UtoUU. it.*s? Lfrtlfasa, ttnk 3. mmmmknL ifS* Cesa IHa !•- Lsiuga rva« Jao popoKHM^ isvsamft Mdega a jnmm * imnnn oo 80 petu mt 4 Dto a, do 100 vn« * DIB JL50, od 1)00 Oo 800 vrst * Dtn A, re6£ isaeratl petit «Tsta Dm «.-» Popust po dogovora, tuaeiatm dave* poaebej. — »Skrrenaio Narod« *el1» «Me«DO v Jugoslaviji Dio lit ta tnocemrtvo Dls 15- RakopUd as oe vraćajo OKEDNMTVO Dl UFBAVNIftTVO LJUBLJANA« tt—H|>t» O8taa •*•*. *. Telefone 81-23. 81-38. 81-3«« 81-» ta 81-3« Podratolett MAJUBOH strn—ni■ycrjeva 8b — NOVO MBBTO, L^ubljanaka c. fleron tt. S6. — CELJ&: celjsko uredništvo: Stroacmajerjeva ultca 1. telefon •£. 66; podrusnlca uprava: Koeenova ulica 2. telefon «t_ 100. — JESENICS: Ob kolodvoru 101. PoAtna mnlbtica v Ljubljani it. 10.351. Odmev Mussolinijerili iz|av: Ali se bo Evropa pomirila? Mussolinljeve izjave nišo zmanjšale napetosti v mednarodnih evropskih odnoiajili Praga, o. novembra. w. Mussolinijev govor je v Pragi zbudil veliko pozornost. Ceprav še ni znano uiadno stali-šče, se vendar dobiva iz dosedanjih ko-mentarjev m iz načina, kako so češko-siovaški listi objavili govor nalijanske-ga predsedmka vlade, vtis, da smatrajo v Pragi Alussolinijevo mamiestacijo za poostiuev evropsKega položaja. »Ceske slovom je razočarano, ker za-stopa Mussolini, namestu, da bi Evropi ponudil roko miru, v resnici nekakšen znameniti rimski mir, ki so ga v času starega imperija običajno proglasile zmagovite prestolnice. Mussolini, je na-stopil s samozavestno kretnjo osvajal-ca, je izrekel smrtno obsodbo nad DN in nad kolektivno varnostjo ter se izja-vil za revizijo »pohabljene Madžarske«. List že napoveduje obsežno pregrupaci-jo Evrope. Pri tem opozarja češkoslova-ški tisk tuđi na ponudbo miru Jugoslaviji. Desničarski »Narodni listy« pravijo, da bo po Mussolini ju najavljena zašči-ta Madžarske prisilila Malo antanto zo-pet k ponovni odklonitvi madžarskega revizionizma. Praški politični krogi oznaČujejo Mussolinijeve izjave o Madžarski kot neugodne za Ceškoslovaško in Malo antanto. Kar se tiče izjave o dozdevnem pohabljenju Madžarske, ni izzvala nobe nega presenečenja, povzročila je pozornost edinole oštrejša formulacija. Več-ja revizija v korist Madžarske je za Malo antanto kot celoto kakor tuđi za vsa-ko njeno članico slej ko prej nespre-jemljiva. Ugodno je bila sprejeta Mussolinijeva izjava o Jugoslaviji. Dobri odnošaji Itali je z Jugoslavijo nišo samo v interesu te države, temveč tuđi Ceškoslovaške in Rumunije. Zadovoljiva je tuđi izjava o varnosti Avstrije kot nadaljnji moment stabilnosti za vso srednjo Evropo. V praških političnih krogih poudarjajo, da je nasprotstvo proti madžarskim re-vizijonističnim željam glavni temelj Male antante, tako da prijazno stališče Italije napram Jugoslaviji v tem pogledu ne bo ničesar izpremenilo enotnosti in čvrstosti Male antante. Kaj pravijo Francozi Pariz, j>. novembra, o. Mussolinijev govor ▼ Milamu so politični kroqi in listi sprejeli s preče jšnjo rezerviranostjo. Listi ne pri" krdvfijo dejstva, da bi najnovejše stališče rimske vU&de glede nekaterih držav in pro-blemov iahko povzročilo težiave piri poga-janjih za novo lokarnako pogodbo, pa tuđi pri novi urediitvj srednje-evropskih in sre-cu>zcmstkih vprašaaij. Ves pariški tisk na-jjiaša, da se pred*vsem ne bodo mogla o Izravnavati sredozemska vprašanja, čc se bodo načela s perspektive madžarskega rev.izijonr/*Tu. Pariški listi smatrajo Mus-solinijevo izjavo o reviz-ijonističnih spremljen jih v sredtija Evropi kot odgovor na praški obisk rumunskega. kralja Karola. Ulede na vse to so mnenja, da celokupni zunanje-poliitični sistem, kj g* je očrtai Mussolini v svojem milansJcon govoru, ne bo mogel dovesti do pomirjen>a v Evropi. \* Mus&olinijevein govoru so našli parr* škj politični kroj*i neke momente, ki kažejo na dalekosežni itaiUjansko-nemški sporazum, katerega je pred kratkim sklenil z Neurathom italijanski zunanji ministar Ciano, v odstavku Mu>ssol;ni jevega govora, ka je posvećen Anglvji, pa ni bil prikrit poziv k sklenitvj ilalijaiisko-angleškeg* sredoz-emskega pakta. Končno tud: ni ostalo neopaieno, da Museoiini već držav sploh ni otnenil, kakor n. pr. Španije in Rusije ter cek) niti ne češkoslovaške in Rumunije. »Pariš Soir« je vprašal već znamenitih osebnosti ta maenje tjlede govora Alusso-Iitiij«. Podpredsednik zutvanjc-politiGnega odbora senata Lucien Hubcnt je izjavil, da mora Franci ja bolj ka;kor došle j voditi pre-vidno in hladnokrvno politiko. Uveljavljc-nje franeoskega mnenja o miirOA'ni politiki po Mussolinijevem govoru ne bo postalo laž je. Desničarski poslanec Sillier ooita franoo-ski vladi, da vzdržujc v Addis Abcbi poslanika in da je baš v trenutku, ko je priznanje itelijanskih kolonijskih pravic, postalo aktualno, izmenjala svojega poslanika v Rimu. Malo prijazne besede Mussolini ja napram Franciji so zaradi te«a razumUive. Soči ali stidni poslanec Grumbach je izjavi!, dsi so vse točke velikesa Mussolinijeve-ga govora v ostrem nasprolju s franeosko politiko, kaJcor se je u ve! ja vi jela po kon-čaai vojni. Zbližanje ItaUje z AngUjo? London, 3. novembra, o. An«rl«**ki politič-.ti krogi tolma^ijo včerajšnji Mu«»olinijev govor kot poizkus za. zbližanje Anglije in Italije, smatrajo pa, da bi sk'herna nagla rešitev perečih vprašiinj. kakor si to zamišlja MussolinL ne bila najboljša. Izined desničarskih listov se »Times* šo najbolj navdu^*uje za zboljvšanje italijansko-aoig-le-akih oduošajev. pa tuđi ta list se vprašuje, kdo prav za. prav ograža italijanske inte-reee in kdo hode Italiji onemogočiti njen razvoj na Sre4iozeniskem niorju. »Times« meni, da je Mussolini meni] neke dozdevne spore, toda Angliji ni niti najmanj na tem, da bi Italiji odvzela soo-tovo ni srečen način za pogajanja. Prav tako ne morejo zadovoljiti Mtissolinijev« izjave o vzrokih neinško-italiianake^a dogovora, ki gotovo niti za Veliko Britanijo niti za Francijo oe more biti vzrok za korak na-prej. Kar se tiče sredoze-mskega dogovora, mora biti ta zgTajen na med*ebojnih kon<5©-sijah m se n-« sn>e pričeti s tem. da zaht«-vajo od nag enostran*ke koncesije ns na-oin, M «pominja na grožnje. Madžari so zadovoljni V Budimpešti pričakujejo novo oživljen}« revizkm; slične poUtike Budimpešta, 3. novembra w. Mussolinijev nedelj^ki povor je napravi! v vsej madžarski j-avnosLi fflobok vtis. Vei liMi eo ga objavili kot ^emzac^jo ter poudarjajo v svojih na-slovih, da je pravica Madžarske na pohodu. Na merodajnem mestu opozarjajo, da se ni do&lej še noben državnik tako energično m tako realno politično zavzel za zahteve Ma-džanftke kakor MussolLni, feprav eo njegove izjave le logičen izraz stal-šca, ki ga je že pred leti zavzel glede srednjeevrop«kih za-dev. Izjavo Mus^olinija o bližnji veliki demioui-straciji za Madžarsko spravljajo na. merodajnem mostu v zvezo z najiieravano d»unaj ®ko konferenco in z važnimi obiđki držav-ni-kov, ki bodo sledili. Vladni organ >E*»ti Uj^ag-c piše: Z zinia^o-vito in tiiožato hrabroe-ljo mlađega fašizma je MuSeatini izjavil, da n*? more bHi miru, dokler *e ne prizna pravica za vse narode. Sodelovanje Berlina un Rima, za katerega •ta se eporazuuieli obe najvecji nacionali-6t>Sni drfavi, predstavlja *ilo in mirovno obljubo za ves svet, zlaeti za Madžarsko. Demokratski meščanski »Ax Eet: označuje Mu^sclinijev govor kot vinar ri&enja-ki divja po vsem svetu. Njegon,*a zahteva ix> pravici za Madžarsko, brez kalere ni uio^^č mir, mora svet razumeti in bo tuđi ra/n-meL PohtiSni krogi poiidarjajo, da je Madžar gka sprejelA MusGol%ijev govor s čvrstini! pričakovanjd. Ćela vrata poLitikov im tiudi predsedn4c revizkwiističine lige ^o se z nav-duženjem izrazili o njem, ^e§ da »e je problem revizije postavil «»edaj kot prob'em praktične dnevne politike. Vee ostalo je od vifino od diplomatskih pogajanj. Li»t »Magyaror«zag€ je vprašal na merodaj nem me«tu, na katero priliko ee nitna5aj■» be»ede Museol^nija, da bo Italija v bližnji bodočnosti na veUeaisten način da^a izraza evojim čustvom za Madžarsko. Izjavili eo mu, da ee to U6e bližnjih diplomatskih pogajanj, po^vetovanj in ee«taiikov. Prvi strci na Madrid Faiistični topovi streljafo v središte Madrida Talavera de Is Reina, 3. novembra. Včeraj ob 17. srednjeevrops^egra Ca**a le baterija pol kovnica Telle, ki stoji pri Par-U, ođdala prvi strel na Madrid. Uspebi fašistov Sevilla, 3. novembra. AA. Kolona n«acio-naiistov je danes izvedla ofenzivo v &&&-ri (k! VaJdemora na cesti iVranjuee-Madrid-Pr(xlrla je 7 km daJeč in zavzela vae Pinto v okraju Getafe. ki leži samo 14 km od Madri ji& vladni možje prisilili k obrainbi Madrida. Pri Si^uenzi so naekmali-stične ćete zavzele Baides na železnišhd provri Madrid -Ara z nosileem Rihardom Sknb-cem, generalnim ravnateljem TTD r Ljubljani in za 2. volilno otrožje. ki otoega ostalo otaočje zJborniee. z no^iloem dr. Er-nestom Rekarjem, tovarnacjem iz Le»c Nabiralna akei}a rnestne otčine Ljubljana. 