PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pri pošti 2102 Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 18 Maribor, petek 5.4.2019 OBČINA CIRKULANE 391. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane Na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12 in 109/12), 54. člena Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 18/18 ) 14. člena Statuta Občine Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 32/17) je Občinski svet Občine Cirkulane na svoji 24. redni seji, dne 9. 7. 2018 sprejel PRAVILNIK O TARIFNEM SISTEMU ZA OBRAČUN STORITEV RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI CIRKULANE I. Predmet tarifnega pravilnika 1. člen (1) Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (v nadaljevanju: tarifni pravilnik) skladno s 54. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 18/18; v nadaljevanju: odlok) določa tarifni sistem za obračun storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb: • zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, • obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, • odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov in • zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. (v nadaljevanju: javna služba) (2) Tarifni pravilnik se uporablja za vse povzročitelje odpadkov in druge uporabnike s prve, druge, tretje in četrte točke prvega odstavka 7. člena Odloka o načinu ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XIV opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 18/18). (3) Tarifni pravilnik določa način oblikovanja postavk tarifnega sistema in način obračunavanja storitev za: 1. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov vključuje zbiranje: a) ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, b) kosovnih odpadkov, c) odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, d) odpadkov s tržnic, e) odpadkov iz čiščenja cest, f) mešanih komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: MKO), g) izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami. 2. obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov, 3. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 4. zbiranja biološko razgradljivih odpadkov in zelenega vrtnega odpada. 2. člen (1) Izvajalec javne službe ločeno vodi stroške, ki nastajajo v zvezi z: • zbiranjem in odvozom ločenih frakcij iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov, • zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, • zbiranjem in odvozom odpadkov z vrtov, parkov in pokopališč, • zbiranjem in odvozom odpadkov s tržnic, • zbiranjem in odvozom odpadkov iz čiščenja cest, • zbiranjem in odvozom MKO, • zbiranjem in odvozom BIO, • zbiranjem in odvozom izrabljenih gum v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami, • delovanjem zbirnih centrov, • zbiranjem in odvozom odpadkov s premično zbiralnico, • obdelava BIO odpadkov, • obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganjem ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov, Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor Smetanova ulica 30, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • manipulacijo oziroma pretovarjanjem odpadkov, • nabavo in razvozom zabojnikov prostornine od 80, 120, 240, 550, 770 in 1100 litrov. (2) Prihodki doseženi s posebnimi storitvami se upoštevajo pri kalkulaciji lastne cene. 3. člen (1) Cena posamezne storitve javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, ki sta na računu prikazane ločeno. (2) Cena javne infrastrukture vključuje: • stroške amortizacije ali najema te javne infrastrukture, • stroške zavarovanja infrastrukture javne službe, • stroške odškodnin, ki so stroški odškodnin za služnost in povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe, • finančno jamstvo in • odhodke financiranja, ki so stroški obresti in drugi stroški, povezani z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb. (3) Cena opravljanja storitev vključuje vse stroške, ki se nanašajo na opravljanje storitev. II. Obračun storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 4. člen (1) Cena storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med letnimi stroški zbiranja odpadkov in celotno letno količino zbranih odpadkov iz prve točke tretjega odstavka 1. člena tega tarifnega pravilnika. V ceno storitev zbiranja so vključene vse vrste komunalnih odpadkov zbrane iz zbiranja in odvoza MKO, zbiranja in odvoza ločeno zbranih frakcij(odpadni papir in karton; odpadno embalažo iz papirja in kartona; odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06), zbiranje in odvoza ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov iz zbiralnic ločeno zbranih frakcij, zbiranjem in odvozom kosovnih odpadkov, zbiranjem in odvozom nevarnih odpadkov in zbiranjem in odvozov zbranih ločenih frakcij komunalnih odpadkov iz zbirnih centrov. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, se oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za mešane komunalne odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza določenih vrst komunalnih odpadkov določi izvajalec javne službe, v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov razen BIO, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih komunalnih odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev posamezne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sodilo — = m- masa vseh zbranih odpadkov razen BIO [kg] obračunska prostornina vseh zabojnikov za MKO[l] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov se izračuna na naslednji način: • Cena posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. III. Obračun storitve zbiranja bio odpadkov 5. člen (1) Cena storitve zbiranja BIO odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški zbiranja in obdelave BIO odpadkov in celotno količino zbranih BIO odpadkov iz druge točke tretjega odstavka 1. člena tarifnega pravilnika. (2) Cena se v delu, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe ravnanja z BIO odpadki, in v delu, ki se nanaša na stroške javne infrastrukture, oblikuje na kg opravljene storitve in se uporabnikom zaračuna glede na prostornino zabojnika za BIO odpadke in pogostost odvoza. (3) Pogostost odvoza BIO odpadkov se določi v tehničnem pravilniku. (4) Izvajalec javne službe ceno zbiranja BIO odpadkov, izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju zbranih BIO odpadkov na uporabnike glede na prostornino zabojnika za BIO in pogostost odvoza tega zabojnika. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (5) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev zbiranja BIO odpadkov med uporabnike se izračuna na naslednji način: ' [ obračunska prostornina vseh BIO zabojnikov [1] (6) Izračun mesečnega stroška storitve zbiranja BIO odpadkov se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. IV. Obračun storitev obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov 6. člen (1) Cena storitev obdelave, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški obdelave in celotne količine zbranih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno obdelave izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju obdelanih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev obdelave MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: (4) Izračun mesečnega stroška storitve obdelave MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. V. Obračun storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov 7. člen (1) Cena storitev odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, izražena v EUR na kilogram, se ugotovi kot količnik med stroški odlaganja in deležem odloženih odpadkov od celotne količine obdelanih MKO v kilogramih. (2) Izvajalec javne službe ceno odlaganja izraženo v kg, zaračuna uporabnikom sorazmerno glede na prostornino zabojnika za MKO in pogostost odvoza tega zabojnika, in sicer tako, da se mesečno razdeli masa v zadnjem obračunskem obdobju odloženih MKO. Izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki mora prikazati porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki med uporabnike. Obvestilo o tem mora biti objavljeno na krajevno običajen način in stalno dostopno na spletni strani izvajalca javne službe. (3) Izračun sodila za porazdelitev količin opravljenih storitev odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja MKO med uporabnike se izračuna na naslednji način: Sodilo za odlaganje MKO = masa odloženih MKO [kg] obračunska prostornina vseli zabojnikov za MKO[l] (4) Izračun mesečnega stroška storitve odlaganja ostankov ali odstranjevanja MKO se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. porazdeli v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. (5) V kolikor večstanovanjska stavba nima upravitelja, izvajalec javne službe porazdeli stroške v skladu z 54. členom odloka in prvim odstavkom 8. člena tarifnega pravilnika. VII. Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom 9. člen (1) Obračun storitev javne službe drugim uporabnikom se zaračuna v skladu 4., 5., 6. in 7. členom tarifnega pravilnika, razen za pogodbene uporabnike, ki se jim zaračuna v skladu cenikom izvajalca javne službe. VIII. Obračun storitev javne službe za počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto. 10. člen (1) Za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto, kjer ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi, se za porazdelitev količine opravljenih storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki upošteva tretjina velikosti najmanjšega zabojnika (80 litrov) in najmanjša pogostost odvoza, ki ureja opravljanje javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (2) Lastniki objektov v skladu s prejšnjim odstavkom od izvajalca prejmejo 6 vreč za MKO volumna 90 l, 6 vreč za embalažo volumna 110 l in 6 vreč za papir volumna 40 l, ki jih dvignejo na blagajni izvajalca javne službe v času uradnih ur. (3) Izračun mesečnega stroška za posamezno počitniško hišo, vikend, prazno stanovanje ali poslovno enoto se obračunava na naslednji način: • Mesečni strošek posameznih storitev v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x 1/3 najmanjšega obračunskega volumna zabojnika v l. (4) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti zbiranja komunalnih odpadkov. Za opuščeni objekt velja dotrajani objekt v katerem ni mogoče bivati, nima hišne številke ter komunalnih priključkov ter ni več v evidencah Geodetske uprave Republike Slovenije evidentiran kot stavba. IX. Obračun stroškov nabave, odvoza, zamenjave in vzdrževanja tipiziranih zabojnikov VI. Obračun storitev javne službe v večstanovanjskih objektih 8. člen (1) Obračun storitev javne službe v večstanovanjski objektih, se porazdeli tako, da se skupni stroški porazdelijo po gospodinjstvih glede na število članov v posameznem gospodinjstvu, v odvisnosti od vseh stanovalcev v večstanovanjskem objektu. (2) Izračun mesečnega stroška posamezne storitve javne službe v večstanovanjskih objektih se izračuna na naslednji način: • Mesečni strošek posamezne storitve v EUR (brez DDV) = cena v EUR/kg x sodilo kg/l x obračunski volumen zabojnika v l. (3) Obračunski volumen zabojnika je dejanski volumen glede na pogostost odvoza komunalnih odpadkov na mesec. (4) Račun za posamezno prevzemno mesto se izstavi upravitelju večstanovanjske stavbe, kateri stroške 11. člen (1) Zamenjava zabojnikov se obračuna po ceniku, ki ga določi izvajalec javne službe. V stroške zamenjave zabojnika je vštet odvoz starega in dostava novega zabojnika na lokacijo povzročitelja odpadkov. V kolikor se ugotovi, da je tipizirani zabojnik poškodoval ali uničil izvajalec javne službe, je ga le ta dolžen brezplačno zamenjati. (2) V primeru večstanovanjskega objekta, se stroški zamenjave zabojnika porazdelijo med uporabnike v skladu z 8. členom tarifnega pravilnika. (3) Uporabnik v primeru poškodovanega zabojnika, zamenjavo tega zabojnika uredi izključno pri izvajalcu javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov. (4) Individualna gospodinjstva in drugi uporabniki, lahko odjavijo določeno vrsto zabojnikov (izjema je MKO) v skladu z določili odloka in tehničnega pravilnika, v stroške odjave določenega zabojnika je vštet odvoz zabojnika v skladu s cenikom izvajalca javne službe. V Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 kolikor uporabniki odjavijo zabojnik za ločene frakcije se le-ti nadomestijo s tipskimi namenskimi vrečami. (5) Izvajalec v skladu s tehničnim pravilnikom omogoča čiščenje/pranje zabojnika za BIO odpadke 1-krat letno. V kolikor povzročitelj izrazi željo po dodatnem čiščenju/pranju zabojnika, se storitev obračuna v skladu s cenikom izvajalca javne službe. X. Ostale storitve javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov 12. člen (1) Izvajalec javne službe v vsakem naselju kosovne odpadke prevzema dvakrat v koledarskem letu z zbiralno akcijo na za to določenih prevzemnih mestih ali dvakrat v koledarskem letu od uporabnika na njegov poziv. (2) V kolikor uporabnik storitev naroči dodaten odvoz kosovnih in drugih vrst odpadkov mora plačati stroške storitve po ceniku izvajalca javne službe. XI. Zbirni center 13. člen (1) Izvajalec javne službe v zbirnem centru zbira vrste odpadkov, kot to določa tehnični pravilnik. (2) Uporabnik storitev lahko v zbirnem centru brezplačno odda vrste in količine odpadkov, kot to določa tehnični pravilnik. XII. Končne določbe 14. člen Izvajalec javne službe je dolžan v roku enega leta od sprejema tega pravilnika uvesti vse spremembe, ki še niso bile uvedene. 15. člen Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-90/2018 Datum: 9.7.2018 Občina Cirkulane Janez Jurgec, župan OBČINA DESTRNIK 392. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08, 76/08, 100/08 -Odl. US, 79/09, 14/10 - Odl. US, 51/10, 84/10 - Odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr., 101/13. 55/15 -ZfisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10, 11/10, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 4. redni seji, dne 29. 3. 2019, sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE DESTRNIK ZA LETO 2019 1. člen V Odloku o proračunu Občine Destrnik za leto 2019 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 7/2019) se 2. člen spremeni tako, da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.471.997 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.023.685 70 DAVČNI PRIHODKI 1.796.649 700 Davki na dohodek in dobiček 1.630.609 703 Davki na premoženje 111.440 704 Domači davki na blago in storitve 53.600 706 Drugi davki 1.000 71 NEDAVČNI PRIHODKI 227.036 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 34.300 711 Takse in pristojbine 3.500 712 Globe in druge denarne kazni 1.100 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 188.136 72 KAPITALSKI PRIHODKI 171.971 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 3.500 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 107.817 73 PREJETE DONACIJE 2.700 730 Prejete donacije iz domačih virov 2.700 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 273.641 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 273.641 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 4.278.775 40 TEKOČI ODHODKI 1.856.544 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 277.535 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 44.545 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 402 Izdatki za blago in storitve 1.473.964 403 Plačila domačih obresti 40.000 409 Rezerve 20.500 41 TEKOČI TRANSFERI 841.152 410 Subvencije 21.100 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 448.700 412 Transferí nepridobitnim organizacijam in ustanovam 53.240 413 Drugi tekoči domači transferi 318.112 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 1.581.079 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 1.581.079 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 0 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 0 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.806.778 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 945.000 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 945.000 750 Prejeta vračila danih posojil 25.000 751 Prodaja kapitalskih deležev 920.000 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 25.000 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 25.000 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 25.000 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 920.000 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 1.002.168 50 ZADOLŽEVANJE 1.002.168 500 Domače zadolževanje 1.002.168 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 121.303 55 ODPLAČILA DOLGA 121.303 550 Odplačila domačega dolga 121.303 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -5.913 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 880.865 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.806.778 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 5.913 Posebni del rebalansa proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Destrnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Doda se novi 13. a člen, ki se glasi: »Za potrebe upravljanja občinskega dolga se Občina Destrnik lahko v letu 2019 zadolži do višine 1.153.700 eurov. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 900-4/2019-4R-6/8 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 393. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj Na podlagi 3. člena Zakon o zavodih (Uradni list RS -stari, št. 12/91, Uradni list RS/I, št. 17/91 - ZUDE, Uradni list RS, št. 55/92 - ZVDK, 13/93, 66/93, 66/93, 45/94 -odl. US, 8/96, 31/00 - ZP-L, 36/00 - ZPDZC in 127/06 -ZJZP), 9. člena Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 - uradno prečiščeno besedilo, 23/08, 58/08 - ZZdrS-E, 15/08 - ZPacP, 77/08 - (ZDZdr), 40/12 -ZUJF, 14/13, 88/16 - ZdZPZD in 64/17) je Občinski svet Občine Destrnik na 4. redni seji, dne 29. 3. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O USTANOVITVI JAVNEGA ZAVODA ZDRAVSTVENI DOM PTUJ 1. člen V Odloku o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Ptuj (Uradni list RS, št. 27/05, 48/2017 115/07, 70/2018) se v drugem odstavku 6. člena za besedilom enota Antikoagulantna ambulanta dodajo nove alineje, ki se glasijo: Enota Center za duševno zdravje a) Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov b) Ambulantna obravnava v okviru Centrov za dušeno zdravje odraslih c) skupnostna psihiatrična obravnava v okviru Centrov za duševno zdravje odraslih Enota Specialistične ambulante a) Dermatološka ambulanta Druge alineje se ustrezno preštevilčijo. 2. člen V členu 6 pri Dispanzerju za mentalno zdravje se besedilo »enota Ambulanta za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti« nadomesti z besedilom »enota Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog«. 3. člen Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic ter v Uradnem listu RS. Številka: 007-6/2018 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 394. Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik Na podlagi 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 -uradno prečiščeno besedilo, 28/06 - skl. US, 49/06 -ZMetD, 66/06 - odl. US, 33/07 - ZPNačrt, 57/08 - ZFO-1 A, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13, 38/14, 37/15, 56/15, 102/15 in 30/16), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06-ZJZP, 38/10-ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 -uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US, 92/14 - odl. US, 15/17 - odl. US in 27/17 - ZPro), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji, dne 29. 3. 2019, sprejel ODLOK O DOPOLNITVI ODLOKA O NAČINU OPRAVLJANJA OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB RAVNANJA S KOMUNALNIMI ODPADKI V OBČINI DESTRNIK 1. člen V Odloku o načinu opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 6/18; v nadaljevanju: odlok) se v drugem odstavku 15. člena odloka, doda nova druga alineja, ki glasi: » - pravico do uporabe počitniške hiše, vikenda, praznega stanovanja ali poslovne enote, v kateri ni stalno prijavljenih stanovalcev in ni v stalni uporabi;«. 2. člen Dosedanja druga in tretja alineja drugega odstavka 15. člena odloka postaneta tretja in četrta alineja. 3. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti dan po objavi. Številka: 900-4/2019-4R-7/12 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 395. Odlok o območjih obveznega soglasja za spreminjanje meje parcele na območju Občine Destrnik Na podlagi 186. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 -odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 -uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 4. redni seji, dne 29. 3. 2019, sprejel ODLOK O OBMOČJIH OBVEZNEGA SOGLASJA ZA SPREMINJANJE MEJE PARCELE NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se določa območje obveznega soglasja Občine Destrnik za spreminjanje meje zemljiške parcele. 2. člen (območje obveznega soglasja) (1) Soglasje za spreminjanje meje zemljiške parcele je na območju Občine Destrnik obvezno na stavbnih zemljiščih določenih z občinskim prostorskim načrtom za Občino Destrnik. (2) Območje obveznega soglasja za spreminjanje meje zemljiške parcele je določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. (3) Kot grafični prikaz območij obveznega soglasja za spreminjanje meje se uporablja prikaz namenske rabe prostora iz grafičnega dela veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Destrnik. (4) Ob vsakokratnih spremembah območij stavbnih zemljišč v postopkih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta bo občina podatke o območjih obveznega soglasja iz prejšnjega odstavka posredovala Geodetski upravi RS v digitalnem vektorskem formatu »shp«. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 3. člen (izjeme) Soglasje ni potrebno v naslednjih primerih spreminjanja mej: • za potrebe izgradnje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe izvedbe prostorskih ureditev na področju družbene infrastrukture lokalnega pomena, • za potrebe gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj, katerih investitor je Občina Destrnik. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-1/2019 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 396. Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Destrnik Na podlagi 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 -uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 4. redni seji, dne 29. 3. 2019, sprejel ODLOK O DOLOČITVI STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI DESTRNIK 1. člen (vsebina odloka) Odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v Občini Destrnik določa: višino nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve, način plačevanja nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve, • posledice neplačila nadomestila stroškov postopka lokacijske preveritve. 2. člen (višina nadomestila stroškov) (1) Stroški za posamezno lokacijsko preveritev znašajo: • za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi 1.000 evrov, • za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev 1.600 evrov, • za omogočanje začasne rabe prostora 1.300 evrov. (2) V kolikor dejanski stroški lokacijske preveritve presežejo navedene zneske, občina obračuna investitorju celoten presežek stroškov. (3) Stroškov postopka lokacijske preveritve ni potrebno poravnati, ko je lokacijska preveritev potrebna zaradi očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu občinskega prostorskega izvedbenega akta. (4) Zavezanec za plačilo nadomestila stroškov je pobudnik za izvedbo postopka lokacijske preveritve. 3. člen (način plačila nadomestila stroškov) (1) Vlagatelj poda vlogo za izvedbo postopka lokacijske preveritve na obrazcu Občine Destrnik s priloženim elaboratom in plača takso po taksni tarifi za vloge. Občina preveri skladnost elaborata z določbami ZUreP-2 in v kolikor meni, da ustreza in se postopek lahko nadaljuje, izda sklep o plačilu stroškov. Obveznost plačila nadomestila stroškov lokacijske preveritve nastane takrat, ko zavezanec prejme sklep o plačilu. (2) Sklep mora vsebovati za fizično osebo osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino stroškov in pravno podlago za njihovo odmero, rok plačila nadomestila stroškov (v 15 dneh od vročitve sklepa), številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če se nadomestila stroškov ne plača v predpisanem roku. (3) Plačilo nadomestila stroškov je pogoj za obravnavo elaborata in izdajo sklepa o lokacijski preveritvi. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-1/2019 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 397. Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10 -uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na 4. redni seji, dne 29. 3. 2019, sprejel ODLOK O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE DESTRNIK 1. člen (vsebina odloka) Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik določa: • višino takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembe namenske rabe prostora, • način plačevanja takse in • posledice neplačila takse. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2. člen (višina takse) (1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega odstavka znaša: • za spremembo osnovne namenske rabe prostora v stavbna zemljišča: 300 evrov, • za spremembo podrobnejše namenske rabe prostora: 150 evrov. (2) Za pobudo za spremembo v primarno rabo (gozdna, kmetijska, vodna) se taksa ne plača. (3) Takse se ne plača tudi, ko gre za spremembe, ki ne predstavljajo vsebinsko novega določanja ali spreminjanja namenske rabe prostora, načrtovanja novih prostorskih ureditev ali določanja novih prostorskih izvedbenih pogojev, so pa potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih in tehničnih napak v tekstualnem ali grafičnem delu OPN. (4) V kolikor se vloga nanaša na več parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda dana za spremembo namembnosti na zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. (5) Vlagatelji pobud za spremembo namenske rabe prostora so dolžni financirati tudi izdelavo dodatnih gradiv, ki bodo na podlagi veljavne prostorske zakonodaje obvezna pri nadaljnji obravnavi posamezne pobude. (6) Plačilo takse ne zagotavlja spremembe namenske rabe prostora v OPN, temveč zgolj obravnavo ustreznosti pobude na občini z vidika njene skladnosti s temeljnimi pravili urejanja prostora, cilji prostorskega razvoja občine in pravnimi režimi v prostoru ter z vidika možnosti opremljanja zemljišča s komunalno opremo in drugo gospodarsko javno infrastrukturo. Plačilo takse je pogoj za obravnavo pobude. 3. člen (način plačila takse) (1) Zavezanec za plačilo takse je vlagatelj pobude. (2) Taksna obveznost nastane takrat, ko je v vložišču občine vložena ali prejeta pobuda spremembe namenske rabe. (3) Taksa se plača v gotovini ali z drugimi veljavnimi plačilnimi instrumenti. Če taksni zavezanec plača takso pri ponudniku plačilnih storitev, jo plača na prehodni podračun in z uporabo reference, določene za plačilo takse organa, ki je pristojen za opravo dejanja oziroma vodenje postopka. (4) Če ob nastanku taksne obveznosti taksa ni plačana oziroma ni plačana v predpisani višini, organ, ki prejme od zavezanca vlogo ali drug dokument, izroči oziroma pošlje zavezancu plačilni nalog, s katerim mu naloži plačilo takse v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Plačilni nalog mora vsebovati osebno ime in naslov zavezanca, za pravno osebo pa ime, davčno ali matično številko in sedež, višino takse in pravno podlago za njeno odmero, številko računa za nakazilo, referenco ter opozorilo o posledicah, če takse v roku ne plača. (5) V kolikor v danem roku taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. 4. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-1/2019 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 398. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan Na podlagi 9. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08-ZPOmK-1,77/10-ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/10- uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji, dne 29. 3. 2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O IZDAJATELJSTVU JAVNEGA GLASILA OBČAN 1. člen V Odloku o izdajateljstvu javnega glasila Občan (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/10 in 3/15 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/18; v nadaljevanju odlok) se drugi stavek 11. člena spremeni tako, da glasi: »Člane uredniškega odbora imenuje odgovorni urednik izmed prijavljenih kandidatov na razpisu, ki ga pripravi občinska uprava in o imenovanih članih uredniškega odbora vsakokrat obvesti občinski svet.« 2. člen V odloku se tretji odstavek 11. člena spremeni tako, da glasi: »Posamezen član uredniškega odbora lahko odstopi sam ali je predčasno razrešen s strani odgovornega urednika, če ta s svojim delom ne deluje v skladu s programsko zasnovo in z uredniško politiko glasila.« 3. člen V 15. členu odloka se na koncu doda stavek, ki glasi: »Z razrešitvijo odgovornega urednika preneha mandat celotnemu uredniškemu odboru.« 4. člen 16. člen odloka se spremeni tako, da se pred alinejo »vodi uredniški odbor«, doda nova alineja: »- imenuje in razrešuje člane uredniškega odbora,« 5. člen Ostale določbe odloka ostanejo nespremenjene. 6. člen Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati Sklep o imenovanju uredniškega odbora javnega glasila Občan (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/18). 7. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-1/2019 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan 399. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra Na podlagi prvega odstavka 245. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 št. 10/10 - uradno prečiščeno besedilo, 14/14 in 9/15) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 4. redni seji, dne 29. 3. 2019 sprejel naslednji SKLEP O PRIDOBITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA I. Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pridobijo naslednje nepremičnine: • parc. št. 846/2, 846/10, 846/11, 853/1, 846/9, 845/4, 845/7, 845/9, 849/8, 843/1, 849/9, 845/2, 845/3, vse k.o. Vintarovci (364), • parc. št. 1274/2, k.o. Jiršovci (365), • parc. št. 486/1, k.o. Ločki Vrh (349). II. Z uveljavitvijo tega sklepa postanejo nepremičnine iz I. točke polna last Občine Destrnik, Janežovski Vrh 42, 2253 Destrnik (do celote - 1/1) in se pri njih zaznamuje grajeno javno dobro lokalnega pomena - občinska cesta. III. Po uveljavitvi tega sklepa izda Občinska uprava Občine Destrnik po uradni dolžnosti ugotovitveno odločbo o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Destrnik. Po pravnomočnosti odločbe se zaznamba o grajenem javnem dobru vpiše v zemljiško knjigo. IV. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 478-4/2019 Datum: 29. 3. 2019 Občina Destrnik Franc Pukšič, župan OBČINA DORNAVA 400. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Dornava in Občino Gorišnica Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Dornava, je Občinski svet Občine Dornava na svoji 4. redni seji, dne 28.03.2019, sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DORNAVA IN OBČINO GORIŠNICA 1. Meja med Občino Dornava in Občino Gorišnica se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Dornava in vključijo v območje Občine Gorišnica: • parc. št. 250/2 k.o. 383 Mezgovci. • parc. št. 251/1, 251/2 in 408 vse k.o. 383 Mezgovci. • parc. št. 961/2 in 1016, obe k.o. 381 Tibolci. 2. Sprememba meje navedena v točki 1. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1-Spremembe občinske meje, številka 24_28-1 z dne 21.3.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 3. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot izhaja iz obrazca 1-Spremembe občinske meje, številka 24_28-1 z dne 21.3.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-004/2019-010 Datum: 28.03.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan 401. Sklep o spremembi poteka meje med Občino Dornava in Občino Ormož Na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 16. člena Statuta Občine Dornava, je Občinski svet Občine Dornava na svoji 4. redni seji, dne 28.03.2019, sprejel SKLEP O SPREMEMBI POTEKA MEJE MED OBČINO DORNAVA IN OBČINO ORMOŽ 1. Meja med Občino Dornava in Občino Ormož se spremeni tako, da se: 1. prenesejo iz območja Občine Ormož in vključijo v območje Občine Dornava: • parc. št. 541/2 k.o. 326 Bresnica. • parc. št. 969/1 k.o. 381 Tibolci. 2. Sprememba meje navedena v točki 1. tega sklepa se potrdi v vsebini kot je navedena v obrazcu 1-Spremembe občinske meje, številka 24_87-1 z dne 21.3.2019 in obrazcu 1-Spremembe občinske meje, številka 87_24-1 z dne 28.3.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 3. Ta sklep se objavi po sprejemu sklepov obeh občin o spremembi poteka meje, kot izhaja iz obrazca 1-Spremembe občinske meje, številka 24_87-1 z dne 21.3.2019 in obrazca 1-Spremembe občinske meje, številka 87_24-1 z dne 28.3.2019, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. 4. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-004/2019-007 Datum: 28.03.2019 Občina Dornava Janko Merc, župan Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA GORIŠNICA 402. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2019 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18; v nadaljevanju ZLS), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju ZJF) in 64. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17) je Občinski svet Občine Gorišnica na 4. redni seji dne 2.4.2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2019 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Gorišnica za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2019 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 5.147.628 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 3.667.930 70 DAVČNI PRIHODKI 2.927.234 700 Davki na dohodek in dobiček 2.324.185 703 Davki na premoženje 562.228 704 Domači davki na blago in storitve 37.321 706 Drugi davki in prispevki 3.500 71 NEDAVČNI PRIHODKI 740.695 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 496.299 711 Takse na pristojbine 6.430 712 Globe in druge denarne kazni 2.377 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.276 714 Drugi nedavčni prihodki 209.311 72 KAPITALSKI PRIHODKI 541.130 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 91.612 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 499.518 74 TRANSFERNI PRIHODKI 938.568 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 938.568 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 5.147.628 40 TEKOČI ODHODKI 1.023.648 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 205.101 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.238 402 Izdatki za blago in storitve 785.308 41 TEKOČI TRANSFERI 1.368.193 410 Subvencije 50.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 653.856 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 158.160 413 Drugi tekoči domači transferi 506.176 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.699.062 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.699.062 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 56.724 432 Investicijski transferi 56.724 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavi na spletni strani Občine Gorišnica. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 2. Postopki izvrševanja proračuna 4. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. 5. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi na naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, 9/11, 83/12 in 61/17-GZ), ki se uporablja za namen, določene v tem zakonu • prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo 6. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan občine Gorišnica. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke ali se odpre nova proračunska postavka, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke ali pa se odpre nova proračunska postavka v okviru sredstev posameznega področja Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. 7. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50% pravic porabe v letu 2018. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefon, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojih programov. 8. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 9. člen Proračunski skladi so: 1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ, Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1.000 Evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 3. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 10. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1500 Evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 4. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 11. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko zadolži do višine 300.000 Evrov in sicer za zagotovitev lastnih sredstev pri projektih, ki bodo delno financirani iz sredstev EU. Občina Gorišnica v letu 2019 ne izda poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Gorišnica. 12. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2019 ne smejo zadolževati. Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2019 ne smejo zadolževati. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Gorišnica v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o odločitvi začasnega financiranja. 14. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-1-/2019 Datum: 2.4.2019 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 403. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za leto 2020 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 30/18; v nadaljevanju ZLS), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 - ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18; v nadaljevanju ZJF) in 64. člena Statuta Občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17 je Občinski svet Občine Gorišnica na 4. redni seji dne 2.4.2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2020 1. Splošna določba 1. člen S tem odlokom se za Občino Gorišnica za leto 2020 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. člen V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji na ravni kontov. Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v Evrih Skupina/Podskupina kontov proračun leta 2020 I. SKUPAJ PRIHODKI ( 70+71+72+73+74+78 ) 4.924.205 TEKOČI PRIHODKI ( 70+71 ) 3.789.022 70 DAVČNI PRIHODKI 3.0337.968 700 Davki na dohodek in dobiček 2.324.185 703 Davki na premoženje 673.905 704 Domači davki na blago in storitve 37.228 706 Drugi davki in prispevki 2.650 71 NEDAVČNI PRIHODKI 751.053 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 536.191 711 Takse na pristojbine 6.430 712 Globe in druge denarne kazni 2.377 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 26.276 714 Drugi nedavčni prihodki 179.777 72 KAPITALSKI PRIHODKI 121.183 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 91.612 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 29.571 74 TRANSFERNI PRIHODKI 1.014.000 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 1.014.000 II. SKUPAJ ODHODKI ( 40+41+42+43 ) 4.924.205 40 TEKOČI ODHODKI 805.673 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 205.101 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 33.238 402 Izdatki za blago in storitve 567.334 41 TEKOČI TRANSFERI 1.331.789 410 Subvencije 50.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 659.856 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 116.217 413 Drugi tekoči domači transferi 495.716 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.742.139 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.742.139 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 42.602 432 Investicijski transferi 42.602 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( I. - II. ) 0 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk-podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavi na spletni strani Občine Gorišnica. 2. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta. 4. člen Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi na naslednji prihodki: • prihodki požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07-UPB, Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 9/11, 83/12 in 61/17-GZ), ki se uporablja za namen, določene v tem zakonu • prihodki od občanov, ki se namenijo za namene, za katere se pobirajo 5. člen O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan občine Gorišnica. Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Med izvrševanjem proračuna se lahko s sklepom župana o prerazporeditvi odpre nov konto oziroma poveča obseg sredstev na kontu za izdatke ali se odpre nova proračunska postavka, če pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti prejemnika proračunskih sredstev ali način izvedbe projektov. Nov konto se odpre v okviru že odprte proračunske postavke ali pa se odpre nova proračunska postavka v okviru sredstev posameznega področja Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2020 in njegovi realizaciji. 6. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte iz načrta razvojnih programov prične s postopkom prevzemanja obveznosti za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 50% pravic porabe v letu 2019. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega upnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefon, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojih programov. 7. člen Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen Proračunski skladi so: 1. račun proračunske rezerve, oblikovanje po ZFJ, Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 1.000 Evrov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 3. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 1500 Evrov odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. 4. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2020 lahko zadolži do višine 300.000 Evrov in sicer za zagotovitev lastnih sredstev pri projektih, ki bodo delno financirani iz sredstev EU. Občina Gorišnica v letu 2020 ne izda poroštev za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Gorišnica. 11. člen Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2020 ne smejo zadolževati. Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se v letu 2020 ne smejo zadolževati. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Gorišnica v letu 2021, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o odločitvi začasnega financiranja. 13. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-2/2019 Datum: 2.4.2019 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 404. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Gorišnica za leto 2018 Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZFisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18) in 68. člena Statuta občine Gorišnica (Uradno glasilo slovenskih občin 57/17) je občinski svet občine Gorišnica na -4. redni seji dne 02.04.2019 sprejel ODLOK O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se Zaključni račun proračuna Občine Gorišnica za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Gorišnica za leto 2018 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Gorišnica za leto 2018 po programski klasifikaciji. V zaključnem računu so pojasnjeni tudi Načrti razvojnih programov. Sestavni del zaključnega računa je tudi računovodsko poročilo. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Gorišnica za leto 2018 izkazuje ( v EUR ): KONTO OPIS Realizacija 2018 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 3.850.288 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 3.525.143 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 2.809.288 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 715.855 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 217.659 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 107.486 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 3.764.469 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 778.608 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.221.147 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.738.603 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 26.111 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 85.819 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. -V.) 0 C. R A C U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI. +X.) = (I.+IV.+VII.) -(II.+V.+VIII.) 85.819 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -85.819 9009 del STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12.2017 93.900 4. člen Zaključni račun proračuna Občine Gorišnica za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 007-3/2019 Datum: 2.4.2019 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 405. Letni program kulture Občine Gorišnica za leto 2019 Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-UPB, 76/08,79/09, 42/10,51/10, 40/12-ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 14. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 77/07, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17 in 21/18 -ZNOrg) je občinski svet Občine Gorišnica na svoji 4. redni seji dne 02.04.2019 sprejel LETNI PROGRAM KULTURE OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2019 I. Program kulture v Občini Gorišnica obsega knjižnično dejavnost in ljubiteljsko kulturno dejavnost. Z letnim programom kulture so določeni programi kulture, ki bodo v letu 2019 sofinancirani iz občinskega proračuna, obseg in vrsta dejavnosti, potrebnih za uresničevanje tega programa, ter obseg sredstev, ki se v ta namen zagotavljajo v proračunu občine. II. Letni program kulture v Občini Gorišnica za leto 2019 zagotavlja izvajalcem kulturnih programov in kulturnih projektov, da na podlagi objavljenega javnega razpisa ali javnega poziva, pridobijo proračunska sredstva iz občinskega proračuna za leto 2019. III. Naloga občine je zlasti zagotavljanje ustreznih pogojev v občini za uresničevanje javnega interesa na področju kulture in spodbujanje občank in občanov, da brez ovir izrazijo svoje potrebe in interese na tem področju. Naloga občine bo: • zagotavljanje sredstev za delovanje splošno -izobraževalne knjižnice Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • omogočanje spodbujanja kulturne dejavnosti občank in občanov na področju ljubiteljske kulture ter zagotovitev sredstev za njihovo dejavnost. IV. Občina Gorišnica z Odlokom o proračunu Občine Gorišnica zagotavlja proračunska sredstva, ki so namenjena izvajanju kulturnih programov v Občini Gorišnica v naslednjih postavkah: a) Knjižnična dejavnost Planirana sredstva: 44.912 EUR Po zakonu o uresničevanju javnega interesa na področju kulture je občina dolžna zagotavljati sredstva za splošno-izobraževalne knjižnice. Knjižnično dejavnost za občino Gorišnica izvaja Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, katere soustanovitelji smo. Občani lahko potrebo po informiranju, izobraževanju, razvedrilu in duhovnih potrebah in razvijanju pismenosti zadovoljujejo z obiskom Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, katere dejavnost sofinanciramo, pa tudi z obiskom bibliobusa, ki obiskuje kraje v občini po dogovorjenem urniku. Občina zagotavlja tudi finančna sredstva za nakup knjižnega gradiva, ki jih morajo zagotoviti občine matični knjižnici, ki na njenem območju skrbi za nabavo knjig in knjižnične dejavnosti. b) Ljubiteljska kulturna dejavnost Planirana sredstva: 14.662,50 EUR V občini Gorišnica delujejo kulturna društva, ki se udeležujejo raznih občinskih prireditvah in praznikih ter samostojnih prireditvah v občini. Več pozornosti bi bilo potrebno posvetiti povezovanju in pridobivanju otrok in mladine za vključitev in delovanje v društvih v občini. Sredstva za izvajanje ljubiteljske kulture so vsako leto razdeljena na osnovi javnega razpisa v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju letnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Gorišnica. V. Kulturni programi in projekti, ki bodo sofinancirani s strani lokalne skupnosti bodo izbrani po postopku, ki je v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju kulturnih programov in projektov v Občini Gorišnica, predpisan za javni razpis oz. javni poziv. VI. Ta program začne veljati naslednji dan po sprejemu in se uporablja za financiranje in za izvedbo razpisa ter razdelitev sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Gorišnica v letu 2019. Letni program kulture se objavi na spletni strani Občine Gorišnica. Številka.: 007-4/2019 Datum: 2.4.2019 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 406. Letni program športa Občine Gorišnica za leto 2019 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg) je občinski svet Občine Gorišnica na svoji 4. redni seji dne 02.04.2019 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2019 Letni program športa predstavlja dokument, s katerim so opredeljene naloge in smernice, ki prispevajo k uveljavitvi in razvoju športa. V njem so zajeti posamezni programi, njihov obseg in potrebna finančna sredstva. Občina Gorišnica bo za izvajanje letnega programa športa v letu 2019 zagotavljala proračunska sredstva tistim športnim društvom oziroma klubom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu z merili in kriteriji iz nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji in Pravilnikom o vrednotenju športnih programov v Občini Gorišnica. Sredstev iz občinskega proračuna, namenjenih za sofinanciranje programov športa, vzdrževanje in investicij v športne objekte je 812.051 EUR, sredstva namenjena za programe športa, ki bodo v letu 2019 razdeljena preko javnega razpisa, pa od tega znašajo 52.018 EUR. 1. Za dejavnost športnih društev oz. klubov v skupni višini 49.718 EUR : Na podlagi javnega razpisa se bo financirala naslednja vsebina športnih programov: • interesna športna vzgoja otrok in mladine, • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • kakovostni šport, • programi zveze športnih društev, Posamezen izvajalec športnega programa bo prejel sredstva na podlagi točk, ki jih bo zbral glede na točkovni sistem, ki je sestavni del pravilnika. Z izbranimi izvajalci športnih programov bo župan sklenil pogodbe, ki bodo natančno opredeljevale namensko porabo proračunskih sredstev. Za sredstva v navedeni proračunski postavki bo enakovredno z društvi, klubi in drugimi upravičenimi izvajalci športnih programov v občini, kandidirala na javnem razpisu tudi Športna zveza občine Gorišnica, ki bo sredstva prejela za svoje delovanje in izvajanje določenih programov skupnega pomena za društva in klube v občini. 