Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvoriSču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * NetTankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo. NARODNI DNEVNIK Upravni&tvo: Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avatro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'—. polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele L Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 28. TeleftMk« Itavllka 68. Celje, v soboto, dne 5. februarja 1910. 11*«* 4Leto II. V resnem trenutku. Ko te vrstice pišemo, je morebiti cesar že podpisal pismo, da se štajerski deželni zbor za nedoločeno dobo odgodi. Zasedanje se bode prej ko ne zaključilo brez dovolitve proračuna in davkov in deželni odbor bode naprej gospodaril" po svoji volji. Vzrok vsega tega je pa dejstvo, da so slovenski poslanci v dež. zboru začeli obstrukcijo, Nemci pa nasproti slovenskemu stališču povdarjajo nepopust-ljivost, neizprosnost. V tem resnem trenutku nam je govoriti o boju za pravice štajerskih Slovencev, o začetku, o značaju in o nadaljevanju tega boja. Da postopanje deželnozborske večine in deželnega odbora splošno izziva k odporu, je gotovo in k temu odporu smo baš tudi mi slovenske poslance pozvali. Na kaki podlagi, s katerim jamstvom za uspeh in s kakimi načrti so pa slovenski klerikalci začeli obstrukcijo pri proračunu? Tega mi danes še ne vemo. Gotovo je le, da je slovenski klerikalni klub kot stranka začel obstrukcijo, ne da bi bil prej govoril z zastopnikom narodne stranke ali mu svoj sklep in svoje načrte naznanil. Priznamo, da je to za oba dela v enem oziru celo ugodno. Ali bi pa ne moglo postati narodu škodljivo, je druga stvar. — Omenjamo le, da si Nemci z obstrukcijo niso mnogo preglavice delali, dokler je to bila obstrukcija klerikalnih poslancev. Nemški poslanci vseh strank so prišli prvi dan obstrukcije z zelo prijaznimi besedami k dr. Kukovcu, naj bi se ne pridružil obstruk-ciji. Toda narodna stranka si je bila v svesti usode-polnih posledic za ves narod, ako bi se klerikalna pod devizo slovenstva uprizorjena obstrukcija izjalovila. Zato je zastopnik narodne stranke v sporazumu z vodstvom stranke podal izjavo, s katero se je nemški večini jasno povedalo, da hoče narod kot tak brez ozira na stranke bojevati od klerikalcev začeti boj, toda ne za kake drobtlne, ampak zoper sovražni sistem sploh. V istem trenutku je pa vskipelo nemško sovraštvo do vrhunca in ni se več govorilo o tem, da bi se iskala s slovenskimi klerikalci sprava s pričakovanjem ugodnega glasovanja glede zvišanja davka na pivo. Danes ima začeti boj značaj narodnostnega boja in tudi slovenski klerikalci ne morejo In ne smejo več nazaj. Pa tudi slovenski naprednjaki moramo zahtevati, da se boj nadaljuje, naj nas stane še toliko žrtev. Kar se izvajanja obstrukcije tiče, moramo priznati, če je ista v štaj. dež. zboru sploh na mestu, da se je začela ob ugodnem trenutku in da je slovenski klerikalni poslanci doslej svojim sposobnostim primerno niso baš slabo vodili. Dr. Korošec in dr. Benkovič sta se tehničnih oblik te sicer dvomljive umetnosti pač že na Dunaju naučila in tudi kmečki člani klerikalnega kluba so v predpisani slnžbi obstrukcije kolikor toliko funkcijonirali. — Ugodno je tudi, da nemške stranke same nimajo niti dobrih politikov med seboj niti niso posebno iz-vežbane. Trenutni uspeh so si klerikalni Slovenci zajamčili tudi s tem, da govorijo le slovenski. Kakšni so taki četudi večurni govori, si pač po zmožnosti posameznih poslancev vsakdo lahko misli. Namen, ki ga treba trenutno doseči, je seveda z gotovostjo dosežen, kajti nemogoče je, da bi se proračun mogel v tem položaju do konca pretresti, saj je neštevilo poglavij in k vsakemu sme vsak poslanec dvakrat govoriti in predloge staviti, o katerih se mora glasovati. Zdaj ni čas za očitanja ali za napade in zato radi priznamo, da je deloma utemeljeno, da .se baš na ta način skusi preprečiti sprejetje proračuna. Toda oglašajo se tudi drugačni nazori, češ, da je ta način obstrukcije, česar Slovence Bog varuj, naša nesreča. Ce bi vseh 13 slovenskih poslancev porabilo priliko s temeljitimi in stvarnimi govori, katere večina razume, dokazati vse krivice, kakor to stori le zastopnik narodne stranke dr. Kukovec, utegnilo bi biti za Slovence bolje. — Toda upajmo, da stvar pojde tudi tako! Opozarjamo le, da so vsled slovenskih govorov vse stranke tako razkačene, da hočejo v prihodnjem zasedanju skleniti takoj spremembo poslovnika, vsled katere se obstrukcija onemogoči. Pravijo, da delajo to v lastno obrambo, da se obranijo razprav, katerih ne razumejo. Gotovo nas čakajo huda preganjanja, pa nič ne škodi. Če bi se hotelo iztrebiti slovenski jezik iz deželnega zbora, mora priti do boja na nož! Boj se pa mora začeti tudi v domovini in ne le v Gradcu. Upajmo le, da nas klerikalci ne puste v tem boju — zopet na cedilu! Nekaj misli o heoslavizmu. (Po belgrajskem ^.Slovenskem Jugu".) II. Maja meseca 1. 1909 so se sešli odposlanci slovanskih narodov na drugem neoslavističnem sestanku v Petrogradu. Tekom nekoliko mesecev, kar jih je poteklo od praškega shoda, se je pripetil izredno važen dogodek, ki je vzburil cel<^ Evropo in pretresel ves slovanski svet: Avstro-Ogrska je anektirala Bosno in Hercegovino. Nekoliko stotisoč Slovanov je došlo popolnoma v oblast države, čije ena in druga polovica ste se doslej kazali v preganjanju in zatiranju Slovanov. Za Srbe je to pomenilo zgubo dveh bogatih in lepih pokrajin, za Slovanstvo pa korak Nemštva proti iztoku naprej. Bil bi tedaj zvišen in veličasten trenutek, ako bi se vsemu svetu manifestirala ideja slovanske vzajemnosti v prestolnici največje slovanske države, v Petrogradu. pa do tega niti tokrat ni dosio. Na sestanku v Petrogradu se je resnično govorilo o aneksiji Bosne in Hercegovine. »Alitreba je naglasiti", piše »Slovenski iug", „da so smatrali na shodu ta čin kot dovršen, in da se mu je dal samo retrospektivni značaj stvari, ki pripada že prošlosti, značaj zgodovinske cinjenice, ki se v kronološkem redu mora našteti z drugimi. Pa saj tudi s stališča novoslovanstva samega ni bilo treba kaj drnzega storiti. Kajti prosvetna in gospodarska vzajemnost se nič ne ozira na to, ali imajo posamezni slovanski narodi več ali manj samostojnosti m pogojev za življenje ali ne . I tokrat se je konstatiralo, da je (Jrogram dr. Kram&fa v stvari sami zelo ozek. On je nekoliko-krat dokazoval, da se ne smemo dotikati avstro-ogerskih mej in da bi bil velik dobiček za vse Slovane, ako bi jih čim več bivalo v Avstro-Ogrski. Ta misel bi se morebiti sofistično tudi skladala z osnovno idejo neoslavizma: gotovo je, da se kulturna in gospodarska vzajemnost mnogo lažje udejstvnje na ozemlju ene in iste države, pod istimi zakoni in drugimi pogoji javnega živ-Ijenja^Ali potem pa bi lahko tudi rekli, da neo-slavizem znači v prvem redu uničenje narodne svobode in državne neodvisnosti nekaterih slovanskih narodov; neoslavizem bi potemtakem ne bil ničesar druzega kot je bilo slovanofilstvo, samo s to razliko, da bi se vse slovanske reke zlivale v avstrijsko in ne v rusko morje. Priznavamo, da je na teh izvajanjih belgraj-skega lista mnogokaj resničnega; ali res je tudi, da je zašel v popolnoma isti ekstrem, katerega je grajati glede praškega in petrograjskega shoda v zadevah rusko-poljskega spora. Kram&revo lepo in veliko idejo se je vsled obstoječih težav zavo-zilo in je o njej malokje treznih in zdravih pojmov. O priliki omenjamo, kako sodi o novosla-vizmu petrograjska »Novoje Vremja", ki še vedno ne more pozabiti na slovanofilstvo . . Res je pa, da je bil glavni tema v Petrogradu zopet rusko-poljski spor. Deževalo je predbacivanj in obtožb z jedne in druge strani — a do cilja se ni napravil niti jeden praktični korak. Rusi in Poljaki so okupirali shod za se — na Jugoslovane, kamor je sedaj naperjena nemška ekspanzivnost, se je LISTEK. Vojaško leto Pavla Poljanca. Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pa^la Poljanea priobčila Ljudmila Novakova. (Dalje.) Ko je minila polnoč, sva si svetila s Tadkom še vedno. Dasiravno nisem bil zatisnil očesa prejšnjo ■oč na poti, vendar me še ni obhajal trud. Tadek je sedel ob moji postelji in mi čital s kmečkim pata-som »Svatbo« (Wesele«) pesnika Wyspianskega, dokler me ni popolnoma uspal. Drugo jutro mi pokaže Tadek v cerkvi dve gospodični in mrkne pomenljivo z očesom: Znanki sta, gospodični Dymnicki. Zdelo se mi je, da se vrača Tadku često oko od oltarjev tja na levo k lepima sestrama. Za Dymnickima zapustiva še midva cerkev in greva po mestu proti njihovemu domu. Tam pa me pošlje Tadek »v trobento«, stopil je k Dym-nickim na kratek obisk in me pustil na ulici, češ, da se kmalu vrne. Skoro pol ure hodim in ga čakam, Tadka pa še ni iz hiše. Kar mi pride naproti gospodična Kazia, ki se začudi, kako da hodim sam. »In kje je Tady?