DR. ANTON RAMOVŠ NOVA SPOZNANJA O SESTAVI ŠKOFJELOŠKEGA KONGLOMERATA Pred leti smo si podrobno ogledali po Škofji Loki imenovani oligocenski konglomerat (Loški razgledi 15, str. 164—176, si. 6—8) in se dlje pomudili pri njegovih skladih vsepovsod po Kamnitniku in na več krajih med Kamnitni- kom in Crngrobom, predvsem nad izvirom Papirnice in v okolici istoimenske vasice. Zanimali so nas predvsem konglomeratovi sestavni deli, prodniki, nji hova sestava, barva, okamneli ostanki v njih, velikost, stopnja zaobljenosti. Vsa ta razglabljanja o produktih so nam razkrila njihovo starost, skušali pa smo si zamisliti še področje, od koder so vode nanesle skupaj pisano zbirko najrazličnejših kamninskih ostankov. SI. 1. Razgaljeni škofjeloški konglomerat ob kolovozu severno od Grebenarja. Prej bi rekli, da je to prodna groblja, kot pravijo Skofjeločani (Foto A. Ramovš.) 143 SI. 2. Dobro zaobljeni, skoraj okrogel črn apnenčev prodnik (ob kladivu) in Številni drugi, boljše ali slabše oglajeni prodniki (Foto A. Ramovš.) Na Kamnitniku in na ozemlju med njim in Crngrobom prevladujejo v konglomeratu oblice različnega spodnjejurskega apnenčevega oolita in onko- lita. Dosti je v njem prodnikov in celo blokov svetlo sivega bituminoznega dolomita, ki je po mojem prepričanju tudi jurske starosti. Prodniki temno sivega, večidel srednje debelozrnatega apnenca s številnimi drobnimi ostanki iglokožcev in nebroj hišicami drobcenih miliolidnih foraminifer vsebujejo tudi značilne ostanke zelenih alg iz vrste Salpingoporella dinarica Radojčič. Ta apnenčeva alga izpričuje spodnjekredno starost. Tudi oblice skoraj črnega apnenca s foraminiferami so iz istih časov. Posebno pomembna je bila takrat ugotovitev, da sestavljajo škofjeloški konglomerat tudi rdeče rjavi ostanki zgornjekrednega apnenca in glinenega skrilavca z mikroskopsko majhnimi globotrunkanami in heterohelicidami. Ugotovitve o sestavi in starosti prodni kov so pripeljale do spoznanja, da so morale biti v oligocenu v okolici Škofje Loke na površju različne jurske in kredne kamnine, ki so na kopnem raz padale, vode pa so prenašale njihove ostanke tja, kjer leži danes škofjeloški konglomerat. Takrat se ni dalo natančneje odgovoriti na vprašanje, odkod je prihajal pisan kamninski material. Menil pa sem, da je bila najbolj verjetna pot od vzhodne strani, z današnjega področja Sorskega polja in od smleške okolice. Pravo presenečenje so prinesle raziskave tudi v ugotovitvi, da ni bil naj den niti en sam dokazan prodnik neke triasne kamnine. Dotlej je veljalo 144 namreč prepričanje, da sestoje prodniki v škofjeloškem konglomeratu iz raz ličnih, večinoma sivih triasnih apnencev. Geologija pa ne bi bila geologija, če bi bilo s tem že vse dokončno rešeno. Pri podrobni raziskavi sestavnih delov škofjeloškega konglomerata pred leti ni bilo zajeto področje na skrajnem južnem koncu škofjeloške konglomeratne zajede, to je ozemlje v okolici Grebenarja. In prav tam so zadnje raziskave prinesle zanimivo novost. Na pobočju dobrih sto metrov severno od Grebenarja je na kolovozu in ob njem lepo razgaljen škofjeloški konglomerat (si. 1). Kdor pa pozna to kamnino na raznih koncih na Kamnitniku ali v podbojih in drugih izdelkih na raznih koncih po loškem ozemlju, bo najbrž podvomil, da je to sploh škofje- ločan. Pa vendar je. Večidel se sestoji iz debelih prodnikov, ki so lahko dobro zaobljeni in oglajeni (si. 2), ali pa slabše zaobljeni in leže kot podolgovate skale s potolčenimi robovi vse križem razmetani po kamnini (si. 3). Največje takšne skale so dolge tudi blizu 30 cm, od 10 do 20 cm velikih pa je vse polno. Seveda je tudi vezivo med takšnim grobim materialom kar precej debelo- zrnati konglomerat. Med oblicami je tudi tu precej svetlo sivega ali skoraj belega luknjičavega dolomita. Zelo je bituminozen, če udarimo po njem s kladivom ali drgnemo dva kosa med seboj, zasmrdi po bitumenu. Takšen jurski dolomit prevladuje, kot smo zgoraj zvedeli, tudi na Kamnitniku. Posebno pozornost pa zbujajo nad Grebenarjem bledo rdeči in rožnati, razmeroma majhni prodniki apnenčevega oolita. To je kamnina, ki je sestav- Sl. 3. Vse križem razmetane skale sestavljajo škofjeloški konglomerat nad Grebenarjem (Foto A. Ramovš.) 