OGLA&AJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU *
Zinšnjeao TiakoTrtila« ilskoTin«
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
Commercial Printing of AU Kinds
XXXV.—LETO XXXV.
gt^bcu)!
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), SEPTEMBER 11, 1952
ŠTEVILKA (NUMBER) 180
POJE
Včeraj zjutraj je preminil v ^Jfity bolnišnici Frank Poje, \ 59 let, stanujoč na E. 55 Ig ■ ^ Lake Ct. Pogreb se vrši
2av	pogrebnega
Podrobnosti bomo poro-jutri.
^ABETH DORMISH
o daljšem bolehanju je pre-svo" ^	zjutraj na domu
v Geneva-on-the-{V ® Elizabeth Dormish, rojena 87 let. Bila je vdo-Ijgjj. je bila v vasi Verb-jg	Tomisle, pozneje pa
kj
ler
na Igu pri Ljubljani, h zapušča sestro Francko ^^^ta Janeza ter več haiai ^ Ameriki se je na-Y	Predno se je seli-
ha -C	je družina živela
5 154 St.
zapušča sinova John in Pj J Dormish v Rockwoodu, tj^v hčeri: Mrs. Louise Pe-Minn., ter Mrs, Ivano kateri je živela, 19 ^ sedem pravnukov. Po-pjpoi?® '^1'ši v soboto ob dveh iz pogrebnega zavoda ^2St	sinovi, 458 E.
Ir:
se je šel za ' oborca
%

%o,
D, Španija, 10. sep--William Rosea iz Clyde, ^ bližini Fremonta, so po-
v ^	na univerzo, da
* ^dira špansko literaturo, je dežela bikoborbe. tjjj Rose se je za bikoborbo Vj^j,!^^^dušil, da se je začel sam te^i ' ^ bikoborstvu. Bik ga je 1^ p ^3-nil. Toda Rose ne odne-»avd	JG za bikoborbo
tisti trenutek, ko jo je Ig opazoval. Komaj čaka, da Svgi., ozdravljenju zopet po-> bikoborstvu,
% pv,„	.
je
VELIKE SOCIALNE REFORME V EGIPTU; EGIPT IN REVOLUCIJA
CAIRO, 10. septembra—Egiptska vlada, ki ji načel j u-je general Naguib, je izdala dvoje važnih sklepov: Dosedanje egiptske stranke se praktično razpuščajo. Več kakor osmina egiptske orne zemlje se odvzame veleposestnikom in se razdeli med kmete, ki na teh posestvih delajo kot dninarji.
svojo posebnost jv ji	: Do sedaj o tej svo
st^j,v °borbni vnemi ni obvestil ki 80 ga poslali v Mad-fojg	marveč le svojo za-
Itatgj. _^Gksikanko Hernandez, j® kmalu po prihodu v tam spoznal.
V ITALIJI
Italija, 10. septembra senator Estes Ke-Itajjj. nahaja na obisku v 4 ^Gfauver je najavil, da ^esee ^ Zedinjene države tivijQ ^ ®®Ptembra in da bo ak-v volilno borbo za kan^i '^^tskega predsedniškega governerja Steven-
^^^EčA NA DONAVI
^otijjv^^A-D, 10. septembra — Y ^ p3-rnik na Donavi je za-vihar, ki ga je pre-ililQ ' ^ potnikov je pri tem uto-
Oba sklepa mora potrditi še tričlanski "kronski svet," ki nadomešča nedoletnega egiptskega kralja. Ni dvoma, da so "kronski svet," ki je bil sestavljen, kakor si je to želel general Naguib, oba sklepa tudi odobril.
S tem preneha Egipt s svojim starodavnim in nazadnjaškim fevdalnim sistemom. Egiptska revolucija, ki se je začela dne 24. julija 1952, ki je najprvo izgnala kralja Farouka, je predvsem socialnega značaja.
General Naguib je obenem napovedal, da bo njegova naslednja skrb urediti plače in sploh socialni položaj egiptskega delavstva. Tudi na tem polju bodo izvedene temeljite reforme in bo pgiptsko delavstvo po napovedi Naguiba stopilo v vrste sodobnega modernega delavstva.
Danes v sredo 10. septembra se je sestala "Arabska liga," na kateri je bivši ministrski predsednik Maher, ki je moral zadnjo nedeljo odstopiti, ker se je zbal boja proti korupciji in agrarne reforme, podal izjavo, da je na razpolago novi vladi.
Drugo važno strankarsko dejstvo je to, da je Nahas paša, ki
fornalni vodja stranke egipt-skih nacionalistov Wafdistov enako obljubil, da bo podpiral vlado Naguiba. Nahas trdi, da je sprevidel, da so cilji novega egiptskega gibanja, četudi v rokah egiptske armade in njenih predstavnikov, namenjeni splošni blaginji Egipta.
Tretja značilnost pa je pritegnitev nekaterih članov velike organizacije "Musliman s k e g a bratstva" v sedanjo vlado. S tem je morda podan tudi povdarek na bodočo egiptsko zunanjo politiko. Organizacija "Muslimansko bratstvo" je protižidovska, je protievropska in protiameri-ška, je muslimansko nacionalna in ima povsod prste vmes, kjer se v evropskih afriških kolonijah dvigajo stalni upori.
Zapad rabi Tita
SPLIT, Jugoslavija, 10. septembra— Maršal Tito je imel razgovor z žurnalisti iz Norveške. Tito je izjavil, da obramba Zapada zavisi v veliki meri od Jugoslavije, pa naj sicer propaganda reče karkoli.
"Če bi bil ruski orjak na Jadranu, Sredozemsko morje ne bi več pripadalo zapadnim državam. Prepričan sem, da se Zapad tega dobro zaveda."
Tito je nadalje poudaril, da si Rusija ne upa napasti Jugoslavije, ker bi tak napad povzročil svetovno vojno. Jugoslavija je na vse slučaje pripravljena.
Tito je nadalje najavil, da bo Jugoslavija zgradila svojo mornarico, ki bo lahko branila jugoslovansko jadransko obalo.
Razgovori med Jugoslavijo na eni, Zedinjenimi državami. Veliko Britanijo in Francijo na drugi strani glede pomoči v višini $99,000,000, se bližajo h koncu. Gre za izključno gospodarsko in ne vojaško pomoč. Gre nadalje še za ugotovitev pogojev in se računa, d^a bodo pogajanja. ta mesec zanljučena.
V ALPAH JE ŽE ZAPADEL SNEG
ŽENEVA, Švica, 10. septembra—V švicarskih Alpah je zapadlo več kakor en čevelj visoko svežega snega. Posebno vzhodne švicarske Alpe so močno zasnežene.
NEPRIJETNO SPANJE . . .
OCEAN CITY, 10. septembra —V tukajšnjem hotelu "Biscay-ne" je v zgodnjih notranjih urah, ko je v hotelu še vse spalo, izbruhnil požar. 80 gostov je bežalo iz hotela v samih spalnih srajcah. Škoda je $300,000.
NEMEC SCHACHT V IRANU
TEHERAN, Iran, 10. septembra—Iranski ministrski predsednik Mossadegh je povabil v Iran znanega nemškega finančnika Hilmarja Schachta, ki se je povabilu odzval in prispel v Teheran. Schacht je znan kot nemški finančni čudodelnik, ki je pomagal Nemčiji iz raznih finančnih zagat—tudi Adolfu Hitlerju. Schacht naj svetuje Mossa-deghu, kako naj uredi iranske finance brez tuje pomoči. Trdi se, da bo Schacht v Iranu le nekaj dni.
TOREJ, PUMO VINO!
PARIZ, 10. septembra—Pariški list "Cortibat" trdi, da so Francozi prisiljeni piti za žejo alkoholne in ne brez alkoholnih pijač. Francosko vino je namreč cenejše, kakor brezalkoholne pijače. Kozarec jabolčnega soka stane na primer 35 centov, kozarec rdečega vina pa le štiri
RUSI UGRABLJAJO ANGLEŽE
BERLIN, 10. septembra—Britansko poveljstvo v Berlinu javlja, da so komunisti vzhodnega Berlina ugrabili dva britanska oficirja, trije nadaljnji britanski vojaki pa so bili enako neznano-kam odpeljani, ko so se vozili po glavni cesti po sovjetski zoni.
PRAVDA O SONCU PRED SODIŠČEM
OSNABRUCK, Nemčija, 10. septembra—Pred tukajšnjim sodiščem teče pravda —o soncu. Leta 1949 je nemški inženir Gotfried Bueren ponudil 25,000 mark v dolarski valuti $5,600 tistemu, ki bo lahko dokazal, da na soncu ni živih bitij, ker je sonce samo žareča obla.
Inženir Gotfried Bueren trdi, da je na soncu plast, kakor neki gozdni pašnik, ta plast pa se nahaja v sredini sonca. Ta plast je nadalje poraščena in torej ne drži današnja teorija znanstvenikov, da bi bOo sonce le obla s ognjenimi plini.
Nemški znanstveniki so nastopili z dokazi, da je njihova teorija pravilna in da inženir Gotfried Bueren mora plačati $5,600 obljubljene nagrade. O Buerenu kot takemu, ki se spušča v vprašanje sonca, da o njem ne » ve ničesar.
Sedaj bo moralo sodišče odločiti, ali ima Bueren plačat? $5,600 obljubljene nagrade. Menda bo Bueren pravdo zgubil, ker je s svojo teorijo osamljen, ne samo v Nemčiji, ampak povsod po svetu.
USODNO SREČANJE DOMA
NEW YORK, 10. septembra —Ameriški kapetan v letalstvu, 30-letni Martin Brent se je udeležil druge svetovna vojne in je bil tudi na Koreji. Kot letalec je izvršil 127 uspešnih poletov. Ko pa je prišel na dopust ravno za sedmi rojstni dan svojega sina, mu je postalo slabo. Zadela ga je srčna kap, kateri je v nekaj urah podlegel.
Ne pozabite na registracijo!
Kdor želi voliti pri volitvah dne 4. novembra 1952, mora biti registriran.
Zadnji dan registracije v okraju Cuyahoga je 24. septembra.
Registracija je potrebna za tistega, ki ni bil do sedaj še registriran, ali pa, ki ni volil leta 1950 ali 1951.
Ali ste javili pravočasno spremembo naslova?
točite krokodilovih solz za Azijo, marveč glejte na njeno bodočnost!''
