Poštnina plačana r gotovini. Leto XV., štev. 117 LJubljana, petek ZS. ma]a 1934 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. -- Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241. Naročnina znaša mesečno Din Za inozemstvo Din 40.—. 25.- Uredništvo: Bjubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka nlica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica št_ 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Prezident Masaryk Češkoslovaški narod je včeraj ponovno potrdil svojo zavidanja vredno politično modrost in zrelost, ko je četrtič izvolil T. G. Masaryka za poglavarja svoje države. Ta velepomembna vest sko-roda nikjer ne bo vzbudila posebne pozornosti, saj ga menda, zlasti izven čsl. državnih mej, ni človeka, ki ne bi novo izvoljenega predsednika smatral za najbolj primerno osebo za to izredno častno in odgovorno funkcijo. Ako je bila čsl. ustavotvorna skupščina toliko dale-kovidna, da je za Masaryka ustavnim potom določila izjemo in dopustila ravno zanj možnost ponovne zaporedne izvolitve na mesto poglavarja države, bi bili sedanji poslanci in senatorji ravnali dvakrat nespametno, ako se ne bi izrekli za moža, ki je v dveh zaporednih funkcijskih dobah pokazal isto tako silne sposobnosti za delo v mirnem času, kolikor poguma in neustrašene borbenosti je pokazal v nemirnih letih vojne in nesigurnih poprevratnih letih. V tem je ravno veličina Masarykove osebnosti, da je njegovo vodstvo enako modro in uspešno v miru in v neurejenih prevratnih časih. Podoba je, da je čvrsta volja in resnost prešla od predsednika Masaryka tudi na voditelje čsl. naroda, saj bi si sicer ne mogli predstavljati, kako je mogoče, da čsl. državna ladja že poldrugo desetletje plove tako mirno in brez onih strahovitih trzavic, ki jih Če-hoslovaki lahko opažajo pri svojih bližnjih. in daljnih sosedih. Pestre vladne koalicije se nikjer niso obnesle in so bile vselej tako kratkotrajne, da so večne .zrize popolnoma omajale vladno avtoriteto in kompromitirale demokratično ladno obliko. Samo praške vlade, morda ravno najpestrejše glede na svoj politični sestav, se drže leta in leta ter se politična koalicija postopoma celo širi in postaja na zuna j še heterogenej-ša. Kljub temu pa delo za državo zavoljo tega v ničemer ne trpi in je to dejstvo vsekakor pripisati krepkemu in modremu vodstvu predsednika republike. Z ozirom na socialno in narodnostno strukturo čsl. prebivalstva bi bile naj-silnejše trzavice razumljive, saj sedanjo vseobčo socialno stisko ponekod še po-ostrujejo narodnostna nasprotstva. In ravno na Češkoslovaškem, kjer bi bila socialnem in narodnostnem oziru naj-: godnejša tla za večno notranjo neslogo, vidimo, da ta raznolikost v javnem življenju ne prihaja do onega neprijetnega. izraza, kakor v mnogih drugih državah. Da se čsl. država razvija v tako ugodnem pravcu, da se utrjuje na znotraj in pridobiva na ugledu na zunaj daleč preko one meje, ki bi ji šla po velikosti in številu prebivalstva, je pripisati vsaj po enakih delih veliki politični zrelosti čsl. naroda in državniškim sposobnostim predsednika Masaryka. Masaryk je idealen primer predsednika države, temelječe na demokratičnih načelih. Sam govori vse jezike, ki so običajni na prostranstvu od Heba do Užhoroda, kar mu omogoča neposreden kontakt z vsakim, tudi najpreprostejšim sodržavljanom. Češkoslovaška država bi bila po svojem narodnostnem sestavu naravnost klasična dežela drobnih narodnostnih razprtij, toda predsednik ne dovoli, da bi se razmahnili ti instinkti, od katerih bi imela država in narod samo škodo. On se dobro zaveda da načeluje ljudstvu, katerega manlši-na bi po nekdanjih političnih zvezah težila iz države, ako bi v njej ne imela zajamčenih vseh pravic za svobodni kulturni, gospodarski in politični razvoj. Zato je čsl. manjšinska politika, enako kakor jugoslovenska, lahko vzgled mnogim drugim državam, kojih oblastniki so tako daleč od Masarykovega oojmo-vanja, da je drugorodec tudi polnopraven državljan. Predsednik Masaryk je pri svoji včerajšnji izvolitvi združil na svojo kandidaturo 78 glasov nad potrebno tripe-tinsko večino. Proti njemu so glasovali le trije Čehi iz lige Stribrnega, komuni-; sti in opozicijski Madžari. Važno dejstvo je, da zoper njega ni bil oddan niti en nemški glas razen komunističnih. To dejstvo, da so Nemci tako brezpogojno pristali na linijo državne politike, ki jo v vsem predstavlja oseba predsednikova, postavlja v pravo luč strastno sovražnost propadajoče madžarske manjšine. Nemci so se otresli misli, da morajo biti gospodujoči narod, ker imajo zavest lastne narodne sile, Madžarom nedostaja te zavesti popolnoma, saj so v preteklosti črpali svoje sile vedno v nasilnem raznarodovanju drugorodcev. V Masarykovi republiki samoumevno ni mesta za politične prijeme ter vrste, zato so zastopniki madžarske manjšine pokazali svojo nenaklonjenost do nosilca demokratičnih idej, ki so temelj čsl. državnosti. Bratska čsl. republika po izvolitvi predsednika ne bo v ničemer prekinila svoje dosedanje politične smeri. Oseba predsednika nam jamči, da bo zunanja politika praške vlade sledila začrtani poti čim tesnejših stikov s svojimi dosedanjimi prijatelji. Na našem juga Masaryk četrtič izvoljen Zgodovinski dan v Praga, 24. maja. h. Današnja seja Narodnega predstavništva v zgodovinski Vladisla-vovi dvorani na HradSanih je trajala pratv za prav le nekaj minut. Vse je šlo točno po programu, tako da se je na prvi pogled videla brezhibna režija. Vsaka beseda, vsak korak, -vsak gib je bil točno izveden po sporedu, očividno pod vtisom, da gre za zgodovinski akt. V nekaj minutah je bil kakor na povelje predsednik Masarvk z velikansko večino zopet izvoljen za predsednika Češkoslovaške repjblike. Taka večina ni bila dosežena niti pri volitvah 1. 1920., niti 1. 1927. Konsolidacija države, združitev vseh sil prebivalstva za okrepitev državljanske misli, je bila ideja, ki je vodila zastopnike Narodnega predstavništva pri današnji vo-litvi. Čeprav je bilo že dolgo brez dvoma, da bo predsednik Masaryk kot edini resni kandidat zopet izvoljen, je rezultat današnje volitve vendarle presenetil. Praga v svečani obleki Vreme je bilo jasno, toda nekoliko hladno. Praške ulice so nudile sliko izredne svečanosti. Vse ulice eo v zastavah in zelenju; tudi tramvajski vozovi so vsi okrašeni. Vsi dnevniki so izšli v svečanih izdajah, po evečenih državniški osebi Masaryka. Glasilo ministrskega predsednika >Venkov« je priobčilo kot uvodnik članek o Švehli in o njegovem delu pri predsedniških volitvah leta 1927. List popisuje, kako je takrat Švehla pripravil volitve, kako se je e svojo avtoriteto zavzemal za to, da bo Masaryk izvoljen s čim večjo večino, kako je sistematično delal na to. da se razvije tradicija in avtori teta predsedniškega mesta, ki mora biti ored očmi državljanov nedotakljiva, kakor n. pr. v Zedinjenih državah. Po praških ulicah so se že v zgodnjih ji-tranjih urah valile velike množice. Šole niso imele pouka, toda šolska mladina se je s svojimi učitelja zbrala in tvorila špalir po ulicah, kodeT se je imel kasneje vozUi prezident. Železnica uprava je za dane« dovolila velike Dopuste, ki eo jih prebivalci izven Prase izkoristili v velikem številu, da prisostvujejo v Pragi slovesnosti predsedniških volitev. Poskrbljeno je bilo tudi za filateliste. Pri blagajnah poštnih uradov, zlasti na glavni pošti in na pošti v Gradvi, jie bil že zeodaj zjutraj velik naval, ker je poštna uprava žigosala znamke z rdečim žigom >Predsedniške volitve 1934etr. Pred predsednikom je šlo večje število uradnikov. V trenutku, ko je predsednik stopil v dvorano, se je tišina pretvorila v navdušene ovacije, ki so trajale več minut. Predsednik je odšel na pripravljeno tribuno, kjer je zasedel svoje mestn. četrta izvolitev Ko je predsednik Stanek končal s formalnostmi, je nagovoril novoizvoljenega predsednika Masaryka z naslednjimi besedami: Gospod predsednik! V tej zgodovinski dvorani so nekoč češki stanovi častili vladarje, ki so bili tujega rodn in ki so bili poklicani na češki prestol. Danes so se v tej dvorani zbrali izvoljeni zastopniki naroda, da pokličejo na mesto državnega poglavarja moža svoje lastne kirvi. Narodno predstavništvo vas je danes zopet izvolilo za poglavarja te vroče ljubljene in v prvi vrsta po vašem delu in trudu novo ustvarjene države. Četrtič so zastopniki češkoslovaškega naroda z vašo Izvolitvijo izrazili svojo voljo, da bi vi, gospod predsednik, vodili to državo vestno in pošteno kljub vsem zapletljajam v svetu k visokim ciljem človeštva. Prvi* vas je izvolilo revolucijonarno