10 Loški razgledi 145 SI. 4. Mikroskopski zbrusek rdečkastega apnenčevega oolita, ki ga sestavljajo številna drobna zrnca-ooidi, velika okoli 1 mm (Foto M. Grm.) Ijena iz samih drobnih okroglih apnenčevih zrnc, ooidov. Zrnca so približno enako velika in merijo v premeru kak milimeter. Kamnina ima, posebno če je polirana, zelo lep izgled (si. 4). Malokje sem doslej videl tako lep apnenčev oolit kot prav tu v škofjeloškem konglomeratu. Zrnca sestoje, če jih seveda motrimo v mikroskopskem zbrusku, iz tankih apnenčevih obročev, ki obkro žajo drobceno polžjo hišico, drobec školjčne lupinice ali majceno kamninsko zrnce (si. 5). V kamnini so tudi posamični drobceni polžki z visokimi hišicami in še drugi z nizkimi hišicami. Okamnine nam povedo, da je apnenčev oolit iz spodnjega triasa, to je iz začetka srednjega zemeljskega veka; je torej veliko starejši, kot je najstarejši prodnik na Kamnitniku. Iz spodnjega triasa pa so tudi redki rožnati prodniki s številnimi majhnimi školjčnimi lupinicami. Razen teh na novo ugotovljenih spodnjetriasnih prodnikov je v konglo meratu vse polno velikih črnih in temno sivih oblic, ki jih je voda na svoji poti različno obdelala. Takšnih prodnikov je tu največ. Iz enega smo napravili mikroskopski zbrusek, ki pa ni pokazal nobenih okamnelih ostankov. Ker tudi s prostim očesom ni bilo mogoče nikjer odkriti v gosti kamnini vidnih fosilnih ostankov, ki bi kaj povedali o starosti kamnine, še ne moremo prav nič za nesljivega reči o njeni starosti. Tudi še ne vemo, od kod je prihajal ves ta material. Skoraj gotovo je, da ima spodnjetriasna oolitna kamnina in črn apnenčev material za seboj drugo pot kot tisti na Kamnitniku. Če smo zapisali, da izvira kamnitniški prodni nanos s področja današnjega Sorskega polja, 146 moramo iskati prvotne kamnine spodnjetriasnega oolita in školjčnega apnenca ter črnega apnenca nekje zahodno od Grebenarja. Kar je danes v prodnikih, nekje manjka v kamniti skladovnici in obratno, kar nekje manjka, najdemo mogoče deloma v prodnem materialu sedanjega konglomerata, če seveda vode niso odnesle materiala drugam. Če pa je nekaj plasti še ostalo na prvotnem kraju, druge, razpadle, pa so vode raznesle naokoli in jih pustile med konglo- meratnim materialom, laže ugotovimo, odkod je prišel material. In kje po znamo v bližini tak lep apnenčev oolit? Odkrili smo ga v majhnem nekda njem kamnolomu ob cesti pod Gabrovim, preden se cesta čez grapo obrne proti Greznici in se vije po vijolično rdečem permijskem peščenjaku in skrilavcu. Zelo podoben apnenčev oolit, ki pa ni tako lepo rdečkast, je tudi v bližini Osrednikovega mlina zahodno od Križne gore (glej sliko 4 v Loških razgledih 19, str. 339). Črni apnenčevi prodniki pa bi bili lahko iz črnega apnenca, ki ga srečujemo ob poti iz Loke v Gabrovo, predvsem od Kobile naprej. Nove ugotovitve terjajo sklep, da je neka oligocenska voda prinašala spod- njetriasni in drugi prodni material k današnjemu Grebenarju z zahodne strani. Celoten loški prostor med Grebenarjem, Kranceljnom, Kamnitnikom, Pev- nim, Crngrobom, Bitnjem in Sv. Duhom je bil v oligocenski dobi pogrezajoča se kotlina; vode so jo z robov zasipavale z materialom, ki so ga dajale tam raz padajoče kamnine. SI. 5. Precej povečan apnenčev oolit. V ooidih so vidni tanki apnenčevi obročki, ki obkrožajo polžje hišice (zgoraj v sredini sta dva takšna ooida in eden malo pod sredino slike), školjčne lupinice (veliki ovalni ooid v spodnjem delu slike) ali zrnca kamnine. Nekaj je tudi nepravilno oblikovanih zrn, prav tako s tankimi ovoji (Foto M. Grm.) 10- 147 Ker pa še vedno ne vemo vsega o škofjeloškem konglomeratu, ostaja še naprej zanimiv. Literatura A. Ramovš: Škofjeloški konglomerat, njegov sestav, fosilni ostanki in geološka zgodovina. Loški razgledi 15/1968, str. 164—176. Zusammenfassung NEUE ERKENNTNISSE OBER DIE ZUSAMMENSETZUKG DES KONGLOMERATES VON SKOFJA LOKA Genaue makroskopische und mikroskopische Untersuchungen der Gerolle, Bruch- stiicke und Blocke des Oligozankonglomerates von Škof j a Loka (mittlerer und nord- licher Teil) zeigten stark iibervviegende Lias-, Oolith- und Onkolithkalke, dichte Kalke mit Dasycladaceen-Resten, zahlreichen Foraminiferen und Echinodermenresten, sowie helle liassische bituminose Dolomite. Sehr interessant sind Gerolle der Unter- und Oberkreide-Kalke mit Salpingoporella dinarica bzw. mit Globotruncanen. Die neuesten Untersuchungen im sudlichsten Teil des Konglomerat-Gebietes zeigten in der Umgebung des Grebenar-Hauses in der Zusammensetzung des Konglo- merates von Škof j a Loka auch rotliche Gerolle eines Untertrias-Oolithkalkes und eines Kalkes mit zahlreichen Muschelresten. In der Zusammensetzung des Konglo- merates iibervviegen hier Gerolle eines dichten schwarzen Kalkes noch unbekannten Alters. Der Autor nimmt an, daC das Zufuhrgebiet dieses Konglomeratmaterials west- lich des heutigen Konglomerat-Vorkommens lag. Dort konnten an zwei Stellen auch Untertrias-Oolithkalke anstehend gefunden vverden. 148