2. Za dejavnosti šolski šport v višini 2.300 EUR • 2.300 EUR za interesno ŠV predšolskih otrok in šoloobveznih otrok 3. Za upravljanje, čiščenje in obratovalne stroške športne dvorane v Gorišnici in vzdrževanje igrišč v skupni višini 22.151 EUR. 4. Za investicije in investicijsko vzdrževalna dela na športnih objektih v skupni višini 731.882 EUR, in sicer za naslednje namene: • 567.300 EUR za izvedbo investicije Športni park Gorišnica • 164.582 EUR obnova športne dvorane 5. Za delovanje športne zveze v skupnem znesku 6.000 EUR. • 6.000 EUR za materialne in druge stroške zveze V športne dejavnosti se lahko vključijo prebivalci v vseh obdobjih življenja, vendar imajo športne aktivnosti otrok in šolske mladine zaradi vpliva na razvoj in oblikovanje mladega človeka prednost pred sofinanciranjem ostalih programov športa. Program, ki ga ne določa Letni program športa, se lahko izjemoma sprejme v sofinanciranje in občina Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 financira projekt iz drugih proračunskih postavk, če je program zelo pomemben za občino in njeno promocijo. Številka: 007-5/2019 Datum: 2.4.2019 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan 407. Letni program športa Občine Gorišnica za leto 2020 Na podlagi 13. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg) je občinski svet Občine Gorišnica na svoji 4. redni seji dne 02.04.2019 sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE GORIŠNICA ZA LETO 2020 Letni program športa predstavlja dokument, s katerim so opredeljene naloge in smernice, ki prispevajo k uveljavitvi in razvoju športa. V njem so zajeti posamezni programi, njihov obseg in potrebna finančna sredstva. Občina Gorišnica bo za izvajanje letnega programa športa v letu 2019 zagotavljala proračunska sredstva tistim športnim društvom oziroma klubom, ki bodo na podlagi javnega razpisa izvajali posamezne programe športa, ki so v skladu z merili in kriteriji iz nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji in Pravilnikom o vrednotenju športnih programov v Občini Gorišnica. Sredstev iz občinskega proračuna, namenjenih za sofinanciranje programov športa, vzdrževanje in investicij v športne objekte je 776.269 EUR, sredstva namenjena za programe športa, ki bodo v letu 2019 razdeljena preko javnega razpisa, pa od tega znašajo 52.018 EUR. 1. Za dejavnost športnih društev oz. klubov v skupni višini 49.718 EUR : Na podlagi javnega razpisa se bo financirala naslednja vsebina športnih programov: • interesna športna vzgoja otrok in mladine, • športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, • kakovostni šport, • programi zveze športnih društev, Posamezen izvajalec športnega programa bo prejel sredstva na podlagi točk, ki jih bo zbral glede na točkovni sistem, ki je sestavni del pravilnika. Z izbranimi izvajalci športnih programov bo župan sklenil pogodbe, ki bodo natančno opredeljevale namensko porabo proračunskih sredstev. Za sredstva v navedeni proračunski postavki bo enakovredno z društvi, klubi in drugimi upravičenimi izvajalci športnih programov v občini, kandidirala na javnem razpisu tudi Športna zveza občine Gorišnica, ki bo sredstva prejela za svoje delovanje in izvajanje določenih programov skupnega pomena za društva in klube v občini. 2. Za dejavnosti šolski šport v višini 2.300 EUR • 2.300 EUR za interesno ŠV predšolskih otrok in šoloobveznih otrok 3. Za upravljanje, čiščenje in obratovalne stroške športne dvorane v Gorišnici in vzdrževanje igrišč v skupni višini 22.151 EUR. 4. Za investicije in investicijsko vzdrževalna dela na športnih objektih v skupni višini 696.100 EUR, in sicer za naslednje namene: • 616.100 EUR za izvedbo investicije Športni park Gorišnica • 80.000 EUR obnova športne dvorane 5. Za delovanje športne zveze v skupnem znesku 6.000 EUR. • 6.000 EUR za materialne in druge stroške zveze V športne dejavnosti se lahko vključijo prebivalci v vseh obdobjih življenja, vendar imajo športne aktivnosti otrok in šolske mladine zaradi vpliva na razvoj in oblikovanje mladega človeka prednost pred sofinanciranjem ostalih programov športa. Program, ki ga ne določa Letni program športa, se lahko izjemoma sprejme v sofinanciranje in občina financira projekt iz drugih proračunskih postavk, če je program zelo pomemben za občino in njeno promocijo. Številka: 007-6/2019 Datum: 2.4.2019 Občina Gorišnica Jože Kokot, župan OBČINA HOČE - SLIVNICA 408. Odlok o javnem glasilu Občine Hoče-Slivnica Na podlagi 9. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/2006) in Statuta Občine Hoče-Slivnica (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2018) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na svoji 5. redni seji, dne 28.03.2019, sprejel ODLOK O JAVNEM GLASILU OBČINE HOČE-SLIVNICA I. Splošne določbe 1. člen Odlok o javnem glasilu Občine Hoče-Slivnica ureja izdajanje javnega glasila Občine Hoče-Slivnica "Utrinki Občine Hoče-Slivnica" in ustanovitev uradnega glasila Občine Hoče-Slivnica. 2. člen Izdajatelj glasila "Utrinki Občine Hoče-Slivnica" je Občina Hoče-Slivnica, ki z dnem uveljavitve tega odloka prevzame vse izdajateljske pravice, v skladu z zakonom in tem odlokom. 3. člen Sedež glasila je na Občini Hoče-Slivnica, Pohorska cesta 15, 2311 Hoče. 4. člen Glasilo izhaja praviloma vsaka dva meseca. Lahko izide tudi kot dvojna ali izredna številka. Glasilo izha-ja v slovenskem jeziku in je namenjeno občanom Občine Hoče-Slivnica. Glasilo se uvršča v informativni periodični tisk. 5. člen Glasilo je brezplačno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v Občini Hoče-Slivnica. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 6. člen Sestavni del občinskega glasila "Utrinki Občine Hoče-Slivnica" so lahko tudi objave splošnih in drugih aktov Občine Hoče-Slivnica oziroma njenih organov. II. Glavni namen in vsebina glasila 7. člen Glasilo, v skladu s svojo vsebinsko zasnovo in uredniško politiko omogoča in zagotavlja obveščanje javnosti o dogajanju in življenju v občini ter izražanje mnenj občanov o vseh zadevah, ki se nanašajo na življenje v občini. 8. člen Glasilo je namenjeno obveščanju občanov o delu organov Občine Hoče-Slivnica, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, društev in drugih organizacij, ki opravljajo naloge v javnem interesu v zvezi z interesi občanov. Cilj glasila je objavljanje objektivnih in celovitih informacij o vseh področjih življenja in dela v občini. III. Uredništvo glasila 9. člen Glasilo ima odgovornega urednika, ki ga imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, za dobo, ki je za 90 dni daljša od mandatne dobe občinskega sveta. 10. člen Za odgovornega urednika je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje pogoje določene z Zakonom o medijih. Odgovorni urednik opravlja naslednje naloge: • predlaga programsko zasnovo glasila, • skrbi za spoštovanje določil Zakona o medijih in Odloka o javnem glasilu Občine Hoče-Slivnica, • zagotavlja redno izhajanje glasila, • oblikuje mrežo stalnih in občasnih dopisnikov v vseh krajih občine, • izvaja druge naloge s področja uresničevanja programske zasnove in izdaje glasila. Odgovorni urednik je lahko razrešen pred potekom mandata po postopku kot je bil imenovan. Posamezna tehnična in organizacijska opravila se lahko prenesejo na zunanjega izvajalca s pogodbo, ki jo sklene župan. 11. člen Za lektorja je lahko imenovan kandidat, ki je slavist ali lektor. Lektor lektorira besedila in druge materiale, ki vsebujejo besedila. Če je lektor eden izmed članov uredništva, je lahko razrešen pred potekom mandata po postopku kot je bil imenovan. Če se izbere lektorja po pogodbi, se sklene ta za dobo mandata uredništva. Za opravljeno delo prejme lektor avtorski honorar. 12. člen Odgovorni urednik vodi uredništvo, ki ga sestavlja poleg urednika še šest članov. Tri člane imenuje in razreši župan, tri člane imenuje in razrešuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za dobo, ki je za 90 dni daljša od mandatne dobe občinskega sveta. 13. člen Naloge uredniškega odbora so naslednje: • oblikovanje programske zasnove glasila in predlaganje v potrditev občinskemu svetu, • obravnava pobud, mnenj in predlogov, ki se nanašajo na urejanje in izdajanje glasila, • določa vsebino glasila, ki jo na svoji seji potrdi večina članov uredništva, • druge naloge po navodilu odgovornega urednika. IV. Viri in način financiranja 14. člen Viri financiranja glasila so proračunska sredstva, ki se predvidijo v proračunu Občine Hoče-Slivnica. Glasilo sme izhajati samo v okviru zagotovljenih sredstev v proračunu. 15. člen Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za: • stroške priprave in tiska glasila, • stroške dostave glasila, • materialni stroški uredništva, • avtorske honorarje, • druge stroške, ki so neposredno povezani s pripravljanjem, urejanjem in izdajanjem glasila. 16. člen Organizacijsko tehnične in administrativne zadeve za glasilo opravlja občinska uprava ali na podlagi pogodbe pravna oseba, ki je registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti. V. Prehodne in končne določbe 17. člen Na vsakem izvodu glasila morajo biti poleg imena glasila navedeni še naslednji podatki: • ime in sedež izdajatelja glasila, • kraj in datum izdaje, • ime in sedež tiskarne ter naklada, • ime in priimek odgovornega urednika ter članov uredniškega odbora. 18. člen Izdajatelj glasila je dolžan glasilo prijaviti pristojnemu organu zaradi vpisa v razvid medijev. 19. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o javnem glasilu Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 4/2004). 20. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-6/2019 Datum: 28.03.2019 Občina Hoče-Slivnica Marko Soršak, župan 409. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče -Slivnica Spremembe in dopolnitve št. 4 Na osnovi 53. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-ZPNačrt, 70/08-ZVO-1B, 108/09 ZPNačrt-A, 80/10 ZUPUDPP, 43/10 ZKZ-C, 57/12 ZPNačrt-B, 57/12 ZUPUDPP-A, 109/12 ZPNačrt-C, 76/14-odl. US, 14/15 ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (MUV, št. 6/10, 19/10) je Občinski svet Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Občine Hoče-Slivnica na 5. redni seji, dne 28.03.2019 sprejel ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE HOČE - SLIVNICA SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ŠT. 4 1. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) (1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve št. 4 Občinskega prostorskega načrta Občine Hoče-Slivnica (MUV, št. 28/14 in spremembe, v nadaljevanju OPN) (v nada-ljevanju OPN-SD4), ki jih je pod št. projekta 06/17 izdelalo podjetje Umarh d. o. o. Ptuj. (2) OPN-SD4 so sprejete po rednem postopku priprave prostorskega akta. Nanašajo se na spremembo namenske rabe in dodatnih prostorskih izvedbenih pogojev za območje površin za turizem ob Andrejevemu domu na Slivniškem Pohorju. (3) V okviru OPN-SD4 se tudi odpravi nedoslednosti, nepravilnosti in pomanjkljivosti OPN, na katere je bila občina tekom postopka opozorjena s strani nosilcev urejanja prostora. 2. Vsebina sprememb in dopolnitev odloka 2. člen (temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) V prvem odstavku 15. člena se 4. točka dopolni tako, da se glasi: »4. Sever - jug železniška proga z nazivom glavna proga 30 Zidani most - Šentilj- d.m. z železniško postajo Hoče in železniškim postajališčem v Orehovi vasi.«. 3. člen (ključni projekti s področja prometne infrastrukture za razvoj občine) V drugem odstavku 17. člena se prvo točko dopolni tako, da se glasi: » 1. Na področju železniškega prometa posodobitev železniške glavne proge z nazivom glavna proga 30 Šentilj - Zidani most d.m.«. 4. člen (železniško omrežje) Prvi odstavek 19. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: Glavna železniška proga z nazivom glavna proga 30 Zidani Most - Šentilj d.m. povezuje ob-čino z mesti Maribor, Pragersko, Zidani most, Celje in Ljubljana in teče v smeri sever - jug. V tretjem odstavku se črta besedilo »v naseljih Spodnje«. 5. člen (skupni PIP glede lege, velikosti, oblikovanja in priključevanja pomožnih objektov na GJI) Osemnajsti odstavek 73. člena se spremeni in dopolni tako, da se glasi: »(18) Nadkrita čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna utica ali tipski zabojnik ter zavetišče na železniških postajališčih se oblikujejo v skladu s celostno podobo Slovenskih železnic.«. 6. člen (skupni PIP za gradnjo in urejanje železniškega omrežja) V tretjem odstavku 77. člena se besedilo »v Spodnjih Hočah« nadomesti z besedo Hoče. Četrti odstavek se nadomesti z novim, ki se glasi: »Za vse posege v 100 m varovalni progovni pas Ljubljana - Zidani Most - Maribor je potrebno upoštevati določila Zakona o varnosti v Železniškem prometu (Ur. l., RS, št. 63/10- UPB-1; v nadalj.: ZVZeIP- UPB-1), Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Ur. l RS, št. 2/87 in 25/88) in Pravilnika o nivojskih prehodih ceste preko Železniške proge (Ur. L RS, St. 85/08) ter druge veljavne predpise, ki izhajajo iz 120. člena ZVZaIP-UPB-1. oz. drugimi veljavnimi področnimi predpisi.«. 7. člen (skupni PIP glede varstva vojnih grobišč) Za 86. členom se doda nov 86. a člen, ki se glasi: »86.a člen (skupni PIP glede varstva vojnih grobišč) (1) Po podatkih iz Registra vojnih grobišč, ki ga vodi pristojno ministrstvo ležijo na območju občine Hoče -Slivnica naslednja vojna grobišča: ID ime naselje občina Upravna enota kataster Vpis dne gesla tipi narodnost 138 Slivniško Pohorje -Grobišče Slivniško Pohorje Hoče-Slivnica Maribor Parcela št. 652/2, k.o. Slivniško Pohorje 01. 22. 2003 (civilisti, četniki) (gozd, graben) ni pod 139 Hočko Pohorje-Grobišče Hočko Slivniško Pohorje Hoče-Slivnica Maribor Parcela št 541/3, k.o. Slivniško Pohorje 01. 22. 2003 (civilisti, četniki) (gozd) ni pod 464 Slivniško Pohorje Slivniško Pohorje Hoče-Slivnica Maribor Parcela št 348/4, k.o. Slivniško Pohorje 07.08. 2006 (neznane žrtve) (gozd) ni pod 465 Slivniško Pohorje-Lebejeva Slivniško Pohorje Hoče-Slivnica Maribor Parcela št 352/3, k.o. Slivniško Pohorje 07.08. 2006 (neznane žrtve) (gozd) ni pod 466 Slivniško Pohorje-Lebejeva Slivniško Pohorje Hoče-Slivnica Maribor Parcela št 352/3 , k.o. Slivniško Pohorje 07.08. 2006 (neznane žrtve) (gozd) ni pod 467 Slivniško Pohorje-Lebejeva Slivniško Pohorje Hoče-Slivnica Maribor Parcela št 352/3, k.o. Slivniško Pohorje 07.08. 2006 (neznane žrtve) (gozd) ni pod Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 555 Bohova- Bohova Hoče- Maribor Parcela št 512/1, 09.03. 2007 (gozd) ni pod grobišče Slivnica k.o. Bohova Bohova (2) Po določbi 30. člena Zakona o vojnih grobiščih (UL RS štev. 65/03 in 72/09) je na vojnih grobiščih prepovedano: • Spreminjati zunanji videz grobišč v nasprotju s tem zakonom. • Poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne elemente. • Izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev spoštovanja do grobišč ali je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih grobišč. (3) Ob slučaju odkritja vojnega grobišča, ki še ne ni vpisano v Evidenco prikritih grobišč Republike Slovenije, se ukrepa v skladu z 28. členom Zakona o vojnih grobiščih.«. 8. člen (skupni PIP glede varstva pred zemeljskimi plazovi oz. plazljivostjo) Naziv 94. člena se dopolni tako, da se glasi: »skupni PIP glede varstva pred zemeljskimi plazovi oz. plazljivostjo«. 9. člen (dodatni prostorski izvedbeni pogoji za EUP PD 06) V PRILOGI 1 Odloka o OPN se za vrstico za enoto urejanja prostora šifra EUP PD 05 doda-jo novi vrstici za novo enoto urejanja prostora s šifro eUp PD 06, ki se glasita: »ŠIFRA EUP ŠIFRA pEUP PNRP_OZN DODATNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI PD 06 PD 06/1 BT 1. NAMEMBNOST IN VELIKOST OBJEKTOV: • PD 06/1: - osrednje območje glampinga; območje je namenjeno glavni stavbi z recepcijo, restavracijo, servisnimi, spremljevalnimi in klubskimi prostori, sobami za nastanitev ter wellnesom, parkiriščem ter ločenim manjšim nastanitvenim enotam. - FZ = največ 30%, FI = največ 0,7; FOZP = najmanj 50%. -tlorisna velikost: ni določena, predvidena glavna stavba je srednjega merila. - dopustna višina objektov: 10m. • PD 06/2: območje glampinga za manjše nastanitvene enote - dopustna je izgradnja manjših pritličnih nastanitvenih objektov in platforme za kampiranje (12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev). - dopustna je izgradnja komunalne infrastrukture za potrebe nastanitvenih objektov, ki naj se vodi v trasah poti. - največja dovoljena velikost tlorisa posameznega objekta je 40 m2. - FZ = največ 10%, FI = največ 0,1; FOZP = najmanj 70%. - dopustna višina objektov: 5 m. 2. LEGA OBJEKTOV: - Od meje gozda, ki jo predstavlja meja območja z namensko rabo BT, morajo biti stavbe odmaknjene vsaj 10 m, ostali objekti in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, morajo biti od meje gozda odmaknjeni vsaj 1 m. Manjši odmiki od navedenih so možni izključno s soglasjem pristojne službe. - Umestitev objektov ter infrastrukture se naj izvede tako, da bo posek lesnate drevesne vegetacije čim manjši, sicer se na območju obravnave ohranja lesnata vegetacija. - V PD 06/02 se naj umestitev objektov v prostor izvede tako, da ne bo potrebna odstranitev dreves, ki predstavljajo habitat oz. potencialni habitat varovanih vrst ptic duplaric (drevesa z dupli), v ta namen se v fazi izdelave projektne dokumentacije za umestitve objektov in infrastrukture v prostor izvede podroben pregled obstoječega drevja. 3. OBLIKOVANJE OBJEKTOV: - Za vse zunanje ureditve (dostopne poti, fasadni elementi objektov, itd.) se prednostno uporablja avtohtoni gradbeni material, npr. les, kamen. - Morebitne nove zasaditve naj se izvedejo z avtohtonimi in lokalno prisotnimi rastlinskimi vrstami. 4. OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO OKOLJA TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI: - Pred pričetkom gradnje se predvsem drevesa, ki predstavljajo ugoden gnezdilni habitat gozdnim vrstam ptic, zaščiti pred mehanskimi poškodbami. - Odvečni odkopni in gradbeni material, ki bo nastal pri gradnji, se ne odlaga na gozdne površine ampak na urejene deponije. Če sestava zemljina dopušča, se material lahko uporabi za ureditve znotraj območja. - Posekan les se z območja čim prej odstrani in s tem prepreči, da bi prišlo do PD 06 PD 06/2 BT Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 odlaganja jajčec alpskega kozlička, ki bi kasneje lahko bila uničena. - Kolesnice in podobne kotanje, ki bodo v času gradnje nastajale ob uporabi strojev ter bi lahko zadrževale vodo, je potrebno sproti zasipati, saj bi lahko v nasprotnem primeru privabile osebke hribskih urhov, kar bi ob nadaljnjih etapah gradnje pomenilo njihovo uničenje. Pozornost izvedbe ukrepa je potrebno nameniti predvsem v času parjenja vrste, ki poteka od sredine aprila do začetka avgusta. - Gradbišče naj ne obratuje v nočnem času. - Hrupnejša dela na gradbišču (posek gozda in transport hlodovine, izkop zemljine, utrjevanje terena ipd) se ne vršijo v obdobju od marca do sredine julija, to je v času glavne gnezdilne sezone na širšem območju. - Osvetljevanje objektov je dovoljeno, vendar naj bo projektirano skladno z zakonskimi predpisi. Objektov naj se ne osvetljuje po 21. uri. Zunanjih površin ob objektih naj se ne osvetljuje. Na celotnem območju naj se ne osvetljuje poti. -Turiste je potrebno z ustreznimi tablami opozoriti na prisotnost ogroženih živalskih vrst in pomen ohranjanja le-teh, kar ima poleg naravovarstvenega tudi izobraževalno vrednost. - Znotraj območja ni dovoljen promet motornih koles ali sani. Prav tako ni dovoljena postavitev zvočnikov na zunanjih terasah posameznih objektov ter predvajanje glasbe. - Ker prostorska ureditev posega na erozijsko ogroženo območje z običajnimi zaščitnimi ukrepi in s srednjo verjetnostjo plazenja tal, se v skladu s 94. členom OPN (skupni PIP glede varstva pred zemeljskimi plazovi oz. pazljivostjo) v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozilo stabilnost zemljišča. - V skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter v skladu z Uredbo o vodovarstvenem območju je potrebno na območju zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v vodotesnem kanalizacijskem omrežju, kar je potrebno dokazati s preizkusom, in čiščenje z malo komunalno čistilno napravo (MKČN). Ta se naj predvidi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljena kot pomožen nezahteven objekt, za katerega je v skladu s predpisi potrebno pridobiti vodno soglasje. - Padavinske vode je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikalnice biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin znotraj gradbenih parcel. Če ponikanje ni možno je treba padavinske vode speljati razpršeno po terenu (zadrževanje), pri tem mora ureditev odvajanja biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. Vse prometne cestne, manipulativne in intervencijske površine in površine mirujočega prometa (npr. parkirišča) morajo biti utrjene, odvajanje padavinskih odpadnih voda s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov, lovilnikov olj. - Ukrepi v času gradbenih del: • Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podtalnico. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dopustno. • Na gradbišču je potrebno uporabljati kemična stranišča. • Strogo je prepovedano vrtati v tla z namenom izkoriščanja-črpanja podzemne vode za potrebe gradnje ali za druge potrebe. 5. DRUGI POGOJI Prostorsko ureditev je možno graditi po posameznih zaključenih fazah, vendar mora vsaka faza samostojno izpolnjevati zgoraj navedene pogoje.«. 10. člen (kartografsko gradivo izvedbenega dela OPN) V kartografskem delu izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta se dopolni: • Karta 1: Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000) • Karta 2: Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1: 30.000) • Karta 3: Prikaz območij enot urejanja prostora, podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000), list 1, list 2 • Karta 4: Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz gospodarske javne infrastrukture, list 1, list 2. 3 Prehodne in končne določbe 11. člen (prehodne določbe) Postopki za izdajo dovoljenja za poseg v prostor začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se na-daljujejo in dokončajo po določilih aktov, ki so na obravnavanem območju veljali pred spre-jemom sprememb in dopolnitev št. 4 tega odloka. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 12. člen (hramba in vpogled v občinski prostorski načrt) (1) Spremembe in dopolnitve št. 4 občinskega načrta Občine Hoče-Slivnica, se hranijo na sedežu Občine Hoče - Slivnica, v digitalni in analogni-izpisani in izrisani obliki in so na vpo-gled v času uradnih ur občinske uprave. (2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko, veljajo podatki iz analogne oblike plana. (3) Spremembe podatkov, ki so zajeti v prikaz stanja prostora, je veljajo z dnem pravne ve-ljavnosti OPN, poznejša stanja pa je potrebno uskladiti s spremenjenimi podatki v skladu z veljavnimi predpisi. 13. člen (nadzor nad izvajanjem odloka) Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. 14. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-6/2019 Datum: 28.3.2019 Občina Hoče-Slivnica Marko Soršak, župan 410. Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hoče-Slivnica Na podlagi 6. člena Zakona o voznikih (Uradni list RS, št. 109/2010, 25/2014), 3. člena Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Odloka o spremembi Odloka o ustanovitvi Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (MUV št. 10/2013 in 29/2014) in 16. člena Statuta Občine Hoče - Slivnica (MUV, št. 6/2010 in 19/2010) je Občinski svet Občine Hoče-Slivnica na 5. redni seji dne 28.03.2019 sprejel SKLEP O IMENOVANJU ČLANOV SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE HOČE-SLIVNICA 1. člen V Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Hoče - Slivnica se za mandatno obdobje 2019 - 2022 imenujejo: Ime in Priimek Predlagatelj Milenko PETROVIČ PP Rače Silvija TKALEC Osnovna šola Dušana Flisa Hoče Bojan KREMPL Osnovna šola Franca Lešnika Vuka Slivnica Robert MERC Medobčinski inšpektorat in redarstvo Dr. Marko RENČELJ Katedra za prometne gradnje Darja PAVLIN KIPERTRANS, Anton RAJŠP s. p. Vlado DUGI Javno podjetje MARPROM, d. o. o. Stanko RAFOLT Občina Hoče-Slivnica 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 03201-6/2019 Datum: 28.03.2019. Občina Hoče-Slivnica Marko Soršak, župan OBČINA MARKOVCI 411. Popravek Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci V Odloku o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci (uradno prečiščeno besedilo), objavljenem v Uradnem glasilu slovenskih občin, št. 33/15, z dne 3. 7. 2015, so bile ugotovljene redakcijske napake pri številčenju členov in navedbi sprememb in dopolnitev odloka, zato dajem POPRAVEK V Odloku o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci (uradno prečiščeno besedilo) (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 33/15) se »3.člen (sklicevanje seje)« pravilno glasi »4.člen (sklicevanje seje)«, »4.člen (končni določbi)« pa se pravilno glasi »5.člen (končni določbi)«. »5.člen« se ustrezno preštevilči v »6. člen«. Za besedilom 6. člena, ki določa: »Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.« se doda prazna vrstica. 3. in 4. člen sprememb in dopolnitev odloka se zapišeta v nepoudarjenem tisku. Za nepoudarjenim 3.členom, ki določa: »Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.« se doda prazna vrstica. Številka: 007-0005/2015 Datum: 1. 4. 2019 Občina Markovci Milan Gabrovec, župan OBČINA MISLINJA 412. Pravilnik o uporabi športne dvorane Center za zdravje in šport Mislinja in telovadnice pri OŠ Mislinja Na podlagi 29. člena Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 -ZSPDSLS-1 in 30/18) in 17. člena Statuta Občine Mislinja (Uradni list RS št. 63/10 in Uradno glasilo slovenskih občin št. 5/2012, 27/2016, 61/2016) je Občinski svet Občine Mislinja, na svoji 5. seji, dne25. 3. 2019 sprejel naslednji PRAVILNIK O UPORABI ŠPORTNE DVORANE CENTER ZA ZDRAVJE IN ŠPORT MISLINJA IN TELOVADNICE PRI OŠ MISLINJA I. Splošne določbe Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 1. člen Pravilnik o uporabi športne dvorane Center za zdravje in šport Mislinja in telovadnice v občini Mislinja (v nadaljevanju: pravilnik) ureja uporabo športne dvorane Center za zdravje in šport Mislinja (v nadaljevanju: športna dvorana), ter objekta telovadnice pri OŠ Mislinja (v nadaljevanju: telovadnica) ki sta v lasti občine Mislinja (v nadaljevanju: Občina). 2. člen V športni dvorani in telovadnici se izvajajo naslednje dejavnosti: • vzgojno-izobraževalna dejavnost v skladu z Zakonom o osnovi šoli in letnim delovnim načrtom, • športne aktivnosti, • športne prireditve in • druge prireditve. II. Uporaba in upravljanje 3. člen Občina daje športno dvorano in telovadnico v uporabo Osnovni šoli Mislinja za čas in namen pouka redne športne vzgoje in interesnih dejavnosti, praviloma do 15. ure. Občina je hkrati tudi upravljavec športne dvorane in telovadnice. Upravljavec daje športno dvorano in telovadnico v uporabo tudi drugim uporabnikom v skladu s sprejetim programom dela in urnikom zasedenosti športne dvorane in telovadnice, ki sta lahko v uporabi do 23. ure. III. Prednostna uporaba športne dvorane 4. člen Upravljavec športne dvorane in telovadnice mora pri pripravi urnika upoštevati naslednji vrstni red uporabnikov: a) vzgojno-izobraževalni zavodi za izvedbo obveznega in nadstandardnega programa športa: • redne ure športa Osnovne šole Mislinja, • interesne dejavnosti Osnovne šole Mislinja, • rednega kurikuluma s področja dejavnosti gibanja enot vzgojno varstvenega zavoda v občini Mislinja, • interesne dejavnosti drugih vzgojno izobraževalnih ali vzgojno varstvenih zavodov v občini Mislinja, • občinski programi. b) športna in druga društva ali zveza društev s sedežem v Občini Mislinja: • program, vključen v občinski letni program športa, • razvrstitev v višjo kakovostno skupino (rangiranje društev), • večje število kategoriziranih športnikov v vadbeni skupini, • funkcionalnost športne dvorane oziroma telovadnice glede na vrsto in specifičnost športne panoge. c) drugi izvajalci programov in športnih dejavnosti: • prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, • programi športnih društev in drugih izvajalcev, • športna vzgoja otrok in mladine usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, • vrhunski šport mladih, • šport invalidov, • kakovostni šport, • športna dejavnost študentov, • športna rekreacija. d) izvajalci športnih in drugih prireditev. IV. Pogoji in način oddaje športne dvorane in telovadnice v uporabo 5. člen Predloge uporabnikov za uporabo športne dvorane in telovadnice zbere upravljavec enkrat letno na podlagi javnega razpisa. Javni razpis se vsako leto v mesecu juniju objavi na uradni spletni strani Občine Mislinja, oglasnih mestih športne dvorane, telovadnice in v občinskem glasilu občine Mislinja - Naša občina (v nadaljevanju: občinsko glasilo). Urnik koriščenja športne dvorane in telovadnice za izvedbo obveznega in nadstandardnega programa športa predložijo vzgojno-izobraževalni zavodi upravljavcu do 20. avgusta tekočega leta. 6. člen Na podlagi predlogov, ki jih zbere upravljavec športne dvorane in telovadnice, določi razpored uporabe športne dvorane in telovadnice komisija, ki jo imenuje župan. Komisija pri določitvi razporeda upošteva prednostno pravico iz 4. in 5. člena tega pravilnika. Razpored uporabe se določi za naslednje šolsko leto. 7. člen V prejšnjem členu navedeno komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, in sicer: • en predstavnik občinskega sveta, • dva predstavnika občinske uprave, 8. člen Župan na predlog komisije potrdi urnik zasedenosti pred pričetkom uporabe športne dvorane in telovadnice. 9. člen Pri razporeditvi ur upravljavec upošteva prednostno uporabo iz 4. in 5. člena pravilnika. Uporabnikom, ki so izvajalci letnega programa športa, upravljavec zagotovi v športni dvorani oziroma telovadnici ure v obsegu, ki jih le ti pridobijo na javnem razpisu. Ure se izvajalcem letnega programa športa praviloma razdeli od ponedeljka do petka, dodeli se jih lahko tudi v soboto in nedeljo, v kolikor to izhaja iz potrebe športne panoge ali se med tednom ne more zagotoviti zadostnega števila ur. Izvajalci letnega programa športa, društva in klubi uporabljajo športno dvorano oziroma telovadnico za vadbo in tekmovanja v skladu s svojim programom in dogovorom z upravljavcem tudi ob sobotah, nedeljah in izjemoma praznikih ter v času šolskih in letnih počitnicah. Po potrebi se za takšen način uporabe športne dvorane oziroma telovadnice z upravljavcem lahko dogovorijo tudi drugi uporabniki. Praviloma se lahko športna dvorana oziroma telovadnica za izven šolsko športno dejavnost uporablja do 23.00 ure, oziroma v skladu s sprejetim urnikom. V primeru, da v soboto ali v nedeljo v športni dvorani oziroma v telovadnici potekajo prireditve (športne, kulturne, zabavne, humanitarne...), imajo le te prednost pred dejavnostjo, ki je opredeljena z urnikom. 10. člen Veljaven urnik uporabe športne dvorane oziroma telovadnice je javno objavljen na uradni spletni strani občine Mislinja in oglasnih mestih športne dvorane oziroma telovadnice. Upravljavec zagotavlja osebo, ki skrbi za pravilno uporabo skladno s tem pravilnikom in hišnim redom športne dvorane oziroma telovadnice. Upravljavec to osebo tudi usposobi za učinkovito upravljanje, regulacijo in inteligentno krmiljenje zgradbe preko centralnega nadzornega sistema. V primeru škode, povzročene na objektu ali opremi v času uporabe, odgovarja uporabnik. 11. člen Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 Upravljavec vodi posebno mesečno evidenco o uporabnikih športne dvorane in telovadnice. Iz evidence mora biti razvidno: • naziv uporabnika, • vrsta uporabnika iz 4. člena tega pravilnika, • obseg uporabe objekta posameznega uporabnika po posameznih objektih oziroma delih objekta, • ugotovljena škoda v objektu ali na opremi ob pričetku vadbe ali nastala v času vadbe in • odgovorna oseba uporabnika. Osnovna šola Mislinja posreduje lastniku oziroma upravljavcu poročilo o terminski uporabi športne dvorane oziroma telovadnice dvakrat letno, ob koncu šolskega leta (do 15. julija) in ob koncu koledarskega leta (do 15. januarja). Upravljavec vsako leto do 31. januarja pripravi letno poročilo za preteklo leto o obsegu koriščenja ur v športni dvorani in telovadnici po posameznih uporabnikih. V. Medsebojno razmerje med upravljavcem in uporabniki 12. člen Uporabniki športne dvorane oziroma telovadnice z upravljavcem sklenejo letne pogodbe oziroma pogodbe za določeno obdobje o uporabi, ki določa: • odgovorno osebo uporabnika, • obdobje in termini uporabe športne dvorane, • obseg in urnik uporabe posameznih površin objekta, • višino uporabnine za uporabo objekta, • predčasno prekinitev pogodbe, • druge medsebojne obveznosti. 13. člen Upravljavec je dolžan uporabnikom dati v uporabo športno dvorano oziroma telovadnico in vgrajene naprave v stanju, ki zagotavlja varno uporabo. 14. člen Upravljavec mora uporabniku v terminu, opredeljenem s pogodbo, zagotoviti nemoten dostop in uporabo športne dvorane oziroma telovadnice. V primeru, da uporaba v določenem terminu ni mogoča, mora upravljavec obvestiti uporabnika na njegov uradni e-naslov najkasneje 5 dni pred terminom, ko uporaba po urniku ni mogoča. Za odpadle termine po urniku med ponedeljkom in petkom, upravljavec uporabniku, izvajalcu letnega programa športa ni dolžan zagotoviti nadomestnega termina do poteka sklenjene pogodbe o uporabi športne dvorane oziroma telovadnice. 15. člen Uporabniki športne dvorane oziroma telovadnice so dolžni uporabljati objekt v skladu s tem pravilnikom in hišnim redom. Uporabnik je dolžan redno po zaključku vadbene enote izpolniti evidenco o prisotnosti v športni dvorani na obrazcu, ki ga predpiše upravljavec. Iz obrazca mora biti razvidno: • ime uporabnika, • dan in ura uporabe, • program in število udeležencev na vadbi, • ugotovljena škoda v objektu ali na opremi ob pričetku vadbe ali nastala v času vadbe in • odgovorna oseba uporabnika v času vadbe. Evidenco števila ur uporabe športne dvorane oziroma telovadnice vodi upravljavec. 16. člen Uporabnik lahko uporablja športno dvorano oziroma telovadnico v skladu z urnikom le za programe, opredeljene v pogodbi. Uporabnik lahko spremeni urnik uporabe športne dvorane oziroma telovadnice za posamezne programe samo znotraj s pogodbo opredeljenimi urami in v okviru dodeljenih terminov. O spremembi mora pisno ali na uradni e-naslov obvestiti upravljavca najmanj 8 dni pred želeno uveljavitvijo spremenjenega urnika. V primeru, da uporabnik, ki je izvajalec letnega programa športa, zlorabi dodeljeni prostor v športni dvorani oziroma telovadnici in termin uporablja za izvajanje programov, ki niso opredeljeni v pogodbi, ali ga odda v podnajem, bo na prvem naslednjem javnem razpisu Občine za uporabo športne dvorane zavrnjen. 17. člen Uporabnik lahko upravljavcu odpove uporabo najmanj 8 dni pred dnem, ko športne dvorane ne bo uporabljal. V tem primeru plača 30% uporabnine. O odpovedi termina mora uporabnik obvestiti upravljavca na njegov uradni e-naslov. V primeru odpovedi termina s strani uporabnika, upravljavec ni dolžan zagotoviti nadomestnega termina. V kolikor uporabnik termina ne odpove v skladu s prvim odstavkom, se šteje, da je bil termin uporabljen v skladu z urnikom. 18. člen O prostih terminih, ki niso zapolnjeni na podlagi javnega poziva, upravljavec obvešča zainteresirano javnost z objavo na uradni spletni strani občine Mislinja ter na oglasnih mestih športne dvorane oziroma telovadnice. 19. člen Za potrebe organizacije prireditev mora zainteresirani organizator prireditve podati pisno vlogo za uporabo športne dvorane oziroma telovadnice najmanj 30 dni pred dnevom izvedbe prireditve. Za športna tekmovanja, mora organizator podati upravljavcu razpored tekmovanj do 20. v mesecu za naslednji mesec. V primeru spremembe termina tekmovanja, do katerega pride v času trajanja ligaškega tekmovanja, mora organizator o tem obvestiti upravljavca športne dvorane oziroma telovadnice najmanj 3 dni pred dnem, ko naj bi se tekmovanje izvedlo. Upravljavec odobri spremembo v primeru, da športna dvorana oziroma telovadnica v spremenjenem terminu ni zasedena oziroma zagotovi prosti termin v skladu z dogovorom z ostalimi uporabniki. VI. Uporabnina 20. člen Uporabnina za uporabo športne dvorane oziroma telovadnice se obračunava v skladu z veljavnim cenikom, ki ga sprejme in spreminja Občinski svet. Veljaven cenik uporabe športne dvorane oziroma telovadnice se objavi na uradni spletni strani Občine Mislinja in oglasnih mestih športne dvorane oziroma telovadnice. Uporabo športne dvorane oziroma telovadnice se iz proračuna Občine Mislinja sofinancira izvajalcem programov športne vzgoje otrok in mladine prostočasno in športne vzgoje otrok in mladine usmerjeni, ki izvajajo vadbo v športni dvorani izven obveznega učnega procesa. Vsem zunanjim uporabnikom, društvom, klubom, skupinam in drugim pravnim ter fizičnim osebam se zaračuna uporaba športne dvorane oziroma telovadnice po ceniku. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 21. člen Sredstva iz uporabnin za športno dvorano oziroma telovadnico so prihodek lastnika oziroma upravljavca in se vodijo na posebnem kontu. Pridobljeni prihodki so namenjeni izključno pokrivanju stroškov obratovanja, tekočega in investicijskega vzdrževanja športne dvorane oziroma telovadnice ter stroškov upravljanja športne dvorane in telovadnice. Morebitni presežek prihodkov nad odhodki se s soglasjem Občine Mislinja v naslednjem letu nameni izključno za investicijsko vzdrževanje športne dvorane in telovadnice. VII. Način določanja cene za uporabo 22. člen Cenik za uporabo športne dvorane in telovadnice sprejme Občinski svet Občine Mislinja. Osnova za določitev cene je ekonomska cena uporabe, ki je sestavljena iz materialnih stroškov ter stroškov upravljanja. Stroški materiala, storitev in tekočega vzdrževanja zajemajo: • stroške ogrevanja, • stroške električne energije, • stroške komunalnih storitev, • stroške varovanja objekta, • stroške telekomunikacijskih storitev, • stroške zavarovanja objekta, • stroški storitev periodičnih pregledov in servisov (prezračevalne naprave, toplotna črpalka za pripravo sanitarne vode, dozirna naprava, varnostna razsvetljava, gasilni aparati in hidranti, meritve strelovoda, vzdrževanje CNS, sistem za varovanje ipd.), • stroške potrošnega materiala za redno obratovanje objekta (sanitarni in sanitetni material, čistila, žarnice ipd.). Stroški upravljanja zajemajo: • sorazmeren del stroškov plač čistilk, • strošek plače hišnika. Cene najema športne dvorane oziroma telovadnice za prireditve komercialnega pomena se oblikujejo na podlagi ekonomskih kriterijev. Opredelijo se v pogodbi za vsako posamezno prireditev. V sprejetem ceniku so navedene izhodiščne cene za primer minimalne obremenitve. VIII. Zavarovanje odgovornosti 23. člen Za zavarovanje izvajanja svojih programov in vseh svojih udeležencev mora poskrbeti uporabnik. IX. Čiščenje športne dvorane Za čiščenje športne dvorane oziroma telovadnice skleneta lastnik in Osnovna šola Mislinja poseben dogovor. X. Reševanje sporov 24. člen O spornih zadevah glede prednostnega vrstnega reda uporabe in uporabnine odloča župan. Pogodbeni stranki bosta spore glede povzročene škode na objektu in opremi ter drugih spornih zadevah, reševali sporazumno. Če to ne bo mogoče, bo za reševanje sporov pristojno sodišče v Slovenj Gradcu. XI. Prehodne in končne določbe 25. člen V prehodnem obdobju, do sestave urnika, na podlagi javnega razpisa za leto 2019/2020, se športna dvorana oz. telovadnica oddajata v uporabo na podlagi sklenitve neposredne pogodbe med uporabnikom in upravljavcem. 26. člen Javni razpis za uporabo športne dvorane oziroma telovadnice za leto 2019/2020 bo objavljen na uradni spletni strani Občine Mislinja in na oglasni deski na Občini Mislinja, v mesecu aprilu 2019. 27. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3528-1/2019 Datum: 26. 3. 2019 Občina Mislinja Bojan Borovnik, župan OBČINA ŠENČUR 413. Odlok o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur Na podlagi 109. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 5. seji dne 03. 04. 2019 sprejel ODLOK O DOLOČITVI TAKSE ZA OBRAVNAVANJE ZASEBNIH POBUD ZA SPREMEMBO NAMENSKE RABE PROSTORA V OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE ŠENČUR 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa višino takse za obravnavanje tistih zasebnih potreb glede prostorskega razvoja, ki predstavljajo pobudo za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu (OPN) Občine Šenčur. 2. člen (taksni zavezanec) Taksni zavezanec je vlagatelj pobude. 3. člen (višina takse) (1) Višina takse za posamezno pobudo za spremembo namenske rabe prostora iz prejšnjega odstavka znaša: • za spremembe osnovne namenske rabe prostora v območja stavbnih zemljišč ali v območja drugih zemljišč za območja mineralnih surovin: 300 eurov; • za spremembe podrobnejše namenske rabe prostora na območjih stavbnih zemljišč: 200 eurov; • za spremembo ostalih osnovnih ali podrobnejših namenskih rab prostora: 100 eurov. (2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena se taksa ne plača: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • za spremembe osnovne namenske rabe iz območij stavbnih zemljišč v območja kmetijskih, gozdnih, vodnih ali drugih zemljišč (razen območij mineralnih surovin); • za spremembe namenske rabe prostora, ki so potrebne zaradi odprave očitnih pisnih, računskih ali tehničnih napak v besedilu ali grafičnem delu OPN. (3) V kolikor se pobuda za spremembo namenske rabe nanaša na več celih ali delov zemljiških parcel, se za posamezno pobudo šteje pobuda na enovitem zaokroženem območju v okviru ene enote urejanja prostora. 4. člen (plačilo takse) (1) Taksna obveznost nastane, ko je na vložišču Občine Šenčur vložena ali prejeta pobuda za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur. (2) V kolikor taksa ni plačana, se pobuda ne obravnava. 5. člen (1) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 350-4/2019-1 Datum: 03. 04. 2019 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 414. Odlok o določitvi nadomestila stroškov lokacijske preveritve v Občini Šenčur Na podlagi 132. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZUreP-2), 116. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 -popr.; v nadaljevanju GZ) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 5. seji dne 03. 04. 2019 sprejel ODLOK O DOLOČITVI NADOMESTILA STROŠKOV LOKACIJSKE PREVERITVE V OBČINI ŠENČUR 1. člen (vsebina odloka) Ta odlok določa višino nadomestila stroškov lokacijske preveritve (v nadaljevanju: nadomestilo), ki nastanejo v postopku lokacijske preveritve na podlagi pobude: a. investitorja gradnje na posamični poselitvi, kadar je za realizacijo investicijske namere potrebna prilagoditev oziroma določitev natančne oblike ter velikost območja stavbnih zemljišč na posamični poselitvi, skladno s 128. členom ZUreP-2; b. investitorja, ki za realizacijo investicijske namere in zaradi objektivnih okoliščin želi odstopiti od predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, skladno s 129. členom ZUreP-2; c. pobudnika za omogočanje začasne rabe prostora, skladno s 130. členom ZUreP-2; d. pobudnika za legalizacijo objektov na kmetijskem zemljišču z boniteto nižjo od 40, skladno s 116. členom GZ. 2. člen (zavezanec za plačilo nadomestila) (1) Zavezanec za plačilo nadomestila je vlagatelj pobude oziroma elaborata za izvedbo postopka lokacijske preveritve. (2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, Občina Šenčur ni zavezanec za plačilo nadomestila. 3. člen (višina nadomestila) Višina nadomestila za posamezno vrsto lokacijske preveritve znaša: a. 1.500 EUR za določanje obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi; b. za individualno odstopanje od prostorskih izvedbenih pogojev: • 2.500 EUR za zahtevne in manj zahtevne objekte in • 1.000 EUR za nezahtevne in enostavne objekte; c. 2.000 EUR za omogočanje začasne rabe prostora; d. 1.500 EUR za legalizacijo objektov na kmetijskem zemljišču. 4. člen (plačilo nadomestila) (1) O nadomestilu za posamezno lokacijsko preveritev odloči Občina Šenčur s sklepom. (2) Plačilo nadomestila je pogoj za obravnavo elaborata in izvedbo postopka lokacijske preveritve. (3) Plačilo nadomestila pobudniku oziroma investitorju ne zagotavlja potrditve lokacijske preveritve na občinskem svetu. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.. Številka:: 350-5/2019-1 Datum: 03. 04. 2019 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan 415. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 16. člena Statuta Občine Šenčur (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 9/18) je Občinski svet Občine Šenčur na 5. seji, dne 03.04.2019 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA LOKALNEGA POMENA 1. člen Občinski svet Občine Šenčur je odločil, da se parc. št. 450/1, ID nepremičnine 531671, parc. št. 450/2, ID nepremičnine 5066673 in parc. št. 450/4, ID nepremičnine 28773, vse k.o. 2119 - Šenčur ukine status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 2. člen Nepremičninam parc. št. 450/1, ID nepremičnine 531671, parc. št. 450/2, ID nepremičnine 5066673 in parc. št. 450/4, ID nepremičnine 28773, vse k.o. 2119 - Šenčur Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 se izbriše zaznamba grajenega javnega dobra lokalnega pomena. 3. člen Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 478-19/2019-2 Datum: 03.04.2019 Občina Šenčur Ciril Kozjek, župan OBČINA VERŽEJ 416. Odlok o proračunu Občine Veržej za leto 2019 Na podlagi 29. in 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS, št. 94/07, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12-ZUJF, 14/15-ZUUJFO, 11/18-ZSPDSLS-1 in 30/18/), 29. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15 -ZfisP, 96/15 - ZIPRS1617 in 13/18 ), in 61. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/16 in 27/17) je Občinski svet Občine Veržej na 4. redni seji dne 29. marca 2019 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VERŽEJ ZA LETO 2019 I. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Veržej za leto 2019 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). II. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.870.938 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.174.806 70 DAVČNI PRIHODKI 955.129 700 Davki na dohodek in dobiček 751.153 703 Davki na premoženje 89.176 704 Domači davki na blago in storitve 114.800 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 219.677 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 130.601 711 Takse in pristojbine 1.500 712 Globe in druge denarne kazni 32.900 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 54.676 72 KAPITALSKI PRIHODKI 43.