.	poroke
l^teljo svoje družine in pri-Mr. in Mrs. John De-3533 E. 82 St. obhajala Skl5^SUsta 40-letnico svoje
hs-	_____,_____

•	zakonskega živi je-
* llAf al m: y_ J »i • i_

^iJatel
ter
31 čestitajo slavljen-
^ bi IT želijo vso srečo, rava dočakala zlati ju-
Volk spremeni dlako,
COLUMBUS, 10. septembra— Republikanski kandidat za ohij-skega governerja Charles P. Taft je prišel na dan s predlogom, da se dopolni ohijska ustava v tem smislu, da vlada lahko zbere 750 milijonov dolarjev za zboljšanje ohijskih cest. Za to vsoto pa naj naloži davek in sicer na gasolin, na potovanje po glavnih cestah, različno po odprtih krajih in v mestnih območjih.
ne pa narave
Govemer Frank Lausche je o tem novem predlogu svojega konkurenta v kandidaturi za ohijskega governerja Charlesa Tafta dejal, da je Taft postavil na glavo vso svojo dosedanjo politiko. Ko je govemer Lausche predlagal iste takse in sicer kot svojo orginalno misel, se je zaletaval Charles vanj z ognjem in mečem. Danes Taft proklinja, kar je včeraj blagoslavljal.
Vile rojenice
ški dobiček, ali izgubo, marveč moramo imeti pred očmi to, kar si |;i narodi želijo. Želijo pa si zboljšanje standarda«življenja in
zemlje za obdelavanje.
*
REPUBLIKANEC PODPIRA DEMOKRATE
WASHINGTON, 10. septembra—Senator Wiley, član senatnega odbora za zunanje zadeve, je bil na študijskem potovanju po Evropi celih šest tednov.
"Z ameriško pomočjo se je v Evropi storilo mnogo več, kakor pa da se je le odvrnila komunistična agresija. Začeli smo z ofenzivo, smo postavili na noge obrambeno silo, ne samo za našo, marveč tudi za varnost zaveznikov. Mi smo v zvezi z narodi izea železne zavese potom "Glasa Amerike" in smo storili mnogo, česar pa ne moremo bobnati na vse štiri strani svet^," je dal Wiley nauk republikancem.
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. August Meserko na 8609 Cannon Ave. in pustile dvojčka—fantka in deklico.
Pri družini Mr. in Mrs. Alex Davtovich na 9108 Daisy Ave. so vile rojenice pustile 31. avgusta krepkega sinčkaj Dekliško ime mlade mamice je bilo Irene Ka-stelic.
Dne 31. avgusta pa je tetica štorklja obiskala družino Mr. in Mrs. Tony Ferfolia, 16714 Bilt-more Ave., in jima pustila v spomin zalo hčerkico-drugorojenko. Dekliško ime mlade mamice je bilo Mary Strekal.
Čestitamo!
STEVENSON JE V ZUNANJI POLITIKI IZREDNO JASEN
SAN FRANCISCO, 10. septembra—"Če imajo republikanci resnično dobro voljo, da pomagajo Aziji, potem je zanje bolje, da se pobrigajo za sedanjo Indijo, kakor, da točijo krokodilove solze za bivšo Kitajsko. Večne posmrt-nice za Kitajsko ne bodo rešile niti ene duše za demokracijo v ostali Aziji, Bližnjem vzhodu in v Afriki," je opomnil Stevenson generala Eisenhower j a in ameriške republikance.
Glede ameriške zunanje politike se je Stevenson previdno, vendar odločno orientiral. Kqmuni-sti se ne bodo prenaglili, da bi začeli kaj v Evropi. Toda če bi dobili Azijo pod kontrolo, potem bi po njihovem mnenju bila podana dobra šansa, da si zavoju-jejo in to brez boja tudi Evropo.
Toda prva stopnja za varnost Azije, da je ne dobi komunizem,
je bila Koreja.
"Prepričan sem, da bo prišel čas, ko bomo gledali na Korejo kot na važno zgodovinsko izhodišče, da se namreč nismo znašli v tretji svetovni vojni.
Koreja nam je pokazala, da je možna in učinkovita organizacija kolektivne varnosti.".
Stevenson je ponosen na to,
da je Amerika dvignila odpor zoper sovjetsko agresijo in imela voljo, da je to dejanje tvegala vkljub najskrajnejšim komunističnim provokacijam in brezobzirnim republikanskim kritikom.
Stevenson—senator Taft
Stevenson je mislil na ohijskega senatorja Tafta in njegovo politiko do Koreje ter kritiko Trumana, ko je dejal; "Karkoli počenjajo neodgovorni politiki,
da izrabljajo nezadovoljstvo in zaskrbljenost za volilne glasove,
zgodovina ne bo nikdar pričala,
da je bila vojna na Koreji brez potrebe, razen, če se naše današnje junaštvo spremeni v jutra j šn jo strahopetnost. Stevenson je rabil kot nezrele dobesedne »izraze Tafta, da je vojna na Koreji Trumanova vojna, nepotrebna in nekoristna vojna.
O zunanji politiki Eisenhower-ja, kakor jo je ta označil v svojem govoru v Philadelphiji, je Stevenson dejal, da je ta program velika mešanica. Vendar pa je začrtal neko razliko med Eisenhower jem in republikansko staro gardo. Stevenson se je skliceval na zadržanje republikancev v kongresu in ker je Eisenhower vojak, je rabil pri tem posrečeno vojaško primero;
"Ni važno, da je komandant velik; važno je, da needini in vojaki v prepiru, ne morejo zmagati v bojih."
Po mnenju Stevensona tretja svetovna vojna ni neizogibna.
Sovjeti ne bodo tako nespametni, da bi začeli z neprevidnimi koraki, ki znajo končno pomesti njih same.
Amerika mora računati s tem,
da gre v Aziji za ljudska nacionalna gibanja, katerih ni zapo-čel komunizem, četudi jih hoče vpreči v svoja jadra. Da se rešijo vsa azijska vprašanja, je treba časa in potrpljenja, pogajanj,
pristankov, kompromisov, toda nikdar ne barantanja za mir.
Borba proti komunistični tiraniji in čas te borbe, se ne da meriti na vatle. Ko pa presojamo našo zunanjo politiko do Azije, ne smemo vedno misliti na ameri-
JAPONKE IN VOLITVE
TOKIO, 10. septembra—Ja-ponke še nimajo volilne pravice. Za slučaj, da jim bo podeljena volilna pravica, bodo šle Japon-ke, kakor trdijo vsaj one iz Tokia, za temi tremi cilji;
Kandidatje ne smejo vzdrževati nobenih konkubin—prilež-nic izven svojega doma ne smejo piti ne žganja, ne kakih likerjev; vse svoje dohodke morajo izročati ženi.—Na ta način si zamišljajo Japonke pravilne volitve.
NA SMRT OBSOJENI ŠPIJONI
BEOGRAD, 10. septembra — Tukajšnje sodišče je obsodilo na smrt štiri vohune, ki so vohunili za sosednjo Albanijo, ki je v sovjetskem območju.
Zločinci so iznajdljivi
PITTSBURGH, 10. septembra —Leonard J. Zalutsky se nahaja na listi najbolj znanih ameriških zločincev. Radi umora je bil obsojen na doživljensko ječo, pa mu je uspelo pobegniti iz florid-skega državnega zapora.
Za pobeglim je bila razpisana nagrada in so bile natisnjene njegove slike. Zalutsky je bil za-sačen v Pittsburghu. Znal si je dobiti mesto vratarja v neki tukajšnji restavraciji, seveda pod drugim imenom. Tajni policiji so Zalutskya ovadili prebivalci kraja Beaver Falls, ki so v vratarju restavracije prepoznali Zalutskya. Zalutsky se je policiji vdal brez odpora.
Važna seja
V petek zvečer ob 8. uri se vrši važna seja SANSa v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Na dnevnem redu bo ukrepanje glede načrtov za gostovanje pevskega okteta iz Slovenije. Prijazno se vabi vse društvene zastopnike kakor posameznike, ki se zanimajo za to, da bi pevci prišli gostovat v Ameriko, da pridejo na sejo in podajo svoja priporočila.
39-letnica poroke
Včeraj sta praznovala poznana kulturna delavca Mr. in Mrs. John Centa iz 13417 Kuhlman Ave. 39-letnico svojega srečnega zakonskega življenja. Sin in hčerka, sorodniki in številni prijatelji jima čestitajo in želijo še mnogo let sreče in zadovoljstva v skupnem življenju!
Dodatek
Dodatno k poročilu o smrti Mary Lipoglavšek se poroča, da je pokojnica bila članica društva Sv. Rešnjega telesa in tretjega reda sv. Frančiška. Tu zapušča tudi bratranca Louis Prhne in sestrično Rose Kaušek.
BLAZNA POROKA IN RAZPOROKA
WAVERLY, O., 10. septembra—Mrs. Manbevers se je poročila, ko ji je bilo komaj 12 let. Poroka je bila v Richmondu, Ind., dne 6. februarja 1951. Mrs. Manbevers je mati 14 mesečnega otroka. Njen mož Ervin Manbevers je star 21 let, sedaj neznanega bivališča. Mrs. Manbevers, seveda kot mladenka po svojem zakonitem zastopniku očetu, toži na razporo^so in trdi: Mož je ne podpira, je ni podpiral, je bil napram njej surov in jo končno zapustil ter je sedaj—še neznanega bivališča.
ALI SE BO ANGLIJA POTOPILA?
LONDON, 10. septembra—V Veliki Britaniji obstoja teorija, da se vzhodna obal pogreza v morje In ogroža celotno britansko otočje, da se sčasoma nagne v morje. Londončani so postavili posebno komisijo in ji dali nalogo, da v dobi sedmih let preišče, kaj je resnice na tej teoriji in ali je kaj znakov, da se bodo nekoč Britanci z otočji vred znašli v morju.
JAPONSKA SE MODERNIZIRA
TOKIO, 10. septembra—Kronanje japonskega prestolonaslednika je odrejeno na mesec november 1952. Ko se je vršilo kronanje sedanjega japonskega cesarja Hirohita, so trajale uradne svečanosti več dni. Kronanje sedanjega prestolonaslednika bo trajalo samo en dan.
Ohijci za demokrate
Politični odbor unije CIO je izvedel med delavci CIO poskusno glasovanje glede predstoječih volitev. Rezultati so:
Stevenson vodi proti Eisen-howerju v razmerju štiri proti ena.
Govemer Frank J. Lausche proti Charles Taftu v razmerju pet in pol proti ena.
Michael Di Salle proti senatorju Bricknerju v razmerju šest proti ena.
Redna seja
Jutri zvečer se vrši redna seja društva Svoboda, št. 748 SNPJ v navadnih prostorih Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Prosi se članice, da se udeleže v polnem številu, ker je več važnih stvsdri na dnevnem redu. Pričetek seje bo točno ob 7.30 uri.
