PcBnfnn pWa v goUU « Ceno Din 1— VMimshl uom SUtf. 244 V OubljaiU, v soboto, 24. oktobra 1936 leto 1. Beseda slovenskim volilcem! VOLIVCI! Občinske volitve dne 25. oktobra so za našo banovino temelj bodočemu našemu javnemu delu. So pa tudi sodba ljudstva o naši nedavni prošlosti in o sedanjosti. Vlada želi na podlagi demokratične svobode zgraditi bratski sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi. Skrbeti hoče za gospodarski in kulturni napredek v duhu socialne pravičnosti. Začetek je v zdravi samoupravni občini, ki je temelj močni državi. Dosedanje občinske volitve v naši banovini in drugod so najboljši dokaz, da smo na pravi poti in da nas državljani razumejo. Zato tudi sedaj z vsem zaupanjem pričakujem ljudsko sodbo ob volitvah, ker verujem v zdrav razum in modro razsodnost našega ljudstva. K sodelovanju kličem vse, ki mislijo in hočejo dobro naši občini, banovini in državi pod žezlom naše narodne dinastije. — ___________ SE3 Plebiscit za poštenje in svobodo! Ljubljana,'24. oktobra. iJnevi politične nervoznosti v Sloveniji se bli žajo vrhuncu. [)a jc ta nervoznost dosegla tako mero, je razumljivo iz zgodovine zadnjih šestih let, ko jc v Sloveniji bolj kakor kod drugod v državi vladala doba strahotnega strankarskega klikarstva. Ni čudno, da se slovenski narod težko zaveda, da je pri sedanjih volitvah prvič po dolgih letih nastopil čas, ko lahko svobodno pove svojo politično voljo. Svoboda je krhka stvar — zdi sc, da .je ni v Jugoslaviji in v Srednji Evropi ljudske skupine, ki bi se tc težke resnice tako zavedala kakor Slovenci. Čigava je zasluga, da smo Slovenci v svoji politični zavesti prišli tako daleč, da si ne upamo verjeti več niti v svobodo? Čigava je krivda, da verjamemo strahu pred peščica plačanih duš bolj kakor svoji pravici?? Čigava je krivda, da se marsikdo marsikje boji, da poštenje in pravica v Sloveniji in v tej državi ne moreta več zmagati, da sc mora o‘trplo mrtvilo politične laži in pritiska spet vrniti k nam? Odgovor je lahek in jasen: Tista politična skupina, ki je v Slovenijo zanesla balkanske politične metode, diktaturo prodane, propadle manjšine nad ogromno večino poštenega slovenskega ljudstva, je tega kriva. Tista skupina, ki je naše politično življenje zastrupila s korupcijo, z nepoštenjem, s prostituiranjem slovenske misli in slovenskega imena. Tista skupina, ki je v našem javnem življenju prva postavila načelo, da je treba vladati zmeraj proti ljudstvu, s pomočjo podeželske gospode, ki predstavlja zadnje ostanke slovenskega, nekdaj nem-čnrskega, zdaj jugoslovanskega, zmeraj pa proti-ljudskega fevdalstva. Slovenci smo bili stoletja narod revnih ljudi, toda zmeraj narod poštenjakov. JNS jc v nekaj letih svoje diktature Slovence spravila v sloves propadlega. neznačajnega, nezavednega naroda, ki je naprodaj vsakomur za vsak denar. Poštenje je bilo do te dobe steber slovenske družine, slovenske občine in slovenskega naroda. Danes pa je sedemdeset občinskih odborov morala oblast odstraniti zaradi nepoštenih, nečastnih dejanj, ker so ljudje od JNS gospodarili z ljudskim, prigaranim denarjem brezvestno, ga spravljali v svoje žepe ter ga pogosto trgali od ust najpotrebnejšim in našim brezposelnim. Do strahovlade JNS slovensko ljudstvo z redkimi izjemami ni vedelo, kaj je politična demokra cija. JNS je iz nas naredila ljudstvo ovaduhov. Ali hočemo res biti taki? Priganjači in priskledniki JNS so bili prvi, ki so slovenskega kmeta in delavca označili za proti- in v i.j., državnega elementa in komunista, ti ljudje si bili "''V , 8 ! !: Vesti 24. oktobra Dr. Guido Schmidt, avstrijski podtajnik za avstrijske zadeve, bo v kratkem obiskal Budimpešto in razpravljal z madžarskimi državniki o novo naslalora položaju ,ki jc deloma posledica obiska grofa Ciana v Berlinu. Takoj za njim bo prispel v Budimpešto tudi grof Ciano in šele nato bosta madžarski ministrski predsednik Darany in zun. minister Kauia obiskala Rim. Nadvojvoda Friderik Habsburški jo dobil prisilnega upravnika na svojih veleposestvih, ker ni mogel izvrševati svojih obveznosti napram upnikom. Ime nadvojvode Friderika se je pogosto imenovalo v zvezi z zasedbo madžarskega prestola. Poskusne volitve za predsednika Združenih držav imajo navado prirejati vsi večji anierikanski listi. Po dosedanjih poizkusih je vselej odnesel večino republikanski kandidat Landon. Vendar ta prerokovanja ne bodo merodajna za kontni izid, ker je pričakovati, da bodo delavske mase, ki se tega glasovanja običajno ne udeležujejo, v ogromni večini s svojimi glasovi potrdile blagodejnost Rooseveltovih socialnih reform, ki so bile v prvi vrsti dobrodošle delavstvu. Dva osebna vlaka sta trčila na meji med Romunijo in Češkoslovaško. Osem oseb je našlo smrt, mnogo pa je bilo ranjenih. Podpore za sklepanje zakonov, s katerimi bodo podprli revne nameščence in delavce, so ustanovili v Avstriji. Avstrijsko vlado je k ustanovitvi takega podpornega fonda prisililo dejstvo, da so porodi v zanjih letih izredno padli. Ministre dr. Antona Korošca, dr. Dušano Le-tico in Djuro Jankoviča je predsednik ČSR dr. Be-neš odlikoval z redom belega leva I. stopnje z lento. Danes se bo sestal romunski ministrski svet na sejo. Ta posvet je zelo važen, ker se bo vršil tik pred odhodom kralja Karola v Prago. Posebno važno 1)0 poročilo, ki ga bo podal zun. minister Antoneseu, ki bo povedal, kaj vse je opravil v Ze- fisti, ki so na tisoče slovenskih ljudi vrgli v zapore, ker niso hoteli biti hlapci. Slovenski aelavec. ki te obup sili v razne fronte, pomisli to — potem boš videl za svoj boj eno samo geslo: proti nesocialnemu, denuncijanskemu režimu JNS v občini, v Sloveniji, državi. Pri nedeljskih volitvah ne fre za politiko, gre za več, gre za slovensko poštenje in slovensko čast. Gre za to, ali bo slovensko ljudstvo samo izvolilo svoje najbližje politične in gospodarske voditelje, katerim zaupa svoje pravice in svoj denar, ali pa si bo še naprej puščala vsiljevati protiljudske gospode, ki od njegovih žuljev živi. 25. oktober je dan slovenskega obračuna z vsemi malimi izdajalci slovenskega imena in slovenskih koristi, ki so podpirali s svojimi glasovi velike me šetarje slovenskega naroda. JNS je končala I Sovjetska Rusija izstopila iz odbora za nevmešavanje Pomoč Sovjetske Rusije Madridu v zadnjih minutah London, 24 okt. o. Včeraj popoldne se je se- enkrat še niso zapustili tega odbora, pač pa pov-stal odbor za nevmešavanje v špansko državljan- sod izjavljajo, da si hoče sovjetska vlada pridržati sko vojno v zunanjem ministrstvu. Rusija je po svobodne roke, vendar pa pri tem ne povedo, kaj predsedniku tega odbora Plymouthu predala noto, | naj ta