« »Pri Dymnickih. Mene je poslal v trobento.« »O ta Tady! Grem ponj! Pojdiva oba k Dym-■ickim!« »Toda gospica Kazia, ali bom zopet moral čakati na ulici?« »Ne, ne, z menoj pojdete. Kaj pa, ali bi res tako radi šli k Dymnickim?« me vpraša pomenljivo in mi zagroze s prstom. »No Bože, saj sem ju videl v cerkvi?« »A? Vam ugajata? Gotovo niste v cerkvi preveč pobožno molili!?« »Zakaj ne? Videl sem ju samo mimogrede.« »Je že dobro. Kako pa se vam je spalo pod našo streho? Sanje prve noči pod novo streho so jako važne.« ... Ze sva bila pri vratih. Tadek je sedel med gospicama in se očividno počutil prav dobro. Oče Dymnicki je stopil iz druge sobe, smehljaje podal roko novemu gostu ter me peljal k mizi. Tadek se je silil, da nagubanči čelo in pokaže svojo nevoljnost, ker ga motim v važnih pogovorih, gospodični pa sta me že poznali. Javno sem jim zatožil Tadka, da je tako in tako negalanten ker mi razkazuje samo jaroslavske zidove, z lepimi ljudmi pa da mi ne privošči razgovora. Gospica Bronia (Branislava) mi je ponudila slaščic in imenitne temne vodke z mize in še le poldnevno zvo-nenje nas je prisililo k ločitvi od vesele družine Dymnickih. Doma pri Grabowskih so prihajali in odhajali gostje zaporedoma. Po poldnevih in večerih je bilo pri nas včasih kar po troje in četvero povabljenih jaroslavskih odličnih rodbin, tupatam pa se je oglasilo še nenadoma kako »panstwo«, da čestita za veliko noč in posedi v ljubeznivem krogu pri kavi in godbi. Plesali smo vsak večer. Vojak nima v tujini zlahka prilike, da bi ga povabila dobra meščanska obitelj v svoj krog. Zlasti v Galiciji stoji vojaški stan docela zunaj meščan- stva in opazil sem, da se v meščanski družbi najrajši ogibajo vsakogar, kdor nosi vojaško suknjo. Tem bolj sem torej vedel ceniti svojo srečo in četrti dan mi je bilo zelo hudo, da mi že poteka doba svobode. Gospici Kazi sem rekel v slovo: »Nekoliko je v meni medvedje štajerske narave, toda hvala vam, da ste me tako ljubeznjivo sprejeli. Tako lepih dni ne bo več zame letos.« Kazia pa dobro ve, da nisem medved. Teh slaščic, ki so mi jih zavili na pot, teh iz-bornih »papierosov« (cigaret), ki mi jih je nasukala gospica Kazia! ... Peljal sem se zopet na vzhodno stran, v Krakov, obogatel na mnogih močnih vtisih, zaritih globoko v mojo dušo. Vse se mi je zdelo tako čudno in lepo, kar sem bil doživel, da nisem mogel sploh na nič drugega misliti. Krakov pred menoj se mi je zdel kakor strašna pošast, čemu torej misliti nanj, ko mi je doslej še tako dobro. Pozdravljal sem v duhu milo gospo dobrodejko in jo primerjal lastni materi, mislil na Marylko, na Dymnicki, na zeleni San ... Moji sopotovalci so preskrbljeni celo na ruski način z raznovrstnimi potrebščinami, odejami preko kolen, mehkimi zglavniki itd. Tu v Galiciji ima skoro vsak potovalec pri sebi jestvine in pijačo — seveda vodko. Pa saj res! Tudi jaz jih imam v zavoju! Otešim se in si nažgem cigareto ter gledam skozi okno na to le ravno poljsko zemljo, ki se zdi tujemu človeku še le takrat krasna, kadar razume njene prebivalce. Z Bogom Jaroslav! Dalje sledi. pozabilo. Severnim Slovanom so naše skrbi in težnje nekoliko premalenkostne. Politična §m\te. Štajerski deželni zbor. 37. seja dne 5. febr. Vsled dogovora je bila včerajšnja seja zelo kratka; trajala je komaj eno uro. Govoril je k proračunskemu poglavju o cestah in železnicah, katero je še vedno v razpravi, posl. Ozmec. Zanimivi ste bili izjavi poslanca Reitterja kot vodje nomškonacijoualne večine in Puchasa kot vodje nemških klerikalcev. Reitter se je z ostrimi besedami izjavil proti poročevanju graškega »Volks-blatta". češ, da je lažnjivo in nemškim nacijo-nalcem sovražno. S tem se samo otežuje razjas* njenje položaja ali pa se isto sploh onemogočuje, Puchas mu je odgovoril, da razjasnitve položaja na ovirajo ..Volksbl." poročila, temveč dogodki v večini sami. Nemški klerikalci da so odkrito za delazmožnost deželnega zbora; zato prepuščajo vso odgovornost strankam, ki so to delazmožnost onemogočile. Pogajanja so se včeraj nadaljevala. — Prihodnja seja se vrši danes. z Češki deželni zbor. V včerajšnji seji so se čitali le dopisi, poročila, prošnje itd. Očividno je hotel deželni maršal dobiti časa za pogajanja, katera še vedno vodijo veleposestniki z Nemci in Čehi. Prepir se suče še veduo za dnevni red: Nemci ne morejo najti prave poti, po kateri bi se lahko nmakuili brez strahu pred svojimi radi-kalci. Češki agrarci predlagajo, naj bi bila prva točka dnevnega reda sestavitev proračuna, davčne in narodnostnopolitične komisije, za katero bi se naj določila permanenca. Prva bi se naj izvolila kasneje, prvi dve pa v drugi seji. Nemci, ki ne bi radi ničesar drugega dovolili ko posvetovanje o narodnostnih zakonih, pravijo, da če ne bode v pondeljek njim ugodnega dnevnega reda, ostanejo pri obstrukciji. Včeraj so že vložili 40 nujnih predlogov, kar je znamenje, da mislijo na nadaljevanje obstrukeije. Splošno se sodi, da tokrat še ne bo mogoče delati s češkim deželnim zborom; pa eno je gotovo: obe stranki ste si v svesti resnosti položaja. a Ban Rauch je torej šel. Njegovo ostavko je cesar včeraj sprejel in danes 'se že ve, da je bodoči mož na Hrvatskem bivši hrvatski minister v Budimpešti, dr. pl. Tomažič. — »Obzor" piše k padcu barona Rancha: To je konec pustolovne politike, katero so vodili dve leti merodajni či-nitelji na Hrvaškem. Zgrajena na laži, se je redila samo od laži, živela samo Od sumničenja in natolcevanja. Ker je služila proti narodnim svrham, se je morala držati samo s silo . . List na to podrobno opisuje, s kakimi nizkotnimi in zavrgljivimi sredstvi je delal Rauch v veleizdaj-niškem in Friedjungovem procesu, kako je de-moraliziral potom uprave in časopisja celo lirv. politično javnost. »Hrvatsko politiko čaka težka naloga, ker ne gre samo za življenje ustavnih razmer, temveč za ozdravljenje vsega političnega življenja v deželi. Skozi celi dve leti se je pro-fanirala beseda patrijot tako, da smo videli, ko- 0 repaticah. Ce bi repatice pri sicer jednakih lastnostih ne imele repa, ki jim ga v istini le redko kedaj nedo-staje, bi jim gotovo posvečali veliko manj paznosti in morda bi se razven učenjakov sploh nikdo za nje ne brigal. Ali tudi takrat bi se bile one popolnoma edine med zvezdami, ker prihajajo od nekod iz vse-mirja k solncu, ga obkrožavajo in potem izginejo zopet nekam v nedogledno daljo, — da se ne vidimo nikoli več. Tako se ne godi z nobenim drugim telesom v svetovju in le perijodične repatice, ki jih včasih pritegnejo s svojo pritežno silo premičnice k solnčnemu sistemu, da obkrožavajo na svojem pravilno preračunjenem potu solnce, moremo v tem oziru postaviti na eno stopnjo s premičnicami, H kateri skupini koli pa repatica pripada in kam jo gre koli prištevati, zanimanje za njo je vedno odvisno od razvoja njenega repa. Kakor pa repatica pri neuki množici še sedaj izziva ničevo skrb in utvarja praznoverne misli, tako mika ona učenjaka in njegovo znatiželjnost. Ako strokovnjaki tarnajo, da naša veda o bistvu repatičinega repa ni uprav nič napredovala, ni to nič drugega nego izraz nevo-lje in nestrpnosti, s katero čaka astronomija rešitev tega zagonetnega pojava. Pravi se, da nam vsako novo razkritje o repaticah navrže še par novih vprašanj in danes moremo govoriti še le o podmenah, nikakor pa ne o teoriji bistva repatičinega repa. Splošno se delijo repatičini repi na troje. Njihova raznolikost je najbrže posledica različne liko jih imamo preveč in odveč — treba pa nam je tembolj — ljudi." — Nekateri listi priobčujejo vest. da bode prihodnji hrvaški minister v Budimpešti bivši ban Rakodczay. Drobne politične novice. Trgovinska pogodbasSrbijo. Srbski minister zunanjih zadev Milovanovič se je včeraj v daljši avdijenci dogovarjal z grofom Aehren-thalom zaradi ureditve trgovskih odnošajev med Avstrijo in Srbijo. U r a d ti i d e m e n t i. C. kr. koresp. urad razglaša, da vesti o potovanju prestolonaslednika Franca Ferdinanda na Rusko niso resnične. Hrvatski sabor utegne biti sklican še ta mesec. Po proračunski debati se bode razpravljalo o volilni reformi. Iz Perzije. Vodja vstašev, ki so hoteli posaditi