/
STRAN 2
i-NAKOPRAVNOST

ENAKOPRAVNOST
99
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—CCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) ______________________________________
For Six Months—(Za šest mesecev)__________________
For Three Months—(Za tri mesece)__________________
..$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) F or Three Months—(Za ^ri mesece)
.$12.00 _ 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
OČI SVETA ZRO V AMERIKO
(1)
Posebnost ameriških volitev je notranje političnega, v zadnjem času pa prvenstveno zunanje političnega značaja. Trenotno je več kot gotovo, da bo važnejših sprememb, ki bi tako globoko rezale ameriško telo kot je bila demokratska doba zadnjih dvajsetih let, ne pride, tudi če bi zmagali republikanci. Sedanji notranji politični režim Amerike je postal stvarnost, postal organizacija našega življenja in neka samoobsebi umevna pot, po kateri bo moral, čeprav nerad, hoditi vsak odgovorni ameriški politik, predvsem pa predsednik Amerike. Morda bo, če bi bil izvoljen Eisenhower, skušal zavirati nadaljnji povsem naravni razvoj, ki mora slediti logičnim potom sedanjemu stanju, toda tudi za njega bo končno obveljalo, kar se v prenesenem pomenu in za drugačne razmere sicer rabi, ko se trdi, da na bajonetih se ne da dolgo in uspešno sedeti, ali z drugimi besedami rečeno—naravni razvoji ne dajo zaustaviti niti z zvijačo, kaj šele s silo! Če pa bi kdo pričakoval od republikancev, da so ti zmožni še hujših sredstev, kot so bili po zadnji vojni, tudi takrat, ko so izglasovali Taft-Hartleyev zakon, potem bo še odgovorneje udarjalo važno vprašanje, za kaj se v teh volitvah mora odločiti!
Mi smo mnenja, da je pomen ameriških volitev predvsem mednarodnega značaja. To stališče smo zastopali od početka volilne kampanje v poročilih in v člankih in potek dogodkov nam je dal prav. Oba predsedniška tekmeca se bavita z zunanjo politiko. To pot ni naša naloga, da se bavimo s tozadevnimi izjavami predvsem republikanca Eisenhower j a, ki menda misli, da je v plitvem zadnjem svojem govoru v Philadelphiji nakazal nova pota ameriški zunanji politiki. Človek obstane na straneh ameriške zgodovine in se čudi, kako je mogoče Amerikancu, ki hoče zasesti najvišje upravno mesto, risati pot Ameriki v svetu s tako ne samo plehkimi izjavami, marveč, da hoče tak predstavnik predstaviti Ameriko zunanjemu svetu kot deželo volilcev, ki so manj kot slamnati možje. Ponovno smo podčrtali, da gre samo med tistimi narodi, ki jecljajo šele politično abecedo, za volilna gesla, kakor tudi za ravnanje opozicije proti vladi, namreč: Če sem na vladi, je vse dobro. Ce senf v opoziciji je vse, kar dela vlada, zanič. S to popotno palico roma ameriški potnik Eisenhower po svojem volilnem romanju po Ameriki....
Upravičeno trdimo, da so veliki koraki v zunanjem svetu zastali iti da zunanji svet pričakuje, na katero stran se bo v novemberskih volitvah odločila Amerika. Ali bo Amerikanec dokazal, da je politično dorastel vsem nalogam Amerikanec doma in v svetu, ali pa se bo predal pustolovščinam, ki bodo imele mogočne posledice tudi v zunanjem svetu. Kajti končno, če bi na primer prišel na vlado Eisenhower, bo moral držati nekaj tega, kar obljublja. Eisenhower igra v zunanji politiki, vsaj kot neodgovorni politični kandidat, tako nevarno igro, da zunanji svet misli, da z važnimi sklepi se ni prenagliti, marveč je čakati, kakšen bo končno izid ameriških volitev.
V Philadelphiji, da omenimo mimogrede, seje Eisenhower spustil do trditev, ob katerih morajo postati pozorni republikanci sami. Nihče ni sposoben, da reši korejsko vprašanje, razen njega! Razmere v Aziji bo spremenil popolnoma! Kitajsko bo iztrgal sedanjemu komunističnemu režimu, sovjetski satelitski blok v Evropi bo-razbil in bo pognal Sovjete nazaj, kjer so bili pred zadnjo svetovno vojno, bo reorganiziral notranje politične režime vseh teh držav, bodo zopet nastale samostojne baltiške državice, bo dal svetu mir in brez boja ubil mednarodni komunizem! Manjkalo je samo še stavka, da bo odtrgal 50-milijon-sko Ukrajino od Sovjetske zveze, jo napravil samostojno, Rusijo kot tako pa spremenil nazaj v carski režim....
Latinske države Južne Amerike pa bo pritegnil ožje na Ameriko, feo naučil diktatorja Perona v Argentini j i poslušnosti, bo odstranil v severnih republikah Južne Amerike vse tiste ovire, ki se stavljajo na pot ameriškemu dolarju in ameriški zunanji trgovini. V Ameriki in po svetu se bosta cedila med in mleko....	L. C.
11. septembra 195-
Sedmo poročilo o prispevkih za KDTS
CLEVELAND, Ohio —Avgusta meseca smo prejeli nadaljnje prispevke za* Kulturni dom tržaških Slovencev, katere so prispevali sledeči:
Marko Škapin, Lorain, Ohio, $5.
Frank Slejko, $2.
Frank Gerbec, Smyrna Beach, Fla., $3.
Anton Žele, Fairchance, Pa., namesto rož na krsto pokojnega Paul Želeta $10; poslal je $10 v imenu pokojnega Paul Želeta v prepričanju, da je bila to tudi želja pokojnega. (Pokojni Paul Žele, ki je živel veliko vrsto let v Clevelandu, Ohio, je preminil dne 5. julija. Bil je samski in član društva št. 53 SNPJ).
Slovenski delavski dom na Waterloo Rd. $25.
Neimenovan iz Chisholma, Minn., $1.
Mrs. Jennie Hrvatin izročila $20, ki jih je prispeval August Hollander.
Louis Misley, Lorain, Ohio, $5.
Ko sem se nahajal na polletni seji glavnega odbora SNPJ, sem imel priliko se seznaniti tudi z rojakom John Podgornik, ki mi je povedal, da je doma iz vipavske doline ter je tako tudi on prispeval $5.
Milan Medvešek je dejal, da on še tudi ni nič prispeval, in je izročil $5.
Mike Lah, predsednik našega odbora, se je pred kratkim vrnil iz poseta rojstne domovine. Ob priliki je posetil Trst, kjer je imel večji razgovor z ta-mošnjim gradbenim odborom. Bil je gost tega odbora, kateri mu je razkazal prostore, kjer bo njih Kulturni dom tržaških Slovencev stal. Ž njim sta bila Andrew in Theresa Gorjanc, tudi člana tozadevnega odbora v Clevelandu. Podali bodo svoje poročilo o tem posetu na naši prihodnji odborovi seji.
Ko se je Michael Lah povrnil nazaj, je izročil prispevke, katere sta prispevala Josej)'i Majcen iz E. 167 St., $10 in Andrew Artelj iz E. 167 St., $5.
Frank Klemenčič iz E. 141 St., $5.
Anton Žuga iz Warren, Ohio, $1. Omenja, da bi dal več, pa je penzionist.	,
Anton Bergoch, Walsenburg, Colo., ki se je nahajal na konvenciji Ameriške bratske zveze, je prispeval $1, ter izročil tudi za George Oswireka, istotako iz tega mesta, $5.
Naš delavni rojak iz Primerja, Anton Zornik, se je potrudil, da je nabral $20. Prispevali so sledeči; Po $1: Anton Zornik (ponovno), Mary Zornik, Anton Sadar, Joseph Britz, Frank Vulc, Josephine Vulc, Jack Jelšovar, Joseph Bergar sr., Frank Vozel, Mary Urankar, Frank Ambro-zich. Mike Resnik, Mike Jereb, John Leskošek, Frank Šuster, Louis Shuster. Po $2 sta prispevala John Knaus iz Hamarville, Pa., in Andrew Bertl. Hvala, Tony, za trud!
Nekoliko iznenaden sem bil, ko sem prejel pismo od g. Ivo J. Gabelič iz Martinec, Del Rio, Mexico, ki je rodom Hrvat, priložen je bil ček za $105. Vsoto so poklonili bratje Hrvatje ob priliki banketa v počast novodošlega jugoslovanskega veleposlanika. Marko Mrazovic, kateri sedaj zastopa jugoslovansko vlado v Mehiki. Ko je bil ta banket organiziran po Ivo Gabeliču v počast omenjenemu, je Gabelič prišel na idejo, da se med navzočimi zbere prispevek za tržaški Kulturni dom. Tako so prišli do lepe vsote. Imena prispevate-Ijev in označene vsote so mehi-kanske valute:
Ivo Gabelič 50, Dinko Gabelič 50, Guillerno Zebre 50, Milovan Opara 50, Ivan Dzerdzi 50, Francisco Jerlak 50, gdja. Mrazovic
50, Albin Paulin 50, Kruno Gabelič 18, Grga Cvilicevič 50, veleposlanik Mrazovic (v U. S. valuti) $5, Ernesto Barraga 5, Eva Vehovec in sin 30, Tonka Bože-glav 25, Slobodan Ristic 50, Miro Mrzek 50, Carlo Octanjak 30, Juanito Gabelič ml 5, Dr. Penay Garcia 50, Jože Telich 20, Silvo Alkalay 5, Mirko Vehovec 50, Jože List 10, Francisco Hvala 10, Vicko Gabelič 30 ter neimenovan 27. Torej skupaj v mehi-kanski valuti 865, ali v ameriški valuti $105.
To nam je jasen dokaz, Ja se tudi naši bratje Hrvatje dobro zaevdajo važnega pomena tržaškega doma za vse Jugoslovane v Trstu, ki se bore za svoj narodni obstoj na svoji zemlji, na zemlji slovenskih pradedov. Želimo ter upamo, da bi ti naši rodoljubi v Mehiki dobili še obile posnemalcev. Ponovno hvala g. Ivo Gabelič, za vašo narodno in rodoljubno zavest. Enako tudi vsem prispevateljem naj bo topla zahvala v imenu tukajšnjega odbora.
Ostalim, kateri še niste storili svoje narodne dolžnosti, pa priporočam, da to storite. Naša kampanja se končno bliža svojemu zaključku. Pomnite, da vsak prispevek je dobrodošel. Naj vas ne mučijo nepotrebni predsodki ali dvomi in razni izgovori. Slovenski narod bo v Trstu ostal in živel še dolga leta na svoji zemlji, kljuboval bo vsem valovom raznarodovanja po tujcu. Razni političarji so bili in so prešli, tako bo tudi sedanje h ... vzel.