Narodno predstavništvo, ono predstavništvo, ki je 14. novembra 1918. za vse veke odreklo rodbini Habsburg-Lothringen pravico do češkega prestola. Potem so vas na osnova državne ustave zastopniki naroda izvolili L 1920. drugič, L 1927. tretjič in danes četrtič za poglavarja države. S svojim glasovanjem so izrazili, da hočejo baš vam izročiti usodo republike s popolnim zaupanjem. V imenu Narodnega predstavništva in gobovo tudi v imenu prebivalstva te države vas pozdravljam, gospod predsednik, zopet na mestu, na katerem ste vodili državo že 16 let in na katerem ste modro, polni ljubezni, energično in odločno ravnali usodo republike. Mi, ki smo tukaj zbrani, želimo za ves narod, da boste v svoji blagoslovljeni starosti, močni in zdravi, nadaljevali izvrševanje svojih nalog, ki vam jih je Narodno predstavništvo zaupalo v imenu naroda. Prepričani smo, gospod predsednik, da boste kakor doslej tudi v bodočnosti izvrševali svojo visoko funkcijo vestno in v okviru ustavnih pravic za blagor naroda in države in da boste odvrnili od njega vse škode in vse nevarnosti. Da boste to potrdili, boste sedaj pred Narodnim predstavništvom položili prisego po ustavi. Pozivam vas, da položite svojo desnico na ustavno listino in da izgovorite besede, ki jih predpisuje § 65 ustave kot prisego za predsednika. Prisega Predsednik Masaryk je nato vidno ganjen s tresočim se glasom in razmeroma tiho izgovoril naslednjo prisego: »Prisegam na svojo čast in svojo vest, da bom čuval blagor republike naroda ln delal po ustavi in po drugih zakonih.« Predsednik je izpregovoril te besede počasi in v veliki ganjenosti. Prisegi so sledile zopet več minut trajajoče viharne ovacije. Nato jo nadaljeval Stanek: Gospod predsednik! Prisegli ste na ustavo pred izbranimi zastopniki naroda. Ostanite še dalje, dragi gospod predsednik, voditelj in svetovalec, ki ste nam bili v najtežjih uso-depolnih urah in čigar ime bo večno živelo v zgodovini našega naroda. Čestitam vam v imenu Narodnega predstavništva naj prisrčne je. Predsedniku in republiki: »Slava!« Stanek je izročil vodstvo zborovanja podpredsedniku ter osebno čestital Masa-ryku. Za tem sta mu čestitala kancelar Šamal in ministrski predsednik Malypetr. narodnemu voditelju Ob 10.56 je bila seja Narodnega predstavništva zaključena, nakar je odšel predsednik Masarvk v spremstvu ministrskega predsednika in nekaj ministrov ter predsednikov senata in zbornice na tretje dvorišče, kjer je pregledal častno četo. Opoldne se je odpeljal na mestni magistrat, kjer so se mu poklonili člani mestnega zastopstva in kjer je položil venec na grob neznanega legionarja. Odtod se je peljal po ulicah mesta, kje,, so mu nepregledne množice prirejale viharne ovacije. Ob 5. popoldne je predsednik Masarvk sprejel diplomatski zbor pod vodstvom nemškega poslanika dr. Kocha. Volitve L 1927 Kakor že rečeno, je bilo pri volitvah prisotnih 420 senatorjev in poslancev. Skupno število znaša 450. Štirje senatorji in oeem poslancev nemške in narodno-socialistične stranke so izgubili svoje mandate ter znaša torej število poslancev in senatorjev 438. Od teh je bilo 18 bolnih, med njimi tudi dr. Krama? Pri volitvah 27. maja 1927 je bilo prisotnih 434 poslancev in senatorjev, ki so oddali 432 veljavnih glasov. Od teh jih je dobil Masarvk 274. Tripetinska večina je takrat znašala 261 glasov. Iz te primerjave se vidi, kako velika je bila večina, s katero je bil T. G. Masaryk danes zopet izvoljen za predsednika republike. Praznik za vso državo Kakor v prestolnici, so tudi v vseh dragih češkoslovaških mestih slovesno proslavili ponovno izvolitev Masarvka za predsednika češkoslovaške republike. Vsa mosta so bogato okrašena z zastavami, prebivalstvo pa prireja navdušene manifestacije, pri katerih sodelujejo tudi narodne manjšine. Listi soglasno izražjo radost vsega češkoslovaškega naroda nad današnjo izvolitvijo ter pravijo, da so vsi češkoslovaški državljani polni najlepših želja ob nastopu četrtega predsednikovanja dr. Tomaža j Masaryka. Avstrijska tajna policija se boji nove revolucije Alarmantno poročilo generala Rongeja — Socialisti so baje zopet zbrali četrtmilljonsko armado voditelja Frauenfelda, ki je že v MuuAiv Dunaj, 24. maja. pč. General Rčrnge, ki mu je kancelar Dollfuss poveril vodstvo tajne politične policije, je te dni podaJ zveznemu kancelarju dr. Dollfussu obširno pismeno poročilo. General Ronge ugotavlja v svojem poročilu, da je Avstrija neposredno pred izbruhom nove državljanske vojne in da je ta nevarnost večja, nego je bila kdaj poprej. Sedanji režim ima proti sebi dobro organizirano armado, ki šteje nad 250.000 rdečih borcev; samo na Dunaja je trikrat več do zob oboroženih članov socialističnega Schutzbunda, kakor pa ima vlada vojske in policije. Ilegalne čete se popolnoma neovirano zbirajo v okolici Dunaja, kar so dovolj jasno pokazali že dogodki 1. maja. poročilo naglaša, da je vlada zelo slabo poučena o pravem položaja v državi, če misli, da je odpor socialnih demokratov že zlomljen. Kljub vsem racijam, aretacijam in taboriščem ter ostalim ukrepom vlade obstojajo Se danes samo na Dunaja doJ>ro organizirane tajne protfre-žimske organizacije, ki štejejo nad 74.000 zvestih pristašev in imajo po dosedanjih ugotovitvah nad 44.000 pušk. Orožje, med katerim so celo topovi raznih kalibrov, je še danes skrito po raznih delih mesta in kdor bi mislil, da je z zmago vojske in Heimwehra v februarski revoluciji sedanji režim že dovolj utrjen, je na napačni poti. Optimizem, ki vlada v enem delu vladnih krogov, je po mnenja generala RSngeja docela neopravičen. Ob koncu opozarja Ronge kancelarja dr. Dollfussa, naj se ne zanaša preveč na Heimwehr, ki še vedno ni opustila svojih posebnih ciljev, da ne bo nekega lepega dne prišlo do presenečeni. Dunai, 24. maia. AA. Korbiro poroča: V zvezi z begom nacionalno - socialističnega Pogodba z Bolgarijo Trgovinska pogodba je bila včeraj svečano podpisana Istočasno je bil sklenjen klirinški sporazum Beograd, 24. maja. AA. Danes ob 12. so v kabinetu trgovinskega ministrstva podpisali novo trgovinsko pogodbo med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Bolgariijo. Pogodbo sta podpisala minister za trgovino in industrijo g. Ju-raj Demetrovič in predsednik bolgarske trgovinske delegacije dr. Karadžov. Podpisu so prisostvovali tudi člani bolgarske delegacije gg. Kušev, Mitkov, Kalinov, Pavlov, Angelov in Andrejev ter člani jugoslovenske delegacije gg. Pilja, dr. Lazarevič, Korošec, Buj-dič, Simonovič, Obradovič in drugi. Nova trgovinska pogodba ie sklenje- na po 37 letih od poslednje trgovinske pogodbe, podpisane med kraljevino Srbijo in kraljevino Bolgarijo. Vsebuje splošni in tarifni del in veterinarsko konvencijo. Pogodba sloni na načelu največjih ugodnosti. Hkratu s trgovinsko pogodbo je sklenjen med obema Narodnima bankama tudi dogovor o kliringu, ki ureja plačilne modalitete med obema državama. Pričakovati je, da bo nova trgovinska pogodba pospešila izmenjavo blaga in gospodarske stike med obema državama. vem, so internirala več nacionalnih socialistov, med drugima tudi procesorja Snchenwjrta in ofaa Prati enteldsova brala. Zaradi atentatov na železniške proge le vlada pričela izvajati ostre represaCje proti narodnim socialistom. Ofcrog 80 Bohovih voditeljev je bšo aretiranih m odvedenih ▼ fcoeiceTrtracitisSco ta8x>rS6e n W6Uersdcwfa. Med drugimi so brk areCm-ni bivši deželni svetnik za gornjo Avstrijo Leocoktini, bivši oHastoi inšpektor Rotond in šef tiskovnega urada flegaJne narodno - socraJjstščne stranke r Avstriji PechHnger. Povratek Evgena Habsburga Dunaj, 24. maje. č. Danes dopoldne Jb prispel na Dunaj bivši avstrijski nadvojvoda Evgen Habsburg, ki je v zadnjem časo živel v Švici in mi je avstrijska vlada ieh pred kratkim dovolila, da se sme vrniti v Avstrijo. Na dunajski postaji so ga sprejeti vojni minister Schonbtrrg - Frankenetein, Anton Habsburški, sin bivšega avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda in mnogo dr» gih osebnosti bivše cesarske Avstrije. Pozdravil ga je vojni minister in ga prosil, da bi tudi v bodoče delal v korist domovin«. Habsbtrržan se je zahvalil za sprejem ter ee nato odpeljal v dom nemškega viteškega reda, kj?r ee je nastanil. Po mesta so monarh isti poskušali prirediti manifestacije, vendar pa niso nikjer našli odziva. Peklenski stroj v Starhembergovem gradu Dunaj, 24. maja. r. Snoči je bil izvršen atentat na rodbinskem gradu kneza Starhem-berga v Wacksenburgj v Gornji Avstriji. V dvorni kapelici je eksplodiral peklenski stroj, ki je porušil velik zid in docela de-moliral kapelico. Na