svoboda vse pomeni. Prevladuje vtis, da v kateri ponavlja svoje stare obdolžitve in obtožbe j so Sovjeti začeli vsiljevalno taktiko, da bi zmedli Nemčije, Italije in Portugalske. Prav tako je ita- ; druge vlade, pri tem pa pošiljali v Španijo toliko lijanski delegat Grandi izročil noto italijanske vlade, ki pa obdolžuje Rusijo, da je sama prva kršila svoje obveze. Na koncu seje je bil izdan komunike s sledečo vsebino: Zastopniki vseh držav so bili prisotni na seji odbora za nevmešavanje pod predsedstvom lorda Plymoutha. Angleška vlada je pri vsem tem vztrajala na načelu, da se delo tega odbora poživi in dejansko zagotovi nemoteno delo in dejansko nevmešavanje v španske prepire. Če delo odbora ne uspe, utegnejo nastopiti v Evropi dogodki, ki se jih vsi boje. Lord Plymouth je kot predsednik apeliral na zastopnike vseh držav, naj se zatope v svojo dolžnost in trezno prerešetajo vse informacije in vsa dejstva, ki so se pojavila v teku zasedanja tega odbora. Anglija je vse informacije, ki so ji prišle v roke, do podrobnosti proučila, da si je mogla ustvariti sliko, kje, kdaj in v koliko so bili kršeni dosedanji dogovori. Angleška vlada je rezultate teh raziskavanj sporočila posameznim vladam, da jih tudi one prouče in stavijo svoje predloge. Nato je predsednik lord Plymouth pre-bral pismo delegata sovjetske Rusije, s katerim je Rusija uradno sporočila, da izstopa iz odbora za nevmešavanje. Izjava jc povzročila presenečenje, čeprav jo je bilo po vseh dosedanjih dogodkih pričakovati. Sovjetska Rusija je ponovila svoje obtožbe. Po njenem mnenju je delo te konference brezuspešno in brez nade, da bi sc potek španske državljanske vojne prepustil naravnemu razvoju. O izjavi sovjetske Rusije se je vnela daljša debata, v kateri se je prvi oglasil portugalski dele-8a 1 'n vehementno spodbijal obtožbe, v kolikor so bile namenjene Portugalski. Po končani debati so delegati sklenili, da bodo naprosili sovjetskega predstavnika, naj nekatere obtožbe osvetli z do-kazilninr materijalom. Tudi nemški odgovor je bil predmet razpravljanja. Vsi manevrirajo Sovjetski zastopniki v londonskem odboru za nevmešavanje smatrajo, da je sedaj zanje najbolje, če spretno manevrirajo. Sovjetski delegati za orožja, kot se jim zdi potrebno. Do tedaj, ko bi ! odbor za nevtralnost sprejel kakšno načelno odločitev, bi sovjeti že končali svoje delo v Španiji. Berlin, 24. okt. o. Vesti iz Londona, da bo Rusija intervenirala v španski državljanski vojni, so tukaj izzvale zelo veliko nerazpoloženje. Diplomatski krogi so v precejšnjih skrbeh, ker se vsakdo zaveda, da lahko ta korak sovjetske vlade privede do najtežjih komplikacij. Berlinski državniški krogi pa ne morejo razumeti, zakaj ne- katere vlade podpirajo ali pa sodelujejo pod sovjetskim režimom. Tudi Portugalska odšla Lizbona, 24 oktobra. Zaradi napadov sovjetske note i>n obdolžitev, da ic Portugalska Prva kršila •obvezo o nevmešavanju v špansko državljansko vojno, jc portugalska vlada odpoklicala svojega delegata s konference in prekinila sploh vse zveze s tem odborom. Spričo dejstva, da |c kot prva že sovjetska Rusija porušila i konferenco, pomeni korak Portugalske. le potr-! ditev razpada in zagotovitev poteka dogodkov i tako, kakor ustreza željam Italije in Nemčije, Rusije in Portugalske. Beli 13 km pred Madridom Burgos, 24. oktobra. Nacionalistične čete vztrajno napredujejo in so včeraj zasedli neko vas, ki leži med Madridom in Naval Carnerom, ter je le še 14 km oddaljena od Madrida. Če odgovarja ta vest resnici, polein so nacionalistične čete že v toliki bližini Madrida, da ga obstreljujejo lahko z vso sigurnostjo. Odpor vladnih čet je prav neznaten, bre/.glavost povečuje beg vlade v Barcelono, ki bo zadnij zid, za katerim se bodo po padcu Madrida rdeči še mogli upirati. Tudi iz lllesce so nacionalisti brez večjega odpora prodrli na jug, tako da so le še 13 km oddaljeni od Madrida. Šele po zavzetju te postojanke so naleteli na odpor rdečih, vendar je bil boj z obupanimi miličniki lahek in kratek. Burgos, 24 oktobra. Nacion>.•, < *>. ■ - * » i . • ne bo nobenega »mlglaja« in pritiska, koga sme delavstvo voliti, kakor je bilo to pred tremi l«ti. Pa tudi na progovne delavce to p«t n« bo nobenega pritiska od strani progovnih mojstrov, kot lata 1935, ko so morali naši železničarji s stisnjenimi pestmi na volišče voliti te »anjoslhjike. Zato bodo vsi svobodoljubni volilci, ki jim je za to, da se pomede tudi v Litiji s to protiljudsko bažo, ki je izvajala ves ta čas diktature strahoten pritisk na vsa strani in pri tam gledala le ija svoj lasten profit nekaj priviligiranih familij, strnjeno volili kandidatno listo, katere nosilec je Hinko Lebingcr, pristaš JRZ, ter tok« tudi v Htijaki občini dokazali, da so kompaktno v taboru ljudstva, ki ga vodi in brani v Belgradu naš voditelj g. dr. Anton Korošec. Kako bomo volili v celjskem okraju Celje, 23. oktobra. V celjskepi okraju se bodo vršile v nedeljo občinske volitve v naslednjih devetih obCinah: Braslovče, Opmilsko, Sv. Peter v Sav. dolini, Oriže, Žalec, Škofja vas, Vojnjk, Teharje jn Kalobje. V vgeji pbCjnah sta postavljeni po dve listi, naša lista in opozicijska lista, ki se skriva pod lepo donečim naslovom »gospodarska lista« itd. Na opozicijskih listah se je zbralo vse, kar čuti in misli ter dela protislovensko in protiljudsko. Za člane JRZ, naše somišljenike in prijatelje, odločitev, ko bodo Sli na volišče, ne l>o tožka, ker bodo lahko izbirali v vseh občinah samo med dvema listama. Za vse člane JRZ, naše somišljenike in prijatelje velja pri nedeljskih volitvah pravilo, da volijo v posameznih občinah naslednja kandidate: graslovge: Avgust Švajger, Q o ni 11 s k o : Anton R#n8i«»j, Sv. Peter v Sav. dol.: Stefan Sedminek, Griže: Jože Veligovgek, Žalec: Vinko Vabič, Škofja vas: Jože Samec, Vojnik: Leopold Kladnik, Teharje: Prane Dimeč, Kalobje : Jakob Erjavec. Za Zbornico TOI 31.379 volilcev N« svoji seji 21, t, m. i« glavni volivni odbo«* pod predsedstvom ban. sv. g, iinka razpravljal o reklamacijskih predlogih, ki jih je bilo vloženih 298. V industrijskem odseku so bili izvršeni 3 vpisi, V trgovinskem 36 vpisov, v gostinskem 2 vpisa, v obrtniškem pa 71 vpisov in 42 Izbrisov. Vsega je bilo izvršenih 112 vpisov in 42 izbrisov. Ostali reklamacijski predlogi so bili zavrnjeni. Stanje volivcev je sedaj končno naslednje: industrijski odsek 285, trgovinski 9214, obrtniški 16.836 in gostinski 5044, tako da znaša celotno število 31.379 vollvnih upravičencev. Od 23. t. m. do 2. novembra teče rok za vlaganje kandidatnih list pri glavnem vollvnem odboru v Ljubljani. Vseh krajevnih vojivnih odborov je 44, vštevši Ljubljano, ki«r