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 43.000 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 653.132 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 262.772 741 Prejeta sredstva iz državnega prorač.iz sredstev proračuna EU 390.360 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 1.862.713 40 TEKOČI ODHODKI 392.594 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 113.176 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 16.575 402 Izdatki za blago in storitve 243.673 403 Plačila domačih obresti 4.970 409 Rezerve 14.200 41 TEKOČI TRANSFERI 557.625 410 Subvencije 23.150 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 317.287 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 60.968 413 Drugi tekoči domači transferi 156.220 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 227.943 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 227.943 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 684.551 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 663.507 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 21.044 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) 8.224 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 0 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 18.750 50 ZADOLŽEVANJE 18.750 500 Domače zadolževanje 18.750 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 96.495 55 ODPLAČILA DOLGA 96.495 550 Odplačila domačega dolga 96.495 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -69.520 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -77.745 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) -8.224 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 122.534 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in podkonte, določene s predpisanim kontnim planom. Posebni del proračuna na ravni proračunskih postavk -podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Veržej. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. III. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanja proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki proračuna) Namenski prihodki proračuna Občine Veržej so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena Zakona o javnih financah tudi naslednji prihodki: • prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, • prihodki iz naslova požarne takse, • prihodki iz naslova namenskih sredstev iz državnega proračuna in drugih javnih skladov, • prihodki iz EU za investicije, Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun. Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v tekočem letu, se prenesejo v naslednje leto za isti namen. 5. člen (sredstva za delovanje proračunskih uporabnikov) Za delovanje neposrednih proračunskih uporabnikov se v proračunu zagotavljajo sredstva za plače in prispevke, za druge osebne prejemke, za plačila blaga in storitev in za investicijske izdatke. Sredstva za financiranje in sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se zagotavljajo v skladu s predpisi, ki urejajo posamezna področja. Poraba sredstev za sofinanciranje programov posrednih uporabnikov se dogovori s pogodbo. Sredstva za posamezno nalogo se izplačajo na podlagi obračuna za izvršeno nalogo oziroma računa. Zadnji rok za sklenitev pogodb z izvajalci za plačilo obveznosti iz naslova investicij in investicijskega vzdrževanja v tekočem proračunskem letu je 31. oktober. 6. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna med področji proračunske porabe v okviru proračunskega uporabnika odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2019 in njegovi realizaciji. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 7. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračuna prihodnjih let) Župan lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih pri tekočih odhodkih (konti-40) in tekočih transferih (konti- 41) ne sme presegati 50 % pravic porabe proračuna za leto 2018. Omejitve iz prvega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Župan lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20 %, mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 9. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. Podračun proračunske rezerve, oblikovanje po ZJF, Proračunska rezerva se v letu 2019 oblikuje v višini 1.300,00 EUR. O uporabi proračunske rezerve občine za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah odloča župan in o uporabi sredstev obvešča občinski svet v polletnem poročilu in v zaključnem računu proračuna. 10. člen (proračunska rezervacija) V proračunu se del predvidenih proračunskih prejemkov v naprej ne razporedi, ampak se zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje. Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije ne smejo presegati 0,5 % bilance prihodkov in odhodkov.O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika. 11. člen (likvidnostno zadolževanje) V primeru neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ do višine 5 % vseh prihodkov sprejetega proračuna za tekoče obračunsko obdobje, ki mora biti odplačano do zaključka proračunskega leta. O najetju posojila iz tega člena in uporabi sredstev rezerve odloča župan, ki mora o tem obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 12. člen (rebalans proračuna) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče realizirati, lahko župan zadrži izvrševanje posameznih odhodkov proračuna, če s tem ne ogrozi plačevanja zapadlih zakonskih in pogodbenih obveznosti, ki dospejo v plačilo ali prerazporedi proračunska sredstva. O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti občinski svet. Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna. 13. člen (odredbodajalec) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan in jih lahko nalaga v Banko Slovenije, ostale banke in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe odloča župan skladno s predpisi Ministrstva za finance Republike Slovenije. 14. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena Zakona o javnih financah, lahko župan v letu 2019 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 500 evrov. IV. Obseg zadolževanja in poroštev občine ter javnega sektorja 15. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2019 lahko dolgoročno zadolži do višine 18.750 EUR. Občina Veržej za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je, v letu 2019 ne bo dajala poroštev 16. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se v letu 2019 se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta. Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) v letu 2019 smejo izdajati poroštva le s soglasjem občinskega sveta. V. Nadzor 17. člen (nadzor nad porabo proračunskih sredstev) Nadzor nad poslovanjem uporabnikov proračunskih sredstev ter smotrnost in namembnost porabe teh sredstev opravlja Nadzorni odbor Občine Veržej v skladu z zakonom in statutom. Občinski organi, javna podjetja in javni zavodi ter druge osebe javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina ter Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna, so dolžni omogočiti članom nadzornega odbora vpogled v finančno dokumentacijo in jim nuditi vse potrebne podatke v zvezi s porabo sredstev občinskega proračuna. Nadzorni odbor mora postopke nadzora opravljati v skladu s predpisi. Pristojni občinski upravni organ lahko opravlja nadzor nad materialnim, finančnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe. Uporabniki proračuna so dolžni poročila o porabi proračunskih sredstev za preteklo leto dostaviti do konca februarja tekočega leta. VI. Prehodne in končne določbe 18. člen (začasno financiranje v letu 2020) V obdobju začasnega financiranja Občine Veržej v letu 2020, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 19. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-4/2019-3 Datum: 29.3.2019 Občina Veržej Slavko Petovar, župan 417. Odlok o sofinanciranja letnega programa športa v Občini Veržej Na podlagi 16. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023, (Uradni list RS, št. 26/14) Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep Vlade št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 8. 2014) in 15. člena Statuta Občine (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 61/2016, 27/2017) je Občinski svet Občine Veržej na 4. seji dne, 29. 3. 2019 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJA LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI VERŽEJ I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (vsebina odloka) Odlok o postopku, pogojih in merilih za sofinanciranju letnega programa športa v Občini Veržej (v nadaljevanju: Odlok) določa javni interes v športu, mehanizme za njegovo uresničevanje ter organe, ki so zanj pristojni na področju športa v Občini Veržej (v nadaljevanju: občina) v okviru letnega programa športa (v nadaljevanju: LPŠ). 2. člen (opredelitev javnega interesa v športu) Javni interes v športu obsega naloge nacionalnega in lokalnega pomena, ki so določene v Nacionalnem programu športa v RS (v nadaljevanju: NPŠ) in so namenjene zagotavljanju optimalnih pogojev za kakovostno ukvarjanje s športom in gibalnimi dejavnostmi za ohranjanje zdravja. Javni interes v občini obsega dejavnosti na vseh področjih športa v skladu s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v NPŠ in se uresničuje tako, da se: • v proračunu občine zagotavlja finančna sredstva za sofinanciranje LPŠ, • načrtuje, gradi in vzdržuje lokalno pomembne športne objekte in površine za šport v naravi, • spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj vseh področjih športa. 3. člen (izvajalci letnega programa športa) Izvajalci LPŠ po tem odloku so: • športna društva in športne zveze, ki so registrirani v RS • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, • pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti v športu v RS, • samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v RS, • ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove in • zasebni športni delavci. 4. člen (pravica do sofinanciranja) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja na področjih športa, če izpolnjujejo pogoje: • imajo sedež v občini, • so na dan objave javnega razpisa (v nadaljevanju: JR) za sofinanciranje LPŠ najmanj eno (1) leto registrirani v skladu z veljavnimi predpisi, njihova glavna dejavnost je izvajanje športnih programov, • izvajajo športne programe in področja športa skladno z Odlokom in LPŠ, se pravočasno prijavijo na javni razpis ter izpolnjujejo vse razpisne pogoje, • imajo za prijavljena športne programe in področja: • zagotovljene materialne in prostorske pogoje ter ustrezno izobražen in/ali usposobljen strokovni kader za delo v športu, • izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni viri prihodkov in stroškov izvedbe programov, • urejeno evidenco članstva (športna društva, zveze) ter evidenco o udeležencih programov. • so registrirani v skladu z veljavno zakonodajo in nimajo sedeža v občini, imajo pa v lasti športni objekt ali površine za šport v naravi na območju Občine Veržej • izvajalec letnega programa športa za področje športa invalidov ima lahko sedež izven občine, če ima člane iz občine in izvaja programe športa na območju občine. Izjema so lahko društva, ki zaradi specifičnosti invalidnosti program izvajajo na lokaciji, ki je invalidom prilagojena. Odstotek sofinanciranja programa se določi glede na odstotek članov športnikov iz občine glede na vse športnike v društvu. Športna društva in njihove zveze imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju programov in področij LPŠ. II. Vsebinske določbe Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 5. člen (opredelitev športnih programov in področij) Za uresničevanja javnega interesa v športu se v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela enake dostopnosti javnih sredstev za vse izvajalce iz proračuna Občine Veržej lahko sofinancirajo naslednja področja športa: 1. ŠPORTNI PROGRAMI: • Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine • Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami • Obštudijske športne dejavnosti • Športna vzgoja otrok in mladine usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport • Kakovostni šport • Vrhunski šport • Šport invalidov • Športna rekreacija • Šport starejših 2. ŠPORTNI OBJEKTI IN POVRŠINE ZA ŠPORT V NARAVI 3. RAZVOJNE DEJAVNOSTI V ŠPORTU • Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev v športu • Statusne pravice športnikov, strokovnih delavcev v športu in strokovna podpora programov • Založništvo v športu • Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa 4. ORGANIZIRANOST V ŠPORTU 5. ŠPORTNE PRIREDITVE IN PROMOCIJA ŠPORTA • Športne prireditve • Javno obveščanje o športu • Športna dediščina in muzejska dejavnost v športu 6. člen (letni program športa: LPŠ) LPŠ je dokument, ki opredeli športne programe in področja, ki so v koledarskem letu, za katerega se LPŠ sprejema, v občini prepoznana kot javni interes. Glede na razvojne načrte, prioritete v športu, razpoložljiva proračunska sredstva ter kadrovske in prostorske razmere v lokalnem športu se v LPŠ določi: • športne programe in področja, ki se v proračunskem letu sofinancirajo iz občinskega proračuna, • višino proračunskih sredstev za sofinanciranje programov in področij športa, • obseg in vrsto športnih programov in področij, • pogoje, merila in kriterije za vrednotenje športnih programov in področij. Predlog LPŠ pripravi pristojni organ občinske uprave. Zaradi zagotavljanja avtentičnih interesov civilne športne družbe v postopku priprave predloga LPŠ enakopravno sodeluje občinska športna zveza, ki k predlogu LPŠ poda mnenje. LPŠ sprejme Občinski svet Občine Veržej. 7. člen (komisija za izvedbo javnega razpisa) Župan s sklepom imenuje Komisijo za izvedbo JR (v nadaljevanju: komisija), ki je sestavljena iz največ sedmih (7) članov, ki so po svoji funkciji člani predsedstva lokalne športne zveze. Župan komisijo imenuje za obdobje dvojega mandata. Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi dopisno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost in sprejemanje odločitev je potrebna navadna večina. Naloge komisije so: • pregled in ocena vsebine razpisne dokumentacije, • odpiranje in ugotavljanje pravočasnosti ter popolnosti prejetih vlog, • ocena vlog na podlagi pogojev, meril in kriterijev navedenih v LPŠ, JR oziroma razpisni dokumentaciji, • priprava predloga izvajalcev LPŠ po izbranih športnih programih in področjih, • potrditev predloga izbire in sofinanciranja LPŠ po športnih programih in področjih ter izvajalcih, • vodenje zapisnikov o svojem delu. Strokovno-administrativna nalogo za komisijo opravlja Športna zveza Ljutomer. 8. člen (postopek sofinanciranja LPŠ) Postopek sofinanciranja izvajanja LPŠ se iz javnih sredstev se lahko izvede z: • izvedbo javnega razpisa ali • sklenitvijo neposredne pogodbe. 9. člen (javni razpis in razpisna dokumentacija) V skladu z veljavno zakonodajo, tem odlokom, sprejetim LPŠ in na podlagi sklepa župana občina izvede JR. Objava JR mora vsebovati: • ime in naslov naročnika, • pravno podlago za izvedbo JR, • predmet JR, • navedbo pogojev za kandidiranje na JR (upravičeni izvajalci LPŠ), • navedbo pogojev, meril in kriterijev za vrednotenje športnih programov in področij, • višino sredstev, ki so na razpolago za predmet JR, • obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, • rok, do katerega morajo biti predložene vloge in način oddaje vlog, • datum in način odpiranja vlog, • rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu JR, • navedbo oseb, pooblaščenih za dajanje informacij o JR, • informacijo o razpisni dokumentaciji. • Razpisna dokumentacija mora vsebovati: • razpisne obrazce, • navodila izvajalcem za pripravo in oddajo vloge, • informacijo o dostopnosti do odloka, LPŠ ter pogojev, meril in kriterijev, • vzorec pogodbe o sofinanciranju programov. 10. člen (postopek izvedbe javnega razpisa) Občina besedilo JR in razpisno dokumentacijo objavi na svojih spletnih straneh. Rok za prijavo na JR ne sme biti krajši kot 14 dni od objave JR. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - vloga« in navedbo JR, na katerega se nanaša. Vloga je lahko tudi elektronska, če je tako določeno v besedilu JR. Način elektronske predložitve vloge se določi v razpisni dokumentaciji. Odpiranje prejetih vlog opravi komisija v roku in na način, ki je predviden v JR. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge v pravilno izpolnjeni in označeni ovojnici ter v vrstnem redu, po katerem so bile prejete. Odpiranje vlog ni javno. Za vsako vlogo Komisija na odpiranju ugotovi formalno popolnost glede na to, ali je bila oddana pravočasno in s strani upravičenega vlagatelja ter ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti. O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje: Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 • kraj in čas odpiranja prispelih vlog, • imena navzočih članov komisije, • naziv vlagateljev navedenih po vrstnem redu odpiranja, • ugotovitve o popolnosti oziroma nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. 11. člen (poziv za dopolnitev vloge) Na podlagi zapisnika o odpiranju vlog se v roku osmih (8) dni pisno pozove tiste vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je osem (8) dni od prejema sklepa. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 12. člen (odločba o izbiri) Na podlagi odločitve Komisije odločbo o izbiri izda pristojni organ občinske uprave. Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja LPŠ. Ob izdaji odločbe o izbiri izvajalec razpisa vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. 13. člen (pritožbeni postopek: ugovor) Zoper odločbo o izbiri je možno podati ugovor v roku osmih (8) dni od prejema odločbe. Predmet ugovora ne morejo biti pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje LPŠ. O ugovoru odloči župan v roku trideset (30) dni od prejema ugovora. Odločitev župana je dokončna. O odločitvi župan obvesti tudi komisijo. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije, ki se vloži v roku trideset (30) dni od vročitve odločbe. Vložen upravni spor ne zadrži sklepanja pogodb z izbranimi izvajalci LPŠ. 14. člen (pogodba z izbranimi izvajalci LPŠ) Z izbranimi izvajalci LPŠ župan sklene pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ. V pogodbi se opredeli: • naziv in naslov naročnika ter izvajalca dejavnosti, • pravna osnova za sklenitev pogodbe, • vsebino in obseg dejavnosti, • čas realizacije dejavnosti, • višino dodeljenih sredstev, • terminski plan porabe sredstev, • način nadzora nad namensko porabo sredstev, izvedbo športnih programov in področij, ter predvidene sankcije v primeru neizvajanja, • način nakazovanja sredstev izvajalcu, • način in vzrok spremembe višine pogodbenih sredstev, • način, vsebino in rok za poročanje o realizaciji LPŠ po pogodbi, • določilo, da izvajalec, ki nenamensko koristi pogodbena sredstva ali drugače krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem JR, • druge medsebojne pravice in obveznosti. Če se vlagatelj v roku osmih (8) dni ne odzove na poziv k podpisu pogodbe, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje. 15. člen (začasno sofinanciranje) Do sklenitve pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se lahko določeni programi in področja športa sofinancirajo na osnovi dokumenta o začasnem sofinanciranju. Dokument se lahko sklene le z izvajalci LPŠ, ki so imeli enake dejavnosti sofinancirane že v preteklem koledarskem letu in je izvajalec vložil zahtevo po začasnem sofinanciranju. Dokument določi način in višino sofinanciranja dejavnosti. Višina začasnega sofinanciranja skupaj ne sme preseči ene tretjine pogodbenega zneska, ki ga je izvajalec prejel za svoje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu. Po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju izvajanja LPŠ se že nakazana sredstva poračunajo. 16. člen (spremljanje izvajanja LPŠ) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane športne programe in področja v obsegu opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbran športni program in področje v skladu z JR. O izvedbi odobrenih športnih programov morajo izvajalci programov občini v pogodbenem roku predložiti: 1. vsebinsko in finančno poročilo o izvedbi sofinanciranih športnih programov; 2. dokazila o namenski porabi sredstev, ki so bila pridobljena na podlagi JR; 3. izjavo o resničnosti podatkov. Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja občinska uprava. Za strokovno pripravo gradiv in vodenje postopkov spremljanja izvajanja LPŠ lahko župan pooblasti primerno strokovno usposobljeno organizacijo. 17. člen (obveznost vrnitve na razpisu pridobljenih sredstev zaradi kršitve pogodbenih določil) V primeru, da je na podlagi nadzora ugotovljeno, da izvajalec programa ne izvaja v obsegu in kakovosti kot je bil prijavljen na JR in opredeljen v pogodbi, se lahko sorazmerno zniža višina odobrenih sredstev oziroma se zahteva vrnitev le-teh. Izvajalec programa mora le-te vrniti skupaj z zakonitimi obrestmi v proračun Občine Veržej: 1. če je bila na podlagi nadzora ali iz predloženega poročila ugotovljena nenamenska poraba sredstev ali pa se ni izvedel odobreni program; 2. če prejemnik ni oddal poročila o realizaciji programa v roku, določenem v pogodbi. Nadzor nad izvajanjem pogodb in porabo proračunskih sredstev izvaja strokovni delavec Občine Veržej. 18. člen (uporaba javnih športnih objektov in površin) Športna društva, ki izvajajo LPŠ, imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin pred drugimi uporabniki. III. Prehodni določbi 19. člen (prenehanje veljavnosti prejšnjega pravilnika) Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v občini Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 24/2016). 20. člen (priloga odloka) Pogoji, merila in kriteriji za vrednotenje Letnega Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 programa športa v Občini Veržej so v celoti zapisani in so sestavni del Odloka. 21. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 0321-2/2019-6, 671-4/2019-1 Datum: 1. 4. 2019 Občina Veržej Slavko Petovar, župan 418. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Veržej za programsko obdobje 2019-2020 Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 - ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) in 15. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin štev.: 61/2016, 27/2017) je Občinski svet Občine Veržej na 4. redni seji dne 29. 3. 2019 sprejel PRAVILNIK O OHRANJANJU IN SPODBUJANJU RAZVOJA KMETIJSTVA IN PODEŽELJA V OBČINI VERŽEJ ZA PROGRAMSKO OBDOBJE 2019-2020 I. Splošne določbe 1. člen (vsebina pravilnika) (1) Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje, vrste pomoči s posameznimi ukrepi in druge ukrepe Občine Veržej (v nadaljevanju: občina) za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja. (2) Sredstva po tem pravilniku se dodelijo za: • državne pomoči v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 702/2014), • pomoč de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) št. 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51 I z dne 22. 2. 2019, str. 1), v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013). 2. člen (način in višina zagotavljanja sredstev) (1) Sredstva za izvedbo ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini se zagotavljajo v proračunu občine. Višina sredstev v ta namen se določi z odlokom o proračunu za tekoče leto. (2) Letni program ukrepov ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini z višino razpoložljivih sredstev za posamezne ukrepe, na predlog Odbora za gospodarstvo, varstvo okolja, gospodarske javne službe, prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. 3. člen (oblika pomoči) Sredstva za ukrepe po tem pravilniku se dodeljujejo v določeni višini za posamezni namen kot nepovratna sredstva v obliki dotacij. 4. člen (opredelitev pojmov) Pojmi uporabljeni v tem pravilniku imajo naslednji pomen: 1. »pomoč« pomeni vsak ukrep, ki izpolnjuje merila iz prvega odstavka 107. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Pogodba); 2. »Mikro podjetje« pomeni podjetje, ki izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; 3. »kmetijski sektor« pomeni vsa podjetja, ki so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, predelavi in trženju kmetijskih proizvodov; 4. »kmetijski proizvod« pomeni proizvode s seznama v Prilogi I k Pogodbi, razen ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva s seznama v Prilogi I k Uredbi (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2015/812 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o spremembi uredb Sveta (ES) št. 850/98, (ES) št. 2187/2005, (ES) št. 1967/2006, (ES) št. 1098/2007, (ES) št. 254/2002, (ES) št. 2347/2002 in (ES) št. 1224/2009 ter uredb (EU) št. 1379/2013 in (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede obveznosti iztovarjanja ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1434/98 (UL L št. 133 z dne 29. 5. 