KRANJ, petek, 3. 8. 1984 CENA 18 din Št. 59 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO G Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo r Turiz V senci industrije Škofja Loka — Kratek sprehod skozi mesto pod Lub-nikom in vožnja po Selški dolini nam dajeta vtis, da je turizem v tem delu Gorenjske še močno v senci industrije, kmetijstva in gozdarstva. V hotelu Transturist v Škof-ji Loki, kjer imajo 96 ležišč, je 50 gostov, od tega 11 Nizozemcev, ostalo so delavci, ki v času kolektivnih dopustov opravljajo vzdrževalna dela v škofjeloških tovarnah. Kmečki turizem, tako kot ostale veje turističnega gospodarstva, občuti domačo in svetovno krizo. Gostov je precej manj kot druga leta. V Alpetourovi turistični agenciji so povedali, da imajo bolj ali manj polna ležišča Debeljak z Jarčjega brda, Ažbe z Zaprevala, Erznožnik z Ži-rovskega vrha ter Miklavčič z Dolenje ravni. O zasedenosti ostalih »turističnih kmetij« v agenciji ne vedo, ker nimajo z njimi telefonske zveze; tudi sicer bi bili podatki nepopolni, saj je znano, da kmetje precej gostov poiščejo sami . . . Večina gostinskih lokalov je kljub dopustom odprta, izletniške točke in znamenitosti so dobro označene. Tisočletna Škofja Loka z gradom iz 16. stoletja, s srednjeveškimi trgi in starinskimi hišami, drugimi kulturnimi in zgodovinskimi znamenitostmi pa razgibano naravo od ravninskega Sorskega polja do škofjeloških hribov so dovolj privlačni za še tako zahtevne turiste, od katerih pa gostinstvo in turizem za zdaj še ne moreta in ne znata iztržiti dovolj. Ravnice ob Poljanski Sori se kar ponujajo, da bi morebiti na njih uredili kamp. Ne moremo govoriti o turističnem dremežu. Turistična društva se v okviru svojih možnosti prizadevajo, or- Muzej z zbirkami starih obrti v Železnikih je odprt vsak dan, razen v ponedeljkih, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Poleti je slabo obiskan, pravi Antonija Ramovš. Vsaka dva tedna pripelje Globtour skupino Angležev, vmes pa so tudi dnevi, ko ni nobenega obiskovalca. ganizirajo številne prireditve, urejajo okolico in podobno. Pravi turistični utrip škofjeloškega področja boste spoznali šele ob koncu tedna, so nam zatrjevali povsod. Takrat oživijo bregovi Selščice in Poljanščice pa številne planinske poti in koče; če je lepo vreme, je živahno tudi na vseh prireditvah. (cz) •* • »rnsnekti Škofje Loke omenjajo i turistični P™°%lišču na Sori, v novejših pa Marija in Jože Porenta iz Crngroba sta začetnika v kmečkem turizmu. Pred kratkim sta sprejela prve goste. Hitita še z zadnjimi deli pri urejanju hiše, ki ima osem sob, od tega tri s kopalnico, ostale pa s souporabo. \---- ( ; VUtCA IN TRŽIČ PRA ZNUJETA Na Bledu se ženijo z delom V Sloveniji so do srede poželi komaj polovico co na 228 ne Q^em ,„ na Sorskem polju. S pridelkom so zadovoljni, Lahovčah. V e ^ }iektarski pridelek giblje med 4.r> m 48 stoti, ilaž-saj ocenjuje] • ^ s'ušHnico žita na Trato, kar pa je primerno osušenoga zrnje razij . V(, sn0se v Ljubljano. Na Gorenjskem bodo z žetvijo no i '•"/.................,„ - . , ,,™„w, _ V« v/ii-i- neposred"-^ if) aVgUSta končal' » skupnosti Mavčiče-I'od reč u pri spravilu žanjci » s«' 17 I'" dilnice samo presodli na vrt d rupe Benjamin Sokolov, direktor hotela Creina: »Nam je resnično žal, da mora glasba pred hotelom utihniti ob 22. uri. Gostom smo hoteli ponuditi vse, kar pričakujejo od nas, vendar smo i u nemočni . ..« — Foto: D. Dolenc 1 lolandt ev, ki prihajajo v Creino. sploh niso več odhajale na Bled, v Ljubljano in drugam po zabavo, temveč so silno , ,,],,, tajale doma na hotelskem vrtu. I„m ,it program so pripravili delavci Creini' za to poletje Ce bodo gostje tu lahko ostajali le do desetih zvečer, ko se niti ne zmrači, se jim ne bo znašalo. \1( in pomagalo, da je Modrina znižala jakost svoje glasbe po 10. uri zvečer na minimum. Črka zakona je stroga in zaenkrat v Kranju glasba utihne ob 22 uri. V Creini so zato spet odprli dis-iii toda t j ne more nadomestiti glasbe in plesa na prostem. Disco tudi ni spre-iemljiv /a vse goste. Starejši ga odklanjajo in zagotovo so za hotel takrat tudi izgubljeni. Malo Se posede, potem se pa razidejo. fakšni smo. Po eni strani kritizira-„„, kakšno zaspano mesto je Kranj. k0 se pa nekdo potrudi in nekaj ponu-(il ., |,,tio najdemo črko zakona, ki bo t,.'odrezala, prepovedala. Mimogrede, me mani se poleti ne sliši glasba s sej-ml Naselja na obeh straneh Save so ie polna pu nikomur ne pride na misel, d , t,i se pritoževal. Sicer pa ta del Ki a ()k,,,.; Creine sploh ni stanovanjsko naselje Bolj poslovno kot stano-v miško. Morda bi o tem veljalo malo razmislili in najt i kakšno zlato sredi-„',,. pustimo vendar tudi Kranju malo poletno /a/iveti! jj Dolenc PETEK. 3. AVGUSTA 1984 GOSPODARSTVO 3 STRAN GLAS Zdravstvo čuti porabniško miselnost Jesenice — Obratnu ambulanta železarne Jesenice s 43 zaposlenimi v štirih ambulantah opravlja kurativno zdravstveno dejavnost za 6300 zaposlenih v železarni, za delavce Vatrostalne. Tehničnega biroja in Kovino-servisa. Preventivno zdravstveno varstvo pa so uvedli za kar 2(i delovnih organizacij jeseniške občine, ti stih ki so zadovoljne predvsem s tem' da s preventivnih pregledov v obratni ambulanti delavci takoj prihajajo na delo. V ambulanti delajo zdravniki splošne prakse in s postdi plomskim tečajem medicine dela. trije zobozdravniki, trije zdravniki v fiziologiji dela in štirje specialisti medicine dela od šeste ure zjutraj, tako, da se delavci lahko vrnejo nazaj na dnino že okoli desetih. Dr Jože Jensterle, predstojnik obratne ambulante železarne Jeseni- ZASTARFJA OPRF.MA »Lani decembra je komisija iz republiškega inštituta za medicino dela opravila strokovni pregled v obratni ambulanti,« pravi predstojnik obratne ambulante železarne Jesenice dr. Jože Jensterle. »Ugotovili so, da so prostori dobri, le medicinska oprema postaja zastarela, saj od leta 1979, ko smo v kletnih prostorih med drugim uredili tudi prostor za predavanja, nismo kupovali nobene nove opreme. Predvsem postaja zastarela za fizologijo dela — devet medicinskih pripomočkov iz uvoza bi nujno potrebovali, a žal jih nikakor rte moremo dobiti. Železarna je vedno skrbela in še vedno posveča precejšnjo pozornost zdravstveni skrbi zaposlenih in je tudi za opremo pripravljena prispevati devize, a kaj, ko so administrativni postopki takšni, da se vedno zatakne. Nikakor nam ne uspe dobiti soglasja za uvoz aparature za določanje svinca v krvi. Kako pomembno pa je takšno ugotavljanje za zdravstvo delavcev v martinarni in na konti-livu, dobro vedo tudi zaposleni delavci, ki noč in dan delajo ob svincu. Aparatura je nadvse pomembna, saj je treba delavca, ki ima preveč svinca, takoj premestiti na drugo delovno mesto, kjer mora ostati toliko časa, da se odvečna količina svinea izloči. Vso tisto opremo, ki se dobi pri domačih proizvajalcih, smo dobili in imamo tako laboratorij, zobne ambulante, medicino dela, ki po opremi nekoliko zaostaja, saj so nekatere aparature stare tudi do šestnajst let. / kruh iz nove škofjeloške pekarne? — Delovna organi- k**«-'--" ~r tnem načrtu bi morata penama sepiemuiu ck uuiuluuuu, del. Po prvo t 00([0 v njej prvi kruh spekli šele novembra. Naložba zaradi za vau P dinarjev, ali desetino več, kot so predvidevali. bo veljala 200 '"^^ - voclrli, ostalo pa bodo preuredili za peko trde- "......<; <"> ~Fo,o: '■Koka"_ Spirometer so povsod drugje domala dali že v muzej, pri nas ga še vedno uporabljamo.« Zdravniki, ki skrbijo za zdravje delavcev, ki delajo v hudih delovnih razmerah tehnološko iztro.šene in tehnično skrajno zastarele jeseniške železarne, bi vsekakor morali dobiti sodobno opremo, kajti nesprejemljivo je, da kljub devizam preprečuje dobavo aparatur, ki rešujejo življenju in preprečujejo huda bolezenska obolenja, neka naša prevzvišena bi rokraci.ja. ki se sploh ne zaveda, kako se dela in kakšne so zdravstvene posledice težke industrije. GRAM ZIBATA 2.800 DINARJEV Obratna ambulanta dobi več kot polovico denarja s storitvami, ki jih opravi delovnim organizacijam. Čeprav so po uvedbi »zelene knjige« v zdravstvu storitve nekoliko drugače mišljene in se po njej vrednosti delo predvsem v smislu, da se v zdravstvu čimbolj varčuje, zdravniki na škodo delavcev ne morejo bistveno okrniti storitev in dela. Vztrajati na nekih povprečjih, ki jih terja zdravstvena skupnost, ki jo stalno skrbi izguba, je vztrajanje za manjše zdravstveno varstvo tistih, ki delajo v težki, črni metalurgiji. Nesprejemljivo je, da se v zdravstveni skupnosti vse skupaj meče pod skupni imenovalec in vsem enako krni: delo, denimo, v banki je vendarle drugačno kot v martinarni, zato naj bi problematiko zdravstva in zdravstvenega dinarja gledali skozi drugo, bolj selektivno luč. Hudo kri vzbujajo dolge čakalne dobe zobozdravstva, ob izredno slabem zobovju zaposlenih. Tudi tu za logike še zdaleč ni prostora, kajti, če zobozdravniki več delajo in hočejo odpraviti dolgo čakalno dobo, ne bodo za več zdravstvenih storitev plačani. Delavci, ki imajo vedno slabše zobe, čakajo po leto in pol. V zobozdravstvu so nasploh hude težave, saj se je ob pičlem dinarju za zdravstvo in zobozdravstvo ogromno podražil zobozdravstveni material. »Preseganja« v zobozdravstvu sploh ne more biti, če vemo, da stane en sam gram zlata 2.800 dinarjev. Kaj misli dr. Jože Jensterle o nivoju zdravstvenega varstva? Zaslužimo takšno zdravstveno varstvo, kakršnega smo zmožni plačevati, ali . . . »Mislim,« pravi predstojnik obratne ambulante, »da se je tudi v zdravstvo zavleklo porabništvo. Zdravstvo je že po sovji naravi silno drago, ljudje pa premalo obveščeni in osveščeni. Mnogi neusmiljeno koristijo zdravstvene storitve. Ce bi zdravstvene storitve koristili le resnično bolni in potrebni zdravljenja, bi bilo denarja, ki ga zberemo, dovolj. Mnogi »bolniki« so nepretrgoma v ambulantah, zato, ker jim je v lastnem ekonomskem interesu, da so bolni, saj »marodiranje« ne vpliva na njihov dohodek, splača se jim. Naša osveščenost bi morala biti takšna, da bi moralo biti slehernega, ki ni bolan in ki le izkorišča, sram, da črpa iz skladov, ki so namenjeni le resnično bolnim.« D. Sedej NA DELOVNEM MESTU » Leteča« v sezoni nima oddiha kakin tri Qzre za mih. KfSm n- -otoriu. češ da njemu cnikom , p oh ne ve za peklensko marsikdo od ,ar"pravse bo Marsikdo od dr/,aJo, v tem samo na »S ^am-/ Kapler. mdičnik srnerinii prometne milice, S is-enah .pokriva« kl "S magistralno cesto, je na gorenjsko /a(() pruv motor.,u /< f I vn)t,ina in ka, je dobr° Ko ie treba stopiti z motorja ^motorističnih škornjih m us ter SSčitni obleki usmerjati pro ^ffVfseje *g°stil ali celo zausta Bift. K1 , K i na Cesti, zaradi pro t .......... kake druge ov rTiet Uc m voznika, k. b. rad zame re' ?■/ miličnikom, nja' z m' „, /a -letečo« začne maja ^eZ°-; jeseni, k«, mraz prisili mi-in- ?Pd motorje znova zapeljejo licnikt o Snj0 Sezono si bodo v Gotovo vsi miličniki, ki delajo prav UP™* zapomnili po izjemni na f10';, menjava z deževnimi ^»fi^dnimi dnevi. Pred mokroto na jn hladnim ^ e mt) usnjena ^?S« oblega. No, posledice taks *aŠCI^miav temperaturo sedanju ^ih^ ekioa miličnikov niti se ne m'^ pravijo, da revma 0t>cuti P" šeje s starostjo. C v pa udari«;; . ball ,.,k.h posledic mi-bi.n!ki pač ne bi sedali na hitre ^i^tosie magistralna cesta polna ';I;iiil)v tednu.« pravi miličnik Ja- nez Kapler, »najtežja dneva pa sta, vsaj zame, sobota in nedelja. Zadnje čase sicer opažamo, da so naši vozniki bolj disciplinirani, počasneje vozijo, manj je tveganja in nevarnih situacij, vsi bolj varčujejo tudi z bencinom. Zato v prvi polovici leta tudi ni bilo posebno hudih prometnih nesreč z več poškodovanimi ali celo mrtvimi. Ob koncu tedna pa se pojavijo tudi vozniki, ki le enkrat na teden sedejo za volan ter s svojo počasnostjo in nespretnostjo ovirajo promet. Seveda se taki vozniki potem jezijo, ko jih za nekaj časa izločimo iz prometa.« Lna glavnih nalog miličnikov prometne milice je namreč odpravljanje ovir v prometu in prizadevanje, da se le-ta odvija kar najbolj tekoče. Na naših ozkih cestah s slabo prometno signalizacijo je to kajpak zelo nehvaležna naloga. Vsaka najmanjša ovira na takšnih cestah zato takoj povzroča dolge zastoje in dviga nestrpnost med vozniki. »Zgodilo se je že, da je posebno neroden voznik ostal brez bencina na cesti, najhitrejša rešitev zanj in /i promet pa je bila, da sem sam skočil do najbližje črpalke po gorivo,« pravi Kapler, ki si je v štirih letih, kolikor je miličnik prometnik, že nabral toliko izkušenj z vozniki, da lahko dobro presoja, kdaj je bolj učinkovito svetovati vozniku z bese-do ali dvema, medtem ko nekateri brez mandatne kazni ne razumejo ničesar« Poglavje zase so tranzitni potniki, ki so običajno tako utrujeni, da ne zmorejo voziti po svoji desni. Takemu je treba za nekaj ur vzeti potni list, da vsaj malo počije in se na-spi. Podobno nevarno znajo voziti tudi nekateri naši vozniki, ki skoraj nikoli ne gledajo v vzvratno ogledalo, da o tem, kako ne slišijo siren re-silea ali miličniškega avtomobila na nujni vožnji, sploh ne govorim, ocenjuje voznike Kapler, ki v prostem času najraje prepusti volan kar ženi, da tako manj gleda promet, od katerega se mu včasih kar lasje jezijo. \ Pa vendar ne bi motorja, vsaj za sedaj, zamenjal. Delo, ki ga opravlja, ni dolgočasno. Seveda 8 ur na motorju ni nobena zabava, ne mine pa tudi dan, ko je treba zaradi nesreče ali česa drugega delovnik krepko raztegniti, včasih kar za novih osem ur. Zato je tista prosta nedelja na mesec toliko bolj prijetna, če jo seveda ni prav tako treba žrtvovati, zaradi kakšne prireditve, zavarovanja in podobno. Četudi najbrž ni v ekipi »leteče« nobenega, ki ne bi po osmih, desetih ali celo več urah motorja rad zapeljal v garažo, pa ga zjutraj znova ne le pregledajo, če je brezhiben, pač pa tudi očiščen do sijaja, ki ga najbrž še avto v domači garaži nima. Kaj pa lastna varnost na motorju? »Najvažnejše je. da ne pozabiš, da ima motor le dve kolesi. Majhen predmet na cesti, oljni madež, česar avtomobil niti ne bi občutil, pa motor zanese,-.padec je neizbežen,« pravi Janez Kapler, ki tako kot vsak voznik motorja dobro pozna dobre in slabe strani vožnje na motorju. Za sedaj so bile še vse njegove vožnje od Jeprce pa tja do konca magistralne ceste na zgornjem koncu Gorenjske srečne. Naj bodo zanj in za vso ekipo »leteče« take tudi vnaprej. L. M. Brez goriva bo hladno Še dobra dva meseca nas bo grelo sonce — Treba se bo odločiti, kako bo v prihodnje z nabavo zalog goriva za ogrevanje š Kranj — Se dobra dva meseca nas bo (upumo. da uspešno) grelo sonce, kajti 15. oktobra se uradno začenja kurilna sezona, ki bo potem trajala do 15. aprila prihodnjega leta. Kolikšne so akontacije za stroške ogrevanja za prihodnjo sezono po posameznih kotlovnicah v kranjski občini, je znano. Po tem, ko jih je sprejel zbor uporabnikov skupščini' samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, se je strinjal z njimi na seji minuli mesec tudi izvršni svet občinske skupščine. Zapletlo pa se je (upajmo, da ne prehudo) pri akontacijah za nabavo zalog, ki jih je prav tako potrdil zbor uporabnikov in jih predložil v potrditev izvršnemu svetu. Predložene akontacije so se namreč zdele izvršnemu svetu prehuda obremenitev za stanovalce. Zato je izvršni svet menil, naj o nakupu zalog ne bi odločali le kurilniški odbori, pač pa zbori stanovalcev v vseh stanovanjskih naseljih. Ob sedanjem obračunavanju in izračunavanju akontacij so prav zaloge goriva tiste, ki lahko precej vplivajo na normalni potek ogrevanja v kurilni sezoni. Podatki kažejo, da vplačane akontacije od 1. julija dalje do 15. oktobra komaj pokrijejo že nabavljene zaloge goriva. Tako so na primer stroški konec junija znašali 156 milijonov dinarjev, obračunski prihodki od vplačanih akontacij pa 116,2 milijona dinarjev. Nastala razlika znaša torej 39,8 milijona dinarjev, če pa k tej prištejemo še znesek, ki ga stanovalci (neplačniki) dolgujejo, se le-ta poveča na 41,98 milijona dinarjev. Do podobnih negativnih razlik je v posameznih mesecih oziroma obdobjih med letom pri stroških za ogrevanje vedno prihajalo, vendar so jih doslej uspeli začasno pokrivati iz vseh sredstev stanarin, ki jih imajo skupnosti stanovalcev na skupnem žiro računu. Odkar pa so stroški na račun goriva tako porasli, da s prostimi sredstvi bd stanarin za tekoče vzdrževanje razlik ni več moč pokrivati in je treba posegati že po sredstvih iz stanarin, postaja stanje nevzdržno. Takšen način pokrivanja ni dovoljen, hkrati pa to pomeni, da bi bilo treba najemati likvidnostna posojila za plačevanje stroškov ogrevani-, ..jc-^jh obresti bi takšna odločitev stroške ogrevanja za vse še bolj podražila. Druga rešitev bi lahko bila. da bi akontacijo stroškov preračunali na osem mesecev in vanjo vključili tudi zaloge goriva, kar pa bi že glede na sedanje visoke stroške ogrevanja pomenilo še veliko hujšo obremenitev za uporabnike. Trenutno imajo vse kotlovnice, razen na Planini, gorivo že na zalogi, vendar pa je primanjkljaj pri sredstvih občuten in ga do sredine oktobra ob sedanjih akontacijah ne bo moč pokriti. Ne glede na to. da je stališče izvršnega sveta dvoumno, saj je na 88. seji za stvari s tem v zvezi zadolžil kurilniške odbore, na julijski 112. seji pa zbore stanovalcev (hkrati pa opozoril, da veljajo tudi stališča 88. seje), se bo glede zalog treba odločiti. In ker so avgusta zaradi dopustov slabi izgledi, bo odločitev treba hitro, gospodarno in vsestransko skrbno pretehtati septembra. Morda je k bližajoči se razpravi in odločitvi dobrodošla primerjava, s katero se izvršni svet julija, ko je razpravljal tudi o zalogah, ni seznanil. Če bi k stroškom prišteli tudi akontacije za zaloge goriva, ki jih je sprejel zbor uporabnikov, bi se stroški glede na obračun stroškov iz junija letos po posameznih kotlovnicah gibali takole. Na Planini bi bili stroški za ogrevanje vode večji za 41,1 odstotka, za ogrevanje stanovanj pa za 29,7 večji kot junija. V Vodovodnem stolpu bi bili za 2,3 odstotka nižji, na Dražgoški 3, 5, 7 za 10,9 odstotka večji, v Nazorjevi za 18,4 odstotka večji, na Cesti JLA 6 za 11,5 in na Zlatem polju za 15,5 odstotka večji- Nazadnje smo dolžni še popravek k poročilu s seje izvršnega sveta, ki smo ga objavili v Glasu 24. julija letos na prvi strani. Ni,res, da bi se za zaloge še najlaže odločili na Planini (kot je zapisano), marveč v Vodovodnem stolpu in v Preddvoru, kjer so po začasnem obračunu za preteklo ogrevalno sezono plačevali, nekoliko previsoke akontacije — v Vodovodnem stolpu za 3,7 od stotka, v Preddvoru pa 4,3; medtem kc v vseh ostalih kotlovnicah akontacije niso dosegle obračunanih stroškov ogrevanja. A. Žalar Vse manj je odprtih gostiln Čeprav v zadnjem času gostilne poganjajo kot gobe po dežju, pa mora imeti v poletni sezoni žejen in lačen gost že precej sreče, da najde gostilno, v katero se nameni, tudi odprto — Le družbeni sektor ne pozna kolektivnega dopusta ne prostih vikendov Če bi na primer restavracija Jelen v Kranju objavila, da imajo poslej en vikend na mesec zaprto, v avgustu pa kolektivni dopust, najbrž ne bi bilo nikogar, ki ne bi takšno odločitev označil kot nekaj nezaslišanega, pa čeprav bi šlo za uveljavljanje pravice do dopusta in prostih dni na — za družbeni sektor — malo neobičajen način. Brez strahu, vrt nad Jelenovim klancem bo še naprej odprt tako kot doslej. Pač pa so in bodo zaprte tudi ob koncu tedna nekatere zasebne gostilne, nekatere tudi zaradi letnega dopusta. Gosti, ki bodo hoteli kozarec piva ali večerjo prav v tej ali oni gostilni, lahko samo ugibajo ali bodo naleteli na odprta ali zaprta vrata. Stalni gosti so nekaj na boljšem, občasni gosti in pa tisti, ki bi radi poletni izlet zaključili v tej ali oni gostilni, pa bodo kajpak na slabšem. Previdneži bi morda lahko dobili podatke o tem, katera zasebna gostilna je v poletnem času odprta, na komitejih za gospodarstvo, na tržni inšpekciji ali pa na obrtnih združenjih. Le-ta namreč morajo upravne organe na občinah o letnih dopustih zasebnih gostiln obveščati, pa ne le to, poskrbeti morajo tudi za uskladitev letnih dopustov. Najbrž ni v skladu s poslovno politiko in zahtevami turizma, če bi bile vse gostilne na desnem bregu Save zaprte zaradi dopusta v istem času. Pa brez skrbi, te gostilne na desnem bregu Save se že dolga leta lepo dogovorijo med seboj in določijo čas dopustov ter tudi »dežurno« gostilno. Kaj takega pa najbrž ne bi mogli reči za ostale predele kranjske občine. Bencin je zdaj tako drag, da mora gost, ki se napoti v določeno smer, da bi z družbo pose-del v eni od gostiln, dobiti gostinsko uslugo vsaj v eni, pa čeprav ne ravno v tisti, za katero se je že doma odločil. Kako pa je z usklajevanjem letnih dopustov v kranjski občini, bi morali poskrbeti pri obrtnem združenju že v začetku leta, vendar pa so šele po urgencah s komiteja za gospodarstvo v juliju poslali spisek gostiln in čase dopustov. Da je biio usklajevanja bolj malo med njimi, je razvidno na prvi pogled, nekateri pa niti niso posredovali svojemu združenju podatka, kdaj bodo zaradi letnega dopusta imeli zaprto. Kakorkoli že, sredi dopustniških dni je več kot neumestno opozarjati gostince na odlok o poslovnem času. Morda bodo sami predlagali kakšne spremembe, vendar pa po enem letu veljave do tega še ni prišlo. Po domače si nekateri zasebni gostilničarji tudi krojijo proste dni v tednu, saj si jih nekateri odmerjajo kar dva dni, v odloku pa je en dan. Nihče najbrž nima nič proti temu, če si gostilničarji oddihujejo tudi tri dni na teden, najbrž si to zaslužijo s trdim delom, le dogovoriti se je treba tako, ne pa si'odmerjati po svoje mimo dogovorjenega. Čeprav občanov žep zdaj ne dovoljuje kaj posebno pogostnih obiskov v gostilnah in s tega stališča najbrž nikogar ne bolijo prosti dnevi, gre pa za dogovor in ne nazadnje tudi za odnos do porabnikov gostinskih uslug. Očitno še vedno drži tisto, kar je nekoč izjavila gostilničar-ka ene najbolj znanih zasebnih gostiln na Gorenjskem: »Včasih smo vedno, ko smo zapirali, pogledali še skozi okno, če gre proti gostilni še kak avto, počakali smo in želeli, da bi zavil k nam. Zdaj pa je drugače: ko ob koncu delovnika pogledamo skozi okno in zagledamo avtomobil, hitro , tečemo zapirat vrata gostilne . . .