pa bo zaradi v«llkega števila voljvnih upravičencev 6 volišč. Huda nesreča starčka Celje, 33. oktobra- V četrtek je peljal 80 letni posestnik Kroflič Josip iz Straže pri Teharju iz gozda domov voz drv. V voz sta bili vpreženi dve kravi, ki sta se pa med vožnjo splašili. Kroflič je padel pod voz, kolo je šlo čez njega in mu zdrobilo prsni koš ter ga poškodovalo po glavi. Živilski trs Ljubljana, 24. oktobra. Na včerajšnji ribji trg je bilo prinesenih mnogo rib. Prevladovale so seveda morske, katerih pa je bilo tudi veliko prodanih. Kljub temu, da lov na morske ribe ni bogve kako dober, imajo na&i ribiči š« kar nekaj zaslužka. Za naslednje cene je bilo dobiti tele ribe: 10 Din so veljal« belice, 16 Din so bile sardelice, klini, sardoni in cipli. Za 24 Din je bilo dobiti 1 kg tune. Pe 26 Dia so bile lignje, do&itn je bilo dobiti ščuke že od 15 pa i21,'4u«i I Ktl > I AVt Uti NFD.INPRA7N. 15..17..19. IN 21.URI Filmi, ki jih veifa videti,.. ali ne videti »čarobni zvoki« (kino Union). ime l; ,> prazno m nič ne pove. Ponesrečeno poimenoval nie filmov se prepotjosfakrat ponavlja, prav v tem primeru bi bi o mnogo boKe če hi ime. tako kakor je v originalu TeWke vhnfk „h ,c poka-zala v tem fj|in>u Martha Eggcrfh so iz driigih njeje jezik tuj. »Konfeti« (kino Matica), Tudi v tem filmu je nekaj za dobro voljo Nastopajo znani in simpatični komiki Hans Moser, Leo SJezak in Friedl Czepa. Nič drugega, kot nekaj družabnih škan-dalokov, ki jih ljubi danajska komedija. Ima pa ve sebi ntjkai pristnosti in prisrčne komike, ki se prilega, pa je zraven Povsod dostojna Morda bi smeli reči, da bi taka porazdelitev filmov po ljubljanskih kinematografih v istem času bila večkrat potrebna m da bi si podjetniki včasih izprašali vest, kaj ie njihova dolž.nost do obiskujočega občinstva zaradi vpliva, ki ga ima film na vzgojo, čuta in smisla za lepo.lo. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 24. oktobra: Rafael. Jutri, nedelja, 25. oktobra: Krizant in D. * Nočno službo imajo lekarne: dr. Kme, Tyrševa eesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar. Šelenburgova ulica 7. » Filozofsko društvo v Ljubljani začne danes, dne 24. oktobra t. 1., s svojimi rednimi predavanji, i Prvo predavanje bo imel vseuč. prof. dr. Arthur Liebert iz Belgrada o nalogah in mestu filozofije v sodobnosti (Aufgabe und Stellung der Pliilosophie in der Gegenwart). Predavanje se vrši ob 18. uri v mineraloškem institutu na univerzi. Vstopnine ni. 1 Ustanove iz podpornega sklada Viteškega kra- | Ija Aleksandra I. Zedinitelja, za podpiranje osiromašenih in onemoglih bivših pripadnikov Zbornice za TOI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje za leto 1936 za uboge onemogle bivše svoje pripadnike in njihove vdove ustanove po din 100. Prošnje naj se pošljejo zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani do 20. no-r.embra 1936, opremljene z dokazi kakor tudj potrdilom občinskega urada in pristojnega združenja, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, pa je sedaj ne izvršuje več, ker zaradi onemoglosti ne more več delati in je obubožal, odnosno, da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega zborničnega pripadnika. Prošnje onih, ki niso izvrševali samostojno kakega obrta ali trgovine in torej niso nikdar bili zbornični pripadniki, ne prihajajo v poštev. Opozorilo. Mestno poglavarstvo v Ljubljani Opozarja lastnike avtobusov, ki nameravajo zaprositi za dovoljenje, da smejo dne 1. in 2. novembra | t. 1. voziti na progi Ljubljana—Sv. Križ in nazaj, ; da morajo prošnje za začasno dovoljenje vložiti j najkasneje do 28. t. m. ob 12. uri pri obrtnem od- \ 'delku mestnega poglavarstva. Kasnejše prošnje se j ne bodo vpoštevale. Na razstavi Umetniške skupine O. A. Kosa, j Mihe Maleša, Franceta Goršeta in češkega Rosta . iz Prage, Jana Slavička v Jakopičevem paviljonu . bo imel v nedeljo, t. j. 25 t. m- ob 11. uri dopoldne i vodstvo g. Ivan Zorman, upravnik Narodne galerije. Opozarjamo, da je razstava v nedeljo zadnji dan odprta in njen obisk toplo priporočamo. Železniški prelaz na Polhovgrajski cesti na Viču bo dne 27. t. m. od 7. do 16. ure zaprt za ves vozovni promet, ker se bo popravljalo železniško i progo na tem križišču. Mogoč bo le prehod za pešce jn kolesarje. V tem času bodo vozila iz Dobrave proti mestu peljala po občinski cesti čez železniški prelaz pri km 436.307 pri viškem pokopališču na Tržaško cesto. Vozila iz mesta proti Dobravi pa v obratni i smeri. ] Istotako bo dne 29. t. m. od 7. do 16. ure zaprt tudi Železniški prelaz pri km 436.902 na j Tržaški cesti pri Dolgem mostu na Viču. Vozila v smeri proti mestu bodo peljala od Klobasarja na j Tržaški cesti preko Kozarij na Polhovgrajsko cesto, do viške cerkve. Vozila iz mesta proti Logatcu pa v nasprotni smeri,« Razpis. Na osnovi § 31, zakona o banski upravi razpisujem v območju okrajnega cestnega odbora v Ptuju službeno mesto banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti II. reda, št. 253 na odseku Trbegovci—Mostje—Paeinje—Domova ort km 5.000 do 10.000. Prosilci za to inesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 din kol-kovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami (rojstni in krstni list, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roka, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni zbog kaznjivih dejanj iz koristoljubja, eventualno dokazila o strokovni usposobljenosti je vložiti najkasneje do 1. decembra 1936 pri okrajnem cestnem odboru v Ptuju. Kraljevska banska uprava dravske banovine. III. poljudno-znanstveno predavanje »Prirodoslovnega društva«: Kako organizmi nadomeščajo izgubljeno dele II. Dočim nam je v prvem delu predavatelj pokazal regeneracijo, t. j. obnavljanje izgubljenih delov organov pri nižjih živalih in pri rastlinah, nam bo v tem drugem delu povedal, kako se vse to vrši pri višjih živalih, t, j. v prvi vrsti pri vretenčarjih. Pri tem bo pokazal tudi na izrodke regeneracije, ko se na podlagi podobnih dražljajev, kot nastopijo pri dejanski izgubi katerega dela ,razvijajo popolnoma nepotrebni In odvečni organi. Lep tak zgled imamo v kači z dvema glavama, ki so jo našli pred kratkim v Kočevju. Pri predavanju se bo predavatelj oziral v prvi vrsti na dela domačih znanstvenikov na tem polju, Predavanje bodo pojasnjevale številne barvne slike. — Vrši se v torek 27. t. in. ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Vstopnina 2, 4, 6 din. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani DRAMA Začetek ob 20. uri 24. oktobra, sobota: »Za narodov blagor«. Izven. Znižane cene. 25. oktobra, nedelja: ob 15. uti: »Florentinski slarpmk«. Izvep. Cene od 20 Dim navzdol. — ob 20. uri »Konjeniška Patrolo«. Izven- Cene od 22 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20 uri 24. oktobra, sobota: »Pod to goro zeleno«, feven. , ,. , „ 25. oktobra, nedelja, ob 15. uri: »Vesela vgo-va«. Izven, — Oto 20. uri: »Ples v maskah«. Izven. DRAMA. V soboto 24. bodo igrali v drami Cankarjevo dramo: »Za narodov blagor« kot predstavo izven abonmaja PO znižanih conah. Jedka satira na po-litiju c ra7inere nam opisuje konsiojjiibnost diveh Političnih voditeljev, ki skušata na najrazličnejše načine pridobiti prijateljstvo in pomoč dozdevno vplivne osebe. Zasedba vlog je premierska, Reži-5cr in inscerator; inž. Stupica. Nedelja v drami. Ob 15. uri bodo ponovili labicheovo izrecno zabaivno kofoedijo »Floren-tinski slamtnik« kot predsta/vo po znižanih cenah. Lov za nadomestilom za izgubljeni slamnik tvori glavno vsebino igre. Najrazličnejše zapreke in zamotane situacije dajejo mnogo prilike za smeh. Režiser: inž. Stupica. Ob 20. uri bodo ponovili vojno dramo češkega pisatelja Lamgenia »Konjeniška patrola«. v njej je prikazana požrtvovalnost tovarištva med osmimi legionarji, ki preživljajo, obkroženi od sovražnika, vse strahote oblegancev. Delo je zrežiral Bratko Kreft. Veljajo znižane cene. Dan obračuna tudi v Moravčah Že staro sporočilo pripoveduje, da je ljubi Bog, potem ko je moravško dolino ustvaril in po svoji modrosti in previdnosti v njej vse lepo uredil, poslal tja tudi hudiča, ki je k vsakemu božjemu delu vedel vselej kaj pripomniti. Ker tu ni imel kaj popraviti in dodati, je iz gole zavisti stresel sredi Moravč celo samokolnico mam in čenč. In za te niarne in klevete se še danes tepo predvsem tisti Moravčani, ki imajo po celih 25 ur časa na dat. m od dolgega čqsa ne vedo, kaj bi počeli. Toda ta boj za mame ni vedno enako ljut, niti ni6o te klevete, ki jih najbolj brihtni Moravčani privlečejo iz hudičevega kupa na dan, vedno enako hude in zlobne. Ali prav posebno izbrane in negnu6ne prihranijo zlasti za take prilike, kakor so volitve in posebno še občinske volitve. Takrat pa bi mislil člbvek o nekaterih, da jih ni niti sram z nosom in jezikom riti po najgršem blatu, samo da bi izbrskali iz njega najbolj ostudne in ogabne laži. Tako se dogaja tudi ob predstoječih občinskih volitvah in obe plati, JNS-arska kakor (udi mačkov^ aka ali frontaška, mrzlično tekmujeta, kdo bo kaj »primernejšega« vrgel na jezikovni trg. Skoro da so frontaši v tem pogledu se hujši, tako da čujemo, da se jim že njihovi lastni ljudje izmikajo in od njih obračajo. Sicer pa za poštene ljudi, kakršnih smo z malo izjemo v moravšKi dolini navajeni, tudi edino dosledno, da obrnejo hrbet tistim, ki se s poštenimi sredstvi ne morejo več braniti pred opravičenimi očitki in katerim služijo za agitacijo samo še izmišljotine. Danes se lotijo celokupnega režima in mu odrekajo vsak ugled m sposobnost. Na drugem sestanku napadajo zopet velezaslužnega voditelja slovenskega naroda dr. Korošca, ki 6e v najkritičnejših trenutkih slovenske preteklosti ni bal tvegati niti lastnega življenja za pravico svojega naroda; zaletavajo se ob bana dr. Natlačena, češ da je gazil zakon, ker je po neugodni reviziji razgnal palčka-še. Pri tem pa previdno molčijo o tistih »zlatih« časih JNS-arske vlade, ko je nad narodom visel težak jarem nasilja, preganjanja, ovaduštva in neprestanih kazni. Stočejo o »krivicah«, ki se jim gode, v nasilju, ki ga morajo prenašati, o nesvobodi, o davčnem vijaku, o mrtvih truplih, o zlomljenih rokah in no gah, o razbitih glavah, o cerkvi kot vlačugarski beznici, in še o mnogih drugih grdobijah, a ne bevsknejo niti besedice o »srečnih« časih njihovega paše-vanja, ko je smela že vsaka pocestna baraba ogrožati mirne in poštene ljudi, samo da je le trobila v njihov rog, ko so se preganjale nedolžne žrtve, ki niso zagrešile drugega, kakor da niso hotele za Ju-deževe groše prodajati svojega slovenskega prepričanja, ko so se nalagale globe zaradi izpovedane resnice, ki je ta izprijena gospoda več prenesti ni mogla, ko 60 naše zavedne fante in može preganjali v senci bajonetov v zapore, internacije in žandarme-rijeke stanice in se je celo že marsikateremu orožniku gabilo izvrševanje take priganjaške službe, ko je smel že vsak, še tako idiotski vaši in občinski sluga v 6vojem imenu izrekati globe in vršiti ru-bežni. In med vso to pisano družbo ni bilo niti enega, ki bi si upal ali samo hotel reči: gospoda, tu je meja, preko katere ne gremo. Ravno obratno: občutek smo imeli, da so s sadistično naslado uživali, kadar so mogli komu kaj zlega storiti. Gospo-' da, vse to ni pozabljeno, marveč je še v živem spominu in teh spominov tudi omledna prijaznost zad njih mesecev ne zabriše! Tudi vsi ti računi niso poravnani in bodo morali biti še pravočasno, čeravno se tolažite, da boste po treh mesecih že zopet na oblasti! Mar mislite, da božični možiček tudi politične darove prinaša za pridne in ubogljive držav-ljančke? Mi se pa zavedamo, da so vsake volitve in tako tudi občinske za slehernega, politično vsaj nekoliko naobraženega in uvidevnega občana dogodek, mimo katerega ne more iti brezbrižno in omalovažujoče, marveč se bo nanj skrbno pripravil, o položaju resno razmislil in prevdaril ter stopil z jasno mislijo in zrelint sklepom na volišče. Tak občan tudi ne bo kolebal med osebnimi simpatijami in antipatijami, ne bo razmišljal o tem, kdo mu je bilj pri srcu in kdo manj, niti 6e ne bo dal premotiti od raznih agitatorskih šlagerjev, klevet in laži ter osebnih napadov na ugledne može v kraju in izven kraja. Zaveda se. da se take grde stvari ponavljajo pri vsakih volitvah in volilnih borbah; sledil bo temu, kar mu bo narekovala zdrava pamet in jasen razum, ne pa morda kak priganjač, ki še sam ne ve, za kaj se prav za prav poteguje in bori. Tudi bi bilo tako ravnanje moza nevredno. Radi tega je mnogo bolj prav, da si pokličemo v spomin mnogokaj, kar nam je bilo v neposredni preteklosti težko in bridko in storimo vse, da se časi, ki bodo tudi v zgodovini moravške doiine za vedno črno zapisani, pa najsi jih kdo še tako izpira, ne povrnejo več. Zavedati se moramo, da je občina silno važna edinica in če bomo v njej trdno zagosjvodovali, 6e bomo mogli sčasoma tudi v nadrejenih edinicah primerno uveljaviti. Gtc za to, da si ustvarimo in utrdimo prilike, ko ne bo smel že vsak vaški sluga po mili volji groziti, v kakšna kina in druge namene se bodo spreminjale cerkve in kako se bo |»stai>alo s tem, kar je dragocena last vsega prebivalstva in imajo najmanj pravice do nje baš oni, ki zanjo nimajo več drugega kakor umazano kleveto in komaj čakajo, da bi jo popadli in pomandrali, Gre za to, da