3. novembra Dane« m> u^užbenci meahie občine zavreli v«e »ertrateSkoc važne poetojanke na uticah — z nabiTatoKki v roocah. Zima »e bliža m z njo pribajajo ekrbi» keJco #e bodo oa magistratu otepeii nezaposlenih, ki bodo nedvomno zopet dan za dnem naskakovali eocialni unad, čeprav je bQa letoa nelnoUko živahnejBa otavfana «ezona. Nabiralna akcija je mars&oga preaefietila« ker, kakor *e nam zdK ni bila nikjer prej napovedaoa. Morda je tuđi ▼ tem »strategijac nablranja. da je treba ljudi naskoftiH nenadno, nepri-pravijene. Vendar je vefcko vpraSanje, kakfien bo nepefa aabirafce akdj^ Prejaka 1«U «o ti- oer ob takSnJh prilikah precej nabraM, a zdi se oam, da ćo bili nakoltko podjetnej^i. Vendar bi jim delali krivico, ^e bi govorili, da se ni*o dobro pripravili. Poslužili &o se eek> originalne zamj^li; na tromost ju eo raz* obesi^i velike fiilike, ki elikajo bedo naših someščanov, toda rrtarsikdo jih je prozni, ker emo ie ako raj pov«em * imuni-c proti udlnkovanju reklamnih podobnih lepakov nekaterih kjnopodjetij. Nabiralci ^o €e obraćali nekotiiko boječe na ljiidi, ki so hodili mkno kakor gluhi. Sicer je zaeetek me^eca, tocej najprimernej^i da Luni za >odiraiijec me^oa-nov srednjilt »lojev, vendar «mo pove^sii že zek> mlačni proti vsem nabiraknim akcijaui, četudi je njih oamea Se tako plemenit. Zdi se nam, da bi b^o treba ljudi prej ei^teoia-tiebo iprepariratU na tako važno akcijo, da bi v»aj vedeii, za kaj gre. Nabiralei ne mo-rejo Sele na ce&tah razlagati ljudem namena svojega moledovanja ker jih ne utegnejo, odnosno noeejo poslušati. Dobro voljo *o torej pokazali — ■veaj nabiralci __ nekoliko pa tuđi darovale*, veodar 6 samo dobro voljo zimska eociafoa akcija ne bo nasiti^a la&uh m. obiak*a golih Volitve v Ameriki Washingtott9 3. novembra. Oba pridned-nišk* kandidata RooeeveK m Landon sta imela včeraj svoje sadnje voiilne gt>vore. Prognoze so slej ko prej ugodne za Roo-sevelta. Vodja republikanske stranke Ha-milton je ixrazil svoje prepričanje, da bi mogel Landon zaradi velikega ^tevila svo-jfc pristašev na jugovzhodu in ote Mi»«i-s i piju zmagati. Dr. Stoiadinović odpotoval iz Carigrada v Sofijo Beograd. 3. novembra, p. Predsednik vlade dr. Stojadinorić je odpotoval snoči b Carigrada proti Beogradu. Med potjo 8e bo ostavi! v Sofiji, kjer se bo geetal a pred-sednikom boćarske vlade dr. Kjuseivano-Tom. Kakor kaže, ee bo vniil v Beograd v sredo zjutraj. Takoj po njegovem povratku bo odpotoval pomoćnik zunanjega ministra dr. Pilja v London zaradi novm trgovirak* pogajanj. V kratkem se imajo pričeti nova trgovinska pokajanja tuđi s Cefko»lova5ko. ObčistSke voUtve ▼ AngH0 London,, 3. novenor^. V&eraj so se vr-ftle na AngleSkem občinske volitve v 300 obćmah.. Po t njihova prva in najpoglavitnejia nacionalna naloga. Zato jih narod sotm in zato Jmn vzdržuje iole, ki ga stane jo mmogo denarfa. Narod jih potrebu je, toda ne vteh in v—ko-gar. Kako naj oni politično kori rt i jo tvojemu narodu, ako u ne pripravijo, da bi dobro opravljali avoj poael v javnam žMj€-nju, ki jim je namenjen in ki to si ga ia~ brali, V teikih raznterah, * katerih Htri njihov narod, mu je treba mnogo tpoaobmA in usposobljenih ljudi, da iz pol ni jo vnmO, ki so nastale. Zato morajo studenti mnofo in vestno delati, mnogo več kakor studenti drugih narodov, močnejsih po itevilu. Na-ravno, da ne zadostuje, da bi $e dijaki bavili samo izključno t svojinu sfudijamt Omi ne smejo postati kahinetska in birokrmtska gospoda, marveč javni delmsd. Mintit sm čaši, ko je bil poklič intelektuaicev privatna stvar vsakega poedinca ... Njihov studij mora biti služba narodu. Njihova po* litika mora biti vsa prežeta s studijem narodnih potreb in metod, eno in drugo pa mora biti v zvezi z dejanskhn življenjem, s pojmovanjem in akcijo lastnega naroda. Drugače postane jo suhe veje kljub najvetje mu besednemu radikalizmu. Zato naj vedne budno pazijo, da jim studentska politika n§ po je — narodne ...« Sorzna porodila. INOZiaiSKS BOBZE Onih, S. novembra, Beograd 10. Parli 20.296, Loodon 21.275, New Torfc 435.12& ĐruMij 78.40, M**n 22.906, AmaUrtan 235.49, Berttn 175. Dunaj 76.50, Pragt 2*4* Vartteva &1.80, Bukar*U 3JCk Stran 5? »SLOVENSKI NAROD« torek, S. novembra 1936. Stev. 252 W%^-** A J^.,22 _tf_ ^ Prctre^joće fitanako veledelo — film, Id bo zmsenćU vse MACI Aflflf | alTAra dofledmnjt filmske unetntee ! arvam^UlMJl «MVUrU_______yrkte v Elitni ktoo Matico [ Emonsko cesto regulirajo Ko bo obzidana, dobi ta cesta povsem drag* Oce Ljubljana, 3. novembra Regulacija E>nx>n»ke ceste je del velikega Plecnikovega regru acij^kega nacrta- Precej tega nacrta je že ure»nič«nega Regulirana je Cojzova costa 6 Sv. Jakoba trgt>m ud Ve-gova ulica. Tuđi Zvezda epada v okvir te-iu«i je se viju#a<*ta neregulirana brnon^ka cesta, ki je glavna prometna žila me-l Trnovim in inertnim sre dišeeui. Z regulacijo Emoncikć ceste t*o po sebne teža-ve, ki še ne bolo tako kinaku premazane. Verular eo to cesto zače-i reguli rat-, ko tšo po*lrli Speletič>vo hiišo ob tr novskem iiio^tu. Ta hiia je stopala najl»l] izveci sLavbne crte ter je bi'a »ajvečja prometna ovira. Toda to je bil sele začetek od ^trarijevanja ovir. Iz nove stavbne crte je iz* topa! a ćela vrsta krakov^kUi vrtov, ki k> jih zdaj že »prietri^Iic. Pred tedni'so ee nnmreč lotili regulacije reeno Najve-č težav bo T raz^irjenjem ceste med Cojzovo ce^to in Krakovsko ulico, kjer je pravo ce^tno prlo. Podreti bi morali se ne-kaj hiš na levi Mrani. da bi predrli do Coj-zove ce«te. Zdaj reguli rajo Emonsko ct«to &aino med Krakovsko ulico in trnov^k-m mostom. Imejniten f>k)t. znaeilne vaske >planke* ob krakov&kih zelenjaiinib vrtovih je padel in cesta se je razJirila v v^ej dol zini med trnovskim mostom iu Krakovsko ulico i]o crte nove špe'etičeve b^e. Stevilni laatniki vrtov «o dobili v uuueno za okrm-tev zeinljrtč druga zemljttća. kjer bo prav tako u*pevala zelenjava. Ob novi »tavbni er ti so eezidali 'epo ograjo. K regulaciji ceste r*pada tudi visinSKo uravnanje ceetičća. y delu cetfe, ki ga zdaj ure ju je jo, je bila ce*U prečej napeta. Zdaj bo klanec skoraj povsem od»tra.ujen. V gor-ujem delu i'etiti&e /niiujejo pri blizino za poi metra, v -sredina pa ga nasipavajo. Naeip dovaiajo s stavbižča univerzi -ine kinj'žoi-ce in ga sproti uUjujejo s parnim vaijar-jem. Zaposlenih je le matn>še število delav cev, vendar jih već sltoraj ne morejo zaposliti pri ravnanju napipa, ki ga »proti do-važajo. Zdaj tud; kanalizirajo cesto, Oeprav je kanalizirana. Stari kanal namreć leži ob desnem robu. tiovi pa bo ««redi ce^te Kmoiicka ce*>ta bo dobila sčasom povoe-ai novo lice, ko bo obzidana, ludi idiličue^a Krakove^a «še bo lotil dub čaeia. Krakovo je v res;ne: še vedno predme^tna vas v rfvo jem jedru. Ko bo cena parcel še poskočila, >e bo zač^o rušiti staro Krakovo in med aiz kimi stisnjenimi liišaim $e bodo začepe dvi-ifati zračne vi'e. Regulacija Emon^ke ce*te je začetek tega razvoja, >obkoljevanja* «*ta .^ega predmestja. ki ima še ^korai sreo ^*iaj začeli zidati enonadeštropno vilo, in sicer Zidarska za druga J. Puhu ob njegovi stari niši Jova hiSa bo zavzela okrog 150 m2 jazida-ne ploAkve. Staro bi§o bodo j>ozneje ixx1rli. Nova bo sta]a tik ob uji. Poelooje bo že letos pod streho. trgovine. 0. Uregof je bil tretji, ki je na-govarjai pomoćnike k tatvinam. Kot nasno-vateija k tat vi nam ki jih je izvršii Karei pri Zaiti označuje obtotnica tmii P Hucti katerega pa Karei f svojem zagovoru noče obrvjška knjiga. S cer so naše knjii>an;e navezp»e tesne;š-j stike s češjav v ;z!ožl>ah naših knjigarn Tuđi v tem se še ve-dno kaže kakf^ nas brcmen! pretekiost. ko smo bili as:nerjen predvsem k ncnr štvu. Mordfl rr splošno znanu d*j v Ljub" J.iani čifamc največ nem^kih knii«. kikor kaiejo statistike naših javn'h knj'žnic. in sicer se ćelo več kakor si^ven^kih Slovenci • no splošno zn.im. d^ smo nadarjen1 za jezike. z*ito pa ie še tem bol; zria^iliio. *Ii čitamo na im«-" knjis in Jasopisov slovan-skih ;ezikov Vprjšnjte n pr v L:ub:jnni po ruski knj>gi! Ne boste je dob li. Prav ♦ako ne n:orete kuniti mnatjo ćeškoslova-ških velikh iistov Češkoslovaških knjis pa došle] sploih nismo kupovali četud: so t>:le tu in tam na prodaj. Delo največjega sati rika seđanjosti Bernh. Shawa Velesenzacija! Jutri v kinu LJnionu^ Pygmaiion Jutri premjera v kinu llnionu! JENNY JUGO, G. GRtvXDGENS Tatinska družba pred sodniki Danes se je pričela velika obravnava proti 17 obtoien-cetti, ki so bili udeleženi pri tatvinah v trgovini Zalta inPezdir Ljubljitnuj o. uove-inbru. Družba 17 obiožrn^cv au /atožnib kloštru ft- Lii niijvo aouinie ovujevr*>teii žuloaten ic-kord. V'ečinouia mladi ijiulje so, med ujiuu oelo dijak, sUi-r koitiaj 1/ let. Vthtja te družbe, ki ji obtožuica očita zločinstvo in |>re-Btopka prlkiivanja iu iz^iijuvanja. sedi na prvt-m inestu na prvi klopi. Star je 30 let iu se piše Joško P., je samec, priištojeii v Ljub'jauo, po poKlicu melianik. Uiugi. ki j*.* bil po oblasti tu vpiivu euakovreden pr-vcniu, j© 28iemi knji^ovez iz Ljubljane 0. Jauko. Prij.K'ljali so g"a iz prrUkt>valnt^a zapota, kakoi tuđi tretje^a. l'5 let suneta ti^ov&ko^a pomoćnika 1*. lluga, čeirt^a. ki }v Jiajvei- izuiikal, 28 let starega trgo\t>ke-ga pomoćnika N. Kiirla ter pete^a 2/ let startga knjigoveža F. Adolfa z \ iča. Ostali obtožeuci so 33 let stari oženjeni zasebnik iz Ljubljane U. Gregor. 19 let stari trgov-ski i>oniočni.k Z. Zvonimir. 41 let stari zastupnik S. Kranc iz Z^. žiške. 2j let stari kk*par D. Ivan iz Zgornjih Pirnić. 37 let stari trgovski putnik S. CirU iz Ljubljane. 21 let suri slue'a A. Ivan z Dobrove. 