Ponovna hvala vsem prispevateljem in želim, da bi naša kampanja res dosegla svoj zastavljeni cilj. Odbor je sedaj na delu, da v bližnji bodočnosti predvaja premikajoče slike, katere je zadnje poletje posnemal Mr. Matt Gouze, direktor tambu-rašev Duquesne univerze v Pittsburghu, Pa. Ta splošno poznana skupina tamburašev je dosegla že toliko lepih kulturnih uspehov s svojimi nastopi tukaj in v naši ožji domovini Jugoslaviji.	^
Kot nam je Mr. Gouze obljubil že zadnjo spomlad, da bo prišel sem ter nam predvajal posnete slike iz Slovenije, oziroma Jugoslavije. Kdaj, bomo o tem že obvestili širšo javnost. Upamo, da bo enkrat proti koncu naše kampanje. Da so te slike nekaj krasnega, in da boste res imeli pravi užitek, ni dvoma. Ko so bile te slike predvajane v tukajšnjem Hrvatskem domu, se je ljudi kar trlo, da niso mogli vsi v dvorano. Med tem bodo k prejšhjim slikam dodane še iz njih zadnjega poseta v Jugoslaviji, in sem prepričan, da ne bo nihče zamudil te lepe prilike videti jih.
Za tukajšnji odbor Kulturnega doma tržaških Slovencev:
Joseph F. Durn, tajnik.
PREDSTAVNICA ŠTUDEN-TOVSKIH ORGANIZACIJ Z.D. V BEOGRADU
V Beograd je bila prispela na obisk k Zvezi študentov Jugoslavije, Helena Rogers, tajnica za mednarodne zveze nacionalne unije študentov Zedinjenih držav. V Jugoslaviji je ostala več dni, imela je razgovore z zastopniki Zveze študentov Jugoslavije o raznih vprašanjih sjodelo-vanja in o izmenjavi študentov med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo.
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
Denver, Colo.—Tu so se nahajali na obisku Tone Medved iz Puebla, Colo., ki je dobro poznan tudi v Chicagu, dalje John Klan-čar, tudi iz Puebla, kakor tudi Anna Bostič iz (Chicago. Ona je prišla v spremstvu hčere in zeta, katera sta ge za stalno preselila iz Chicago v Denver,
—Z obiska v Jugoslaviji sta se vrnila Frank Grande in žena.
—Pri družini Spano so se zgla-sile rojenice in pustile krepkega novorojenčka. Mlada mati je hči poznanega Franka in Margarete Mihelčič, katera sta s tem postala zopet stari oče in stara mama.
—Renovacija Slove n s k e g a društvenega doma v Denverju kar hitro napreduje.—Član John Artač ml. je šel v ameriško mornarico. On je sin Johna in Pavle Artač, ki sta nekoč živela v Wau-keganu. 111.
Saint Michael, Pa.—Dne 24. avgusta je umrl Ivan Evačko, star 47 let, rojen v Jugoslaviji. Bil je član SNPJ. Zapušča sina in tri hčere.
Raton, N. Mex—Društvo št. 297 SNPJ je zopet izgubilo člana. Umrl je John Krivec, star 70 let. Doma je bil od Kamnika na (Gorenjskem. Tukaj zapušča sina, hčer, pastorko in štiri pastorke, v Butteu, Mont., pa brata. Pokopan je bil 23. avgusta po civilnih obredih.
Gardiner, Mont.—Umrla je Mary Prevetz, stara 46 let in 11 mesecev. Rojena je bila v Al-drigeu, Mont. Umrla je 18. julija po kratki in hudi bolezni. Njeno dekliško ime je bilo Mikolič. Tukaj zapušča žalujočega moža, Jakoba, dve hčeri, štiri brate in dve sestri.
Shirkieville, Ind—Po tridnevni bolezni je 13. avgusta umrl dobro poznani Frank Mahnič. Pokopan je bil 16. avgusta. Bil je soustanovitelj društva št. 461 SNPJ. Rojen je bil v Domžalah na Gorenjskem. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Francko, sina Franka v Lannamu, Md., ter tri hčere: Frances Jarc v Clintonu, Ind., Mary Hartinian v Chicagu in Josephine Maihnič v Terre Hauteu, Ind., kakor tudi pet vnukov, v stari domovini pa brata in dve sestri.
* —John Fik je streho popravljal, pri tem pa je padel in si izpahnil roko.
Rock Spi'ings, Wyo.—Dne 18. julija je umrla Ljudmila Vehar, stara 65 let, rojena v Gratzu, Avstrija. V Ameriki je bivala 39 let in bila članica SNPJ. Tukaj zapušča moža, tri sinove, dve hčeri, brata in sestro.
—Dne 26. julija je umrl rojak Ignatz Bozovichar, star 69 let. Rojen je bil v Poljanah nad Škof jo Loko. V Ameriki je bival 50 let in je bil član SNPJ. Tukaj zapušča štiri sinove in hčer.
Rcnton, Wash.—Dne 13. avgusta je tukaj umrla Margareta Shumrov, stara 67 , let, doma nekje na Dolenjskem. V Ameriki je bivala od leta 1921. Tukaj zapušča moža in sestro G. Cebular v Vandlingu, Pa.
Oregon City, Ore.—Dne 19. junija je umrl rojak John Stalick Bil je član SNPJ.
Fontana, Calif.—9. avgusta sta ubita v avtni koliziji Gilbert Tratar in Robert^E. Colarič. Tra-tar je pred leti živel v Chicagu in bil član društva Pioneer, tukaj pa član 723 SNPJ. Colarič pa je prišel v Fontano iz Youngs-towna, O. Domneva se, da ga je pri vožnji zadela kap in da je bil to vzrok, da je zadel Tratarjev avto. Tratar zapušča mater, dva brata in sestro, o Colariču pa niso znane podrobnosti
West Allis, Wis.—Margaret Matkovich je prejela iz stare domovine žalostno vest, da je 12. julija nagloma umrl njen brat Janez, Kocjan, živeč v Dragova'-nji vasi pri Črnomlju. Star je bil 59 let. Pred leti je živel v Elyju, Minn., po prvi svetovni vojni pa se je vrnil v domovino. Malo pred njegovo smrtjo ga je obiskal Joe Zaitz, predsednik
iz Francije, da je njuna
bolnišnici v Cherburghu H*
nahaja v kritičnem stajnu-Frank se je takoj podal tjaf; talom. Mati je bila sicer še i toda njene ure so bile štete, i 22. avgusta je umrla, ne enkrat videla rojstni kraj. ^3^ truplo bo pripeljano v Clu*?' Pokojnica je bila stara 64 ; ma iz Ljutomera na Š^ajer^ kjer zapušča sestro, v -i pa sinova Franka in Toni]®' ^
—Časopis Sun-Tinaes j® občil fotografijo rojakinj® ^ phine Malovič, stanujoč® j 3229 S. Hamlin Ave., katera®' v roki 36 inčev dolg strožji
katerega je pridelala na
doma v West Allisu, ko je bil na obisku v stari domovini. Tedaj sta kramljala pri žlahtni kapljici v veseli družbi v Kocjanovi zidanici. Tukaj zapušča sestre in brata, in sicer sestro Margaret Matkovich v West Allisu, Terezijo Matkovich v Willardu, Wis.,
Mary Mušič v Rock Springsu,
Wyo., in brata Petra v Detroitu.
—Frank Pistotnik in soproga sta praznovala zlato poroko. Trije sinovi in tri hčere so jima priredili zlati jubilej in s seboj pripeljali 19 vnukov in vnukinj ter štiri pravnuke. Pistotnikova družina se je preselila v Milwaukee iz Mulberryja, Kans. Oče Pistotnik je delal v premogovniku—
kopal črni diamant, da je preživljal številno družino.
—Julija Kosec je šla na počitnice k sinu, ki živi v Santa Moni-ci, Calif. Tam ostane najbrž do novega leta.
—Frank Zemljan se je nahajal v bolnišnici tri mesece in zdravniki so že obupali nad njegovim življenjem, toda mož je prišel precej k sebi in se sedaj zdravi doma pod zdravniškim nadzorstvom. Njegov sin John je zelo vesel, da je oče tako hitro okreval in je po domače rekel, da so Gorenjci močne korenine.
Springfield, 111__Dne 21. avgusta je umrl Frank Čemažar,
star 81 let. Bil je mnogo let član SNPJ in tajnik društva št. 76 v Skidmoreu, Kans. Starejši rojaki se ga še gotovo spominjajo. Pozneje se je preselil v Springfield in prestopil k društvu št. 47 SNPJ in bil več let tajnik tudi tega društva, toda meseca septembra 1939 pa je vzel odpravnino in prenehal biti član. Pokojnik zapušča soprogo Josephine, hčer H. T. Getty v Tusconu, Ariz., in dva vnuka.
Chicago—V začetku avgustu so se odpeljali na obisk v staro domovino Math in Frances Cerar z W. 23 St. in Mary Kovačič, ki je s sinom vodila gostilno na 1839 W. Cermak Rd. Rojaka Cerarja je zadela nezgoda že v New Yorku. Nenadoma se je iz- sinove in hčer.
gubil in ga več dni niso najti, končno pa so ga našli v»{ ki bolnišnici, kjer se nahaja' sedaj. Njegova žena je morals ^ v stari kraj brez njega. i —Mrs. Mary Kovačič I® i zbolela na ladji, dne 17. av^ pa sta sinova prejela brzoja i
niatii
dlS
leg t ski še z hoBj
Bek tem dom P plač dol posi nob
P %
h' ske vir
StVi
uve stil dot
svff?
vrtu. Mrs. Malovič je povedala, da je seme pW.,. Jugoslavije. Ona je seme P' neki prijateljici v toda fižol je tam zrastel sa®° dva čevlja dolžine. Mrs. ni mogla razjasniti, zakaj fižol tako izredno raste, ^ pa je mnenje, da so najbrž ^
le,
kot
ke, in
dobro seme razvili v noVi slavi ji, kajti pred leti, ko j® še ona doma, niso poznali ta* fižola.
Neffs, O,—žena tajnika^ štva št. 4 SNPJ Mary Pisali nahaja,v Ohio Valley bo v Wheelingu, W. Va. P se je težki operaciji.
Toledo, O__Rojak Tony
tich je prejel iz stare doB" žalostno vest, da mu je uiBr| Jakob Saftič, in sicer 25. J Pokojnik je bil star 63 M noval v Dolenjah pri strici, kjer zapušča ženo, n^,, hčer, tri sestre, v To imenovanega brata.