se tudi tisti, Iti se smatrajo za edino jrodne in sposobne za vodstvo občine, navadijo vsaj nekoliko političnega takta, da bodo vsaj malo še sposobni gibati se v. pošteni človeški družbi. Skratka: gre za to, da vrnemo občino časom, v katerih se bodo ljudje kljub težkim gospodarskim razmeram počutili vsaj ljudje in ne bo nad večino njih visel zoj>ern in težak jarm nasilja, preganjanja, ovaduštva ter neprestanih groženj in kazni. Zato pa je potrebno, da vrnemo občino v roke takih moži in fantov, ki so od najhujših časov naše polpreteklosti kakor v ognju preizkušeni in jo bodo sposobni voditi s pametjo, nesebičnostjo, s srcem in vestjo in ne bodo iskali nebrzdanih užitkov v krivičnem preganjanju in zalezovanju nedolžnih žrtev in j»štenih ljudi. Vsi jiošteni in zavedni Moravčani i jutri k obračunu, da jx>tegnemo neusmiljeno črto crez preteklost najžalostnejšega spomina in z njo vred čez vse tiste, ki so nam te in take čase pripra-! vili ali jih podpirali in bi jih radi priklicali nazaj. Seja mestnega sveta Pod predsedstvom župana dr. Adlešiča je bila snoči občinska seja, na kateri so se obravnavale važne občinske zadeve. Po uvodnem predsedstvenem poročilu, ki ga je podal župan g. dr. Adlešič, je poročal načelnik finančnega odbora prof. Dermastja. Vloženi so bili številni ugovori zoper mestne hišne davščine. Finančni odsek je večino pritožb zavrnil, občinski pa je to odobril. Nato je poročal profesor Dermastja o procesu med občino in upokojenim magistratnim podravnateljem Ivanom Lauterjem, s katerim je občina sklenila fioravnavo. Občinski svet je odobril znesek 28.000 Din za preureditev prostorov v Waldherrjevi hiši, kamor se bo vselil gospodarski urad ter okrajni eestni odbor, kakor tudi policijska šola. Ko je občinski svet odobril še nekatere druge predloge finančnega odseka, je sledilo poročilo gradbenega odbora. Poročilo gradbenega odbora je podal dr. Stele- Sprejet je bil predlog odseka, da se spremeni regulacijski načrt ob Tyrševi cesti, namreč na prostoru pokopališča pri Sv. Krištofu. Na tem prostoru se bo zgradilo novo »Baragovo« semonišče ter odpade do sedaj projektirani park. Nezazidani prostor se spremeni deloma v semeniški vrt. Ker ho novo semenišče dom molitve, ne bo pieteta do pokojnih prav nič žaljena. Sprememba regulacijskega načrta je popolnoma v soglasju z mojstrom Plečnikom. Odsekov predlog je bil soglasno sprejet. Dalje je občinski svet na odsekov predlog ugodil sedmim prošnjam za parcelacijo zemljišč. Za tehnični odbor je poročal stavbenik Miroslav Zupan. Poročal je o odobritvi gradnje za prizidek Delavskemu domu. Novi prizidek bo veljal azil 1,126.000 Din, stanovanjski prostori 807.000 Din, inventar pa 282.000 Din, skupno okoli 1,720.000 Din. Mestna občina je najela pri Osrednji borzi dela posojilo za ta prizidek. Predlog odseka za gradnjo je bil soglasno sprejet. Poročilo obrtno-indu atrijskega odbora je podal g. Martinčič. Občinski svet je odobril gostilniško koncesijo Alojziju Fabjanu, dočim sla bili dve drugi prošnji odloženi. Po jioročilu tržnega odbora, ki ga je podal g. Jenko, je sledilo jioročilo personalno upravnega odbora, ki ga je jicdal g. Novak Avgust. Na njegov predlog Je občinski svel za jiolletno pregledovanje mestne blagajne izvolil prof. Dermastjo in g. Grziniča, Nek spor, ki je nastal v mestni delavski zavarovalnici, mora rešiti razsodišče mestnega sveta. V to razsodišče, ki bo Obravnavalo tudi eventualne druge slične spore, je občinski svet na odsekov predlog izvolil dr. Ku-šela, dr. Kamušiča, Kozamernika, Likarja in Sušnika. Bilo je še več samostojnih predlogov, nakar je sledila tajna seja, na kateri je občinski svet sklenil, da imenuje za župnika mestne trnovske župni je dekana g. Janka Cegnarja iz. Moravč. Mesto tiskovnega referenta pri magistratu je občinski svet podelil g. Jožetu Vombergeriu, za direktorja mestne ženske realne gimnazije pa je občinski svet imenoval g. prof. Antona Bajca. PROTI DVOJNEMU ZASLUŽKARSTVU Svnjfas je vzbudilo veliko prahu dejstvo, da je župan dr. Adlešič prepovedal mestnim uradnikom in uslužbencem večkratno zaslužkarstvo. Tem več prahu je dvignilo dejstvo, da je prepovedal razne postranske službe tudi mestnemu fiziku dr. Mavrieiju Rusu in mestnemu zdravniku dr. Franti Mišu. Oba mestna zdravnika sta se proti temu županovemu odloku pritožila na občinski svet, ki je v snočnji seji obravnaval obe pritožbi. Mestni svet je v celoti odobril županov odlok. Na dnevnem redu »o bile še nekatere druge, manj važne personalne zadeve, nakar je bila seja zaključena. Maribor Predavanja Ferijalpega save/a. Mariborski Ferijalni savez bo jvrirejal letos v jvrosiorih Ljudske univerze vsako sobolo predavanja za dijaško mladino, starše m vzgojitelje. Prvo predavanje bo danes popoldne ob 5. Govoril bo prof-$cdivy o naši prestolnici Predavanje bo spremljal s skioptičnimi slikami. Podružnica F. S. na klasični gimnaziji si je nabavila najmodernejši epidioskop. Priporočamo ljubitelj eni mladine, da podprejo prizadevanje F. S, z obiskom predavani-F. S. sc zaveda, kako primanjkuje zlasti mlajšemu dijaštvu primernega r aizvedrila, saj večina filmskih komadov ni zanj primerna in tudi ni dostopna. Zaradi tega bodo ta predavanja prav primemo izpolnila veliko vrzel v mladinski vzgoji ter bodo dijaštvu gotovo zelo koristila. lugoslovansko-češkosJovaška liga in češki klab v Mariboru priredita y sredo dne 28, t. m ob 20. uri zvečer v spodnji dvorani hotela Orel slavnostno akademijo v počastitev češkoslovaškega narodnega prmaznika. Vsi prijatelji jugo-slovansko-češkoslovaške vzajemnosti so vab' lieni. Drevi se oivarja operetna sezona v mariborskem gledališču. Uprizori se znana Kalmano-va opereta »Ciganski.prhnaš« v Harastovičevi režiji in pod muzikalnim vodstvom kajselnika Lojzeta Herzoga. - ,Yel'k na Dravskem polju. V noči od četrtka na petek je nastal požar v Orehovi vasi na gospodarskem poslopju posestnika Franca Mesariča. Plameni so še zajeli gospodarsko poslopje soseda Jakoba Megliča ter obe zgradbi upepelili. Komaj so rešili nekaj živine, Maribor- ski gasilci, ki so brli [»klicani na pomoč, so z naglo intervencijo rešili stanovanjska poslopja, da niso zgorela. Škode je okoli 100.000 Din. Mariborsko gledališče Sobota, 24. oktobra ob 20. uri; »Ciganski pri-maš«. Premiera. Nedelja, 25 oktobra ob 15. uri: »Prva legija«. Ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« m Jutri j>rva operetna premiera. Za otvoritev ie izbrala gledališka uprava delo znanega skladatelja E. Kalmana »Ciganski primaš«, ki hrani v glasbenem pogledu marsikateri biser, nudi pa tudi povcem možnost pevskega razmaha, tako da bo imela nova pevka Igličeva že v tej opereti jvriliko pokazati svoj lepi in dobro izšolani glas, ki se druži s simpatičnim jx»javam jp iskreno igro v harmonično celoto. Režiser te operete je A. Harastovič. Stroga sodba Maribor, 24. oktobra. Prod malim senatom *e i« obravnaval danes, kakor smo že poročali, tragičen uboj- godca Alojza Majerja v Počehovi pri Mariboru. Majerja je zvečer 5. julija t. 1. zabodel v Kolaričevi gostilni v Počehovi, delavec Aloj* Karnet i* Pesniškega dvora ter mu brez vzroka zadal smrtno rano v trebuh, Majer je naslednjega dne v bolnišnici umrl, Karnet se je zagovarjal zaradi tega dejanja ter je bil obsojen na 7 let robije in na trajno izgubo častnih pravic. Od tu in tam r> »smostojne demokratske stranke Adam /, ! , le. vSer?i časnikarjem med drugim j»ve- tole o njegovi jx)litiki in o njegovem gledanju na političen položaj: »Smer moje politične delavnosti je ista, kakor jo je imel moj brat Svetozar v opo-ziciii, to ee pravi, da hočem najtesneje sodelovati s in opozicijskimi strankami v Srbiji. Kake spremembe tu ni. to politiko ni diktiral en sam člo-vek, k«ikor Svetozar, ali Radič ali pa morda Maček, pač pa so jo diktirale politične razmere v naši drža-vi m zato ne morem ničesar izmenjavati. To je nase mišljenje, kako se dajo najbolje rešiti razmere pri nas.« Nov tednik bo začel izhajati v Zagrebu dne 49. oktobra. Izdajah ga bodo Venčeslav Vilder in njegovi tovariši. Ta tednik bo nosil naslov »Nova rijec« in bo pisal o gospodarskih in političnih vprašanjih. Uredništvo tega lista bo v Gunduličevi ul. 24. Gledališkega umetnika Josipa Paviča so včeraj popoldne [»kopali na zagrebškem Mirogoju. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudstva, pravijo, da jih je šlo za krsto 5 do 6 tisoč, Še zadnje priče bodo dane6 zaslišane v razpravi zaradi znanih dogodkov v hrvaškem Kerestincu. Lepo društvo tihotapcev tobaka so v jeli v Zagrebu. Policija ji je prišla na sled v zadnjih dveh dneh. Tihotapci so morali ta |>osel opravljati že dalj časa in je morala tudi sijajno zaslužiti pri tem. Če se samo {»misli, da 60 dobivali tobak od vseh strani po kakih 40 Din in ga prodajali |» 200 Din, jiotem ne bo to preveč, če trdimo, da so bili s srcem pri tem poshi. Pri nekem tihotapcu so predvčerajšnjim našli kar 100 kg tobaka, in sicer na jKHlstrešju neke hiše sredi mesta. Večina tega tobaka je bila najfinejša hercegovska »škija«. Predsedništvo senata in narodne skupščine je bilo včeraj doj»ldne ob 11 sprejeto v avdijenco pri knezu namestniku Pavlu in pri ostalih dveh namestnikih dr. Stankoviču in dr, Peroviču. Pntresonierskf aparati so včeraj dopoldne na laSmajdanu zapisali začetek potresa. Svoje središče je imel ta potres v daljavi 8100 km daleč , Polresru‘ sunke je aparat zapisoval Od 7.85 do 9.14 ure Zaradi propagande komunizma je državno sovi z?,. zaščito države v četrtek obsodilo Maca-noviča Nikolo iz Ceklina, na dve leti robije in dve eti izgube častnih pravic, Radoljeviča Bruna iz Dubrovnika na dve in pol leti robije in prav toliko izgube častnih j>rav|c, Maleniča Piska iz Kljuva s prav takšno kaznijo, nato j>a še sedem oseb te skupine na robijo j»ol leta in prav toliko izgube častnih jiruvic. Nekaj pa je bilo oproščenih. Neresnične so vesti, ki so so zadnje dni začele siriti tudi po nekaterih listih, češ da bodo v kratkem času nastale v vodstvu romunskega poslaništva v Belgradu neke osebne spremembe. Romunsko poslaništvo kategorično zavrača te glasove kot docela izmišljene. Jugoslovansko novinarsko društvo je doseglo, da je ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje sklicalo odbor, ki ga sestavljajo predstavniki lastnikov listov in Novinarskega društva, in kj ima nalogo, da prouči vprašanje uredbe o novinarjih. Konferenca omenjenih predstavnikov bo v Zagrebu dne 8. novembra. Razprava se bo o lej stvari še pozneje nadaljevala v Belgradu. Zaradi tega je pričakovati, da bo vlada kmalu izdala uredbo o novinarjih v sporazumu s lastniki časo-jiisov in časnikarji. Romunski predsednik vlade Tatarescu je sinoči odpotoval v Bukarešto. Spremlja ga kipar M Mitrovič, ki ga je romunski predsednik vlade jio-vabil, tla izdela o 9. Predsedoval ji je Stevan Čirič. Na njej je bil prečitan ukaz kraljevih namestnikov o otvoritvi zasedanja narodne skupščine. Takoj za tein je Čirič sejo zaključil ter že za 10. uro sklical novo, na kateri bodo izvoljeni stalni skujvščinski odbori. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer se je vrnil iz Supetra na otoku Braču najprej v Split, nato pa v Zagreb. V Splitu je bil nekaj časa gost škofa Bone-lačiča. ,..^a ?nfrieški jezik bi radi prestavili nrifiovedke književnika Alije Nauietaka iz Sarajeva, t« književnik je dobil namreč od ameriškega jvodjetja »Globe« prošnjo, naj dovoli ta prevod. Razume se pa tudi, da bo Nametak zaslužil najbrže dobro. Velik požar je bil le dni v bližini postaje Ogulin. Piskanje lokomotive in zvonenje je prebudilo iz sladkega jutranjega 6na vse Ogulinčane, ki so hiteli na kraj požara Ker je bilo vreme še dokaj mirno, se ie {»srečilo rešiti vse, razen hiše trgovca z vinom Pro6{>erja Ivana. Angleška mornarica bi po vesteh nekaterih pomorskih krogov morala že prispeti v naše vode.. 1 renutno pa se ta mornarica mudi v Grčiji. Vesti, da bodo angleški mornarji prispeli k nam, dosedaj še niso [»trjene. Na skupščino Zveze šoferskih društev, ki bo 1. novembra letos v Belgradu, je dovoljena [»levična voznina, ki velja od 28. oktobra do 5. novembra. Nemškega poslanika na našem dvoru g. Viktorja von Heerena je včeraj sprejel v avdijenco predsednik vlade dr. Milan Stojadlnovič. — Poleg njega je sprejel tudi novega grškega poslanika dr. Paula Bi-bika-Roeetija. Svečana otvoritev 15. kongresa jugoslovanskega veterinarskega združenja je bila včeraj dopoldne ob 9. v Zagrebu. Udeležilo se je tega kongresa okoli 150 veterinarjev iz raznih krajev. V trgovini zasačen tat Ptuj, 23. okt. Na ptujsko odgonsko postajo je dospel s spremstvom iz Sarajeva odgonsklm potoni 35 letni Ivan HegariČ, pristojen v občino Dornava pri Ptuju. Na policijski stražnici so Flegariča prevzeli in ga odpravili istotako odgonskim potom toda brez spremstva v svojo 7 km oddaljeno občino Dornava. Mesto, da bi šel doniov, se je uti-hopatil v trgovino Legvart Drage v Panonski ulici, kjer si je nabasal blago in hotel pobrisati. Tatu pa so pravočasno opazili in obvestili policijo, ki je Flegariča spravila na stražnico in mu izprašala vest. Tatvino je trdovratno tajil in postal celo nasilen in šele ko so ga malce preiskali, je padlo na tla 10 naglavnih robcev, ki jih je imel skrite pod Udjjeo. Ko pa je policija se malo dalje brskala po spbfli, je ugotovila, da je možakar izgnan že iz