« Se bodo časi spet kdaj obrnili? L. M. Marca največ obolenj Jesenice — V železarni so zaradi bolezenske odsotnosti v šestih mesecih letošnjega leta izgubili 62.539 delovnih dni. Bolezenska odsotnost se znižuje, če jo primerjamo z enakim lanskim obdobjem —- najnižja je bila maja (5 odstotkov) in najvišja marca (8 odstotkov), ko je največ prehladnih obolenj. Zanimivo je, da so na prvem mestu kot že minula leta neo-predeljiva obolenja in obolenja dihal. Za bolezensko odsotnost do 30 dni, ki jo plačuje delovna organizacija, so v prvem polletju letos izplačali za 30 milijonov nadomestil osebnega dohodka, za bolezensko odsotnost nad 30 dni, ki jo plačuje zdravstvena skupnost, pa 11 milijonov 400 tisoč dinarjev - D. S. Planica je postala pravo gradbišče . .. — Foto: D. Sedej Gradbišče pod Puncami Dolina skakalnic pod Puncami, zibelka našega skakalnega športa in pet desetletij naš narodni ponos, bo v prazničnem sijaju dočakala proslavljanje zlatega jubileja in osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. Planica — V" dolini pod Poncami je živahno tudi sredi toplega poletja: poleg številnih turistov in planincev, ki prihajajo semkaj občudovat vršace Julijskih Alp. so tu od 1. julija dalje tudi prizadevni člani planiškega komiteja in z njimi vsi tisti, ki imajo Planico radi. Tu so delavci jeseniškega Vodovoda, ki nameščajo inštalacije za snežne topove, delavci Gradbinca z Jesenic in mehanizacija Vektorja; tu so bili vojaki planinske enote Spira Ni-koviča. ki so odstranjevali zemeljski plaz in obnavljali odskočni most na velikanki, urejali nalet in most na osemdesetki, prenašali gradbeni material, gradili vodne pregrade — in še bi lahko naštevali. Vojaki so opravili 10 tisoč delovnih ur. do tega veliko v prostem času. Za njih so bila zemeljska dela dobrodošla praksa, za organizatorje svetovnega prvenstva pa zelo dragocena pomoč. V dolini pod Poncami se že pripravljajo na zlati jubilej Planice, na petdesetletnico, in na osmo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, ki bo na velikanki marca prihodnje leto. Obnavljajo prav vse planiške skakalnice, največ pozornosti pa je razumljivo deležna velikanka, na kateri bo imenit no tekmovanje. Na največji planiški skakalnici bodo naredili položnejše doskočišče, ki bo mnogim tekmovalcem povzročalo nekaj težav pri doseganju večjih daljav, najboljšim letalcem, ki bodo znali izkoristiti zračni vzgon, pa omogočalo polete daljše od svetovnega rekorda Finca Mattija \ykanena (185) metrov). Ob tem bo hitrost skakalcev na odskočnem mostu ostala v razumnih mejah, to je med 106 in 112 kilometri na uro in ne, kot je bila. denimo, v Harrachovu — 117 kilometrov na uro. Med moškimi Triglav Postojna — V športnem parku v Po «>tojni je bilo tretje, zadnje kolo regio n al nega turnirja atletov in atletinj iz /.a hod ne Slovenije za ekipno republiško prvenstvo. Nastopilo je šest moških in pet ženskih ekip. Udeleženci so tokrat tekmovali na tartanu. zato so bili tudi rezultati v povprečju precej boljši kot v prvih dveh kolih. Med posamezniki se je najbolj izkazal Kranjčan Hribernik. ki je prvič preskočil višino s Angelesu pripovedoval njegov oče Ivan Ropret. V Hotemažah, kjer je doma naš reprezen-Jant, je v ponedeljek pogosto zvonil telefon. Ljudje so prihajali ter čestitali starcema in bratu. Predstavniki krajevne skupnosti Visoko so čestitki dodali še se-t\i mi vrtnic — za Bojanovo sedmo mesto. Hotemaze Vedno na očeh tekmecev, med ubežniki ali zasledovalci, s preznojeno majico. vseskozi tudi z mislijo na zmago. takšen je vj7 l.-tni Bojan Ropret iz Hotemaž pri Preddvoru, rsto let osrednja osebnost jugoslovanske koe rske karavane. V Jugoslaviji ni pomembnejše irke. na kateri še ne bi-zmagal. POzno se je naučil voziti kolo. v počitnicah rfied tretjim in četrtim razredom osnovne šo'e. in takrat so ga v to prisilili starši (Danes mu ni rtiar. ko s kolesom drvi po klancih s hitrostjo bh sto kilometrov na uro) V zadnjem razredu sta sošolcem Bajcem uprizorila prvo (neuradno) ,rko po ulicah Preddvora, ki se je za oba konča s sknv'jenim kokosom in z odrgninami Potem ,e poskusil v plezanju. Ko je uvide!, da je na u« prostora le /a dva. je kline in nahrbtnik slavil v kot m si poiskal .utehe- v Kok-sar m klubu Sava 27 mana pred 12 leti je v Sa ah pri Ljubljani tekmoval na prvi pravi dir i. - • O olimpijski dirki sem ~ljal že dolgo« I« eden redkih jugoslovanskih športni ov k, so trikrat sodeloval, na največjem sport % slavju mladine / vsega sveta Olimpijski je do/, e. leta .«76 v Montrea.u v ne navad n iscipl.n, v vožnj, na' dirkališču Po i^ah v Moskvi štiri kM.i kasneje, zadovoljen z. osmim mestom v ekipni vožnji ne pa tudi s posamičnim nastopom, je tarnal, češ kaj se politika mešu v olimpijsko gibanje — to vnaša slabo ražpbtože nje med športnike m na tekmoval is« a Ko se je lani, po sredozemskih igrah v Casa-blanci, vrnil domov z zlatom in srebrom okrog vratu (za posamično in ekipno vožnjo), je prvič glasno izrekel svoje načrte: »Prestopiti nameravam med italijanske kole sarje. Zato, da bi za garaško delo in kolesarstvo to je, saj letno prevozim blizu 20 tisoč kilometrov zaslužil tudi nekaj denarja l'n 20 letih sem in treba bo poskrbeti /a stanovanje in še za kaj V Italiji bi tudi rad dobil odgovor, koliko veljam. Giro d'Ituba je želja vsakega kolesarja« Ze se je pogajal / Italijanskimi delodajalci, ko so ga domači kolesarski strokovnaki le prepričali, da je za leto odložil pot prek meje »Ko se je pred novim letom vrnil z. neke športne prireditve v Novem mestu, je dejal, da letos še ostane lies ne vem, kaj je vplivalo nanj, da se je tako hitro premislil,« pravi brat Ivo. »Skrbno se je pripravljal /a nastop v Kalilnici, ob tem pa tudi na delo doma ni pozabil Z očetom gradita hišo, dvojčku Ko smo kopah /a temelj«1, se je pokazalo, koliko kondicije ima. Kot krt je ril s krampom po zemlji Se tik pred odhodom v Ameriko je pokrival streho.« , V ponedeljek zjutraj jo i/ I .os Angelesu prišlu radostna vest: Hoj.m ji v hudi vročini, na krožni. 190 kilometrov dolgi dirki zaostal za zmugovul ceni le za minuto m 19 sekund t«>r s sedmim me slom izboljšal doslej najboljšo jugoslovansko uvrstitev kolesarjev na olimpijskih igrah, ki |o |e 24 let trdno držal v rokah Jane/ Žirovnik. »V OVnem krogu sem zamudil priložnost, da bi se boril se za kako mesto višje, toda tudi s tem sem zadovoljen,« je Izjavljal novinarjem na cilju pet ur trajajoče dirk«' »O olimpijski dirki sem razmišljal /v dolgo, tudi letos skozi vso se/ono Marsikatero privlačno dirko sem izpustil ali jO vozil drugače, kot bi lahko Ko zda| ra/nn slpim g vseh teh prejšnjih nastopih in odločitvah, se mi zdi. da je bilo vendarl«' vredno vse to /ttV0\ iti in bnčnknti.* t Pri Ropretovih doma Bojanova starša, oče Ivan in mama Marija, sta dobro vedela, da je njun sin v nedeljo ob enih popoldne po ameriškem času oziroma ob desetih zvečer po jugoslovanskem krenil s starta s Čeri-noni, t'udermanom. Pavlicem in z ostalimi svetovnimi amaterji. »Ljubljanska televizija je v noči z nedelje na ponedeljek prenašala le košarko,« je pripovedoval [van Nejevoljen sem preklopil na Avstijo, kjei sem \ olimpijski oddaji kmalu med množico kolesarjev zagledal tudi Rojema s štartno številko :i.ri:{ na hrbtu. Ko je prehitel Primoža Čerina, sem zaslutil, da pripi avl|a napad Ob koncu se je televizijski prenos omejil le na prve štiri kolesar-|e, ki so se udarili za medalje, tako da nisem videl, kaj se dogaja na progi Bojanom in ostalimi n,ranu Zjutraj me |e prek radia razveselil Fran-ii Pavscr: Rujan jo sedmi.« Kmalu po t.-m Je pri Ropretovih v Hotemažah zazvonil telefon, začeli so prihajati sosedje, prijatelji, hubilelp kolesarstvu. Med prvimi so čestitah Ivanu in Mariji za sinov uspeh pilot Vlado Vodopivec iz Beograda, športni navdušenec Lojze Dežman s Kokrice, nekdanji kolesar in Rojanov klubski tov ariš Simon Tulipan, nogometaš Zupančič pa predstavniki krajevne skupnosti \.c,oko. ki so k čestitki dodali še sedem cvetočih vrtnic za Bojanovo sedmo mesto. V torek zjutraj se je po telefonu oglasil še glavni »krivec« za veselje pri Ropretovih. Bojan je povedal da mu |c mahe žal, ker v osmem krogu ni skočil skupaj z ostalimi kolesarji, ki so si kas-neje razdelili medalje Zanimalo ga je tudi, kako napreduj;e delo pri Ins. »Sp dimniki že predrli streho'« je spruševal. Ropretu m ostale naše kolesarje čaka še ekipna vožnja, potem se bodo vrnili domov. V Hote-mažah se le sušlja, da |im bodo pripravili lep sprejem. „ _ C Zaplotmk PETEK, 3. AVGUSTA 1984 KULTURA 5. STRAN GLAS Klemen Ramovš: Radovljica naj postane center baročne glasbe na Slovenskem Klemen Ramovš: »Radovljica ima vse možnosti, da postane center baročne glasbe-na Slovenskem.« — Foto: D. Dolenc Tretja poletna akademija za staro glasbo v Radovljici je zaključena. Prirejen je bil tudi uspel zaključni koncert v radovljiški graščini, na katerem so nastopili menda prav vsi študentje glasbe, ki so se udeležili poletnega študija v Radovljici. Navdušili so in dali obete tudi za naprej. Za prihodnje leto napovedujejo, da bo poletna akade-.mija za staro glasbo pripeljala v Radovljico vsaj še enkrat toliko študentov glasbe pa tudi docentov. Skromen začetek je bil pred dvema letoma. Prve poJetne^akademi-je za staro glasbo v Radovljici se je konec junija 1982 udeležilo vsega pet, šest študentov. Poslušali so predavanja o baročni violini in kljunasti flavti. Vse skupaj je trajalo tri dni, od petka do nedelje, v ponedeljek pa je bil zaključni koncert na blejskem otoku. Lani, ko je Klemen Ramovš, profesor za kljunasto flavto na glasbeni šoli v Radovljici in duša poletnih akademij, moral k vojakom, je bil ta kurz spet bolj skromen. Tri razrede so spravili skupaj in priredili tri koncerte. Vendar se je baročni violini in kljunasti flavti pridružilo še čembalo. Letos so se bolje pripravili. Glasbene akademije v Radovljici se je udeležilo 39 študentov iz domovine in tujine, baročnim inštrumentom se je pa pridružilo še baročno petje. Trajalo je od 15. do 21. julija, v tem času pa se je zvrstila tudi vrsta koncertov. Ko so organizatorji naredili anketo med študenti, so lahko ugotovili, da so ti navdušeni nad organizacijo, nad študijem, pri katerem so ogromno pridobili, nad koncerti, predvsem pa nad Radovljico in njeno okolico, ki je enkratna. Vsi, z docenti vred v en glas obljubljajo, da bodo še prišli, da bodo pripeljali tudi prijatelje ... Premik je storjen. Morda se trenutno kaže navzven le še majhen korak, toda Klemen Ramovš in vsi njegovi sodelavci na radovljiški glasbeni šoli vedo, da je opravljeno veliko delo. Žal je ta akademija v Radovljici, daleč od Ljubljane in zato nima republiškega, temveč bolj lokalni značaj. Toda led je prebit in prav letošnji uspehi dajejo zagon in pobude za naprej. Prihodnje leto bo v Radovljici sedem glas- benih kurzov — za baročno violino, violo da gamba, baročno čelo. kljunasto flavto, orgle, čembalo, baročno petje, in morda tudi baročni ples, namenjen baletnikom in koreografom. Priredili bodo 15 koncertov in eno baročno opero. Docenti, ki so prišli tokrat iz Avstrije in Zahodne Nemčije, so ocenili, da je radovljiška poletna akademija za staro glasbo na izrednem nivoju in hi jo lahko postavili kamorkoli v razvit glasbeni svet v Evropi. Če bomo torej še vnaprej imeli tako prizadevne ljudi na radovljiški glasbeni šoli, bo Radovljica lahko postala eden od cenjenih centrov za baročno glasbo v Evropi. Podobno kot je to Innsbruck v Avstriji, Brugge v Belgiji, London. Vse možnosti imamo. Kaj potem, če je Radovljica proč od Ljubljane. Nič čudnega bi ne bilo, ko bi nekoč, kot pravi Klemen Ramovš, Radovljica postala mednarodno uveljavljeni študijski center za staro glasbo, nekakšen glasbeni Kumrovec. V desetih letih pa bi Radovljica lahko imela svoj ansambel baročnih violin .. . Organizatorji poletnih glasbenih akademij stare glasbe v Radovljici se že dogovarjajo za prihodnje leto. Računajo, da- se bo kurzov prihodnje leto udeležilo preko sto študentov. Medtem ko je bilo letos v vsakem razredu po 8 študentov, bo v prihodnji šoli zagotovo po 15 študentov v 7 razredih. Zanimanje in napovedi kažejo tako. Vendar pa bodo organizatorji morali še marsikaj izboljšati. Predvsem bodo morali poskrbeti za prostore za vadbo. Letos so študentje v glavnem vadili v graščini, včasih v čisto nemogočih prostorih, prihajali so že ob 6. uri zjutraj in ostajali po ves dan, da so se zvrstili. Podporo za organizacijo poletne akademije so delavci glasbene šole v Radovljici dobili povsod: pri socialistični zvezi, pri kulturni skupnosti, predvsem pa pri Turističnem društvu v Radovljici, ki je bil njihov prvi soorganizator. Sicer pa, čez leta bo poletna akademija za staro glasbo v Radovljico nedvomno privlačila turiste, ki imajo radi baročno glasbo. To bo tudi nova, kvalitetna turistična ponudba Gorenjske in Slovenije. Klemen Ramovš, direktor glasbene šole v Radovljici Egi Gašper-šič in vsi njuni sodelavci se že pripravljajo na prihodnje leto. Vse kaže, da bo njihova poletna akademija dobila polet in širino. Letos so prišli študentje tudi iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, prihodnje leto se pa obetajo še iz drugih evropskih držav. Se bolje se morajo pripraviti. In prihodnje leto bomo v Radovljici zagotovo videli prvo baročno opero. Vse bo pri svečah, kot je bilo včasih. Posebno jekleno škatlo bodo naredili, v kateri bodo gorele sveče in ki se bo odpirala in zapirala ... Na stopnišču graščine bodo dajali Purcellovo Dido in Ene-ja. Graščinsko stopnišče je enkratno. Letošnji koncerti so dokazali, da je akustično, da je odlična kulisa, odlično za gibanje pevcev, igralcev. Skratka, vse možnosti so dane, da radovljiška graščina zaživi tudi tako. D. Dolenc . Signum - V galeriji Prešernove hiše v Kranju bo ves Razstava swu « ^8tava kranjskega studiu Signum, v katerem so avgus1 na og ^ . konkretisti Po scstin /ef,/, skupnega delu m združeni sl"\ J(()kru( predstavljajo množičneje. Jedru Nejč Slapar -ustvarjanja s- pr(jmci Zagoričnik so se pridružili Šp M i rja m Kopše, Zivko KlatVcicr Kersehe in Andrej Pbbernik* - Foto: F. Per-Gordana M""" • C dan Izšlo koroško Mladje Pisatelji, pesniki in publicisti /. one strani Karavank so znova izdali revijo Mladje, ki vsebuje bogato vsebino literature, umetnosti in družbenih vprašanj. V 54. številki Mladja se predstavljajo Milka Hartmun, Majda Hader-lap, Janko Messner, Jani Oswaid, Matjaž Koprivnik, Kristijan Mo-čilnik. Peter Krobath, Feliks J. Bister, Heidi Janschitz in Janez Dragaschnig. Podrobnejšo predstavitev Mladja vam dolgujemo v prihodnji številki. Likovniki ob krajevnem prazniku Kokrica — Ob krajevnem prazniku Kokrice so v kulturnem domu priredili razstavo domačih likovnikov. Na njej se predstavljajo Lidija Šubic, Slavko in Hilda Ferkolj, Alojz Dežman, Franc Čadež, Franc Šimenc, Milan Hribar, M. Bajželj ter Jože in Zlata Volarič. Razstava bo na ogled do 12. avgusta. Z. V. DOM UČENCEV IVO LOLA RIBAR KRANJ, Kidričeva 53 Komisija za delovna razmerja ponovno objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas. Pogoji: — najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj. Pričetek dela takoj. OD okrog 33.000 din. Vse informacije o delu dobe kandidati v domu. Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. S takim podmladkom se ni bati prihodnosti Še dobro, da se v KUD Valentin Kokalj na Visokem druži tudi šolska mladina, saj se sicer ob štirih osnovnih šolah, ki jih obiskuje, ne bi niti poznala med seboj — Podmladek dejaven v domala vseh kulturnih dejavnostih — O delu in načrtih visoške kulture Ivan Gros Visoko — Viso.ška kultura ima močno tradicijo, danes pa jo odlikuje zlasti rast kvalitete. Dolgo časa je rasla takorekoč v skromnem ozadju, zdaj pa so ji publiciteto prinesli popularni Gašperji. Tudi nas je sloves proslulega tria privabil v visoške kulturne vode, da si ogledamo, kaj se skriva v ozadju. In ozadje je resnično bogato. Na Visokem delujejo kar tri folklorne skupine. Plešejo že najmlajši, cicibani. Pionirji tja do 12. leta imajo svojo folklorno skupino, odrasli svojo. Plesalci se sučejo na pristno ljudsko glasbo tria Gašperji, ki jih je Tončka Maroltova naučila starih, malone že pozabljenih napevov. Duša folklornega gibanja na Visokem je še vedno Alenka Krišljeva, čeprav že prepušča krmilo svojim učencem. Mladež pa ni zagreta le za ples. Tudi prepeva zelo rada. Poleg odraslega mešanega pevskega zbora, ki trikrat tedensko na vajah uglašuje svoja grla za nastope, so zborček osnovali tudi pionirji. Običajno taki zbori obstajajo v osnovnih šolah. Ker pa visoški šolarji hodijo kar v štiri osnovne šole (v Olševek, Preddvor, Šenčur in Predoslje), prepevali pa bi radi skupaj, so se združili v krajevnem kulturnem društvu, kar je v kranjski občini edinstveno. Dramske predstave na Visokem lani niso imeli, kar je po eni strani povezano s stroški, po drugi pa s kadri. Dramska dejavnost je med najdražjimi, zato se na predstave resnično temeljito pripravijo. Tudi strokovnega kadra, ki bi jim pomagal pri zahtevnih uprizoritvah, na Visokem pogrešajo. Veliko jim sicer pomaga domačin Miha Krišelj, igralec Prešernovega gledališča v Kranju, ki pa je žal preveč zavzet v Kranju, čeprav bi ga Visočani radi docela zase. Lani sta jim uspeli enodejanki Medalja umetnici rojakinji — V ponedeljek, 30. julija, so v avli občinske skupščine v Radovljici odprli veliko razstavo tapiserij in makra-mejev radovljiške rojakinje Angele Pozderac-Mlakarjeve, ki živi in ustvarja v Bosni in Hercegovini. Na otvoritvi je predsednik skupščine Boris Šetina umetnici izročil medaljo občine Radovljica. — Foto: F. Perdan Ob razstavi Mira Kačarja v Soriei Zapis po naravi Osamljeno se skoraj vsako leto v Sorici predstavlja občinstvu Miro Kačar .z osebnimi razstavami. Tudi letos je priredil kar obsežno samostojno razstavo v prostoru nekdanje gostilne. Dovolj velik prostor je^Mira Kačarja zapeljal, da je razstavil več slik, kot bi jih premišljeno izbrana razstava dovoljevala. Morda je temu vzrok sam značaj razstave, ki ga z zelo posplošeno oznako lahko uvrstimo med prodajne razstave, na katerih skuša avtor pokazati vse in s tem zadovoljiti različnim okusom občinstva. Ker nas zanima Mirko Kačar kot slikar krajin, bomo opustili tiste slike, ki obravnavajo človeško telo (takšno ali drugačno figuraliko). Odnos do krajinske slike in do tihožitja vzpostavlja Miro Kačar na znanih kriterijih tako značilnih za slikarje laike ali ljubiteljske slikarje. Zanje je značilno, da so tesno vezani na realistični motiv. Gledalec ugotavlja podobnost z motivom, kako je slikar znal učinkovito posneti zunanji videz krajine ali šopka rož. Vse te lastnosti so značUne tudi za Kačarjeve slike, ki jim osnovne všečnosti, izvirajoče prav iz prilagajanja vernemu odsevu resničnosti, ni mogoče odreči. Se posebej ne pri tistih slikah, pri katerih prevlada lahkotno impresTjsko poenostavljanje izbranega motiva. Čeprav so tudi te slike še vedno zastavljene kot goli zapis po naravi, so vendar le opazen premik in odmik od čiste »portretne« interpretacije motiva. Slikarjeva paleta sledi tem težnjam z dosti premalo poudarka na polnih barvah in njihovih modulacijah. Kačar se raje zateka v tonsko reševanje planov krajinskega prostora in nasploh slike kot celote. Prav zaradi tega imamo občutek, da še ni izkoristil možnosti do katerih ga vodi razmišljanje. Vse prevečkrat že pridobljene izkušnje (in rezultate) tako v tehničnem kakor tudi v čisto likovno izraznem smislu opusti in se vrne na začetek. Moral pa bi smeleje poseči v likovnost slikarskega dogajanja. Na ta način se odmika poskusom, da bi v pejsažni motiviki posegel dlje kot je to samo goli zapis po naravi. Andrej Pavlovec Slavvomira Mrožka Čarobna noč in Na odprtem morju, s katerima so se uvrstili na področno srečanje amaterskih odrov. Dokaz več za njihovo temeljitost in skrbnost pri pripravi predstave! V letošnji sezoni se bodo spoprijeli z moderno farso Statistična številka, ki biča razčlovečenje današnjega stehniziranega sveta. Recitatorji so prav tako obvezen del visoškega kulturnega utripa, vendar jih niso togo organizirali v sekcijo, saj se spontano združijo vselej, kadar si obetajo kako proslavo ali prireditev. Edino, s čemer so Visočani trenutno nezadovoljni, je knjižnica. V neuglednih omarah se prašijo kupi starih knjig, ki jih nihče ne bere. Pred leti je knjižnica že delovala, vendar so jo opustili, ker niso našli primernega delavca, da bi se ukvarjal z njo. Prihodnjo sezono jo morajo oživiti, so si zadali za nalogo. Toda obstoječi knjižni fond ne bo zadoščal, zato se odločajo za »kovček« Osrednje knjižnice iz Kranja. Slednja naj bi nekajkrat na teden z izborom knjig prihajala na vas in izposojala knjige Viso-čanom. Za bralce se ni bati, saj zanimanja za knjigo na Visokem ne manjka. Bogato kulturno življenje Visokega poleg njihove lastne ustvarjalnosti dopolnjujejo tudi številna gostovanja. Poleg sorodnih kulturnih društev iz bližnje okolice Visočani večkrat gostijo zamejce, zlasti Korošce iz Globasnice. V visoški dvorani se na leto zvrsti tudi do 30 predstav. Sezona je živa 10 mesecev, začenši s septembrskim krajevnim praznikom in s sklepom sezone konec prihodnjega junija, ko se zbor pripravlja na šentviško srečanje. Toda dvorana je postala neprimerna za tolikšno obiskanost, zato jo kanijo letos prenoviti. Upajo, da bodo potem, ko se bo iz kulturnega doma izselila trgovina, pridobili nekaj novega prostora, da množične dejavnosti ne bi bile tako utesnjene. Zlasti mladim, ki pomenijo nadaljevanje njihove kulturne prihodnosti, hočejo zagotoviti dobre pogoje za nemoteno ustvarjalnost. D. Z. Žlebir Tržiške prireditve Tržič — Občinska kulturna skupnost Tržič je sklenila nekoliko poživiti poletni kulturni utrip kraja, zato bo v avgustu in septembru priredila vrsto srečanj. Na Trgu svobode bo vsako soboto, začenši z jutrišnjo, kaka prireditev. Jutri bo v pozdrav občinskemu prazniku že ob 17. uri zaigral Pihalni orkester, zaplesali bodo folkloristi Karavank, likovniki in fotografi bodo prikazali svoje stvaritve, otroci pa bodo risali po asfaltu. Tudi prihodnje sobote, čeprav ne več praznične, bodo kulturno bogate. 11. avgusta bodo družno zapeli pevci Komornega zbora Peka in bratje Zupan. 18. avgusta bo znova koncert tr-žiških godbenikov, ki jih bodo spremljale maržoretke. 25. avgusta bo samostojen nastop folklorne skupine Karavanke. 1. septembra bo" v Tržiču tradicionalna šuštarska nedelja. Na predvečer te prireditve bodo likovna razstava, koncert in modna revija, naslednji dan pa sejem. 8. septembra bodo spet zaplesali plesalci Karavanke, 15. septembra bo že drugi koncert bratov Zupan in Komornega zbora iz. Peka. 22. septembra pa bodo godbeniki z maržoretkami spet priredili promenadni koncert. Tržičani! Torej odslej vsako soboto ob 18. uri na Trgu svobode! KULTURNI KOLEDAR Vrba — V cerkvi svetega Marka v Vrbi drevi ob 20. uri gostuje kolumbijski kitarist Joaquin Bel-tran. V ponedeljek, 6. avgusta, bo koncertiral v cerkvi na otoku. Ob prazniku občine Radovljica Delovni ljudje in obča-^ ' * ni Radovljice praznujemo ^ 5. avgusta svoj praznik v spomin na isti dan leta 1941, ko so se borci Je-lovške in Jeseniške čete na Vodiški planini na Jelovici združili v Cankarjev bataljon, prvi slovenski bataljon NOV. Vse to se je dogajalo v času, ko je domala vsa Evropa ječala pod fašistično in nacistično okupacijo. Vsak 5. avgust nam pomeni uro zgodovine, ki je ne želimo in ne moremo pozabiti, saj priča o tem, da je bila svoboda plačana z nečloveškimi napori in žrtvami. Ko se danes oziramo nazaj, ne moremo zanikati očitnega napredka. Težje gospodarske razmere, ki so se iz minulega leta z vso ostrino preselile tudi v letošnje, zahtevajo zavestne in odločne aktivnosti za njihovo spreminjanje na osnovi programa gospodarske stabilizacije. Zlasti pomembna je oživitev industrijske proizvodnje in izboljšanje njene oskrbljenosti s surovinami, re-promateriali in energijo. Gospodarstvo občine Radovljica dosega pozitivno pokrivanje uvoza z izvozom, kljub močno spremenjenim pogojem in nezadržni stroškovni rasti zadržuje nivo ekonomičnosti, stopnjuje akumulativnost itd. V turizmu smo lani dosegli več kot milijon nočitev, letošnje perspektive so prav tako ugodne. Močno smo povečali naložbe, zlasti v stanovanjski fond in v turistično gospodarstvo. Analize gospodarskih gibanj ne dajejo povoda za pesimizem. Počasi se bomo morali otresti miselnosti iz obdobja ekstenzivnega gospodarjenja in porabe na račun visokih dolgov, češ da je gospodarstvo uspešno le ob visokih rasteh. Povojno obdobje je tudi čas postopne, a stalne decentralizacije družbenopolitičnega sistema. V zadnjem času beležimo pomembne premike v razvoju delegatskih odnosov. Julija so začele delovati skupne strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, kar bo, upamo, prispevalo k novi kvaliteti dela samoupravnih interesnih skupnosti. Svoje bodoče napore pa bomo usmerili h kvalitetnemu spreminjanju vsebine dela občinske skupščine: dnevne rede naj bi razbremenili nekaterih formalnih vprašanj in posvetili več pozornosti vsebinskim problemom, natančneje naj bi razmejili pristojnosti zborov. Zbor združenega dela mora v bodoče postati osrednji dejavnik in nosilec razvoja, če želimo, da bodo proizvodni in ustvarjalni interesi prevladali nad potrošniškimi in delitvenimi. Vendar tega cilja ne bo moč doseči, če bodo delovne organizacije svoje delegacije prepuščale samim sebi, temveč jih bodo morale oborožiti z argumenti in pripombami. Vso skrb zaslužijo tudi konference delegacij kot najšibkejši člen delegatskega sistema. Ob občinskem prazniku se bomo zahvalili zaslužnim občanom in jim izrekli družbeno priznanje. Posebno obeležje pa bodo letošnjemu prazniku dajale prireditve na čudovitem srednjeveškem prizorišču, Linhartovem trgu. Vsem delovnim ljudem in občanom čestitam za občinski praznik in vam želim čimveč zadovoljstva in delovnih uspehov. Boris Setina predsednik skupščine občine Radovljica Nagrade in priznanja zaslužnim Na slavnostni seji radovljiške občinske skupščine bodo ob prazniku podelili občinska priznanja — Plakete občine Radovljica letos prejme sedem občanov Radovljica — Na seji vseh treh zborov občinske skupščine Radovljica 11. julija so delegati sklenili, da letos podelijo občinska priznanja Tonetu Svetini, Francu Arhu, Božu Benediku, Cvetu Čuku, Štefanu Hajdinjaku, Marjanu Žilicu in Gasilskemu društvu iz Bohinjske Bistrice. Velika plaketa občine Radovljica gre letos umetniku Tonetu Svetini, pisatelju in kiparju, ki se v svojem umetniškem ustvarjanju posveča dvema temama: planinstvu in NOB. Njegov pisateljski opus, v katerem prednjači Ukana, slika široko fresko vojnega dogajanja. V Steni je orisal življenje alpinista Joža Čopa, preostala dela (Lovčeva hči, Orlovo gnezdo, Ugaslo ognjišče, Ognjeni plaz, Volčiči, Rdeči sneg Triglava, 0 boju, porazih, zmagah) pa se tako ali drugače dotikajo vojne. Znamenite so tudi njegove kiparske stvaritve. Za življenjsko delo so mu Radovljičani prisodili letošnje priznanje. Plaketo občine Radovljica prejme Franc Arh, nekdanji vodja TOZD Žičnice Vogel, aktivni sindikalni delavec, dejaven tudi v delavskem svetu, pa krajevni skupnosti Bohinjska Bistrica, bohinjskem turističnem in planinskem društvu, smučarskem klubu, pa tudi na kulturnem področju. Priznanje mu podeljujejo za vestno, prizadevno in odgovorno delo. Božu Benediku, najzaslužnejšemu organizatorju veslaških tekmovanj na Bledu, prav tako podeljujejo občinsko plaketo. Pripomogel je, da je Bled postal eno od središč veslaškega športa v svetu, saj sta bili tod že dve svetovni članski prvenstvi, eno mladinsko in eno evropsko prvenstvo. Božo Benedik ima odgovorne funkcije v Mednarodni veslaški zvezi, pa tudi v slovenski in jugoslovanski. Cveto Čuk, priznani gospodarski strokovnjak Gozdnega gospodarstva ~n.T*,c 7A TiiRizFM - Lani in letos so v radovljiški občini največ vlagali v stanovanjsko ko ŠTEVILNE PRIDOBITVE ZA ****** v jndu5triji je bifo nekaj večjih naložb: v Elanu, UP, Plamenu, Žitu munalno 90fpodarstvomvi ■ vrednQSti ; J85 736 tisoc dinarjev pa je šla turizmu. Na Bledu so do in Tapetništvu več'n?"