starega šaha zopet na perzijski prestol, Rhakim Khan, je popolnoma poražen. Z ostanki svoje konjiče je"'zbežal proti ruski meji. Železniški m i n i s e r W r b a , ki je baje hotel sam odstopiti, ostane po poročilu praškega „Tagbl." na svojem mestu. Gessmann proti Rittu. Gessmann je priobčil v nekem dunajskem listu oster članek proti ministru javnih del, Rittu, in ga sedaj pošilja kot letak poslancem. Kršč. socijalci bi se radi znebili Ritta. Stranke v Nemčiji. Tri svobodomiselne politične skupine v Nemčiji so se sedaj zlile v skupno »napredno ljudsko strauko". Proti grškim pretorijancem. Ker se vojaška zveza na Grškem, katero smatrajo velesile za povzročiteljico sedanje^ konflikta med Turčijo in Grškim, še vedno ni razpustila, nadaljuje Turčija oboroževanje, Anglija je pa poslala v Grško morje oddelek vojnega brodovja. Odgodenje dalmatinskega deželn' zbor a. Vsled obstrukeije pravašev v dalm. dež. zboru je zasedanje odgodeno. Proti pravašem, ki so iz ničevih vzrokov pričeli obstrukcijo, vlada v celi deželi velika nevolja. Grožnje zagrebških Frankovcev. Frankovcem ni po volji novi ban, zato groze, da bodo tako dolgo demonstirali v Zagrebu in po deželi, da bo razglašeno obsedno stanje. d Naredba grofa Apponyija glede verskega poduka na Ogrskem, katero je tako ostro obsodil rumunski cerkveni kongres, je ukinjena za nekaj časa z dnevnega reda, ker vlada, ki je podala ostavko, ni mogla več rešiti protestirajoče spomenice rumunskega cerkvenega kongresa. Narodnostni poslanci so sklenili, da bodo pričakali rešenje te spomenice in potem začeli najhujši boj proti Apponyijevi naredbi, ako bi znala biti spomenica neugodno rešena za ogrske narodnosti. d Bjornson na smrtni postelji. Zdravniki so izgubili zadnje upanje, da bi se jim posrečilo ohraniti velikega pesnika in prijatelja Slovanov. Mogoče je že med tem, ko to pišemo, dovršena BjOrnsonova življenska drama. Naglo poslabšanje njegovega stanja je osobito v njegovi skandinavski domovini zbudilo silno žalost. Tudi norveški poslanik v Parizu je v svojih depešah na norveško ministerstvo potrdil, da je Bjornsonovo stanje brezupno. Cevi v mozgu počasi, a druga za drugo snovi, na katero upliva »udarjajoča« moč solnč-nih žarkov, čemu pripisujejo razvoj repa. Prva vrsta sestoji baje iz vodika in to goni solnce z močjo, ki je 14- do 40-krat večja kakor njegova te-žina. Kaka je čudežna sila, ki jo kaže solnce na tak način? — To bo pač največja uganka, ki jo zada-vajo repatičini repi človeški bistroumnosti in tu se moramo zadovoljiti s samimi namigavanji. Ta podmena temelji na dejstvu, da izhaja od solnčne svetlobe vendar nek pritisk, pa bila ta naravna sila še tako breztelesna oblika. Ker pa so snovi, ki tvorijo repatico in izlasti njen rep, tako neznansko fine, da moremo videti skoz nje tudi najmanj svetle zvezde z neizpremenjenim sijajem, se misli, da pritiskajo vsi od solnca izhajajoči žarki na jedro repatice s silo, ki zadostuje, da repatica prisiljeno izpuh- teva od sebe svojo fino snov. v nepojmljive dalje. To so ravno repi repatic in s to podmeno je razjasnjeno, čemu izhaja rep repatice skoro v vseh slučajih na nasprotno stran od solnca. Vodik je poleg helija najlažja prasnov in astronomi mislijo, da ga solnčni žarki s svojo silo pritiskajo, da uteka vsako sekundo 6 do 8 kilometrov. Kako se pa to vrši, je predmet različnih nazorov. Nekateri trdijo, da je premikanje stalno določeno, drugi se temu protivijo, tretji pa pravijo, da je jednolično. Bodi že tako ali tako, na vsak način je reč ne-verojetna. Koliko množino vodika bi pa morala imeti repatica, da bi izžarjevala svoj plin s toliko brzino cele milijone in včasih miljarde kilometrov daleč v vsemirje?! Pomisliti nam je namreč, da popuščajo krvnemu tlaku. BjOrnsonovi sinovi so prišli v Pariz. Na očeta je njihov prihod napravil silen utis. Pogovarjali so se, da so prišli le pogledat katastrofe, ki je zadela Pariz vsled po-vodnji, a oče je razumel njihov prihod in se je nasmehljal z neizrazljivo tesnobo. Udal se je že v usodo; njegova duševna energija je baje že popolnoma zlomljena. Njegova domovina s solzami v očeh pričakuje vsak čas poročila o smrti svojega največjega značaja in največjega pesnika. z Poslednji boritelj za svobodo Bolgarije. V pondeljek je v Plovdivu preminila sestra poznanega Save Rakovskega v starosti 90 let. Gca. Neša Rakovska je poslednja izmed onih Bolgark, ki so se izkazale z deli v borbi za politično ia cerkveno svobodo Bolgarije. Za svoja dela je bila Neša Rakovska nagrajena z redora za zasluge, a razven tega jej" je narodno sobranje naklonilo letno rento. z Nemški bogoslovec proti slovanskim apostolom. Profesor nemške bogoslovne fakultete v Pragi. dr. Avgust Naegle. ki je* bil prišel pred par leti iz Bavarske, je obelodanil v pražkem mesečniku »Deutsche Arbeit" članek pod naslovom: »Krščenje češkega vojvode Borivoja po Metodu", v katerem se trudi dokazati, da so Čehe izpre-obrnili nemški duhovniki in blagovestniki. a ne Ciril in Metod s svojimi učeuci, ter da delovanje slovanskih apostolov ni zgodovinsko potrjeno. To trdi tudi »učeni" profesor, akopram ne po'zUa niti češkega jezika ni temeljitih spisov in del Pa-lackega, Tomka, Kryštufka, Vychodila, Snopka, Dudika. Kosa, Prochaske, Eckerta, Pasterneka in toliko drugih zgodovinarjev, kateri so s svojimi deli vsestransko osvetlili Ciril-Metodovo dobo. S to izjavo se postavlja Naegle po robu papežu Leonu XIII. in papežu Hadrijauu. Julij Oton Bierbaum. Iz Draždanov javljajo, da je tam umrl poznani nemški književnik Julij Oton Bierbaum v 45. letu svoje dobe. Bierbaum je bil rojen 28. maja 1865 leta v Grienbergu v Dolnji Šleziji in je študiral v Ziirichu, Lipskem, Miinchenu in Be-rolinu filozofijo in pravo. Leta 1887 je začel delati na književnem polju in je bil eden onih, ki so začeli z mlado nemško literaturo. Poizkusil se je kot lirski pesnik ravno v dobi, ko se je porodila mlada nemška knjiga. Njegove pesmi so postale kmalu popularne in so se hitro začele prepevati povsod po Nemškem. Za tem so začeli izhajati njegovi romani, katerih je bil prvi »Stilpe«, potem je sledila »Schlan-gendame«, a najglasovitejši je in najpopularnejši njegov spis »Prinz Kuckuck«. Njegove pesmi so izšle v mnogih zvezkih pod raznimi naslovi, a naj-bolja je njegčva lirska drama »Lobetanz«. Na dra-matskem polju je Bierbaum tudi delal in je napisal razven »Lobetanza« drami »Stella in Antonija in »Fortuna«. Poslednji čas se je Bierbaum bavil s kritiko. Bolehal je na vnetju vrata in' ušes in se ie dal operirati, ali brez uspeha. Nato ga je še udarila srčna kap, radi katere je sedaj preminil. Poreklo Friedjungovih dokumentov. Belgraj-ski »Dnevni List« je izvedel iz zelo zanesljivega vira, da je Miiller, kateri je bil obsojen radi vohunstva v težko ječo, poslal grofu Aehrentbalu pismo, v katerem priznava, da je on pisal »dokumente«, ki jih je dr. Friedjung upotrebil kakor dokaz istine svoje trditve, da so neki člani koalicije imeli zelo intimnih in nedopuščenih zvez s srbsko vlado; Miiller je po zatrditvi »Dnevnega Lista« javil grofu Aehrenthalu, da je on prodal te »dokumente« majorju pl. Tancsosu in grofu Forgachu. »Dnevni List« je izvedel nadalje tudi za motive, ki so pripravili Miillerja, da piše omenjeno pismo. Miiller trdi namreč v pismu na grofa Aehrenthala, da mu je grof Forgach obljubil pomoč in ustanovo za sina, ali da grof ni izpolnil svoje besede, radi česar on sedaj izide iz rezerve in objavi svoje delo. Končno se grozi .Miiller v pismu, da bode objavil še nekatere dokumente, ki bodo avstrijsko diplomacijo zelo kompromitirali; storil bode to gotovo, ako avstrijska vlada ne doseže pri Srbski njegovega pomilo- vlada v takem repu vedna struja one 6 do 8 kilome-terske brzine na sekundo in repatičino jedro bi moralo znati vedno napolnjevati rep tako neznanske dolžine in širine, ki bi jo merili pogosto na milijone kilometrov. To preživljanje repa z vedno novim plinom bi pa moralo trajati tedne in mesece tekom ene obkrožitve in nadalje za večje ali manje število sledečih kroženj. Nikakor ni mogoče uvideti, kako bi vsebovala repatica take množine vodika, dočim je celotni obseg repatice v primeri z drugimi telesi v svetovju izginljivo mal. V svobodnem stanju si vodika ni misliti, da bi pa bil ovit z drugimi snovi, si pa ne moremo predočevati. Ostane nam še samo, da postavimo, da se nahaja vodik v kaki zvezi; kot taka bi bila voda prva na vrsti. Seveda je vodo lahko izpremeniti v paro, a da se ta razkroji v vodik in kisik, je že treba posebne vročine; ker pa vidimo repatice z včasih zelo velikimi repi v znatni razdalji od solnca, ne more solnčna toplota tako delovati, da bi premenila vodo v paro, kamo li, da bi še to potem razstavila na njene sestavine. Ravno ti pomisleki nam tudi branijo, da sc oklenemo nazora, da je repatičin rep plod ogljenčevega vodika, Kaj pa še naj slednjič rečemo o učenjakih, ki trdijo, da so neke vrste repatice, katerih rep je iz železne pare? Mrzle železne pare si nikakor ne moremo misliti in tudi sicer si nasprotujejo vse prikazni v razvoju repatičinega repa tako nasilni razjasnitvi pojava. Laik bode morda dejal, da je prirodoznanstv« že več desetletij znan takozvani spektroskop, ki je ščenja in ako ne da njegovi rodbini onega, kar mu je grof Forgach obetal za »dokumente«. »Dnevni List« trdi, da bode priobčil facsimile tega "pisma, ki je v Belemgradu izzvalo vseobčno senzacijo. Kakor je znano, so Miillerja svoj čas prijeli radi sumnje vohunstva, vsled česar so ga obsodili na 16 let. Volitve na Finskem. Dne 1. t. m. so se pričele na Finskem volitve za deželni zbor. Od 1. 