29 let stari kovinotiskar H. Ki-rd iz Ljubljane. &> let stara ^ostilničarka U. Pa-vla v Ljubljani, 23 let stara natakarica v Ljubljani N. Mllka. dobrih 17 let stari dij;»k A. Fra ne iz LjuMj;*ne. tio let stara žena stroj ni-ga de-lnvca 1*. Jerica 2 Via in -?5 let »tari šofer L. Ruuioč-nika Z. Zvonimira in slu»iilnike. jediioi pribor, lonce, kose. pile. Ujake, kljuuavoi-ce, železv>. poiikve brusilnik, pipe. droge m drugro vse skupoj v vrednosti nad 4(KO dlnarjev. P. Hugo }e v trgovini Zalta. kjer je bil zaposlen, odnesi jedilne pribore, poeinka-ne pio^če. [>okromane nožo. žlice, vt-č duca-tov kljuoev — franeozov. žaire za /.ele?o, garnituro svedrov. pile, klešče dleta. vija-ke, klešče za žico. medene vo-jral^ in roča-je za štedilnike, ventile, pipe. svinčne ce-vL Železne cevi, peresa in drugo. TATVINE V TRGOVINI PEZD1R Z. Zvonimir in A. I>an sta kradla v trgovini Pezdir v Gradišću. Zvonimir je lani in letos do aretacije ukradel svojemu go-spodarju 100 1 benema. 150 kg masti. 70 kg slaikorja. 2 111 pc>l kg žgane kav«, za oko-li 500 Din to\letnih potrebščin. kakor zob-no pasto, mtlo iuL. ter sardio in salam, za okoli 400 Din toaletnih potr«bšein in deli-kates je pa sam obdržal. Shiga A. Ivan je vxel trgovcu Pezdirju 5 ateklenie piva in liter »Hvovke. Ostali so obroženi da »n ukradene stvari. sprejemi1!' v z\>\.r,o. kupovali »li jih pomagali raLpečavati. P. Josko je kapi! od N. Karla kru^ijioc. podpore za. štediinik p;pe tei lmJ Z. Z,vo.jimiija dtlikatt-se in Lo-aitiue aivan v skupni vrednosii okoli 500 i.'iu. U. Janko je siuaiijevai v svojj delav-nici iu s pomočjo P. Adolfa razpečaval UiaaL sladkoi. Z^auo kavu. poiabii je ukra-dfui beiicin in kupil od N. Karla razno že-leznmo. U. Gregor je kupiJ od Zvommirja mast. Oii Karla* pa jedilni pribor in lonce, P. Adolf je prodal mast in sladkor. ki ga je Zvonimir ukrade! pri Pezdirju. kar je bilo vse skupaj vreduo okoli iJOlK) Din. ti. Fianc je bil glavni konzument žeJt^zumi;, ki jo je ukradel Hugo trgovcu Zalti. GRO1NJA P. JOSKA Hugo ni u je piodai l& ZZi«j t>.u ztiezJii-ufć. riecej uKraUtjue zelezoiint; Jfc kupii od Huga tuđi D. ivati. c>. Ciril j« Kupil ud N. Karla ko^e in pile. vredne okoh dto O.n. slugci A. Ivan je odpeijal iz trgovine Pezdir v&e bla^o, ki ga je uaKiadel poanočnik Zvo-nunir. Udpclja.1 ga je v *siviaaisčti*, ki je bilo v deiavilici U. Jauka v Vegovi ulkL Tja je romai beuein. mast, slailKor, kava, vae skupaj vredna okoli 3.110 Din. H. Ka-rui je kupil 1.080 DL11 vFeone bakrene pio* šoe od P. Joška. Pavla V. je kupila jt,diini pribor in je prikrivala pien, ki ga je, ku-pQ S. Franc. natakarica Milka je kupila od Ilui:a jediint pribor iu je hrauila zavoje z nakradenim blagom, A. Franc je odnesel razjio železnino P. Jošku in je zastavi! pri uekem ključavničarskem mojstiu jedilni pribor. P. Jerica. ma u obtoženega knjigo-veza P. Adolfa, je kupila ukradeno blago od svojega sina in ga je delouia prodajala uapiej raznim osebam. L. Kudolf je kupit od X. Karla lijak in ključavnice. vredne 1300 Din. P. Joško je tuđi zavedel dijaica A. Fraiica, «la je pomagal razpečevati ukradeno blago, in je tuđi obložen, da je pre-til N. Karlu da ga bo ovadil policiji ter ga je na ta način prisilil. da je fant še naprej kradel v trgovini Zalta. P. JoAko je v resnici s pismom v zametku tega leta obvestil trgovca Zalto. da v njegovi trgovini kradejo. Pismo pa je pomo-toma dobil v roke trgovec. namenjeno pa je bilo tatu. ZALOSTNA SLIKA Vsa obt^žba. pravi obtožjiiea drtavnega tožilca dr. Felln-clierja. kaže žaJostno sliko današnjega življenja in prida, da je čeda 1 je mauj poštenib u<*lutbe*icev. Zrt«v tatin«kib pomočnikov sta bila trgovca Zalta in Pezdir. Glavna krivca sta P. Joško in 0. Jan-ko. ki sta imela velik vpliv na pomoćnika Karla N. in Zvon i mir ja Z., pa tuđi na A. Ivana in diiika trgovske akademije A. Franca. Naravnoet demonski pa je bU vpliv ki ga je knel na mlade ljudi P. Joško. Zvonimir. Ivan. Karei in Franc so priznali, da jih je P. pregovorH. da &o začeli krasti v trgovćnah in da se je poslužil za dogego tega zlega na^iienn tuđi zvijaCe. Ivanu je obljubM za protiushigo čevlje. pa mu je Ćo.\ zavoj, v katerem je bilo kaanenje namesto čevl^ev. Drugi grhtvni krivec 0. Jmnko je dal na razpofcigo svojo delavnico za ukradeno blago. Bre? tega »skladi&a« bi i? tatvtaene mog"Ve irvrfciti v takem obse^n. Zapeljil je pomočntke tuđi a svojim avtom. s kat«rHn jih je voril na izlete. Zvonknir mu je moral seveđa dobavljati beocin iz Pezdirjeve Propaganda za češkoslovsško knjigo je v resnici silno potrebna, vendar ni dovolj, kajti brez žive kulturne tradicije še ne bo ta-ko kmalu mno^o več zanimanVi z-.i češkoslovašVo kulturo r>n nas. Najprcj je potrebna vzooja Nedvomn-o b^ čed.ilje več privr/encev ćeŠkos'ov^Ške kulture med na" mi. ker ima propaganda največ uspehov tned nvladino. kader čitateliev češkoslova-ške knjige bo Ceddlje številnejši Zdai se češkosk>v*iška knjiga še skriva v nek:»terih iz!ožr>ah n-dših knji^arn malo srame/lj-ivo. Izložbe so aranžirane ad hoc zaradi raz-stave Ce>ko.-lovaš;ke knjiSe v Trđovakttn domu. veiidar b) na i češk-»slm\*šk.a knjiga bila vedno dom« v izlcžbah n«5>ih knjiljarn in ne le da je t»ost ob pri£od«ni pri'.i k.i. Ne-katere knji^ame «w ji itak odmeri'e dokaj tesen proslor Ce porr^en; tr> za knji^amar-je požrtvova.'n >st. d-a f>d*stopajo če^ko^Io-vaški knjigi poseben prostor, je ta požrtvo-valnost vsek^kor potrebna. Med razstavlieinimT knjiaami z.a propagando českoslovaške kn:ige nišo le knjige pisane v češćini, t«mveč tuđi v drugih, zlasti svetovaih jezikih Grc predvsrm za knjige češk^slov3Ških zaloJb in ne toliko za knjige pisane v češ5:n,i, vendar se raz-stavljene knjige v svetovnih jezikih Cznan-stvene), Kavijo 2 vprnšanj' ceskoslovaske države, kulture in z^odovinskVni osebno-stmi. Največ pozornost češkoslovaški knji-gi je posvetila knjigarmi Tiskovne zadruge, SA] ćeškosJovrtška 1 tera'ura zavzema največjo. vokalno iziorbo. ki je v zorno aranžirana. Druse knjiname so razstavile j nekoliko tneni kn>i^ i.n jim odmcrile ma nj prostora, vendar češkoslovaška knjiO' T>°~ vsod dostojno orpo^arja na^e. Inozemski židovski krošnjarji Ljubljana. 3. novembra. Hoj proti kFOšnjflrjem je bil bre/us-^šen. dokler nišo varnnstn*1 oblnsti n;i6topi'p o<1-lo^neje proti nj^m. Trjrovci ;n njh>va združen j.i 50 zamnn protPstirali. kro.-'njnrji so se pojavi jal i povgod in preplavi jal i de-želo in mesta. Iz drucrih kr.-j^v so prihajnli v Slovenijo zlapti krošnjirji z drobno rol^ in sicer v prvi vrste iz srp?ov imotskejra, druvanj!*kejra in nvan>kp£ra v p imoigki banovini, kjer jf> prebival^m z^lo siromašno. Kro^njnrji iz teh krnjev imajo pnseh^if privilegije in smejo z jrotovimi predmeti krošnjariti po drueih krajih. Zi n.jimi p:* sn prthaja-li tudi krošnjarji iz drugih krajev. ki «0 si preskrbeli krošnja Fka ^ovolj^nja na sleparski način. Vamcstno oblasti so napos1^ dognale ćelo, da so &o taka do-voljenja izdajala ćelo pri nas. Iz^lajali so jih nekateri občinskj us^nžb^nci za majhno nagrado, toda ta dovoljenja n;so biln pravomoćna. Ko jp b'ia afera razvi-'čena. je bilo aretiranšh več kro;njarjev z drnbna-rijo. ki ao jih pce'ali v njihove domovinskf občme še vedno pa *o se poja vi ja H kot krošnjarji 7A<\\ in s>er največkrat inf»7-rm-ski Zidi. Baš te dm je napravila ljubljanska policija na pobudo Gremija trjrovc^v r-o^on n.i te vse bolj prekanjene kro^njarje. ki pa jih ni kazalo loviti po uLicah in ce&ta'h. mar-već so jih morali »kati v hotel ih in bolj-5ih lokalih. Policija je doznala, da je na fr kfo hr-^nil kupiti hlaaro j*» ^!e«1nji? !« podlesre] njivov zgt>Yorn 15. Kralj Lear. Dija>.. j*rad- siava. Cene od 5 do 14 Din. Sobota 7.: Kvadratura kroia 7.- i>atra e>mrt. Tremiereki abomnia. Ciospa Muša španova bo pela prvi« partijo vetlezevalke Lirike Jrevi v Verdijevi operi ^Plecs v ma^kah.. Ta vioga *>pada med izrtxlno naporne partije ter ^tavi Lako v pev-Stkeni, kakor v igralakeni oziru na pevko ve like zahteve. Riharda bo pel tokrat g. r ranci paia ga. K-LKct-va, Ameiijo Uu.jdekojHJva, i^^vno partijo ^uvernerja Kenata poje g. Janko. ^adalje »odelujejo: kot zarotnika Sainuei in Tuin gg.; Petrovčič in Župan, rivana — Kolacio, hodnika __ Jelni»kart iu ^la ~ H-va^tia. Dirigent: ravnatelj Poiič. re-ž^er tfeet. Prt'«i«5tava bo za red A. V s»redt» bodo peli Uifenbaoliovo fantastično opero >Hoiiuiannove pripovedkec. Ker je g. ravnatelj Juiij helettu oboled. ter moral zaradi zdravni^ke odredbe spreaieniii klimo za tedeii (inu je pozvala g-eJaU^ika uprava našega bivšega člana Marjana Kusa iz Zagreba, da bo pei ba^tjv^ke partije v opt?ri. katere upri/or Lev je bUa nujna brez odlo-p;a, da ne bo za&tanka v reperloarju. Kreacije bat?ovfcliotra Šmrtc katere pre-niiena ee bo vršila v soboto 7. t. m. je pri-spe v i^onedbljek popoidne iz Prage v L^ub-ijacio ter pris<>stvuje pc^lednjlm skušnjaiu za preniiero pri kaleri bo navzoc. Podrobnosti o značaju opere in zaseđbi partij, objavimo jutri. Telovadni tečaji Ljubljana 3. novembra. Telcvadni tečaji za odrasle tn mJadlno so že v polnem teku. Gospodje in dame vež-bajo pc-d stro^ovnim vodstvom v prav hi-gijenićni telcr/adnici na drž. učiteljski soli, Resljeva cesta, kjer so tečaj nikom na razpolagro po vsaki telovadni uri prhe in umivalni i s toplo in mrzlo vodo. Telovad-ne ure se vrše za gospode in dime ločejio v malih skupinah, da je mogoča individu-elna kakor tudi Jcupna zaposlitev poedm-ca. Prsebno priporoćljivo je vežbanje za lepo telesno držo, • za vitko in prozno te-lof za pospežeao delovanje notranjih orga-nov in preti obilnosti. Pri rednem pose-čanju telovadnih ur uspeh ne izostane. Tečaji za odrasle se vrše trikrat na te-den, vsak torek, četrtek iu soboto zvećer od 6. ure dalje, kjer se srprejemajo še na-daljnje prijave. Mladins i telovadni tećaji za otroke cd 3. leta starosti dalje pa se vrte v prenov-ljeni telovadnici na realki vsak ponede-Ijek in petek popoldne od druge ore dalje, ločeno za dečke in deklice. Tudi te tećaje vodi strokovnja< z^ telesno vzgojo ter so otroci pod strogim nadzor-otvom. V tećaje se sprejemajo tuđi otroci, ki imajo slabćo telesn-o dežo, pomanjkljivo g-ibčnost, preobilno težo itd. Za povsem normalne otroke pa se uporablja vežbanje po sistemu. dg se mlad organizem kar najbelj utrdi in izvežrba po načelu harmo-ničnega razvoja duhe in telesa. Vai tečaji so pod nadzorstvom drž. higijenskega zavoda. ŠAH — Simultanka Vas je Pirea v Zagrebu. V soboto je nastopil nas šahovski prvak Vas ja Pire v Zagrebu proti zagrebš im s^hlstc-m. Dobil je 18 partli, izgnbil 3, remizaral pa 3. Drevi bo igral proti najboljim zag-rebškim Šahistom amaterjem. — Turneja Capabian^e po JiMfos'aviji je že zairoloviiena, čeprav se ni^o z:nani v^i kraji, kjer bo imel bivži svetovni prvaJc »»i rmiVanke. Capablanca zahteva za vsako pri-Tditev 50 do'ar-ev honorarja (okros 2500 rvin». dalje ni^ra prirod^e1j p?a^a*i we stro- . 