?'™°bnovin depandanse Lovec, Trst, gostišče Mlino. Ena največjih pridobitev blej-gradili depandanso &^°°"°vDa u nedvomno Vila Bled, ki jo je prevzelo v gospodarjenje HTP in ki bo -Mo: fPerd'in Bled, ima zasluge pri uvajanju sodobne tehnologije in spodbujanju ustvarjalnih sposobnosti delovnih ljudi, vztrajno se zavzema za dvig izobrazbene strukture delavcev v gozdarstvu in za razvoj samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov. Je tudi trden zagovornik enotnega nastopanja pri reševanju gospodarskih problemov. Štefan Hajdinjak iz otoške Iskre je poleg rednega dela ves čas aktiven v družbenopolitičnem življenju in samoupravnem odločanju. Tudi v krajevni skupnosti Podnart je veliko prispeval k razvoju. S prostovoljnim delom, ki mu je vzelo veliko prostega časa, je dosegel vrsto uspehov, pomembnih ne le za krajevno skupnost, temveč za vso občino. Dr. Marjan Žilic je v Radovljici osnoval dispanzer za medicino dela in vrsto let vodil dispanzer za borce. Med Radovljičani je znan kot pozoren in vesten zdravnik, ki je pripravljen kadarkoli pomagati, in aktiven občan. Kljub upokojitvi ga niso pozabili, o čemer priča tudi občinsko priznanje. Plaketo občine Radovljica letos prejme tudi jubilant, 100 let staro Gasilsko društvo Bohinjska Bistrica. Njegova dejavnost je lahko zgled ostalim društvom, saj so prizadevni bohinjski gasilci vselej pomagali tam, kjer je bilo najbolj potrebno. Vseskozi pomlajajo svoje članstvo, tako da se jim ni bati za množičnost. Do zdaj so dobili že vrsto priznanj in pohval, med drugim tudi državno odlikovanje. J Dr. Josip Rus, častni občan Radovljice Dr. Josip Rus, rojen Blejec. letos šteje 91 let. Takoj po prvi svetovni vojni je na Bledu obnovil sokolsko društvo, bil med prvimi borci za severno mejo, kot aktiven sokolovec je bil tudi med ustanovitelji Osvobodilne fronte, nato pa vsa leta med drugo svetovno vojno aktivist v pomembnih političnih telesih. Bil je tudi delegat zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, delal je na Visu v predsedstvu AVNOJ. Po osvoboditvi je bil republiški in zvezni poslanec, podpredsednik prezidija fjudske skupst , lan slovenske skupščine in izvršnega sveta, po upokojitvi pa |e deloval predvsem v predsedstvu Republiške konference SZDL. Od leta 1975 je tudi član Sveta republike. Ponosni na uqlednega rojaka so Radovljičani dr. J. Rusa imenovali za častnega občana občine Radov-l|ica. Praznične prireditve • V starem radovljiškem mestnem jedru, na Linhartovem trgu. že od 27. julija potekajo praznične prireditve, ki so jih začeli gojenci domače glasbene šole. Hkrati pa v osrčju Radovljice domače delovne organizacije in obrtniki prirejajo prodajno razstavo svojih izdelkov. Murka, Almira, Sukno, Vezenine, Elan, Kmetijska zadruga iz Srednje vasi v Bohinju, UKO Kropa in številni zasebniki nudijo na stojnicah mnogo lepega in okusnega. V muzejih so na ogled katalogi, značke, tapiserije, makrameji. mala grafika, gostinci sodelujejo s svojo ponudbo. • Nocojšnji praznični spored se začenja ob 20. uri. Začela ga bo godba na pihala DPD Svoboda iz Lesc. Za njo bosta nastopila Pevski zbor Begunjščica kulturnega društva iz Begunj in Pevski zbor A. T. Linharta KUD Radovljica. • Osrednji piaznični dan bo sobota, 4. avgusta, ko bodo ob 10. uri skupščina in družbenopolitične organizacije radovljiške občine v to-v ni Almira sklicale slavnostno sejo ob občinskem prazniku. Ob praznični priložnosti bo spregovoril predsednik občinske skupščine Radovljica Boris Šetina. Nato bodo podelili listino o proglasitvi za častnega občana dr. J. Rusu, pisatelju in kiparju Tonetu Svetini bodo izročili veliko plaketo občine Radovljica, preostalim zaslužnim občanom plakete in medalje ter priznanja Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. Nagrade bodo prejeli tudi najboljši učenci radovljiških osnovnih šol. Umetnik Stane Dremelj pa bo na slavnosti deležen javne zahvale. Delegacija bo odnesla vence k obeležjem NOV na Lipniško planino in v Radovljico. Slovesnost bodo sklenHi s kulturnim programom. • Zvečer bodo odprli letoviško, obrtniško in gledališko razstavo na Linhartovem trgu, praznovanje pa bo tako kot ga je začel tudi sklenil harmonikarski orkester Glasbene šole iz Radovljice. • V nedeljo bo dvoje športnih srečanj: na hipodromu v Lescah bo konjeniška prireditev Konjeniškega kluba Triglav, pri kampu Sobec pa šahovski turnir Šahovskega kluba Murka. Priznanje mojstru miniature Na slavnostni seji občinske skupščine Radovljica bodo jutri podelili javno zahvalo umetniku Stanetu Dremlju, kiparju, medaljerju. numizmatiku in to-revtu'. mojstru miniaturnih upodobitev v dragocenih materialih. Po študiju likovne umetnosti, potem ko je opravil tudi specialko iz medaljer-stva. je Stane Dremelj deloval kot svobodni umetnik. Poldrugo desetletje že ustvarja v Radovljici. V medaljah je ume-tnjk ovekovečil številne slovenske in jugoslovanske umetnike, znanstvenike in druge visoke dostojanstvenike. Vedno znova se vrača k upodobitvi Prešerna, rojaka Ivana Cankarja, radovljiškega rojaka Linharta in drugih. Kot profesor je vzgojil vrsto manjših likovnikov, ki ga pomnijo kot odličnega pedagoga. V Radovljici kjer se je zadnje desetletje udo-mil je svojo ustvarjalnost* poglobil in se posvetil tudi numizmatiki in izdelavi plaket ki jih je občinska skupščina Radovljica podeljevala ob raznih prazničnih priložnostih. V Radovljici je do zdaj razstavljal trikrat ob njegovi 80-letnici prihodnje leto pa mu mesto Radovljica dolguje retrospektivno razstavo s katalogom. PETEK. 3. AVGUSTA 1984 TRŽIČ PRAZNUJE 7. STRAN O L, A Plakete mesta Trzic Zbori skupščine Tržič so enoglasno sprejeli sklep, da se ob letošnjem prazniku občine Tržič, 5. avgusta, najzaslužnejšim občanom podele tri srebrne in dve bronasti plaketi mesta Tržič Srebrne plakete mesta Tržič Peter Belhar, koordinator dela v oddelku za higieno v Zavodu za socialno medicino in higieno Gorenjske v Kranju, prejme srebrno plaketo mesta Tržič za prizadevno delo pri uresničevanju delegatskega sistema. V leto 1951. v čas njegove prve zaposlitve, sega tudi začetek njegovega akti-vističnega delovanja v krajevni skupnosti in krajevni konferenci SZDL. Kmalu je postal član sveta za zdravstveno in socialno varstvo v občini, nato pa tudi predsednik tega sveta. V letu od 1970 do 1974 je deloval kot odbornik v občinskem ljudskem odboru Tržič, zadolžen za področje zdravstva in socialnega varstva. Od uvedbe delegatskega sistema v letu 1974 do danes je s polno mero od-novornosti prevzemal različne funkcije jn jih tudi uspešno opravljal. Od leta 1974 do 1982 je bil predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva. Leta 1982 je bil izvoljen za predsednika skupščine skupnosti socialnega varstva, letos pa je bil na to funkcijo ponovno izvoljen. Ob tem je vključen tudi v delo SIS materialne proizvodnje, aktiven pa je na različnih nivojih tudi na področju varstva okolja in po humanitarnih organizacijah. . Leta 1979 in 1983 je bil izvoljen za člana predsedstva Občinske konference SZD1 Tržič in imenovan v izvršni odbor predsedstva. Od leta 1982 je tudi član izvršnega sveta skupščine občine Trzic. S funkcijami, ki jih je opravljal v preteklosti in tistimi, ki jih trenutno opravlja je in še vedno dopnnaša k uveljavljanju delegatskega sistema. Jože Stucin, direktor Lepenke, prejme srebrno plaketo mesta Tržič za dosežke na gospodarskem področju in aktivno družbenopolitično delo. Leta 1977 je prevzel delo direktorja TOZD Lepenka, katerega uspešno opravlja že drugi mandat. Prav v tistem času je bila tovarna v težavah, zato je tovariš Stucin vložil mnogo naporov, dela in Požrtvovalnosti, da se je stanje Čez nekaj let bistveno izboljšalo, ustvarjen, so bili temelji za boljše gospodarjenje in delo. Praznik občine Tržič bo tudi kulturno bogat Na predvečer občinskega praznika bodo na Trgu svobode v Tržiču izložbe fraovin dobile nevsakdanji izgled. Gani Hruštva tržiških likovnih amaterjev, trži-?ki foto klub in Turistično društvo Tržič bodo v petek popoldan v teh izložbah nokazali dela domačih in tujih likovnih umetnikov, akademskih slikarjev in samoukov ter tržiških fotografov. S to ak-r\\o se bo začel letošnji kulturni pro-nram ob občinskem prazniku Tržiča. 9 v sofcoto 4. avgusta, bo ob 9. uri c.avnostna seja Skupščine občine Tržič v prostorih tovarne obutve Peko Trzic. CiPr bodo podelili letošnje plakete me- 11 Tržič S krajšim kulturnim progra-r»m se bodo predstavili člani Komor-"1°' zbora Peko pod dirigentsko taktir-i?n Miše Freliha-Saše in gojenci trz.ške i Jhene šole pod mentorskim vodstvom Andreja in Martine Puhar ter Staneta Bitežnika. . Pravo pašo za oci pa pripravljajo Zna tržiških osnovnih šol in cicibani Enojno varstvenih ustanov Tržiča. V so-1 ?n od 14. ure dalje, ko bo Trg svobo-5 7ačrt za ves promet, bodo mladi z krvnimi kredami porisali asfalt na srednjem tržiškem trgu, Svojo v.zuel-° nredstavo sveta, v katerem žive. bo-•]0 Vključili ob 17. uri in obiskovalci si Ć°Ar> lahko ogledah njihove stvaritve. ?,°h i bo praznični koncert pihalnega SU£'rra in folklorne skupine Karavanke, \e bo pa začelo družabno srečanje ni Hnbri kapljici in izbrani hrani kuhar-ob Z Dobratene občine Ludbreg. Za razvedrilo bo igral domači ansambel TrSlnpdelio, 5. avgusta, na praznik ob-Tržič bo ob 11. uri pri spomeniku čine n :jčem osrednja komemorati-P° Zofanost posvečena padlim žrt-^na Saterorja leta 1941-45. va,i? .mi program bodo pripravili poleg KU' nrev Csnovne šole Lom še člani KUD UĆ n kvintet bratov Zupan iz Tržiča. L°mrnan.zator letošnjega bogatega kul-° gn^orograma ob občinskem praz-tur >Zve/a kulturnih organizacij Tr-ruku le žič. Ko je sprejel dolžnost direktorja, se je ves čas zavzemal za rekonstrukcijo tovarne. Čeprav je večkrat kazalo, da to ne bo mogoče, ni izgubil volje in po nekaj letih z velikimi napori dosegel, da je bila uresničena velika in pomembna investicija. Danes predstavlja TOZD Lepenka eno najpomembnejših temeljnih organizacij tako v okviru KTL kot tudi v Tržiču. Tovariš Stucin je aktiven in uspešen tudi na družbenopolitičnem področju. Že drugi mandat je delegat zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Ima več pomembnihTunkcij v raznih organih občine, regije in republike. V delovni organizaciji je opravljal več pomembnih funkcij v samoupravnih organih in sindikatu. Vestno in prizadevno dela tudi v organih krajevne konference SZDL v Bistrici. Stane Tonkli prejme srebrno plaketo mesta Tržič za aktivno in uspešno delo na področju gospodarstva in družbenopolitičnega dela. V ZLITU je opravljal vrsto odgovornih nalog, med drugim je bil dve mandatni dobi direktor delovne organizacije. V tem obdobju je delovna organizacija naredila velik napredek na področju izvoza na zapadno tržišče in s tem prispevala svoj delež k pozitivni devizni bilanci tržiškega gospodarstva. V njegovem času je Zlit uresničil tudi več investicij, s čimer je bila omogočena tudi večja socialna varnost zaposlenih in osnova za pričetek ene največjih investicij delovne organizacije v zadnjem obdobju — širitev proizvodnje masivnega pohištva, namenjenega zlasti na zahodni trg. Stane Tonkli je bil dve mandatni dobi član občinskega komiteja in občinske konference ZKS Tržič in član komisije za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS Tržič. Kot član komiteja, zadolžen za področje kulture in znanosti, je vodil več pomembnih aktivnosti v Tržiču, zlasti na področju kulture. Bronasti plaketi mesta Tržič Rozi Pavlin-Kihler z Raven za dolgoletno marljivo in nesebično delo na področju socialnega skrbstva in Športno društvo Lom pod Storžičem za aktivno in uspešno delo pri razvijanju športne dejavnosti. Rozi Pavlin-Kihler se je že takoj po vojni začela prizadevati za humanejše odnose med ljudmi, za reševanje perečih socialnih problemov, ki so se pojavljali v njeni bližini. Vedno je bila pripravljena pomagati. Ob skrbi za lastno družino je bila varuhinja 17 otrokom, rejni-ca in obiskovalka otrok po domovih za otroke, v jaslih, vrtcih. Ves čas se je vključevala v reševanje perečih problemov, ki so težili ostarele občane, nesposobne za samostojno življenje. Pomagala jim je, kolikor je mogla, istočasno pa kot delegat OSSS napela vse sile za izgradnjo Doma Petra Uzarja. Sedaj je redna obiskovalka doma, skrbnica nekaterim oskrbovancem, ki za sebe ne morejo več skrbeti sami. Njeno zanimanje in skrb za dobrobit teh ljudi daleč presega običajno skrb zanje. Tovarišica Rozi opravlja pomembne funkcije v družbenem življenju, v delegatskem sistemu, na celotnem področju socialnega skrbstva. Kot delegat krajevne skupnosti Ravne je prav s svojim zgledom uspela razviti tesno sodelovanje med to krajevno skupnostjo in Ob-* činsko skupnostjo socialnega skrbstva. V krajevni skupnosti je predsednik odbora za socialna vprašanja, član sveta skupnosti socialnega skrbstva, aktivist Rdečega križa itd. Športno društvo Lom pod Storžičem je najbolj aktivna organizacija v krajevni skupnosti. Uspešno deluje pri razvijanju športne dejavnosti tako v krajevni skupnosti kot v občini. Uspešno sodeluje tudi z drugimi športnimi društvi izven občinskih meja. Že vrsto let sodeluje s športniki Jezerskega, zadnje čase pa je navezalo tudi stike s športniki iz zamejstva, iz Dobrle vasi na Koroškem. Športno društvo deluje v naslednjih panogah: smučanje, sankanje, namizni tenis, nogomet, kros in šah. Za vse te dejavnosti ima društvo svoje sekcije. Najbolj množično je smučanje in sankanje. Za svojo dejavnost je dobilo društvo republiško priznanje v letu 1982 in 1983. V športno društvo je včlanjenih 158 članov, nekaj tudi izven krajevne skupnosti Lom. Veliko truda in prostovoljnega dela je bilo vloženega pri gradnji koče na Ja-vorniku in pomožnih objektih, kot je to vodovod, urejanje smučišč in podobno. Skupaj s Pašno skupnostjo je glavni nosilec vseh investicijskih del na Javorniku. Člani društva so opravili preko 5000 ur prostovoljnega dela. Pozimi organizira društvo smučarske tečaje za šolske in predšolske otroke ter vrsto tekmovanj. Omenimo naj le glavne: tradicionalni Javorniški veleslalom, prvomajski veleslalom. Kramarjev smuk, Dvoboj ŠD Lom — SK Jezersko. Brez velike prizadevnosti članov teh prireditev zagotovo ne bi bilo, posebno še, ker so finančna sredstva za vse dejavnosti premajhna. O nadaljnji dejavnosti društva ni treba dvomiti, kajti društvo vzgaja mladino že v vrtcu in v osnovni šoli. Plakete mesta Tržič bodo nagrajencem podeljene jutri, v soboto, 4. avgusta, ob 9. uri na slavnostni seji zborov skupščine občine Tržič v prostorih Tovarne obutve Peko Tržič. Tržiča ni praznujemo Tudi letošnji praznik občine 5. avgust, ki je spominsko vezan na prve padle partizane v Verbi-čevi koči pod Storžičem, bomo Tržičani praznovali nekoliko drugače, kot preteklo leto. Saj bosta v okviru praznovanja izročeni svojemu namenu dve gospodarski investiciji, ki predstavljata pomembno delovno zmago delovnih ljudi. Slavnostno bomo odprli prenovljene delovne prostore in posodobljen proizvodni proces iMemeljni organizaciji LEPENKA ter nov obrat za izdelavo masivnega pohištva v de/ovni organizaciji ZDRUŽENE LESNE INDUSTRIJE TRŽIČ. Obe investiciji sta izrednega pomena, saj bo večji del proizvodnje namenjen predvsem zahodnemu trgu. Kakor v preteklih letih, bomo tudi tokrat seznanili delegate zborov skupščine občine o doseženih rezultatih v preteklem letu, o uresničevanju sprejetih nalog in zakaj nekaterih dogovorov ne uresničujemo dosledno. Polletni rezultati kažejo, da je združeno delo dobro poslovalo, saj beležimo po posameznih kazalcih gospodarjenja bistveno boljše rezultate kot v enakem obdobju preteklega leta. Rezultati so še toliko bolj pomembni, če upoštevanih, da imamo v občini zlasti predelovalno industrijo in da je odpisanost opreme preko devetdeset odstotna. Tudi situacija na področju oskrbe s surovinami in repromate-ri al o m ni kritična in v občini nismo imeli delovne organizacije ali temeljne organizacije, ki bi polletje zaključi/a z izgubo. Seveda pa to ne pomeni, da nas doseženi rezultati lahko uspavajo in da v občini ni problemov. Z največjimi problemi se srečujemo na področju komunale in družbenega standarda, ker smo zavestno dajali že v preteklosti prednost razvoju na področju gospodarskih dejavnosti. Večji problem s področja komunale, ki je v razreševanju, je glavni vodovod in bo zaključen še v tem letu. Vsi ostali odprti problemi, ki so izven proizvodne sfere, pa bodo morali verjetno počakati bolj ugodnega položaja v gospodarstvu. V delegatski skupščini smo v preteklem obdobju nameni/i največ pozornosti nalogam gospodarske stabilizacije, med katerimi izstopa zlasti program razbremenjevanja gospodarstva. O teh nalogah so razpravljali v celotnem združenem delu. krajevnih skupnostih in družbeno-političnih organizacijah. Menimo, da je s sprejetjem programa razbremenjevanja gospodarstva storjen prvi korak na tem področju, ki pomeni predvsem samoodrekanje in selekcijo ključnih problemov od manj pomembnih nalog, ki določen čas še lahko počakajo na reševanje. Preko naših delegatov smo republiški skupščini posredovali tudi nekaj pobud, katerih izpeljava bi pomenila lahko še bolj učinkovito razbremenjevanje našega gospodarstva. Pred nami je vsekakor težko in zahtevno obdobje, v katerem bomo morali dosežene rezultate še izboljšati, kar pa bo zahtevalo maksimalne napore in večjo odgovornost pri uresničevanju dogovorjenega. Vsem občanom Tržiča čestitam k prazniku z željo, da bi tudi v bodoče s skupnimi napori tako kot doslej uspešno premagali vse težave in slabosti, ki ovirajo naš nadaljnji razvoj. Predsednik skupščine občine Tržič Janez PIŠKUR Dobimo se vsako soboto Mrtvilo v poletnih mesecih, ki se v Tržiču kaže tudi na kulturnem področju, so člani Občinske kulturne skupnosti Tržič in Zveza kulturnih organizacij Tržič sklenili letos vsaj za kratek čas prekiniti. Družno so si omislili akcijo z naslovom DOBIMO SE VSAKO SOBOTO V AVGUSTU IN SEPTEMBRU, ki naj bi pritegnila čim več občanov, da si ogledajo, oziroma da prisluhnejo nastopom domačih amaterskih skupin. Vsako soboto ob 18. uri, s pričet-kom ob občinskem prazniku. 4. avgusta, se bodo na Trgu svobode v Tržiču zvrst i nastopi folklorne skupine Karavanke, pihalnega orkestra z mažoretkami in komornega zbora Peko ter bratov Zupan. Vsakič se bodo vsi nastopajoči predstavili s samostojnim enoumim koncertom in tako predstavili domačinom, gostom in turistom del svojega bogatega programa ter na ta način vsaj make predramili zaspanost sobotnega Tržiča. Akcija naj bi pokazala, da bi mesto Tržič lahko dobilo nazaj svojo nekdanjo živahnost. Če bo akcija uspela, bodo za prihodnje leto pripravili še pestrejši program in s tako družabnostjo začeli že julija. Srčna želja organizatorjev pa je. da bi k akciji pritegnili tudi tržiške gostince in pa druge organizacije in društva, da v poletnih mesecih predstavijo svojo dejavnost in ponudijo svoje izdelke. B. Kuburič 8. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, KINO PETEK, 3. AVGUSTA 1984 koliko in kako naj se sončimo ? u ti/ličnu obdobja ta/lično poudarjajo pomembnost barvo Kože. Preživeli smo čas modernih bledih ženskih obrazov in ročic in upamo, da bo minilo tudi obdobje pretiranega pra/enja na soncu Zmerno sončenje, ki gu pričnemo postopoma, poleti /. desetimi minutami prvi dan in vsak dan več, našemu telesu samo koristi. Spomladanskemu soncu se tudi v začetku lahko izpostavimo dalj času. Mnogo bolj zdravo je sončenje v gibanju: pri delu in športu — kot pa ležanje na soncu. Začetniku odsvetujemo, da na soncu zaspi, ker bodo opekline lahko prehude. Če nameravate dopustovati na morju, pričnite že več tednov pred dopustom s postopnim sončenjem doma. Najmanjše kopalke — ali tudi brez — je treba uporabiti v začetku, kajti najbolj vas bo.opeklo na nepokriti se bledi koži pri manjših kopalkah, kot ste jih uporabili ob prejšnjih sončenjih. Več kot na izredno reklamirane kreme, mleko, olja in mazila, se zanesite na pametno zadrževanje na soncu. Z nobenim mazanjem se ne boste povsem obvarovali sončnih opeklin, če se v začetku predolgo sončite. Ne pozabite, da ob vetrovnem in nekoliko meglenem vremenu, ko ne čutimo vročih žarkov, sonce najbolj opeče. Svetlolasci in fdečelasci -*>e smejo sončiti bolj previdno kot temnolasi ljudje. Otroka pričnemo sončiti že zgodaj, čeprav še ni prave vročine. Začnemo s petimi minutami, postopoma obraz, roke in noge ter celo telo šele kas«eje, če sončenje dobro prenaša. Dojenčka moramo sami obračati, ker se sam še ne more varovati pred pretirano pripeko. Od enajste do četrte ure bomo dojenčka zadržali'v senci. Sicer pa naj bo otrok na soncu slečen, kopalke za otrokii so nepotrebna in ne/diuva navlaku, ki je lahko celo vzrok prehladu, ker mokrih kopalk otrok ne sleče, če mu ne uku-žemo. . Sončenje brez kopalk je sedaj sicer v modi, je pa žal namenjeno le nekaterim »boljšim« slojem kopalcev. Nudističnih plaž je vse več, ne samo na morski obali in otokih, ampak tudi v kopališčih, zdraviliščih, bazenih. Kaj je bolj naravnega kot kopanje in sončenje brez kopalk, ki se mokre sušijo na človeku? Pri tem starost sploh ni pomembna. Izkušeni pa vedo povedati, da med slečenimi še najbolj motijo oblečeni, zato ne rinite mednje, če se nimate namena sleči! Pretirano sončenje utegne biti tudi škodljivo: opekline na napetih delih telesa (nos, brada, ramena, hrbet, stegna), prizadetost oči, izbruh herpesa ne samo na ustnicah, temveč tudi na nosu. Opekline bodo zdravili s hlajenjem in vlago, nepremastno kremo, oči bomo nalahno prevezah in jih hladili, herpes pa bomo pustili več ali manj pri miru (bojte se mazil s kortizonom — Locacortenom, Hydrocyclin, Svnalar in podobna mazila). Posebej opozarjajo strokovnjaki, da se ne sme sončiti kožo, če smo jo mazali s kremo Phenergan. Zakaj bi morali zdraviti opekline, če pa lahko preprečimo njihov nastanek? Mnogo manj težav bomo imeli, če se sončimo postopno in primerno. Le nekoliko potrpljenja in,vztrajnosti potrebujemo. Znano je, da je naravno sončenje boljše in bolj učinkovito kot umetno sonce oziroma obsevanje z ultravijoličastimi žarki. Z naravnim sončenjem uspešno zdravimo luskavico in nekatere druge kronične alergične bolezni kože. dr. Tone KOŠIR stročji fižol tako in drugače Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starih Knorr Črnogledost mladih sloni na premajhnem znanju, črnogledost starih pa na prevelikih spoznanjih K. Hiller ce vas zanima .. Prvi klobuk iz idobučevi-ne na svetu je nosil cesar Kari V. leta 1547 na neki vojaški paradi. Ko je začelo deževati, je veličanstvo snel dragoceni klobuk, da se ne bi poškodoval. Najdražji frizer na svetu je Tristan v Hollywoodu, ki zaračuna svojim klientom za prvi posvet in »obdelavo« po 100 dolarjev. Frizura pa ima, seveda, še posebno ceno. . NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Mercator KAMNIK MEŠANA POVRTNINA je sestavljena i/, dveh kozarcev. V prvem je grah. korenček in krompir, v drugem pa kumarice kocke. Namenjena je za hitro pripravo francoske solate, lah ko pa jo uporabimo tudi kot prilogo k pečenju, zrezkom in za zelenjavne juhe. FRANCOSKO SOLATO pripravimo tako, da odcedimo in speremo z vodo vsebino iz kozarca ter dodamo kozarec odcejenih kumaric — kockic, 2 — 3 velike žlice EtB gorčice, 150 g majoneze ter sok limone, sol in poper po okusu Vse dobro pomešamo F.ta francoska solata je tako pripravljena v 10 minutah NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Najdaljša klop na svetu je bila leta 1975 v Berlinu svečano izročena javnosti. Postavili so jo v zoološkem vrtu potem, ko so jo nekaj dni »občudovali in zasedali« na Kurfursterdammu. S svojimi 41 metri dolžine lahko nudi prostor najmanj petdesetim zaljubljenim parom. Največja kolodvorska čakalnica na svetu je v Pekingu. Poleg postaje »Chungan Boulevvard« je bila odprta septembra 1959 »super ta kulnica«, ki lahko sprejme 14.000 oseb. Za najostrejšo začimbo na svetu velja tabasco. tako imenovani »vroči poper« iz Mehike. Odkril ga je leta 1888 Macllhennv iz Averv Islanda v Louisiani, ZDA. V mladosti je treba ljubiti, v zrelosti pisati knjige in v starosti naposled govoriti resnico Henry de Montherland Francoska juha ižOOg stro( jt'RU fižola. 