1907 je to že četrtikrat, kar stopajo finski volilci na volišče. Trikrat je bil v tem času finski dež. zbor razpuščen, a vsakokrat je izšla iz volilnega boja opozicija okrepljena: opozicija proti ruski politiki na Finskem. Tokrat se vrše volitve v nenavadnih razmerah. Pri prejšnjih je šlo vedno za obrambo proti tem ali onim krivicam petrograjske vlade, sedaj se pa gre za vzdržanje finske samostalnosti. Projekt, ki so ga izdelali člani takozvane rusko- finske komisije in ki meri na aneksijo Finske k ruskemu car-stvu, pomeni odpravo finske avtonomije. Volilni boj se vrši zdaj pod geslom: obramba samostalnosti. Dopisi. u Slovensko gledsaBišče v Mariboru. „On in njegova sestra."' burka s petjem v štirih slikah. Nemški spisal Bernhard Buchbin-der, poslov. Fr. Kobal. Godba Rudolfa Rai malina. — Slovensko gledališče v Mariboru se dviga od stopinje do stopinje. Že pri „Veleturistu" in ,,Graničar.jih", pa tudi pri prejšnjih predstavah v tej sezoni so se posamezne scene igrale prav umetniški. ,.On in njegova sestra'1 pa je dospela tokrat do onega viška, ki prehaja iz diletantskih predstav v pravo umetnost gledališč. Res je sicer, da sta vdihnila v to predstavo pravega duha mila gosta iz dež. gled. v naši slovenski prestolnici, beli Ljubljani, a ravno to je dalo tudi našim di-letantom povod, da je podal sleheren svoje najboljše. G. Povhe, kot Filip Ahačič in gdč. Tha-lerjeva, kot njegova sestra Mici, sta bila na našem odru oni prikazni, ki sta s svojo privlačno silo napolnili celo dvorano do zadnjega kotička. Občudovali smo pevski organ gdč. Thalerjeve, in g. Povheta, katerega je občinstvo ponovno klicalo na oder, naj še zapoje, ter podarilo gdč. Thaler-jevi krasni šopek s slovenskimi traki g. Pavhetu pa venec buteljk prepletenih z bršljanom. To prvo gostovanje je pač navdušilo za slovensko gledališče marsikatero Slovenko in Slovenca, diletan-tom pa dalo novo vir za študije. Da je temu tako, je bilo opažati že tokrat. Gerdiuova, ki je trdila, da si jezika ne pricvrkne in da nikdar nič ne klepeta, je vendar klepetala neprestano in svoje izborne kretnje je spremljala s kaj dobro pogojeno mimiko. Pri naših diletantih smo bili vajeni dosedaj nastopov, ki sicer niso bili zunanje slabi, a manjkalo je v vsem kretnjam in mimiki nekaj notranjega, nekaj več duše. In to sta prinesla naša gosta iz Ljubljane med našediletante. Riči Bramborska je igrala zelo dobro. Videli smo jo v ,.Veleturistu", v „Graničarjih," vendar se mora reči, da je i sedaj dosegla isto višino, da, na nekaterih mestih jo je celo prekoračila. To je za naš oder izborna moč, talent, ki se razvija od predstave do predstave. Baron Harpen je igral tako dobro, da bi človek mislil, da je i to gost ako bi ga ne poznali že od prej. Dr. Henrik Vesel. pisatelj in kritik, naš prvi ljubimec, ki je že pri „Krasni Lidi" pokazal, kaj ume, je tudi topot upravičil svojo priljubljenost pri občinstvu. Huda-birnik, gledališki ravnatelj se vedno bolj izpopolnjuje in je bil zelo dober. Isto velja o dr. Ferdo Iskri, ki pa je že stara priznana moč. — Novo zvezdo pa smo izsledili v osebi, ki je igrala uredniškega slugo Hvalo. To je bil kaj naraven, dobro naučen nastop, pristen v sleherni kretnji. Nastopil je v tej igri prvikrat, a upamo, da ga še vidimo. Sicer njegova uniforma ni bila ravno prikladna za privatnega slugo, vendar ni to bog-ve kako motilo. Druge manjše uloge, katerih posebej navesti ni mogoče, so bile v celoti dobre, kot pomožno sredstvo služil astronomom tako iz-borno, da se jim je posrečilo prepoznati do neke meje telesno bistvo še tako oddaljenih nepremičnic. Samo trebalo bi vzeti spektroskop, ga naperiti proti zvezdinemu repu in premotriti, kake so se pokazale črte na spektru in kakim telesom one odgovarjajo! Iz tega bi sledil neovrgljivi reztiltat, kake snovi tvorijo zagonetno metlo. Kajpada so astronomi porabljali tudi v tem oziru spektroskop na vse mile načine. Najdeni spekter je skoro popolnoma jednak onemu plinovega plamena znane bun-senovke in obstoji torej večinoma iz ogljenčevega vodika. Na tem rezultatu so zgradili trditev, da se ti vodiki pri približanju repatice solncu nekako »stro« in se tu razkrojijo v vodik, tam pa v ogljen- Čev vodik še večje odoljive sile napram solncu in njegovi toploti. Cim bolj pripeka solnce, tem bolj se razstavljajo ti plinovi in končno so prišli neka-terniki celo do sklepa, da izločuje repatiea neznani ogljik v obliki nepredočljivo finih saj. Ker v vse-mirju ni zraka in tudi kisika ne, ne more ta ogljik zgoreti, ampak ostati mora v tem fino razdeljenem stanju. Preračunali so, da bi pritisk solnčne luči tiral te delce z brzino 1,400.000 kilometrov na uro od solnca, ako bi znašal premer takega le malenkostnega dela polovico tisočine milimetra. Pristali pa so učenjaki celo na to, da so posamezni delci re-patičine snovi še mnogo manji; morda imajo le osemnajstino omenjene veličine in tako bi prebrzeli svoj pot v štirih minutah. vsaj videlo se je, da se je potrudi! vsak, da da svoje najboljše. Igralke, kot šivilje v prvem in in tretjem dejanju, so kazale nekoliko bojazljivosti v nastopu in so vlile v prizor premalo duha, premalo živahnosti in se niso kazale dovolj radovedne in premalo začudene, ko je Mici (gdč. Thalerjeva) pripovedovala o svoji zaroki z grofom, nasproti pa je bilo žalovanje za njo. ko je odšla, jako dobro. „On in njegova sestra" je za predpust zelo primerna igra, ki občinstvu nudi mnogo smeha in zabave, posebno tretja slika ,.Skaljena predstava," ki se odigrava v dvorani med občinstvom in galeriji. Salonski orkester je zabaval '"s krasnimi komadi pod vodstvom g. Kudelke občinstvo, za kar mu je tudi hvaležno ploskalo. Da, ko bi salonski orkester igral vedno pri predstavah, bi bila to za ,,Dramatično drnštvo" velika pridobitev, kar upamo, da bo. V nedeljo 20. tm. pa se vidimo zopet pri predstavi ,.R e v č e k a Andrejček a", — krasne narodne igre v petih dejanjih, —g— Sol(obl(a tnaslarada 4 celjskem ,Narodnem domu' na pustno nedeljo dne 6. svečana 1910. Drušfnene vesti. a Podravska podružnica slov. plan. društva vabi svoje člane na občni zbor dne 13. svečana ob 3., ozir. 4. uri popoldne v gostilni g. Jožefa Mule-ja v Knšah. Na dnevnem redu so običajna poročila in volitve odbora za naslednja 3 leta. Obilne udeležbe pričakuje odbor. a Bralno in pevsko društvo Maribor priredi v torek, dne 8. svečana 1910 v mali dvorani »Narodnega doma" pustno zabavo s plesom. Maske dobrodošle. Vstopnina za nende 50 vin., udje so prosti. Kdor se še spominja dosedanjih pustnih večerov, gotovo ne izostane tudi letos; kajti ni je menda zabavnejše prireditve v Mariboru, kakor je pustni večer „Bralnega društva". Odbor. a Iz Gradca, Na letošnjem občnem zboru akad. podr. družbe sv. Cirila in Metoda se je izvolil sledeči odbor: Prvomestnik g. cand. ing. Fran Zupančič. Prvomestnikov namestnik g. stud. med. Mirko V. Brezovnik. Zapisnikar g. stud. chem. VI. Frankovič. Blagajnik g. geod. Ernest Krulej. Odborov namestnik g. stud. jur. Friderik Schmiedinger. Blagajnikov namestnik g. cand. jur. Anton Potočnik. Preglednika g. cand. med. Martin Ogorevc in g. cand. med. Rado Schober. a Društvo »Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo, 6. svečana t 1. ob 7. uri zvečer v dvorani »Hotel Wandl" I. Petersplatz 9, ob priliki svoje desetletnice zabavni večer z izbranim vsporedom, pri katerem iz prijaznosti sodelujejo: g. Iv. Kristan (fcovor), g. B. Kosčr (tenor-solo), g. Iv. B. (ba-riton-solo), gg. St. Sajovic, N. Štritof in A. Trost (glasovir in gosli), moški zbor pod vodstvom g. J. Žagarja ter tamb. zbor pod vodstvom g. J. Fr&sa. Po vsporedn je ples. K mnogoštevilni udeležbi vljudno vabi odbor. Štajerske novice. Pustimo jim veselje! »Straža« kar na uvodnem mestu kaže svoje silno veselje in celo neke vrste ponos, da se je »Narodni Dnevnik« »zaračunil« glede klerikalne politike v deželnem zboru. Pomislite, prerokoval je, da so klerikalci za borih tisoč kron na prodaj, da so že kupljeni in da se ne bodo Vse te le preračunitve pa stoje na zelo slabih nogah in če bi kdo mogel zbrati vsa naziranja raznih strokovnjakov o repaticah in o bistvu njihovih repov, bi zadel na največja nasprotstva. Profesor Newton je na primer mislil, da sestoji repatiea iz delov, ki so veliki kakor glava drobne bucike in ti delci so se po njegovem mnenju več sto metrov oddaljeni drug od drugega, a kot celota obdani od plinastega ovoja. Pa tudi v tem slučaju je nepojmljivo, da bi bila repatiea prozorna i za najmanje zvezde, ako bi bila namreč iz ogljenega prahu. Pozornosti pa zahteva tudi astronom Babinet, ki je preračunal glede snovi znane Enckejeve repatice, da je 45.000 bilijonovkrat manj gosta, kakor zrak naše atmosfere na morski gladini. Ce velja to, bi repatiea že vedno tehtala 24.000 stotov in ta cenitev odgovarja prilično onim, ki so jih drugi učenjaki izvršili na drugih temeljnih načelih. S to izvanredno finostjo pa še združuje repatičin rep tudi lastnost, da odseva z njega solnčna svetloba; a ta lastnost se nikakor ne da spraviti v soglasje s tako malenkostno gostoto njegove snovi. Ne samo to, da bi se z repa ne mogla svetlikati solnčna luč, ne, še misliti moramo, da bi takega repa sploh ne mogli niti opaziti. Tu le vidimo, da nahajamo še povsod in tod nerešene zagonetke in da bode moralo prirodoznan-stvo še marsikaj raztolmačiti, predno bode zamoglo skiniti skrivnostni zastor, ki nam zavija v mistično nejasnost repatičin pojav. protivili krivičnemu dež. proračunu. A glej, kaj se je zgodilo! Klerikalci so šli in opeharili svoje zaveznike, kateri so že upali, da bodo prav ceno izvozili tudi pri proračunu kakor so s pomočjo klerikalno-slov. politikov srečno izvozili pri zvišanju dež do-klad na pivo. Opeharili pa so tudi slov. politično javnost — in pokazali, da znajo biti, če treba, politično odločni in celo dosledni! To veselje in zadoščenje zveni iz vsakega odstavka v »Str.« uvodniku. Iz omenjenega bi lahko izvajali marsikatere prav zanimive sklepe o klerikalni politični morali — pa čemu ponavljati znane stvari? Klerikalcem samo svetujemo, naj čitajo malo točnejše »Dnevni-kova« prerokovanja in jiaj poskusijo tudi »pogrun-tati«, kaj je pisano med vrstami — potem se utegnejo česa naučiti in ne vemo, če se jim ne bode podaljšal prav znatno obraz. Da li je klerikalno veselje in napadanje v sedanjem resnem trenutku primerno in umestno ali ne ■— o tem si je pač vsakdo na jasnem. Pa kdo bi od Verstovšeka zahteval kaj več politične šole in razsodnosti? u Iz dež. zbora. Včeraj je predložil finančni odsek deželnemu zboru svoje poročilo o predlogu dr. Kukovca glede železnice Rečica ob Paki Gor-njigrad. Finančni odsek predlaga da deželni zbor sklene resolucijo, naj centralna vlada sprejme to progo v predlogo o lokalnih železnicah, ki se stavijo na državne stroške. Praktičen uspeh to sicer ni. Vendar je pa boljše nego nič da se centralna vlada pozove vsaj k takemu pozitivnemu koraku. Namestnik grofClary je podal včeraj odgovor na interpelacijo dr. Kukovca zaradi slabih cestnih razmer v Hrastniku. Besedilo kmalu objavimo. « Wastianov predlog o razširjenju dež. šolskega sveta tako, da bi v njem imeli nemški na- cijonalci še bolj neomejeno samovlado kakor jo že imajo sedaj, je prišel včeraj v naučnem odseku do obravnave. Začela se je o njem generalna debata, a sklenilo se ni ničesar. Graški „Volksbl." izjavlja imenom i^emških klerikalcev, da se bodo z vsemi silami uprli Wastianovemu predlogu, ker se boje, da bi tudi oni izgubili ves vpliv v dež. šolskem svetu. Glede delitve okoliške občine celjske pa pravi »Volksbl."1, da se bodo klerikalci uprli tudi tej, ker stoji na stališču občinske autonomije in smatrajo celjski Nemci to vprašanje itak samo kot gospodarsko in ne kot narodno. (Izvrstna zafrkacija!) — Namestnik je včeraj ponujal Slovencem jednega zastopnika v dež. šolskem svetu, ako odnehajo od obstrukcije; ti so pa to ponudbo odklonili. a Zvišanje deželne doklade na pivo. Mnogo štajerskih občin je vložilo prošnje v dež. zboru, da če se že zviša dež. doklada na pivo. se naj to vsaj letos še ne zgodi. v Spodnještaj. nemški narodni svet ima danes v Mariboru svojo sejo. Kakor poroča nemško časopisje, je na dnevnem redu obstrukcija Slovencev v štaj. dež. zboru, delitev dež. šolsk. sveta in „8laviziranje" Jnžne železnice. — Kaj bode teh par možakarjev, ki baje reprezentirajo spodnje-štajersko nemštvo, sklenilo, si že lahko mimo zra-čunamo naprej. Omenjamo pa ob tej priliki znova, da je potreben tudi skupen slovenski narodni svet Ako se je v tem oziru grešilo, še ni s tem izključeno, da se ne bi dala napaka popraviti, če je le povsod kaj dobre volje za to. v Statistika o analfabetih. Pred nekaj dnevi je priobčila graška „Tagespost" statistične podatke Dr. H. Pfaundlerja o analfabetih na Štajerskem. Omenjajo se pri tem prav neugodno razmere na Spodnjem Štajerskem. Pfaundler primerja število analfabetov s sosednimi deželami. Na 1000 deset do dvajsetletnih oseb pride na Zgor. Avstrijskem le 9 analfabetov, na Nižj. Avstrijskem jih je 12, na Tirolskem istotako, na Solnograškem 18, a pri nas na Štajerskem 39. Preiskuje vzroke neuspehov štajerskega šolstva. Trdi, da ne primanjkuje šol, ne učiteljev, da je tudi število učencev povprečno ravno tako veliko, kakor n. pr. na Solnograškem, a imamo vendar na Štajerskem več pisanja in čitanja neveščih ljudi. Pride do zaključka, da je kriv tega žalostnega stanja le slab šolski obisk. Leta 1906 je ostalo 3110 šoloobveznih otrok brez poduka; določilo se je 20.000 šolskih kazni. Še bolj pa nas mora zanimati trditev, da je na Slovenskem še več analfabetov, kot pri Nemcih na Štajerskem, akoravno imajo Nemci mnogo več bebcev. Med 1000 osebami roj. od 1880 do 1889 je bilo leta 1900, 24 analfabetov pri Nemcih, a pri Slovencih — 69. Ako niso te številke objavljene le iz golega sovraštva do nas, ampak so posnete po pravični statistiki, tedaj govore grozna očitanja. Pisatelj tudi trdi, da je res na Sp. Štaj. najslabši šolski obisk. Otroci se rabijo za razna opravila doma, a šola je bolj postranska reč. — Nekaj resnice bode že v teh trditvah. Potem pa se trkaj S o na prsi in iščimo vzrokov brezbrižnosti našega ljudstva napram šoli. » Krito je v prvi vrsti neizmerno hujskanje kleri-kalse stranke zoper učitelje k šolo. Sistematično hočejo poneumiti naš rod. Ne vodijo ga k luči p ros ve te, ampak v mračnost »a zada jaštva. Le pre-birajmo „Slov. Gospodarja"! V vsaki številki si privoščijo za kosilo in za jnžino enega učitelja. Razkosajo ga in požrejo s pravo kani bal sk o slastjo. Ljudstvo pa čita šoli sovražne članke, rado vrjame in še rajše otroke pridržuje doma. Češ: ,.Učitelj je za nič, šola pa tudi"! Tako zlorabljajo naši klerikalci svoj vpliv na ljudstvo, delujejo celemu narodu v škodo, kopljejo mu grob iu kratijo mu ugled po svetu. Saj oni statistični članek nam ae bo prinesel mnogo časti. v Velika maškarada Celjskega Sokola se vrši jutri zvečer v celjskem Narodnem domu. Pripravljenih je baje več skupin mask in se obeta, da bo nudila ta letošnja maškarada toliko izrednega užitka in zabave, kakor se je to zgodila vsa druga leta. Opozarjamo, da se bo plesala „Češka beseda" po češkem vzorcu s kragnljčki! Naj torej nikdo ne izostane pri tej najvažnejši prireditvi letošnjega predpuata! — Na pustni torek priredi pa celjski „Sokol" zaključni plesni venček v vseh prostorih ,.Sokoiskega doma". Svirala bode polno-številna narodna godba celjska Vstopnina znaša 1 krono. Iz Žalca je čitati v včerajšnji številki „Str." nekaj prav slabo pisanih izlivov klerikalne jeze, da so zvezarji pogoreli pri volitvah odbora kmet. podružnice in pri obč. volitvah v Žalcu, j Ti izlivi in natolcevanja klerikalnega vodje, katerega se je v noči po volitvah postavljalo iz žalskih gostiln na cesto, so naprednjakom popolnoma irelevautni. Bevskanje kaže le, da mi jahamo! v Iz Mozirja. Svoječasno se je poročalo, da se namerava za gornjegrajski okraj ustanoviti samostojno okrajno