5ke h^vjmia in prehrane v dotičem kraju ' in hrano in stanovanje za spremi je vale*, i Plačali je treba tudi vlak do kra^a naaled nje simu^taake (I. razrtnl). Na ainiu-'tanJti wne na«topiti najv** 86 igm-leev. Kakor vidi mo, *tavl]a Capablaoca zelo visoke sahteve. — LSK •" Triglav. Prv^Mstveno arefcanje med Hahovakima klubom« L^K in Triglavom bo drevi ob 20. v igralni«^ kava-ne Zve7,le m ne v restavracij^cem paviljonu Srečanje bo ote: Mazurka. Kino K°'l^li**vo: Svet se spremnija. Prirodoslovno društvo; predavan> pr nia-rija dr. B. Lavrica »Trau^piantai-ija tkiva ;>n 6k>veku« ob 20. v De^avenci zboru ci. Recitaeijski večer >odoi»utk tfsKe lirike 1 uvodno be*edo dr. Tineta Debeljaka ub 18.15 v Trijov^kem domu. Raz*tnva mlad h v .TMkopif#»\eTn paviljonu. DE2URNE LEKARNE Danes: Mr. Leuoiesk, Ke^ijc-va tf^ta 1. i»a-hovec. Kongreemi trt? \2, Mr Nada Komo.ar. Vič, Tržaška t-e^ta. Prvenstvena nogometna tekrna Dask : Retje Trbovlje, 2. novembra. Na ceprimeren dan, dne 1. novembra dopoldne je bila zadnja prvenstvena tekma SK. Dask : SK. Rctje na igrišču SK. Amaterja. Tekma se je začela s ćetrt-urno zamudo, ker ae je moralo igrtšce na zahtevo soctnika delno popraviti. Tekma je bila oštra in napeta brez posebne tehnike in se je izeimil slučajno prvak II. razreda v trboveljskem okrožju, t. j. SK. Retje za jesensko sezoiio. Obe moštvi sta igrali ne-fair, nediscplinirano in primitivno, da se no reče surovo. Prvi polčaa 2:0 za SK. Retje. Gola ništa bila baS efektna. Igra je va-lovila iz polja v polje. Retjo je imelo neka j več od igrre po uspešnejših ;n ami»el-nejših prođorih. I>obra je oi * »!>ramba Retja, ciočim je bila krilska vrsta z ruti-niranim Lavričem raztrg:ana in ni znala podpirati napada- V U. polčasu se je Dask nekoliko rehabilitiral, a izvrstni Kos Enci je s svojim eg-oizmom sproti uničeval trud in napor napada. Obramba brez zaneslji-vega Vodopivca je bila neslgrirna in 2 srola sta padla na račun nerazpolozenpgra vra« tarja Guzeja. Ig^rišče je bilo suho, ker bi bila igra v na^protnem slupaju fotovo še slabša. Publike je bilo pa malo in Se ta je zavzemala taktiko, ki je pravi Sportnik ne more oclobi^avati. Rezuitat 3:1 za SK Retje deloma reelen. S to tekmo je postal pi*vak jesensko sezono v trboveljskom okrožju ambicij^znj SK. Retje. Pri tej priliki bi pripoi-očali po-sameznim igralcem, da ohranijo med ^ro mirno kri, zlaati pa, da se napram »CKiniku obnašajo tako, kakor to zahtevajo .športni predpisi in športna disciplina. č"e se igralec ne vede na igrižću disciplinirano in športsko, potem je to tem težje zahtevati od publiko, ki naj bi Sčitila in zagrovai jala barve svojih klubov v mojah dostojno^ti in Sport-ne discipline. Ker vpliva u^ovar-anje in ne-športsko vedenje i.^ralcpv naprarn sodni-ku na igrišču zelo kvarno naobnaSan je publj ke, priporočamo klubom, da priredilo v zimskem Času za svoje igralce, kakor za ostalo članstvo in sportno občinstvo pn*da-vania o športni vzgoji naroda, da bodo imeli klubi na pomlad dostojnejSe, taktičnejše, d!scipliniranejšt» in izurjenejfte i«ralce. — Sodil je g. Bož'ft objektivno io rigDroziKJ. -- Službene objave GZSP Dopis SPI) Kranjska s^ora ra l! t>bv«esti!:u da se bo vrsi] v zimski 9ezvmi v Kranjski sori stalen *»niu5ki toi>a] pod voJ^fvoiii jj. Zdravka Zore sa, ee vzaine na m-an}** Obveit?amo vee kUibe, ki *o ;>rek<> pita sprožili razne predlože *n Uredno al'vno skupštino JZSS, da :*ti n^«o noglj rritt v obraviLavo na sku|j^!ni, ker so se a*n do;o-ča^e le «mer:iire na2eo i*te urgirali pri upravnim odl>-ru •fZSS. Prosimo vs? na?e klube in ilriLštva, da n^rn [>o^jejo imena svojih /as ojm.kcv * naso §lr^o upravo. Za Mahuijvt /u^tc-pniki* GZSI* pii JZSS v Ltjur>ljani je dolo^en tajnik I. Stanko Ravnik. Določi se 14 D.n kot verifilcnijaka takra (vTarunana je tudi Žtr izkamiea). Verif ka-cijfika doba traja tr: lota. za CHlalj^anje te dobe ponovno za tri le-'a. je doUx>u z..nj^eik 10 Din. SpremerJli ento naP-n po5tepanja pri verificiranju, in »icer je nov po^o^k n.a*£eđn\i: iak*o t4 Din je treba naka/ati po poš*n: poloinici 11a uao Jek. ra^un, na-kar sele dobi verifika^ijsko prijavnico klub, ki jo nam izp-oinjeco vnie, p.ato, če tii M" držka. ?e prijavlienei! verificira za prijavljeni kiub. Te dni bo lazpuslaji o*i JZSS na v*e ^u-be osnutek prenovljenh pravi I JZSS. l'oiiva-mo vee naže Člane, da nova pravila [»rouči-jo in nam takoj tavijo ever.tuelne ue»pre-jam-jive U>^ke. tla btxno tako ialiko pravo č*£&n zavzelj kupilo »ta^i^e m prote*»tira-H pri JZSS. Dolcči &e, da «*e *eje ožje uprave vr&e ob četrtkih toTiio ob 20. uri v re*tavra.Hii >hftiatr na Jesen-cah Iz Pofjčan — Knjige Vodni! ove družbe .-»o pr.-^vicar prispele ter jih lahko vs-ik Ca^ dv «nmte pri poverjen;ku g. Koviču. Da prihrunijo poverjeniku pO7.nej%T pota 50 Cbni n.Tpm-Sajo. !n za ek«šj>e-verjenik sprejema sev^-la- rnrf| nove članr Rupui domaće blago! Stev. 252 »SLOVENSKI NAROD«, torek. S. novembra 1936. Stran 3 DNEVNE VESTI • Diplomatske ispite nm filozofski fakulteti v Ljubljani »o v oktobrskem terminu naredili m prejeli fakuitetno, diplomo trle kandidatje m kandidatke: Anžič Boza (skupina ia nar.jezik m knjiž.); Bez.aj Franc (izjemna skupina); Brečko Zofija (pedagoška skupina), Bručić Zvonmira (pedagoška skupina); Cadez Marijan (matematiku* ikupina). Ćesnik Milica (romanska skupina). Eržen Antom ia (nmanska skupina); Fettich Milena (romanska skupina); Gre-gorić Danica (biološka skupina): Jaklić Helena (pedagoška skupina); Kerin Jozef« (romanska skupina), Koba. Viljemina (pe-dagošk-a skupina); Kotar Herman (germansku skupina): Lavš Nada (germanska skupina); Lechleitner Erna (germanska skupina). Muzlovič Marje a (romanska skupina), Puc Olaa (pedagoška skupina). Razlag Bro-nislava (germanska skupina); Seraimk (skupina za nar jezik in knjiž.). Smasek Emil (pedagoška skupina). Stopar Bogomir (romanska skupina): SauH Hijeroniro (filo-zotska skupina), Skoberne Bogomil (romanska skupina). Vršćai Zinka (germarj-ska skupina); Ze1 Miroslav (bio OŠka *ku-P'na) MILLOCKERJEVA OPERETA v najrazkošnejši inscenaciji DIJAK PROSJAK c aro I a Hohn, Joh Heesters, "Ma rika R5kk Ida VViist, Fritz Kampers. Ponavljamo na izrecno željo občinstva i Veliki špijonažni film napete vsebine A NA DCMIDOV A »Carjova svečnika« — Režija Karl HartJ Srbila Schmitz — Karl L. DiehJ Danes poslednjič ! Danes poslednjič ! Paul Kellerjev roman »ZIMA V QOZDU« I V J E Hansi Knotecn - Viktor Staal * Praktični učiteljski i7piti na ilrž. učiteljski sol) v Ljubljani, ki so se vršili od !6 do 2fc» i ia pred izpitnirn odborom pod pietifaed.-tvom s* d^rektorja Marolta Nandeta. &o s»e koita-i z naslednjim uspehoni: S prav dohnm u>;>phom so napravili izpit učitelji (ice) pripravnik^ Barie NLkoJaj v Radato-v;č-h Horval Autonija v Gornjem gradu. Jaru:kovc Leon v Križah. Matjan Matevž v Zabukovia. Maučie Marija na Se*ah pri Sumberku. Aiilaver-Cenular Danila v Pre dovijah, Mišid Danijela na Potoku. Rape K&znožruk AJbina na Ježići, Ravnikar Ana na Viđniu. Trdari Anton v Veliki Dolini in Vreon Kimeliuan Mijena v Zalogu Z dobrim utsj.x-hom Afiatme Marija v Ambruau Bin-ter Mari an na Gro*1 upi;em. Cerar Bogomir na Kopri vniku. Cvar Miroslav na Dvoru. CuLulović-Griuidner Franja v Verdrengu. Javornil\-3vetlič Ana. bivša učit v Zagradcu, Jurko Zlata v Leskovcu KaMelio Rozalija v SotJražiei, Klemenc Ljudm ia c Podzemlju. Kot» Emilija v Smihelu. Kostelec Marta v ftmihe^u. Kovač Ancela v Dobrepoljah' Krasu;a Ivan v Rovtah. MaverPeterca Vi Ijemina. biv>a učit. v Sovodnju. Rupnlk Ivan v Zu. Tuhiuju. Siapar Nikoli na Studencu S!ibar-SpazU?r Olga bivša učit v Adležičih-Svijjpi- Anđela v Prečni, Vu^ajnik Franc v Zabukovu Za!ožrxik Xado v Mokronogu in Zamlien Luila, Izpitai odbor vzbzb* KINO IDEAL "^ m Danes nepreklicno zadnji dan ! ■ Claudette Colbert, Charles Boyer 1 ..IMTIMNI SVFT44 B Predstave ob 16., 19. m 21.15 uri I JL'THl VEI^EFULJM: I CRNI ANGEL — Nova emisija banovinskih ko'kov. K.r. banslca uprava aVavske banovine v Ljublja ni te z dnem 26. oktobra dala v promet no vo emisijo banovniokih kclkov po 0.25, 1, 2, 5. 