2IMI g ra zlične sezonske zelenjave, 40 g nzu. 20 g maščobe, sol. zelen peteršilj. Na maščobi dušimo na drobne rezanci' narezano zelenjavo in narezan stročji fižol, jo zalijemo z vodo ali juho, vanjo stresomo opran riž, solimo in kuhamo, da se zmehča tudi riž. Na koncu do- prav je,da vemo Črtalo za ustnice ste porabili, ostal pa je le etui. Kam z njim? V smeti? Ne, le očistite ga, vanj pa spravite igle. sponke, zobotrebce ipd. Tekočina se bo izlivala iz. steklenice po kapljicah, če • zgornji rob steklenice premažemo z vodo, oljem ali maslom. Tubo bomo izpraznili do konca, če jo podrgnemo z noževim ročajem, manjšim valjarjem ali kar z. nohtom na palcu, in sicer od spodaj navzgor. Tubo počasi zvijamo. Vezalke za čevlje so se scefrale. Nekaj časa bodo še zdržale, če jih na konceh premažemo z lepilom ali lakom za nohte in jih zvijemo v svaljek, malo preden se lepilo oziroma lak posuši. Iz ostankov volne bomo skvačkali ali spletli lične krogce ali kvadratke in jih sestavili v otroško jopico, pregrinjalo za avtomobilske sedeže ali ležišče, blazino, krilce za punčko itd. Starih zobnih ščetk ne zavr-zimo. Uporabimo jih lahko za razna opravila (čiščenje čevljev, drobna čistilna dela v gospodinjstvu). Ostanke blaga bomo uporabili za razne prtiče, manjše blazine, pisane figurice, ki jih prišijemo na grobo tkanino in obložimo steno v otroški sobi. Praktične so tudi vrečice za čevlje, ročno delo, nogavice, nakit ali drugo drobnarijo. . Obešalne zanke na brisačah se ne bodo tako hitro strgale, če uporabimo zanje elastični material. Prišijemo jih na obeh koncih, da bomo brisačo rabili lahko enakomerno in dalj časa. Celofan so nam pri pokriva nju kozarcev marmelad in vložene zelenjave ne bo cefral ali trgal, če ga pred tem nekoliko navlažimo s hladno vodo. damo juhi si- sesekljan peteršilj. ' Od zelenjave uporabimo grah. korenje, cvetučo. por-, ohrovt. spinačo. lahko ludi gobe. Juha i/, stročjega fižola in krompirja 250 g .stročjega fižola, 2 krompirja. 30g masla ali margarino. 1 žlica čebule. 1 pičel kozarec ri-ž.a, peteršilj. sol. poper moke. Stročji fižol narežemo na poševne koščke, krompir tudi narežemo in vse skuhamo v slanem kropu. Iz maščobe, čebule in moke napravimo prežganje, zalijemo z zajemalko vode, v ka-teri smo kuhali fižol in krompir, malo pokuhamo ter vlijemo k juhi. Ko ponovno zavre, vsujemo riž. in skuhamo do konca. Popra-mo in potresemo s sesekljanim peteršiljem. kisle smetane. 150 g skute. 2 žlici limoninega soka. '\ stroke česna, poper. sol. Očiščen stročji fižol narežemo na drobni' rezance, dodamo iz-luščen grah in prelijemo s smetanovo omako. Zu omako dodamo smetani pretlačimo skuto, limonin sok, sesekljan česen. poper in sol. Dušen stročji fižol 800 g stročjega fižola, 3 žlice olja. 1 strok česna, pol sesekljane čebule, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 1 paprika, 1 dl juhe, sol, poper. Stročji fižol očistimo, operemo in osušimo. Na olju popražimo sesekljan česen, čebulo in na rezance narezano papriko. Dodamo stročji fižol, solimo, popramo in prilijemo juho. Pokrijemo in nad šibkim ognjem dušimo 20 minut. Ko je fižol mehak, posodo odkrijemo, da se tekočina malo ukuha, potresemo s sesekljanim peteršiljem in odstavimo. Dušen stročji fižol s paradižnikom 400 g stročjega fižola, 2 žlici olja, 30 g čebule, 1 zelena paprika. 200 g svežega paradižnika, sol, česen. Na maščobi prepražimo na tanke lističe narezano čebulo, dodamo na rezance narezan stročji fižol in zeleno papriko, na drobno narezan paradižnik, solimo in vse skupaj dušimo. Če je treba, po malem priliva-mo vodo. Na koncu dodamo strt česen. malo Stročji fižol s slanino • 800 g stročjega fižola, 500 g zrelega svežega ali vloženega paradižnika. 500 g hamburške slanine, 1 dl rdečega vina, 1 žlica nasekljanega peteršilja, sol, poper. V kozici, pražimo nasekljano slanino. Dodamo zmečkan, vložen ali svež zrel paradižnik, in ko zavre, stresemo očiščen in opran stročji fižol. Prilijemo vino, solimo, popramo, posodo pokrijemo in 20 minut dušimo. Ce nam na koncu ostane preveč tekočine, posodo odkrijemo in pustimo, da tekočina izpari. Jed potresemo s peteršiljem. Stročji fižol v omaki 400 g stročjega fižola, 20 g maščobe, 5 g sladkorja, 20 g moke, sol, kis. poper, zelen peter-šilj- Stročji fižol očistimo, narežemo na rezance in mehko skuhamo v slanem kropu. Vode vzamemo le toliko, kolikor je bomo porabili za omako. Na maščobi svetlo prepražimo sladkor, dodamo moko, jo zarumenimo, primešamo kuhan fižol in dobro prevremo. Omako solimo, po okusu popramo in kisamo. Na koncu dodamo še sesekljan peteršilj. Stročji fižol / grahom 200 g zelo mladega stročjega fižola. 200 g mladega graha, I dl kako pripravljamo ribe Nadevani lignji Očiščene lignje nadevamo z nadevom, ki ga pripravimo iz lovk. začimb in riža. Lovke drobno sesekljamo, spražimo na čebuli, dodamo sol, poper, česen, sesekljan peteršilj, limonin sok in dušen riž. Nadev lahko vežemo s stepenim jajcem. Na vrhu lignjino vrečko zapremo z zobotrebcem. Tako pripravljene lignje opečemo na ne prevročem olju (da ne počijo) in pokrite dušimo. Dušenim lignjem dodamo ketchup in belo vino ter jih serviramo s slanim krompirjem. Lahko pa pripravimo tudi druge omake. Ocvrti lignji Očiščene lignje razrežemo na kolobarje, lovke pustimo cele in jih v krpi osušimo. Osušene povaljamo v ostri moki in jih v vročem olju ocvremo. Ocvrte šele solimo in poleg serviramo majo-nezno omako. Dušena sipa z vinom Sipo razrežemo na trakove in jo spražimo na čebuli. Zalijemo jO Z belim vinom (malvazija), dodamo česen in do mehkega dušimo. Dušeno sipo solimo, dodamo ketchup, potresemo s peteršiljem in serviramo poleg polente. Zraven ponudimo rebulo, malvazijo ali merlot. pulover s pisanimi kvadratki / / nju leta je moda hudomušna tudi pri pleteninah \e „amo, (Ui hoče čim vet hurv r njih. ki se prepletajo po-dolgem, po***> postrani tu-di po pikah in kvadratkih ,c negla. Živahno, zdkaj p* „,•;' Mladim pristoji Mode' "« "liki sierr vse, remo prikucati r barvah, lahko pa napišemo, da je bel. zgornji modri del pa od belega ločita crna m rumena črta. Prav takšni, črni, ,,,,„,,,/ in modri so tudi kvadratki M belem delu miloierja. Najbolj enostavno bo. da kvadratke na pletenino enostavno nusi-jele, oziroma izvezete, KINO KRANJ CENTER - X uvgustu. ual barv. pust. film BARBARSKI MFČ ob 16.. ix. in 20. uri; 4.avgusta; ital barv pual film BARBARSKI MEČ ob 16. is. m 20. un; premiera Ual. barv. irest. filmu ŽF.NSKA — APAČ ob 22. un. 5. uvgustu; atnei 1'iir, komedija Ali .11 PILOT \ I 1 TAL V ob It), uri. ital. buri- mest film ŽENSKA — APAČ ob IS. uri. ital. barv. pum. film BARBARSKI MEČ ob 17. in 19 un. premieru umer. barv. thnller filma BELI PES ob 21. un; ti. uvgustu; ilul buri u-est film ŽENSKA - APAČ ob ir>.. ix m 20. un; 7,avgust*; itul. bon- we*t film ŽENSKA — APAČ ob m., 18, in 20. un. t ■ijinfi. urstrul burr erol film AlU IJVIIF/.NI ob 10.. is. m 20. uri, Šiavguata; ital barv aH cij. film PONUDI ŠE DRUGO UCE ob 16.. IX. in 20. uri KRANJ STORŽlC - '.t. avgusta; h o u ii k On. buri karale plin JEZA SAOLJNA ob 10. IX. in 20. un. 4. uvgustu; hongkon burr kuiu/fu film 1'FSIVt.l.lKUiA /MA M ob io. is m 20 un. &avgusta; ital barv pusi film kika VELIKEGA Ki«) KODNA ob N. ni IX. un. nem. ban: vrot. film ZAPELJIVKA ob 18, un. prtmitrn hon 20 un. ti. uvgustu; amer burr. iilusli film ZADNJI VALČEK ob 10. is in 20. un; '.avgustu: umer. ban: pust. film OIOK PIRATOV ob 10. IS m 20 urit S. švgušttt; hong. barv film BOJEVNIKI I/ HRAMA K t 'NO ti ob 10.. IX in 20 un: 9. ttvgUBta; hongkon. barv, film BOJEVNI KI I/ HRAMA KVNG TI ob 10. I s m 20 u n LH'?.lC — :i. u\gustMi Ni kinopr»d»tav! 4. avfU$tM{ uinei ban- /ilm ZGODBA O Qt Tl.l.lSl KENNEDV ob is ,„ 20. un. premieru hoiujkon buri: filmu BOJEVNI KI 1/ HRAMA KVNG It ob 22 uri: .5 m -0Wlta; lumukon. buri: karale film MA\t I \AIK I/ PEKLA ob ir>. in 17 uri. amer. barv pust.film OIOK PIRATOV ob 19 un. premiera spuu. bare .filmu DTMOM \ \l( IT ob 21. un; t.mvguata; Hongkon bun I,hi, BOJEVNIKI l/ HRAMA Ki \<, u oh IX in 20. un; t. mvgUMtMi uisiral ban rn.r /ilm AlU ut in/xi i.x SEKSA ob ix. in 20 uri: H,avguatui ital bun- pum /iim m KA VELIKEGA KROKODILA ob 18. m tO. u 'i. It mVgUBtiV nem burr erol /ilm ZAPELJIVKA ob ix (n 20. un KAMNIK DOM - S.avgusta} Vi kino predata v! 4. avgusta; a mer. bun- film \(> (M MORILEC Ob Hi. in 20. un. premieru hongkon, filme UAšt i \ Al i < i/ piki a ob 22. uri; 5. UVfMBtM} honi/kon bun: karale film VLl.irASTM ob ir> uri. amer. bun: film NOČNI MORILEC ob 17. in 19 uri. nem. buri: pust. film /AKIAD IXD1.IAX SKEGA REZERVATA ob 21 un. ti. »vgtMUt; nem. burr pust film /AKl AD I\ DUA \ SKEGA REZERVATA ob 18. m tO un. 7. avgusta: ital burr pust film PIKA \T I IK TO A KHOKi >l >ll A ob ix in 20 un. H. avgustu; uinei bun: komedija ALI JE PILOT V LETALU ob ix. in 20 mi. H. n\glistu; hongkon, bun- karott film VtASi i \ \ LEi T/ PIKI A ob [8 m 20. un DUPLICA - .1 .neusl.i; \i kinupie.l star! 4. uvgustu; uinei lutir tlmllei film 111 I I vis .ih 'n mi. .'t. avgustu; Itom/kon burr nkeij /ilm RDEČA MASKA ob ix in 20 uri, ti. uvgustu; nem burr eiol lilm ZAPELJIVKA «b / m 10. un. 7. uvgustu; Ni k i nn/n i d-.tu r'X. u\fustu; lil poli buri ,iol komedija 1001 XO( 1 TOKIO ob 10 uri. 9.avgusta; iiui barv u-esi film ŽENSKA - APAČ ob 20 uri JESENICE n\DHt 3.avguutm; ipan burr. fdm DTMOM \ VRTU ob 17 in I'.) uri. premieru umer barv. tlmllerfilmu lil I I /7.S ob 21 un; 4\avmuttB{ iirstrul barv erot Alu LJUBEZNI IN SEKSA 00 !> in P) uri. .r)u\gti*tu; jupon bun crot komedija lotil Xtn V LOKU' ob 17 lil 10 mi. ti. avgustu nem buri eiol film ZAPELJIVKA ob 17. in 10 uri. 7. uvgustu; umer bun komedija ALI .11 Pil dl \ IT TAl I ob 11 m Pl uri. H. u\gustu; itul Imrr pust, film BARBARSKI MEČ ob 17 i" M uri;8\avgusta; Vi kinoprtdstav! JESENICE PLAVŽ 9. avgusta, fcon, barv, karate film ZADNJI SPOROČI 1 -O UPI ( T LITJA ob ix in 20 un. 4.av gustu; jupon burr erol komedija 1001 \<>( \ LOKU ob is in 20 uri. j. u\gustu: amer. ban: oiiisb film ZADNJI VALČEK ob Ki uri. u rst rti t ban erot dok umi'n l film ABC Uliti/M i\ s/k.s.i ob ix. m 'O un. ti. uvgustu; atnci burr komedija ALI II Pil OI \ III \l I ob IS mi M uri; T. avgusta: hongkon barv karate film JEZA s/m< >/ /vi »b ix m 20 un. s. avgust*; pust kinopredstav! 9. avgusta; ital ban: film BARBARSKI MEČ ob 18. in 20 uri 5KOFJA LOKA SORA - S.avgusta; film 1'ltDA DI/F:1A ob IX HO lil 20.30: I uvgustu; kmn /ilm POLICAJ I/. BRON-\ i ob ix 30 n, 20.30: 5. avgusta; umer. krmi film VOLHA.l l/. BROŠKA ob 18.30 m 2030 7.avgusta; umer biograf film /.CODHA O JA( Ql 'F.LI.INI KTXXFDY ob 2030 S. avgustu; umer biograf, film ZGODBA O JACQUFA l i NI KENNEDV ob j ,,, jn 20.30 9.'avgusta; amer drama PI\K TI.OVD - StD ob 20.30 ŽELEZNIKI OBZORJE - 3. avgusta; „„ ,., fcrtm, film VOl K AJ IZ HRO\XA ob ■uiti I. avgusta; amet dramu 1RDA DE-/ii i ,,i> >0.30; 5. avgusta; amer. komedijo. TOPLI OBROK "b 18.30 m 20.30; S.uvgu-stu:fni„ erot. Uh« imaxvti.lt ii - an- i idi \ k a ob 20.30 POl l\Nt - d. avgusta;amer. komedija /m/7 /*,')/{«( )K ob :■! un. & avgusta; fran e.o, tihu imam i 'i i i' l;N//m',\/vi-Ob is uri, 7. avgUStS: umer. drumu P1\K ILOVD ZID Ob 21 ur, RADOVLJICA - S.avgusta; Ni kino-vred$tav!4. avgusta;amer burr. kmn. fdm l ii ii IV/7 ob 20 un. uinei buri: pust. uL ,d ili-, l v HARUETA ZAPER ob in un -, aVgUStai umer bun: pust film DETEKTIV HARUETA žAPERob, Muri ume, barv kmn film VIGILANTE Ob 20 uri 0 .oeusta; ital barv krmi. tdm diki i i/ TRSTA ob 20, uri, 7.avgusta; amer barv pust fOm DETEKTIV HARVE. i i /avtu ob 20. uri;8.avgustu; ital. ban: film DEKI I t/ TRSTA ob 20. uri; 9. uvgu-iSiml ipon pust film OMARMAŠCE. \ Mit ob 20. un hud 3.avgusta;/ran barv.film BO-,n\IK PODZEMLJA ob 20 uri; s,;,- fra n ban pust. fdm BOJEVNIKI r in/i \ii.ia ob 18 un. zapadno nem. Zn /"»"RESNIČNI ZGODBE 8,dtl ob .! k mvmusta: zapadno mm -ban: "ersv, \i vol i« s del ob 20 uri. ' ni„, s H tO DVAKRAT /M7.Š amer barv /r"» 'v,lM' . , . ,,,, ,,,, ,;. i„ 7.avgusta;ami r. bun. fdm Vi, '// IV// Ob 20 Uri, H. avgustu; umer „ i", ,,'„///K r/V HARUETA /Al T. H ".„ , {avgustu; Vi kinopredstavf kino BOHINJ I.avgusta; umer , i film vlilo DVAKRA1 ŽIVlS '"' - .nsiutiunc. ban: film BO- PETEK, 3. AVGUSTA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA TELEVIZIJSKI SPORED 9. STRAN GLAS NEDELJA, 5. H. 05.00 Ol L A 84: Košarka (M) - Jugoslavija : Italija, v odmoru atletika - polfina in finale 100 M ter polfinale 1400 ovire, posnetek - 8.35 Poročila - 8.40 Živ žav, otroška matineja - 9.30 Ol LA 84: Atletika (100 Ž - pred tekmovanje. 100 M - polfi nale in finale, 800 Ž - polfinale, 800 M - predtekmovanje. 400 z ovirami M - polfi nale, sedmeroboj - kopje in 800) - 12.40 625, napoved tedenskega sporeda - 13.00 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 (posnetek 2. polčasa košarke (M) Jugoslavija : Ita lija) - 13.45 Ol LA 84: Gim nastika (M) - finale na orodjih - 15.50 Ol LA 84: Plavanje (finale 200 M me šano, 200 Ž metuljček 1500 M prosto, 200 Ž hrbt no, 4 x 100 M mešano 16.55 Ol LA 84: Veslanje (M) - finale, neposredni prenos (do 19.30/19.40) 19.30 TV dnevnik - 19.55 Vreme - 20.00 Ž. Senečič-E Tomičič: GABRIJEL, nani zanka TV Zagreb - 21.00 Zadnja pesem, ameriški film - 22.35 Poročila - 22.45 Ol LA 84: Olimpijska kroni ka 2 - 23.30 Ol 1^84: Olim pijski pregled 2, neposredni prenos Oddajniki II. TV mreže: 11.45 Test - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Otroška oddaja - 14.30 Na štirih kole sih, oddaja o prometu in tu rizmu - 14.55 Povsem osebno: Jara Ribnikar - 15.40 10 jugoslovanske zborovske slovesnosti - 17.00 Planet opic, ameriška nadaljevan ka - 17.55 Intermezzo, ame riški film - 19.30 TV dnev nik - 20.00 Mesta: Leningrad Petra Usti nova, ka nadska dokumentarna seri ja - 20.50 24 ur - 21.00 Mala sreča, francoski film TV Zagreb I. program: 5.00 Ol LA 84: Košarka (M) Jugoslavija Italija (do 6.30) - 9.20 Poročila - 9.30 Ol I.A 84: Atletika - 12.45 Olim pijska kronika 1 - 13.45 Gimnastika - finale na orodjih (M) - 15.50 Plavanje - finale - 16.55 Ol LA 84: Ve slanje - finale - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gabrijel, TV nanizanka - 21.00 Z ladjo po Donavi, potopisna reporta ža - 21.30 Mali koncert 21.45 TV dnevnik - 22.05 Športni pregled - Sinjska '•'"npijj Ol I.A 84: ske novice (do 10.00) - 12.10 Poročila - 12.15 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 12.35 Ol I.A 84: Olimpijski pregled 1 - 14.05 Ol LA 84: Gimnastika (Ž) finale na orodjih - 16.15 Ol L A 84: Atletika - (100 Ž polfinale, skoki v daljino M - kvalifikacije, 110 z ovirami M -predtekmovanje, 400 M -predtekmovanje, kopje M -finale, 400 Z - polfinale, 800 M - polfinale. 100 Ž - finale, 400 z ovirami M - finale) -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 Želimir Žilnik: Stanimir gre v mesto, dokumentarna drama TV Beograd - 21.10 Spoznano, neznano - oddaja o znanosti - 22.10 TV dnevnik II -22.25 Beli golob, belgijski kratki film - 22.45 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 -23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos Oddajniki II. TV mreže: 19.00 Dobri duh gledališča, dokumentarna oddaja 19.30 Propagandna oddaja -19.35 Ol LA 84: Vaterpolo -Jugoslavija: XY - 20.35 Znanost: Moje prepričanje -21.25 Poročila - 21.35 Dinastija, ameriška nadaljevanka - 22.20 Zabava vas Zdravko Čolič, ponovitev zabavnoglasbene oddaje OPOMBA: 1. Če bo Jugoslavija v svoji skupini (vaterpolo) drif/ja, bo tekma ob 23.30. 2. Ce bo Jugoslavija igrala v četrtfinalu košarke (M), so tekme možne ob: 19.00 II. mreža - 21.00 II. mreža - 02.00 I. MREŽA -04.00 I. mreža UI LIH H'^b^" Ti--- alka - 22.45 Olimpijska kronika 2 - 23.30 Ol * ' Olimpijski pregled 2 PONEDELJEK, 6. 8. 9.50 Videostrani - Olimpij- TV Zagreb I. program: 11.40 Poročila - 11.45 TV koledar - 12.00 Olimpijska kronika 1 - 12.35 Olimpijski pregled 1 - 14.05 Ol LA 84: Gimnastika (Ž) - finale na orodjih - 16.15 Ol LA 84: Atletika - finale - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ko se postaramo, japonska drama -21.05 Izbrani trenutek -21.10 Argumenti, zunanjepolitična oddaja - 21.40 En avtor, en film - 21.50 TV dnevnik - 22.10 Dokumentarna oddaja - 22.45 Olimpijska kronika 2 - 23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2 TOREK. 7. 8. 9.50 Videostrani - Olimpijske novice (do 10.00) - 12.00 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 - 12.15 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 13.50 Ol LA 84: Atletika (110 z ovirami - polfinale, kladivo - fi- nale. 400 z ovirami Z - polfinale, 400 M polfinale, 400 Ž - finale, 800 Z finale, skok v daljino M - finale, 800 M -finale, 110 z ovirami - finale, kopje Ž - finale. 3000 z ovirami - predtekmovan ja. 10000 - finale) (do 18.00) -18.05 Poročila - 18.10 Zgodbe o Poluhcu: Kako je Polu-hec odšel v beli svet - 18.25 Izročila, glasbena oddaja TV Sarajevo - 18.55 Knjiga - 19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 A. Kali-nin: Cigan, nadaljevanje in konec - 21.20 Mednarodna obzorja: Konec afriškega začaranega kroga? Napredek Kuvajta - 22.20 TV dnevnik II - 22.35 Govnači, jugoslovanski kratek film -22.55 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 - 23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos - 23.45 Ol LA 84: Vaterpolo - Jugoslavija : XY, prenos - 00.40 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2 — nadaljevanje - 04.55 Ol LA 84: Rokomet (Ž) Jugoslavija : Južna Koreja, prenos OPOMBA: 01.55-03.40 Košarka (Ž) za 3. mesto - če Jugoslavija v finalu ženske košarke, ob 03.55 kombiniran prenos z rokometom. Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Kdor hoče, ta more, otroška oddaja -18.45 Francija skozi šanson, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TOP lista nadrealistov - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.30 Poročila - 21.35 Jazz na ekranu - 22.20 Odprta knjiga SREDA, 8. 8. 04.55 Ol LA 84: Rokomet (Ž) - Jugoslavija : Južna Koreja (do 06.30) - 9.50 Videostrani - Olimpijske novice (do 10.00) - 13.35 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 -13.50 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 15.25 Ol LA 84: Boks - četrtfinale - 16.45 Ol LA 84: Rokomet (Ž) - Jugoslavija Južna Koreja, posnetek (do 18.00) - 18+0 Poročila - 18.15 ZBIS - Zr calce - 18.25 Ciciban dobei dan: Z barko po Piranskem zalivu - 18.45 Mozaik kratkega filma: Disko džokej, češkoslovaški film - Jaz jutri, francoski film - Pix nocchio, italijanski film 19.10 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik I -19.55 Vreme - 20.00 Olimpij ska sreda: Ol LA 84: Odboj-, ka - Ž finale, posnetek -21.30 Ol LA 84: Rokomet (M) Jugoslavija : Romunija, prenos - v obeh oddajah vključujemo tudi neposredno spremljanje jugoslovanskih nastopov rokoborbe in boksa - v odmoru pribl. 22.15 TV dnevnik II - 23.05 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 - 23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2 (do 01.00) Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Ol LA 84: Košarka (Ž) - finale, posnetek - 19.30 TV dnevnik - 20.00 35 mm -filmska delavnica: Pulj 84 (samo za LJ 2) (do 22.00) OPOMBA: 23.55—01.40 ali 03.55-05.40 Polfinalne košarke M - če bo igrala Jugoslavija - 01.55-03.30 Košarka (Ž) za 3. mesto, če igra Yu RADIJSKI SPORED SOBOTA, 4. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - vmes: Počitniško popotovanje - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujinv -10.25-11.30 Dopoldne ob lahki glasbi - 11.30 Sreča republik in pokrajin -hl< " čestitaj "ie1()l-H.00 Naši poslušalci /Letitajo in pozdravljajo tSoO Vrtiljak - 17.00 Studio h 17 00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo ob SSbc?-'i8.30~Mladi mladim g90 00-23.00 Oddaja za Slovence po svetu - 23.05 Lite rarni nokturno Nočni program 00.05-5.00 glasba ;IJA, 5. avgusta NEDf Prvi program 5 00-8.0° Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra .-.^L,,, 905 Se pomnite 10 05 Nedeljska 11.00-13.00 Nusi čestitajo in po-13.20 Za naše 7a otroke tova'-'š' čiHtineja eslušak" zdravi j a jo -kmetovalce 14.05 Naši po slušaki čestitajo in po/.dra-vljujo - 14.20 Humoreska tega tedna 15.30 Nedeljska reportaža 17.05 l'idmh}lv ne operne melodije f 7./>o Zabavna radijska igra r i«hko noč, otroci [9:ir Glasbene razglednici l0 00 22.00 V nedeljo zve 19-4 - 2 če' no ktt i,11 22 20 Glasben« tribu-rtladih Skupni pro-J RT 23.05 Literarni - .h>se L. Vieira 23.1 5 Poletni ri jrno trni - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 6. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 9.05 Z glasbo v dober dan - .9.35 Napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za... - 11.00 Poročila - 11.05 Ali poznate? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00-1-Glasba - 18.00* Na ljudsko temo -20.00 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 23.05 Literarni nokturno 00.05-4.30 Nočni program glasba TOREK, 7. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 10.05 Rezervirano ža . . . - 11.00 Poročila - 11.05 Ali poznate'.' ... - 14.05 V korak z. mladimi 14.35 Iz mladih grl 16.00 Vrtiljak 17.00 studio ob l7.oo * Glasba - 18.00 Sotočju - 21.05 Radijska igra - ()(>.05-4.30 Nočni program glasba SREDA, 8. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba 0.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.05 Ali poznate 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 16.00 Vrtiljak -17.00 Studio Ob 17'.