bolniško blagajno. Razposlala se je na vse občine omenjenega okraja prošnja za ustanovitev. To naj blagovolijo občine podpisati ter^poslati direktno na ckr. namestnijo. Ker nam gredo oblasti na roko, se nadejamo, da se stvar za naš okraj ugodno reši, s čemur bi storili v gospodarskem in naiodnem oziru korak naprej. Za pripravljalni odbor: Rudolf Pevec. v Iz Plešivea pri Velenju. V četrtek dne 3. tm. je umrla soproga šol. voditelja v Plešivcu g. Nnša Bregant roj. Lušin. $ iz Šoštanja. Telovadno društvo »Sokol« v Šoštanju je imelo dne 26. t. m. redni občni zbor. Poročila so nam podala jasno sliko p napredovanju društva. Gmotno si stoji društvo na dobrem. Ima vso telovadno opravo plačano ter tudi nekaj gotovine, ki je iz večine prirastla iz malih doneskov navdušenih darovalcev. Izvolil se je novi odbor, ki nam je porok, da bode društvo v prihodnjem društvenem letu napredovalo ter se v lepem številu udeležilo sokolskega izleta v Celje. Največjega pomena za obstoj društva pa je bil predlog, da se izvoli pododsek, ki ukrene prve korake za stavbo »Sokolskega doma« v Šoštanju, v katerem bi imela tudi vsa druga obrambna in izobraževalna društva svoj primeren prostor. V svesti si velike odgovornosti, prevzel je v ta namen izvoljeni odsek težko nalogo ter v Splošnem navdušenju obljubil, da bode pospešil po svojih močeh namero, ki ima velik pomen narodne obrambe. Ako že ne za nas, delati hočemo za naše naslednike. »Sokol« odkaže kot prvi dar za »Sokolski dom« iz svojega sedanjega premoženja 200 K. Na širšo javnost pa tem potom ape-lujemo, da se o priložnosti spomni »Sokola« v Šoštanju, ter ga vnovič podpira, kakor ob njegovi ustanovitvi. Prvi korak je storjen. Dokaz, da se -ni ponesrečil, je samozavestno storjen sklep. Iz Slovenjgradca. Dne 30. prosinca 1910 je priredila naša »Narodna Čitalnica« velik predpustni ples, kateri se je obnesel v vsakem oziru sijajno. Kljub slabemu vremenu se je udeležilo te veselice mnogo občinstva iz Slovenjgradca, zlasti pa iz okolice. Vsak vlak nam je dovajal novih gostov, »tako da je bila velika dvorana ob 8. uri zvečer natlačeno polna ter je bil tudi vsak prostor v drugih sobah zaseden. Pogrešali smo le nekaj odličnih narodnih obttelji iz Slovenjgradca, -katere bi se bile pač najložje udeležile naše veselice. Tudi naše sosede Šo&tanjčane, kateri so do sedaj še vsako našo prireditev posetili, smo pogrešali. Vsak udeleženec je z nestrpnostjo čakal na prvi udarec vojaške godbe, katera je s svojim izbornim in neumornim proizvajanjem gotovo vsakega zadovoljila. Plesaželjni pari «o se v neprisiljeni domači zabavi vrteli do ranega jutra, neplesalci .pa so se naslajali ob čarobnih zvokih naših vrlih godcev, katerim se moramo za njihov trud še na posebnem mestu zahvaliti. Zahvaljujemo se tudi našim narodnim damam za njihov mnogoštevilni poset kakor tudi za sodelovanje pri pripravah in pri veselici; tudi gospodom, kateri so pripomogli k toli krasno uspeli veselici, bodi izražena na tem mestu najprisrčnejša zahvala. — Slovenjgraški nemški kričači se seveda strašansko jezijo, da se nam je dovolilo sodelovanje vojaške godbe; dregali so sna vseh kompetentnih mestih — celo pri kornem poveljstvu v Gradcu —da bi nam to zaprečili, toda vsi njihovi poskusi so se jim izjalovili. Uspeh veselice je bil tem krasnejši, kar je nam le v spodbujo, njim pa v srd. Mislimo, da se v prihodnje ne bodo toliko trudili in brigali za naše veselice, ker so sedaj uvideli, da je uspeli njihovega ruvanja le — blamaža. Iz marnberškega okraja. — Pretekli teden so sprejele tukajšnje občine nek oklic »Zveze južno-nemških Moravanov« iz Znojma, kateri v nadutih in nesramnih, a ob jednem klavernih besedah poživlja vse nemške občinske zastope, da rešijo Nemce iz nevarnosti, katera jim preti od »nasilnih« Cehov. Torej naše Pohorje je po mnenju teh puhlih glav že pristno nemško ozemlje! No, od načelnika te zveze, poslanca Bendla pa bi človek vendar pričakoval veliko več znanja v zemljepisu! Zago-tavjamo ga, da tega niti on niti njegovi žlahtni tovariši ne bodo učakali, da bi nemška meja kedaj segala preko levega obrežja Drave. Iz Vuzenice. Gotovo še niste pozabili, kako so pred jednim letom švigale kroglje v tukajšnji restavraciji. Vzrok: nesrečna ljubezen in ljubosumnost! Ves ta škandal pa je zakrivil mož žalostnega spomina, g. Jože Metinger. Sicer ga nato nekaj časa ni bilo videti v »Stammlokalu«; konečno pa se vendar ni mogel več premagati, in glej, sprejet je bil v sredini teh izvoljencev z istim veseljem, kakor se veselijo v nebesih spokorjenega grešnika. Toda g. Stopar se še ni spokoril za svoje grehe; mogoče je mislil, da njemu sploh ne more doživega pravica. Pa najbrž mu tudi to ni pomagalo posebno; kajti okoli 18. sušca 1909 je kar za celi teden zginil iz Vuzenice. Kani, si lahko vsak misli. Nas zanima ta nedolžni dogodljaj le iz drugega namena. Zvedeli bi namreč radi od c. kr. okrajne sodnije v Marnbergu, kako je to mogoče, da vuzeniški občinski urad še po preteku enega leta ni sprejel o tem nikakega obvestila! Mari je šel dotični akt »v zgu-bo«? No, potem bode pač občina morala za to skrbeti, da dobi prej ko slej duplikat. Čudno je namreč, da se kaj sličnega nikoli ne pripeti, če je Slovenec kaznovan. v Kronika trga Središče. Glede te nedavno naznanjene knjige imamo pripomniti: Pokojni Sle-kovec je nabral mnogo gradiva središke zgodovine, katero je po oporoki pripadlo „Zgodov. društvu v Mariboru." Občinski zastop središki je posredoval pri društvu, naj ali rokopis odstopi ali pa založi Društvo je bilo pripravljeno kroniko založiti, če trg Središče odvzame 500 iztisov. Občina je temu pritrdila in bo imela 500 izvodov knjige, v platno vezane, z zlatim naslovom in središkim grbom na prodaj. Knjiga bo stala s poštnino 7 K 20 vin. Pozivamo slovensko občinstvo, naj kupuje to knjigo ter tako podpira vrli trg Središče, ki se iti ustrašil stroškov, da otme kos naše slov. zgodovine pozabnosti. Knjiga se taročuje pri županstvu v Središču. „Ptuj" — zaplenjen. Kranjska deželna vlada je vzor izvrševanja intencij vsenemške politike-Dne 1. tm. je zaplenila tudi narodne kolke z napisom „Ptuj". Avstrijska država je rešena! Rado- ) yedni smo, kaj bo s hujskajočimi nemškimi koleki z ljubljansko kazino in sevniško nemško šolo! v Nemška predrznost v Ptuju. Znani ptujski kramar Slavitsch ne sprejme slo/enskega denarja. Učenec od slovenske tvrdk-e je hotel neki znesek pri omenjeni trgovini plačati. Zahteval je slovensko potrdilo, na te pa mu je Slavitschev uslužbenec Sevan odvrnil da ne zna slovenski ter ga je opsovai. Prišli bodo -časi, ko bodo ti gospodje bolj krotko postopali z nami. -u ©robne novice. Za kaplana pri Vel. Ne- ! detji je nastavljen g. Fr. Lovrenko, v Laporju g. iFerd. Cinha. Laporski kaplan Sagaj je prestavljen v Št. Lovrenc na Dr. p. — Neznani uzmo-iviči so pokradli iz cerkvenih nabiralnikov ,v SI. Bistrici precej denarja. — Mariborski okr.živino-zdravntk Fischer je določil živiuozdravniške pogovore v — Waatianoyi .gostilni. Gotovo privlač-i na sila za Slovence! — Umrl je v Trbonji župan Luka Kočnik. — V šmartnem ob Paki je umrl trgovec Fr. Remšak, »tar £5 let — Postni pastirski list mariborsk. 'škofa govori o preseljevanju in izseljevanju .Slovencev v .tujino. -Škofu (je jsamo žal za dušami naših j-ojakov v Ameriki in .drugod. — Utonil je cyenski piamonoša Kralj, s a Občinske volitve avi s ponovnim izbruhom nemške obstrukcije ▼ češkem deželnem zboru. Češko ča&apisje opozarja Nemce na nevarnosti, ki -utegnejo za nje -nastati iz obstrukcije in upravičeno povdarja, da hod« Nemci nosili odgovornost za škodo, ki jo bode trpela dežela vsled njihove trmoglave politike. Nemško časopisje je pa zelo rezervirano. d Prid«, 5. febr. „N4r. listy" poročajo iz Dunaja, da še vlada čaka, kako se bodo končala pogajanja, katera še vedno vodijo zastopniki konservativnega veleposestva. Ako se bodo tudi ta še razbila, bode deželni zbor odgoden in se ga bode skušalo zopet sklicati po Veliki noči. Konservativni veleposestniki skušajo vsaj toliko doseči, da bi začeli davčna in narodnostna komisija svoje delo. O uspehu še ni ničesar slišati. Tojne nevarnosti med Turčijo in Grškim ni? z Atene, 5. febr. Ministerski predsednik Dra-gumis je odločno izjavil, da je smešno misliti na vojno med Turčijo in Grškim. On da je imel že pred kratkim prijazen pogovor s turškim poslanikom; sklicanje narodne skupščine je pa po mnenju diplomatov izborno sredstvo za uravnavo notranjih homatij na Grškem. Voda v Parizu pada. z Pariz, 5. febr. V velikih kanalih je voda padla že za več ko en meter. Doslej se ni dognalo, da bi bilo kanalsko omrežje kaj poškodovano. Tudi v predorih podzemeljske železnice voda vstrajno pada. Sena in Mam stalno padata. Hndo je v nekaterih predmestjih, kjer so se porušile hiše ali pa se je voda nabrala v nižavah, odkoder ni odteka. Orožje rumunskim ministrom. Bukareit, 5. febr. Vsi ministri Bratiannvega kabineta so dobili grozilna pisma, v katerih se pravi, da se jih bode postrelilo. Na hodnikih v senatu so prejeli dva sumljiva človeka, ki sta imela revolverje pri sebi. Jeden je slaščičarski učenec. Ko so preiskali njuni stanovanji, so dobili precej obtežilnega gradiva. ¥ Velikanski požar. v Bukareit, 5. feb Iz Jassyja poročajo, da je izbruhnil v tamošnji tovarni za mast požar, ki se je strahovito razširil. Doslej je 96 hiš žrtev požara. 