gradu in v bližnji okolici eo popokale vse šipe. Materialna škoda je ze>lo velika, človeških žrtev pa k sreči ni bilo. V Welsu je eksplodirala snoči bomba. pr-3d hišo, v katen stanuj? sreski načelnik. Razen materialne škode bomba ni zahtevala nobenih žrtev. Do eksplozije je prišlo tudi v lokalu, v katerem se shajajo IIeimwehrov-ci in sta bila dva Heimwehrovca precej nevarno ranjena. Vickers v avdienci pri rumimskem kralju Bukarešta, 24. maja č. Kralj Karol je danes sprejel v posebni avdienci Vickersa, lastnika svetovnih tovsrni orožja »Vickers & Amstrong-t. Vickers se že nekaj dni modi t Rumuniji Kmetijski svet Pri kmetijskem ministrstvu se ustanovi poseben posvetovalni odbor 16 imenovanih članov Kar priznajte: ko ste se žitne kave Adria na-vadili, jo težko pogrešate! Atentat na Stalina Dva Študenta sta streljala nanj in ga ranila Varšava, 24. maja. p. Iz Moskve poročajo, da )e včeraj popoldne postal Stalin žrtev atentata. Dva dijaka sta streljala nanj v trenutku, ko je stopil v avtomobil. Stalin je bil zadet v prsi hi so ga morali nemudoma prepeljati v bolnico. Po Izvršeni operaciji, pri kateri so odstranili kroglo, so Izdali komunike, da rana ni nevarna in da bo Stalin kmalu okreval. Atentatorja so prijeli in odvedli v zapor. Oba sta sinova bivših carskih oficirjev in sta Izjavila, da sta izvršila atentat iz političnega nagiba. Sovjetskim listom je za- branjeno poročati o tem atentatu. Berlin, 24. maja. č. Včeraj popo!diM sta dva dijaka izvršila atentat na Stalina. Oddala sta več strelov proti Stalinovemu avtomobilu, v katerem se je vozil ruski diktator. Po moskovskem poročilu je bil diktator ranjen v prsa, rane pa niso smrtno nevarne. Oba atentatorja so aretirali Na policiji so ugotovili, da sta sinova bivših carskih oficirjev. Ra-zen njiju je bilo aretiranih še mnogo drugih ljudi. Listom je bik) prepovedano objaviti kako poročalo o tem atentatu. Goring v Budimpešti Enourni odmor na zemunskem letališču — Energičen demanti tendencioznih italijanskih izmišljotin Beograd, 24. maja. p. Na povratku iz Aten je prispel danes dopoldne ob 20.15 na beograjsko letališče pruski ministrski predsednik g. Goring s svojim spremstvom. Na letališču se je zadržal približno eno uro, da so dopolnili zaloge bencina, nakar je nadaljeval potovanje v Budimpešto. V razgovoru z novinarji je najodločneje de-man tiral vesti, ki so se razširile zlasti v italijanskem tisku o tem, da ni zadovoljen s sprejemom, ki mu je bil prirejen v Jugoslaviji. »Baš nasprotno je resnica,« je izjavil Goring, »sprejet sem bil z nepričakovano gostoljubnostjo. Sestanki, ki sem jih imel v Beogradu, so bili prisrčni in so pokazali, da vladajo med Nemčijo m Jugoslavijo dobri in prijateljski odnošaii. Vselej, kadarkoli mi bo dopuščal čas, Be bom rad vrnal v Jugoslavijo, ki me je s svojimi naravnimi krasotami naravnost očarala.« Ob 11.15 je Goring nadaljeval polet v Budimpešto, kjer ostane dva dni. Njegovo bivanje v Budimpešti bo docela zasebnega značaja. Budimpešta, 24. maja. g. Danes opoldne je prispel semkaj pruski ministrski predsednik Goring. Pričakovali so ga šele za jutri in jih je zato današnji prihod precej rznenadil. V imenu madžarske vlade ga je pozdravil na letališču trgovinski minister rabiani. Navzoč je bil tudi nemški poslanik z osobjem poslaništva. Goring ie v odgovoru na pozdrave izjavil, da prihaja kot zasebnik, da pa bo izkoristil to priliko, da se osebno seznani z madžarskimi državniki. Jutri opoldne bo sprejet v avdijenci pri Horthyj% ti ga je povabil tudi na kosilo. Užaljeni Madžari Budimpešta, 24. maja. p. »Pesti Napk>* se bavi v obširnem uvodniku z nemško zunanjo politiko m toži, da se bitlerjevsfci Težim vedno bolj oddaljuje od Madžarske. Član kar pravi med drugim; Danes je že popolnoma jasno, da ja Nemčija iz temeljev izpremenila svojo politiko napram sosednim državam. Pnav posebno pa se je izpremenila politika Nemčije v odnosa jih do Jugoslavije, s katero jo začela hitlerjevska Nemčija t zadnjem času kar odkrito koketirati. Drugače ai m mogoče razlagati prijateljskega povabila jugoslovenskih novinarjev v Nemčijo in čestih obiskov fiktivnih nemških ministrov v Jugoslaviji, kajti vse to jasno kaže tendence nemške vlade, da želi čim tesnejšega prijateljstva z Jugoslavijo. Pruski mini* strski predsednik Gčiring je o priliki svojega bivanja v Beogradu in v Jugoslaviji dal izjavo, iz katerih se vidi, da nemški državniki odkrito priznavajo veličino in moč Jugoslavije in da simpatirirajo z njo kot državo, ki bo v bodočnosti še močnejša in ki ji pripisujejo še veliko vlogo. Vse to gre direktno na škodo Madžarske. Beograd, 24. maja. AA. Kmetijiski minister g. Juraj Demetrovič je na podlagi pooblastil ministrskega sveta od 23. t- m. predpisa! uredbo o kmet.jskem posvetovalnem odboru. Uredba določa med drugim: Prt kmetijskem ministrstvu se v svrho . pospeševanja kmetijstva hi Izboljšanja pogojev za njegovo kar najracionalnejšo eksploatacijo ustanovi kmetijski posvetovalni odbor. Njegova naloga je. daoati kmetijskemu ministru strokovno mnenje o vprašanjih s področja kmetijstva, to prldeio na dnevni red sej. Posvetovalni odbor sestoji Iz IS članov. Devet članov bo Imenovanih Iz vrst najuglednejših poljedelcev vsake banovine; dalje bodo v odboru po en profesor kmetijsko - gozdarske fakultete v Beogradu in kmetijsko - gozdarske fakultete v Zagrebu, en profesor veterinarske fakultete, en član oprave trgovskih zbornic, en član cen- trale Industrijskih korporaclj in «a Ban upravnega odbora zveze kmetijskih zadrug. Člane posvetovalnega odbora imenuje kmetijski minister za dobo 2 let. Seje odbora sklicuje io jim predseduje kmetijski minister. Odrediti pa sme svojega pomočnika ali enega izmed načelnikov ministrstva, da ga nadomešča in predseduje sejam, če sam ne bi utegnil. Seje odbora ne smejo trajati del} ko 3 dni pri enem zasedanju. O sejah se vodi zaošs-nik. Za vodstvo poslov upravnega značaja se ustanovi pri oddelku za agrarno politiko kmetijskega ministrstva tajništvo odbora. Osebe tajništva imenuje kmetijski minister. Članom odbora, ki žive v Beogradu, pripada na račun dnevnic 200 Din za seio. tistim članom, ki n-:so tz Beograda, pa. povrnitev potnih stroškov in 300 Din dnevnic. Priprave za zbora JNS v Velenja in Slovenjgradcn Velenje, 23. maja. Oučiuska organizacija JNS v Velenju je skupno i krajevnimi organizacijami JNS v Sv. Andražu, Št. H ju, St Janžu na Vinski Gori iu Skalah živahno na dehi za veliki mamfcotacijski shod JNS, ki bo v nedeljo, 27. t m. Ob 10. dopoldne v Velenju. Zadnjemu sestanku so prisostvovale tudi gg. župani m odborniki navedenih občin. Na sestanku so se obravnavala tudi aktualna vprašanja, ki zanimajo tukajšnje ljudstvo, in so se sestavile primerne resolucije za shod. Resomcijo so predložili tudi defav-ski; zaupniki tukajšnjih rudarjev m je bila tudi ta soglasno odobrena. Ker se shoda predvidoma udeleže tadi minstri dr. Angjelinovač, dr. Novak ia dr. Kramer ter poleg domačega poslanca dr. Vošnjak a tudi večje število poslancev n dravske in drugih banovin, se jim pripravi sprejem na kolodvoru, kateremu sledi po-vorka kolesar ev, konjenice kmečke nia-dine, okrašenih voz. gasilstva in drugega občinstva z rudarsko godbo na čelu skozi prijazni tu Velenje na prostrano sejmišče, kjer se ima vršiti shod. Prav tako se tudi Šoštanj z okoliškimi občinami vneto pripravlja za shod v Velenju, za shod v Slovenjgradca, ki bo isti dan ob pol 4. popoldne, je pa tamošnja sreska organizacija JNS vzorno organizirala vse potrebne priprave. Po teh sodeč bosta oba zbora izzvenela v mogočno manifestacijo jugoslovenske naconalne misli v Šaleški in Mislinjski dolini. Pri tej priliki vatKmo k posetu Velenja vse organizaoie hi somišljenike J1NS do Celja, od koder je že najavljen večji obisk, in ravno tako k posetu idMičneM. Slovenjgradca organizacije in somišljenike proti Prevaljam. V nedeljo bodi geslo vseh naših somišljenikov: vsi na shod v Velenje aH Slovenjgradec, da damo nove pobude za porast naših vrst! * Beograd, 24. maja p. Velikih shodov, ki jih priredi sreska organizacija JNS prihodnjo nedeljo v Velenju in Slovenjgrad-cu, se bo med drugimi udeležil tudi minister za zgradbe g. dr. Stjepan Srkulj, ki bo zastopal zadržanega ministrskega predsednika in šefa JNS g. Nikolo Uzimo-viča. Stalna higijenska razstava ; v Beograda Beograd, 24. maja. AA. Danes ob 11. dopoldne je bila svečana otvoritev stalne vsedržavne higijenske razstave v higijen-skih paviljonih v ulici Miloša Velikega št. 71. Svečani otvoritvi so prisostvovali zastopnik Nj. Vel. kralja polkovnik