.Fly,Creek, N. Y.—Dne^^A
glista je umrl rojak JohO i ^ ...... r.tV"^
Po po Pr ki Ve Se je
star 92 let. Doma je bil iz
.šel
pri Kočevju, od kjer je Ameriko 1. 1883. Zapušča
IZ OBMURSKIH KRAJEV
V Radgoni gradijo obmejni most
V	začetku avgusta so začeli čez Muro v Radgoni graditi začasen most, ki bo omogočil dvo-lastniški promet, kar bo važno zlasti za Radgonski okraj, kjer ima precej kmetov v Avstriji svoja posestva. Razgovori o gradnji tega mostu med predstavniki Jugoslavije in Avstrije so se začeli že lani. Sklenili so, da se zgradi zaenkrat začasen most na lesenih kozah z železno konstrukcijo ameriškega tipa Bailly," ki jo bodo dobavile in montirale zasedbene oblasti v Avstriji. Most čez Muro bo gotov do srede septembra letos, ko se bodo bržkone končala tudi pogajanja za ureditev dvolastniškega prometa. Po dosedanjih vesteh so se pogajanja začela 18. avgusta v Gleichenbergu v Avstriji. Most, ki ga gradi na jugoslovanski strani gradbeno podjetje "Konstruktor" iz Maribora, bo dolg 100 metrov in bo ležal približno 15 metrov višje proti toku vode kakor prejšnji, da se bodo pozneje lahko uporabili po večini obstoječi betonski oporniki za poznejšo dokončno konstrukcijo. Most bo širok tri in pol metra, njegova nosilnost pa bo primerna tudi za najtežja vozila.
Prekmurska žena včasih in—danes
Mogoče nobena žena v Sloveniji ni občutila v letih po osvoboditvi toliko sprememb v svojem življenju in delu, kot jih jo doživela prav prekmurska žena. To pa zato, ker je morala v stari Jugoslaviji na svojih ramenih nositi vso težo bremena nezaposlenosti in njeno posledico.
V	letih pred vojno domovina ni mogla nuditi Prekmurcem dovolj dela in zaslužka. Zato so bili prisiljeni odhajati v tujino
Slovenskega na sezonsko delo v Nemčijo,
tuj
Francijo in drugam, kjer s« delodajalci znali temeljit" ^ ristiti pridnost in življenj^^ ^ lo prekmurskega človeka, je ta le prepogosto vračal % movino—sicer z nekaj ^ zato pa s popolnoma zdravjem. Kolikšen delež 8" ^ rale pri tem nositi " murske žene, nam naslednjih številk:
pove n
Na sezonskem delu so delovno silo vedno	jf
moški, ki jih je bilo dosti biro. Zato so se morale j ske žene na sezonskem Le primer v Vojvodini često Ijevati ob enako težkem (/r z eno tretjino plače mošk , varišev. Na primer;
kosili travo, ženske so Pri spravljanju so moški seno na voz, ženske pa so vozu nakladale, in ^ . , Splošno pravilp pri plače pa je bilo: moški so dva dela, ženske pa en del-je bil povprečni zaslužek ^ (jj.
v letih 1929 do 1930 le narjev v eni sezoni!

Vendar si prekmurske
eii"
teh časih niso mogle	j
če so hotele živeti, so ^ i pač trpeti.	j^f
V	letu 1937, ko je potegnila večino svojega stva v industrijo in je sezonce pustila delo v stvu, sc je število prcki^^^g^c sezonskih delavk znatno P čalo. ^ tU'
V	tem času so si žensk® jr jini sicer prislužile res narje, vendar je bil ta ^ vavo prislužon. V AoTC^o'^^^ je po takratnih podatkih
lo 35% sezonskih delavce^ ozdravljivimi bolezni, jjjfi"' terimi je bilo tudi precej P ],i' rov umobolnosti. Med tei"' ^ {V lo tudi veliko število ženS (Dalje na 3. strani)
JI
I 1
ilivft
IZOBMURSKIH KRAJEV
pa,^ vgiS
idaf
e#
8,% ibiš
i(Jf'
sk((
lic#' jt '
)f\
(Nadaljevanje z z. strani)
&v	prekmurski sezon-
jT "elavci vračali v domovino zastrupljeni s sovražnim du-Zlasti težke posledice so l^ale pri materah, ki so po-sovražnem duhu do ovine vzgajale svoje otroke.
Jugoslavija je iz-kUh od 1929
Dntoi ■ Bckaj podpor brez-n. od tega pa ni dobila ženska niti dinarja!
tudi za prek-ŽPvi f prišla osvoboditev, ju v ' ^ Gi bHo v Prekmurske % nezaposlene žen-vir n-^^^	ženske edini
stvo p zaslužka poljedel-iveli . ^®ke žene se danes po svojih zmožno-^om f javnih delih in na-marsikaterega močene v žensk so izena-jC) / moških. Zanimivo prekmurska žena delavka še celo več ker i'	moški tovariš,
in iii! teh delih spretnejša "^ejsa.
je tudi, kako se v števil ^ vsakim letom veča v raznih javnih po]jli^. ' predvsem pa seveda v pojjji ' katere so izrecno Pj.grženske. Tako je bilo v iti So leta 1940 osem babic. Ve p ^^jemale od banske upra-k do 500 dinarjev meseč-. s honorarja. Od leta 1947 pa v/ ^rekmur
"žave!
no^^ ^^40 ni bilo v Prekmurju tfi gj zdravnice, danes pa so že žltj , strežnega osobja v sobo-L olnišnici pa je danes tri-Ptg(j žensk, kot jih je bilo se je po vojni Pfelj mišljenje in življenje kdi	žene, nam potrjuje
ift^j.j^^^Ps^nje, ki ga ima Prek-V,^ ^ Vsak dan več do zdravni-, IJi do zdravstvene oskrbi v Tako je bilo leta 1)^ ® 79 porodov, v letu 1951 299 ^ to število naraslo že na letošnjem letu pa je že do W. J^ija iskalo pomoč v so-^ ' Porodišnici 166 porodnic.
Vsgj|*'^^^jkljivo bi bilo, če bi ob spremembah, ki jih
rju 30 babic, ki pre-mesečno plačo od
ij^^ivela prekmurska kmečka ^ zadnjem desetletju po
vojni šli mimo dela, s katerim prekmurske žene močno vplivajo na celotno gospodarsko dejavnost svojih vasi. To je prekmurska domača obrt, s katero se kmečke žene mnogo ukvarjajo Pletenje prekmurskih cekarjev koruznega ličja in pa izdelovanje domačega platna je poneslo sloves Prekmurja daleč čez meje domovine. Kako velik je gospodarski uspeh dela prekmurskih žen pa povedo naslednje številke:
V pretekli zimski sezoni—tedaj je namreč največ časa za takšno delo—so ženske v Prekmurju zaslužile pet in pol milijona dinarjev. Povprečni zaslužek ene ženske je bil do 5,000 dinarjev na mesec. Posamezne družine, kjer je to delo opravljalo po več članic, pa so zaslužile v pretekli zimi tudi nad 50,0flt) dinarjev!
Te domače obrtt so se kot postranskega zaslužka oprijele predvsem ženske v obmejnih madžarskih vaseh Dolnji in Gornji Lakoš, Kapca in Kot. V Trim-mlinih in Petišovcih imajo ženske poseben sistem sukanja koruznega ličkanja, zaradi česar so njihovi izdelki na inozemskih trgih še bolj cenjeni. Vse bolj pa se s svojimi izdelki na mednarodnem trgu uveljavljajo tudi ženske iz slovenskih vasi Ren-kovci, Gomilice in Filovci. Domači izdelki Etelke Gene, Marije Madžar in Marije Gene iz La-koša. Juliške Gerenčer, Irene Palfi iz Petišoves ter Bare Re-žonje, Ane Vitkovič in drugih žena iz Renkovcev so postali znani po vsem Prekmurju, visoko pa so cenjeni tudi na trgih v Ameriki in Avstriji, kjer je povpraševanje po njih največje.
*
Živinoreja v Prekmurju
Prekmurski kmet si ne more predstavljati dobrega gospodarstva brez močne živinoreje. To mu omo§[očajo dobri pogoji—sočna paša, dobra krma itd. Odkar je bila ukinjena obvezna oddaja mesa se zanimanje za živinorejo v Prekmurju razveseljivo stopnjuje. Trenutno stanje v živinoreji kaže, da je živine številčno dovolj, ni pa zadovoljivih uspehov v proizvodnji.
Odkar je okrajna zveza kme-

F
s €UNARDem v
JUGOSLAVIJO
z največjimi ladjami na svetu I
Vlivafte 5-dnevne počitnice na oceanu na prekooceanskih orjakih Queen Elizabeth oil pa Queen Mary na poti v Jugoslavijo • . . obiičite Pariz , • . in Se vedno boste dospeli v Jugoslavijo v manj kot 7 dnevih; prav tako hitro In celo hitrejše kot direktno 8 katerimi koli drugimi ladjami! Cela voz-nina po morju in na zemlji v tej **ekono« mižni sezoni" je presenetljivo nizka (na ,pr. od $211.70 do Ljubljane). V to jo vključeno potovanje po zemlji t kontinentalnimi luksuznimi brzovlaki, kar jo dostojen zaključek vsakega breskrbnega potovanja in samo po sebi predstavlja počitnice. Cunardova slovita mednarodna kuhinja vključuj# Vašo priljubljeno slovensko hrano.
Mauretanla In Caronla Vam nudilo Isti itandord luktuza za 7-dn#vno potovanj«.
f&omomfčm# cene fv&f/učno
fro/icoikf prittanliini
OD NEW YORKA DO CHERBOURGA
TuriftičnI Razred razred	kabin
QUEEN ELIZABETH )
QUEEN MARY )
$175
$240.50
Vlak od Ch«rbour0o do Pariza drugI razred ^6.75
Iz Poriza	do
Ljubljn«	(24 ur)
Zogreba	(29 ur)
Beograda	(35 ur)
Prvl^
$36.74 $43 33 $61.04
DrugI razrtd
$29.95 $30.68 $44.18
CuNARD Line
Obllllta Vai
lokalni poinliki urad
^8
EUCLID POULTRY
Jerry Fetkovšek, lastnik
th vtaiJ	ST.. KE 1-8187
perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Spreje-zf perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. *" laliv	Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose
5^^..^iko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo.