22 oseb in veliko požarnikov je smrtno nevarno ranjenih. Nesreča ob Tezuvn. a Him, 5. feb. Vas Rozino, ki leži ob vznožju Vezuvovem, je zadela včeraj težka nesreča. Nad Napuljem in Vezuvom se je namreč utrgal oblak in nastal je strašen naliv. Iz Vezuva deroča voda je odnesla v vas Rozino ogromne množine pepela in napravila veliko škode. Obrambni vestnih. z V otroških vrtcih Ciril Metodove družb« je bilo v začetku tekočega šolskega leta vpisanih 1143 otrok in sicer: v Celju (14 dečkov + 17 deklic), v Gaberju (23 -f 39) 62, v Hrastniku I. <26 -f 20) 46, II. (30 + 24) 54; na Jesenicah <22 + 26) 50; v Krminu (9 + 15) 24; v Mariboru (30 -j- 24) 54; v Ormožu (13 + 7) 20; v Pevni (20 + 28) 48; v Bocolu (19 + 32) 51; v Bojanu (47 + 48) 95; na Savi I. (31 + 28) 59, f II. (30 + 30) 60; pri Sv. Ivanu v Trstu (42 + 5§D 97; v Skednju (82 -f 84) 166.; v Tržiču (25 i- 30) 55; na Verčleli (32 -f 29) 61; v Devinu (11 + 13) 24; v Podgori I. (21 + 32) 53; H. <20 + 13) 33. V začetku lanskega šolskega leta so bili v družbinih vrtcih 904 otroci. z kron so poslale ameriške podružnice Ciril-Melodovj družbi kot novoletno darilo družbi. — Družbiaa organizacija v Ameriki šteje sedaj že 13 podružnic z 656 člani. Krasen razvoj v tako kratkem času. Neumoren organizator je vrli rodoljub Mat. Pogorele v Minesoti. z Goriški slovenski dijaki so poklonili Ciril-Metodovi družbi novoleten dar — 1000 kron z željo, da se čimprej otvori ? Gorici otroški vrtec. z Obrambno društvo „Branibor" začne delovati takoj, ko bodo potrjena pravila, kar se pričakuje vsak čas. Narodni gospodar, d Izseljevanje čez Trat v I. 1909. je zopet jako naraslo. V Severno Ameriko se jih je če« Trst izselilo: iz Avstro-Ogrske 12.207, iz Rusije 2350, iz Rumunske 117, iz Turčije 50, iz Črne gore 62; v južno Ameriko iz Avstro-Ogrske 2783, iz Rusije 2422, iz Rumunske 44, iz Turčije 19. Tržne one. 4. februarja. Dunaj: Ker ni bilo nič vzpodbude iz inozemstva, je danes promet skoro popolnoma miroval. Budimpešta. Svin jad: ogrske stare, težke 152 do 153 v. mlade težke 158 do 160 vin., mlade, srednje 158 do 160 v, mlade, lahke 160—164 vin. Zaloga 21.777 komadov. Prignano 102] komada, odgnano 156. Ostalo torej 21.723 komadov. Tendenca trdna. Budimpešta. Pšenica za april K 14'24 pšenica za maj K 1S'98, pšenica za oktober K 11*93, rž za april 9*65, rž za oktober K 8*91, oves za april 7"55, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6*64, ogrščica za avgust 1415. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje. — Tendenca trajna, promet neznaten, pšenica v efektivu in ostalo nespremenjeno. Termina so se držali. Vreme oblačno. Sladkor. Trst. — Centrifuga! Pilčs prompt K 86s/e do K 37%, za kasneje K 365/8 do K 37%. Tendenca: lena. Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 29 80, nova kampanja kron 26"56. — Tendenca slabša. Vreme oblačno. Bndimpešta: mast svinjska K 179'—namizna slanina 154*—. v Celju, Schillerjeva ulica št. 3 (hiša Zveze slov. posojilnic) z dvema sobama, kopalno sobo, kuhinjo in drugimi pritiklinajni, električno razsvetljavo se odda s 1. svečanom ali 1. sušcem 1910. — Natančneje se poizve pri hišniku ali pri upravitelju hiše dr. A. Božiču, odvetniku v Celju, Rotovška ulica št. 15. sprejme večja trgovina s papirjem na Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe na upravništvo tega lista 82 3-2 Paacs, 4 soboto je domača Veselica pri „Mest« Grad«" M Graz) 1 Celju Po svetu. z Za skupno banko se je v svojem letnem poročilu izrekla hranilnica v Aradu, ena največjih ogrskih hranilnic, ki obstoji že leta 1840. Pravi, da sedajni položaj dežele ni pripraven, da bi mogla dežela prenesti ločitev. z Silen požar. V Kazaan so pogorele vse tovarne bratov Krestovnikor. V tovarnah je bilo zaposlenih 20.000 delavcev. Škode je 2 milijona 500.000 K. 15 ogujegascev je pri obrambnem delu postalo žrtev požarja. v Župnik — oskruujevaiec. V Medernachu na Luksemburškem so zaprli 55-let. župnika Lanxa, ki je že tri leta sem zlorabljal šolske deklice, ki jih je pripravljal za prvo obhajilo. Klerikalni listi sami priznavajo njegov zločin in imenujejo to „hudo kršenje dolžnosti". z Moža ubila. V Mako na Ogrskem je žena kmeta Štefana Hoczkas, ki je zapustila z otroci vred moža, prišla po obleko otrok. Mož pa Ji je ni hotel dati in jo je pretepel. Žena se je skrila v hiši, v noči se je splazila k moževi postelji in s sekiro ubila. a Z Bankovci zakuril. Nek kmet na Češkem je prodal na sejam 3 goveda in vtaknil bankovce z drugimi papirji v žep. Ko je prišel domov, se je mirno vlegel in pustil denar v žepu. Zjutraj pa je hotel njegov sin zakuriti in je iskal papirja za podžig. Oče mu je v potepanju in ker še «4 prejšnjega večera ni imel jasne glave, dejal, da je v njegovem žepn dovolj papirja. Sin je zgrabil vse skupaj iu zakuril. Šele ko je videl plamen, se je očetu zabliskalo v glavi; planil je po koncu in hitel k peči, a rešil je le en košček stokron-skega bankovca, ostalo — bilo je 800 K — je bilo že pepel. a V hipni biaznesti je gozdar Novak v Hallu na Tirolskem ustrelil svojo tri letno hčerko in potem obstrelil še sebe. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. z Uradna lista žrtey potresne katastrofe y Mesini. List „Gazzeta di Messina e delle Calabrie" priobčuje sedaj prve oficijelne številke o žrtvah velike potresne katastrofe. Do avgusta 1909 se je pokopalo v Mesini 27.524 pri potresu ponesrečenih. Število ie ne najdenih se je cenilo takrat uradno na 32.477. Število vseh v Mesini in Ka-labriji ponesrečenih bi znašalo 77.283. d Madjarski učenjaki. SI. Pfehled XI. stran 33 pripoveduje sledečo dogodbico: V reki Vaba na Ogrskem se našli orožniki truplo brez rok, nog ia glave in brez kože. Truplo sta preerledala ružomberška sodnijska zdravnika dr. Polgšr in dr. Eichel in izjavila, da je te truplo približno SfiJataega, močnega ia zdravega mladenča, ki pa je bil gotovo slaboumen, kajti v*njegovem želodcu sta aašla glino in celo seno. Nesrečnež je bil na bližnjem pokopališču pokopan, orožniki pa so »kali morilca. Toda kaj se izve. Neki grof je ulovil medveda, dal mu sneti kožo, odrezati glavo in noge, truplo pa so Uapci vrgli v reke, kjer so ga našli orožniki. Lepa hlamaža za zdravnika 1 Potem so medveda seve zopet izkopali in pokopališče na novo posvetili. Dr. Polgar je tudi poučeval higieno na ružomberski gimnaziji. z Ekspedicija na južni tečaj. Peary je predlagal dvema amerikanskima geografskima dražbama, asj skupno aranžirajo ekspedicjjo na južni y A 1 Tiskovin« v moderni obliki so dandanes, kako«- znane, potreba vsakega podjetja, ki iboče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno V tenn snaisiu, *amore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta Stev. 3. — Založena z modernimi * črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše / konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti / svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke. tečaj. On da svoj parnik „Roosevelt" na razpolago. Vodstvo ekspedicije se naj poveri drngemu raziskovalcu, ker on ne more zraven. z Povodenj. Raba je silno narasla. Cele pokrajine so že pod vodo. Ker sta v redu tek, prebava, Sta telo in duša zdrava ! Torej: Da ne boš bolan, Vživaj pravi „FLORIAN". Želodčni likčr je napravil tek in prebavo marsikomu, ki je zaman kupoval draga in neprijetna zdravila. Ljudska kakovost Kabinetna kakovost Naslov za naročila: liter K 240. „ „ 4 80. .Florlan', Ljubljana. Postavno varovano. 34 2 učenca ki imata veselje do vrtnarstva sprejme takoj Miha Kokošinek, vrtnar v Gaberju pri Celju št. 63. 