2015, str. 1); 5. »primarna kmetijska proizvodnja« pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi brez kakršnih koli nadaljnjih postopkov, ki bi spremenili naravo takih proizvodov; 6. »kmetijsko gospodarstvo« pomeni enoto, ki obsega zemljišče, objekte in naprave, ki se uporabljajo za primarno kmetijsko proizvodnjo; 7. »nosilec ali nosilka kmetijskega gospodarstva« (v nadaljnjem besedilu: nosilec) je pravna ali fizična oseba, ki je pooblaščena ali upravičena, da za kmetijsko gospodarstvo vlaga vloge iz naslova ukrepov kmetijske politike; 8. »podjetje v težavah« pomeni podjetje v skladu s 14. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014; 9. »slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami,« pomenijo neugodne vremenske pogoje, kot so zmrzal, nevihte in toča, led, močno ali obilno deževje ali huda suša, ki uničijo več kot 30 % povprečne proizvodnje, izračunane na podlagi: a) predhodnega triletnega obdobja ali Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 b) triletnega povprečja, osnovanega na predhodnem petletnem obdobju, brez najvišjega in najnižjega vnosa; 10. »intenzivnost pomoči« pomeni bruto znesek pomoči, izražen kot odstotek upravičenih stroškov pred odbitkom davkov ali drugih dajatev; 11. »enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij: a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja, b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovnega ali nadzornega organa drugega podjetja, c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu, d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja. Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk od a) do d) te točke preko enega ali več drugih podjetij, prav tako velja za enotno podjetje. 5. člen (vrste pomoči in ukrepi) Za uresničevanje ciljev ohranjanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini se finančna sredstva v skladu s 1. členom tega pravilnika namenjajo za naslednji vrsti pomoči: 1. pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014, 2. podpora ohranjanju oziroma povečanju rodovitnosti tal v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013. 6. člen (upravičenci do pomoči) Upravičenci do pomoči po tem pravilniku so pravne in fizične osebe, ki: 1. ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, 2. so dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, 3. so vpisana v register kmetijskih gospodarstev, 4. imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča za katere imajo urejene GERK-e in 5. sedež ali stalno prebivališče na območju občine Veržej. 7. člen (izvzeta področja uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Do pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 niso upravičeni subjekti, ki so: • naslovniki neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, s katerim je bila pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; • podjetja v težavah. (2) Pomoči po tem pravilniku se ne uporablja za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za: • pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer če je pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi stroški, povezanimi z izvozno dejavnostjo; • pomoč, ki je odvisna od prednostne uporabe domačega blaga pred uporabo uvoženega blaga. (3) Pomoči po tem pravilniku za ukrepe na podlagi Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 se ne dodeli za davek na dodano vrednost. 8. člen (način, pogoji in merila za dodeljevanje pomoči) (1) Državne pomoči se dodeljujejo upravičencem na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega na spletni strani občine, skladno z veljavnimi predpisi s področja javnih financ ter tem pravilnikom. (2) V javnem razpisu se opredelijo podrobnejša merila in kriteriji za dodeljevanje pomoči, posamezni ukrepi in višina razpoložljivih sredstev za posamezen ukrep kot to določa Odlok o proračunu občine za tekoče leto. (3) Če predvidena sredstva za posamezen ukrep za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini niso v celoti uporabljena, se preostanek le-teh lahko uporabi za druge ukrepe iz programa finančnih spodbud občine za tekoče leto. 9. člen (spodbujevalni učinek) (1) Za ukrepe po Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014 se pomoč lahko dodeli, če ima spodbujevalni učinek. (2) Pomoč ima spodbujevalni učinek, če je vloga za pomoč predložena pred začetkom izvajanja projekta ali dejavnosti. (3) Vloga za pomoč mora vsebovati najmanj naslednje podatke: • ime in velikost podjetja; • opis projekta ali dejavnosti, vključno z datumom začetka in konca; • lokacijo projekta ali dejavnosti; • seznam upravičenih stroškov; • vrsto (nepovratna sredstva, posojilo, jamstvo, vračljivi predujem ali drugo) in znesek javnega financiranja, potrebnega za projekt ali dejavnost ter • izjave vlagatelja: a) da ne prejema oziroma ni v postopku pridobivanja pomoči za iste upravičene stroške iz drugih javnih virov ter b) glede izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika. 10. člen (dodelitev sredstev) (1) O dodelitvi sredstev upravičencem po tem pravilniku na predlog strokovne komisije, ki je imenovana s strani župana, odloča pooblaščena oseba. (2) Zoper odločitev iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec vloži pritožbo pri županu občine v roku 8 dni od prejema sklepa. Odločitev župana je dokončna. (3) Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo, medtem ko pri dodelitvi sredstev iz 16. člena tega pravilnika zadostuje za izplačilo pravnomočnost izdanega sklepa o dodelitvi sredstev. 11. člen (izplačila sredstev) Upravičencem se sredstva iz proračuna občine izplačajo na podlagi zahtevka. Zahtevek mora vsebovati naslednja dokazila: • dokazila o plačilu obveznosti (račun in potrdilo/dokazilo o plačanem računu) • druga dokazila, določena z javnim razpisom (dokazilo o sklenjenem zavarovanju). Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 12. člen (kumulacija) (1) Najvišja stopnja intenzivnosti pomoči v ukrepu iz 13. člena tega pravilnika ne sme preseči največje intenzivnosti pomoči iz 28. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz nacionalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Evropske unije. (2) Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo samo, če se s tako kumulacijo ne preseže najvišje intenzivnosti pomoči, ki se uporablja za zadevno pomoč v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014. (3) Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne kumulira s plačili iz drugega odstavka 81. člena in 82. člena Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2019/288 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. februarja 2019 o spremembi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 glede nekaterih pravil o neposrednih plačilih in podpori za razvoj podeželja za leti 2019 in 2020 (UL L št. 53 z dne 22. 2. 2019, str. 14), v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki sta določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. (4) Pomoč po tem pravilniku, izvzeta z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014, se ne sme kumulirati z nobeno pomočjo de minimis v zvezi z istimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi Komisije (EU) št. 702/2014. II. Ukrep v skladu z uredbo komisije (EU) št. 702/2014 13. člen (Pomoč za plačilo zavarovalnih premij v skladu z 28. členom Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) (1) Cilj pomoči je sofinanciranje dela zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje z namenom kritja izgub zaradi naslednjih dejavnikov: • naravnih nesreč; • slabih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami; • drugih slabih vremenskih razmer; • bolezni živali ali škodljivih organizmov na rastlinah; • zaščitene živali. (2) Pomoč: • ne sme ovirati delovanja notranjega trga zavarovalniških storitev; • ni omejena na zavarovanje, ki ga ponuja eno samo zavarovalniško podjetje ali skupina podjetij; • ni pogojena s tem, da se zavarovalna pogodba sklene z zavarovalnico, ki ima sedež v zadevni državi članici. (3) Zavarovanje: • krije le stroške za nadomestitev izgub iz prvega odstavka tega člena; • ne zahteva ali določa vrste ali količine prihodnje kmetijske proizvodnje. (4) S pomočjo se spodbuja kmetijske pridelovalce, da zavarujejo svoje pridelke pred posledicami škodnih dogodkov iz prvega odstavka tega člena. (5) Upravičeni stroški so stroški zavarovalnih premij, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. (6) Upravičenci do pomoči so upravičenci iz 6. člena tega pravilnika, ki sklenejo zavarovalno polico za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje za tekoče leto, ki je vključena v sofinanciranje po nacionalni uredbi. (7) Pogoj za pridobitev pomoči je veljavna zavarovalna polica z obračunano višino nacionalnega sofinanciranja. (8) Pomoč iz tega člena pravilnika skupaj s pomočjo po nacionalni uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje ne sme preseči 65 % stroškov zavarovalne premije. (8) Najvišji oziroma najnižji znesek dodeljene pomoči na upravičenca se lahko določi z javnim razpisom. Najvišji skupni znesek pomoči na kmetijskem gospodarstvu lahko znaša do 3.000,00 EUR v obdobju veljavnosti tega pravilnika. (9) Vlogo za pomoč v okviru tega ukrepa predloži nosilec kmetijskega gospodarstva oziroma pooblaščena oseba. III. Ukrep de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1408/2013 14. člen (splošne določbe o pomoči de minimis) (1) Do pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 so upravičena le podjetja, ki so dejavna v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov, razen za: a) pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine proizvodov, danih na trg, b) pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo, c) pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi. (2) Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine. (3) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov in tudi v enem ali več sektorjih oziroma ima druge dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013), se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. (4) Če je vlagatelj dejaven v primarni proizvodnji kmetijskih proizvodov ter v sektorju ribištva in akvakulture, se določbe Uredbe Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (Ul L št. 190 z dne 28. 6. 2014, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije (EU) št. 717/2014) uporabljajo za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjim sektorjem, če je na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (5) Skupni znesek pomoč de minimis v kmetijstvu, dodeljena kateremu koli upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme presegati zgornjih mej iz 3. člena Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 v katerem koli obdobju treh proračunskih let, in sicer ne glede na to, iz katerih javnih virov so sredstva dodeljena. (6) Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, to je pred odbitkom davka ali drugih dajatev. 15. člen (kumulacija pomoči de minimis) (1) Poleg pomoči de minimis po tem pravilniku se v zvezi z istimi upravičenimi stroški istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju ne sme dodeliti še državna pomoč, če bi tako seštevanje povzročilo intenzivnost pomoči, ki bi presegala intenzivnost, določeno za posebne okoliščine vsakega primera v predpisih Evropske unije. (2) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v enem ali več sektorjih ali opravlja dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorjem ali dejavnostim v gospodarstvu, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 1407/2013, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013. (3) Če je vlagatelj razen v kmetijski dejavnosti dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju kmetijske proizvodnje v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno sektorju ribištva in akvakulture, do zgornje meje, določene v Uredbi Komisije (EU) št. 717/2014, če je z ločitvijo dejavnosti ali stroškov zagotovljeno, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014. 16. člen (podpora ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti tal) (1) Cilj pomoči je ohranjanje oziroma povečevanje rodovitnosti tal. (2) Razlog za ukrepanje je visoka kislost tal na območju občine, ki ima neugodne vplive na pridelavo kmetijskih rastlin. Podpora je zaradi tega namenjena zmanjševanju kislosti tal in s tem ohranjanju oziroma povečevanju rodovitnosti kmetijskih zemljišč. (3) Upravičenci do pomoči so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje, kot so opredeljeni v 6. členu tega pravilnika. (4) Pomoč se dodeli za stroške nakupa sredstev za zmanjšanje kislosti tal (nakup apnenčeve moke, agro apna ipd.) in stroške analize zemlje. (5) Intenzivnost pomoči znaša do 50 % upravičenih stroškov. (6) Najvišji skupni znesek pomoči na kmetijsko gospodarstvo lahko znaša do 2.500,00 EUR na leto. (7) Znesek pomoči se ustrezno zniža, če bi z odobreno pomočjo de minimis presegli skupni znesek pomoči de minimis iz petega odstavka 14. člena tega pravilnika. (8) Pogoji za pridobitev sredstev: • vloga za dodelitev sredstev za ta ukrep, • dokazila o nastalih stroških: plačani račun za nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal, analiza zemlje, • načrt apnenja, ki vsebuje časovnico apnenja na istem kmetijskem zemljišču (ne pogosteje kot na vsaka tri leta na istem zemljišču) in predvideno količino sredstev za zmanjšanje kislosti tal na hektar, • predložena kopija subvencijske vloge (za tekoče leto), • posameznemu upravičencu se lahko subvencionira nakup sredstev za zmanjšanje kislosti tal do količine, katera ne sme presegati v gnojilnem načrtu predvidene količine sredstev za zmanjšanje kislosti tal na ha za tekoče leto, • ostalo opredeljeno v razpisu. 17. člen (obveznosti prejemnika pomoči in občine) (1) Prejemnik pomoči mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji. (2) Prejemnik mora k vlogi predložiti: • pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu; • pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške, da občina lahko zagotovi, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih; • seznam podjetij, s katerimi je lastniško povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja; • izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov, vezano na določilo tretjega in četrtega odstavka 14. člena tega pravilnika; • ostalo opredeljeno v razpisu. (3) Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika: • da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013, • o odobrenem znesku pomoči de minimis. IV. Nadzor in sankcije 18. člen (nadzor in sankcije) (1) Namensko porabo proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini, pridobljenih po tem pravilniku oziroma javnem razpisu, spremlja in preverja pri prejemnikih občinska strokovna služba, pristojna za področje kmetijstva, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Namenskost porabe ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. (2) V primeru ugotovljene nenamenske porabe sredstev, mora prejemnik vrniti odobrena sredstva v celoti s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi, če se ugotovi: • da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; • da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; • da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova že pridobil finančna sredstva. (3) V navedenih primerih ugotovljene nenamenske porabe sredstev, upravičenec izgubi pravico do pridobitve sredstev po tem pravilniku za naslednji dve leti. V. Hramba dokumentacije Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 19. člen (hramba in objava informacij) (1) Upravičenec mora hraniti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za odobritev pomoči po tem pravilniku, deset let od datuma prejema pomoči iz tega pravilnika. (2) Občina mora voditi natančne evidence z informacijo o dodeljenih pomočeh in dokazili o izpolnjevanju pogojev deset let od dneva zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. (3) Občina ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, predloži informacije o shemi državne pomoči po tem pravilniku v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 za objavo na spletni strani http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/drzavne_po moci/evidence. Te informacije so na voljo splošni javnosti vsaj deset let od zadnje dodelitve pomoči po tem pravilniku. VI. Končne določbe 20. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči na področju razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Veržej (Uradni list RS, št. 95/07). 21. člen Ta pravilnik začne veljati enaindvajseti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka.: 0321-2/2019-10; 330-5/2019-3 Datum: 1. 4. 2019 Občina Veržej Slavko Petovar, župan 419. Sklep o začasnem financiranju Občine Veržej za mesec april 2019 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (ZJF) (Uradni list RS, št. 11/11-UPB, 14/13-popr., 101/13 in 13/18) ter 64. člena Statuta Občine Veržej (Uradno glasilo slovenskih občin št. 61/2016 in 27/2017) je Občinski svet Občine Veržej na 4. redni seji, dne 29.3.2019 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE VERŽEJ ZA MESEC APRIL 2019 1. člen S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Veržej v obdobju 1. aprila do 30. aprila 2019 oz. do pričetka veljave Odloka o proračunu Občine Veržej za leto 2019. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za leto 2018. Za izvrševanje začasnega financiranja se uporabljajo Zakon o javnih financah, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 3. člen Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta. 4. člen V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzamejo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena Zakona o javnih financah. 5. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-4/2019-2 Datum: 29.3.2019 Občina Veržej Slavko Petovar, župan OBČINA VIDEM 420. Zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 UPB4, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15 ZIPRS1617 in 13/18) in 110 člena Statuta občine Videm (Uradno glasilo slovenskih občin št. 11/2016-UPB2 in 45/2017) je občinski svet na svoji 4. redni seji, dne 26.3.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE VIDEM ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2018. 2. člen Zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2018 sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine Videm za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018, ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Zaključni račun proračuna Občine Videm za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in na uradni spletni strani Občine Videm (s prilogami). Številka: 410-6/2019-184 Datum: 28.2.2019 Občina Videm Branko Marinič, župan Priloga: • splošni del zaključnega računa Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV V EUR KONTO OPIS REBALANST ŠT. 2/2018 VELJAVNI PRORAČUN 2018 REALIZACIJA 2018 INDEKS INDEKS 1 2 3 4 5 6=5/3 7=5/4 I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74+78) 5.731.766,68 5.731.766,68 4.938.314,81 86,2 86,2 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 6.150.083,03 6.150.083,03 5.577.843,70 90,7 90,7 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKL.) ( I. - II. ) -418.316,35 -418.316,35 -639.528,89 152,9 152,9 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 KONTO OPIS REBALANST ŠT. 2/2018 VELJAVNI PRORAČUN 2018 REALIZACIJA 2018 INDEKS INDEKS 1 2 3 4 5 6=5/3 7=5/4 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 0 0 0 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0 0 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV-V) 0 0 0 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA KONTO OPIS REBALANST ŠT. 2/2018 VELJAVNI PRORAČUN 2018 REALIZACIJA 2018 INDEKS INDEKS 1 2 3 4 5 6=5/3 7=5/4 VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 210.270,00 210.270,00 508.816,60 242 242 VIII. ODPLAČILA DOLGA 311.318,44 311.318,44 311.318,44 100 100 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -519.364,79 -519.364,79 -442.030,73 85,1 85,1 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII.) -101.048,44 -101.048,44 197.498,16 - - XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 418.316,35 418.316,35 639.528,89 152,9 152,9 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2016 (del 9009 Splošni sklad za drugo) 519.364,79 519.364,79 519.364,79 100 100 OBČINA ZREČE 421. Zaključni račun proračuna Občine Zreče za leto 2018 Na podlagi tretjega odstavka 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11-UPB4, 110/11-ZDIU12, 14/13 popr., 101/13, 55/15-ZFisP, 96/15-ZIPRS 1617 in 13/18) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na 3. redni seji, dne 27.3.2019 sprejel ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE ZREČE ZA LETO 2018 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Občine ZREČE za leto 2018. sestavljajo splošni in posebni del. V splošnem delu je podan podrobnejši prikaz predvidenih in realiziranih prihodkov in odhodkov oziroma prejemkov in izdatkov iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja, v posebnem delu pa prikaz predvidenih in realiziranih odhodkov in drugih izdatkov proračuna Občine ZREČE za leto 2018. Sestavni del zaključnega računa je tudi načrt razvojnih programov, v katerem je podan prikaz podatkov o načrtovanih vrednostih posameznih projektov, njihovih spremembah tekom leta 2018 ter o njihovi realizaciji v tem letu. 3. člen Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: 2. člen Zaključni račun proračuna Občine ZREČE za leto 2018 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN 2018 VELJAVNI PRORAČUN 2018 REALIZACIJA 2018 INDEKS REAL/ SP INDEKS REAL/ VP I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71+72+73+74) 6.793.274,49 6.793.274,49 6.507.621,04 95,80 95,80 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.224.900,59 6.224.900,59 6.150.086,15 98,80 98,80 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 4.861.299,00 4.861.299,00 4.857.369,13 99,92 99,92 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 3.784.999,00 3.784.999,00 3.784.999,00 100,00 100,00 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 620.500,00 620.500,00 624.319,61 100,62 100,62 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 435.800,00 435.800,00 420.875,96 96,58 96,58 706 DRUGI DAVKI 20.000,00 20.000,00 27.174,56 135,87 135,87 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 1.363.601,59 1.363.601,59 1.292.717,02 94,80 94,80 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 346.584,09 346.584,09 328.767,15 94,86 94,86 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 4.000,00 4.000,00 4.185,76 104,64 104,64 712 DENARNE KAZNI 13.679,50 13.679,50 14.029,70 102,56 102,56 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 863.516,00 863.516,00 842.559,21 97,57 97,57 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 135.822,00 135.822,00 103.175,20 75,96 75,96 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 223.694,00 223.694,00 20.459,50 9,15 9,15 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 400,00 400,00 388,50 97,13 97,13 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEEOPR. DOLG. SREDSTEV 223.294,00 223.294,00 20.071,00 8,99 8,99 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 4.500,00 4.500,00 8.633,00 191,84 191,84 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 4.500,00 4.500,00 8.633,00 191,84 191,84 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 340.179,90 340.179,90 328.442,39 96,55 96,55 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 325.179,90 325.179,90 240.764,90 74,04 74,04 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽ.PRORAČ. IZ SRED.PRORAČ. EU 15.000,00 15.000,00 87.677,49 584,52 584,52 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 7.391.029,18 7.390.559,18 6.879.603,37 93,08 93,09 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 2.967.082,88 2.992.972,63 2.884.961,09 97,23 96,39 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 563.035,00 563.035,00 562.652,37 99,93 99,93 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 93.672,00 93.672,00 93.235,17 99,53 99,53 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 2.146.282,88 2.172.172,63 2.068.382,70 96,37 95,22 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 57.093,00 57.093,00 53.802,13 94,24 94,24 409 SREDSTVA, IZLOČENA V REZERVE 107.000,00 107.000,00 106.888,72 99,90 99,90 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 2.485.311,09 2.485.175,62 2.445.165,50 98,38 98,39 410 SUBVENCIJE 106.202,45 106.202,45 131.939,98 124,23 124,23 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.637.152,53 1.636.889,24 1.595.609,40 97,46 97,48 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZAC. IN USTANOVAM 287.068,11 289.105,24 289.260,25 100,76 100,05 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 454.888,00 452.978,69 428.355,87 94,17 94,56 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.874.635,21 1.848.410,93 1.486.350,81 79,29 80,41 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.874.635,21 1.848.410,93 1.486.350,81 79,29 80,41 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431 + 432) 64.000,00 64.000,00 63.125,97 98,63 98,63 431 INVES. TRANSF. PRAV. IN FIZ. OSEBAM, KI NISO PR.POR. 44.000,00 44.000,00 44.000,00 100,00 100,00 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 20.000,00 20.000,00 19.125,97 95,63 95,63 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKL.) ( I. - II. ) -597.754,69 -597.284,69 -371.982,33 -62,23 -62,28 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN 2018 VELJAVNI PRORAČUN 2018 REALIZACIJA 2018 INDEKS REAL/ SP INDEKS REAL/ VP IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 440 DANA POSOJILA 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN VI. SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.