Stoja-novič, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak, delegat vojnega ministra sanitetni general Sava Popovič, podpredsednik beograjske občine Vosa Lazarevič ter številni zastopniki raznih zdravstvenih ustanov. Prisotne je pozdravil predsednik jugoslovenske družbe za zaščito narodnega zdravja dr. Stevan Ivanič, direktor centralnega higijenskega zavoda, nato je pa govoril predsednik raz-stavljalnega odbora univ. prof. dr. Aleksander Kostič. Oba sta t svojih govorih poudarila pomen te razstave. Razstavo je otvoril minister dr. Fran Novak, ki je na-glasil, da ga veseli, da more pri tej priliki ugotoviti, kako delata jugoslovenska družba za zaščito narodnega zdravja in centralni higijenski zavod roko v roki. Zahvalil se Je ter želel da bi bila ta razstava prav tako kakor lanska državna higijenska razstava deležna pozornosti tudi z najvišjega mesta. Sprememba pri sreskem načelstvu v Doljni Lendavi Beograd, 24. maja p. S kraljevim ukazom je na predlog notranjega ministra premeščen k banski upravi v Splitu dr. Alojrfj Trstenjak, dosedaj sreski načelnik v Doljni Lendavi. Za sreskega načelnika v Doljni Lendavi je postavljen dr. Herbert Kar t in, dosedaj svetnik banske uprave v Splitu. Povratek predsednika senata Zagreb, 24. maja Č. Danes je odpotoval iz Zagreba v Beograd predsednik senata dr. Tomašič. Dva Sarajevčana štipendista arabskega sultana Sarajevo, 24. maja č. Sultan Ibn Saud je naklonil dvema dijakoma teološke fakultete v Kairu, ki sta po rodu iz Sarajeva, gmotno podporo, da bosta lahko potovala v sveta islamska mesta in proučila življenjske razmere v Hedžasu. Oba dijaka sta že odpotovala v Arabijo. Letonska diktatura • / v* ,•v m fasisticna Varšava, 24. maja. AA. Pat poroča: >Ilu-etrovani Kurier Codziennv« objavlja razgovor a predsednikom letonske vlade Ulmani-som, ki se je včeraj pripeljal na Poljsko. G. Ulmania je med drucrim dejal, da nima ni-kakih diktatorskih namer. Sedanja vlada na Letonskem je prehodna in bo ostala na krmilu do sprejetja nove ustave. Letonska nima volje posnemati zgledov drugih držav, je nadaljeval g. Ulmanis. Krivo sodijo tisti, ki me hočejo primerjati z Muesolinijem ali Hitlerjem. Naš namen ni preganjati politične nasprotnike, odločeni smo pa t no energijo premagati ovire, ki bi se nam e katerekoli strani staivile na pot. Letonska hoče ostati zvesta svoji zunnnii oolitiki ter po tradicijah ie preteklosti sodelovati z vsemi državami v Društvu narodov v katerem vidi činitelja resničnega miru. Zunanji minister Batalov prevzel posle Sofija, 24. maja. p. Sinoči je prispel v Sofijo dosedanji bolgarski poslanik v Parizu dr. Kosta Batalov. Tak^j po svojem prihodu je imel razgovor s predsednikom vlade Georgijevom. Zvečer je bil Batalov v dolgi avdijenci pri kralju Borisu in kmalu nato je izšel ukaz o njegovem imenovanju za zunanjega ministra. Batalov je danes dopoldne prevzel posle svojega resora ter je med prvimi sprejel prestolniške novinarje, katerim je podal daljšo izjavo. V svoji izjavi predvsem podčrtava, da bo ostala tudi pod njegovim vodstvom zunanja politika Bolgarije takšna, kakršno odobrava bolgarski narod in kakršno predvideva program nove vlade, ki stremi za prijateljskim sodelovanjem z vsemi državami, še prav posebno pa z vsemi sosedi. Mladina pozablja na strahote vojne London, 24. maja. A A. Zunanji minister sir John Simon je imel snoči na kongreeu mednarodne zveze društev za Društvo narodov v Folkestonu pomemben govor, v katerem ie med drugim dejal: »Neutajljivo dejstvo j?, da danes dorašča mladina dečkov in deklic, od katerih nima nihče več spomina na vojno in v katerih duhu je komai Še drobee zgodovine polpretekla dobe, ki jo uče v šolah. V prebivalstvj, ki nastaja iz te doraščajoče mladine, jo ona velika prisega, ki smo jo storili, ko smo prestali strašno tragedijo svetovne vojne, že skora? popolnoma obledela in zapada čedalje bolj pozabl.ienju.< Simon ie prepričan, da bo čedalje težie obnoviti svet. če se v poslednjem trenutku kaj smotrenega ne ukrene. Britanska vlada bo zato z vsemi močmi podpirala Društvo narodov in s© zavzemala za mednarodno sodelovanje. da se z vsemi sredstvi ohrani mir. Nezgoda švedskega princa Pariz, 24. maja. AA. Iz Stockholma poročajo, da je sin švedskega prestolonaslednika princ Gustav Adolf padel s konja in se precej resno pobil. Princu se je nesreča pripetila pri vajah za konjske dirke, ki se bodo v kratkem vršile v Londonu, kjer je imel pricn Gustav Adolf zastopati svojo državo kot član švedske konjeniške reprezentance. Gora zasula 12 vasi London, 24. maja. AA. Iz Hongkonga poročajo, da se je v Lushangu v pokrajini Kvantung dogodila nenavadna nesreča. Gora Kaiman. ki se je vdrla, je zasula 12 večjih naselbin. Hkratu je zasula tudi korito reke in uničila več sto čolnov in ladij. Reka je krenila v drugo smer. v dosedanji strugi pa so nastali mnogi vodopadi. Več sto oseb je našlo smrt Zadnja izločilna tekma v Italiji Amerika : Mehika 4 : 2 (2 : 1). Rim, 24 maja. g. V navzočnosti vojvo-dinje Jolande. predsednika vlade Musso-linija, ameriškega in mehiškega poslanika ter približno 10.000 gledalcev se je danes vršila na stadionu fašistične stranke zadnja izločilna tekma za svetovno nogometno prvenstvo. Amerika je zmagala s 4 : 2 (2 : 1) in se tako kvalificirala za ožjo izbirno tekmo proti Italiji, ki bo že v nedeljo. Amerika je zmagala po precej slabi igri ter se mora zahvaliti samo svoji napadalni vrsti, da ie ostala boljša. Za Ameriko sta zabila gole Tonelli in Gonzale. za Mehiko pa Careno in Gomez. Sodil je egipčanski sodnik Jusuf Mohamed. Hitlerjevska izzivanja v Posaar ju Parii. 24. maja. AA. Listi poročajo «c Saarbriickna, da so se na področju Poeaar-ja odigrali resni incidenti, ki so prava slika sedanjega razpoloženja poeaarskih hilter-jevcev nasproti Franciji. Pri prvem incidentu gre za tatvino važnil* šolskih listin. Trije hitlerjevci so vdrli v zgradbo francoske šole v Saarbruckn« im odnesli več važnih listin. Drugi incident se je odigral med obiskom skupine francoskih dijakov iz Nancy-ja v Saarllouisu. Ko so tamošnji nacionalni socialisti zvedeli za prisotnost francoskih dijakov, so odredili, naj vse mesto razobesi nemške zastave. Člani krajevne hitlerjevska organizacije ev se zbrali na glavnem trgu. Skupina nacionalnih socialistov je nato odšla v restavracijo, kjer so bili zbrani francoski dijaki. Zasedli so sosedne mize in odt-tod izivali in žalili Francoze. Hitlerjevci so povabili v restavracijo tudi orkester, ki ja moral igrati nemške pesmi. Nacionalni socialisti pa eo peli znane hujekajoče pesmi »Saarllouis ostane nemškk, >Franoozi, ne jočite«, >Posaarje je nemško« itd. Ko so franc. dijaki zapustili restavracijo in sedli v svoje avtomobile, so hitlerjevci, ki jjh je bilo 1200. pričeli klicati »Živel Hitler! Dol s Francijo!< itd. Neki hitlerjevci bo celo pljuvali na avtomobile francoskih dijakov. Na sledu ciganski vlomilski tolpi Murska Sobota, 24. maja. že večkrat so neznani storilci vlomili v vagone na tukajšnji železniški postaji ter odnesli razno blago. Zadnji večji vlom je bil izvršen pred meseci in kljub vsestranskemu prizadevanju orožništva ni bilo mogoče prijeti pravih storilcev. Pred dnevi so železniški uslužbenci spet našli vlomljen vagon in pri natančnejšem pregledu so dognali, da manjkata dva bali manufakturnega blaga, naslovljeni na šiftarjevo tvornico iT na trgovca Traut-mana Aleksandra. Tudi ta vlom je bil izvršen na podoben način kakor prejšnji. Tukajšnji orožniki so se z vso energijo lotili zasledovanja, kar je tudi rodilo za-željene uspehe. Sled je držala v cigansko naselbino v Borejcih. Usodnega večera so namreč nekateri pasanti opazili, kako je okrog postajnega poslopja postopal znan cigan, ki ima že številne vlome na vesti. Orožništvo se je napotilo v Borejce, da prime cigana, toda gnezdo je bilo prazno. Cigan je zaslutil, da so mu na sledu, in js zbežal, kar seveda še bolj potrjuje sum, da je on pravi vlomilec. Upamo, da bo kmalu prišel v roke pravice, in uverjeni smo, da bo moral pod težo dokazov izdati svoje pajdaše, ki so bili udeleženi tudi pri prejšnjih vlomih. Cigani so huda šiba božja za na5e kraje, saj imajo skoraj vse vlome ln večje tatvine na vesti. Ce bi se rešilo vprašanje ciganov v Prekmurju, bi se število vlomov in tatvin zmanjšalo v naših krajih najmanj za polovico. Predavanje o Radionu. Opozarjamo cenjene gospodinje, ki zaradi velikega navala niso prišle na vrsto, da bodo danes v petek in jutri v soboto predavanja trikrat popoldne, in sicer ob 14., 16. in 20. v kinu Ideal. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes r Oblačno, nekoliko boli h!adno. — Dunaiska vremenska napoved za petek: Hladnejše spremenljivo vreme. Kritičen finančni položaj Nemčije Skeptično presojanje v švicarskih finančnih krogih -Kritje marke znala samo še 4.8 odstotka Curih, 24. maja. g. V Švicarskih finančnih krogih se zadnje dni obširno bavijo s finančnim položajem Nemčije in ugotavljajo, da so nemške državne finance postaje naravnost katastrofalne. Kritje nemške marke v zlatu in devizah je padlo na 4.8 odst. Preskrba dela za brezposelne, ki jo je forsirala Hitlerjeva vlada v začetku svojega režima, je stala ogromne vsote in baš to je spravilo nemške finance v katastrofalen položaj. Nemški vladni m finančni krogi si zaman prizadevajo, da bi preprečili katastrofo, ki ne bi ostala brez odmeva v svetovnem gospodarstvu. Nemčija danes ne more plačevati več svojih dolgov v inozemstvu, niti nabavljati surovin. Med- narodni finančni krogi se že bavijo s posledicami nemškega kraha na svetovnem deviznem trgu. Beg kapitala iz Nemčije je kljub strogim ukrepom režima vsak dan vidnejši. Nemški kapitalisti nalagajo svoj denar po večini v Parizu. Najbolj so prizadeti interesi angleškega kapitala. Opaža se tudi, da nemški kafri talasti vrše velike nakupe v inozemstvu, da bi tako zavarovali svoje premoženje. Izkupiček za nemški izvoz se zadržuje v inozemstvu. Nesigur-nost položaja v Nemčiji se je začela odražati tudi že na svetovnem deviznem in efektnem tržišču. V švicarskih finančnih krogih so glede nadaljnjega razvoja ▼ Nemčiji zelo skeptični. Korupcija je izzvala krizo japonske vlade Zaradi zlorab v finančnem ministrstvu bo odstopila celokupna vlada - Pogajanja z generali Tokio, 24. maja č. Listi poročajo, da je nenadoma nastopila kriza vlade. Vlada bo podala ostavko, čim se voditelji strantk sporazumejo z zastopniki vojske o sestavi nove vlade. Doslej še ni bil dosežen otkak sporazum med politiki in generali. Ministrski predsednik Saito je izjavil novinarjem, da se želi vlada umakniti, ker jo je finančni minister Sakahazi hudo kom-2>roTn(itiral s tem, da je že dalje časa iz-tpregledloval hude zlorabe višjih uradnikov v svojem resoru. Listi imenujejo to afero jaiponsbo afero Staviskega. Sakahazti je že Poljsko-estonsko prijateljstvo Varšava, 24. maja AA. Zunanji minister Beok je snoči priredil večerjo v čast estonskega zunanjega ministra Seljama. Na bamketu sta zunanja ministra nagla-šala tradicionalno prijateljstvo in vzajemne simpatije med obema narodoma, ki nikoli ne bodo ponehale. Politika tesnega sodelovanja med Poljsko in Estonsko bo tudi v bodoče okrepila mir v tem delu Evrope. Po večerji je bila svečana recepcija. UdeležiM so se je elitni predstavniki poljskega parlamentarnega in duhovnega sveta. Ogromen deficit Madžarske BudlmpeJta, 24. maja g. Poslanska zbornici je bil danes predložen pooblastita! zakon za finančnega ministra. Deficit v državnem gospodarstvu zmaša namreč že sedaj 66 milijonov pengov (okrog 700 mdlj. Din). Finančni minister bo pooblaščen, da krije ta primankljaj z raznimi kreditnimi operacijami. Japonski napad na rusko ozemlje London 24. maja č. Po vesteh ameriškega izvora je izvršila neka japonska eskadra vojnfih letal napad na ruske primorske kraje na Daljnem vzhodu. Več sto ljudi je bilo baje ubitih. Po vesteh lz istega vira so Rusi odgovorili z vpadom v Harbin, kjer so demolirali japonski konzulat. (Vse te vesti je treba vzeti z veliko rezervo, ker se zde zelo neverjetne. Oa>. ured.). Delavski izgredi v Ameriki New York, 24. maja č. Delavski nemdrl v Ameriki zavzemajo dan za dnem večji obseg Položaj je postal tako resen, da so morali mobilizirati oelo zvezne čete. Posebno nevaren je položaj v Toledu, kjer stavka 6000 delavcev ln nameščencev električnih podjetij, ki so tovarne obkolili, ker Je ostalo v njiih še 1800 delavcev in nameščencev pri delu. Obkoljenim delavcem je morala prihitetl na pomoč vojska V Mimeaipolisu je prišlo ponovno do krvavih spopadov s policijo. Ker so policijske čete preslabe, so tudi v Mineapo-lisu postavili na ulice večje vojaške odidetke. Prlzivna razprava proti atentatorjem na dr. Duco Bukarešta, 24. maja g. Prlzivna razprava v procesu proti atentatorjem na bivšega ministrskega predsednika dr. Duco se bo pričela 1. junija pred vojnim apela-cijSkim sodiščem v Bukarešti. Smrt češkega učenjaka Praga, 24. maja AA. Danes je umrl, star 75 let, profesor filozofije na Karlovi univerzi in bivši senator dr. František Krej-či. Pokojnik je bil član mnogih akademij in znanstvenih družb. hotel podati ostavlbo, pa ga Je Saito prosil, naj ostane, dokler ne poda ostavfke celotna vlada. Finančni šikandal na Japonskem je izzval veliko vnemirjenje. Kakor poročajo, so billi zasebniki io država oškodovani za več milijonov jenov. Listi zahtevajo, naj se vsi krivci aretirajo. V nekem predmestju je prišlo snoči do krvavih spopadov med komunističnimi delavci in polioijo zaradi demonstracij proti Saito vi vladi. Bort>a Je trajala celo uro, vendar pa so se morali delavci nazadnje umakniti, ;■«,. Škof dr. Fogar bo odstavljen Rim, 24. maja. k. Kampanja proti tržaškemu škofu dr. Fogarju, ki jo je vodil tajnik fašistične stranke v Trstu dr. Pe-rusini, je imela, kakor kažejo zatrdila tukajšnjih političnih krogov, rezultat, kakršnega je napovedoval fašistični tisk. Dr. Fogar bo zapustil tržaško škofijo in bo bržkone imenovan za titularnega nadškofa. škof je bil te dni v Rimu in ga je sprejel tudi vatikanski državni tajnik Paccelli. Trdi se, da je moral sam pri tej priliki zaprosi za upokojitev. Angleži imajo najhitrejše letalo London, 24. maja. AA. Danes so proslavili po vsej Veliki Britaniji takozvani imperijski letalski dan. Civilna ln vojaška letališča bodo ves dan odprta za obisk občinstva. Gre za to. da prodre letalstvo v najširše kroge. Danes je bil prvi javni polet z novim letalom »Diano«. Letalo so pravkar dogradili v tvornicah Dehabillan-da. Naročila pa je letalo imperijska letalska družba. To je najhitrejše letalo na svetu. Povprečna hitrost na uro mu je 175 milj, pri poizkusih pa je letalo doseglo celo 220 milj na uro. Letalo bo letalo na progi med Singaporom in Avstralijo. Angleški prestolonaslednik pravi v svoji poslanici organizatorjem letalskega dne, da je letalski promet zelo važen za prometne zveze v sami Veliki Britaniji In za njene prometne stike z angleškimi kolonijami in dominijoni. Velika Britanija Je prispevala svoj delež k temu letalskemu razvoju. Prestolonaslednik pozdravlja, da so prireditelji omogočili občinstvu, da se na lastne oči prepriča o moči in pomenu angleškega letalstva. Nazadovanje brezposelnosti v Angliji London, 24. maja AA. Po najnovejših podatkih bo meseca maja brezposelnost nazadovala za 50.000. če bo podobno Se dva prihodnja meseca, bo število brezposelnih v Veliki Britaniji prvič po L 1931. padlo izpod dva milijona. V vsej industriji narašča proizvodnja. Lani so n. pr. zgradili 266.622 novih hiš. Židovska stavka v Palestini London, 24. maja AA. Reuter poroča iz Jeruzalema: Sedem urna židovska stavka za protest proti omejitvam naseljevanja židov je potekla razmeroma mirno in ni nikjer prišlo do pomembnejših Incidentov, razen v Telavivu, kjer so demonstranti trčili ob policijo in je bilo 40 ljudi ranjenih. Snoči je bilo napovedanih mnogo shodov. Ob 19. so se v vsej Palestini de-lavci zopet vrnili na delo. Ruske nabave v Avstriji Dunaj, 24. maja fi. Avstrijske tovarne jekla ln strojev imajo v zadnjem času zelo mnogo dela, ker so v pričetku leta Rusi naročili večje količine blaga. Naši kraji in lfudje štafeta za »Jutrovo" darilo Ze tradicionalno binkoštno tekmovanje naših lahkih atletov, tek po ljubljanskih ulicah za »Jutrovo« nagrado, bronast kip Matije Gibca je tokrat prineslo zmago SK Frimorju v času, ki je za malenkost slabši od rekorda, ki so ga dosegli leta 1923 in je znašal 4:47.2. Tudi druga na cilj dospela štafeta je bila primorjanska, tretja pa od SK Ilirije. Po daljšem presledku so naši atleti zopet pomerili svoje moči v športnem boju, ki je pokazal, da je med nami še dovoli zmisla za lahko atletiko, dokler jo goje v mejah čistega športa brez drugih nelepih podvigov. Tekati obeh zmagovalnih primorjanskih štafet. Finalist prve 8tafete Alfonz Kovači! teče r cilj. Veliki In mali maturanti Na slovenskih srednjih šolah je 827 kandidatov za veliko maturo — Na vseh srednješolskih zavodih so bili dobri učni uspehi Ljubljana, 24. maja Prihodnji mesec se bodo vršile na vseh srednjih šolah male in velike mature, ali — kak->r je uradni naziv — nižji in višji tečajni izpiti. Na večini slovenskih srednjih šol so bili učni uspehi v 4. in 8. razredu prav dobri. K veliki maturi bo na nekaterih gimnazijah pripuščeno, tudi več privatnikov, ki bodo polagali izpite deloma iz vseh predmetov, deloma pa le iz nacionalne skupine, ker so napravili maturo že v inozemstvu. Na vseh slovenskih popolnih srednješolskih zavodih bo polagalo veliko matu;o 827 kandidatov. Ker je v dravski banovini še nekaj več brezposelnih absolventov srednjih šol, nam dokazuje to število, da $o srednje šole še vedno velika atraKciia z a starše in tudi za mladino, ki se posve- ča študijam z veliko resnostjo. V Ljubljani sta na sedmih srednjih šolah 402 maturanta. Po posameznih zavodih se ljubljanski maturantje delijo takole: I. realna gimnazija 75, II. realna gimnazija 65, HI. realna gimnazija 40, klasična gimnazija 52, ženska realna gimnazija 43, državna učiteljska šola 102, od teh 64 dijakinj, žensko učiteljišče pri uršulinkah 25. V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano 16, v Celju 25, v Mariboru 307, Novem mestu 25, Kočevju 36 in v Kranju 26. V Mariboru odpade na posamezne zavode: realka in realna gimnazija 72, klasična gimnazija 66, trgovska akademija 23. državna učiteljska šola 125 in zasebno učiteljišče šolskih sester 21. V statistiko maturantov pa niso še všteti privatisti, ki so se prijavili k veliki maturi. 