vseh večjih mest ter da ima precej kosmato vest. Flegariča so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju, kjer so ga obsodili na tri tedne zapora, po prestani kazni pa na izgon tudi iz Ptuja. Koplje si grob in vabi meščane na svoj posreb Gandi iz Kragujevca V srbskem mestu Kragujevcu imajo vedno ka- ' jc nadaljeval: »Nič posebnega ne nameravani sloko novo senzacijo, posebno še, odkar živi tam člo riti. Za ta svet hočem umreti, da se na ta način vek, ki se ga je prijel priimek Oandi. Saj je tudi za vedno osvobodim krivice in zla, ki ga priza prav take počel, kakor smo svojčas čitali po časo- • " ..... piših o Gandiju, temu indijskemu čudaku. Brezhibno oblečenega v črno obleko, cilindru in prazničnih rokavic so ga videli pred dnevi na vse zgodaj na kragujevških ulicah, kako je vozil po ulici Svetozara MarkoOiča voziček, kakršnega uporabljajo zidarji, napolnjen z vsem mogočim zi- darskim orodjem. Vse se je začelo spraševati, kdo ga je le videl, če morda le ne pripravlja kako novo presenečenje za javnost. Dasi le zadnja leta napravil že kar celo vrsto najrazličnejših vragolij, se ga vendar niso naveličali, kajti izmislil se je vedno nekaj novega, vedno kaj takega, kar je dalo ljudem mnogo govorjenja. Ko so ga torej one juiro videli na vse zgodaj tako oblečenega na kragujevški ulici, so se takoj začeli spraševati: »Kaj zopet namerava ta naš Gandi? Pa se nazadnje vendar ni odločil, kar je že napovedal, da se bo sam pokopal?« Ta človek je imel v svojem življenju kaj različne poklice: Bil je že ravnatelj, glavni urednik, črkostavec, raznašalec časopisbv itd. itd. nekega tukajšnjega dnevnika in se piše Milovan 1’antovič. To je človek velike fantazije in gotovo mu ni bilo treba dolgo premišljevali, kako naj pripravi toliko razvajenim Kragujevčanom zopet novo senzacijo. Vabilo na pogreb Lopata, motika, žaga in vse drugo orodje, ki ga je Gandi zadnje dni vozil v zidarskem vozičku v jutranjih urah po Kragujevcu, vse to jc bilo namenjeno za uresničitev načrta, ki ga je skoval in katerega je tudi že začel uresničevati. Rekli bi, da ga je začel rta zelo svečan način. Tistim, ki so brali pred kratkim objavljeni letak kragujevškega Gandija, v katerem je pozival meščanstvo, da se v čim večjem številu udeleži njegovega pogreba, svečanost, ki jo je započel pred kratkim Gandi, ni prišla popolnoma nepričakovano. Letak je bil sc stavljen (akole: »Pozivam vse napredne Kragujevčane, da dne 30. oktobra lega leta v čim večjem številu prisostvujejo mojemu [»ogrebli. Tega dne bom prenesel vse svoje imetje v grobnico na tukajšnjem pokopališču in bom prenehal živeti za (a svet.« Spodaj je 6tal datum, slika in podpis. Otroci z ulice v svoji radovednosti niso hoteli zspu?titi Gandija in so se vedno sukali okoli njega. V isti radovednosti pa so tekmovali in nič manj uspeli tudi starejši ljudje. Otroci so se pomenkovali med seboj: 'Če se danes pokoplje bo imenitno.« »Prej ne odidem s [»kopališča, dokler ne vidim, kako bo legel v grob,« je pristavil drugi. »Tudi mi bomo šli tja,« 60 soglašali tretji« ild. Na vsakem daljnjem koraku sc je Gandiju pridružila kopica novih spremljevalcev, lako da se je nabrala do vhoda na [»kopališče že kar cela vojska radovednežev obeh spolov. Gandi je odšel na po kopališče, kakor da nikogar ne vidi okoli sebe. ori stranskih vratih. Tam, kjer je bilo še nekaj pro-siora med križi in grobnicami, se je ustavil ta živi mrtvec. Sam si je izkopal grob Odložil je vse orodje, ki ga je pripeljal s seboj, nato pa vzel vrvico ter najprej nekaj izmeril. Z lopato v roki pa je zatem začel opravljati evoj posel. Radovedneži, ki jih je bilo toliko okoli njega, se seveda niso mogli še dalje vzdrževati, da ga ne bi povprašali, kaj da bo napravil. V odgovor pa jim je povedal samo to, da jim bo točno vse povedal šele — opoldan, ker se mu zdaj mudi. »Ce vas že toliko zanima, kaj bom storil, počakajte vsaj |x>Idneva, tedaj vam bom vse povedal!« tako jim je dejal. Toda radovedneži se niso naveličali čakati vse dopoldne in se niso oddaljili s pokopališča niti za korak. Pa če bi Gandi deial, da jim bo vse povedal šele zvečer, pa bi počakali tudi do večera, samo da bi pričakali ono svečano izjavo, ki jo bo dal Gandi. Okoli poldneva je bila zbrana na pokopališču že velika množica ljudi, mladih in starih, moških in žensk. Vse bi rado vsdelo, kakšna je sedaj zadnja namera tega čudaškega človeka. Ko je opoldne kragujevški Gandi odložil lopato, ni hotel več moriti množice z nestrpnim pričakovanjem, pač pa je takoj začel s svojo izjavo: „Nič posebnega ne nameravam . »Pa, kai hočete zvedeti od mene?« jc spregovoril in *e 'že hotel prebiti skozi go6to množico. Ko pa je videl, da mora vendar nekaj povedati, devajo meni in mojim tovarišem. Zaradi mnogih razlogov ne morem položiti morilske roke na sebe. Zato sem se odločil, da vsaj prekinem vsak odnos z družbo in okolico, katera noče razumeti poštenega človeka. Izkopal dom sebi grob. Vanj bom prenesel vse svoje premoženje in bom storil vse, da se od tega trenutka dalje izognem vsakemu sre Čanju z ljudmi. Najnujnejše posle bom opravljal ponoči, ko je videti najmanj ljudi, sam pa bom osebno najbolj zadovoljen, če se mi posreči, da ne bom občeval z nobenim človekom več. Iz ljubezni do ideje, kateri služim neomajno že okoli 20 let, sem se odločil za ta korak in si ne pridržujem ni-kake rezerve. To je edini mogoč način, da se popolnoma izognem družbi pokvarjene sedanjosti in da s tem pokažem upor užaljenega človeka.« Kakor nekam užaljen je Gandi končal z nekim j zanosom svoj govor in se preril skozi množico radovednežev ter odhitel v mesto. Razmetano oro- I dje ob začeti grobnici pa čaka, da dovrši svojo vlogo do konca. Gandi ali Milovan Pantovič je v svojem življenju bival mnogo v najrazličnejši družbi. Bil je član vseh kragujevških humanih ustanov. Zelo vidno vlogo je igral celo v ženskem humanem društvu »Milosrdje«. To je res posebne vrste človek! 