- V.) 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA KONTO OPIS SPREJETI PRORAČUN 2018 VELJAVNI PRORAČUN 2018 REALIZACIJA 2018 INDEKS REAL/ SP INDEKS REAL/ VP VII. ZADOLŽEVANJE (500+501) 116.519,00 116.519,00 116.519,00 100,00 100,00 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 116.519,00 116.519,00 116.519,00 100,00 100,00 501 ZADOLŽEVANJE V TUJINI 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA 266.044,00 266.044,00 268.712,50 101,00 101,00 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 266.044,00 266.044,00 268.712,50 101,00 101,00 551 ODPLAČILA DOLGA V TUJINO 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -747.279,69 -746.809,69 -524.175,83 70,14 70,19 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -149.525,00 -149.525,00 -152.193,50 101,78 101,78 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 597.754,69 597.284,69 371.982,33 62,23 62,28 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12.2018 (del 9009 Splošni sklad za drugo) 184.323,91 4. člen Zaključni račun proračuna Občine ZREČE za leto 2018 se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 4100-0002/2016-22 Datum: 27. 3. 2019 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 422. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Poslovno obrtna cona Zreče na območju UN1/035 Na podlagi 57. člena in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 -ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 3. seji, dne 27.3.2019 sprejel ODLOK O OBČINSKEM PODROBNEM PROSTORSKEM NAČRTU POSLOVNO OBRTNA CONA ZREČE NA OBMOČJU UN1/035 I. Splošne določbe 1. člen (pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) (1) S tem odlokom se v skladu s prvim odstavkom 55. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09, 80/10 - ZUPUDPP, 43/11 - ZKZ-C, 57/12, 57/12 - ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 - odl. US, 14/15 - ZUUJFO in 61/17 - ZUreP-2) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 64/15, 24/16 in 28/16-popr.), sprejme občinski podrobni prostorski načrt Poslovno obrtna cona Zreče za območju UN1/035. (2) OPPN je pod številko 16300-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d. II. Vsebina Oppn 2. člen (sestavni deli OPPN) OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine: A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK) 1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA B1 Izsek iz grafičnega načrta namenske rabe občinskega prostorskega načrta občine; M 1:5000 B2 Pregledna karta z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji; M 1:5000 B3 Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem; M 1:1000 B4a Ureditvena situacija - končna ureditev; M 1:1000 B4b Ureditvena situacija - 1. faza ureditve; M 1:1000 B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:1000 B6a Načrt parcelacije - končna ureditev; M 1:1000 B6b Načrt parcelacije - 1. faza ureditve; M 1:1000 C) POVZETEK GLAVNIH TEHNIČNIH ZNAČILNOSTI OZIROMA PODATKOV O PROSTORSKI UREDITVI Z OBRAZLOŽITVIJO IN UTEMELJITVIJO D) PRILOGE PODROBNEGA NAČRTA D1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta D2 Prikaz stanja prostora na obravnavanem območju D3 Strokovne podlage D4 Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 D5 Povzetek za javnost 1 OPIS PROSTORSKE UREDITVE 3. člen (namen OPPN) (1) Območje poslovno obrtne cone Zreče je po namenski rabi opredeljeno kot osrednje območje centralnih dejavnosti (CU), manjši del kot kmetijska zemljišča (K2) ter manjši del kot druge urejene zelene površine (ZD). Območje se nahaja severno od industrijskega kompleksa Unior oz. na območju Zgornjih Zreč in leži v enoti urejanja (EUP) UN1/035. (2) S tem občinskim podrobnim prostorskim načrtom (v nadaljevanju OPPN) se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za ureditev obstoječe poslovno obrtne cone ter njeno nadaljnjo širitev in razvoj obstoječih dejavnosti ter pogoji za gradnjo novih poslovno obrtnih stavb in objektov ter gospodarske javne infrastrukture. (3) Določijo se prostorsko izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor, pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov, pogoji in merila za parcelacijo, pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju GJI) in grajeno javno dobro, pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja. (4) OPPN je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj. 4. člen (območje OPPN) (1) Območje OPPN je velikosti ca. 3,07 ha in zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: parc. št. 829/7, 835/4, 835/5, 1384/2, 1384/20, 1384/23, 1384/24, 1384/25, 1419, 1420, 1421, 1422, 1437, 1438 in 1439, vse katastrska občina Zreče (1100). (2) Znotraj območja se nahajajo obstoječe stavbe z naslovi in evidenčnimi številkami: • Kovaška cesta 31b, (evid. št. 160); • Kovaška cesta 31, (evid. št. 90) in • šotor (skladišče), (evid. št. 1614). (3) Območje na severovzhodni strani meji na Kovaško cesto, ki je kategorizirana kot lokalna cesta LC485071, na severozahodni strani na nekategorizirano cesto t.i. cesto mimo zadruge ter na zahodni in jugozahodni strani na kmetijske površine (brežina). (4) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih. 5. člen (posegi izven območja OPPN) (1) Za potrebe normalnega funkcioniranja poslovne cone je načrtovana gradnja gospodarske javne infrastrukture ter gradbeno inženirskih objektov tudi izven območja OPPN. Gradnja izven območja OPPN se izvaja pod pogoji določenimi v občinskem prostorskem načrtu in ostalih izvedbenih prostorskih aktih, ki veljajo na območju predvidenih posegov. (2) Izven območja OPPN je predvidena gradnja naslednje gospodarske javne infrastrukture ter gradbeno inženirskih objektov: • del večnamenske poti vzdolž javne prometnice t.i. zahodne ceste; • oporni zid vzdolž večnamenske poti ob zahodni cesti; • javna razsvetljava zahodne ceste; • srednje napetostni elektro priključek za potrebe napajanja transformatorskih postaj; • plinovodno omrežje; • nov kanalizacijski kolektor za odvodnjavanje komunalne odpadne vode s priključitvijo na obstoječ kanalizacijski jašek J46 nasproti objekta Unior; • nova javna kanalizacija za odvodnjavanje čistih padavinskih voda z iztokom v reko Dravinjo pri obstoječem objektu Unior. (3) Izven območja OPPN se lahko posega tudi z ostalimi infrastrukturnimi vodi, če se pri projektiranju in gradnji izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od predvidene, pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov. 2 UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji 6. člen (vplivi in povezave) (1) Na območju Zgornjih Zreč so se že od nekdaj razvijale poslovne obrtne dejavnosti, predvsem vzdolž Kovaške ceste kot podaljšek že obstoječih dejavnosti Uniorja in nekdanjega Cometa. Kovaška cesta je glavna lokalna prometnica, ki povezuje Zgornje Zreče z ostalim delom Zreč. (2) Območje OPPN predstavljajo predvsem nepozidana stavbna zemljišča, ki omogočajo nadaljnjo širitev in razvoj že obstoječih dejavnosti znotraj poslovne cone, predvsem pa umestitev novih. (3) Območje je delno komunalno opremljeno (vodovod, kanalizacija, električno omrežje, plinovodno omrežje, telekomunikacije), vendar obstoječe kapacitete ne omogočajo priključitev novih stavb na javna komunalna in energetska omrežja, zato je potrebno obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo ustrezno rekonstruirati ter dograditi. (4) Območje severno od predmetnega OPPN se ureja s podrobnim prostorskim načrtom za poslovno zazidavo center Zgornje Zreče (v nadaljevanju OPPN PZ center). Glede na to, da se obe območji nahajata tik ena ob drugi in, da imata enaki namenski rabi »osrednje območje centralnih dejavnosti« se bosta obe območji prepletali in navezovali predvsem s cestnim omrežjem ter gospodarsko javno infrastrukturo. (5) Zaradi prometne razbremenitve Kovaške ceste, ki se na območju OPPN PZ center preureja v mešano površino (pešci, kolesarji, motorna vozila, parkiranje...), je nujna izgradnja nove zahodne ceste, na katero bo preusmerjen predvsem tovorni promet, ki sedaj poteka po Kovaški cesti. Preko nove zahodne ceste bodo omogočeni dostopi do gradbenih parcel namenjenih gradnji poslovnih stavb na nepozidanem delu območja. (6) Na območju OPPN se ohranjajo obstoječe dejavnosti ter v skladu z usmeritvami prostorskega načrta občine dodajajo nekatere nove dejavnosti. Dejavnosti, ki se bodo izvajale na območju OPPN so: storitvene dejavnosti, gostinstvo, trgovina, vzdrževanje in popravilo motornih vozil in podobno ter dodajajo tudi nekatere nove kot so: predelovalne dejavnosti, gradbeništvo, promet in skladiščenje, informacijske in komunikacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnost, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter druge Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 dejavnosti. Obstoječe bivanje se ohrani, vendar novo ni predvideno. (7) Območja kulturne dediščine, Natura 2000, naravne vrednote in ostala varovana območja, na podlagi javno dostopnih evidenc za območja poslovno obrne cone Zreče, niso evidentirana. 2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin 7. člen (funkcionalna zasnova območja) (1) Na območju poslovno obrtne cone Zreče se vzdolž Kovaške ceste nahajajo obstoječe stavbe, v katerih se izvajajo različne predvsem storitvene in skladiščne dejavnosti. V stavbi Kovaška ulica 31 je urejen železniški muzej. Med stavbo Kovaška cesta 31 in 31b se nahajajo zunanje skladiščne površine ter šotor za namen skladiščenja. V zahodnem delu območja se nahajajo proste nezazidane površine, ki omogočajo umestitev novih dejavnosti. Na območju je bila izražena investicijska namera in s tem potreba po gradnji poslovne stavbe za izvajanje predelovalne dejavnosti (orodjarna) ter skladiščenje. Poleg gradbenih parcel namenjenih gradnji stavb, se uredijo tudi površine javnih prometnic ter gradbena parcela za gradnjo transformatorske postaje. (2) Južno od Železniškega muzeja je načrtovana mestna parkovna ureditev, v sklopu katere se uredi pešpot, ki povezuje center Zreč z Zgornjim Zrečam, uredi se večnamenska pot, ki se nameni tako pešcem, kolesarjem ali za namen vzpostavitve ozkotirne železnice z namenom oživitve nekdanje proge in vlaka. Ostale proste zelene površine se zatravijo in uredijo v otroško igrišče, opremijo z urbano opremo (klopi in koši za smeti). (3) Da se omogoči dostop do vseh gradbenih parcel, je načrtovana izgradnja zahodne ceste, ki se naveže na načrtovano cesto v sklopu OPPN PZ center. Cesta se uredi za dvosmerni promet z enostranskim pločnikom. Vzdolž zahodne ceste se načrtuje večnamenska pot, ki se lahko uredi kot koridor za pešce / kolesarje ali pa se uredi bočno parkiranje ali celo kot trasa ozkotirne železnice. (4) Preko obravnavanega območja je načrtovana povezovalna cesta med zahodno cesto in Kovaško cesto zaradi omogočanja ustreznih dostopov. (5) V skrajnem južnem delu območja je načrtovana izgradnja novega križišče ali krožišča na Kovaški cesti preko katerega se bo tovorni promet preusmeril na zahodno cesto in tako razbremenil Kovaško cesto, ki je v zelo slabem prometno tehničnem stanju. Na novo križišče / krožišče se naveže tudi javna poti JP 985861 Odcep Muzejski vlak. (6) Obstoječa večnamenska pot, ki poteka iz smeri centra Zreč proti Zgornjim Zrečam, se na območju novega križišča / krožišča naveže na pešpot, ki je načrtovana preko mestne parkovne ureditve in se v nadaljevanju naveže na pločnik vzdolž Kovaške ceste. (7) Parkirne površine je potrebno zagotoviti v sklopu posamezne parcele ali na zemljišču, ki ni oddaljen več kot 200 m. Ustrezno število parkirnih mest se določi v skladu z veljavnimi normativi / predpisi. 2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru 8. člen (vrste dopustnih dejavnosti) (1) Na območju OPPN so dopustne naslednje dejavnosti v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD) in usmeritvami iz občinskega prostorskega načrta, in sicer: • C - predelovalne dejavnosti; • F - gradbeništvo; • G - trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; • H - promet in skladiščenje; • I - gostinstvo; • J - informacijske in komunikacijske dejavnosti; • K - finančne in zavarovalniške dejavnosti; • L - poslovanje z nepremičninami; • M - strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti; • N - druge raznovrstne poslovne dejavnosti; • R - kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; • S - druge dejavnosti. (2) Poleg dejavnosti navedenih v prvem odstavku tega člena, se na območju OPPN obstoječe bivanje ohranja, novo pa ni dovoljeno. 9. člen (vrste dopustnih objektov glede na namen) (1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb, gradbeno inženirskih objektov ter drugih gradbenih posegov. (2) V skladu z uredbo o razvrščanju objektov glede na namen uporabe objektov, so dopustni objekti, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti iz prejšnjega člena tega odloka, in sicer: 1 /STAVBE 12 / Nestanovanjske stavbe: 121 Gostinske stavbe; 122 Poslovne in upravne stavbe; 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti; 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij; 125 Industrijske in skladišče stavbe; 126 Stavbe splošnega družbenega pomena; 127 Druge nestanovanjske stavbe (od tega samo); 127740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice). 2 / GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI 21 / Objekti prometne infrastrukture: 211 Ceste (od tega samo): 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste; 21122 Samostojna parkirišča. 212 Železniške proge (od tega samo): 21220 Mestne železniške proge. 22/ Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi; 24 / Drugi gradbeno inženirski objekti (od tega samo); 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (od tega samo): 24110 Športna igrišča; 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas(od tega samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi in parki, trgi). 242 Drugi gradbeno inženirski objekti (od tega samo): 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje. 3 / DRUGI GRADBENI POSEGI 31 / Trajno reliefno preoblikovanje terena; 32 / Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. (3) Na posamezni parceli se lahko pred postavitvijo stavb navedenih v drugem odstavku tega člena, uredijo Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 tudi odprti ali zaprti (npr. šotori) skladiščni prostori, manipulacijske površine (parkirišča za osebna ali tovorna vozila), zelenice in podobno. 10. člen (vrste gradenj) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj pod pogoji tega OPPN: • gradnje novih objektov (novi objekti, prizidave), • rekonstrukcije objektov, • odstranitve objektov ali njihovih delov, • spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov, v skladu z dopustnimi dejavnostmi po tem OPPN, • vzdrževanje objektov. 2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov 11. člen (lega objekta na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo) Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski in funkcijski elementi: • Gradbena parcela (GP): namenjena je gradnji objektov (stavb, gradbeno-inženirskim objektom in drugim gradbenim posegom), ureditvi dvorišč, parkirišč, zelenih površin in podobno. • Gradbena meja (GM): črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je dotika v eni ali več točkah ali je odmaknjena v notranjost. • Gradbena linija (GL): črta, na katero morajo biti z enim robom - s finalnim slojem zunanjega ovoja stavbe postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. 12. člen (lega stavb) (1) Stavbe se locirajo na posamezni gradbeni parceli za gradnjo stavb, znotraj določene gradbene meje ter upoštevajoč ostala določila tega odloka. Vzdolž Kovaške ceste in zahodne ceste je določena gradbena linija, ki jo je pri lociranju stavb potrebno upoštevati, saj se morajo stavbe te linije dotikati in je ne smejo presegati. (2) Pri dozidavi obstoječe stavbe se gradbena linija smatra kot gradbena meja. (3) Sosednje gradbene parcele se lahko združujejo pod pogojem, da je omogočen direkten dostop na javno prometnico. Če pride do združevanja parcel se smiselno združijo tudi gradbene meje. (4) Kota pritličja stavb je določena v grafični prilogi. 13. člen (velikost stavb) (1) Stavbe se locirajo znotraj gradbene meje upoštevajoč faktor zazidanosti ter delež zelenih površin. (2) Višina stavb je maksimalno 12,40 m nad koto obstoječega terena. Možna je tudi gradnja kleti v kateri se uredijo servisni prostori ali parkirišča za osebna vozila. Zaradi visoke podtalne vode se gradnja kleti odsvetuje. Če vseeno pride do gradnje kletne etaže mora investitor izvesti vse ukrepe na podlagi predhodno izdelanega hidrogeološkega poročila, da se prepreči negativni vpliv stavbe na podtalno vodo in obratno. (3) Kolenčni zid pri dvokapnih strehah v mansardi (podstrešju) je višine maksimalno 1 m. 14. člen (oblikovanje stavb) (1) Stavbe so v osnovi pravilnih geometrijskih oblik. Glede na predvideno velikost stavbnih mas se predlaga členjenost samih volumnov tako, da se razbije monotonija objektov v horizontalnih ali vertikalnih gabaritih. Dopustna je prilagoditev oblikovanja objektov oblikovnim značilnostim celostne podobe podjetja. (2) Streha stavb vzdolž Kovaške ceste je simetrična dvokapnica naklona 30 do 40 stopinj. Na stavbah vzdolž zahodne ceste so strehe ravne. Nadstrešnica / stavba za vlak (hanger) ter pokrite skladišče površine (npr. šotor) lahko imajo tudi druge oblike strehe. (3) Kritina dvokapnih streh je v odtenku rdeče barve, ravne strehe pa so krite s PVC folijo in/ali prodcem in/ali so zazelenjene. (4) Fasade so iz klasičnega ometa v kombinaciji s steklom, lesom, betonom ali fasadne obloge iz različnih trajnih materialov ali kombinacija le-teh. Barva klasičnega ometa ali fasadnih oblog naj bo svetlih toplih barv. Dovoljeni so barvni poudarki v skladu s celotno podobo podjetja. (5) Odprtine so lahko svobodno oblikovane. 15. člen (lega, velikost ter oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) (1) Nezahtevne in enostavne stavbe se lahko gradijo na gradbenih parcelah z minimalnim odmikom 1,5 m (tlorisna projekcija najbolj izpostavljenih podzemnih in nadzemnih delov stavbe) od sosednje parcelne meje. S soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa je ta odmik lahko manjši. Nezahtevne in enostavne stavbe ne smejo presegati določeno gradbeno linijo. Ostali nezahtevni in enostavni objekti pa se lahko gradijo na celotni gradbeni parceli pod pogojem, da njihova gradnja, uporaba in vzdrževanje ne vpliva na sosednje zemljišče. Če lastnik sosednjega zemljišča soglaša, se lahko nezahtevni in enostavni objekti gradijo tudi na parcelni meji, s čimer lahko oba prevzemata vzdrževanje takega objekta. (2) Velikost nezahtevnih in enostavnih objektov je določena s predpisom o tovrstnih objektih. (3) Nezahtevne in enostavne stavbe morajo biti oblikovno in pri izbiri materialov ter barv usklajene z glavno stavbo na parceli. Stavbe so lahko tudi lesene ali kovinske. Strehe so lahko ravne ali enake kot na glavni stavbi. (4) Višinske razlike med parcelami se prioritetno premošča s travnatimi brežinami. Oporni zidovi višji od 2,5 m morajo biti ali kamniti ali obloženi z kamnito oblogo ali zazelenjeni (plezajoče grmovnice). 16. člen (oblikovanje javnih zelenih površin) Južno od železniškega muzeja, tik ob novemu križišču / krožišču, je načrtovana mestna parkovna ureditev. V sklopu parcele se uredi pešpot, ki povezuje center Zreč z Zgornjim Zrečam, uredi se večnamenska pot, ki se nameni tako pešcem, kolesarjem ali za namen vzpostavitve ozkotirne železnice z namenom oživitve nekdanje proge in vlakca. Ostale proste zelene površine se zatravijo in uredijo v otroško igrišče, opremijo z urbano opremo (klopice in koši za smeti). 2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo 17. člen (parcelacija) (1) Na območju OPPn se pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo stavbe na posamezni gradbeni parceli, izvede parcelacija za potrebe izvedbe javnih Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 prometnic v takem obsegu, da bo omogočen dostop do posamezne parcele. (2) Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim načrtom. Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene po Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu. (3) Gradbene parcele se lahko združujejo pod pogojem, da je omogočen neposreden dostop na javno prometnico. V primeru združevanja parcel se ustrezno poveže tudi gradbena meja in gradbena linija. 2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo 18. člen (izkoriščenost zemljišč za gradnjo) (1) Faktor zazidanosti gradbene parcele oziroma razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele je do 0,7. V zazidano površino upoštevati tudi površino nezahtevnih in enostavnih objektov. (2) Na gradbeni parceli namenjeni gradnji stavb se mora urediti minimalno 10 % zelenih površin. 3 ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 19. člen (skupne določbe) (1) Na območju OPPN so dopustne odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje GJI in grajenega javnega dobra ter gradnja novih, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. (2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI, se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez soglasja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte. (3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti. 20. člen (prometna infrastruktura) (1) Na območju poslovne cone se uredita dve novi javni prometnici, in sicer: • zahodna cesta ter • povezovalna cesta. (2) Zahodna cesta (GPc3) se v severozahodnem delu naveže na načrtovano prometnico v okviru OPPN PZ center ter v skrajnem južnem delu območja na obstoječo Kovaško cesto. Cesta se izvede dolžine ca. 285 m kot dvosmerna cesta v širini 2 x 2,75 m z enostranskim pločnikom minimalne širine 1,50 m. Iz zahodne ceste se izvede skupni cestni priključek (GPc5) do gradbenih parcel GP4 in GP5. Vzdolž zahodne ceste se uredi večnamenska pot širine 3,50 m, ki lahko služi kot koridor za pešce in kolesarje, za vzdolžno parkiranje osebnih vozil ali kot železniška proga v primeru, da se ponovno vzpostavi ozkotirna železnica na območju Zgornjih Zreč. Ob večnamenski poti se po potrebi izvede oporni zid z ustreznim odvodnjavanjem zalednih voda. (3) Povezovalna cesta (GPc4) se izvede dolžine ca. 168 m kot dvosmerna cesta v širini 2 x 2,75 m. Do izgradnje povezovalne ceste, se dostop na GP3 (I. faza) lahko uredi direktno iz zahodne ceste in/ali ceste mimo zadruge in/ali iz Kovaške ceste preko parcele GP2 (I. faza). Po izgradnji povezovalne ceste, se direktni dostop iz Kovaške ceste na parcelo GP2 (I. faza) in GP3 (I. faza) uredita iz povezovalne ceste. (4) Parkirišča za lastne potrebe se izvedejo v sklopu posamezne gradbene parcele namenjene gradnji poslovnih stavb. Število parkirnih mest se določi v skladu z normativi / predpisi za parkirna mesta, ki so potrebna za normalno izvajanje posamezne dejavnosti, ki se bo izvajala v sklopu parcele. Če na gradbeni parceli ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila parkirnih mest, je mogoče manjkajoča parkirna mesta zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če je omogočena njihova trajna uporaba, kar je potrebno dokazati z vpisom ustrezne pravice v zemljiški knjigi. V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. Parkiranje osebnih vozil se lahko uredi tudi v kletni etaži stavbe. (5) Parkirišča za javno uporabo se lahko uredijo v sklopu večnamenske poti vzdolž zahodne ceste in/ali ob povezovalni cesti v delu od zahodne ceste do transformatorskih postaj. 