125Ietnica šole na Krki Litija. 24. maja V nedeljo 27. t. m. bodo proslavili na Krki dva jubileja. Praznovali bodo 125letnico šole, ki je med najstarejšimi v našem srezu. Ob tej priliki bodo počastili tudi najstarejšega učitelja v vsej banovini, gospoda Ivana Lobeta, ki je dopolnil 90 let svojega življenja. Svečanosti se bodo udeležili tudi zastopniki raznih prosvetnih organizacij, uradov in delegatje JUU. Nedeljska proslava bo, kakor kažejo priprave, velik prosvetni praznik prijazne dolenjske vasice. Pred 125 leti je dal Krki prvo šolo sam Napoleon Bonaparte. Kakor beremo v starih zapiskih, pa so imeli Kr-čani pouk že pred Ilirijo. Prvi šolski hram je bilo s slamo krito poslopje. Kronika pripoveduje mnogo mičnih zgodb, ki so jih doživljali učitelji na krški enorazred-nlci. Dotok šolarjev pa ie vedno boli naraščal in šola se je večala, tako da imajo Krčani danes že petrazrednico. V razbremenitev matične šole sta se potem ustanovili še samostojni enorazrednici na Po- lju pri Muljavi in na Korinju. Šola na Krki je dala kraju dobre gospodarje in vrle gospodinje. Gotovo je to ena glavnih zaslug domače šole, da je vsa krška okolica zavidno lep sadovnjak in cvet-ličnjak. Šola pa je dala našemu narodu tudi nekaj odličnikov. Mali Jurčičev Jožek, ki je bil doma z Muljave in smo letos praznovali 901etnico njegovega rojstva je hodil po prvo šolsko modrost v šolske klopi na Krki. Tedaj namreč na Polju, kamor je všolana Muljava, še niso imeli lastne šole. Tudi pesnik Anton Hribar je obiskoval krško učilnico. Iz šolske kronike je razvidno, da je dala naša šola narodu: 2 učitelja, 8 duhovnikov, 1 zdravnika, 1 profesorja, precej uradnikov, trgovcev in drugih. V teku 125 let je poučevalo na krški šoli z vštetim današnjim učiteljstvom 42 učiteljskih moči. Najdalje sta zdržala še aktivna učiteljica gdč. Strausova z 29 službenimi leti in naš jubilant g. Lobe Ivan, ki je poučeval krško deco četrt stoletja Spored krške prosvetne manifestacije je naslednji: V soboto ob 21. podoknica gospodu Lobetu. V nedeljo 27. L m. ob 8.30 | skupen odhod izpred slavljenčeve hiše ▼ cerkev, kjer bo bral mašo jubilantov učenec g. Lojze Zupane iz Smihela pri Žužemberku. Po maši se bo poklonila jubi lantu vsa okolica. Domači moški zbor mu bo zapel >Pesem slavljencu«, nato pa mu bodo čestitali predstavniki društev in uradov, zastopnik vlade pa bo poklonil jubilantu red sv. Save 5. razreda, s katerim ga je nedavno odlikoval Nj. Vel. kralj Aleksander. Popoldne ob 15. se bo v proslavo obeh jubilejev vršila slavnostna akademija, ki jo je v glavnem navežbalo domače učiteljstvo. Po slavnostni besedi domačega šolskega upravitelja g. Lojzeta In-tiharja bo sledil simboličen prizor »901et-niku«, ki ga je sestavila žužemberška učiteljica gdč. Ruža Petelinova, domači mladinski pevski zbor pa bo zapel nekaj mladinskih zborov iz zbirke jugoslovenskih narodnih pesmi. Za zaključek pa bodo Krčani postavili na oder Finžgarjevo dramo »Našo kri«, narodno igro iz časa Francozov v naših krajih. S to igro se hočejo oddolžiti Francozom, ki so jim dali prvi prosvetni hram že leta 1809. Na lepo narodno slovesnost opozarjamo ne samo prijatelje našega šolstva, temveč tudi prijatelje lepe Dolenjske, saj je Krka z okolico prav zdaj v najlepšem majskem ornatu. Izletnikom, ki bodo pohiteli v nedeljo na Krko, se nudi lepa prilika, da spoznajo lep košček naše zemlje, ki nam je dala našega Jurčiča. Otrok je zanetil požar Vidonci, 24. maja Pred dnevi dopoldne je nastal požar pri posestniku Vrečiču v Vidoncih, in sicer v stanovanjski hiši, poleg katere je bil hlev pod isto streho. Kljub neumornemu gašenju je plamen zajel tudi bližnje poslopje, tako da sta istočasno goreli dve stanovanjski hiši. Ko so Vrečičevi reševali živino iz hleva, je gospodinja dobila hude opekline po rokah in nogah. V kritičnem stanju so jo morali takoj prepeljati v mursko-soboško bolnišnico. Tudi njen mož je dobil pri reševanju resnejše poškodbe, vendar pa je ostal v domači oskrbi. Povzročena škoda je precejšnja. Požar je zanetil domači sedemletni sinček, ki je ostal sam doma, ko so starši odšli k maši. Iztaknil je nekje vžigalice in se z njimi igral. Smrt vzglednega šolnika Celje, 24. maja V javni bolnišnici v Celju je umrl davi po dolgem trpljenju v 75. letu starosti g. Martin Zdolšek, šolski upravitelj v pokoju s Polzele. Pokojnik je služboval kot šolski upravitelj dalje časa v Šmihelu nad Mozirjem, pozneje pa do svoje upokojitve na narodni šoli v Orli vasi pri Braslov- čah. Pokojni Martin Zdolšek je bil kre-menit značaj in izredno ljubezniv mož. Slovel je kot vnet sadjar in čebelar in dober učitelj mladini, a odraslim vesten svetovalec v gospodarskem in prosvetnem delu. Za rajnkim žalujeta sinova g. Bogomir Zdolšek, šolski upravitelj v Celju, in gospod Alfonz Zdolšek, sreski kmetijski referent na Prevaljah. Pogreb bo v soboto 26. t. m. ob 11. dopoldne iz trga Braslovč na tamkajšnje pokopališče. Nepozabnemu pokojniku bodi ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporaba »Franz Josefo-ve« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Težnje nižjih ljubljanskih mestnih uslužbencev Ljubljana, 24. maja. Sooči s« j« vršil v gornjih prostorih gostilne »Sokol« širši članski sestanek Društva nižjih mestnih uslužbencev v Ljubljani. Zbor je bil sklican v prvi vrsti zaradi tega, da se članstvo porazgovori o brigah in skrbeh, ki so znova uveljavljajo med članstvom, zaradi raznih govoric. Na zbor je prišel tudi sam župan g. dr. Dlako Puc z magristratnim direktorjem g. Jančiga-jem. Društveni odbor Je pripravil za sestanek tudi spomenico, da jo predloži županu. Predsednik društva g. Oblak je pojasnil namen sestanka ter navedel razne težnje uslužbencev, ki so označene v kratki spomenici, pojasnjujoč pri tem posamezne primere. V nadaljnjem je izrekel zahvalo g. županu za njegovo naklonjenost in razumevanje za težnje uslužbenstva, proseč ga, da poda jasno sliko o današnjem položaju. G. župan, presrčno pozdravljen, je omenil, da ne prihaja med uslužbence kot župan ln predstojnik, marveč kot prijatelj. Zatem Je bila prečitana spomenica, ki omenja: 1. Vse pragmatične uslužbence, katerih začasna namestitev traja že nad tri leta, naj se čimprej stalno namesti, kakor to predvideva S 8. službene pragmatike. 2. Uslužbencem, ki imajo službeno stanovanje ter opravljajo poleg redne službe tudi posle hišnika, odnosno morajo biti v svojem prostem času uradu na razpolago, naj se izplačuje polna stanarina, ali pa prizna brezplačno stanovanje. 3. Pravilnik o službeni obleki naj se izpremeni v toliko, da bodo prejemali usflužbenci obleko redno vsako leto. Po sedanjem pravilniku, ki predvideva letno obleko na vsaki dve leti, zimsko vsako 3 leto, odpade obleka za eno leto popolnoma, dočim bi prejeli upravičenci drugo leto kar dve obleki, kar nikakor nI ekonomično. 