()0-l-Glas- ba - 18. uu 1 ujeta /.enski zbor Akademije znanosti Estonske SSR in Slovenski oktet - 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik 19.45 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Janez Gostiša - 20.35 Iz opusa Gašperja Maska - 21.05 Wolf-gang Amadeus Mozart: odlomki iz opere »Vrtnarica iz ljubezni« - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 9. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 10..05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali pozna te . . .? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Znane melodije 14.05 Za mlade radovednt že - 16.00 Vrtiljak - 17.Q0 Studio ob 17.00 +Glasba 18.00 Radioteka - 22.30 Večerna podoknica - 23.15 Pa leta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PETEK, 10. avgusta Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 10.05 Rezervirano za ... - 11.00 Poročila - 11.05 Ali poznate - 16.00'Vrtiljak -17.00 Studio ob 17.00 +Glasba - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zap ■! . . . - 19.45 Pojemo in gc*lemč> 21.05 Oddaja o mOrju in pomorščakih -glasba - 22.30-24.00 Iz glasbene Skrinje - 00.05-4.30 Nočni program - glasba ČETRTEK, 9. 8. 9.50 Videostrani - olimpijske novice (do 10.00) - 13.20 Poročila - 13.25 Ol LA 84: Olimpijska kronika 1 13.55 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 15.30 Ol LA 84: Atletika 200 M - polfinale, skok s palico - finale, 400 z ovirami Ž - finale, 400 M -finale, skoki v daljino Ž -predtekmovanje, 200 M - finale, 3000 - polfinale, 3000 z ovirami - polfinale, desete-roboj: skok v višino in 400) -19.15 Risanka - 19.24 TV in radio nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik 1 -19.55 Vreme - 20.00 Lov za zakladom: Norveška, kviz francoske TV - 21.05 R. Ca-stellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka -22.20 TV dnevnik 2 - 22.35 Večer kolumbijske folklore - 23.15 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 (kajak) - 23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos (do 01.00) - 04.55 Ol LA 84: Vaterpolo - Jugoslavija : XY, prenos (do 06.00) Oddajniki II. TV mreže: 18.45 Test - 19.00 Namesto TOP liste, glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Ol LA 84: Boks - polfinale, prenos (do 23.00) OPOMBA. Če smo zjutraj, 9. 8. ob 03.55 prenašali polfinale moške košarke, bomo posnetek II. polčasa objavili 9. 8. ob 14.45. PETEK, 10. 8. 04.55 Ol LA 84: Vaterpolo -Jugoslavija : XY, prenos (do 06.30) - 9.50 Videostrani -Olimpijske novice (do 10.00) - 11.55 Poročila - 12.00 Ol LA 84: Olimpijski pregled 1 - 13.35 Ol LA 84: Boks - polfinale - 16.30 Ol LA 84: Vaterpolo - Jugosla vija : XY. skrajšan posnetek - 17.00 Ol LA 84: Atleti ka (200 Ž - polfinale in fina le, 1500 M - predtekmovanje, 1500 Ž - polfinale, skok v daljino Ž - finale, 5000 polfinale, deseteroboj: kopje in 1500) - Vmes vključitev v neposredni prenos kanuja na 500 m (če Yu) -19.30 TV dnevnik I - 19.55 Vreme - 19.57 Propagandna oddaja - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.55 Ne prezrite '-21.10 Le kaj se je zgodilo s teto Alice, ameriški film -22.50 Poročila - 22.55 Propagandna oddaja - 23.00 Ol LA 84: Olimpijska kronika 2 - 23.30 Ol LA 84: Olimpijski pregled 2, neposredni prenos - 01.00 Ol LA 84: Atletika, neposredni prenos -01.00 Skok v višino (Ž) - finale - 01.20 100 z ovirami -polfinale - 01.40 4 x 400 M -polfinale - 02.10 4 x 400 Ž -polfinale - 02.30 Disk (M) -finale - 02.40 1500 M - polfinale - 03.15 100 z ovirami -finale - 03.40 3000 finale -04.10 3000 z ovirami - finale - 04.55 Ol LA 84: Vaterpolo -Jugoslavija : XY, prenos Oddajniki II. IV mreže: 18.45 Test - 19.00 Znanost -19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni večeri na griču -koncert vietnamskega pianista Dang Thai Sena (Mozart. Debussy) - 20.45 Poročila - 20.50 Krleža v video medijih: Krleža in slikarstvo, dokumentarna serija -21.50 Sovjetska znanstv-?!' . fantastika: Hotel »Pri um • lem alpinistu«, sovjetski film (do 23.05) OPOMBA: 03.55-05.45 • -šarka (M) za 3. mesto igrala Jugoslavije ka (M) finale Jugoslavija. Imala ob 05 IJUBIJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske n. sub. o. Kranj Na podlagi sklepa 5. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 25. 7. 1984 delovna skupnost LB TBG Kranj objavlja dela in naloge OPRAVLJANJE KUHARSKIH DEL Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev se za opravljanje del zahteva — osnovna šola, — 6 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas. Prijave naj kandidati skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske, Kranj, Cesta JLA 1. O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po zaključku objave. DEŽURNI VETERINARJI od 3. 8. do 10. 8.1984 za občini Kranj in Tržič od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod Kranj, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798 za občino Škofja Loka PIPP ANDREJ, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska 37, tel.: 60-380 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občino Radovljica URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 SGP GRADBINEC Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica se objavlja razpis za proste delovne naloge in opravila: 2 KV STAVBNIH KLEPARJEV Pogoj: poklicna šola kovinske smeri in 4 leta delovnih izkušenj 4 STROJNIKOV TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoj: poklicna šola strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Prošnje z dokazili o izobrazbi vložite v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazor jeva 1. Lrth Dne 24. julija 1984 je bil v Glasu objavljen razpis delovne organizacije LTH — DO THN — tovarna hladilnih naprav, n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Vzdrževanje za opravljanje del in nalog — direktorja TOZD vzdrževanje. Pri navedenem razpisu je izpadlo v naslovu DO THN. Za nastalo napako se opravičujemo! NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev nagradne križanke z dne 27. julija 1984: skladatelj, prijatelji, rana, Adour, amonal, BA, VA, troskok, Arp, Isar, ars, Raos, Karat, Anna, Anatol, jok, donator. ME, marelica, SA, lenost, Ploček, OTO, limes, epir, ijar, Kreka, Tani, varan. Prejeli smo 110 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Stojan Trošt, Cesta JLA 6, Kranj, 2. nagrado (150 din) prejme Tone Podnar, Sorska C. 27, Škofja Loka, 3. nagrado (100 din) prejme Ivan Štrukelj, Retnje 30, Križe. Nagrade bomo -ooslali po pošti. Občane obveščamo, da bo ekspozitura Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske v Bistrici pri Tržiču s 1 avgustom 1984 poslovala za stranke z novim poslovnim časom: ponedeljek, torek, sreda četrtek, petek, od 7. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure Z uvedbo daljšega poslovnega-časa želimo izbolj sati ponudbo bančnih storitev, prilagoditi poslovni čas krajanom Bistrice in razbremeniti osrednjo poslovno enoto v Tržiču Občane KS Bistrica in sosednjih področij vabimo, da se v čimvečji meri poslužujete bančnih storitev v poslovnih prostorih banke v Bistrici pri Tržiču, kjer lahko opravite: — vse posie po dinarskih hranilnih vlogah, tekočih in žiro računih občanov, — vse vrste deviznih poslov za občane in — posle kreditiranja občanov ljubljanska banka tfemeljna d anka Gorenjske O LAS 10. STRAN petek, 3. avgusta 1984 REPORTAŽA Kaj pravijo o kruhu Le nekaj dni smo slastno jedli primorski in istrski kruh, potem ga niso smeli več peči — Odredba o najvišjih drobnoprodajnih cenah kruha — Cenovna neskladja so takšna, da se kmetom še vedno splača kupovati kruh in z njim krmiti živino Josip Perkovič, upokojenec: »Kruh kljub podražitvi po mojem mnenju ni drag. Čeprav za kilogram kruha odštejemo do 50 dinarjev, se ga še vse preveč najde v smeteh. Sam vidim, da še ne varčujemo dovolj, saj ga je videti v smetnjakih in ob cesti. Lahko bi bil še dražji in šele tedaj bi ga zares znali ceniti.« Naši peki že nekaj let pečejo z izgubo • Ni je pekarne, ki bi si ustvarjala zadovoljiv dohodek in akumulacijo s pečenjem kruha, ki ga kot osnovne vrste kruha kupujemo vsak dan. Vsakoletna žetev pšenice kruh le draži, naj bo še tako rekordna in pa splošno neurejeni cenovni odnosi prinašajo pekom le primanjkljaj, ki ga pokrivajo kakor vedo in znajo. Ustvarjajo si majhne sklade in si delijo majhne osebne dohodke. Cene mleka in kruha so pod družbenim nadzorom. Pekom, ki so se znašli zaradi visokih materialnih stroškov — povečali so se za 59 odstotkov in višjih cen energije — za skoraj dvakrat — in prevozov v izdatnih izgubah stare cene ni- Francka Zupančič, poslo-vodkinja: »Ko se je kruh tako nenadoma podražil, so bili kupci osupli in dražjega niso kupovali, kljub temu da je bil boljši. Kupujejo osnovne vrste kruha, manj prodamo specialnih, trajnih in poltrajnih kruhov. Mislim, da bo vedno »šel« le cenen kruh v štru-cah, kajti za štiričlansko družino je kilogram kruha dnevno malo, za družinski proračun pa ni poceni.« Pavla Gasar, upokojenka: *Pri nas se kruha zelo malo poje, kupim ga pol kilograma za več dni. Za tiste, ki ga imajo radi in veliko pojedo, je vsekakor drag, saj stane kilogram že okoli 45 dinarjev.« kakor niso bile več ustrezne. Odločili so se za peko novih vrst kruha, po novih cenah. Nekaj dni smo lahko občudovali ■ kvalitetni primorski in istrski kruh tudi na Gorenjskem. Primorski je bil po 60,40 dinarjev za kilogram, istrski osem dinarjev dražji. Kruha sta bila zares nadvse okusna, saj sta bila obogatena z dodatki in se ponašala z daljšim rokom trajanja. Tega kruha peki ne bi pošiljali v trgovine z izgubo, vendar so morali kruh prenehati peči. Takoj je izšla odredba, po kateri ne sme biti drobnopro-dajna cena za kruh iz bele moke tipa 500 večja od 47 dinarjev za kilogram ali 41 dinarjev za 80 dag, iz polbele moke tipa 850 pa ne višja od 42 dinarjev za kilogram ali 37 dinarjev za 80 dag. In tako so se cene lahko povečale za kruh iz pšenične moke tipa 850 največ za 10 dinarjev za kilogram in za tip 500 največ za 11 dinarjev za kilogram in za mešane vrste kruha največ za 11 dinarjev za kilogram. Peki so tako morali ostati pri dosedanjih cenah in peči dosedanje osnovne vrste kruha. Po trgovinah je bilo nekaj zmede, vprašanj, na koncu in po podpisu sporazuma, da se bodo peki dogovora držali, pa smo ostali pri dosedanjem asortimanu, z nekoliko višjimi maloprodajnimi cenami osnovnih, specialnih in poltrajnih vrst kruha ter pekarskega peciva. Štruca belega kruha, ki tehta 80 dag, stane 41 dinarjev; polbela štruca, ki nima kilograma teže, 37 dinarjev; beli hlebček, ki tehta kilogram, je La Ciotat nas vselej sprejme odprtih rok Prijeten je občutek, ko te v tujem domu že na vratih pozdravi kranjski grb in te tujec malce okorno ogovori z dober dan —-La Ciotat nikakor ni tuje mesto in njegovi prebivalci ne tujci Kranjčanom, saj se med mestoma že dlje kot dve desetletji tkejo prijateljske, bratske vezi Več kot dvajset let sodelovanja Kranja in La Ciotata v južni Franciji je odnosu med ljudmi, čeprav žive daleč vsaksebi, vtisnilo svojstven pečat. Vsako leto julija se med mestoma izmenjata skupini mladih. Po takih srečanjih ostanejo spomini, prijateljstva, utrjuje se trajno pobratimstvo. Tudi letos so mladi Francozi prišli v Kranj, v La Ciotat pa jo odpotovalo 31 najbolj dejavnih mladincev i/ kranjske občine. Kranjske mladince je v pobrateno francosko mesto vodil Branko Mervič, predstavnik občinskega komiteja ZK, ki je takole nanizal vtise: »Prebivalci 'La Ciotata imajo Kranj in Kranjčane silno v čislih, kar je dokazal tudi prisrčen »prejem. Z občinske stavbe je vihrala naša zastava, sprejel nas je župan mesta, dober poznavalec Jugoslavije, saj je bil po vojni v mednarodni brigadi na progi Bič ko—Banoviči, dva tedna so nas stari in mladi prisrčno gostili, nam na vsakem koraku izkazovali usluge, ob našem prazniku vstaje celo priredili svečanost. Bivanje v La Ciota-tu, kjer sem brr tokrat prvič, je pustilo nepozabne vtise. • Bivali smo v počitniškem domu, katere ga gradnjo je denarno podprla tamkajšnja komunistična partija, ki je na tem območju zelo vplivna. V dveh tednih so nam gostitelji razkazali dobršen del Provunse, Marseille, pa okolico mesta, ki se preživlja s turizmom in ladjedelništvom. Srečali smo se tudi Z mladino La Ciotata. Naše srečanje je bilo llmnko men n Mile Miloševic neformalno, družabno, ne tako kot prejšnja leta, ko so mladi družno sedli tudi k resnejšim, problemskim pogovorom. Mladi so med sabo tekmovali v nekaterih športih. Kakšen ugled uživamo med meščani, smo imeli priložnost videti ob 22. juliju, ko smo praznovali. Na tovariškem srečanju se je zbrala popolna skupščinska struktura, vsi bivši vodje gostujočih skupin, mnogo meščanov, ki so kdaj obiskali Kranj. Slednji znajo vsaj nekaj slovenskih besed, kar je doka/ več, da ti ljudje res živijo za medsebojno sodelovanje. Z nami so peli naše pesmi, zahtevali ponovitev spevne Jugoslavije in Druže Tito mi ti se kunemo . . . Skratka, ves čas so nas nosili po rokah. Ob slovesu, ki se ga je udeležil tudi jugoslovanski konzul Mirko Barič, ni nobeno oko ostalo suho.« Tudi Mile Miloševič, mladinec i/. Kranja, je bil letos prvič v bratskem La Ciotatu. Se vedno zbegan od močnih vtisov je pripovedoval: »Zame je bil obisk v La Ciotatu poleg na« grade za dolgoletno delo v mladinski organi /aciji tudi prijeten dopust, ki se ga bom .«• dolgo spominjal. Pridobil sem si resnične prijatelji1 in čeprav ne znam francoskega jezika, sem se z njimi vse pomenil Prijateljstvu jezik ni ovira! Sploh pa ne pri mladih iz La Ciotata, ki so živahni, odprti, tempera mentni. Sicer sem dobil vtis, da njihovo ži vljonje pretežno poteka od plaže, mimo igrišča do disca. Toda to je najbrž dopustni-ška podoba mladih, ki smo jih imeli priliko videti bolj z družabne plati In francoska mladina se rada druži, predvsem v klapah, za delo pa v klubih, kulturnih ali športnih društvih. Politično niso posebej organizirani tako kot mi Med počitnicami jih je veliko zaposlenih pri starših v majhnih zasebnih lokalih. V La Ciotat bi šel še kdaj. Posebno dobro se mi je zdelo, ko me je na tovariškem sre čanju ob 22. juliju eden od meščanov propo-/ ial se izpred let. ko je doj umov al V Kranju !']. Kofcah pa razne enolončnice, sirove štruklje, gobove juhe, kadar gobe rastejo tod. Zdajle iz kuhinje diši pO sveze pečenem kruhu. Pod prti se počasi hlade hlebci. X; Vinkom bosta potlej še po spanc« skočila, nekakšen zimzelen /a peč ometat. Z nobeno ,-eČjb se peč lepše ne pomote kot / .zaspancem«, pravi Rcv-ku. Takole jo na Kofcah. Oskrbnika prijazno vabita, naj še pridem. Bom, ko bo spet lepo vreme, obljubljam, pa me hi tro prepričata, da je v hribi 1 tudi v slabem vremenu REPORTAŽA__PETEK, 3. AVGUSTA 1984 11. STRAN O LAS PETKOV PORTRET Ki 1 I me m pijace ves dopust za Delavci carine na mejnem prehodu Rateče imajo dovolj dela, saj nrihaiaio tuji gostje s kamp prikolicami in jahtami običajno le čez ta mejni prehod — Domači kupujejo v Italiji kavo in kavbojke Rateče — Jugoslovanski mejni prehod z Italijo v Ratečah v poletni turistični sezoni prestopi največ tistih dopust-nikov iz tujine, ki prihajajo k nam s prikolicami. .Številni že imajo slabe izkušnje s strmim vzponom na Podkoren, kjer tudi ni dovoljeno prestopiti meje z avtomobili, ki imajo večje prikolice kot so jahte ali čolni ali Ji <'/.t- »J vXv[. divizij*' s ^d,**nl Jesenicah bi 11 y^mmmmmk^kWkWL ,,mo dobili nalog za moli. Nobenih podrobnoj postavljena, da vse težje brožje, mule in konje pustimo v Martinj vrhu oziroma v Novakih. S težkim orožjem bi na Jesenicah res težko operirali. Potreben je bil hiter vpad in hiter umik. Težko smo sprejeli pogoj, da gremo tako okrnjeni v akcijo, hkrati smo pa novico sprejeli z veseljem, kajti po dolgem času smo spet šli na Gorenjsko. Med nami je bilo veliko Jeseničanov in Bohinjcev. S ponosom in veseljem smo hodili preko Prtovča, Bohinja, čeprav je bila pot naporna, naloga pa zelo nejasna. Kako jo ilo pronuščeno nam samim. Franc Benedičič Franc je kmet z dušo in srcem, tako nu domači kmetiji v Studenem pri Železnikih, kjer gospodari že več kot tri desetletja, kot v vseh gozdarskih in kmetijskih organizacijah, kjer se zavzema za kmetove predloge, zahteve, želje ... Stiriinšestdeset let je star. V otroštvu ga je zatekla huda gospodarska kriza, ki se je kazala v vsesplošnem pomanjkanju in revščini. Pridelkov je bilo takrat dovolj, lesa prav toliko, le cene so bile nizke, se spominja. Svetovno gospodarstvo so pestile težave, les ni šel v izvoz, kmetje so manj sekali, »furmani« manj vozili, oboji pa slabo služili. To je bil čas naturalnega kmetovanja. Kmetje so pridelovali vse, od pšenice, ječmena, prosa in ajde do krompirja, pese in korenja ... V hlevu so imeli sedem repov, le dve kravi, ki sta dajali mleko za dom, bližnje sosede in za vzrejo telet. Vojna vihra ga je za pet let odtrgala, s kmetije. Doživljal je hude trenutke v neapeljskem ujetništvu. Partizanil je v Gorenjskem odredu, kasneje je delal za »našo stvar« na terenu. Srednje veliko kmetijo imajo Benedičičevi. Osem hektarov kmetijske zemlje in blizu dvajset hektarov gozda. Šest hektarov njiv in travnikov imajo v nižini. Ostalo so strme košenice, na katerih kosijo enkrat letno, a še takrat nataknejo motorni kosilnici železna kolesa, da se drži pobočja. V hlevu imajo štirinajst glav živine, najmanj v zadnjih letih. Suša je pobrala precej krme, imeli so tudi smolo pri kravi in telici. Dnevno oddajajo okrog šestdeset litrov mleka. Doslej so že veliko vložili v kmetijske stroje, hlev in stanovanjsko hišo. V prihodnosti nameravajo zgraditi traktorske vlake v Studenski grapi, izsušiti zamočvirjeno zemljo in izboljšati rodovitnost tal. Trinast let vodi Franc na svoji kmetiji analitično knjigovodstvo. Vsak večer, po opravljenem delu ali naslednji dan zjutraj zapiše, koliko ur so delali na polju, v hlevu ali v gozdu, koliko so porabili gnojil, krmil, škropiv, "nafte in ostalega reprodukcijskega materiala, koliko so pridelali krme, krompirja in zelenjave, koliko priredili mesa in mleka, koliko tega so porabili doma in koliko prodali, kolikšen je bil naposled iztržek. Po končanem letu posreduje podatke Kmetijskemu inštitutu Slovenije, kjer številke »vržejo« v računalnik in izdelajo »zaključni račun« — izračunajo produktivnost in delitev prihodka ter gospodarnost pridelovanja za vsak kmetijski pridelek posebej. Franc se je dokopal do zanimivih ugotovitev. Le trikrat v trinajstih letih, lani in v začetku sedemdesetih let, je bila vrednost prirejenega mleka večja od stroškov, vsa ostala leta je imel pri prireji mleka »izgubo«, ki jo je kril s svojim delom in z dohodkom iz gospodarstva. Spoznal je, da se živinoreja splača, če je kilogram mladega pitanega goveda vrednostno enak devetim kilogramom koruze in sedmim litrom mleka. Franc pravi, da so zdaj ta razmerja na kmetijskem trgu porušena. Glavni krivec za to je koruza, ki je na črnem trgu presegla že mejo 35 dinarjev za kilogram. Izračuni so pokazali, da so lani pri Benedičičevih delali dnevno v hlevu, gozdu ali na polju po sedem ur in pol in približno po dve uri v nedeljah in praznikih. Na uro so zaslužili po 130 dinarjev, če pa od tega odštejemo še prispevke za zdravstveno in invalidsko zavarovanje, za davke in regrese (za topli obrok in dopust), približno četrtino manj. Kmetijski inštitut, ki spremlja gospodarjenje na dvajsetih slovenskih kmetijah, je Benedičičevo označil kot vzorno. »Razmere v živinoreji se hitro spreminjajo. Ce jim kmet ne sledi s svinčnikom v roki in z računico v glavi, ga že lahko udari po žepu,« pravi Franc Benedičič, napreden kmetovalec in tudi zelo aktiven v različnih samoupravnih organih in strokovnih odborih — v kmetijskem okolišu Cešnjica, v Kmetijski zadrugi Škofja Loka, v kranjskem gozdnem gospodarstvu, v škofjeloški kmetijski zemljiški skupnosti, v Zvezi hranilno kreditnih služb Slovenije, v republiškem sisu za gozdarstvo pa v Zadružni zvezi Slovenije in Jugoslavije. Ob koncu junija je na zboru slovenskih zadružnikov v Ljubljani prejel srebrno plaketo Zadružne zveze Jugoslavije. V obrazložitvi piše, da zato, ker je »s prizadevnim delom in osebnim zgledom veliko prispeval k razvoju zadružništva v svojem kraju in na širšem območju ter k dvigu kmetijske in gozdarske proizvodnje.« C. Zaplotnik Povezali smo se s terenci in obveščevalci iz Bohinja in z Jesenic. Jeseniški terenci so nam obrazložili stanje na Jesenicah. Povedali in narisali so nam, kje so Nemci, kje imajo flake — protiavionske topove, kako so zaščitene Jesenice iz zraka in z zemlje. Rečeno je bilo, da je dohod preko Mežaklje nemogoč, ker je edina pot, ki vodi z Mežaklje na Jesenice, z reflektorji osvetljena. Veliko orožja je bilo usmerjenega prav v ta del Mežaklje. Vsi terenci in politični delavci, s katerimi smo se takrat pogovarjali, so enotno ugotovljali, da nikakor ne moremo z brigado na Jesenice, da se še posamezniki komaj prebijejo skozi nemške zasede. Mi smo pa imeli 3 bataljone, blizu 500 borcev .. . Jesenice so bile takrat za Nemce pomemben center. Tu je bil glavni železniški prehod na južno fronto, na Primorsko. Zavarovane so bile temu primerno. Potem smo se vseeno dogovorili, da bomo prišli z brigado na Jesenice z dveh strani: 1. bataljon naj gre s severnega dela Mežaklje proti Hrušici, tu do Save in potem ob vodi do Jesenic. Z druge strani, iz Ra-dovne na Poljano, pa naj gre 2. bataljon: spet naj se spusti do Save in nadaljuje pot ob Savi proti Jesenicam do barak, kjer so bili taboriščniki. S tem smo se spustili tako nizko, da smo bili pod reflektorji, orožje je lahko streljalo le višje, nad nami. To nemško obrambo, ki so jo imeli za tako sigurno, smo tako prevarali in smo, kot smo načrtovali, nemoteno prispeli na Jesenice. Brigada je nenadoma vpad-la v mesto, brez problemov postavila zasede in zavarovala predel pri barakah. To je bil 19. julij 1944 (pri intervjuju s tovarišem Knificem smo pomotoma navedli 21. julija), okrog enajstih zvečer. Prišli smo v barake. Taboriščniki so bili iznenađeni. Težko smo se sporazumevali s Francozi. Pomagali so nam drugi taboriščniki, Slovenci, ki so že dlje delali s Francozi in Italijani. Povedali smo jim, da smo partizani, Titova vojska, da smo prišli ponje, da gredo z nami, da ne bodo več delali za sovražnika. Nekateri so bili takoj pripravljeni iti z nami, drugi so se pa spet bolj obotavljajo pripravljali. V barakah je^bilo lOO ljudi. Vse bi bilo v redu, ko ne bi zunaj naenkrat zaropotalo. Ena od nemških patrol ja padla v našo zasedo. Zunaj streljanje, med taboriščniki pa panika in negotovost. Nemci so odprli ves ogenj, Jesenice so bile razsvetljene kot podnevi. Predvsem so streljali proti Mežaklji. Vse mobilizirance bi lahko prepeljali v Meža-kljo, toda ti so začeli begati. Povrhu vsega se je pa takrat še nevihta ulila na Jesenice. Zaradi hudega ognja, ki gaje sovražnik usipal z vseh strani, je bilo težko obdržati red in disciplino, ko smo se začeli umikati. Dogovorjeni smo bili, da se umikamo po istih poteh, kot smo prišli. Edini nevarni predel poti je bil prehod na Poljane, ker so sem tolkli z minome-talci. Tu smo imeli enega ranjenega. Druga enota, ki bi se morala vračati proti Hrušici, se je pa v streljanju izgubila in šla namesto ob vodi proti Hrušici, naravnost v Mežakljo. Nemci so jih z reflektorji opazili in obstreljevali, da niso nikamor mogli. Nekateri so morali cel dan pričakati v pobočju. Tu so se porazgubili tudi nekateri mobiliziranci. Zbor brigade je bil potem na Pokljuki. Tu smo potem v štabu ugotavljali uspeh akcije. Z Jesenic smo pripeljali nekaj čez sto mobilizi-rancev. Če bi se vsi držali dogovora, bi akcija lahko bolje uspela. Imeli smo štiri mrtve in nekaj ranjenih. Bil pa je to izredno hud moralni udarec za Nemce, ki so bili vse do takrat prepričani, da so Jesenice trdnjava, ki ji nihče ne more do živega, da se skozi njihove zasede ne more prebiti niti posameznik. Govorilo se je takrat o partizanski drznosti, kako smo Nemcem izred nosa mobilizirali njihove Francoze, Italijane, Slovence. Malokatera enota je dosegla tak uspeh, v moralnem smislu pa zagotovo ne. Prešernova birgada ni nikoli dolgo mirovala. Že naslednji dan smo šli v akcijo v Bohinju. Na Uskovnici smo se /. bohinjskimi terenci dogovorili za napad na nemško postojanko pri Sv. Janezu. Nemci so nam takrat ušli v Bistrico. Zminirali smo stavbe, kjer so bili nastanjeni, zminirali bunkerje, v hotelu Bellevue smo pa vzeli perilo in odeje, da smo za silo opremili novince.