BUKOVIVIK STUDIO
JOHN BUKOVNIK, slikar 762 EAST 185rt STREET, \V 1-1797
Odprto vsaki dan od 9. do 8. ure; v nedeljo od 10. do 3. ure Wdelujemo milk* tudi polne lisi* In v idvnllfikacijske s vrh*
tijskih zadrug posvetila večjo skrb delovanju živinorejskih odsekov, so bili doseženi že lepi uspehi. V rodovnik so sprejeli 2,143 goved, kar daje trdno osnovo za nadaljno selekcijo in vzrejo dobrega naraščaja. Zadružniki samoiniciativno kontrolirajo molznost pri 713 kravah.
Pomemben uspeh so v okraju dosegli z ustanovitvijo postaje za umetno oplemenjevanje govedi. Zadnja kontrola živine je namreč pokazala, da rede kmetje v Prekmurju okrog 27 odstotkov jalovih krav, kar predstavlja milijonsko škodo v gospodarstvu. že letos bodo umetno oplodili okrog 1,000 krav, prihodnje leto 3,000, naslednja leta pa računajo že na 5,000 krav. Postaja vzdržuje najboljše plemenske bike, tako je pričakovati od umetnega osemenjevanja prvovrsten rodovniški naraščaj. Živinorejski odseki stopnjujejo borbo proti tuberkuloznosti in spolni okužbi goved, ker te bolezni povzročajo občutno škodo živinorejcem v Prekmurju.
Splošna razdrobljenost kmetijskih posestev, ki je tako značilna za Prekmurje, ustvarja živinorejcem nemale težave, kako dati živini dovolj paše. Treba bo tudi misliti na izboljšanje travnikov in gradnjo silosov. Živinoreja v Prekmurju ima vse pogoje, da se s pomočjo kmetijskih zadrug razvije iz sedanje zaostalosti v visokoproduktivno gospodarsko panogo.
Trije novi traktorji
V preteklem mesecu so pripeljali v Mursko Soboto tri nove traktorje znamke "Steyr." Enega bo dobila kmečka delovna zadruga Kramarovci za nagrado, ker je v medzadružnem tekmovanju bila v Sloveniji med tremi najboljšimi. Ostala dva pa bosta prodana kmetijskima zadrugama. Traktorje želi kupiti več zadrug. Kmetijska delovna zadruga Bemica pravi, da ima pripravljenih že 600,000 dinarjev za traktor. Tudi Lendava se poteguje in Pucončani si želijo traktor. Pravijo, da jih l)odo letos nabavili še več.
Zaslužne matere v Bučkovcih počaščctae
Občinski ljudski odbor v Bučkovcih je v '.'Tednu matere in otroka" povabil v goste zaslužne matere, ki so porodile deset in več otrok in jim izročil pohvalne diplome. Na kulturni prireditvi so nastopili domači pionirji in se predstavili svojim mamicam s pestrim sporedom: s deklamaci-jami, pesmimi in prizorčkom "Na mamičnem grobu."
Tovarišica Vojskova je navzoče žene pozdravila z bodrilnimi besedami: "Naša ljudska oblast skrbi za mater in otroka. Letos se je spomnila tudi na vas matere, ki ste svojemu ljudstvu darovale po deset in več življenj. Ni bilo lahko vzgojiti tolikšno število otrok. Nešteto uric trpljenja, skrbi, žalosti pa tudi veselja ste morale preživeti, prej ko ste jih postavile na noge. Sprejmite danes skromno priznanje za vso požrtvovalnost in ljubezen, ki ste jo izkazale malemu naraščaju. Naj vam bo v spomin na čas, ko ste vestno izvrševale svoje materinske dolžnosti, vzpodbuda za nove napore pri vzgoji otrok. Poskrbite, da bodo vaši otroci zdravi in dobri državljani. Uresničile ste veliko družbeno nalogo v plemenitem materinstvu, zato sprejmite iskrene čestitke vseh občanov, ki so vam hvaležni za vso člove-čansko poslanstvo."
Prisrčen sprejem je do solz ganil 18 mater, ki so tokrat prejele zaslužena priznanja. Hanželova mati iz Moravec, ki jo je visoka starost priklenila na posteljo, pa je svojim obiskovalcem, ki so ji na domu izročili priznanje in priboljšek, dejala:
"Nisem mislila, da se bo še kdo spomnil na mene. Bili so časi, ko so nas zaradi otrok za-sramovali in zapostavljali. Zdaj vidim, da ljudska oblast skrbi za mater, da je materinstvo v čagt in ponos sleherne slovenske žene."
BNagQPRAimOBI!
Mojster samouk izdelal žepno radijo
Prošenjakovčani so se pridno pripravljali na Prekmurski teden v avgustu. Razstavljali so kmetijske pridelke in izdelke domače obrti. Med drugimi pa je razstavljal tudi mojster-samo-uk, ki zna izdelovati mnoge lepe in dragocene stvari. Napravil je tudi radio aparat, ki je tako majhen, da ga je lahko vtakniti v žep. Pred vojno pa je izdelal kitaro, ki jo je tudi razstavil. Izdeluje pa tudi krasne nože, vžigalnike in drugo.
(Slovenska izseljenska matica)
DOBER PRIDELEK SLADKORJA
Po izjavi strokovnjaka kombinata sladkorja in varil "Dimitrije Tucovič" v Beogradu, bo tovarna sladkorja na Čukarici letos navzlic suši, dobila dovolj sladkorne pese za izpolnitev družbenega plana. Računajo, da bodo imeli okraji, ki dobavljajo tej tovarni, v Jugoslaviji letos največji povprečni pridelek sladkorne pese. Iz 100 kilogramov pese bo tovarna lahko pridobila nad 13 kilogramov sladkorja. Strokovnjaki te najstarejše sladkorne tovarne v Jugoslaviji pričakujejo, da bo dala letošnja letina dosedaj najboljši pridelek v primeri s prejšnjimi leti.
Novi rektor ljubljanske univerze
Pred nekaj dnevi je bil izvoljen za novega rektorja Univerze v Ljubljani dr. Fran Z witter, redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti.
Dr. Fran Zwitter se je rodil leta 1905 v Beli Cerkvi na Dolenjskem. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu. Zgodovino in geografijo je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Diplomiral je v Ljubljani. Doktorski naslov je dosegel leta 1929 z disertacijo "Starejša kranjska mesta in meščanstvo." Svoje znanje je kasneje še poglabljal na raznih študijskih potovanjih po Evropi.
Poleg svojega pedagoškega dela je napisal in objavil vrsto tehtnih zgodovinskih člankov in razprav. Opisal je "Razvoj ljubljanskega teritorija," v dveh razpravah je obdelal Ilirske province, leta 1936 je izdal knjigo "Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stol. do današnjih dni." Posebej se je ukvarjal s koroškim vprašanjem. Prvi dve leti okupacije je preživel v zaporu in v internaciji, po kapitulaciji Italije pa je odšel v partizane.
L. 1944 leta je bil imenovan za direktorja znanstvenega instituta pri lOOF. Kasneje je odšel v Beograd, kjer je postal član in končno znanstveni sekretar Instituta za proučevanje mednaro-nih vprašanj pri zunanjem ministrstvu. Tam je sodeloval pri raznih publikacijah in napisal dve brošuri o Slovenski Koroški Kot ekspert je potoval z raznimi našimi delegacijami v Pariz, London, New York in Moskvo. Leta 1948 se je vrnil v Ljubljano, da se posveti znanstvenemu delu in univerzitetni karieri. Napisal je razpravi "Julijska krajina po drugi svetovni vojni" ter "Narodnost in politika pri Slovencih." Dr. Fran Zwitter je tjidi predsednik Zgodovinskega društva za Slovenijo. Dr. Fran Zwitter se uvršča med naše vodilne zgodovinarje.
(Po "Slovenskem poročevalcu")
CENE MESU V MARIBORU
Cene mesu v Mariboru so končno nekoliko znižali. Prva je dala pobudo za to Okrajna zadružna zveza, ki je pocenila goveje in svinjsko meso za 20 dinarjev pri kilogramu, tako, da stane sedaj govedina 140 dinarjev, svinjsko meso pfi 200 dinarjev. Sledilo je mesarsko trgovsko podjetje "Rog" in še nekatera. Maribor-
Ml DAJEMO IN IZMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO'S BASEMENT
Ponovljen dober nakup




W \ ?


Široko obkroženo krilo
Hišna halja
Calico privlačnosf z praktičnostjo
Ob zadnji priliki se je te halje popolnoma razprodalo! Ta krasna calico pisana halja ima spredaj zipper, elastiko na ramah, nabrane, široke rokave. V merah 12 do 20, 16 1/2 do 24 1/2.
Mere: 12 do 20 16 1/2 do 24 1/2
Barve:
•	Siva z rumeno
•	Črna z zlato
•	Siva ž roza
Sveže hišne halje, ki se operejo . . . ugajale vam bodo ko*-delate okrog hiše. Izvrstne ko počivate, zajtrko-vate ali potujete.
Poštna in telefonska naročila sprejeta v soboto do 5.30 ure in^ ponedeljek od 9. zj. do 9. zv.
Pokličite CHerry 1-3000 The May Go's Basement oddelek z opravo
Jesenska razprodaja blaga na jarde!
CORDUROYS
Regularna vrednost 1.49
Kosi blaga od 1 do 8 jardov dolgi. Izbera krasnih jesenskih barv v obširni zalogi. Za športno opravo, moško, žensko in otroško obleko ter za oblačila za deco.
99
JARDA
TAFFETA Rayon blago 45-mčev
Regularna vrednost 98c jarda
Gladko, fine vrste rayon Taffeta blago v popularnih barvah za bluze, obleke, formalno opravo, pregrinjala, zavese, itd.
59
JARDA
The May Company's Basement oddelek z blagom na jarde
_gTRŽK S
ski potrošniki pa upravičeno pričakujejo, da bodo cene mesu še padle glede na veliko ponudbo živine, ki jo kmetje zaradi suše ne bodo imeli s čim prehraniti. Glede na to, da je cena živi vagi skoraj za 50% nižja od cen pred meseci, je sedanje znižanje cen mesu še zelo majhno.
PREŠA ZA GROZDJE
na rjuhe, mlin in sode se proda po zmerni ceni. Vse v najboljšem stanju.
Za podrobnosti pokličite HE 1-8949
Za fine ženske VOLNENE STERLING SUKNJE in KOŽUHE DIREKTNO IZ TOVARNE po najnižjih cenah, se oglasite ali pokličite BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd. EN 1-3426
DELO DOBIJO ŽENSKE
OPERATORICE ŠIVALNIH STROJEV
Izurjene na strojih z dvertii iglami. Visoka plača od ure in komada. Stalno delo. Sprejme se tudi vajenke.