91 2-1 JAKOB MARČIČ poste restante Pragersko se priporoča slavnemu občinstvu za solidno in ceno popravo in uglašenje glasovirjev. Priznano najboljša spričevala. = 93 5-1 Katera slovenska rodbina na deželi blizfl železnice bi sprejela pod ugodnimi pogoji 1 V2 letnega ir oskrbo. Ponudbe do 20. februarja t. 1. pod E 11/2 na upravništvo »Narodnega Dnevnika". 92 2-1 Edina narodna trgovina s čevlji Štefan Strašek, Celje priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke. Posebno čevlje za ples, bele in lakaste. Najnižje cene. Proda se iz proste roke žaga in mlin s stalno vodo 60 konjskih moči, okoli obstoječe lepo zemljišče, V4 ure od kolodvora oddaljena hiša _ z gospodarskimi poslopji za 36 tisoč kron. — Polovica kupnine ostane vknjižena. Ponudbe je pošiljati na upravništvo »Narodnega Dnevnika". 74 3-1 Samo kratek čas! Razprodaja raznih kuhinjskih in gospodarskih priprav : brzovari, samovari. čajniki, posode za pečenje, svetiljke, navadne svetiljke.' svečniki, otročje posode, sve-tiljke in škarje za kodranje las, kletke, podložki. stojala dežniki, monogrami itd. Vsled opustitve zaloge se': bode prodajalo po globoko znižanih cenah pri Antonu Tschantschu, Vrtna ulica štev. II. je dobro Moča W gostilna na zelo prometnem kraju, ne daleč iz mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista. 35 4-4 Ravnokar dogotovljeiia nova hiša z dvema stanovanjema in dvema podstrešnima sobama ter z lepim, ograjenim vrtom v Za- vodni pri Celju, se takoj proda. Vinko Šinkovec, stavbeni podjetnik, Lava pri Celju. 48 h-s / JOS. ČRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepijem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel. K Krasne reference! mMmmmmm V prid družbe sv. Cirila in Metoda! Prva češka splošna deln. družba —— za zavarovanje v Pragi. Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. na življenje EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje, EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine! SVOJI K SVOJIM! Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva ? vseh večjih slovenskih krajih. txxx)888888888ž Poštne hran. r*6„n *t. 54.866. Najboljša prilika is sigurno šiedenje je plodonosno nalaganje gotovine Telefon st. 48. - ——pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju -------,...... -—ijr» ,LASTNI DONI' Pisarna je v Celju, ftotovške ulice št. 12 © ©o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © e pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račon © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © čditio narodno Kamnoseško podjetje V Celjn. J| prtfa jttžtiostajcrsHa Hatnno;e;Ha Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ::: obratom. ::: t: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in ::: cementa. ::: Specijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnlc, kropilnili in krstnih ::: kamnov itd. ::s Brušenje, polivanje m struganje kamena s stroji. niHBififiisi imtetrijslja družba. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz različnih marmornih vrst gra-' nitov in sljenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: Brzojavl: ,Kamnoseška in- dustrijska dražba Celje'. Tlakovanje cerkva, dvoraa in hodnikov s Samotnim ali :::. cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude* ;:: lavanje napisov v iste. ::; Superfosfat mineralieno in ariimaličrio, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. Bureau: Praga, Prikopi 17. 1 Iteatach Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega , snežnobelega, pulje- tcega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. "sivega 6 K; 7 K; lselega. finega 10 K. najfinejši drsni puh 12 K. - Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rde Sega. moorega. belega ali rumenega nan- kinga, pernica, 180 cm dolga, liti cm široka, z 2 zglavni-koma. vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 26 K: puh 24 K ; same pernice po 10 K. 12 K. 14. K. 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Sumava. Češko. Darujte za Nap. shlad! za žensko in moško perilo in dvojno široko za prtiče se kupi najugodneje v narodni veietrgovski hiši R. Stermecki, Ce je. Celi kosi po engros cenah. Vzorci zastonj in pošiljatve čez K 20'— franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 K, bolj fina 10 K. •n rs ■ o a> 1111 S P S o M s ^ M cS ^ CD ^ C "5 S S is .s " d) ® ,rH — MM " T—I i—i O ' 1 ^ fi1 •S S a >o ft ® s o ® t a I7Ž O -rs ' nT' ^ -jr P cš >. & —, os !> O O nd fl | g" g I P 'S o K .S N ^ «5 "T* •>-< <33 J2 >00 Filip Meusteinove sladke čistilne krogljiee fc^Sr Te krogljiee nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziru boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebuhu, čistijo kri. niso nobeno zdravilo, pa boljše in čisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 562 10-1 v čreve§ih. gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci. Škatlja s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami. s 120 krog-ljicami stane samo 2 K; kdor pošlje znesek 2 K 45 v naprej, dobi še po vrhu zastonj 1 "'^zavitek z 8 škatljami. v Cvarjjn j Pred ponarejanjem svarim« ! Zahtevajte Filip Neusteinove OiUlllUi čistilne krogljiee, ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varstveno znamko v črno-rdečem ■'"■"tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Neustein, iekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki morajo nositi našo tvrdko. Filip jtoicM leKartta „K petemu Eeopoldu" Dunaj I., Plankengasse 6. Zaloga v Celju: Lekarna Rauscher. Na 7 javnih razstavah odlikovan s I. darilom. Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena znamka f* /TPA.RM: /OlETEPE^ Ysak dan jih izdela ^V tovarna 60.000 parov. Edini kontralienti: Mess- torff, Behn & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom. Zaročne in poročne prstane Rafael Salmič vljudno priporoča trgovina z urami in zlatnino v ,,Narodnem domu" v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. Slovenoi! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! nko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju = prevzame vsakovrstna = stavbena zlasti fesiipsicii dninn Agro-Merkur - - v LJubljani. - - Uradili prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišč« in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur Je trgovcem in gostilničarjem itd., zadrugam, društvom itd. nalbolfši vir za nakupovanje blaga. Pozor! "^J^JMM3&.MU- Vltta I Štajeraka, Istraka, dalmatinska, dolenjska. » S gorlika, vipavska, zajamčeno pristna vina. .... sir, maslo, žito, moka, olje Itd..... - - Agro-Merkur pre rbl vsako blago. • -Agro-Merkur k" - vse pridelke in Izdelke. Cene najngodnejie, postrežba solidna. Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte »roje pridelke. r1 Karol Tanič, Celje »Narodni dom" i priporoča == Moderno jesensko in zimsko snkno. Najnovejše flanele in barhente. = Preproge, zavese, garniture in odeje Neprekosljivo V ceni in kakovosti. 33 52-5 Zvezna trgovina v Celju •V V zalogi ima potrebščine za pisalne stroje vseh sistemov po originalnih cenah, kakor: ogljeni papir v treh kvalitetah: črni, modri in vijolčasti. — Trakove za vse sisteme v vseh barvah. — Sprejema tudi abonoment na trakove. — Radirke in olje za stroj. Edisonove mimeografe za strojepisce. — Edisonove mimeografe za ročno pisavo. — Voščeni papir, barvo črno in modro za mimeograf. — Vsakovrstne papirje za stroj. ■■■ ■ = Posreduje pri nakupih pisalnih strojev. = w ........... t............'1 IIII II B7- Š1G3 SIL- =11=11 11 lj I i I Južnoštajerska hranilnica u Celju u narodnem domu. ■ >-—1—1 D n Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica eama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad lA Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker fiitfla namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hpanilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. za mladoletne Slovenci* poslužujte se JttZttOŠtillCfSltt hfStliltliCC pri na,a9aniu Svojega denarja ali kadar nalagate denar * a,i varovance in zahtevajte pri sodiščih, !..»____<.. u.-n-i*. 43 62-6 da se naloži denar za mladoletn ® oziroma za varovance izključno le v ]RZnO?Ta]Cf>liQ BratUltUCO. tisai issi I--11—LH-lllSHISIiaiHII!H!IIHIIHBI Telefon štev. 22 POSOJILNICA V CELJU y lastni hiši „Narodni dom". Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.'!! Poštne hranilnice ček. št. 9579 ]tad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog 18 52 5 HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2%- r-Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju. jtad 340.000 Kron rczcrVn. zaklada m