« D. Dolenc V ZLITU bodo jutri slovesno odprli novo proizvodno halo in pognali moderno strojno linijo V les vložiti čim več znanja in dela Kdo ne pozna lepih belih masivnih smrekovih kredenc za kmečke kuhinje, kmečke sobe, okroglih in oglatih smrekovih miz in masivnih težkih stolov s srčki v naslonjalu, ki pričarajo v prostor toplino in prijaznost? Že vrsto let ima ZLIT — Združena lesna industrija Tržič v svojem proizvodnem programu izdelavo masivnega pohištva, toda silno težko ga je dobiti. Tako kot nam, je všeč tudi kupcem zunaj in ker mora, kot vemo, čim več v izvoz, gre tudi 95 ali pa še več od- stotkov proizvodnje Zlitovega masivnega pohištva k tujim kupcem. No, z novo proizvodno halo in novo strojno linijo, ki jo bodo jutri pognali, bodo v Zlitu še za enkrat povečali proizvodnjo masivnega pohištva, tako da ga bo vendarle ostalo nekaj več tudi za domačega kupca. V Zlitu predvidevajo, da bo šlo 80 odstotkov vse proizvodnje še vedno v izvoz, toda lep del je bo zdaj lahko prodane doma. Velika, lepa modra proizvodna hala je zrasla ob Tržiški Bistrici. Komaj pred letom dni, za občinski praznik lani, so položili temeljni kamen za novo gradnjo. Danes pa tu stoji ogromna hala. ki daje v dveh etažah 4000 kvadratnih metrov prostora: zgoraj bo proizvodna hala za masivno pohištvo z novo. moderno strojno linijo, ki uvršča Zlit med najmodernejše obdelovalce lesa v Jugoslaviji, spodaj pa bo še enkrat toiiko prostora za skladišče. V novi proizvodni hali, na novih strojih, bo delalo 90 do 95 delavcev, le okrog 20 več kot prej, proizvodnja pa bo za 100 odstotkov višja. Draga je bila ta nova investicija. 233 milijonov je skupno stala: gradnja je vzela dobrih 100 milijonov dinarjev, domača oprema 40 milijonov, uvožena tehnologija 56 milijonov dinarjev, ostalo so pa zahtevala obratna sredstva in drobna oprema. Precejšen delež so zbrali lastnih sredstev za investicijo, nekaj sredstev je prispeval Sozd GLG Bled, dobili so kredit Ljubljanske banke, tudi mednarodni kredit IFC, nekaj kreditov so pa dali izvajalci. Glavni domači izvajalci del so bili IMOS - SGP Tržič, Konstruktor Maribor, Trimo Trebnje, Obrtno podjetje Tržič in drugi. Nova investicija je bil velik zalogaj za ZLIT. Pridni bodo morali biti Zlitovi delavci, da bodo sproti poravnavali vse svoje obveznosti. Investicije se jim pa kažejo tudi še za naprej. Ne tako velike, kot je bila ta, toda večmanjših. Enkrat se bo treba lotiti žage. Žaga je sicer nova, toda stavba je stara, še lesena, še baronova. Pa pomožne prostore potrebujejo, bolj urejene delavnice. In še kaj bo treba storiti za večji družbeni standard delavcev. Tri temeljne organizacije ima danes ZLIT: žago, lesno predelavo, pohištvo in trgovino ter skupne službe. 320 delavcev tu združuje delo. Tozd Pohištvo ima dva obrata: obrat masivnega pohištva v Tržiču in tapetništvo v Križah. Ne le masivno pohištvo, poznani so tudi Zlitovi udobni in lični tapecirani sedeži: enosedi, dvosedi, trosedi. ki se praktično in enostavno raztegnejo v prav tako udobno ležišče. V njihovi trgovini na Deteljici so vedno na ogled. Ti so namenjeni predvsem domačemu kupcu. ZLIT pa je poznan tudi po paletah. Manj in bolj zahtevnih. Največ jih naredi za Iskro, za njene centrale in za jeseniško železarno. Na leto predelajo v ZLITU okrog 23.000 kubičnih metrov iglavcev in 2000 kubičnih metrov listavcev. Od te mase pridobe okrog 16.000 kubičnih metrov desk: za pohištvo porabijo okrog 2000 kubičnih metrov, lesna predelava, ki izdeluje embalažo, pa porabi za svojo proizvodnjo okrog 11.000 kubičnih metrov desk. Kot pove novi direktor ZLITA Marjan Bizjak, bodo v ZLITU tudi v bodoče gledali predvsem na to, da bodo v les vložili čim več svojega znanja in dela, da bo bogato oplemeniten prodan. Zanimanje za njihove izdelke je veliko. Največ izvažajo masivno pohištvo. V Švico, Francijo, skandinavske dežele, v Zahodno Nemčijo. Nikoli ni nobenih reklamacij, nobenih pripomb. Le to jim svetujejo tudi tuji kupci, naj obdrže proizvodni program, ki so si ga zastavili in predvsem, obdrže naj to kvaliteto. Potem ne bo nikoli strahu za njihovo prodajo. No, z novimi modernimi stroji — v glavnem so to stroji za površinsko obdelavo lesa, kot so brusilni, lepilni, polirni in podobni — bo njihova kvaliteta še večja. Surovinsko bazo imajo zagotovljeno, produktivnost bo z novimi stroji še enkrat večja, torej se delavcem ZLITA prihodnosti ni bati. ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Tržiča in jim želimo še mnogo delovnih uspehov Danes bodo v Lepenki v Tržiču slovesno odprli avtomatizirano proizvodnjo lepenke Proizvodnja lepenke je postavljena na novo Tržič — Te dni mineva dve leti. odkar so v tržiški Lepenki položili temeljni kamen za novo proizvodnjo lepenke Danes je ena največjih investicij v tržiški občini končana. Zgrajena je velika nova proizvodna hala. na novo opremljena z avtomatskim lepenčnim strojem, najmodernejšim v vsej Jugoslaviji, zgrajena je čistilna naprava in hidrocentrala za proizvodnjo elektrike na Tržiški Bistrici — petino porabljene energije bodo odslej sami proizvedli - postavljen je nov objekt za elektro in strojno vzdrževanje z& celotno tovarno in postavljena je nova upravna zgradba v kateri so dobili prostore tudi za obrat družbene prehrane, garderobe, gasilce in civilno zaščito in zaklonišča. Da je lažji dovoz v tovarno, so porušili star objekt ob vodi in razširili notranje in zunanje parkirne prostore Uredili so tudi kompletno infrastrukturo delovne organizacije. Dotrajana je bila kanalizacija, dotrajani so bili elektrovodi. parovo-di in drugo Zdaj imajo urejeno moderno hidrantno omrežje, nove moderne naprave za javljanje požarov, urejene transportne poti Skratka, tržiške Lepenke enostavno ne prepoznaš več1 Ogromno so naredili in dosegli v teh dveh letih delavci Lepenke Največja pridobitev pa je nedvomno le-penčm avtomat novi dodelovalni in predelovalni stroji, ki omogočajo, da se bo njihova proizvodnja razširila ne bodo več proizvajali le osnovne surovine - lepenke in papirja, temveč tudi izdelke iz lepenke in papirja Osvojili so proizvodnjo toaletnega papirja modernizirali proizvodnjo izdelovanja papirja v lormatih. izdelovanje prirezov za registratorje iz lepenke Glede na to da so dobili tudi nov rezilec za plosko rezanje, bodo imeli možnost izdelovati lepenko tudi v manjših formatih, kakršne kupec Pać želi Z modernizacijo proizvodne se bo proizvodnja lepenke povečala za 105 odstotkov (indeks 205). papirja pa za 20 odstotkov Pri vsem tem so pa število delavcev celo znižali medtem ko jih je bilo prej zaposlenih od 130 do 132. jih trenutno združuje delo 126 In še se kažejo možnosti zmanjševanja zaposlovanja. Celotna investicija je stala 350 milijonov dinarjev. Sredstva za to veliko investicijo so poleg lastnih sredstev pridobili tudi z združevanjem sredstev sovlagateljev znotraj delovne organizacije KTL, v šestih toz-dih. ki so proizvodno povezani z Lepenko, dobili so pa tudi bančni kredit od Gospodarske banke Ljubljana in inozemski kredit od Frankfurtske banke Nova investicija je upravičila vse načrte tudi glede izvoza, je poudaril direktor Lepenke Jože Stucin, kajti vse kaže. da jim ne bo težko doseči planiranega 40-odstotnega .zvoza. 57 odstotkov planiranega polletnega izvoza so uresničili v 2 mesecih! Izvažajo največ v Italijo. Zahodno Nemčijo in na Madžarsko, dogovarjajo se pa tudi za izvoz v dežele tre tjega sveta Medtem ko so letošnje prvo četrtletje zaključili še z izgubo, se v 1. polletju že lahko pohvalijo s pozitivnim rezultatom. Te dni bodo pognali še zadnji del investicije — lakirni stroj za lakiranje lepenke, ki bo dal materialu večjo površinsko odpornost in lepši estetski videz. '■ Danes dopoldne ob 11. uri bo Lepenka slovesno otvorila vse svoje novosti To bo praznik za vse njene delavce in za vso tržiško občino. DO KTL, Industrija papirja in embalaže TOZD Lepenka Tržič Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Tržiča in jim želimo še mnogo delovnih uspehov @ metalka TOZD wtriglav tržič Tovarna montažnega pribora in ročnega orodja 64290 Tržič, Bistrica 132 tel. (064) 50-040 ENOSTAVNA UPORABA, VELIK USPEH! r Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik. PETEK, 3. AVGUS]^J984 PRAZNIČNE ČESTITKE 13. STRAN O LAS lettradicije — 99 let kvalitete ombažna predilnica in tkalnica i tržič stitamoob občinskem pr mira stavbno in pohištveno mizarstvo, radovtjica, šercerjeva 22, telefon (064) 75 036 GlnTIhTG alpska modna industrija Radovljica Lastne prodajalne: Radovljica, Linhartov trg 3 — Radovljica, Jalnova 2 — Bled, C. svobode 15 — Bled, Koroška 11 — Jesenice, Titova 34 — Kranjska gora, Borovška 92 — Nova Gorica, Leninova 11 — Koper, Ul. JLA 8 — Vipava, dvorec Zemono, ter na novo odprta trgovina v Bohinjski Bistrici z veliko izbiro maloserijskih izdelkov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo zapraznikobčine Radovljica. izdelujemo opremo za hotele in bolnice ter stavbno pohištvo in strešna okna po naročilu \/sem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik fnnmnni GOSTILNA tlCTAR RADOVLJICA 1822 Miv&k AUrko linturtov trg 2 64240 fUdovUta TcL(064) 75-642 Čestitamo za občinski praznik in vas vabimo, da poizkusite naše priznane specialitete. Obtorkihzaprto. Okrepčevalnica ČEBELICA Linhartov trg 16 Radovljica Vabimo vas, da nas obiščete Vsem Gorenjcem čestitamo za občinske praznike! inovak*S KOMUNALNO PODJETJE TRZIC, p. o. Pristava 80 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik. SLOVENSKE ŽELEZARNE plamen tovarna vijakov kropa občinski praznik Radovljice čestitamo m poslovnim prijateljem in občanom vseam belimo veliko delovnih uspehov t&r t ID/EN TRZISKA INDUSTRIJA OBUTVE ® IN KONFEKCIJE p. o. TRŽIČ proizvaja sestavne dele obutve (notranjike) in modno usnjeno konfekcijo ter prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu, sredstva civilne zaščite Ob občinskem prazniku čestita delovna skupnost TRIO vsem občanom in poslovnim prijateljem GLAS 14. STRAN PRAZNIČNE ČESTITKE PETEK, 3. AVGUSTA 1 984 OBLAČILA žič OBLAČILA NOVOST TRŽIČ Delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob občinskem prazniku Obiščite našo tovarniško prodajalno v trgovskem centru Deteljica v Bistrici pri Tržiču Mercator MERCATOR ROŽNIK TOZD PRESKRBA TRZIC Cenjenim potrošnikom, delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem čestitamo ob prazniku občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič in jim želimo še veliko delovnih uspehov. pIRfl SSGPTRŽIČ IMOS SGP Tržič p. O. čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem za praznik občine Tržič Vabimo vas v naše specializirane prodajalne: v Tržiču salon pohištva, železnino, športno prodajalno in blagovnico. Obiščite naše razstavne prostore od 10.do 19. avgusta 1984 na Gorenjskem sejmu v Kranju. Nasvidenje pri Mercatorju T O K O S TRŽIČ TOKOS TRZIC d. o. tržiška tovarna kos in srpov - tržič čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim sodelavcem za občinski praznik KARTONAZNA TOVARNA LJUBLJANA n. sol. o. TOZD »JELPLAST« Kamna Gorica Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik veletrgovina bled Vsem občanom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice in se priporočamo! Živilski kombinat »ŽITO« n.sol.o. Ljubljana TOZD proizvodnja pekarskih in konditorskih izdelkov n.sub.o. LESCE ROŽNA DOLINA 8 Vsem svojim kupcem in občanom čestitamo za praznik Radovljice in Tržiča, ter priporočamo svoje izdelke, kruh, pecivo, slaščičarske proizvode, čokolado in obisk naših trgovin in slaščičarn Kobla v Bohinju, Vrba v Radovljici in Magušarju v Lescah VEZENINE BLED tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o. Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Radovljice Obrtno podjetje Knjigoveznica in tiskarna Radovljica čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik Radovljice in se priporočamo s svojimi storitvami PETEK, 3. AVGUSTA 1984 PRAZNIČNE ČESTITKE 15. STRAN GLAS r TIKOTRZIC Tržiškd podjetje industrijske kovinske opreme Delovna organizacija, specializirana za preobliko-vanjetankepločevinedo6 mm Izdelujemo: — omare za prekajevanje in shranjevanje mesa — omarice za ključe _ posebno garderobno opremo _ naprave za čevljarsko industrijo in druge izdelke iz kooperacijskega programa Čestitamo vsem občanom in poslovnim sodelavcem za občinskipraznik. KOM PAS JUGOSLAVIJA TOZD Mejni turistični servis Poslovnaenota Korensko sedlo, tel.: 88-494; Turistično gostinski obrati; Poslovna enota Ljubelj. tel.:50-104; in PoslovnaenotaRateče, tel.:88-404 ČESTITAJO BRALCEM GLASA OB PRAZNIKU GORENJSKIH OBČIN IN SE PRIPOROČAJO S SVOJIMI STORITVAMI. Sukno — industrija volnenih izdelkov z n. sol. o. Zapuže SUKNO — Industrija volnenih izdelkov Zapuže proizvaja vse vrste blaga za ženske iz 100% čiste ovčje volne ter odeje najboljših kvalitet. V prodajalnah v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju vam nudimo najnovejše vzorce ženskega in moškega volnenega blaga ter volnene odeje vseh vrst in kvalitet. Ob tako bogati izbiri boste gotovo našli tudi nekaj zase. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Radovljice Pilbo FILBO delovna organizacija za projektiranje, proizvodnjo in montažo filterskih in ventilacijskih naprav za industrijo Bohinjska Bistrica Izdelujemo, montiramo in projektiramo stroje in naprave za industrijsko ventilacijo, filtracijo, klimatizacijo in zračno hlajenje. Nudimo tudi ključavničarske in kleparske usluge. Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik UKO Kropa čestita vsem delovnim ljudem za občinskipraznik občine Radovljica. Vsem mladim priporočamo, da se 64245 Kropa tel. (064) 79-481 izučijo lepe umetne obrti. '»»JI kii i r^T IMOS «OIIESKJC Radovljica Za občinski praznik Radovljice, čestitamo vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem. 9 Tapetništvo Radovljica Vsem delo vnim ljudem čestitamo za praznik občine Radovljica KEMIČNA TOVARNA PODNART Delovni kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za občinski praznik Radovljice ^ NO * NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljah (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA. J heneiit _ Lackfabnk Jm. Seebacher Allee 42 ^■a-9500 Villach 51. CELOVŠKI SEJEM Blagovni sejem z mnogimi posebnimi razstavami petka, 10. do nedelje, 19. avgusta 1984 — od Iz ponudbe: gradbeni stroji in materiali, pohištvo, tekstilije, preproge, električno orodje, in stroji za kmetijstvo, vse za gospodinjstvo, dom in vrt 33. LESNI SEJEM V CELOVCU od petka, 10. do srede, 15. avgusta RAZSTAVIŠČE — DNEVNO od 9. do 18. ure — 1500 RAZSTAVLJALCEV IZ 30 DRŽAV ZABAVIŠČE DNEVNO DO 02. URE ZJUTRAJ GOZDNO GOSPODARSTVO Bled n. sol. o. Ljubljanska 19 tel.: dir. 77-257. h. c 77-361-364 telegram GG Bled. poštni predal 42 TOZD GOZDARSTVO BOHINJ, n.sub.o. Bohinjska Bistrica. Grajska cesta 10 TOZD GOZDARSTVO POKLJUKA, n.sub.o. Bred. Triglavska cesta 47 TOZD GOZDARSTVO JESENICE, n.sub.o. Jesenice. Tomšičeva cesta 68 TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO BLED n.sub.o. Bled. Ljubljanska 19 TOZD GOZDNO AVTOPREVOZNIŠTVO IN DELAVNICE SP. GORJE, n.sub.o. Spodnje Gorje 1 TEMELJNA ORGANIZACIJA KOOPERANTOV ZASEBNI SEKTOR GOZDARSTVA BLED, n.sub.o. Bled. Ljubljanska cesta 19 v delovni organizaciji GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n.sub.o. Bled, Ljubljanska 19 gospodarijo z gozdovi, proizvajajo in prodajajo različne vrste okroglega lesa. izdelujejo kvaliteten okrogli les po posebnih naročilih, pripravljajo rezonančni les. nudijo prevozniške usluge za prevoz lesa in popravljajo gozdarske stroje in naprave Čestitamo občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za njihov praznik! ALPETOUR Škofja loka Objavlja naslednji oglas: I. tozd Gostinstvo Kranj 1. RFCFPTORJA 2. VODJE KUHINJE Pogoji: pod 1. — ESŠ, gimnazija, hotelska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj, /nanje dveh tujih jezikov, poskusno de lo 3 mesece pod 2. — VKV kuhar, in 4 letu delovnih izkušenj ali KV kuhar in 5 let delovnih izkušenj, poskusno delo 3 mesece II. TO/I) Potniški promet Kranj t. VEC VOZNIKOV AVTOBUSOV za DE Kranj in 1)1 Škofja Loka 2. VEC SPREVODNIKOV za DE Kranj in DE Škofja Loka Pogoji: pod 1. — šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije, 1—2 leti delovnih izkušenj, od tega.več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, poskusno delo 3 mesece Kandidati naj imajo stalno bivališče v bližini delovne enote, za katero se pri javi jajo. * III. tozd Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj t. 2 AVTOMEHANIKOV Pogoj: — poklicna šola avtomehanske stroke in 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca Delovno razmerje se sklene /a nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne v loge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidate bomo o izidu obvestili v roku HO dni, po izteku prijavnega roka. ALPETOUR ALPETOUR — DO PROMET TOZD Remont Kranj, n.sub.o. Mirka Vadnova 8, Kranj razpisuje na temelju sklepa delavskega sveta temeljne organi-eacijedela in naloge RAČUNOVODJE TOZD REMONT KRANJ (delavec s posebni mi pooblastili in odgovornostmi) Poleg pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom, morajo kandidati izpolnjevati šo naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj,od tega več kotenoletov računovodstvu ali - srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega več kotenoletov računovodstvu Izbrani kandidatbo imenovan za41eta. Pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazi-• o /pohiievanjt. pobojev naj kandidat, pošljejo v 1 > dneh P«objavi M^C"sOZDAWtour, Škofja Loka, Pravni služba I .tov trg /B ?o/nak /a razpis«. Delavski sv et bo o i/h.n kandidata odločil V hO d^koilK hiranj« ponudb. Kandidate bomoo Izbiri obvestili v 5 dneh po odločit vi delavskega sveta. Slovenske železarne O. VERIGA LESCE n. sol. o. Tovarna verig, vijakov, odkovkov, orodij, pnevmatsko-hidravličnih naprav, industrijske opreme in meril Vsem delovnim kolektivom družbeno-političnim organizacijam in občanom čestitamo za občinski praznik Radovljice in jim želimo veliko delovnih uspehov Restavracija CENTER Lesce — tel. 75-507 Vabimo vas na srbske specialitete na žaru, tople pogače, gibanice, sir in kajmak ter ostale domače jedi. Lokal je primeren za zaključene družbe, poroke, obletnice in druga praznovanja. Občanom radovljiške občine čestitamo za njihov praznik. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SRS Podružnica 51500 KRANJ Objavlja po sklepu sveta delovne skupnosti z dne 26. 7. 1984 dela in naloge NEPOSREDNO VODENJE KADROVSKE SLUŽBE IN SPLOŠNIH OPRAVIL v organizacijski enoti podružnice Kranj za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje, delovne pogoje: — da imajo visoko strokovno izobrazbo pravne smeri ali visoko šolo za organizacijo dela in 4 leta delovnih ustreznih izkušenj. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah sprejema kadrovska služba SDK, podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 8 dni po objavi. GRADBENO PODJETJE BOHINJ BOHINJSKA BISTRICA Po sklepu 19. redne seje DS z dne 5. 7. 1984 objavljamo prosta dela in naloge RAČUNOVODJE za nedoločen čas Pogoji: — najmanj srednja izobrazba ekonomske smeri, — 5 let delovnih izkušenj Priče tek dela takoj. Vse informacije dobite v kadrovski službi DO. Pismene prijave pošljite z dokazili v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri boste obveščeni v 30 dneh po objavi. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ n. sol. o. Kranj, Poštna ulica 4 Delavski svet Podjetja za ptt promet Kranj razpisuje imenovanje INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA PODJETJA ZA PTT PROMET KRANJ Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka šolska izobrazba. — najmanj 3 leta ustrezne funkcionalne usposobljenosti, — pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa v zaprti ovojnici na naslov: Podjetje za ptt promet Kranj, Poštna ulica 4, Kranj, za razpisno komisijo. * Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh od dneva imenovanja. Osnovna šola MATIJA VALJ AVEC PREDDVOR Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja prosta dela in naloge: VZGOJITEIJICE v vrtcu Preddvor za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — končanavzgojiteljskašola.nastopdelal. 9. 1984 KUHARJA v šoli Preddvor za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: — KV kuhar, nastop dela 27. 8. 1984, poskusno delo 2 meseca UČITEIJA razrednega pouka v šoli Preddvor, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoj: — PAsmerra/.redni-pouk.nastopdelal. 9. 1984 Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. CESTNO PODJETJE KRANJ Odbor za delovna razmerju TOZD Gradnje objavlja naslednja dela in naloge: STROJ NIK A G K A I) B E N E M E H A NIZACT J E (2delavca) Pogoji: - KV strojnik, 2 leti delovnih izkušenj, 3 mesece po-skusnodelo Odbor za delovna razmerja TOZD Vzdrževanje in varstvo cest objavlja nasledn jadela in naloge: VOZNIKA TOVORNEGA VOZU J\ (2 delavca) Pogoji: - končunašolazavoznikemotorn,hvozil,21etidelov-nih.zkušenj,3meseceposkusnodelo l)iM«)/dm/uie.no/a,H.clMlooMH-assp«»lninuh>lovnimča^om^ Kandidati naj pošljejo pisne prijave / dokazili O izpolnjevanju pogojev v 8dneh poobjavi, Kandidati bodo o izbiri ob-Izhira bo opravljena v zakonitem roku. Kai ves. eni v roku 8 dni po spi ejeinu sklepa. PETEK, 3. AVGUSTA 1984 ŠPORT IN REKREACIJA ZANIMIVOSTI KRONIKA 17. STRAN O LAS Šport ob koncu tedna Leno urejen park - Ob jeseniških stolpnicah vzdržujejo spominski park. ki je prebivalcem, ki živijo, v spalnem naselju vedrilo in :a počitek. -D. Sedej v ra:-Foto: Vročina VSAK TEDEN DVAKRAT PRI VAS DOMA ZVEST PRIJATELJ GLAS Tržič: nočni tek po mestnih ulicah — V počastitev občinskega pra/nika bo danes. 