10, 20. 25, 50 in KO Dm. V'si prodajal-ci banovuidkih koikov 3e opo^^arjajo, da O»tanejo *tari kolki poleg novih v veljavi do 31. marca li^oT. \ ko^ikor ne bodo &Lari koikj do tega termina razprodam t»e bodo zamenjali ^a uove pri banovinski blagajni v Ljubljani, kamo; naj se pKJŽljejo v zaine-njavo najkasneje do 30. aprila 1937. — Zahteve s:anovaujSkih najemnikov. Ker So se ua:eui»niue zvišdie, »o klicali 6iauo-vaiijiki Liijeuiiiiki v Splitu v ntxleijo vei-ko zborovanje na katerem 60 ^ovoruiki ua^la-5aii, da so najeninme glede aa do-hodke »ta-novanj^k-h najemnikov še vedno previsoke. 68i gre ^koraj tretjiua dohodkov za ^t&nova-nja. Sprejeta ie bi-a recO^ucija, v katen za htevajo slano vanjski najemniki nov stano vauj^ki zakoa. 0benf>m je bilo ^kienjeno aa-povedati bojkol v©em onim nišn^m pooest-nikom. k: bi ?>kušal' najemnine zvi?ati — smu^a v planinah. 5 Kofc nam po-roćajo, da je zapai'o v soboto še 18 cm pržiča. Snežna odeja lc debela zdaj Ze 32 cm, vfreraj je zopet sneža^o, visoko v pla-.i.' ^.b je torej srr:u.-:r t dobr^. KMce so korene tri priznane aa letov.ški kraj. — Iz Mokroiioga. Naši trgovci in obrtniki Se bodo obrnih na bansku upravo, naj jim veaaar odpre ^olo za obrtni in trgovski aa-ra^čaj. i're;šn]e ča^e je bila vajeo^ka »ola v Mv/kronoiru že doiiio vrsto tet in b*la je ustanovljena že pred vojno Ta »ola ima veliko učiln-co z raznimi modeli lb vjerni po-trebninn učili itrokovna vajeneka Joia v Mokronoiju >e še posebno potrebna zaradi velike razširjenosti obrti v oko^ci in v kraju aamem Obrtnik: in trgove; pričakujeja, da bo ^ola odfirta že v tej sezoni šoleki okoliš b; obst^j] približno tako veliko povrSi-uo knkor iiuMiaii»1?' do 10 km dale? — će tlovek v vla'»u zaspi. V Beogradu služi za Kuhanco Julka Sagraj iz Ljuto-mera. V nedelio se je pripeijaia v 2agrreb, kjer ima pokopane svojce. V brzovlaku j© pa zaspala in -?o se e Bbodila, je opazila, da ji je <*f*THia ročna torbica, v k©- teti Je imela 127S Dlu in vosoi listek od Beograda do Maribora. Sum Je padeJ oa Mato Vufiemilovića iz Jcience pri Sinju. Ko ga je detektiv legitimira*, se je iskazalo, da gre za aaasega te^mrja Mo2 sicct tatvino taji, venrejl* njega tedoa je bilo 56 primerov fckrlttinke, ob koncu tedna pa že 70. Po tneatu se širi tuđi difterija — Moćan potre« pri Zagreba. Qeof1xič-ni zavod v Zagrebu porofta, da «0 sabele-2U1 njegovi potreacmeri v no£l od nedelje na poziedeljek tri moCae potresne šunke. Epicenter potreaa je bil 25 kzn od Z&gro-ba, iariAće pa 10 km pod semljo. V Donji Stubici je povzročil potres panlko med Ijudmi, da ao sbežall iz hiJL — Vreoie. Vremen&ka aapoved pravi, da bo oblačno ia epremenljivo vreme. Včeraj je deievalo v Splitu m n« Rabu Najviija tem peratura je soaftala v Sarajevu 14. v Zagrebu Beogradu in Splitu 12, v Ljubljani 10.2. v Mariboru 9. Davi je kazal barometer v Ljub liani 7651 mm. temperatura je znaftala 5.8. — Bogata zaloga podjetnega tihotapea. V Zagrebu je občinaki pomoina manipulant Franjo Turk vćeraj opazi! gumljivega mo ikega s poLnim oahrbtaikom ki je bilo t njem 247 viigalnikov in 78 avitniev igral-aib Icart Plhotapca «0 are ti rali i»n oa poli čiji se je izkazalo, da gre ia Mato Blalevi ča iz neke va»i pri Tomi»lavgradu. Moi je že Ime! *Uno*ti a policijo zaradi tihotap Btva Žalova rja ee, da mu je daj viigalnike ia karte n^kdo drugi, da bi iib prodaja 1 _ $ »ekiro ubila pijanega rsiijivca. Omer Blaievič ^ vasj Gera v prijedorskem dre zu je bil zaljubljen v lepo «0*edovo nČerko F eri do KirkiČ ki ga pa ni ma rala. Svoie gorje je zali val 1 ljuto rakijo ln tuđi v &o-boto je bi- pijan- Primaj a J Be je k Ferid ld ji zaČe! vsiljevati Ijubezen. Ko jo Je hotel objeti, »e mu je dekle istrgalo in po begnilo iz diže Pijani Omer ee je zavalil na njeno posteljo in zaspal. DeJcle 6e je konftno vrnilo v trdnem prepri^anju. da je pijani v«i)jivec že odieJ Ko ga je pa zagl© da^a v svoji postelji, je pograbila aekiro 41 ga udarila trikrat na v«o moč po glavi, da je kmalu "rdihnil. VideČ. kaj je etorila, ]e odila na oroinUko postajo in priznala svoi zločin _ Zaljubljena karlovška begunea «0 pri-ieli. Poročaii &mo. da 6ta pred desetinu dne vi pobegaila iz Karlovca 171etna Pavla P02 darac in Pero RadojciČ. KonČno so ^u prije-li in pripeljali v nedeljo nazaj v Kark>v^ac Pavlin o5»» pravi, da ie vzela hŽi svoj denar. ko je pobegaila 7 doma Baie *ta botela eko oiti v Ogulinu v prepad. Zdaj ie bo pa kon-fala njuna pustolovini na pred o^tarjem. ker je oče hčerk: v«e odpuetil Prvotno se *e govorilo, da ie bči očetu ukradla 12.CKK) Din. zdaj pa pravi oče. da ji ie biJ ta de nar nam*»njen za doto. _ Sam zahteva. na( ga obesijo. Pred okrožnira t'odižčem v Petrinji je bil obso jen Giure MeniČanin na do«nirtao robijo, ker je po povratku iz ječe zabodel s^ojo ženo Z levico jo je objel. da bi io poljubit z de snieo pa ji ie zaeadil ve^ik nož v hrbet. da je kmalu po prevozu v boljmco izdihnita Ko 2a je pred^ednife senata po razg'-asitvi sod-be vpraSal. 5e ie zadovoljen z njo. je odgo vorii. da ni in da zahteva naj ga obesijo. čes. Če so otroci 'zgubili mater naj pa *p oceta — Pod voz Je padeL Snočri okrog 18 se je vraćaj na koieau iz Kranja domov v Predoslj« posestnikov sin, 261etni Ježe Sitar. Na ceati blizu >Be A-Peljna< pa gra je dohitel neznan vozni u Iz Milj, trešti! vanj od zadaj ter ga podrl. Sitar je odle-tel s po&kodovanega kolesa naravnost pod voz Lc so mu Sla kolesa Ćez obe nogi. Neznani voznik jo je urno popUial. Sitarja so pa prenesli najprvo v bllznjo Kernovo biSo, odkoder so gn prepljali na reševalno postajo. Tam mu je nudi) prvo pomoć zdravni^ dr. Novoeelski, po tem so ga pa prepeljali v bolnico. — Končno se Je Ie »ljek Zagrefcfika policija je te dni aretirala prebrisanega zida, okr^g 301etneg8 Mirka Wetsa, i ima na vesti mnogo sieparij. VVelsa so zasle-dovale varnostne oblasti po vsej državi, kajti kamor je priiel, je navesal stike • trgovci, ki jin je pod vsemogioemi pre-tvezami csleparil. V^c Zrtev je naćel tudl v Ljubljani. Prizadeii o* - ođovanci so bili zasliSanl Ia je bilo vse gradivo odposla-no zagTebakl policiji, ki ga lzroći držav-nemu tožilstvu. — Burni doživljaji podjetnega Prekinur- ca. Iz iCilajske se je oglasi) bogati indu* strijalec Hugo Lustig, doma iz Prekmurja. Lustig je bil med vojno konjen ški kapetan in igral ie dokaj zagonetno vlogo v avstrij-sk: fl-inadi V star- Avstriji ie bi! kralj vojnih dobaviteljev Po vomi se je pres-lil v Nemčijo, kjer je kupil sredi Berlina velika zemlji£ča in daj zgradi!i na njih već palac. Hitlerjev režim ga je pa gleda! kot tujca po strani. Vtaknili 90 g-a v preisko-valni zapor Pa je stopi] pred preiskovalne-ga sodn;k« v piradn1 utiiform: huzarskega kapitana z mnogimi visokimi odlikovanji n« prsih Sodniku je tako imponiral. da je ustavi] preiskavo proti niemu. Ko so pova-biii neinškega generala von Ssckta n« K?-rajsJco da bi rcor2an:2iril kitajsko arma-do je vze! seboj rudi kariitana L-asti^a. Lustig je kmalu mvczjJ rtike s lof!aj«Virn finanenim ministrom in l^osta1 vele'ndu-srrijalec. Z-daj je milijonar — Samomor zaliubljeaeg« fanta. \: vaši Jazbenik blizu Si«ka se je v nedeljo 2ve-čer ustrelil Franc Hume!;, star 25 !e\ M-iti mu je branila oženitf se. in zato je b;l zadnje čaše ze!o potrt V nedeljo proti večeru je odšel v krčmo, kjer je naroči] Hter v.na Ko cnu aa je krčmar prinesel. Je s^gel v žep, potegnil iz njega samokr?« -> ^ ustTelit SOKOL — L'prara »ekel*kega društva Zgoroja d>3ka naznanja v«emu *vojemu Članstvu, nara&afu in đeei. da fte zacamo ukine vsa društvena teJovadba, ker ne 8me društvo zaradi »ejnega eklepa krafevnega mestnega SoUkega sveta ljubijaoflkega od 1. t m. na dalje uporabliatj šotekih prostorov, dok^er ne iziđe pravilnik o uporabi šolSkih proeto-ior jb nm bo reieaa tasadevna proftnja Iz L]abl]ane —li Čudovite koiuplikacje zaradi Uablia-aic«. Zapletijaji zaradi regulacije Izubijani-će *b v epiošnem znani \n zelo popularno je vse, kar je « to vražjo regulacijo v zvezi. Znano je tuđi. kakšne komplikacije *o na stale zaradi porušeuega oporuega udovja ob gradačkeuj uio^tu Marsik4o p^ ni vede*. da &e ie zaradi preuiikanja obf^inega napipa in rušenja oporuega zidovJjani-i. t>ozneje pa zopet ni mo gla odtekali voda po kanalu ko je bi) pre-trgan. Zidovie <$e »lužek v m^stni ogrevalnici imajo ti priložn-ostni delavci brezpLatno pre-nočišde, poskrbljeno je pa tuđi zm njihovo prehrano Mnogo je pa med njimi takih. ki jim delo ne dići in ti bodo slabo odrezali, kajti mestrta oblina je sklenila podpore v denarju po možno^ti sploh otpraviti. Tuđi pravim revežem, v prvi vrsti materam z družinama bo nakazovala samo podpore v živUih in kunvu. Ta podpore bodo dobiva-i samo siromašni ljublians-k1 obeaui. —lj Prenapoinjena bolnica. V splošni bolnid zoj>et primanj kuje prostora in so prenapoInjem domaia vsi oddelki Zlasti tesno je za prostor na internem in kirur-gičnem oddelku. V spJo&no bolnico je bilo do danes sprejetih že nad 24.300 bert-nikov, 2000 već kak.or lani v fetem času. —li Šentjakobsk; wder bo v soboto 7. t. m otvorij sezono in pro^lavil 151etnico svojega obstoja z uprizontvijo romantične igre >Ja-nei Solnce _ vitez z vrtnicot. V devetih slikah se bodo pred gledalčevi;mi očmi razvijali lepo izvedeni in krasno opremljeii' prizori iz stare Ljubljane in njene okonča. V številn:b vlogah plemičev, meščanov, stu d&ntov in rokovajafev je zapos-iea skoraj ve« »entjakob«ki ansambl, ki se zeio trudi, da bi se oh jubileju šentjakobeJcega odra prav po-sebr.o4 izkazal. Cenjeno občin*tvo vabimo, da si pravoča^rjo pre^krbi vstopnice, ker je zanimanje za to predstavo že zeio veliko. —lj Zanimivc predavanje. V ponedeljek 9. t. cn. ob 20 bo predava. pod okriljem SPD g. I Bučer »O obrazih gon«. Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice aa Mikk'šičev* cesta. —lj S muž ka telovadba, ki jo priredi SPD, prične v petek 6. i. m. ob 19.30 uri v telovadnici II državne realne gimnazije na Poijanski ce-s-ti. Prijave še sprejema p.isarna Slovenskeqa planin&ke^a društva v Ljubljani, Aleksandrova cesta si 4./I. u— 3Ie«tni gospodarski u rad »e preseli iz magi^tratre^a poslopja dne 5 6. in 7. t. m. in se v teh dr.eh za stnan-kf- ne bo ura dovalo. Od ponexi©l;ka 9. t. m. da^je pa bo pOelovaJ mestni gospodarski urad v novih prostorib- Be©tbovnova ul 7 T in U nad-stropje u— Pevsk; zbor G'asbene Matice. Fn-hodnja s-kupna vaia v*sega zbora bo v fp!r-tek 1 t. m. ob 20. iz Celfa —c V Mestnem gledali&Ču v Celju je uprizorila ljubljanska drama v petek zve-ćer z velikim uspehom Cankarjevo komedijo >Za narodov blagor<. V zvezi s to predstavo amo prejeli sledeči dopis: Pri predstavi je manipulant pn zastoru menda pozahil, da je v gledališču ražen parterja in lož tuđi galerija. Zastor so namrec dvi-gali tako nizko, đa so gleda 1 ci, ki so sedeli na galeriji blizu odra, videli lgralce često samo do ramen. će se je pa scena pomak-nila v ozadje. pa nišo viđeli niti nog. Pode janjih so spuščali izrezano zaveso Ob aplavzih pa so to zaveso dvlgali, namesto da bi se bili igralci pojavljali pred spuSce-no zaveso. ki je ravno v ta namen izrezana, će se isrralci po dejanjlh po ja vi ja jo na odprtem odru. vedno kvari gledaleeve iluzijo in era spra\*lja v nevoljo —c Brezposelnost. Pri celjski borzi dela se je od 21 do 31 oktobra na novo prijavilo 68 oseb, delo je bilo ponujeno za 22 oseb, posredovanj ie bilo izvršenih 16, od-potovalo je 19, odpađlo 28 oseb Dne 31. oktobra je ostalo v eviđenc; 149 brezposelnih f2SS moSkih in 181 žen?k) nasproti 414 (237 moSkim in 177 ženskam > dne 20 oktobra. Delo dobijo: 3 krojači, po 2 cevljar- ja in hlapca, 1 leaostrugar. 5 sluikinj po 2 kuharici in dekli ter po 1 atArajfta proda« jalka. natakarica in goatliniilra alulkinja —c Neare£» v gozdu. V aoboto s* je 33-letni drvar Ivan Kortnik iz dmiheia pri \kMlrju pri deiu v goadu vaekal a aekiro v leifo nogo in ae moćno poškođovaL Prepe-ljali ao ga v celjsko boJi.co. —c Lmrta je v nedeljo v Liscah 65-Ietoa poseatnica Juljana Vrecerjeva. Iz TrbovelJ • Jadranaki daa * Trk*v>iah. V aoboto ive^er tti priredili tukajiuja Jtdraooka »traia lu Sokol ? dvorani Soko^kega (ioiua Jadranski dao • proslavo ceakoak>va&kega oarodnega pravnika Uvodoma je xapel >Tr-boveljaki »lavč«k< Čehoslovalko himno in pesem >Mi jadranski «no »tratarju ter ko- roSko »N'mav čez jezero«. Nato je predaval a. dr. Ivan Marija Cok 0 zgodovinakib dneh koncem oktobra 1918. ko *o ia*topoiki na-rodnega ve^a v Zagrebu previeii v Hulju celokupoo av«trijalu> moraar'co. Predavat elj je bil «am 6lan zagreb&kega narodnega ve-djetje Du-kič telefonicoo sporočilo. da bi zaposlilo 20 delavcev pri regulaciji Ljubljanice. Mezda bi znašala na uro 3-25 Din Drugi dan so se zestopniki delavstva odpeljali v Ljubljano, da se prepričajo o pogojih, Ker zaMeva delo, da »toji delavec v blatu, naši brezposelni pa nknajo odgovarjajoče obutve. se najbrž kljub temu, da so drugi pogoji dovolj ugodni, ne bodo mogli v zadostnem Stevilu odrvati. Za prcvoz pl*" &a obćina iz svoje b'auajne r>olovico. V postev bi priSli v glavnpm samed, kajti družinski oćetje bi s tem skromnim za-s'užkom ne mogli životi — P rep rečen poiar. Če pridao otroci do žveplenk, je kmalu os«ni v strehi. O tem bi vedel povedati mah Zaletelov JoŠko iz Stop, ki si je privoscil to zabavo tn na tihem zakuri] v gospodersikem poslopju za hišo svojega očerta mizarja. K sreči so prve mogočne plamene opazili rudnički delavci. ki popravij«jo žičnico in s pctnoćjo doma-cinov pogasili ogenj — Ne mučite živali! T* opotnin ne le>t?i na številne voznike, ki prevažajo skozi našo tiolino, tiče se pa nekega en^sarskega pomoćnika, ki goni živino na zakol. Sprem-lja ga Srno lisast pes, ki se divje lajajoč zadnja v ubogo živaU ki jo caka nož. Ne da bi se spuSčali v razmotri van je. kakSno ]e meso t2ko preplaSf-ne in spehene živaM, moramo to počet je obso*j&stna in največ radi tega ni mogla dobiti n^be-negra dela je v soboto tavo nearećno pad-la na glavo, da se je ubila. Pogrreb nesreč-ne pokojnice, ki zapu*ča nedoletno hčer-ko, je bil v ponedeljek. — Nalezljfve boietnl nastrpajo ob v*a-k«m prevratu vremena. Tako bol eh a na primer letos Solana mladina za oSpicaml v i2xlatni merl Starii naj samo pazdjo, da se bolnlk ne prehladi, pa bo bolezen, ki jo otrok pa«c mora preboleti, končala bre* po^ledic. Gledati je. da deca na pr©- ! pihu in mrazu ne prezeba, Isto velja se-veda tuđi za. odraale, pa bo mogoće pre-prediti tuđi Stevilna cboleaja dihal ln grla V kraju ata «e pojavila tuđi dva prl-mera ikrlatinke, fra. VVeinbergerjeva pa je obolela za davioo, a »o v«i že irven ne-varnoBti. — Sportno lariie« odpovedaao? Kak^r ^jamOk bo iaatalk progura, na katerem ata ai SK Zagorja inSK Svoooda s veli-klmi g-motnimi trtvami in idealizmom zjrradila lepo l^rićoa, pogodbo radi neiz-polaj«ub obveznoati od rtranl BK Zagorja odpovcdal. Ne da bi Je -puSCali v racmo-trivanja o potrebi ^»ortnega lpri*ea, za doraAčajočo mladino našega revirja, mo* ramo samo obcalovatl, du. — do*]ej ie ni nasla potrebna reaitev tega krlti&iegra vpraianja. Mi*Urno, da ni oteto- i*rWa sfirno vpraianje neposredno najnterealra-ne mladine, ampak da je to problem, kl naj ta ga a nekaj dobre volje ln za do-gledan čas reaila obCina v Aporajiumu z viemi doims i»ni kiubi. Iz Kranja — Coren»»ki go«tllnl£axjl in volitve ^ Zbornico TOI. Na skupuem sefUnku ofioi- elnih za^ropnikov gostllaičarćkib zAruten} \t Rranja. ^kofj^ Lok*\ Jesenk, Bleda i& Ri4ov!jic^ je bi] d^>oratuni,
  • P^-t^rlm. za narr^»tirka pa ^. Pavle Olip cro^'i'ni^iT v Li:^4>n T.i ko ho samo ena kandidatna lista in vrilitve boiio rvtpndlc. — Program aocoj^njega koncerta v ka-varni Stara pc^ta: 1. Mf nd« Imolu, Hebri-di. koncertna ovortura. 2. \>rd r.»uT.%i.iA iz opere Risrol^tto 8. Cir^g: Iz P<- Ovtjt-suite. ?r>lvejkina pnm. i Popv: B:i>tn.\ s-uita. 5. Brnhms: Omiški plefti. Kapelnik Fric Huidos. — Zopet požar. V nadeljn zvečer jt i%-ćelo groreti gT*pot1aiBko prs'.opjf p*osffTni-ce Miri je Kotlove v Voklem. L*=^^ni >k*-denj je poeorel do tal. 7»«*'rela je rudi vta krma. in nekaj orfvij.t. G*silcem s^ je ponr*-č?Jo reJiti v blizini Bt/ijpfo ln » $.lamo kri-tA paslopja. Ko_TIj>va ima okme 10.000 Din škr>1e. Mvarovana pq je htU zt 5000 Din. — Sejmarji v zrno tu V"č^r«j bi moraj hiti v Kranju velik letni »ri^m. ki j* Ml pa zaradi praznika Vernih duž odp^vfslan. ?ej-marji \x odd«ljenih kr-^jev p< z:\ odpov^d nišo vedfili in s»o pri^Ji p »vojo ruho. Pri§lr> je tuđi mnofro !jml.*tva. tako da Rirw> kljuh o*1novfKii imeli sfiVm Pmvi norMnhruH t^-jt-m by> pa Me prihodnji teden. Z Jesenic — Grabovi ln spomenik! ob lcitferih »0 %e ustavlja!e rarn>/ice. Na Vse svete £0 «a pr.mikale velike mno!Hcc ljud- protj poko-pal:š5u. kjer »o poča&tili spomin s\*oiih rajnkih. položili cvetje in prižgđli lučke na CPC'bovih. Skoraj v*i pa so se ustavili pod veliko vrbo *«luiko TK>les kapelice. . . . Ob igavju jjrob-i je bdl postavljen skromen le»cn kriJ z imeni omladincev. ki »o dal; ^ivljenja xa svoje narodno prepričanje Na križu je vlsel trnjev venec. ovit z državno troboj-nico. Mnoiice je močno dojmila ta skromna jjr.mila in preprost križ, kj T>a Je toliko bolj ,zgovorno pričal o Ijubezni prepro-stih ljudi do rodne zemlje fn msterin^s iezik«. Vesr^čne žrtve so teko dobile svoj simboliziran 2rob na naSi domači zemlti med našima pokojniki. ki jih ite;emo m*đ »« in se čudimo eno t nnrai VTečie skupine ljudi so m ustavi ja te pred veliko rjavA skalo, pod kat«ro le?e zemiki o»tanki 1^ de'aveev. ki jih ie I 1904. usulo pr* fraH-nii predora rw HruSci i-n pn gon-l- rK>ko -neg* vrsojitel.M 5ol*ke in sokolske mladine pred kratk:m umrlega Ivana S^pe. ki ie ie vm zakrita z cvetiem Veliko rx>z©Tno* pa srta vzbudjla kTasna nova rm?robna spomenika rodbin Mu5:čeve in \ri!m«nove. ki primata o velikem oku«u in liubezn; do pokojnih s rtrani nj:h yro;cev Po oprav-lienih žalnih cerkvenih obredib so pevoi ubrano zapali tri g*nHive Jsl-o^tink**, ko »o se zapele goste množiee ljudi va.lit; na*aj v mašto. __ Osebn* ve«t. Po si!u?be>tii ivVrebi i« premeJ*en 2. Nepokoi Ivan pro^ovni nsd-ziratelj drž. železnic n« Jes^nicah v i^te-m svojstvu v Kranj Z bratom »pnkoiem izgubi jeseniSki Soko] marl'ive^i do'c^-letneds*»k Sokola n« Hm*:-n T*a dobrefla in skrbn«v^i vodnika. V^ njegovo službe-no mesto priđe cospod loi^ DrnovSek '? Nov^^r* me«ta — Pivski oktet »r St Jakob« v Rofu pr-redi v so-botr> 7 t m ^S X> > Hv*>r«*r Krekove.?* prosvetneai dr'j^tvi ns ,Ies*ni-cah %amo»to|e«n koncer*. n^ katerem bo za-pel 1 -:r-kih r^nah pri Pretkerju* Ljubliana, Sv. Petra e. 14. Becv^da 50 par. davek 3 Din Niiiman'ši zne&ek S Din RADIOAPARAT trocevni. 