21. člen (vodovodno omrežje) (1) Na območju poslovne cone je izvedeno javno vodovodno omrežje, ki ga je potrebno zaradi nove pozidave dograditi in deloma tudi prestaviti. Vsa dela se izvajajo pod pogoji upravljavca javnega vodovodnega omrežja. (2) Za potrebe zagotovitve minimalne vodooskrbe območja se vzdolž zahodne ceste, ceste mimo zadruge in povezovalne ceste, izvede nova trasa vodovoda, ki se naveže na obstoječe javno vodovodno omrežje, ki poteka vzdolž Kovaške ceste. Iz načrtovane in obstoječe trase javnega vodovodnega omrežja se izvedejo individualni priključki za posamezno osnovno stavbo. (3) Dograditev javnega vodovodnega omrežja se izvede tako, da bo možna izvedba hidrantnega omrežja, ki bo pokrival celotno območje OPPN. Zagotoviti vsaj dva (2) nadzemna hidranta, ki s svojimi radii 160 m pokrivata celotno območje OPPN. 22. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Obstoječe stavbe znotraj poslovne cone so priključene na obstoječe javno nizkonapetostno elektro omrežje. Pred pričetkom gradnje na območju OPPN je potrebna zakoličba obstoječih električnih vodov s strani upravljavca elektro omrežja. Če se izkaže, je potrebno obstoječe elektro vode ustrezno prestaviti ali zaščititi, da ne pride do poškodb zaradi načrtovanih posegov. (2) Za zagotavljanje potrebe po električni energiji znotraj poslovne cone in širše, je načrtovana postavitev nove transformatorske postaje (v nadaljevanju TP Elektro MB). TP Elektro MB moči 1MVA se zazanka v obstoječe srednje napetostno elektro omrežje (KB DV Zreče 5 Skomarje-Zreče 1 N (k-878)), ki poteka severozahodno od območja OPPN. Iz TP Elektro MB se izvedejo nizkonapetostni elektro priključki do priključno merilnih omaric (PMO) predvidenih stavb. PMO morajo biti Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 locirane tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev. (3) Iz TP Elektro MB se izvede javna razsvetljava vseh javnih prometnih površin. (4) Za zagotavljanje lastne potrebe po električni energiji za poslovno stavbo v sklopu gradbene parcele GP3 (I. faza) oz. GP2 (končna ureditev), je načrtovana postavitev lastne transformatorske postaje (v nadaljevanju lastna TP). Lastna TP moči 2MVA se zazanka v obstoječe srednje napetostno elektro omrežje oz. obstoječo lastno TP, ki je urejena v sklopu tovarniškega kompleksa izven meje tega OPPN, in sicer na zemljišču parc. št. 834/2, k.o. Zreče. (5) TP Elektro MB ter lastna TP se locirata ena ob drugi, tik ob povezovalni cesti v sklopu skupne gradbene parcele GPtp. Do izgradnje povezovalne ceste, mora biti do obeh transformatorskih postaj omogočen dostop vzdrževalnim vozilom. (6) Pred pričetkom gradnje na območju OPPN je potrebna zakoličba obstoječih električnih vodov s strani upravljavca elektro omrežja. Če se izkaže, je potrebno obstoječe elektro vode ustrezno prestaviti ali zaščititi, da ne pride do poškodb zaradi načrtovanih posegov. 23. člen (kanalizacijsko omrežje) (1) Na širšem območju Zgornjih Zreč je zgrajena javna kanalizacija za odvajanje komunalnih odpadnih vod in mešana kanalizacija s končno dispozicijo v Dravinji, kar je neustrezna ureditev. (2) Na celotnem območju OPPN se izvede nova javna kanalizacija v ločenem sistemu. Izvede se nova javna kanalizacija za odvajanje komunalne odpadne vode s končno dispozicijo v komunalni centralni čistilni napravi Zreče in javna kanalizacija za odvodnjavanje padavinske vode s končno dispozicijo v Dravinji. Oba ločena sistema se izvedeta vzdolž zahodne ceste, povezovalne ceste in Kovaške ceste. (3) Vse obstoječe in nove stavbe na območju poslovne cone se obvezno priključijo na ločen sistem kanalizacijskega omrežja. Ponikanje padavinskih vod, zaradi neustrezne sestave terena, ni mogoče. Čisto padavinsko vodo iz streh stavb se lahko zbira v rezervoarjih deževnice. Vodo se ponovno uporabi kot sanitarno vodo, za zalivanje, pranje avtomobilov, dvorišča, itd. Viške čiste padavinske vode iz rezervoarjev deževnice se spelje v javno kanalizacijo za odvajanje padavinske vode z izlivom v Dravinjo. (4) Za preprečevanje hipnega odtoka čistih padavinskih voda v Dravinjo, se kanalizacija izvede v obliki cevnih zadrževalnikov, pred izpustom v vodotok pa se po potrebi (dokazati z izračunom) izvedejo ustrezni zadrževalniki. Iztok prečiščenih padavinskih voda v vodotok Dravinjo mora biti predviden in izveden tako, da bo izpustna glava oblikovana pod naklonom brežine vodotoka in ne bo segala v njegov svetli profil. Iztok mora biti opremljen s protipovratno zaklopko. Na območju iztoka mora biti struga in brežina vodotoka ustrezno zavarovani pred vodno erozijo. (5) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi. (6) Vse potencialno onesnažene padavinske vode, predvsem iz površin namenjenih parkiranju motornih vozil in iz javnih prometnic, se spelje v ustrezno dimenzionirane lovilce olj in nato naprej v javno kanalizacijo za odvodnjavanje padavinskih voda. (7) V objektih, kjer se pojavijo industrijske odpadne vode, je le te potrebno zajeti v ustrezno grajene lovilne sklede oziroma naprave in jih preko interne kanalizacije ustrezno prečistiti in jih nato speljati v javni kanalizacijski sistem s končno dispozicijo v čistilni napravi Zreče. Izvedeni morajo biti vsi ukrepi (nadkritja, neprepustnost, robniki, ustrezni padci, itd), da bo preprečeno neposredno izpiranje in odtekanje škodljivih snovi v površine vode ali v tla. 24. člen (plinovodno omrežje) (1) Vzdolž Kovaške ceste poteka srednjetlačno (200 mbar) distribucijsko omrežje zemeljskega plina (PEHD cev O 90 mm). (2) Za potrebe ogrevanja obstoječih in predvidenih stavb se obstoječe plinovodno omrežje dogradi. Nova trasa bo potekala vzdolž zahodne ter povezovalne ceste. Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu predpisi s področja energetike, če mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za energijo, to omogoča. (3) Pri gradnji plinovodnega omrežja je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Ur. l. RS št. 26/02, 54/02 in 17/14 - EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje. (4) Vsi posegi v varovalni pas plinovodnega omrežja se opravljajo pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca plinovodnega omrežja. (5) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja. 25. člen (telekomunikacijski omrežje) (1) Na območju OPPN poteka obstoječe bakreno in optično telekomunikacijsko omrežje, na katerega se priključijo načrtovane stavbe. (2) Na mestih, kjer bo telekomunikacijsko omrežje oviralo načrtovane posege, je potrebna njegova zaščita in položitev rezervnih cevi po celotni dolžini pri prečkanju obstoječe trase ali prestavitev. Zaščite in/ali prestavitve za izvajajo pod nadzorom upravljavca telekomunikacijskega omrežja. (3) Za trase novih telekomunikacijskih vodov se predvidi kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm. 26. člen (kabelski kanalizacijski sistem) (1) Na območju OPPN se nahaja kabelsko kanalizacijski sistem (KKS), ki ga je potrebno ustrezno zaščititi in varovati. (2) Priključitev načrtovanih stavb na KKS je možno na tehnično določeni točki, ki jo definira upravljavec KKS in se projektno obdela v projektni dokumentaciji na osnovi optimalno zasnovanih projektnih rešitev. (3) Priključitev kabelske kanalizacije se izvede z umestitvijo ustreznih cevi premera 0110 mm z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških, ki se izvedejo z betonske cevi 080 mm in so pokriti z litoželeznim pokrovom ustrezne nosilnosti. Na stavbah se cevi zaključijo v podometno vgrajenih omaricah ustreznih dimenzij. (4) Dovodna cevna kanalizacija do vsake posamezne stavbe se izvede v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera 050 mm. (5) Za potrebe obratovanja ojačevalnih mest KKS se predvidi samostojno elektro merilno mesto (1x25A). Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 27. člen (odpadki) (1) V sklopu posamezne parcele stavb, v katerih bodo nastajali odpadki, se uredi individualno zbirno mesto za postavitev posod za: • mešano komunalno embalažo, vključno z ločeno zbrano embalažo, ki je komunalni odpadek (prozorne vreče); • mešane komunalne odpadke (črni zabojnik); • papir in karton (rdeči zabojnik) in • biološke odpadke (rjavi zabojnik). Zbirno mesto je lahko urejeno v ali ob stavbi ter mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Priporoča se, da je zbirno mesto zgrajeno v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi. Zbirno mesto mora biti od odjemnega mesta kamor se pripelje komunalno vozilo oddaljeno maksimalno 5 m. (2) Če je povzročitelj odpadkov pravna oseba ali gospodarski subjekt se uredi individualno zbirno mesto za prevzem naslednjih vrst odpadkov: • 15 01 - embalaža (vključno z ločeno zbrano odpadno embalažo, ki je komunalni odpadek); • 15 01 - embalaža (vključno z ločeno zbrano embalažo, ki ni komunalni odpadek (če nastaja)); • 20 - komunalni odpadki (gospodinjski in njim podobni odpadki iz trgovine, industrije in javnega sektorja), vključno z ločeno zbranimi frakcijami in • ostali odpadki, ki nastajajo pri opravljanju dejavnosti. (3) V sklopu javne površine se uredi en ekološki otok (ob zahodni cesti). Ekološki otok se uredi ob večnamenski poti, kjer je možno zagotoviti ustavljanje osebnemu vozilu za lažje odlaganje odpadkov v zabojnike. Število in vrsto zabojnikov določi upravljavec. Ekološki otok se opremi z javno razsvetljavo ter primerno uredi odvodnjavanje padavinskih voda iz betonske plošče otoka ter omogoči nemoten prehod pešcev. (4) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se odpeljejo na urejeno legalno deponijo katero določi občina ali upravljavec komunalnih storitev. 28. člen (ogrevanje) (1) Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporablja zemeljski plin, kurilno olje, biomasa, sončna energija, fotovoltaična energija in podobno, vendar naj imajo prednost ekološko in energetsko ugodnejši viri ogrevanja. Zaradi bližine vodnega vira, vgrajevanje toplotnih črpalk, ki delujejo na podlagi uporabe podtalnice ni dovoljena. (2) Za potrebe ogrevanja stavb se območje opremi s plinovodnim omrežjem. 4 REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 29. člen Na območju poslovno obrtne cone Zreče ni evidentirane kulturne dediščine. 5 REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE 30. člen (varstvo voda in tal) (1) Varovanje voda in tal se zagotavlja tako, da se vse manipulativne / prometne površine izvede kot vodotesne zato, da se potencialno onesnažene padavinske vode lahko preko interne padavinske kanalizacije speljejo v ustrezno dimenzionirane lovilce olj in naprej v vodotok Dravinjo. Vse stavbe se priključijo na javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje komunalnih odpadnih voda in padavinskih voda. Morebitne industrijske odpadne vode, se pred izpustom v javno kanalizacijo s končno dispozicijo v čistilni napravi Zreče, predhodno ustrezno očistijo. Izvedejo se ustrezni ukrepi, ki bodo preprečevali razlitje nevarnih snovi v okolje. (2) Na podlagi izvedenih geomehanskih raziskav v neposredni bližini obravnavanega območja je razvidno, da se nivo podtalne vode giblje na globini ca. 2 m, zato ponikanje čistih padavinskih voda iz območja ni možno. (3) V fazi projektiranja stavb na posamezni parceli namenjeni gradnji, se predhodno izvedejo geološko geomehanske raziskave, ki bodo podale natančne pogoje pod katerimi se izvede temeljenje stavbe in morebitne zaščitne ukrepe. Prav tako so dodatne raziskave terena potrebne pri projektiranju opornega zidu ob zahodni cesti, na podlagi katerih bo možno izvesti dimenzioniranje opornega zidu in odvodnjavanje zalednih voda. 31. člen (varstvo zraka) (1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka. (2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu. 32. člen (varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem) (1) Vir elektromagnetnega sevanja predstavljata dve transformatorski postaji ob povezovalni cesti. Le ti bosta zadostno oddaljeni od obstoječe in načrtovane pozidave, zato je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja. (2) Za zunanjo razsvetljavo zasebnih in javnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 33. člen (varstvo pred hrupom) (1) Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje poslovne cone, spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti. (2) Zemljišče med zahodno cesto in načrtovano stavbo v sklopu parcele GP2 (končna ureditev) se znatno zasadi z visoko in nizko drevesno vegetacijo z namenom, da se čimbolj prepreči vpliv hrupa in prahu v smeri stanovanjskih hiš Cesta na Roglo 18 in 18a, ki se nahajata zahodno od območja OPPN. 34. člen (ohranjanje narave) Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 6 REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM 35. člen (obramba in zaščita) Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe in zaščite. 36. člen (varstvo pred poplavami, erozijska ogroženost in plazljivost terena) (1) Skladno s prikazom stanja prostora, območje ni poplavno ogroženo in ni plazljivo. Na območju je treba upoštevati običajne zaščitne ukrepe, da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja. (2) Za vse posege na območju OPPN je treba pred pričetkom gradnje izvesti geološko geomehanske raziskave, ki bodo natančneje podale sestavo tal/terena, podale natančnejšo višino podtalne vode ter določile dodatne protierozijske ukrepe in način temeljenja oz. gradnje ter podale način odvodnjavanja zalednih voda. 37. člen (seizmološke zahteve) (1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo. (2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,125 g. 38. člen (požarno varstvo) (1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi. (2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik, ljudi, živali in premoženje; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje. 7 ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN 39. člen (etapnost gradnje) (1) Etapnost izgradnje novih objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje objekta ter da je skladna z načrtovano infrastrukturno rešitvijo celotnega območja in dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto. (2) Za začetek gradnje na parceli GP3 (I. faza) ni potrebna prehodna izgradnja povezovalne ceste (GPc4). Do izgradnje povezovalne ceste se dostop na GP3 (I. faza) lahko uredi kot začasen dostop (uvoz / izvoz) direktno iz zahodne ceste in/ali ceste mimo zadruge in/ali iz Kovaške ceste preko parcele GP2 (I. faza). Po izgradnji povezovalne ceste, se direktni dostop iz Kovaške ceste na parcelo GP2 (I. faza) in GP3 (I. faza) uredita iz povezovalne ceste. 40. člen (obveznosti investitorjev in izvajalcev) (1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vse pridobljene smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora. (2) Obveznosti investitorjev: • pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke oziroma geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte in druge gradbene objekte, • v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja, • pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov GJI, ki so tangirani pri predmetni gradnji. (3) Obveznosti izvajalcev: • dolžan je zagotavljati dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. • po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču. 8 VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 41. člen (dopustna odstopanja) (1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN. (2) Odstopanje od določenih gradbenih linij ni dopustno. Osnovne stavbe se lahko izjemoma gradijo izven določene gradbene meje pod pogojem, da je pridobljeno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča, vendar odmik od sosednjega zemljišča ne sme biti manjši kot 2 m. (3) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. Možna je gradnja začasnih priključkov na GJI v lastni režiji. S spremembo mora soglašati (izdati soglasje) upravljavec tangiranih vodov in upravljavec predmetnega voda. (4) Lastna transformatorska postaja se lahko locira tudi znotraj parcele GP3 (I. faza) oz. GP2 (končna ureditev). (5) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN. (6) Pri določitvi kote pritličja osnovnim stavbam je dopustno odstopanje ± 50 cm od kote, ki jo določena v grafični prilogi OPPn. Odstopanja pri naklonu strešine niso dovoljene. (7) Pri določanju ureditvenih kot cestnega omrežja so dopustna odstopanja ± 20 cm. Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 (8) Gradbena parcela namenjena postavitvi transformatorskih postaj (GPtp) se lahko tudi razdeli, kot posledica različnih interesov glede lastništva parcele. III. Končne določbe 42. člen (vpogled v OPPN) OPPN je stalno na vpogled na Občini Zreče in na Upravni enoti Slovenske Konjice. 43. člen (nadzor) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja. 44. člen (začetek veljavnosti) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 3505-0003/2016-74 Datum: 28.3.2019 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 423. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Zreče Na podlagi 101. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 - uradno prečiščeno besedilo, 23/07 - popr., 41/07 - popr., 61/10 - ZSVarPre, 62/10 -ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 - ZPPreb-1, 15/17 - DZ, 29/17, 54/17, 21/18 - ZNOrg in 31/18 - ZOA-A), 37. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16, 26/18), je Občinski svet Občine Zreče na 3. redni seji dne 27.3.2019 sprejel SKLEP O IZDAJI SOGLASJA K CENI SOCIALNO VARSTVENE STORITVE POMOČ DRUŽINI NA DOMU V OBČINI ZREČE 1. člen Občinski svet Občine Zreče daje soglasje k ceni storitve pomoč družini na domu, ki jo izvaja Lambrechtov dom Slovenske Konjice in znaša: • za dneve opravljanja storitve od ponedeljka do sobote v višini 19,24 EUR na efektivno uro, • za dneve opravlja storitve na nedeljo v višini 24,97 EUR za efektivno uro, • za dneve opravlja storitve na praznik v višini 26,48 EUR na efektivno uro. 2. člen Cena storitve pomoč družini na domu se pokrije iz proračuna Občine Zreče: • za dneve opravljanja storitve od ponedeljka do sobote v višini 14,00 EUR na efektivno uro, • za dneve opravljanja storitve na nedeljo v višini 14,47 EUR na efektivno uro, • za dneve opravljanja storitve na praznik v višini 14,98 EUR na efektivno uro. Cena storitve pomoč na domu za uporabnika tako znaša: • za dneve opravljanja storitve od ponedeljka do sobote v višini 5,24 EUR na efektivno uro, • za dneve opravljanja storitve na nedeljo v višini 10,50 EUR na efektivno uro, • za dneve opravljanja storitve na praznik v višini 11,50 EUR na efektivno uro. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.5.2019 dalje. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Soglasje k ceni socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu, št. 12202-0005/2017-5, z dne 7.12.2017 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 57/17). Številka: 1221-0002/2019-1 Zreče, dne 29.3.2019 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan 424. Sklep o uskladitvi mej Občine Zreče z mejami zemljiških parcel Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18), 27. člena Zakona o spremembah zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 7/18) in 19. člena Statuta Občine Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/16 in 26/18) je Občinski svet Občine Zreče na 3. redni seji dne 27.3.2019 sprejel naslednji SKLEP O USKLADITVI MEJ OBČINE ZREČE Z MEJAMI ZEMLJIŠKIH PARCEL 1. člen Občinski svet Občine Zreče sprejeme sklep o spremembi medsebojne meje med občinami Slovenske Konjice, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Vojnik in Mislinja, kot ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije na podlagi 27. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS, št. 7/18). 2. člen Občinski svet Občine Zreče uskladi mejo občine po mejah zemljiških parcel z Občino Slov. Konjice, kot je predstavljena v Obrazcu 1, št. 114_144-1 z dne 14.2.2019, ki je priloga tega sklepa. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 353-0010/2019-16 Datum: 28.3.2019 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan Št. 12/15.3.2019_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 327 425. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Zreče Na podlagi 1. odstavka 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV; UPB-2; Uradni list RS, št. 94/07, 79/09-ZLS, 51/10-ZLS in 40/12-ZUJF), 6. člena Odloka o delovnih telesih v Občini Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 21/2014) in 19. člena Statuta Občine Zreče (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 1/2016) je Občinski svet Občine Zreče na seji dne 27.3.2019 sprejel naslednji SKLEP I. Imenuje se Občinska volilna Komisija Občine Zreče v sestavi: 1. Zdenka KOŠIR - predsednica, 2. Sergeja Repič - namestnica predsednice, 3. Majda Oplotnik - članica, 4. Anja HREN - namestnica članice , 5. Sabina RAVNIČAN - članica, 6. Katja SOJIČ - namestnica članice, 7. Zdenka OBAD - članica, 8. Marko KRANČAN - namestnik članice. II. Naloge komisije so določene v Zakonu o lokalnih volitvah. III. Mandatna doba članov komisije traja 4 leta. IV. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati takoj. Številka: 011-003/2019-12 Datum: 27.3.2019 Občina Zreče Boris Podvršnik, župan Št. 12/15.3.2019 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 327 OBČINA CIRKULANE Stran 391. Pravilnik o tarifnem sistemu za obračun 557 storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Cirkulane OBČINA DESTRNIK Stran 392. Odlok o spremembah in dopolnitvah 560 Odloka o proračunu Občine Destrnik za leto 2019 393. Odlok o spremembah in dopolnitvah 561 Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Ptuj 394. Odlok o dopolnitvi Odloka o načinu 562 opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Destrnik 395. Odlok o območjih obveznega soglasja 562 za spreminjanje meje parcele na območju Občine Destrnik 396. Odlok o določitvi stroškov lokacijske 563 preveritve v Občini Destrnik 397. Odlok o določitvi takse za obravnavanje 563 zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Destrnik 398. Odlok o spremembah in dopolnitvah 564 Odloka o izdajateljstvu javnega glasila Občan 399. Sklep o pridobitvi statusa grajenega 564 javnega dobra OBČINA DORNAVA Stran 400. Sklep o spremembi poteka meje med 565 Občino Dornava in Občino Gorišnica 401. Sklep o spremembi poteka meje med 565 Občino Dornava in Občino Ormož OBČINA GORIŠNICA Stran 402. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za 566 leto 2019 403. Odlok o proračunu Občine Gorišnica za 567 leto 2020 404. Odlok o zaključnem računu proračuna 569 Občine Gorišnica za leto 2018 405. Letni program kulture Občine Gorišnica 570 za leto 2019 406. Letni program športa Občine Gorišnica 571 za leto 2019 407. Letni program športa Občine Gorišnica 572 za leto 2020 OBČINA ŠENČUR Stran 413. Odlok o določitvi takse za obravnavanje 580 zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v Občinskem prostorskem načrtu Občine Šenčur 414. Odlok o določitvi nadomestila stroškov 581 lokacijske preveritve v Občini Šenčur 415. Sklep o ukinitvi statusa grajenega 581 javnega dobra lokalnega pomena OBČINA VERŽEJ Stran 416. Odlok o proračunu Občine Veržej za 582 leto 2019 417. Odlok o sofinanciranja letnega 585 programa športa v Občini Veržej 418. Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju 588 razvoja kmetijstva in podeželja v Občini Veržej za programsko obdobje 20192020 419. Sklep o začasnem financiranju Občine 592 Veržej za mesec april 2019 OBČINA VIDEM Stran 420. Zaključni račun proračuna Občine 592 Videm za leto 2018 OBČINA ZREČE Stran 421. Zaključni račun proračuna Občine 593 Zreče za leto 2018 422. Odlok o občinskem podrobnem 595 prostorskem načrtu Poslovno obrtna cona Zreče na območju UN1/035 423. Sklep o izdaji soglasja k ceni socialno 603 varstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Zreče 424. Sklep o uskladitvi mej Občine Zreče z 603 mejami zemljiških parcel 425. Sklep o imenovanju Občinske volilne 604 komisije Občine Zreče OBČINA HOČE-SLIVNICA 408. Odlok o javnem glasilu Občine Hoče-Slivnica 409. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Hoče - Slivnica Spremembe in dopolnitve št. 4 410. Sklep o imenovanju članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hoče-Slivnica Stran 572 573 577 OBČINA MARKOVCI 411. Popravek Odloka o ustanovitvi, organizaciji in načinu dela vaških odborov Občine Markovci Stran 577 OBČINA MISLINJA 412. Pravilnik o uporabi športne dvorane Center za zdravje in šport Mislinja in telovadnice pri OŠ Mislinja Stran 577