40 dni se je že nekoč postil, leto dni je popolnoma molčal, ta zadnji njegov primer pa kaže, da je tudi demonstriral na rtajoriginalnejši način, ki si ga je kdaj izmislil človeški hm. Namen, sredstva in način zračnih napadov O letalskih napadih se je že mnogo napisalo po časopisih in tudi drugod. Tudi o tem, da se prirejajo poizkusni letalski napadi na važnejša mesta drugod in tudi prt nas doma, se v dnevnem časopisju dostikrat vidi kaj napisanega. Pristojne oblasti za take primere napadov z zraka dajo prebivalstvu navodila, kako se je treba ravnali, kadar zatrobi opozarjajoča sirena in ko iz daljave zasliši brnenje »sovražnih<< letal. Ni pa odveč, če se vsak seznani tudi s tem, kar je prav za prav vsebina letalskega napada, fo je z njegovim namenom, sredstvi in načinom, kako se izvedejo. Bombe Vžigalne bombe so majhne in lahke (pol do 5 kg), zato jih prenaša letalo v veliki množini. Te bombe se ne razletijo, pač pa se vžgejo, kadar zadenejo. Preprosi račun na podlagi lahkote teh bomb, nosilnosti (800—2000 kg) in števila letal v ekipi, te vzamemo, da je polovico njih porušilo protiletalsko topništvo ter da je od sedanjega bombnega lovora bila le ena desetina zadetkov, in če do pustimo od vseh zadetkov končno dopustivši le eno II mm ■ 9PS Kedek prizor, ki ga je ujela fotografska kamera. Namen zračnih napadov na zaledje je: uničiti zračno moč ter preprečiti vojaška zbirališča; porušiti prometna središča in zveze, kar bi motilo zbiranje in oviralo gibanje vojske, (er porušiti skladišča in tovarne: streliva, tehničnih potrebščin in živeža — sploh središča in poslopja, važna za oboroženi narod in obstanek prebivalstva s tem pa st var j a ti nered in zmedo, hkrati demoralizirati ljudstvo, da bi opustilo odpornost v obrambi in voljo za boj. Treba je omeniti, da sta pod učinkom aktivne obrambe, t. j. obstreljanja, nadkriljevanja in preletavanja, v nevarnosti bombni tovor in letalo, ki mora zaradi tega pospešiti beg oz. se naglo dvigati. To zmore, če se znebi precejšnjega dela svojega tovora. Prav tako s tem tovorom sila težko pristane doma, kajti pri tem se lahko samo razleti. V vsakem primeru je torej prisiljeno znebiti se tovora kjerkoli. Zato jia ni kraja, ki bi bil varen pred letalskim dejslvom. Letalo deluje s strojnicami in topovi, — z bombami: vžigalnimi, razstrelilnimi in strupenimi, — s posodami s kuž-1 ninii klicami in z okuženimi živali, — s spuščanjem vojakov in vojaških oddelkov ter strojnic in topov, — s prskanjem strupa ali pa gorilnih teko-I čin iz rezervoarjev. pod zračnim nadpritiskom oz. skupaj s kakšnim dimnim sredstvom polovico požarov, t. j. kolikor bomb, ki so zadele, ne bi odskočilo in kolikor bi jih padlo na mesta, težje ali prepozno dostopna čuvaju — uči, da od fronte do skrajnega napadenega kraja in nazaj lahko računamo z najmanj 24 in največ t>U0 jx>žari, povprečno torej s 300 požari! Pa še polovica, skoraj 150 požarov je preveč, da bi jih zmogle vse gasilske čete od fronte sem in nazaj, prav za prav primorano razcepljene četice, dopolnjene z nedoraslimi mladeniči in starci! In kaj, če sc pojavijo še nadalnje trope letal iz drugih smeri, ki pa enako zaposle vse sosedno gasilstvo? Sila težavno bo kaj opraviti. Saj le t velikimi težavami uničiš vžigalne bombe, da ne bi zanetile požara, kajli silna je pekoča vročina vžigalne snovi. Že fosfor se vname na zraku, toda še ne zgoreli del se topi in daje gosto tekočno, pri tem odskakujoči dalje goreč idelci se pa prilepijo na kožo in povzročijo globoke, nevarne opekline. Termit gori s toploto 2500 do 3000 stopinj in to v globino, ker s svojo toploto topi kovine, torej tudi železne traverze — saj se uporablja termit zaradi velike temperature, ki jo razvija, za varjenje tračnic itd., kakor tudi za tajanje in razvaljanje ledenikov. Razstrelilne bombe (5—20 kg) pobijajo živa bitja, večje pa 100—1000 kg) rušijo zgradbe vseh vrst. — Drobci, kamenje in zračni pritisk razle-telih bomb so lahko smrtnonevarni še na večjo daljavo. — Pred tem, kakor tudi pred srednje velikimi bombami ščitijo zaklonišča, seveda pa ne zadržujejo popolnih zadetkcuv večjih bomb. Strupene bombe vsebujejo strupe v obliki prahu ali tekočin, ki sc pri razletu bombe razpršijo v fino prašno meglo ali v pršico in roko ter v paro oziroma plin. Večina njih se prijema sploh vsega: zraka iti zemlje, trave, žita in krme, grmovja, drevja, torej tudi vode in hrane, obutve in obleke, dlačja in lasja. Vsi pa zastrupljajo živa bitja, na katera voli vajo neki kot solzivci ali pa kihavci, tretji kol dušljivci, posebna skupina pa kot mehurjevci (na Roži in sluznici). Prvi skupini se v vojni ne rabita zase, marveč mešani z dušljivci, kar je smrtonosno za tistega, ki si takoj spočetka ni nataknil maske. Kajti poleni mu solze hudo žalijo oči oz. neprestano kiha ter se po nobeni cerri ne more vzdržati, da sii ne bi zbil maske z glave. Trenutno pa mu je že sojena smrt. Vsi bojni strupi so težji od zraka ter s« držijo tal — zato je smrtnonevarno bivanje v nezavarovani kleti in pritličju. Dasi ima tudi vsak strup »svoj duh«, se nanj ni zanašati, kajti v rabi bodo večinoma maskirani s primesmi. Nekaj statistike Ko so leta 1915 nad eno francosko divizijo Nemci spustili prvi strupen oblak, je bilo 5000 mrtvih in 10.000 poškodovanih. Pri zaveznikih je strupena smrt pobrala spočetka 40%, koncern vojne pa le 3%, kar dokazuje visoko vrednosi, važnost in neobhodno potrebo, da se narod dobro seznani z delovanjem bojnih strupov in toz. disciplino ter se zavaruje osebno (masko) in ©kupno, zlasti pa da se temeljito poučuje in nauči pravilnega uporabljanja in porabe ene in druge. Taka zaščita bo ustregla, možna pa je le, ako se organizira pravočasno, t. j. še v mirnih časih. Pogosto bodo dali prednost porabi vžigalmh in razstrelilnih bomb, ko se z njima za isto ceno lahko doseže često večji bojni učinek. Radio Programi Radio L|ubl|ana Podroben program ljubljanske in vseh evropskih postaj dobile v najboljšem in najcenejšem ilustriranem tedniku »Radio Ljubljana«, ki stane mesečno samo 10 Din. Sobot«. U. oktobra. 12 PloSia ja plotoo -'Sur"- 13*0«. “pošed, obvestila. - vrJŠT- m1'£i ^^S35wS SS5«). ih 10 Kai prispeva izvenšolsiko življenje za spolno vzgojo (K06P. dr. Karel Or.vald). - 10 Ha«, vreme, porodila, »Korerl, obvestila. - 19-10 Nacionalna ura: Vojvoda Vuk (. prof. Marjan DobovSctk). —- 9 C as, poročila, spored. — 9.15 Godbe na pdh-al«. (jvlošcc). — 9.45 Vernki govor (ip. dr. Guulo Ra*nt). — 10 Preno* cerkvene glaabe iz «tolmicc. — 11.30 Otro&k«. ura: Mikijev god (Striček Matiček n Ro*n>. prof Pavel Sivio). — 1,2 Koncert Radijskega orkestra. — 13 Ca«, spored, obvestila. — 13.15 Kar želite, t-o dobite (i>lo6če po ie-ljali naročnikov). — 17 Kmetijska ura: Kmet in šola (iro.Hip. Ludoviik PnS). — 17.20 Pesmi za zabavo, pesmice za ples. (Pevski tovimtet M icki-jaoz). — 18 Sinici — zvoT*na igra. Po povesti F. S. Finžgarja priredil I. P. Igrajo dlani radijske igr. družim«. Voc]e4\<>: Ivan Petn-gov, — 19 0-as, vreme, poročila, apoored,, obvestnJa. — 19.30 Nacionalna ura: Vipraftanje »ocia.lneffa pokojninskega zavarovanja privatnih hi fcrgovakili nameščencev v kraljevimi Jngoslaviiji. — 19-50 Slovenska ura: a) Odlomki iz R. Savinove opere * M ati ja Gubec«, i>) Izraz narodne volje v elovervafrih kmetriftkih uiporih (gosp. dr. K. Capuder). — 20.30 Operetni dneti. (Sodelujeta: gosp. Jean France in ga. T>ra