3. avgusta, ob 20. uri v Tržiču nočni tek po mestnih ulicah. Sodelovale bodo ekipe osnovnih organizacij ZSMS, osnovnih šol, družbenih organizacij in društev. JLA in posamezniki. Start in cilj bosta na mostu čez Tržiško Bistrico v bližini občinske zgradbe. Kokrica: tek po krajevnih ulicah — Športno društvo Franc Mrak — Kokrica prireja danes, v petek, tek po krajevnih ulicah s pričetkom ob 18. uri. Udeleženci, razdeljeni v dvanajst skupin po starosti in spolu, bodo tekli na progah dolgih od enega do pet kilometrov. Start in cilj bosta pred gostiščem Brunarica ob cesti na Rupo. Prireditelj sprejema prijave še dve uri pred začetkom tekmovanja. Šobec: šahovski turnir — V počastitev praznika občine Radovljica bo v nedeljo, 5. avgusta, na Šobcu (v primeru slabega vremena pa v Kazini hotela Park na Bledu) tradicionalni, že 11. mednarodni moštveni šahovski turnir. Tekmovanje se bo pričelo ob 9. uri. Moške ekipe sestavljajo štirje člani, ženske pa dve članici. Vsak igralec ima za partijo na,voljo pet minut časa za razmišljanje. Vsako moštvo mora prinesti na nastop dve brezhibni šahovski uri. Prireditelj, Šahovsko društvo Murka Lesce, sprejema prijave do začetka turnirja. Ženske ekipe plačajo za tekmovanje 300 dinarjev, moške pa 500. Ledine: odprto prvenstvo Kranja v smučanju — Planinsko društvo Kranj prireja v počastitev občinskega praznika v nedeljo, 5. avgusta, na Ledinah odprto prvenstvo Kranja v smučanju. Organizator sprejema prijave v soboto do 18. ure v Kranjski koči na Ledinah in v nedeljo uro pred začetkom tekmovanja. Štartnina je 50 dinarjev. V nedeljo bo izpred hotela Creina v Kranju odpeljal ob 6. uri avtobus na Jezersko. Cena prevoza je 150 dinarjev. Kranj: skakalna tekma v spomin na Francija Thalerja — Smučarski klub Triglav prireja v soboto, 4. avgusta, ob 16. uri na 55-metrski skakalnici, pokriti s plastiko, na Gorenji Savi 13. mednarodno tekmovanje v smučarskih skokih za pokal Kranja in v spomin na Francija Thalerja, prezgodaj umrlega kranjskega družbenopolitičnega delavca, člana upravnega odbora sekcije za skoke in leto pred smrtjo tudi predsednika skupščine občinske telesnokultur-ne skupnosti. Organizator je povabil na tekmovanje člane in mladince iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije. Na prireditvi bo predstavnik Smučarske zveze Jugoslavije predal pokal Smučarskemu klubu Triglav, ki je v minuli sezoni osvojil ekipni naslov državnega prvaka v smučarskih skokih. Ogled tekmovanja bo brezplačen. — J. Javornik Stražišče: nogometni turnir ob 50-letnici Save — Nogometni klub Sava bo 50-letnico proslavil z nogometnim turnirjem, na katerem bodo poleg gostiteljev sodelovale še ekipe Obirja iz Avstrije, Triglava iz Kranja in iz I^esc. Tekmovanje bo v nedeljo, 5. avgusta, na stadionu v Stružišču: ob 8.45 bo otvoritev turnirja; ob 9. uri tekma Suva : Obir; ob 10.30 Triglav : Lesce: ob 17. uri srečanje za -3. in 4. mesto: ob 18.30 finalna tekma, uro kasneje pa svečana razglasitev rezultatov ter podelitev priznanj zaslužnim nogometašem in nogometnim delavcem. Kranj: nogomet Triglav : Vižinada — Nogometaši kranjskega Triglava se bodo v uvodni tekmi priprav za tekmovanje v slovenski nogometni ligi pomerili jutri, v soboto, ob 17. uri na štadionu Stanka Mlakarja v Kranju z ekipo NK Vižinada. Domačini bodo po odhodu Tanevskega v Maribor in Murnika k Slovanu nastopili v spremenjeni postavi. Peternelju še bron Aylesbury — Poročali smo že, da je Marjan Peternelj s Češnjice pri Podnartu na sedmih svetovnih športnih igrah invalidov — paraple-gikov v Angliji osvojil zlato medaljo v metu kopja z novim svetovnim in olimpijskim rekordom 26,24 metra. V nadaljevanju atletskih tekmovanj je Peternelj v tretji skupini invalidov na vozičkih sunil kroglo 7,80 metra in za tretje mesto dobil še bronasto medaljo. Atleti so na svetovnih igrah osvojili skupno pet medalj — dve zlati, srebrno in dve bronasti. Slahše so igrali košarkarji, ki so se po začetnih porazih z Nizozemsko in Švedsko merili za uvrstitev od 9. do 12. mesta. Naši paraplegiki se bodo vrnili domov danes; ob 14.25 bodo z Jato-vim letalom poleteli iz Anglije, okrog 16. ure, če seveda letalo ne bo imelo zamude, pa jih lahko pričakujemo na brniškem letališču. (cz) Uspešen nastop gorenjskih šahistk Marušičeva ob zmago v zadnjem kolu Kranj — Veliko število sodelujočih (24), borbenost in izenačenost igralk ter uspešen nastop gorenjskih šahistk — to so glavne značilnosti 38. slovenskega šahovskega prvenstva za ženske, ki se je v torek popoldne končalo v hoteiu Creina v Kranju. Naslov najboljše v republiki je ohranila lanska zmagovalka Tatjana Vaupotič-Košan-ski iz Ptuja. V devetih kolih je zbrala šest točk in pol, prav toliko kot Nada Marušič (ŠD Jesenice) in Pavla Košir (ŠD Iskra Ljubljana), vendar- je med vsemi tremi imela najtežje nasprotnice (najvišji Bucholz). Marušičeva je že z osvojitvijo drugega mesta in z uvrstitvijo na polfinale državnega prvenstva dosegla imeniten uspeh in doslej najboljši rezultat na slovenskih članskih prvenstvih. Z malce več zbranosti v zadnji partiji bi lahko celo zmagala. Za prvo mesto bi ji zadostoval že remi. Vse do predzadnjega kola je vodila na lestvici, v zadnjem pa je po več napakah izgubila z mojstrsko kandidatko iz Tacna, sicer igralko kranjskega šahovskega društva Andrejo Erjavec, in doživela drugi poraz na prvenstvu. Erjavčeva se je z zmago prebila na četrto mesto in bo igrala na zveznem turnirju mojstrskih kandidatk. Peto in šesto mesto sta si razdelili Brigita Rakič (Maribor) in Francka Petek (Murka Lesce), ki sta zbrali po pet točk in pol; od obeh mojstric so šahovski strokovnjaki pričakovali v Kranju boljše igre. Lojzka Pongrac z Jesenic, ki igra za celjski šahovski klub, je doživela dva poraza, proti Orlovi in Erjavčevi, in zbrala pet točk, prav toliko kot Vilma Lap iz Komende, Alenka Nikl iz Fra-ma, Simona Orel iz Škofje Loke (ŠD Kranj) ter najstarejša udeleženka pr- Avto trčil v neosvetljen traktorski priklopnik V prometni nesreči pri Lahovčah je v sredo umrla sopotnica v osebnem avtomobilu 27-letna Rozi Klemene, ko je avto zadel v neosvetljen traktorski priklopnik Lahovče -— 27-letna Rozi Klemene iz Kranja je bila žrtev prometne nesreče, ki se je zgodila v sredo, 1. avgusta, nekaj pred pol deseto ponoči med Lahovčami in Nasovčami. Nesrečo je zakrivil neosvetljen traktorski priklopnik, ki ga je vozil 53-letni Stanislav Zorman iz Lahovč. Osebni avto z voznikom Helmutom Klemencem, starim 28 let, iz Kranja, je pripeljal za njim in ker je voznik prepozno opazil neosvetljeno vozilo, je silovito trčil vanj. Avto se je zagozdil pod samonakladalnik, ki se je ustavil šele po nekaj metrih. Trčenje je bilo tako močno, da je osebnemu avtomobilu posnelo streho. Zaradi hudi poškodb je na kraju nesreče umrla Rozi Klemene, voznika in njunega 5-letnega sina Aleša, pa so hudo ranjena odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer se borijo za njuni življenji. Nesreča opozarja voznike kmetijskih traktorjev, da so prav tako udeleženci v prometu in da tudi za njih veljajo predpisi. V tem primeru zlasti predpis o osvetljevanju vozil po- noči! I v? o^ A ZAČETNIKE IN IZKUŠENE [1 fizikalne osnove • osnovna šola • nadaljevalna šola zgodovina • oprema mi varnost • pravila srečevanja • akrobatski liki # vožnja s fun deskami # regatno jadranje • vreme • kje bomo jadrali • nakup opreme # popravila - vzdrževanje • samogradnja # zanimivosti in rekordi založba mladinska knjiga cena: 1.700 din NAROČILNICA ■■■■■■■■ 70 nazornih skic ZZO crno belih slik 37 barvnltt posnetkov 191 strani DA, želim prejeti knjigo 01 0159760 JADRANJE NA DESKI 1.700 din Plačal(a) bom: 0901 2340 00000 I_i_I t_i_I l_l jiPjPjiOjOj 00 02 03 PO POVZETJU v celotnem znesku ob prevzemu knjig V 3 ZAPOREDNIH MESEČNIH OBROKIH PO 566 din _!_L J_I_I_I_' ' ' Priimek J—I—I_l ,1 ,) 1 I -i_1 i I Ulica (ali vasi št Ime -i_j_'' ■ ' -i—i_1__I_I_i_L -»—c_J—L_5J—I—l_.J—l—1_I__1_l_l_i l ) I i i i 1 I Poštna števlka Naziv pošte J_L Založba iadRANJE NA OESKI lahko kupite v vseh knjigarnah, pri naših založ-Kni'?° l^erienikih. Najenostavneje pa je, če jo z izpolnjeno naročilnico piskih po^e'tJ na naslov: MLADINSKA KNJIGA, TOZD ZALOŽBA, prodaja naroč»te p p LJUBLJANA, Titova 3. p0 poŠti, oiu__ r ii 1 - --- j Naslov ii osebne ,zk I_I i_i ■ i i J_L J_L _1_1_I__1_L Zaposleni a i pn (oasJcv) J_L -I_I i I l i_L 1 1 l_L tevilka osebne izkaznice 1 1 Leto fO|SfV8 Strinjam se z navedenimi prodainimi pogoji Znese« bom poravnal(a) pod pogoji, ki sem jih oznaćil(a) takoi po preiemu računa in položnic na tekoči račun Mladinska knpga. TOZD Založba. Ljubljana. 50101-603-46486 Izjavljam, da v primeru če ne bom plača(a) dveh obrokov najetega kredita, pooblaščam organizacijo združenega dela. v kateri sem zaposlen da nakazuje preostale obroke iz mojih osebnih donodkov Morebitne napake bom reklamiral(a) naipozneie v osmih dneh. poznejših reklamacij založba ne bo upoštevala Ta naročilnica zavezuje založbo in naročnika Morebitne spore rešuje pristojno sodišče v Ljubljani Datum Podpis venstva Herma Svarcer iz Maribora. Majda Mazi jeva iz Šenčurja, ki igra za Šahovsko društvo Domžale, je osvojila polovico možnih točk (4,5). Viktorija Marušič. hči drugouvrščene igralke na prvenstvu, je dokazala, da se razvija v obetavno igralko. Zbrala je tri točke in pol, pol več kot njena društvena tekmica Irena Ravnik iz Breznice. 14-Ietna Mira Cencelj iz Kranja je že z uvrstitvijo na slovensko prvenstvo dosegla lep uspeh. Tekmovanje, ki je veljalo tudi za pokal mesta Kranj in je bilo posvečeno občinskemu prazniku, je dobro organiziralo kranjsko šahovsko društvo s pomočjo pokrovitelja — Skupščine občine Kranj. (cz) Milijonska škoda v požaru Kranj — V kranjski Iskri Tele-matiki je v ponedeljek, 30. julija, nastal požar v peči, kjer sušijo pertinaks. Peč je popolnoma pogorela, tako da gmotna škoda znaša milijon dinarjev. Vzrok požara še-raziskujejo. NESREČE VOZNIK IN SOPOTNIK ZAMENJALA MESTI V torek smo poročali o prometni nesreči, ki se je zgodila na Krnici. V nesreči je bil huje ranjen sopotnik v osebnem avtu, 24-letni Mitja Čeme. Miličniki so kasneje ugotovili, da je bil za krmilom Černe, 22-Ietni Igor Urevc, ki mu v nezgodi ni bilo nič, pa je sedel poleg. ZBIL PEŠAKINJO Jesenice — 24-letni Albin Jus je v ponedeljek, 30. julija, na Jesenicah zbil pešakinjo Valerijo Korantar, staro 75 let. Voznik pred prehodom za pešce ni zmanjšal hitrosti, Koran-tarjeva pa je prav tako brezglavo prečkala cesto. V nesreči je bila huje ranjena. OTROK IZSILIL PREDNOST Sv. Duh — V slabo preglednem križiču s slepo ulico sta v torek 31. julija, trčila kolesar, 5-letni Benjamin Zupane, in osebni avto. ki ga je vozil 40-letni Franc Rozman iz Škofje Loke. Otrok se je zaletel v vrata avtomobila in obležal na cesti huje ranjen. MOTORIST NA NASPROTNI STRANI Škofja Loka — 18-letni motorist Igor Vakelj iz Škofje Loke je v sredo, 1. avgusta, vozil proti Železnikom, ko je nenadoma zapeljal na nasprotno strah ceste, da bi obrnil. Tedaj pa je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 32-letni Franc Blaznik iz Podlubnika. in motorista zbil. Vakelj je bil v nesreči huje ranjen. Z MOTORJEM STA SE PREVRNILA Bohinjska Bistrica — Zaradi brezglave hitrosti sta se na cesti med Ribčevim lazom in Bohinjsko Bistrico ponesrečila motorist Iztok Zmi-tek, star 22 let, iz Stare Fužine, in sopotnica Marjana Silice, stara 16 let. Zaneslo ju je levo, kjer sta trčila v zaščitno ograjo, nato pa ju je odneslo na drugo stran, kjer sta obležala hudo ranjena. D. Ž. Plezalca omahnila v brezno 2e v nedeljo. 29. julija, sta se v stene Jalovca podala alpinista Dušan Kocjančič, star 24 let. z Brezij pri Jesenicah, in 26-letni Tone Kejžar s Studenčnice pri Radovljici. Zaradi padajočega kamenja sta se nato odpravila v steno Šit. Ko sta bila prek polovice poti, je Kocjančiču zdrsnilo in padel je nekaj metrov globoko, toda Kejžar ga je na vrvi ujel in plezal naprej. Nato je še sam zdrsnil. Planinca sta se ujela v skalno zajedo, od koder nista nikamor mogla, zato sta ponoči oddajala svetlobne signale, da bi jima priskočili na pomoč. Dvajsetericu gorskih reševalcev iz Kranjske gore in Rateč je šla v stene Tamarja že v nedeljo, prihodnji dan pa je poletel tudi helikopter RSNZ. ki je popoldne z vitlo potegnil ponesrečenca iz stene. Helikopter ju je ponesel do Tamarja, od koder so ju prepeljali v jeseniško bolnišnico. 18. STRAN MALI OGLASI tel.: 27-960_ PRODAM Prodam barvni TELEVIZOR Mon-treal. Kocjunova 2 A Kranj (Stra/isče). Prodam PRAŠ1Ć.E, težke od 25 do 100 kg. Posavec 123. Podnart 6621 Prodam 20 do 110 kg težke PRAŠI ČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 9090 Prodam rjave JARKICE hisex in PE TELINCKE brojlarje, za dopitanje. Stanonik. Log 9. Škofja Loka ' 9091 Novo DIRKALNO KOLO. na 10 prestav; JOGI in dvojno nerjaveče KORITO, prodam. Poljanska 62, Škofja Loka 9103 Poceni prodam dobro ' ohranjeno SPALNICO. Vinko Benedik, Gorenje-savska 43, Kranj 9138 Prodam nov RAČUNALNIK sinclair ZX speetrum 16 K z navodili. Jernej Fržen, /.g. Bitnje 195, Žabnica 9139 Prodam malo rabljen ŠOTOR za 6 oseb. Janez Jereb, Luči ne 6, Gorenja vas 9140 Prodam GRADBENO DVIGALO in ELEMENTE. Poljče 23, Begunje 9141 Prodam KUNCE - RDEČI NOVO-ZELANDEC. Milan Mali, Križe 115 9142 Prodam KRAVO s teletom. Možjan-ca 2, Preddvor 9143 Prodam priprave za izdelovanje butar. Jerič, Možjanca 8, Preddvor 9144 Prodam SURFA (sailboard in burjo). Smledniška 6, Kranj 9145 Prodam 5 tednov staro TELIČKO, PUHALNIK z noži in motorjem. Zg. Bitnje 67 9146 Prodam hrastova DRVA v »klaftrah« in smrekove DESKE 25 mm. Janez Sluga, Zalog 38, Cerklje 9147 HITACHI mini komponento 2xl5W, prodam. Breg ob Savi 47, Mavčiče 9148 Prodam SEDEŽNO GARNITURO. Vehovec, Valjavčeva 14 9149 Prodam KUNCE — samice, stare 5 mesecev. Mlakarjeva 56, Šenčur 9150 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, s teletom ali brez. Vrhovnik, Praše 5, Mavčiče 9151 Ugodno prodam dobro ohranjen otroški ŠPORTNI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku. 9152 Prodam hrastove PLOHE. Telefon 25-717 po 21. uri , 9153 Prodam POLTABOLAR, znamke rog. Aleš Špendal, Kovor 35 9154 Prodam 3 OVČKE z jagnjetom. Žiga-nja vas 32, Tržič 9155 Prodam dvojna garažna VRATA, dvokrilna, 3 x 3 m, s podboji in železna, i-krilna, z osebnim .vhodom, 2.80 x 3,10 m, izvedba KOP Telefon 064/22-669 9156 Prodam malo rabljen PISALNI STROJ UNIS tbm de lux. Berčič, Zg. Bitnje 202 9157 Prodam KOŠARO za dojenčka, PEČNICE za krušno peč, moško SUKNJO in dva »MODROGA«. Telefon 064/57-024 9158 KOTNO BRUSI LKO metabo, 180 MM. 2000 VV, prodam. Telefon 88-584 9159 PRALNI STROJ gorenje, rabljen, v brezhibnem stanju, poceni prodam. Telefon 21-839 9160 KOTEL iz čistega bakra, 120-litrski, s tušem, pipami in s podstavkom, peč-ko — litoželezno, na trdo gorivo; električni ŠTEDILNIK na tri plošče in dve novi rezervni PLOŠČI, prodam. C. Ko-krškega odreda 16, I. nadstropje, popoldan do 20. ure 9161 Prodam diatonično HARMONIKO B, - ES, - AS, - F. Pangršič, tel. 50-260 — int. 342 dopoldan 9162 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI PETEK, 3, AVGUSTA 1984 Če imate vlago v stenah, vam strojno prežagamo in izoliramo temelje ali zid. ADORA p. p. 63, DOMŽALE LOTERIJA srečka šl. din srečka št. din 30 80 63231 4.000 0480 600 174671 30.000 7420 800 9610 600- 13 120 05850 4.000 23 120 124710 30 000 33 1 110 196330 30.080 63 8223 140 9211' 2 60 8913 720 201302- 30.060 73073 73823 4 000 8.120 9964 1.000 94633 10.100 17774 0.000 98213 4.120 20104 4.000 50404 10 000 15 80 52484 6.001) 45 05 120 160 fi 60 895 200 8626 060 37765 6.160 105996 30.000 38665 6.160 309846 2.000.060 369115 101) 080 427506 1,000.001) 47 01) 08 100 87 81) 778 200 267 200 2168 2.000 55017 • 8.066 8528 1.000 140217 30 000 1«' Ui78 30 000 1»8307 30 080 3/4848 200.000 39 100 01 711 140 400 423459 18794!» 30.000 30 000 Ugodno prodam barvni TELEVIZOR gorenje, ekran 50, cena 3.5 SM in de sna VRATA /a Z-750. Božidar Šimipl. Deteljica 5. Tržič 9163 KABLI. PGP 3x2.5kv. mm. 300 m. prodam. Informacije po tel. 81 520 9164 Prodam GUMIJAST ČOLN šport Beograd. MOTOR 4 KM in karamboli run R 16. Telefon 49 114 9105 Prodam šest-valne SALONIT K F Vo povije 16. Sp. Brnik 9106 Prodam 8 mesecev staro TELIČKO frizijko in visoko brejo KRAVO, po izbiri. Jože Bizjak, Mavčiče 80 9107 PPR KABEL, 2x2,5 mm, ugodno prodam. Telefon 22-221 — int. 33-58 dopoldan 9168 Poceni prodam PSA — NOVOFUND-I.ANDCA, starega eno leto. Kranj, Ko-vaeičcva 5, tel. 26-885 9169 Prodam DIVAN in POLKAVČ. Kaj-diž, Poljšiška c. 5, Bled 9170 Prodam LTŽ KOPALNI KADI, beli. 160 in 170 cm, cena 1,4 SM. Roman Le-ban, Kranj, Trojarjeva 43 9171 Prodam rabljeno, brezhibno, 300-litr-^sko ZAMRZOVALNO SKRINJO. Informacije po tel. 27-218 — Kranj 9172 PRALNI STROJ-gorenje, brezhiben, prodam za 16.000 din. Podlubnik 260, Škofja Loka 9173 Prodam ARMATURNE MREŽE. Telefon 064/74-926 9174 Prodam nova vhodna VRATA. Olga Ostojič, Vodopivčeva 16, Kranj 9175 Prodam 30 vreč PERLITA. Zalog 50, Cerklje 9176 Prodam 7 tednov staro TELIČKO si-mentalko, primerno za rejo. Franc Kunšič, Grabče 10, Zg. Gorje 9177 Prodam IZKOPALNIK krompirja »Polak«. Virmaše 34, Škofja Loka 9178 • Prodam KRAVO, v tretjem mesecu brejosti. Begunje 105 9179 ^ Prodam PSICKO - NEMŠKO OV-ČARKO, z rodovnikom, staro 8 tednov, za 8.000 din in globok OTROŠKI VOZIČEK. Stane Dolinar, Retnje 1, Tržič 9180 Prodam 3 kW termoakumulacijsko PEČ. Naslov v oglasnem oddelku. 9181 Prodam nove ROTRINGE: 0,2, 0,3, 0,4 in 0,8, z nekaj pribora in rabljeno OKNO Jelovica, 80x80 cm, betonsko OKNO, 80x50 cm, dve MREŽI za jašek, 51 x 118 cm. Telefon 47-628 zvečer 9182 Prodam mlado KRAVO simentalko s teletom ali brez. Gorica 2, Radovljica 9183 Po stari ceni prodam PRALNI STROJ, 10-kilogramski in posebej »CENTRIFUGO« za sušenje perila, oboje novo, nerabljeno. Filip Markelj, Lancovo 12. Radovljica, tel. 74-855 9184 Prodam 20 PUNT za zidarski oder, dolžine 4 do 6 m, izreze od vrat in dve plošči ALUMINIJA, 0,8 mm. Telefon 77-887 9185 Prodam 22 kv. m RAPIC MREŽE in 33 kv. m STIROPORA, debeline 5 cm. Ivan Cimerman, Sp. Besnica 76 9186 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Telefon 77-470 9187 Prodam otroški TRICIKEL. otroški avto moskvič, kuhinjsko mizo in stole. Telefon 22-730 - Kranj 9188 Prodam 7 tednov stare NEMŠKE OVČARI E, čistokrvne, brez rodovnika. Francka Žitnik, Vodice 153 9189 Prodam novo 380-litrsko ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH alarm in SURF imgrad D-2. Telefon 82-861 -int. 34 — Tone 9190 Prodam PLETILNI STROJ singer, z motorčkom, dvoredni. Telefon 064/77-964 ves dan 9191 Prodam KOSILNICO agroal. Preddvor 147 9192 Prodam dva meseca brejo KRAVO simentalko, staro 5 let. Smokuč 40, Žirovnica 9193 Prodam dva BIKCA za nadaljnje pi tanje. Bukovic Oton, Sv. Tomaž 2, Sel ca 9325 Prodam OBRAČALNIK sokol 140. Slavko Čudež, Trnje 12, Škofja Loka 9326 Prodam nov MOLZNI STROJ — pre vozni. HIDRO POR 220-litrski. dve breji KRAVI in stroj za izdelavo STRESNE OPEKE folc s 380 modeli. Bogdan Kovač, Vinharje 1, Poljane 9327 Prodam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE, stare 8 tednov. Fireder. Gore n ja vas Roteče 63, Škofja Loka 9328 Prodam mlado KRAVO s teletom Gorenj« vas 39, Roteče 9329 Prodam I kub. m III.I.VITA iri trak torsko gumo 112x28. Binkelj 18, Škof ja Loka 9330 Prodam eno in pol leta staro TELI CO simentalko. Šmartno 16, Cerklje 9331 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. Zalog 40, Cerklje 9332 Ugodno prodam MOTORNO ZAGO lonsereds, v okvari. Petne, Zg. Besni ca 20 . 9333 Prodam PUJSKE, težke po 3^kg. Sp. Brnik 60, Cerklje 933 1 Prodam več ročnih vozičkov z derco. Kuhar, Predoslje 6 9339 Piodum ladijski POD in PUNTE. Telefon 45-334 9336 Prodam mlado KRAVO simentalko, s teličkom. Zalog 45, Cerklje 9337 Prodam 10 dni starega BIKCA. Kern Praporotna polica 28, Cerklje 9338 Prodam OVCO in dva KOSTRUN > stara 3 in 8 mesecev. Alojz Pevec. Dol ŽUI)0VU pol 1. Kokrica 9.339 Prodam novo govejo KOZO (4 kv. m) Naslov V oglasnem oddelku. 9340 prodam KRAVO po izbiri in TELI-CO le/ko 200 kg ali menjam za jalOvO GOVED Virmaše 42, Škofja Loka 9341 Prodam BANKlNE'ka fasadni oder in električno GRADBENO OMARICO. IVter Mah. Golnik 19 9342 KRAVK simentalko ali Iri/ijko. bre-je. dva BIKCAsmientalca. stara K me secev in TKI.IČKO simenlalko. staro 4 meseci«, prodam. Erce. Vodice 70 nad Ljubljano 9343 Prodam 0 mesecev brc|o KRAVO, lipove DEŠKE in PLOHI-: ter rablieno MOTORNO ŽAGO stihi 0,50. Čirce 17. Kranj 9344 Prodam mesnate PRAŠIČE, težke približno 70 kg. za nadaljnje pitanje. Miro Bajd. Križe 81 9345 Prodam trofazni KOMPRESOR, plinsko NAPRAVO in električno GRADBENO, OMARICO. Podbrezje 12/A. Duplje 9346 Prodam TRAJNOŽAREČO PEČ EMO 5 in ŠIVALNI STROJ bagat Jadranka, potreben čiščenja. Telefon 44-645 9.547 Prodam dve mladi KRAVI in TELI-CO, breje po 7 mesecev. Podbrezje 31, Duplje 9348 Poceni prodam črnobel TELEVIZOR. Kalinškova 41. Kranj — Gorim je 9349 Poceni prodam tri uokvirjene GOBELINE. Hodžič, Levstikova 3. Kranj 9360 Prodam novo, še zapakirano ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, 22-litrsko in brako PRIKOLICO. Ljubno 11, Podnart 9351 Prodam ZAJCE za pleme — beli no-vozelandec. Marjan Grajzar, Partizanska pot 12/A, Kranj — Kokrica 9352 Ugodno prodam nov ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 25-578 9353 Prodam uvožen ŠOTOR za 4 do 5 oseb. Jaka Platiše 5, Kranj — Zdenka Krč 9354 Prodam KOSILNICO za traktor to-mo vinkovič 730 TV 140 GS 18 A. Podbrezje 123, Duplje 9355 Ugodno prodam 1000 kosov PORO-LITA za oblaganje. Švegelj, Ljubno 128, tel. 70-016 ' 9356 Prodam dva meseca stare KUNCE. C. 26. julija 48, Naklo, tel. 47-696 9357 PERSONAL - DIRKALNO KOLO, II prestav, poltabularji, novo, prodam. Telefon 62-708 9358 Prodam stereo HI-FI RADIO SCAN-DYNA 2 x 40 W, za 25.000 din in ZVOČNIKA ITT 50 W, po 6.000 din. Bogataj. Selo 20/A, Žirovnica 9359 Prodam zimski ČESEN. Telefon 28-805 9360 Prodam globok otroški VOZIČEK za dvojčka, temno moder žamet. Telefon 50-260 - int. 235 dopoldan 9361 Prodam TRAKTOR universale 445 s kabino. Andrej Gregorc, Senično 16, Tržič 9362 Prodam ŠTEDILNIK gorenje na trda goriva. Informacije po tel. 064/81-679 od 18. do 20. ure 9363 Prodam 35 m polcolskih črnih CEVI Za centralno kurjavo. Telefon 60-421 9364 Prodam 12 g ZLATA za zobe v ploščicah (aurodent 20). Telefon 60-421 9365 Zakonsko POSTELJO ugodno prodam. Ogled v soboto in nedeljo od 8. do 15. ure. Ul. Gorenjskega odreda 4, stanovanje 12, Kranj 9360 Prodam NOVO 96-basno HARMONIKO melodija Mengeš. Telefon 61 830 9307 Prodam samonakladalno 16-kubično PRIKOLICO. Telefon 061/452-748 /večer 9368 Prodam eno leto starega NEMŠKEGA OVČARJA, novo športno KOLO amater in MLADIČE — pritlikavi pinč, odličnih staršev. Jože Pogačur. Sp. Gorje 43, Bled 9369 Prodam 6 tednov staro TELIČKO. Moše 13, Smlednik 9370 PEČNICE za kamin in 32 kv. m keramičnih PLOŠČIC, prodam. Telefon 50-735 9371 Prodam otroško POSTEIJO z jogi jem in globok otroški VOZIČEK PEG Bonča, Šenčur, Rožna 13 9372 Dir •rk( KUPIM Kupim OBRAČALNIK za traktor TV 21 KM s kardanom ali brez Ponudbe pošljite na naslov Pavle Bogataj, Kla dje 7, 64224, Gorenja vas nad Skoljo Loko 9215 Kupim 400 do 500 kosov STREŠNE OPEKE »Vinkovci 333«. Britof 10, Kranj 9320 Kupim manjšo tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Telefon 22-818 9321 Kupim jesenov in jelšov LES, 3 m 0 cm, Telefon 061/611 298 9322 Kupim rabljena OKNA m VRATA in rdečo STREŠNO OPEKO. Ali lopam ca, Sr. Bitnje 5, Žabnica 9194 Kupim ali zamenjam za goved, KO BILO huflinger, starejšo, vajeno vož nje in jahanja. Filip Markelj, Lancovo št. 12, Radovljica, tel. 74-855 9195 Kupim rabljeno ali novo strešno ZA-REZNO OPEKO, rdeče barve, 3000 ko sov. RumUs, Jesenice. Pod gozdom 14. tel. 81 440 9106 VOZILA "Prodam VVARTBURG karavan, let nik 1977 Tel. 27 583, popoldne 8892 UgddnO prpdam ZASTAVO 750 I.E. registrirano do julija 1985. letnik 1976. Krajne, Ljubno 60, tel. 70O45 9270 Prodam dobro ohranjen (i( >LF JGI. letnik 1981. Telefon 49 029 9271 Prodam 4 kolesne OBROČE 13 x 175 Telefon 28-436 — C. JLA 35 9272 Ugodno prodam R 18 m SURF imgrad. Kranj, Kal inškova 13, Gorenje 9273 Prodam ŠKODO 110. letnik 1972. vozno, registrirano /a leto 1984. cena 25 S M Ogled vsakdan od i5 ure dalje. Brezje pri Tržiču 4 1. Ti *H 9274 l godno prodam ZASTAVO ini su pei. letnik 1978. Telefon 02-109 9252 Prodam GOLFA, november 1978. prevoženih 59.000 km. Pernus, Žirovnica 14/A 9253 ŠKODO 105 S. profani Telefon 50-087 9254 Ugodncr prodam R-4 »katrco«. letnik 1979. Jože Bilič. Polj še 21. Begunje 9255 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1975. Telefon 50-417 popoldan. 9256 Prodam MINI MORIŠ. Iztok Snedici Partizanska pot 12/A. Kranj — Kokrica 9257 Prodam 126-P, rdeč, letnik september 1978. cena 13 SM. Telefon 064/47-139 po 15. uri 9258 FIAT 132. s plinsko napravo. TAXT METER. stranice kasona TAM 2001, prodam. Telefon 004/26-124 — Bruno Moškon. Stošieevu 4. Kranj 9259 Prodam ŠKODO 100 L. letnik 1972, vozno. Telefon 79-657 9260 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978, registrirano do 12. 6. 