4. Uslužbence, ki vrše službo, za katero je predvidena višja šolska, odnosno posebna strokovna izobrazba (gasilci, profesionisti, šolski sluge, profe-sianisti, zdravstveno pomožno osobje, telefonisti, inkasanti in podobno) naj se prevede v drugo neuradniško kategorijo v smislu S 16 službene pragmatike. O teh željah je dejal g. župan, da se mu zde izvršljive, ne more pa odločati sam, ker je vezan na občinski svet. Obljubil pa je, da bo želje uslužbencev podpiral. Upoštevati je seveda treba težak položaj, ki je nastal zaradi gospodarske krize. Predsednik Zveze maglstratnlh organizacij g. direktor Jančigaj je poročal o položaju občinskih uslužbencev v drugih avtonomnih mestih. Za poročni se je zahvalil predsednik g. Oblak ter zaključil sestanek. KULTURNI PREGLED Izpoved naravoslovca Albert Einstein je nno najslavnejših Imen z duhovnega področja sodobnega člo-veštva. Njegovo splošno in specialno teorijo relativnosti smatrajo mnogi za revolucionarno dejanje v sodobni fiziki, med tem ko on sam vidi v nji »naravni razvoj linije, ki jo lahko zasledujemo skozi stoletja«. Trdili so, da je z njo izrinil New-tona, enega izmed očetov današnjega nazora o fizikalni sliki sveta, med tem ko Einstein pravi, da ga je samo izpopolnil in da Newtonove »jasne in velike ideje ohranijo kot fundament tudi za vso bodočnost velik pomen v vsej naši sodobni pojmovni sestavi na področju filozofije o prirodi.« Vsekakor štejejo Einsteina med največje učenjake našega časa, in v nekem hramu prosvetljencev v New Yorku so postavili Einsteinov kip poleg Platona, Aristotela, Kopernika, Newtona, Darwina in drugih, ki so obogatili človeštvo z vekovitimi spo2manji o prirodi in človeku. Njegova relativnostna teorija je vsaj po imenu znana vsakemu povprečno izobraženemu človeku po vsej zemeljski krogli, dasi jo razumejo samo specialisti, ker je zvezana s teoretično fiziko in visoko matematiko. Einstein pa si je tudi pridobil velikih zaslug na področju teorije kvantov in molekularnega gi- banja. L. 1921. so mu podelili Nobelovo nagrado. Nedvomno je Einsteinu nekoliko pripomogel do sedanje svetovne popularnosti — svetovni tisk, ki imajo nanj židje izreden vpliv. Einstein je namreč židovskega rodu in je vedno naglašal zvestobo svojemu narodu ter podpiral sionistično gibanje. V Ameriki, kjer še nimajo smisla za čistost arijske rase, je priredil nedavno predaval-no turnejo z namenom, da vzbudi zanimanje za židovsko univerzo v Jeruzalemu ki ga je izvolila za svojega častnega profesorja. Zanimanje ni ostalo samo pri besedah: židovski zdravniki so zbrali toliko dolarjev, da je bil zagotovljen obstoj medicinske fakultete. Ako Einstein ne bi bil zastavil svoje besede za jeruzalemsko univerzo, bi finančni rezultat najbrž ne bil tako obilen. Vendar je Einstein tudi v Ameriki zadel na odpor. Neka ameriška žeska liga je dvignila protest zoper Einsteinov prihod v deželo ženske svobode, židovski učenjak ji je odgovoril s pismom, ki se v njem duhovito norčuje iz srboritih Amazonk. Pravkar je založba Querido v Amsterdamu 'zdala Einsteinovo knjigo »M e i n W e 11 b i 1 d*. Prvič se tudi širšemu občinstvu nudi prilika, da spozna duhovni pro- fil slovečega Žida, ki je preobrnil pojme časa in prostora v modernem nazoru o vsemirju. Omenjena knjiga je sestavljena iz Einsteinovih, večidel priložnostnih izjav, člankov, govorov, pisem in predavanj za širše izobraženo občinstvo. Razdeljena je na pet poglavij, katerih prvo izraža Einsteinovo stališče v splošnih vprašanjih svetovnega nazora, drugo se tiče politike in pacifizma, tretje karakterizira Nemčijo v letu 1933, četrto se bavi z židovstvom, peto pa je posvečeno znanosti. V slednjem so objavljeni med drugim govori, ob vstopu v Prusko akademijo znanosti (leta 1914.), o Keplerju, o Newtonovi mehaniki, o Maxwellovem vplivu na razvoj pojmovanja fizikalno - realnega , govori in članki o teoriji relativnosti, o postanku te teorije i. dr. Ta del Einsteinove knjige zahteva od čitatelja največ znanja in pozornosti: širše občinstvo se bo komaj pretolklo preko prvih strani. In vendar so to tako rekoč popularni spisi v primeri z Einsteinovim temeljnim spisom, ki je z nekaj strani tiska zamajal moderno sliko o svetov- Ju- Prvi del knjige, Id mu Je dal Einstein naslov »Wie ich die Welt sehe«, Je nekaka izpoved njegove vere in prepričanja. Tiče se vseh temeljnih vprašanj našega časa: problema svobode, individuja in družbe, poedinca in države, osebnosti in občestva, narodnosti, mednarodnega sodelovanja, religije in znanosti, fašizma in znanosti i. t. d. Posebno zanimiv je drugi sestavek. Einstein izpoveduje svoj nazor o globoki Razkrinkano tihotapstvo špirita Ljubljana, 24. maja Finančni organi ljubljanske finančne direkcije so prišli v družbi z varnostnimi organi na sled prevejani tihotapski družbi, ki se je bavila s tihotapljenjem špirita iz savske v dravsko banovino. V afero je zapletenih več oseb iz Ljubljane, oziroma iz ožje ljubljanske okolice, vendar jih je imelo od teh le 5 neposredno zvezo z zagrebškimi posredovalci. Od teh 5 oseb sta dva izučena šoferja, eden ima svoj tovorni avto, ostale tri osebe pa so po poklicu trgovci in gostilničarji. Tihotapljenje špirita iz savske v našo banovino se je pričelo že lani. Liter špirita stane pri nas okrog 60 Din, ker znaša državna taksa na liter 24 Din, banovinska 7 Din, mestna pa 5 Din. Tudi zunaj, na deželi imajo na špirit občinske takse, tako da je cena špiritu približno povsod enaka. Odkar so nas pričeli zalagati s špiritom tihotapci, je konzum špirita v trgovinah zelo padel, kar pa ni čuda. Tihotapska družba ga je namreč prejemala iz savske banovine po 16 Din liter. Tihotapci, ki so imeli dolgo časa srečo, da so delovali prav nemoteno, so se slednjič sami izdali in sicer prav po nerodnosti. Omenjena šoferja sta bila dne 15. maja ponovno poslana z vozom do Zagreba, da pripeljeta robo. Voz sta pustila, kakor navadno, nekje zunaj mesta, sama pa sta se podala v mesto. S seboj sta imela aktovko, v kateri sta imela poleg papirnatega tudi za 15.000 Din srebrnega denarja. Ko sta se kretala po mestu, pa sta se zazdela sumljiva nekemu policistu, ki ju je ustavil in pozneje aretiral. Na policiji so ju imeli prvotno za nevarna vlomilca, a sta šoferja, razumljivo, protestirala proti taki obdolžitvi. Zagrebška policija se je nato obrnila po informacije v Ljubljano in slednjič oba aretiranca poslala nazaj v Ljubljano. Tu sta bila zaslišana, pri tem pa sta se izdala. Sledile so nadaljnje poizvedbe, ki so dognale, kdo financira dobave špirita, odnosno kdo ga kupuje in nato prodaja dalje. Tako so izsledili one tri trgovce iz okolice in dognali še, da so iz vtihotapljenega špirita izdelovali raz- vezanosti človeka - poedinca s soljudmi in pravi: »Ne čutim, da bi bile socialno-raz-redne razlike upravičene, saj slednjič slone na nasilju. Verujem, da je preprosto in skromno vnanje življenje dobro za vsakega človeka, za telo in za duha.« Einstein ne veruje v človekovo svobodo v filozofskem smislu in pravi, da je z objektivne strani abotno vpraševati po smislu ali svrhi življenja. Vendar ima vsak človek svoje ideale, ki mu nekako usmerjajo življenje, ln je prav, da jih ima. Zase ne veruje, da bi ugodje in sreča bili samemu sebi namen; ta etična podlaga je lahko tudi ideal svinjske črede! Ideali, ki so svetili pred menoj in me vedno iznova navdajali z veseljem do življenja, so bili dobrota, lepota in resnica, če ne bi imel občutka, da se strinjam z enako mislečim, če se ne bi bavil z objektivnim in z večno nedosež-nlm na področju umetnosti ln znanstvenega raziskavanja, bi se mi zdelo življenje prazno. Banalni smotri človeških teženj: posest, vnanji uspeh, luksuz so se mi že izza mladih let zdeli zaničevanja vredni« (str. 13). V nadaljnjem priznava Einstein, da se kljub svojemu strastnemu čutu za socialno pravičnost ln socialne dolžnosti nI mogel nikdar tesneje zbližati z ljudmi in njih občestvi. V politiki Je pristaš demokracije: vsak človek bodi uvaževan kot oseba in noben ne bodi oboževan. V človeSkem dejanju in nehanju je najdragocenejši »ustvarjajoči ln čuteči individij, osebnost: samo ona ustvarja vse, kar je žlahtnega in Qi "Aptzioi ne vrste žganja. Deloma so špirit tudi prodali, seveda za veliko višjo ceno. kakor so ga plačevali sami. Pri omenjenih treh »o zaplenili finančni in varnostni organi tudi več korespondence, tako da jim je bila z njo olajšana nadaljnja preiskava, ki pa še traja. Kakor je dognano doslej, je bilo vtihotapljenega v dravsko banovino nekaj nad 50 hI tega cenenega špirita. Obsodba zaradi vloma v pošto na Viču Ljubljana. 