220 volt. zelo dob^r. 7* 800 Dirt proda hr-vnica >He-§:kc, Jernejen*« 53 Sižka. 2S67 Bp«eda 50 par. davek 3 Din Na;maniŠT znesek S Din NCDIM dobro domačo hrano po 8 Din dnevno, tik or>cre. Naslov v apravi *Skrr. Narodac 2860 - Naznanjam cenj. občinstvu, d» aem z danaAnjim Anrm prevtel v lastno režijo KUHINJO v prcurejeni RESTAVRACIJI ZVEZDJ l(-r bom nudil c^nj. gostom: OpoKlanski menu z moć-nato Din 10.— Opoldanski menu brez moćna te > 9.— * Večerni menu z moćnato » 9.— Abonma mesećno z moćna Lo in kruhom > 465 — Abooma mesefino s kruhom brez mofnatf * 420.- Za cenjeni oblak se priporo6a stroko'.no izvežbanl kuhaj- K VNE J ANTON Na novo otvorjena trgovina ANTON BIRKE LJUBLJANA NESTNI TRG ft. 9 TEHNI(??n PREDMETI, RADIO APARATI. AKUMULATORU. PI-*AU*I STROJI PO-PRAVLJALNICA SJTMI < »8LOVBN8K1 NAROD«, torek, 5. novembri 193«. Ste*. 252 Beethovnova „Deveta simfonija" v filmu Ljubljana, 3. novembra. Richard Wagner je dejal nekoć: >Duha glasbe ne morem dojeti drugace, nego v Ijubezni«. Ta izrek najbolje ozna&ije jedro novega Ufinega filma »Poolednji akord« z usodno močjo glaabe kot zdravila duše v srediScu dogajanja. Ta film priđe v krat-kem t Ljubljano in vide li ga bonx> v kinu Matici. V začetku zvoćnega filma je bila zaSla glasba v nevarnost, da bi postala sama sebi namen in mehanlzem genljalnega izuma je grozil uničitl božanstvo njene umetniSke tradicije. To nevarnost so pa pravočasno spoznali in veličanstvo umetno-sti se je končno obdrzalo nasproti despot- stvu tehnike. Z novim Ufinim filmom »Poslednjl akorde je bil storjen odlofiUnl korak, kajtl v njem se pojavi prvič glasba kot samo-atojen in vrhovni Činitelj usode. Glasba je tista, ki valovi skozi čudežni svet etra, preko konttnentov in postane impuls življenj-«ke poti poedinih ljudi, ona je večni misterij ljubezni, o kateri je dejal Richard Wag-ner. da je duh g-lasbe. V kaos po gmotnl etiski in človefikem obupu skoraj strtega življenja, hrepenečega samo še po zadnji reSitvi od vsega posvetnega, zadoni nena-doma z nadčloveško prvobitno silo mogoC-ni furioso grlasbe. ki je v vsakem stavku herojski imperativ strastnega življenjske-ga hotenia — Beethovnova nesmrtna >De-vota simfonija*. V tem znamenitem nemSkem filmu na-stopajo Willy Birgel. Lil Dagover, Theodor Loos, Maria Koppenhofer, Maria von Tas-nady, mlada madžarska igralka. Albert L/ippert. Hella Graf in Peter Bosse v glavnih vloerah. Film je reži ral Detlef Sierck: >Poslednji akord« je sprejela z velikim navdušenjem tuđi franeoska kritika. Bir- firel dirigira v njem akoraj vso vo »Deveto rimfonijoc in i« to je umetnft- ski uzttek prre rate. Zato Je rmaumljtro, Ta dva se razume** dobro: Marija Ta»nady in Peter Po—u v fltann »Posleđnji akorde da gre glas o tej umetninl nemske filmske industrije đaleč po svetu in da jo tuđi Ljubljana že težko pričakuje. Katajev: „ Kvadratura kroga" Premiera bo drevi. Režija je v rokah ing. arh. B. Stupice Ljubljana. 3. novembra. Katajev ljubi svojo domovino Sovjetsko Rusijo, toda ne s slepo Ijubeznijo fanatika; poleg njenih solnčnih, vidi tuđi senčne strani. Pred seboj ima živelj fanatikov, opozi-caonalcev, oportunistov, mlačnezev, fili-strov in malomeščanov, ter jih vrednoti s tisto objektivno« tjo, ki je lastna duhovno superiornim Ijudem. V njem je tista široka, smehljajoča se Širokogrudnost vese-lega življenjskega filozofa, ki jo najtočne-je izraza Franooz: Tout comprendre, c'est tout pardonner. .. »Kvadratura kroga< je nerazrešljiv ma-tematičen problem. Katajev identificira življenje oz. človeško biatvo s tem problemom, ki mu ni mogoče z nobeno formulo priti do živoga. Cloveško bistvo je najbolj aamosvoja samorasla in nepreračunljiva fitvar, zato je nemogoče, da bi ga mogla pokolebati nova načela morale — ali nemorale, če hoćete. V Kvadraturi kroga sta obremenjena dva mlada para zaljubijencev z vsemi značil-nostmi mladih ljudi: z neizkušenostjo in prostodušnostjo dasi znata citate Karla Manta malone na izust, se prav nič ne razliku jeta od »burzujske mladinec vseh ve-kov. In dasi sta teoretično prepričana, da moreta »zagovoritU z novim svetovnim nazorom vse »fevdalne občutke in čustva«, se izkaže v praksi, da kljub vsemu negiranju vendarle obstoja ljubezen, rodbina, in drugi »fevdalni predsodkic. Katajev dobrohotni humor, s katerim re- , ftuje brez tragike, poln ljubezni do mladih ljudi, s sencico ironije vse zamotane vozle, izžareva pravo rusko dušo. Kljub vsej neodoljivi komiki, ki vre iz mnogih scen, obftutiS boleče nemoč mladih ljudi radi njihove nedoraslosti novim raz-meram. Avtorjevi liki nosijo v sebi vse od-tenke, ki oaiacujejo resnicne, žive polno-krvne ljudi, in ne samo papirnatih, teatr-sko skonstruiranih figur. Za vsem živim dejanjem, ki drvi ko hudournik preko odra, za tihimi, priSTftnimi prizori kjerkoli — povsod — zveni med vrsticami neki m61: mladi drago piafiujejo izkuSnje. In vendar: kljub vsemu temu ni v igri nifi bledega svetožalja, temveč zdrava življenjska stvarnost. Organizator Flavij ugotovi. ko se razvozi ja gordijski vozel fevdalnih Cu-stev in pomislekov: kaj je moramo in kaj ni moralno: >To revoluciji ne bo skodova-lo«, toda v gledavcu zveni odmev teh be-sed z rahlo varlacijo: »Revolucija Ci? stvom ne bo Skodovala«. Režiserjev namen je bil pred vsem osvo-boditi dejanje retorike ter čim tesneje str- niti besede z ilustrativno kretnjo, mestoma ćelo a kretnjo nadomestiti besedo; do po-slednje možnosti izčrpati dane situacije ter čim dojmljiveje interpretirati jedro misli z besedo in kretnjo. Režiser ni imel na-mena postavljati s-tipov« na oder, n. pr. intelektualca, naivke, poze ruha in slične, to-rej ni hotel graditi figur na podlagi nekih prevladujočih karakternih prvin, temveč podati v posameznih situacijah najrazlič-nejše odtenke človekovega bistva, ki tvo-rijo skupno konglomerat najrazličnejših, Često ćelo nasprotujočih si lastnosti, ki so značilne za žive ljudi. M. S-eva. Iz Maribora — Gledalište. Abonentje reda A prejniejo drevi zanimivo in u«p«?lo dramo »Prva legi-jac Dejanje se vrši v nekoai ameri&kera jezuitsikem kolegiju. Vlogo patra Strekkega igra prvič g. L. Standeker. v ćetrteJt zve-čer bo pouovitev Cankarjeve drame iPohuj-šanje v dolini Semtflorjansdu«.. — Pred gradnjo nove earin&nuee? V sve-zi z zadnjim oblakom inari-borskega župana g. dr. Juvana je tu> ovira ^e ii~ nančno vprašanje, vevidar je upaodo. Včeraj eo iz tukajš-nje jetnižnice pokojno izpustili 14 kaznjen-cev, med nj crni enega morija, nekaj ubi-ialcev, vlomilcev in tatov. Na policiji »o y\h daktilo^kopirali in odpravrH v domovin^e obeine. — Trgorino so oplenili v noči na nede^jo neznani viomHci trgovcu Josipu Ka pun u v Cre5njevcu pri Slovenski Bistrici. Odneeli ao adooraj vso manufakturo in konfekcijo. Velika stavka ▼ ame-riikih pristaniičih Stavit« prtot«ni*kib deUvoev na obali Tihogpa oceana, pgogirtena v petek, o*>-megn. saeokrmt 37.000 delavc«v. Obenem j« odbor otxaai>acij« monarjerr odredil te «ottdatno0ti stavko na vaeh ameriskih par-alkfli y newyof*kem prirtani&ču. Po dol-glt posmjanjlh med sastopnlki del&v«tv« in detodajaloev je bil oktep o proglasitvi •Uurlce a^anejet nogltman. Promet v vaeb> pctoUmliCih Tlhegra oceana počiva. Ker so aalodajald *e već tednov vedeU, da ae pripravlja stavka, #o poakrbeli za odpo-lOjatev velike mnotine blaga z drugiml pflCBMtoinH flređptri, da bi *e bla^o ne po Akoda, ki ao jo udpeli prevomiki ta pa-MyMiiifc> LJoyd«< je isđala proglas, da ne spreje-ma nobenih zavarovanj već proti vojni ali uporom, ker je x državljanako vojno v Apaniji h^uhila težke miUjone. Poleg: tega je notranje politični položaj v mnogih evropskih driavah tako napet, da lahko veak čas izbruhnejo nove đržavljanske vojne, kar bi pomenilo za zavarovatnico nove težke izgube. Po vsej Angtiji je vnbudil ta proglas na j već je zavarovalnice sveta začudenje, kaj ti to je prvi primer, da odklanja >Lloyda< zavarovanje, pa naj bo združeno še s tako velikim rizikom. Dolgo so se na seji upravnoga sveta zavarovalnice posvetovali, predno je bil storjen ta sklep, ki je ućinkoval v industrijskih in tfgovskih kroglh kakor bomba. Glede na sak olovek na t»yetu dvojnika- Gotovo ga pa ima perzijski princ in malo ie manjkalo, dani radi njega izgubil žrvljenja. V elegantnem hotelu v pariškem okraju Btoil je aapadla American ka Palmerjeva perzijekega princa Farida in mu zagrozila, da ga ustrelL V zadnjem hipu &e je posrečalo princu iztrgaU ji eamokre« in rasi ti &e. Američanka je pa pozneje us;otovila, da princa »pk>h ne pozna, temveč, d-a ga je zamenjala z njegovim dvojnikom- Le ta je nakopal princu ie pred de* setimi leti mnogo gitnoeti. Leta 1927 je nam-rec princ Farid čital v ameriških listih. da *e je oženil z Američanko Hildo Pa-Lmerje-yo. Takrat je iivel še v Teheranu in Pal-merjeve »ploh ni pozjiai. Bil ie «Jno presenećen in takoj je pifial američkim liftom, naj to vest prekJiček). Pozneje tse je ©icer oženii. na pa bil sre-čen v zakonu in kmalu «e je dal loftiti. Njegova ločena žena se je pa tuđi po 1očitvi izdajama za perzijsko prkrceeo in končno je bdl princ prisiljen javno razglasiti, da z ujo ni poroeen. Ker je bila njegova ločena žena Angležinja, eo angle&ki listi pograbili to ve$t in najbrž z njenim dovoljeniem razglasili, da »e }e dvojnik \z Amerike poročil kot perzijski princ z Angležunjo. To ie zvedela Hil-da Palmeneva in čklen^la je osvetiti 6e. Pri-epela