THE CLEVELAND OVERALL CO.' 1768 E. 25 St.
IŠČE SE STANOVANJE
DRUŽINA ,BREZ OTROK
želi 4 ali 5 sob, kjerkoli med E. 20 in E. 79 St.
Dobri plačniki.
Kdor ima za oddati naj sporoči na MARY BOGATAJ. 1439 E. 39 St.. Cleveland.
V NAJEM
v NAJEM SE ODDA
OPREMLJENO SOBO POŠTENEMU FANTU. Za podrobnosti pokličite EN 1-0943
HIŠE NAPRODAJ
HIŠA ZA 2 DRUŽINI
na 1412 A. 40 St., od St. Clair Ave,,, "side-by-side," vsako stanovanje ima 7 sob. Pripravno za večjo družino. Cena $14,900.
MADAIO REALTY EN 1-7857
HIŠA NAPRODAJ
5 sob, fornez na plin, lep vrt s sadnim drevjem. Nahaja se blizu E. 185 St. Vse v najlepšem redu in cena zmerna. Prodaja lastnik sam. Za prodrobnosti pokličite po 5. uri.
KE 1-9458
HIŠA NAPRODAJ
18014 Rosecliffe Rd.
Colonial tipa z dvemi spalnicami; blizu Lake Shore Blvd. in E. 185 St. V perfektnem stanju; avtomatična plinska gorkota; jekleni okviri, marmornati podložki, bakrene cevi, solidno cementiran dovoz, zamrežen porč z aluminijastimi zavesami (awnings), kopalnica^ obita z ilovnatimi ploščicami; ognjišče z ogledalom, zimska okna in mreže ter preproge po vsej hiši. Za podrobnosti pokličite lastnika IV 1-6275
DELO DOBIJO MOŠKI
DOBRO DELO
Radi bi imeli dvojico—moškega in žensko, brez otrok, za čuvaja, ženska bi pa čistila pisarne. Imata stanovanje s 4 sobami z gorkoto in razsvetljavo.
Pozive se podnevi pri
ACME IRON & METAL SCRAP CO.
15725 Saranac Rd.
zvečer med 6. in 7. uro pa na
684 E. 160 St.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik
nahaja na St. Clalr Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeL določenega doHovora.
Njegov naslov je
Dr. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVENUE Tel. ENdicoli 1-5013 vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Dr. J. V. ŽUPNIK
STRANI
ENAKOPRAVNOST
SlETI SE ZVEZDA UmiGK
RICHARD WRIGHT
(Nadaljevanje)
Čutila je, kako je vsa gorela v grenkem ponosu. In tedaj je razumela, da ni ničesar na svetu, kar bi ji lahko prizadejali in bi ne mogla prenesti. Stala je na kvadratnem metru zemlje, kjer bi prej umrla, kakor bi njim uspelo, da jo premaknejo. In prav tedaj, ko je stala tam in čutila, kako ji teče v grlo topla kri, se je odpovedala Johnny-Boyu ter ga predala belcem. Odpovedala se mu je zato, ker so ji poteptali srce, da so ji ga vzeli; odpovedala se mu je zato, ker so mislili, da ji ga bodo lahko vzeli s pretepanjem; odpovedala se mu je zato, ker so mislili,, da ga bodo lahko vzeli s tem, ker jo bodo tako prestrašili, da jim bo sama povedala, kje je; odpovedala se mu je zato, ker jim je hotela dokazati, da ne bodo spravili iz nje, kar bi radi, pa čeprav bi jo tepli in ubili.
' — Kje bo sestanek? — je vprašal šerif.
—	Ali bi radi vedeli?
—	Ali ne bo nekakšen sestanek?
—	Zakaj mene vprašujete?
—	Zato, ker bo sestanek — je rekel šerif.
—	A,res?
—	Rad bi te zadavil, samo da bi odprla usta!
—	Tak mojster ste! — je rekla.
—	Nimamo namena zbijati šal!
—	Mar sem to rekla ?
—	Tvoj črnuharski sin se vlači tod okoli in moramo ga najti! — je rekel šerif. — Če poveš, kje je, in če bo tudi sam odprl usta, se bo nemara nekako izmazal. Toda če ga bomo morali iskati, ga ubijemo, ko ga najdemo! Če ga moramo res sami najti, potem kar preskrbi rjuho, da ga jutri zjutraj pobereš vanjo! Razumeš! Pripravi rjuho, mrtev bo!
—	Ne bo edini črnec, ki ste ga ubili — je rekla.
Šerif je šel mimo nje. Ostali
Security
Security, to Americans, has many meanings. Iii the Army, it can mean a sturdy rifle with plenty of ammunition. Or the affection of a small furry dog, nestled in the crook of an arm. At home, it can be a neat suburban house, a diploma, a business of your own.
Security has as many meanings as there are Americans to de*
fend it.
One good way you can provide security—for your family and your country and yourself—is to purchase Defense Bonds.
It may seem a small thing. Yet every time you buy a Defense Bond you are saving toward financial independence. You are also helping to build a strong economy—just as our armed forces are building the military strength that spells security— and peace.
However small your income you can*t afford not to save. Bonds are sold through the Payroll Savings Plan. Why not sign up—now?.
HERE'S HOW t lONDS NOW BARN MOki MONBY FOR YOUl
Now safe, sure U. S. Series E Defense Bonds pay an even better return than ever before... thanks to 3 brand-new money-earning features ivist announced by the U. S. Treasury.
1.	Noto every Series E Bond you buy begins earning interest afttt, only 6 months. It earns 3% compounded semiannually, when held to maturity. It rAcAe: full maturity value earlier (9 years 8 months) and the interest it pays is now bigger at the start I
2.	Every United States Series E Bond you own can now go on earning interest for 10 more years after it reaches th* original maturity date—' without your lifting a fingerl
3.	During the J 0-year extension period, every unmatured bond earns at the new, higher interest (average 3% compounded semiannually). Your original $18.75 can now repay you $33.67. $33JO pays back $67.34. And so on.
Start now! Invest more savings in better-paying United States Series E Defense Bonds—through the Payroll Savings Plan where you work or the Bond-A Month Plan where you bank I
Peace is for the strong... for peace and prosperity save witli U. S. Defense BondsX
Tht U. S. Oooernment dou not pay for thi« adMrtiting. Th* Tr§aiury D^HurtnuiU AamA#, for their patriotic donation, Th^ AdwtUing CouncU and
ENAKOPRAVNOST
so šli za njem. "Nisi dosegel, kar bi rad!" je, vzhičeno pomislila. "In nikdar ne boš dosegel!" V svoji notranjosti je kar izgorevala v želji, da bi dala duška svojemu silnemu ponosu in svoji svobodi: njeno srce je hrepenelo, da bi spremenilo grenke ure njenega življenje v takšne besede, ki bi pokazale, kako je prenesla vse, kar so ji prizadejali, in kako lahko prenese še vse kaj hujšega. V njej je zagorela tako silna vera, da ji je vzelo razsodnost. Sledila jim je do vrat in si lomila prste. Videla je, kako so se spustili po stopnicah in stopili v blato. Rumeni žarek je ob vsakem krogu pokazal bliske poševnega dežja. Ustnice so se ji zganile — nato je zakričala;
—	Nisi dosegel, kar bi rad! In nikdar ne boš!
Šerif se je obrnil in obstal. Njegov glas je bil nizek in rezek.
—	Strela! Ali se še nisi nagovorila !
—	Sama vem, kdaj bo dovolj!
—	Ni res! — je rekel. — Tega ne veš, toda nocoj te bom naučil!
Z enim samim skokom je bil na verandi in jo prekoračil. Umikala se mu je, toda oči je upirala v njegov obraz,
—	Povej, kdaj boš nehala otre-sati jezik! — je rekel in zamahnil s pestjo.
Udarec je priletel na ličnico. Oči so se ji zamegUle. Padla je na obraz. Čutila je, kako jo je trda peta njegovih težkih, mokrih čevljev suvala po sencih in po trebuhu,
—	Zakaj pa nobene več ne zineš? A?
Saj bi rada, toda ni mogla več; bolečina jo je dušila in pogrezala v omotico. Ležala je nepremično in iz sive praznine nezavesti je slišala, (?a je nekdo rekel: — Oh, za božjo voljo, pusti jo! Čmuha iščemo! ...
IV
Sploh ni vedela, kako dolgo je ležala zvita na tleh v temni veži. Ko se je zavedla, je najprej začutila, kako se je v njej zgrinjal strah, ki mu ni vedela imena, nato pa silno bolečino, ki se ji je iz senc razlivala po vsem telesu. Njena ušesa so bila polna štropo-tanja dežja in vzdrgetala je v mrzlem vetru, ki je pihal skozi vrata. Odprla je oči, a spočetka ni nič videla. Samo v mislih si je nekako predstavljala, da na pol leži in na pol sedi v kotu ob steni. S težavo je obrnUa glavo, toda kar je zagledala, ji je zaprlo sapo: nad njo je visela velika bela lisa. Prvi hip ni mogla razumeti, ali izvira njen strah iz bele lise ali pa bela lisa iz njenega strahu. Polagoma se je lisa zjasnila v ogromen obraz belca in ta obraz ji je počasi napolnil oči. Obstala je negibno kakor kamen. Dobro so je zavedala, s kakšno muko diha, hkrati pa je megleno čutila, da pravzaprav obstoji samo zaradi tistega obraza. Nekje ga je bila že videla, zakaj strah, ki jo je zdaj držal v krempljih, jo je že večkrat zgrabil; to je bil strah pred obrazi vseh belcev, kar jih je videla od svojega rojstva. — Sue , , . — Slišala je, kakor bi nekdo zelo daleč zaklical njeno ime. Zdaj se ji je bolj in bolj vračala zavest in z zavestjo se je vračal strah. Pogledala je belcu v obraz in rada bi mu kriknila, naj gre, toda sprejela je njegovo prisotnost, ker je razumela, da je to potrebno. Čeprav so nekateri oddaljeni predeli njenega razuma že delovali, so bili njeni udi še brez moči. Bilo je, kakor bi jo bil nevidni nož prerezal na dvoje: prva polovica je ostala negibna, medtem ko se je druga polovica že v grozi umikala pred pozabljenim, toda znanim sovražnikom.
—	Jaz se, Sue, jaz sem, Sue...
—	Nato pa je glas nenadoma postal popolnoma razločen.
—	Jaz sem, Sue! Booker!