1985. Studenčice 14, Lesce 9261 Prodam dobro ohranjen R-4, letnik 1979. Ancelj, Dovje 10, Mojstrana 9262 Prodam GOLF JGL, letnik 1980. Re-čiškall.Bled 9263 Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978. karambolirano, celo ali po delih. Ogled vsak delovnik popoldan. Miro Zupa-nec, Trnje 15, Železniki 9264 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Silvo Konc, Kokrški log 19, Kranj — Primskovo, tel. 26-047 9265 Prodam ŠKODO po delih. Drulovka 58, Kranj ' 9266 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Anton Eržen, Zg. Lipnica 15, Kamna gorica' 9267 Prodam GOLFA, letnik 1978, dobro ohranjen, cena 360.000 din. Jože Ren-dolič, Zg. Duplje 73 9268 Prodam R-4, letnik 1977. Telefon 064'/62-348 9269 MZ 125, prodam ali zamenjam za APN-4. Pintar, Tomaževo 9, Selca 9197 Prodam FIAT 126-P, letnik 1977. Pernus, Bi-H. Ribenska 12/A, tel. 78-089 9198 Prodam FORD 1.3. letnik 1978, ohranjen, 33.000 km. Britof 189 9199 Prodam dobro ohranjeno KAROSERIJO za ZASTAVO 101. Telefon 40-615 9200 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979. dobro ohranjeno. Žiganja vas 55, Tržič 9201 5 GUM 135 x 15 za diano ali spačka (ni treba zračnic), prodam. Miha Močnik-, Milje 37, Šenčur 9202 Prodam VW - SCIROCCO 1,6 GT. Posavec 74 9203 Ugodno prodam AUDI 60 L in novo SEDEŽNO GARNITURO, še zapakirano, za 4 SM. Likozarjeva 13, Kranj 9204 VVARTBURG, letnik 1976, prodam. Informacije po tel. 064/24-808 po 20. uri 9205 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, 123.000 km, tehnični pregled opravljen, cena 8,5 SM. Telefon 24-863 9206 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, dobro ohranjeno. Ludvik Antolič, Pristava 14 pri TRIO Tržič 9207 Prodam VVARTBURG, letnik 1972. Bečo Huskič, Gorenjskega odreda (i. Kranj 9208 Prodam ZASTAVO 635. Kranj, Ješe-tova 34, tel. 24-485 9209 Prodam odlično ohranjeno ZASTAVO 101 confort, letnik 1981. Bašelj 28 9210 Poceni prodam ZASTAVO 750, starejši letnik, registrirano do julija 1985. Globočnik, Janeza Puharja 6, Kranj 9211 Prodam tovorno PRIKOLICO /a osebni avto. Primož Kelvišar, Kosova 5, Jesenice — Murova 9212 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, registrirano do junija 1985. Naslov v oglasnem oddelku ali po tel. 064/47 018 9213 Prodam OPEL KADETI' T. letnik 1977 (4 vrata). Britof 185 9214 Prodam ŠKODO 105,., letnik 1982, Sr. vas 11, Gorice 8972 Prodam ZASTAVO 101. letmK 1978. Informacije na telefon 25 150 od 10. ure dalje. Prodam ŠKODO 120 E, letnik 1979, prevoženih 45.000 km Aljančič, Pod brezje 80 9215 Prodam DIANO, letnik december 1976. Miro Vakaričič, Kidričeva 4.3, Kranj 9216 Prodam brako PRIKOLICO Fišteš, Deteljica 6, Tržič 9217 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, za 1 I SM. Otonu ar. Križe 94/ A 9210 Prodam obnovlieno, ohranjeno ZASTAVO 101, registrirano do 28.7. 1985 ter 2ASTAVQ 101, po delih, in novo DIRKALNO KOLO senior. 10 prestav Sponko, llotema/e 15 921!) Prodam dobro ohranjen AUDI 60 L, ali menjam za manjši avto Cvetkov, 'Tomšičeva 19, Kranj 9220 Prodam VW BOMBI BI S m FIAT 850, ali menjam za karamboliran osebni avto. Miro Mohorič. Zabrekvo 9, Sel ca 9221 Prodam /aleteno ZASTAVO 101. To lefon 28 457 9222 Prodam KOMBI ZASTAVA 135 K m 4 železne »TRAVERZE«, dolžine 6,5 ta Čirce 20, Kiunj 0223 Prodam nov rogov PONV EXPK ESS. 3 S M m nov laponski Vv'AEKMAN Te lefon 28-436 9224 Prodam GOLF diesel, prevo/oruh 7 500 km. Vopovlje 16, Sp Brnik 9225 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1974 ( doboenik. /.g. Otok 9. Radovljica 5)22*5 Prodam Z.-»STAVO 101, 1300 ctm, confort', letnik 1982. Tomaž Prevodnik 1 »ustal 98 (Hrastnica). Škofja Loka. Ogled popoldan 9227 Prodam VVARTBURG. letnik 1973. z rezervnimi deli. registriran do mana 1985. Bergant. Sp. Luša 24. Selca 9228 ZASTAVO 101, letnik december 1977. prodam za 14 SM Stara Loku 28. Škoija Loka 9229 Prodam FIAT 126-P. letnik 1976 -november. Jev.šek. Godešič 70, Škofja Loka 9230 Prodam 14 M, ali zamenjam za AUTOMATIC silver bulet. Božič, Suha 14 Škoija Loka. tel. 064/62-837 9231 Prodam R-4, po delih, informacije po tel. 064/61-218 - Franc Frelih, Partizanska 40, Škofja Loka 9232 Prodam avto VVARTBURG karavan, karamboliran. Karel Volčjak, Virmaše 24, Škofja Loka 9233 AUTOMATIC 3 M s sedežem za dva, dodatno opremljen, prodam. Telefon 24-341 9234 Prodam dobro' ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1979. Ogled po 15. uri. Zlato polje 2/C, Kranj, tel. 24-625 9235 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978. Ogled v soboto od 10. do 14. ure. V službi tel. 21-282 ali 25-289. Mesud Dulie, Lojzeta Hrovata 7, Kranj 9236 Prodam avto GOLF, letnik 1979 37.000 km. Bled, Grič 11, tel. 78-026 9237 Prodam novo ZASTAVO 750 in TRAKTOR tomo vinkovič T 521. Preddvor 126 9238 Prodam GOLFA, letnik 1980, prevoženih 36.000 km, v račun vzamem »fi-čka«. Ciril Kocjančič, Krnica 2/A, Zg. Gorje 9239 Prodam RENAULT 4 TL. letnik 1980. Staretova 32, Kranj — Čirče 9240 Ugodno prodam dobro ohranjeno in pravkar registrirano ZASTAVO 750, letnik 1975. Mežan, Zabreznica 53, Žirovnica 9241 Prodam osebni avto 126-P, za 8,5 SM, letnik 1978. Telefon 78-259 9242 Prodam CITROEN GS, letnik 1979 ali ZASTAVO 750, letnik 1981, cena 29 SM. Telefon 064/75 907 9243 Prodam avto ZASTAVA 101 1300, julij 1982. Ogled v petek in soboto. Gsel-man, Smledniška 45, Kranj 9244 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 101, prevoženih 55.000 km, letnik 1978. Matevž Trojar, Železniki, Na Plavžu 71 924< Prodam eno leto star MOPED tomos automatic 3. Vinko Zavrl. Lahovče 1 Cerklje 9246 GOLF, letnik 1977, črne .barve, lepo ohranjen, potrebna menjava prednjih blatnikov, prodam za 23 SM. Telefon 77-316 - int. 004 po 19. uri 92-7 Prodam CITROEN GS 1,3, letn.k 1980, lepo ohranjen in stalno garaž i-ran, cena 40 SM. Telefon 78-078 dopoldan 9248 Prodam R-4 TL, letnik 1977. Budko-vič, Triglavska 16, Radovljica, tel. 74-630 9249 Prodam ZASTAVO 750. Sr. Bitnje 12, Žabnica 9250 Prodam R-4, letnik 1978, RENAULT 16, letnik 1971; 9 betonskih STEBROV za ograjo, vlečno kljuko za škodo; 2 GUMI za forda 185/70/13, dve za diano 135x15, prednji levi blatnik za R-16. Ciril Verbič, Zg. Brnik 136, Cerklje 9251 Prodam WARTBURG karavan, letnik 1982. Informacije po tel. 62-206 po 14. uri 9275 Prodam ZASTAVO 101, dobro ohranjeno, letnik 1978. Ogled v petek dopoldan in soboto ves dan. Halid Rašič, Finžgarjeva 8/A, Lesce 9276 Prodam ZASTAVO 750, letnik december 1979. Janez Ahačič, Podljubelj 26, Tržič 9277 Ugodno prodam R-4, letnik 1975. Telefon 77-477 9278 FIAT 126-P, letnik 1978, prodam. Telefon 74-263 9279 Prodam dobro ohranjen ELEKTRO-' NIC 90, za 6,5 SM, star 4 leta, malo vožen registrira« do konca julija 1985. Telefon 41 159 9280 Prodam MINI MORIŠ 1000, ali me-„,an, za ZASTAVO 750 ali Z-101. Jože Smerkolj 'Trg svobode 7, Tržič 9281 Prodam MOTOR 14 M, za 4,5 SM. 'ludobivnik, Hotemaže51, Preddvor 9282 Poceni prodam MINI MOR1S eo-oper, odlično ohranjen. Zadnikar, Ho-temaže 55, Preddvor 9283 Ugodno prodam GS 1220 C, letnik 1974, prevoženih 70.000 km, garažiran, dobro ohranjen. Ogled v soboto in ne-(Kj 8, dO 15. ure. Kranj, UL Go-renjskega odreda 4. stanovanje 12 9284 R 1 II.S, september 1983, še v garan-11 ji. /godno prodam. Zupan, Zgoša 59. Begunje 9285 ,,',,„,,,,,, VVARTBURG, letnik 1977 in termoakumulacijsko PEČ, 6 k\v, nerabljeno. Meglic, C. na Brdo 17, Kranj, tel. 25-646 9286 GOLF diesel, bel, september 1983. 19OOO km. kot nov, cena 89 SM, pro-()am Telefon 26-075 9287 Ugodno prodam R-6, cena 3,5 SM. Telefon 88-920 - Int 16 9288 pr0dam ZASTAVO 750 lux, letnik 1075 Voglje 95, Šenčur 9323 'prodam MZ 250 ETZ, avgust 1983. Sr, Bitnje. 83, Žabnica 9324 STANOVANJA V Škofji Loki kupim STANOVANJE, dvosobno ali dvosobno s kabinetom pralna) Telefon 60-918 .9289 PE1 PETEK, 3. AVGUSTA 1984 Prodam dvosobno STANOVA\\JK kabinetom. Sostunovič. Podlubnik Kili. Škofja I.oka 32JMI Mlad uslužbenec nujno potrebuje PHpSTOIi /a bivanje. Šifra: Intelektualec Nujno rabim GARSONJERO ali SO BO s souporabo kopalnici'. Šifra: Uslužbenec 9292 Če imate primerim PROSTOR /a bi vanje in si želite imeti pridnega fanta, pošljite ponudbe pod šifro: Priden 9293 Dve dekleti nujno iščeta SOBO ali manjše STANOVANJU v okolici Radovljice. Lesc- ali Bleda. Naslov v oglasnem oddelku. 9294 V najem vzamem eno ali dvosobno STANOVANJE, kjerkoli na Gorenjskem. Šifra: Dogovor — stanovanje ' 9295 Za dve leti, vzamem v najem GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE v Ljubljani. Šifra: Predplačilo za leto v naprej 9296 Dekle z visoko izobrazbo, nujno potrebuje SOBO ali GARSONJERO v Kranju, Škofji Loki ali okolici. Možnost predplačila. Telefon 26-101 9297 Kupim starejše, manjše STANOVANJE ali večjo sobo na relaciji Škofja Loka — Medvode. Šifra: Takoj 9298 Oddam SOBO na Kokrici dvema zaposlenima dekletoma. Predplačilo za 3 mesece v naprej. Telefon 21-896 od 7. do 10. ure in od 19. do 21. ure 9299 MALI OGLASI. OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN O POSESTI HIŠICO ali VIKEND, lahko z vrtičkom, najamem takoj. Zaželjena smer Preddvor, ni pa pogoj, ter v bližini avtobusnega prometa. Ponudbe pod: Sonce in mir 9300 Prodam visokopritlično HIŠO (vikend). 13 km iz Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 9301 GARAŽO v Šorlijevem naselju oddam. Ponudbe pod: Spodaj 9302 Oddam LOKAL (16 kv. m) in 10 kv. m SKLADIŠČNEGA PROSTORA (trofazni tok). Savska 5, Jesenice 930.3 Prodam GARAŽO v Kranju za domom JLA. Telefon 061/577-836 9304 V Kamni gorici pri Radovljici prodam polovico starejše HIŠE, oziroma STANOVANJE v pritličju z vsemi priti-klinami. Božič, Nova vas 23/C, Radovljica ZAPOSLITVE Na Jesenicah zaposlim fanta, prostega vojaščine, ali upokojenca, ki ima veselje do popravila čevljev. Kukovič, Tuga. Vidmarja 2. Kranj od 19. do 21. ure 9008 Takoj zaposlim KV ali PKV STAVBNEGA KLEPARJA ali KIJUČAVNI-ČARJA. Visoko 10.3. B, tel. 43-179 9009 Takoj sprejmem v službo dva VKV ali KV ROČNA ORODJARJA, z 10-let-no prakso. Ponudbe pod šfro: 35.000 do 40.000 din 9133 Sprejmem vsa ZIDARSKA 1)1.1.A (notranji omet m fasade). Georgie Alu luski. Alpska 13. Bled. tel. 77-097 9308 Zaradi kolesarske dirke NOČNI KRITERIJ«, bo v soboto. 4. H. 1984. med 20. in 22.30 zaprt promet na naslednjih cestah: Koroška cesta. Gregorčičeva; enako v nedeljo. 5.8.1984 /uradi dirke »PO ULICAH KRANJA« med 7.30 in 13.30 naslednje ceste: Jelenov klanec, Koroška c. Gre gorčičeva c. Maistrov trg, Prešernova ul.. Titov trg. Poštna ul.'. C. 1. maja in Savska cesta 9309 Obveščamo vas. da smo pričeli z ugodno prodajo otroških SMUČARSKIH BUNT) in žametnih otroških HLAČ. ELITA - PEPELKA Kranj 9310 PRIREDITVE_ ANSAMBEL SIBILA vabi v soboto, ob 19. uri, in NEDEIJO. ob 16. uri, na VRTNO VESELICO v Predoslje 9311 IZGUBLJENO_ Izgubil sem DENARNICO, rjave bar ve, moško, z dokumenti in denarjem, od St.Loke do Križne gore, v soboto 29. 7., ob 15. uri. Najditelja prosim, naj jo proti»nagradi vrne. 9312 V soboto, 28.7., sem izgubil URO ornega constlation, od Rudnega polja do doma na Uskovnici. Poštenemu najditelju dam lepo nagrado Srečko Rih-tar, Dvoržakova 12, Ljubljana, tel. 061/317-466 zvečer 9313 Kranjčan. 17(1 75.27 let.'zeli spu/nati dekle ali mamico staro od 20. de 28. let. Šifra: Kranjčan OSTALO Umrl H' Za skupno obit iščem šiviljo, ki bi mi pomagala opremiti lokal. Juvan. Kebe-tova 18. Kranj 9317 Iščem VARSTVO za 8. mesecev sta roga otroka, v Britof u ali na Primsko vem. Šifra: Nujno 9318 Lastnice pletilnega stroja empisal. 323, vljudno prosim, če sporočijo svoj naslov v uredništvo pod: Nujno potrebujem instrukcije — plačam dobro 9319 DEŽURNE TRGOV/NE NAJDENO Zatekla se je črnobela. rahlo rjava PSIČKA, manjše rasti. Dobi se v Lescah. Finžgarjeva 16, tel. 74-110 9314 POZNANSTVA Zaposlen, z manjšo kmetijo, v lepem kraju na Gorenjskem, želi spoznati skromno dekle do 28. let starosti, zaradi ženitve. Ponudbe pod: Simpatija 9315 V soboto, 4. avgusta bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: DO Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Petrčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje. SP Labore, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas. Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Ko-čna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 5. avgusta pa bodo dežurne naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure TRŽIČ Mercator Deteljica in Mercator Ravne od 7. do 17. ure. Živila Jelka, Trg svobode 8. od 7. do 19. ure. ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg. FELIKS LUKMAN šofer v pokoju Pogreb pokojnika bo danes. 3. avgusta ob 15. uri na kranjskem pokopališču. žalujoči domaČi Kranj, 1. avgusta 1984 L OBVESTILA ROLETE: lesene, plastične, ŽALUZI-JE. popravila vseh vrst rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064/75-610 jfcjng Opravljam ZIDARSKA in l ASA DERSKA DELA. Re.ševa 13, Kranj 9307 ŽAGAM metrska drva na domu. 'IV Jefon 74-715 813j Ob boleči izgubi našega dobrega moža, ata, starega ata, , tasta,bratainstrica JOŽETA VOUKA iz Podnarta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, za tolažbo ob najtežjih trenutkih, izraze sožalja ter spremstva na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom Resma-novim, Miklavčičevim in Šolarjevim za nesebično pomoč, pevcem za žalostinke, za poslovilne besede ob odprtem grobu in gospodu župniku za pogrebni obred. Zahvalo smo dolžni sodelavcem Iskre Kibernetike TOZD Instrumenti Otoče, DS Administrativno tehničnih služb za podarjeno cvetje. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Podnart, 30. julija 1984 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame HELENE KUMER roj. JUSTIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkoli pomagali v času njene bolezni, nam izrazili sožalje, ji poklonili toliko lepega cvetja in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža. očeta, starega očeta, brata, svaka in strica JOŽETA FRANKA čevljarskega mojstra v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. mu darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se članom Čevljarskega ceha za častno stražo ob krsti in tov. Cadežu za poslovilni govor ter pevcem za zapete žalostinke. Gospodu župniku se zahvaljujemo za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Terezija, sin Štefan, hčerki Jožica in Dragica, sestri Ana in Francka z družinami ter drugo sorodstvo Škofja Loka, Kranj, julija 1984 VSPOMIN Žeenoleto vurobuspiš, a v naš i h s rc i h še ž i viš, ne m ine ura, dan, ne noč povsod si z nami ti navzoč V ponedeljek, 6. avgusta 1984 bo minilo leto, odkar nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ SILAR izZg. Hitenj Vsem, ki sega S(' spominjate in obiskujete n jegovprerani grob, mu prinašate i vet je in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob prerani izgubi našega dragega moža, očka, tasta in starega ata JOŽETA HAFNERJA iz Godešiča 82 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom, še zlasti Bob-narjevim za pomoč, podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravnikom in bolniškemu osebju Bolnišnice Petra Držaja ter zdravnikom Zdravstvenega doma v Škofji Loki za lajšanje bolečin. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu Turboinštituta za nesebično pomoč v času njegove bolezni in v najtežjih trenutkih. Iskrena zahvala gasilcem, pevcem, govornikoma in gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI: žena Jožica, hčerki Tatjana in Darja z družinama Godešič, Železniki, Kamnik Sporočamo žalostno vest, da je v prometni nezgodi umrla ROZI KLEMENC roj. SOVTNC , ie se bomo poslovili v soboto, 4. avgusta 1984, ob 6 uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Kranju. - . ujOČI: mož Helmut, sin Aleš, mama, bratje Fran-I -ij Andrej, sestre Anica, Marija, Cilka, Kati, Barci, J u ''bara 7 družinami ter drugo sorodstvo I " Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tete in tašče MARIJE PIVK s Kokrice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem. Turističnemu društvu Kokrica, folklorni skupini Kokrica, Medobčinski organizaciji slepih in slabovidnih. Društvu upokojencev Kranj ter Mladinski knjigi Kranj za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in pevcem Bratje Zupan za lepo zapete žalostinke. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI: sin Ivan z družino in nečak Viktor Kokrica, 31. julija 1984 GLASOVA ANKETA Rešitev praznične križanke pošljite do 10. avgusta do 9. ure na naslov: ČP. GLAS Kranj, Moša Pij ade 1, z oznako Nagradna Križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 250 din, 3. nagrada 150 din in sedem nagrad po 100 din. bled Otflarske šege na Starem vrhu Škofja Ix>ka — V bogatih gozdovih Starega vrha in okolice je bilo v preteklem stoletju in deloma tudi v sedanjem zelo razvito oglarjenje. Sta-rovrško oglje je do leta 1902, ko je ugasnil plavž v Železnikih, večinoma romalo v železnikarske železarske obrate, kasneje pa je ta dejavnost zamrla in ponovno zaživela s porastom trgovine z ogljem. Da ne bi zamrli spomini na to, za te kraje izjemno pomembno dejavnost, prireja Turistično društvo Stan vrh otnografskc-turistično prireditev. Letošnja bo že trinajsta. Začela se bo v nedeljo, 5. avgusta, ob 12. uri na prireditvenem prostoru Grebljica na Starem vrhu. Za uvod pripravlja prireditelj, Turistično društvo Stari vrh (ustanovljeno je bilo leta 1970), kulturni program, od enih do pol treh pa bo prikaz dela oglarjev m pridobivanje oglja. Od pol treh dalje bo zabava, na kateri bo igral ansambel Oglarji. Na Stari vrh ne bo težko priti. Z osebnimi avtomobili je možen dostop s Selške in Poljanske doline, ob 8.15 in 12.15 pa odideta iz Škofje Lo ke tudi avtobusa za smer Javorje. Iz Javorij je do prireditvenega prostora slabe pol ure hoda. Avtobus se bo vračal ob 17.45. Pokrovitelj prireditve, na kateri bC mogoče kupiti tudi oglje, je SOZD GLG. PRIREDITVE NA BLEDU slovenija - jugoslavija V IT18S8CIJ SVCJUStll 4- so ob 10. uri VABLJENJE Starešina in ženin bosta v spremstvu vaških godcev vabila na ohcet sorodnike in goste iz hotelov od 10. do 23. ure SEJEM — prodaja izdelkov domače in umetne obrti od 11 do 23. ure KULINARIČNE domače dobrote vam bodo postregli na stojnicah in v hotelskih restavracijah ob 16. uri nakladanje BALE na vozove na nevestinem domu na Ble du - Grajska cesta 13. pri »Piberču« Prevoz bale ob 16 30 po Grajski cesti. Cesti svobode in Ljubljanski cesti SRANGA balam na Cesti svobode oziroma prireditvenem prostoru po šrangi bo PR0MENADNI KONCERT v izvedbi pihalne ga orkestra se boste ob zvokih domače glasbe lahko zabavali na Ble gaškem vrtu bodo vsi hotelski gostje postrežem z »0HCETN0 VEČER JO« m prejeli »0HCETN0 ZNAČKO« (obesek). Med večerjo bo folklorni nastop v vseh hotelskih resta vracijah VEČERNI PR0MENADNI KONCERT na jezeru SEJEM — prodaja izdelkov domače in umetne obrti KULINARIČNE domače dobrote vam bodo postregli na stojnicah in v hotelskih restavracijah se bodo zvrstile poročne epizode - 0HCETNI SVATOVSKI SPREVOD - ŠRANGA - POROKA - POROČNA POJEDfNA - »ZAPLEČVANJE« - PR0MENADNI KONCERT - Godba v narodnih no šah iz Gorij pri Bledu ZABAVA S PLESOM ZA VSE se bodo ženinovi svatje odpeljali po NEVESTO na n|en dom. bo SVATOVSKI SPREVOD krenil k poroki Sprevod bo šel od Piberča po Grajski cesti, do hotela Jelovica. Cesti svo bode mimo Festivalne dvorane, Park hotela, nato pa po Ljubljanski cesti in Prešernovi cesti na Blejski grad bodo vaški fantje ŠRANGALI svatovskemu sprevodu pred Festivalno dvorano ob 1 7. uri ob 17. uri od 18. do 23. ure ob 19 30 ob 21. uri 5. ne od 10. do 23. ure od 10. do 23 ure od 14. do 19. ure ob 14 uri ob 15. uri ob 15.15 Smeti so največji problem Mavčiče — Krajevna skupnost Mavčiče, na robu kranjske občine, sodi med tiste, kjer je zaradi gradnje hidroelektrarne že nekaj časa zelo živahno, pa tudi sicer so krajani v tej krajevni skupnosti vedno posvečali veliko skrb urejanju in reševanju komunalnih in družbenih vprašanj. Pred pogovorom o delu in življenju v tej krajevni skupnosti pa smo povprašali, kako so zadovoljni, kaj pogrešajo in česa si želijo. Veliko delo. ki smo ga lani opravili, je bila tudi obnova fasade na šoli. Kar zadeva reševanje komunalnih problemov, smo bili dokaj uspešni. Največja težava pa so še vedno smeti in odpadki. Šola sicer ima kontejner, ki ga včasih uporabljajo tudi drugi, vendar pa večina smeti in odpadkov zdaj najde svoj prostor v kanjonu. Ko bo zgrajena hidroelektrarna, bo takšno odlaganje nemogoče.« Majda Kranjc iz Mavčič: »Mislim, da se ne moremo kaj dosti pritoževati nad urejenostjo. Odkar je na našem območju gradbišče hidroelektrarne, imajo mladi več prostora za športno dejavnost. Različne dejavnosti se lahko odvijajo v družbenih prostorih. Imamo vrtec, pošto, trgovino, šolo . . . Tudi telefonskih priključkov je na našem območju precej. Po moje bi čez čas morali začeti razmišljati o pokopališču, predvsem pa o odvozu smeti. Z odpadki oziroma smetmi se spopada prav sleherna hiša oziroma domačija. Menda bi bil organiziran odvoz sila drag, vendar bo nekaj treba urediti.« Srečko Brglez, vodja enote osnovne šole: »Delo in življenje v našem kraju oziroma v krajevni skupnosti bi v minulem obdobju lahko ocenil za aktivno in vsestransko delovno. Lani smo v šoli pridobili dve novi učilnici. Zdaj imamo urejeno vprašanje prostorov za redno šolsko delo in za podaljšano bivanje. Težava je, ker še vedno nimamo telovadnice oziroma urejenega telovadišča, vendar bomo, upam, čez čas tudi to rešili. Francka Toni iz Mavčič: »Glede na to, da imamo sorazmerno dobre pogoje za različne dejavnosti menim, da ni pravega družbenega življenja. Le kakšna veselica med letom prav gotovo ni nadomestilo zanj. Zaposlena sem v trgovini in upam, da sta preskrba ter založenost kar dobri. Trgovina je zdaj odprta cel dan in včasih imam vtis, da ljudje s tega področja še vedno premalo zahajajo vanjo. Odkar je na našem območju precej delavcev, ki gradijo hidroelektrarno, se še posebno opaža, da bi bila dobrodošla tudi kakšna gostilna ali bife. Zdaj sicer kupujejo v trgovini, vendar trgovina nima primernega prostora. Pa za smeti in odpadke bi morali poskrbeti. Kontejnerja pri trgovini in šoli nista namenjena ostalim, zato je smeti in odpadkov veliko.« A. Žalar J l.sr 4.-5. so-ne 4.-5. so ne 6. po 8. sr 9 če 10.-24. 8. 12. ne 13 po 15 sr 17. pe 18 19. so-ne 20. po 21. -26. 22. sr 23 če 24.-12 9 27. po 29 sr ob 15.30 do povratka ohcetnega sprevoda bo na prireditvenem prostoru KONCERT godbe na pihala v narodnih nošah iz Gorij ob 16. uri bo na Blejskem gradu POROKA ob 16.30 uri se bo ohcetni sprevod vrnil na prireditveni prostor pred Festivalno dvorano, kjer bo ohcet — zadnje dejanje »Blejske kmečke ohceli« Oče in mati sprejmeta v hišo »ta mlado«, sledi ohcetna pojedina, »zaplečvanje« vaških fantov in nato zabava, vse na Blegaškem vrtu in prireditvenem prostoru do 23. ure. 21.00 VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvora ni. Izvaja KUD LADO iz Zagreba 8.00 TFNISTURNIR za pokal agencije Kompas na igrišču Zaka G0LFTURNIR za prvenstvo Bleda. Šeštevna igra 18 lukenj Nagrade: Turistično društvo Bled 20.00 KONCERT v cerkvi na otoku Maria Valeria Breganti — orgije 21.00 VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani. Izvaja KUD TANEC Skopje 16.00 VELIKI PIKNIK za vse goste Bleda v Ribnem. Zabavni program, gorenjski folklorni plesi, družabne igre, zabava s plesom, večerja v naravi. LIKOVNA RAZSTAVA v Festivalni dvorani. Razstavlja akademski slikar Albin Polajnar 10.00 VI MALI SLOVENSKI PLAVALNI MARATON za lovoriko »Kavlja« m »Korenina« RTV Ljubljana na 2000 m. Turisti Bleda plavajo na 1000 m za pokal Bleda 11.00 TURISTIČNI MALI MARATON 20.00 KONCERT v cerkvi na otoku Hubert Bergant — orgle 21.00 VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvorani, l/vaja KUD SAVA Kranj 21.00 DRAMSKA PREDSTAVA v naravnem okolju blejskega gradu Izvaja gledališče Tone Čufar Jesenice. 8.00 TENIS TURNIR za pokal »Casino« Bled na igrišču Zaka 20.00 KONCERT moškega zbora KPD Zasip v cerkvi na otoku GOLF TEDEN V AVGUSTU. Nagrade: Turistična agencija Kompas Bled, Farimi, Slovenija ceste, Danielli 21.00 VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Festivalni dvora ni Izvaja KUD Tine Rožanc Ljubljana 16 00 VFUKI PIKNIK za vse goste Bleda in okolice v Ribnem. Zabavni program, gorenjski folklorni plesi, družabne igre. zabava s plesom, večerja v naravi LIKOVNA RAZSTAVA v Festivalni dvorani Razstavlja akademski slikar Danijel Fugger 20.00 KONCERT svetovno znanega SLOVENSKEGA OKTETA v ceikvi na otoku 21.00 VEČER JUGOSLOVANSKE FOLKLORE v Fest.valm dvora m l/vaja KUD EMONA Ljubljana