je v Evropo in najela detektive, ki eo kmalu našli princa Farida v Parizu. Pal-merjeva ga je hotela ustrelriti. To pot je pa slo za pravega princa, dočim o njegovem dvojniku ni duha ne eluha ZANESLJIV DOKAZ Mamica, tale frkolin mi pravi, da «em baraba. Ali mu &mem pljuni-ti na glavo? HAMLET Gledališče im« na repertoar ju Ham leta s slavnim gostom- Gospa svetnikova podari vstopayt ko voli ameriška ljudstvo volilce, ki bodo 6. januarja s svoj im i glasovi oficijelno odločili, kdo bo ameriški pre-zldent od leta 1936 do 1940. Ti voLilci pa dobe že s svojo izvolitvijo naročito, koga naj doloćijo za prezidenta, tako da bo padla odločitev med Rooseveltom in Lan-donom dejansko že danes. Na volitvah teh volilcev se osredotoči lepo Število glasov. P» cenitvi >Asaodated Press« bo od danih 45 milijonov gflasov, po skromnejSi cenitvi pa 42 do 43 milijonov. Roosevelt VeČinoma đvomjjo Američani o tem, da bi se letos obnesla politična prialovica, da voli Amerika v novembru tako, kakor je v avgnstu volila država Maine. F*rlmerov, ko se je ta prislovica uresničila, je bilo sl-cer v ameriški zgodovini še malo, zgodilo se je pa tako pri obeh Wilsonovih volitvah. Država Maine je volila letos republikansko, Amerika bo pa zopet volila demokratično za Roosevelta. Stave na Wall Streetu so izpadle 9:5 na Roosevelta tn to bo v glavnem tuđi držalo. Landon Volilna prognoza je torej za Roosevelta zelo ugodna. Da bo izvoljen on, so govorili ćelo republikanci. Čudna je ta Amerika tuđi glede prezidentskih volitev. Milijoni volilcev, ki bodo glasovali za Roosevelta, nišo baš navdušeni za to, kar je storil, nasprot-no, većinoma se *celo jeze na njegove pomoćnike, ki nosijo odgovornost za pretežni del nepriljubljenosti njegove politike. Sti-snili bodo zobe in oddali glasove za demo-kratskega kandidata samo zato, ker ima-jo Roosevelta radi, ker ga občudujejo in ker so mu hvaležni. Prepričani so tuđi, da bo marsikaj popravil ter izločil Iz državne uprave svoje stare napake. Osebno je Roosevelt priljubljen pri 80~e ameriskih prebivale ev, ki žive od letnih prejemkov do 3.000 dolarjev. Proti tem stoji ognjevita strast dobrih 5% Američanov, ki imajo nad 6.000 dolarjev letnih dohodkov. Ti ao politično najbolj zagrizeni in proti Roosevel- tovi kandidaturi so se borili na vae kriplj*. Danes kot rečeno Amerika ne voli ivo« jega novega prezidonta doslovno, temveć samo 531 volilcev, ki bodo pozneje Haini določili, kdo bo prezAdent. Toda s politično pripadnoatjo teh volijcev je tuđi £e odloč©-na iz\-olitev prezidenta in zato pravijo tm današnjim splošnim volitvain prozidentske volitve. V Ameriki je že samo ob sebi umevno, da rabijo pri vol tvah najmoder-nejše pridobitve tehnike. Zato je izraz »pot k volilnim skrinjicam^ tam samo sini bol i-čen. Na voLiščih ne bo nobenih skrinjic. temveč samo volilni Btroji, posebni tipi ameriskih računskih stro je v, ki imajo en gumb več, nego je priglašenih kane pa relo tetko. Viktorijanski reeet Ljodje, ki »o bodiH t nedeljo raknoloc donakega ^arieteja TVocadero. «o v>1Wikaj čuden prizor. Pred vhodom ▼ eJejrantno tv-stavraoijo Trooadera se )e ustavila vreta Btarod&vmb k<>3lj, ks k&terfb m> ntofMLli elegantni gosttje- v oblačillh iz dobe kraljice Vtktorije. Goepoda »© je zbraht k proslavi nekoč tako (davnega v&rieieja TrocAck-* ra,pred 40 leti n&jelegmntn*!5eg'& tr&fti&i kradonskepa nočnega žtrljenja. Mnogo brv-§ih dnevnih goetov je »edio t» mne in lože, kjer #o nekoć t mladoetoisn ognjeni pTf^anj&li dol^Sas. ^avnoetna ve6er>a je priSa. na mase v po-sodah im 6 pribori, k&kršne ao rabili pre<] 40 leti Nastop-il je tuđi taJtratni plavilu i natakar. zdaj i« 76 let stasi upokojeoec, Id je opocarjal svoje bivSe goete, t, ki bo m j» iidelefili najbolji umetniM londonskih tot-Imretov m varietejer, je dotegla tvoj vi-.šek opolnočl, ko bo prhiesK na maso, o-irromno jubiiejno torto t 40 sve&kasrL Kans^rvativni An^lcžL ljnbefi verao retrospektivo, fto bili navdudeni nad nvpAhom vvktorijaTi«»k<*pra večera. Postani in ostani član Vodnikove družbe! RMILE GABOR1AU 50 ZHKOHSKI IH CIH NEZHKOHSKI 3111 ROMAN. To pot pa Daburon ni mogel prikriti iskrenteg* občuđovanja. — To je pa res krasen dokaz nesebičnosti, — je dejal. — Mislim, da je povsem razumljiv, — je odgo-voril NoeL — Da, šel sem tako dalec, da sem se ođlocil prepustiti svoj visoki naslov Albertu. Ime OMnraarki je eeveda slavno, upam pa, da bo moje čez deset let se bolj alovelo. Zahteval bi bil samo znatno odŠkodnino. Nobenega premoženja nimam in mučna denama vprašanja so me često ovirala v mojem pokfliou. To, za kar se^je morala gospa Gerđjrjeva zahvaliti plemenitosti mojega očeta, je bilo skoraj povsem potrošeno. Moja vzgoja je po-žrla znaten deJ tega denarja m ni še dolgo tega, kar krije moja pisama moje izdatke. Z gospo Ger-đyjevo živiva zeJo skromno. 2al pa pri vsej svoji skromnosti ne zna varčevati in tuđi nima zmisla za red. Clovek bi ne verjel, koliko požre najino gospodinjstvo. Končno si pa nimam kaj očitati. Prvi hip nisem znat krotiti svoje jeze, zdaj pa ni v mojem srca nobene mržnje vec. A ko sem zve-del za smrt svoje dojilje, sem opustil vse nade. — To ni bilo prav, — je pripamnH sodnik. — Zdaj vam pa pravim jaz: Upajte! Morda vam bodo še do večera vrnjene vaše pravice. Ne bom vam tajil, da mioli pravica, da pozna morilca »vdove Lierou^eeve. V tem hipu je vikomt Albcrt najbrž ie^ aretiran. — Kaj?, — je vzkliknil Noed navidez prestrašeno. — Torej je res? Sem- prav razumei vaše besede? — Da, — je odgovoril Daburon. — Hvala vam za vaše odkrito in iscrpno poročUo, ki bo zelo olajšalo znoje delo. Jutri, kajti danes sva že opravila, zapišemo vaše tzpovedbe sloupaj ce hočete. Zdaj mi preostaja samo se naprostti vas, da mi izročite pisma, ki so v vaŽih rokah in ki j&h nujno potrebu jem. — Predno mine ura, jih boste imeHi, gospod sodnik, — je odgovoril Noefl. In odšel je, pred odhodom se je pa sodniku še topio zahva4U. Če bi ne bil tako zatopl jen v svoje misli, bi bU advokat opazil na koncu hodnika očeta Tabareta, kako hiti na vso moč k preiskovalnecnu sodniku, kajti prinasal mu je važne novice. Njegova kočiji se še ni bila dobro ustavila pred mrežastimi vrati sodne palače, ko je bil Tabaret že na dvorišdu in unio je ^ywJrwM skozi vrata. Ce bi ga biU vidett, kako Je hitel po strmih stopnicah, vodečih na hodnik preiskovaloega sodnika, bi ne verjeii, da ima ie davno sa seboj pet križev. Pa tuđi on sam tega ni ČotiL Ni se spotninjal, da je prečul vso noČ. Se nflEoH se ni Čuti! tako svešega, tako spočitega, tako veseiega. Zdelo se mu je, da ima v nogah jeMene prožine. Planii je v sobo preiskovalnega sodnika, se zalete* brez •epravičila v pedantičnega peratoko'-ista, ki se je baš vračal iz predsobe, po kateri se je moral rzprehajati med Noelovim zasliševanjem- — Ugrabljen! — je zaklical že na pra^u, — zasačen, prijet, zaprt, zvezan. zavit, zamašen! Ga že imamo! Oče Tabaret, ki še nikoli ni bi'l tako Razvoal jač, kakor danes, je krilil z rokami v tako komičnem navdušenju in se pri tein tako čudovito zvijal, da se je nasmehnil ćelo protokolist, kar si je pa še istega večera, predno je legel spat, bridko očital. DaburoAU, ki je imel potno glavo Noelovih iz-povedb, ni ugajala ta preuranjena radsost, ki mu je pa prinasala gotovost. Ozrl se je strogo na Tabareta, rekoč: — Nikar tako gdaeno, gospod Tabaret! Bodite dostojni, pomirite se! Ob vsaki drugi priliki bi bil ta oćrtek razzalil dobrega starca. To pot se je pa dotaknil samo njegovega radostnega poskakovanja. — Treanosti mi hvala bogu ne manjka in po-nošen sem na to, — je odgovoril. — Kaj takega še nikoli našem videl. Našli smo vse, kar sem pri-Čakoval. Slomljen rapir, oguljene, biserno sive rokavice, ustnik, nič ne manjka. Prinesem vam vse to, goapod sodnik, m še marsikaj drugega. Svoj lasten sistem imam in zdi se mi, da ni napaćen. Zmagafa je moja indukcijska metoda, ki se ji Gevrol raga. Sto frankov bi dal za to, da bi bĐ zdaj tu. Toda Gevrolu je ležeče na tem, d& iariedi moža z uharn. Bogme, prav nič bi se ne čudU, če bi ga. aretiral. Ta Gevrol je faat od fare, Kolflco mu plačujete letno za njegovo spretnost? — Toda, gospod Tabaret, — Je pripomnil sodnik, čim je prišet do besede, — govoriva kottkor mogoče resno in zaftniva od začetka. — Eh, — je nadaljevađ sstarec h*ti*>, — čema to? Zdaj je itajk že vse urejeno. Ko vrani privedejo našega moža, mu pa i>okažite samo odrgnjene rokavice in sledove nohtov umorjene vdove, pa mu bo koj zaprlo sapo. Stavim glavo, da bo vse glad-ko prizna!. Da, stavim svojo glavo piroti njegovi, čeprav je v veliki nevarnost i. Sicer pa ne morem trditi tega, gotovo bo- resil svoj vrat. Te mokre kure v poroti so sposobrae prisoditi mu olajševalne okolnosti. Jaz bd dnigače obračuna! z njim. Ah, porotnlki so prava ne&reča za pravico! Ce bi mislili vsi tako, kakor jaz, bi se kaznovanje teh k>-povov ne zarvlečevalo taJco. ćim bi ga zasačil, bi moral na vešada. Tako. Daburon je udano posiušaJ! ta potok besed. Ko se je starčevo razburjenje nekoliko poleglo, ga je jel sam zasliševati. Imei je pa vedno dovolj dela, dk je spravil iz njega vse podrobnosti o aretacijl, ki naj bi jih potrdil protokol poHcijskega konusar-ja- Sodnik je bil videti zelo presenećen, ko Je zvedei da je Albert ob ■pogiedu na odlok o aretaciji vzkliknil: Izgubljen sem! OVSmjS JOaB/ BODSOOMk •• ■* MWMN VHB9BBOC fm