In v sebi je slišala glas, ki je odgovarjal, "Da, Booker je... Tisti, ki se je komaj vpisal . . ." Vstala je, boreč se za svojo popolno zavest, hkrati pa je svoj strah, ki mu ni vedela imena.
prenašala v Bookerja. Zdelo se ji je, kakor bi se Booker dvigal nad njo ter jo izzival, da nima pravice živeti na zemlji.
—	Ali ste zdravi?
Ni odgovorila; planila je na noge in se zgrudila.
—	Sue, saj ste ranjeni!
—	Da, — je zasopla.
—	Kam so vas udarili?
—	Po glavi, — je zašepetala.
Govorila je proti svoji volji,
toda strah, ki jo je pritisnil k tlom, jo je prisilil k besedi.
—	Ali so vas tepli?
—	Da.
—	Lopovi! Prekleti lopovi! — ga je slišala ponavljati. Nato je začutila, da jo je dvignil s tal.
—	Ne! — je zarohnela.
—	V kuhinjo vas nesem.
—	Pustite me!
—	Saj vendar ne morete takole ležati!
V njegovem naročju je napela vse mišice ter se mu z rokami uprla v prsa. Ko sta prišla v kuhinjo, se mu je izvila, se zrušila na stol in obsedela, pritiskajoč se s hrbtom k steni. Začudeno je premerila Bookerja. Nič takega ni bilo, da bi se bila morala tako prestrašiti! Toda tudi to ji ni olajšalo napetosti. Videla je, kako je stopil k škafu vode, namočil robec, ga ožel in ji ga ponudil. Nezaupljivo je uprla oči v mokro cunjo.
—	Nate. Pritisnite si na čelo.
—	Ne!
—	No, no! Odleglo vam bo. ■
Oklevala je. Bila je vznemirjena. Le kakšno pravico ima, da je tako prestrašena, ko je pa nekdo tako prijazen z njo. Z odporom se je nagnila naprej ter si pritiskala moker robec na čelo. Čutila je, da ji je nekoliko odleglo. Minute so tekle in počasi se je obvladala, ne da bi se nehala spraševati, zakaj so njeni občutki takšni, kakršni so.
—	Kaj se je zgodilo ?
—	Ne vem.
—	Ali vam je že kaj odleglo ?
—	Že.
—	Kdo je bil tukaj?
—	Ne vem, — je ponovila.
—	Ali vas še boli glava?
—	Še.
•— Presneta reč! Le kako bi vam pomagal!
—	Saj je vseeno! — je vzdih-nila in skrila v obraz dlani.
—	Sue, slabe novice sem vam prinesel!...
Saj je vedela; okamenela je in oledenela. Zgodilo se je; široko je odprla suhe oči in stisnila ustnice. ^
—: Moj Johnny-lBoy, — je re kla.
—	Da. Žal mi je, da vam moram to takole sporočiti, toda mislil sem, da morate vedeti.
Napetost je popustila in v njej je zasijala praznina. In glas je zamrmral: "Jezus, pomagaj mi!"
—	Kje je?
—	Odvlekli so ga v gozd, da bi tagi skušali spraviti iz njega, kdo so njegovi tovariši.
—	Ne bo povedal! — je rekla — Ubili ga bodo, ker ne bo nikoli povedal.
—	Tudi jaz tako upam, — je rekel Booker. — Toda drugih ni utegnil opozoriti. Prijeli so ga, brž ko je prišel do gozda.
Tedaj se je vsa strahota položaja bliskovito razgrnila pred njenimi očmi: videla je, kako se po deževni ravnini vleče vrsta hiš, ki v njih spijo beli in črni tovariši. Zjutraj bodo vstali ter se napotili k Lemu in potem jih bodo prijeli. To pa pomeni stra hovanje, ječo in smrt. Tovariše je treba opozoriti. Sama jih bo opozorila. Posla, ki ga opravlja Johnny-Boy, ne sme zaupati nikomur. Prav gotovo pa ne Booker ju; vsaj tako dolgo ne, dokler zbuja v njej takšne občutke, kakršne zbuja zdaj. Z obema rokama se je zgrabila za stol in poskušala vstati. Soba se je zazibala in se zavrtela. In spet se je znašla v Bookerjevih rokah.
—	Pustite me, da grem!
—	Sue, tako šibki ste, da ne morete hoditi!
—	Moram jih opozoriti, — je rekla.
Ko je spet sedela, ga je onemoglo premerila.
—	Poslušajte, Sue. Johnny-Boya so prijeli. Toda jaz sem tu. Povejte mi, kateri so, pa jih bom opozoril.
Zastrmela se je v pod, ne da bi odgovorila. Da, bila je prešibka, da bi šla na pot. Res ni imela moči, da bi v dežju in v temi premerila toliko kilometrov. Toda ali naj zaupa Bookerju? Oh, če bi imela koga, ki bi bil kakor Reva, da bi se z njim pogovorila! Sama ni hotela odločiti; saj vendar ni smela zagrešiti usodne napake. Čutila je", kako so jo Bookerjevi prsti stisnili za roko — in zazdelo se ji je, kakor bi jo bela gora potisnila na rob globokega prepada. Spet je vzkliknila v sebi: "Jezus, pomagaj mi!" Beli Bookerjev obraz je bil zraven nje in je čakal. Ali je prav, če mu zaupa ? In če mu ne zaupa in bodo zaradi tega prijeli tovariše? Nikdar si ne bi mogla odpustiti, če bi kaj takega zagrešila. Toda nemara se je res varala; nemara je bil njen strah res samo "neumnost," kakor ji je zmeraj govoril Johnny-Boy. Spomnila se je, kako ji je govoril: "Mama, partije ne moremo razširiti, če bomo dvomili v vsakega človeka."
—	Sue, povejte mi, kateri so, pa jih bom opozoril. Komaj sem se vpisal in jih zato še ne poznam.
—	Ne vem, kateri so, — je rekla.
—	Sue, morate mi povedati, kateri so, — je rekel.
—	Saj sem vam že rekla, da ne vem.
—	No, no, seveda veste! Sedite in povejte mi!
—	Ne!
—	Ali bi radi, da bi vse pobili?
Zmajala je z glavo in zaihtela.
"O Gospod, temu človeku ne zaupam!"
—	Veste kaj, po vrsti jih bom
Zavarovalnina
proti ognju in nevihti in avtombbilskimi nezgodami
ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA
DANIEL STAKICH
AGENTURA
KE 1-1934 15813 WATERLOO RD.
KUPITE NA FARMI
JABOLKA
VSE SADJE JE POŠKROPLJENO
Imamo tudi mlade piščance za peči in pohati—sveže zmrznjene ali očiščene ko čakate.
ADOLPH J. SOMRACK MAPLE GROVE RD.
med Rt. 91 in Rt. 174. blizu Route 84, Willoughby, O. tel. Willoughby 2-1845
našteval, vi pa mi boste povedali, kdo je v partiji in kdo ni. Prav?
—	Ne.
—	Sue, lepo vas prosim!
—	Ne vem, — je rekla.
—	Sue, nimate prav, ker tako raVnate. Johnny-Boy ne bi bil zadovoljen, če bi to vedel. Zdaj se bori, da bi si rešil življenje. Skuša jmo rešiti tudi naše ...
—	Gospod bog ve, da ne vem.
—	Ali se me bojite, ker sem belec ? Johnny-Boy pa ni takšen. Nikar ne dopustite, da bi šlo po zlu vse delo, ki smo ga opravili do sedaj.
Udala se je ter se z rokami zgrabila za glavo.
(Dalje prihodnjič)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega proti revni al izmu.
Vprašajte nas.
MANDEL DRUG CO.
Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd__KE 1-0034
Zjdstopniki
'*EnahoprarnostV^ ■ e
Za St. clairsko okrožje: JOHN RENKO 1016 East 76th Street
UTah 1-6888
e
Za collinwoodsko in euciidsko okrožje: JOHN STEBLAJ 17902 Nottingham Road
IVanhoe 1-3360 #
Za newburško okrožje: FRANK RENKO 11101 Revere Avenue
Diamond 1-8029
CHICAGO, ILL FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn M179
WANTED TO
DESPERATE — Korean turning, wife, baby,
need 4-5 room unfurnisheo' ment. Any good location ^ N.W. Moderate rental.
CApital H
IMPERATIVE!—Widow, ly reliable, and 16 desire immediate 3-4 room apartment, unfUL.i,^ Good location in Moderate rental. Kinw Mrs. H. A. Sherwood.
VAnderbut
LANDLORDS, PLEASE *7
room heated unfurnisn^
ment needed immediately^. J adults, and 2 school age cn (j Must be Brighton -Bridgeport vicinity.
rental. Kindly call Mrs. # # between 8 a. m. and weekdays.	.. eff
ATlantic »'"'J
RESPONSIBLE Couple, 13 daughter, need 3-4 rooifl " ^ nished apartment. Good preferred N. Moderate r®" j GLadstone 3-
^ T
RESPONSIBLE Couple, ' jl children, desperately room unfurnished
Any good location prefer^ N.W. Moderate rental.
UNderhill
RESPONSIBLE ' Quiet
baby, desperately need ^ ^ unfurnished apartment- j good location. Moderate .
HELP US FIND A . - , Denver - Chicago Diesel wife, 2 small children j> immediate possession ^ rooms. Preferably SoutBi ^ west. Will decorate, nie® (? erate rental. Ideal tenam • anytime.	a.
JDAnubeJ^
Doa*t gomWe witb the odds ore ogoWj&

FEMALE HELP WANTED

WE HAVE SEVERAL OPENINGS
for
STENOGRAPHERS - TYPISTS
and
GENERAL OFFICE WORKERS ^
Working Conditions Ideal in Modern Air-Conditioned Opportunity for Advancement
Call Mr. J. M. Arnison
HAr
HELP WANTED MALE
_____________
FACTORY HELP
NO EXPERIENCE NECESSARY
WE NEED IN OUR PACKING ROOM
3 STEADY, ABLE-BODIED MEN
WHO ARE WILLING TO WORK
THESE ARE GOOD PERMANENT JOBS!
DAYS — SOME OVERTIME — GOOD STARTING,
______ yeap
PAID VACATIONS SEE MR. TABOR
I *
?
Y
Y
Y
4 4 '4
Y
'4 4 4
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
Y
•tK-:-;
ADVANCEMENT ACCORDING TO ABILITY EMPLOYEE BENEFITS — 7 PAID HOLIDAYS A
STANDARD BRANDS, INC.
2133 W. PERSHING ROAD
Savings Accounts Insured Semi-Annual Dividends
aXIZENS FEDERAL SAVINGS
AND LOAN ASSOCIATION
1542 South Hoisted Street Chicogo Heights, lllino'*
Phone SKyline 4-4700