24. maja Drzen vlom v poštni urad na Viču, ki je bil izvršen v noči med 4. in 5. decembrom lani ter je dal vlomilcu plen v znamkah in drugih vrednotah za 5140 Din, je bil predmet razprave pred malim kazenskim senatom. Obtožen je bil 251etni Vičan, Stanko Senger, ki pa je po vlomu kot vlomilca ovadil ljubljanski policiji nekega K. P. Ta mož je bil izpuščen, ker se je dokazala njegova popolna nedolžnost, Senger pa je hodil po Viču in Ljubljani ter raznim osebam prodaja! poštne znamke. Nekomu jih Je prodal celo tisoč komadov. To prodajanje je postalo sumljivo in je policija Senger-ja aretirala in izročila sodišču Tudi pred sodniki je Senger zanikal svojo udeležbo pri vlomu ter se zgovarjal na nekega neznanca, ki mu je baje za sedem kovačev prodal celo kolekcijo poštnih znamk. Da je nedolžnega človeka ovadi! zaradi vloma, pa je Senger na razpravi priznal. Pri vlomu je bil oškodovan tudi poštni služitelj g. Fran Nakrst, kateremu ie vlomilec odnesel hranilno knjižico z manjšo vlogo. Nakrst je prvi opazil vlomilsko početje. Senger je bil zaradi vloma na Viču obsojen na 3 leta in en mesec robije. prej pa je bil že zaradi razbojništva obsojen na 2 leti, in ker je bil lani julija iz mariborske kaznilnice pogojno odpuščen, bo moral še od te kazni prestati nekaj mesecev. Z razsodbo Senger ni bil zadovoljen ter je prijavil revizijo in priziv. Teniško prvenstvo banovine Poleg dragih športnih prireditev med bin-koštnimi prazniki so se tudi igralci tenisa borili tri dni za naslov prraka dravske banovine. — V donblu gospodov sta zmagala Truden (Ilirija) — Schaffer (Hašk, na de*-ni), pred parom brata Friedrich (Hašk). Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" sublimnega, medtem ko čreda ostaja topa v mišljenju in topa v čutenju.« »Najlepše, kar moremo doživeti, je skrivnostno. To osnovno čuvstvo stoji ob zibeljki prave umetnosti in prave znanosti. Kdor ne pozna občutja skrivnostnega, kdor se ničemer več ne čudi, pred ničemer ne ostrmi, ta je tako rekoč mrtev in njegove oči so že ugasnile. Doživetje skrivnostnega — pa najsi Je pomešano s strahom — je ustvarilo tudi religijo. To, da vemo za obstoj nedoumljivih reči, za manifestacije najglobljega razuma in najsvetlejše lepote, ki so našemu umu dostopne zgolj v svojih naj-primitivcejših oblikah, ta vednost in to občutje ustvarjata pravo religioznost, in v tem smislu se štejem tudi jaz med globoko religiozne ljudi.« Misli o religiji nedoumljivega in skrivnostnega razvija ta prodorni mislec v enem nadaljnjih člankov, ki ima naslov »Verstvo in znanost«. Tu se priznava h kozmični religioznosti, ki so jo nezavedno izpovedovali tako nespro« tujoči si misleci, kakor so bili Demokrit, Frančišek Asiški in Spinoza. Obsežen del Einsteinove knjige zavzemajo misli in izjave o miru in vojni ter o vsem, kar je s tem v zvezi. Einstein je odločen, brezkompromisen pacifist. Njegovo stališče je z vidika čistega razuma pravilno, z vidika praktičnega razuma pa neizvedljivo. Mož, ki je dognal relativnost naših pojmov o prostoru in času v vsemirju, je prezrl relativnost v ozkih zemelj--skih mejah. Njegovo stališče je v stvareh praktičnega pacifizma defetistično. Zdi se, Danes VELIKA PREMIERA PREKRASNEGA FILMA HOTEL NA OCEANU Ljubezen, ljubosumje, flirt ln strast na prekooceanskem brodu. Očarljivi prizori. Lepa godba. Predstave ob 4., 7% in 9% uri zvečer. ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 llomače vesti ♦ Gorenjci svojemu rojaku Antonu Janši. Po usjpeli proslavi Janševe 200 letnice rojstva se je vršila na Breanica 21. t. m. domača proslava. Preko 1500 ljudi se je ©bralo na Breznici. Gorenjci so se dostojno poklonili Janševemu spominu. Od blizu in daleč so prihiteli izletniki, da prisostvujejo odkritju Janševe spominske plošče. Pri proslavi so bili g. sreskii načelnik dr. Vrečar in mnogi zastopnik?! čebelarskih društev, ki so se prejšnji dan udeležili proslave v Ljubljani. Pogled na zbrano množico s šolsko mladino, narodnima nošami, gasilci itd. je bil nekaj izrednega. Po otvoritvi proslave po g. Res-manu iz Breanice so se vrstili pozdravni govori. G. Strgar je govoril v imenu mednarodne čebelarske lige v Kairu, g. generalni direktor Ddmitrijevič je v imenu Zveze jugoslovenskih čebelarskih zadrug v Beogradu, g. predsednik občine Ažman iz Hraš v imenu kmetijskega odseka, zastopnik občin in tajnik Drmelj v imenu glavnega odlbora Čebelarskega društva. Nato sta podala svoji predavanji g. prof. Slavko Raič o življenju Janše in g. šol. upravitelj Julij Majer o Janševem delu. .Domači cerkveni zbor pa je jako ubrano zapel, kar je proslavo lepo povzdignilo. Pred župndsčem je bila nato odkrita nova spominska plošča, ki so jo darovali bohinjski čebelarji. G. Avšič iz Boh. Bistrice je po kratkem govoru odkril ploščo in prosil domačega g. župaDika Koprivca, da jo prevzame v varstvo. Ga. Gizela Derai-čeva je v imenu čebelarske podružnice Dovje-M o js tr a n a položila lep lovorjev venec s srebrnimi trakovi. Po govoru g. župnika Koprivca, ki je izjavil, da rade-volje prevzame ploščo v varstvo, ter po govoru g. učitelja Serajnika lz Dovjega je bila lepa svečanost zaključena. Gostje so se podali nato na vrt gostilne g. Zupana, kjer se je razvila prav živahna zabava s srečolovom. Vmes pa sta tambu-raško društvo »Stol« in pevskii zlbor pridno sodelovala in mnogo pripomogla k lepemu uspehu. Proslavni dnevi so končani, čebelarsko društvo si k uspeli proslavi lahko čestita. Pri nas kupljene Silme razvijamo po Din 1.-* FOTO »VENTJS« nasproti glavne pošte. ♦ Dneva mladinske glasbe. Vsa prirodna bogastva ne morejo dati narodu trajnega blagostanja, ne morejo v mednarodnem svetu dvigniti njegovega ugleda, temveč le njegove kulturne dobrine, njegova znanost, njegova umetnost. Najlepša, najčistejša vseh umetnosti je glasba. Na visoko stopinjo glasbene umetnosti bomo dvignili tudi naš narod le tedaj, ako bomo začeli obujati zanimanje do glasbe že v mladini. Nova doba upošteva glasbo in petje tako kakor druge učne predmete ter je uveljavila pri pouku petja nova, sodobna načela. Ustvarila je umetniške mladinske pevske zibore, ki uživajo že kar mednarodni sloves. Glasbeniki so zbrali in ustvarili veliko število umetniško prirejenih narodnih ln umetnih pesmi, toi se lahko merijo po svoji vrednosti z mladinskimi skladbami tudi največjih narodov. Brez dvoma bo skupini nastop mladlinsklih pevskih zborov pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja in okriljem sekcije JUU za dravsko banovino, ki se nam obeta za 2. in 3. junij tega leta, najvažnejši dogodek v razvoju mladinske glasbe. Nastopili bodo z izbranim programom, z deli, ki imajo lepo umetniško vrednost, in v katerem bodo zastopani naši najboljši skladatelji. Prireditev se bo vršila na povabilo Trboveljskega slavčka, ki bo ob tej priliki slaviil svoj stoti nastop. Tako bo njegovo ustvarjanje na polju mladinsike glasbe gotovo kronano z uspehom. To, da bo nastopilo do 1500 mladih pevcev, bo do zdaj v Jugoslaviji gotovo edinstven primer. Opozarjamo še posebej na predavanje, ki ga bo imel o razvoju in pomenu mladinskih pevskih zborov naš odlični skladatelj in glasbeni kritiki prof. Emil Adamič v našem rabili 29 t. m ob pol 8. zvečer, ZA BLUZE NAJNOVEJŠA Boisclč volna TONI J A G E R, LJUBLJANA Dvorni trg 1 125 da je pri tem vplivala psihologija 2ida, ki nima prave domovine. Ce bi bila Palestina židovska država z vsemi pravicami in coteuostmi suverene države, bi bil najbrž tudi Einstein drugače mislil o vojaški dolžnosti. Razumljivo je, da razumen človek odklanja etično nemogočo sebičnost napadalcev, volčjo moralo imperialistov, toda prav tako je etično nemogoče, da bi ee bili morali majhni narodi vdati na milost in nemilost močnejšim in drznejšim. Tudi heroizem odpora in obrambe gole pravice do življenja razvija etične vrline, najsi gre za poedinca ali ?:a organizirano, zavedno množico, ki se imenuje narod. Sicer ps je človeštvo — o tem zgovorno pričajo prav najnovejši dogodki, — Se zelo, zelo daleč od spoznanj kakega Einsteina. V stotisočletnem razvoju od človeka zverina do kulturnega človeka so Sokrati, Platoni, Michelangeli, Kanti, Beethovni itd. samo najvišji vrhovi, ki jih množica ne bo nemara nikdar dosegla! To je tragika kulture! Na tem mestu se ne moremo podrobneje baviti z Einsteinovimi izjavami o ži-dovstvu in z njegovimi znanstvenimi »na-tur - filozofskimi« spisi, ki segajo preko okvira tega informativnega poročila. Vzlic vsemu je Einsteinov »Mein Weltbild« izjemna knjiga delo izjemnega duha. —o. črtajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET" prav tako na njegovo predavanje, nekake uvodne besede, ki Jih bo govoril pred mladinskim nastopom v nedeljo dopoldne. Ker mora biti prireditev mogočna manifestacija mladinske pesmi, zato pozivamo vse učiteljstvo, da poagitira med ljudstvom za čim večji obisk. Vožnja bo polovična, ker bo prireditev v času velesejma V poštev bi prišli tudi vsi kraji ob železniški progi, ki imajo Jutranjo Ln večerno zvezo. Vsem mestnim in okoliškim šolam sporočamo, da naj pravočasno prijavijo število otrok, ki se nameravajo udeležiti dopoldanske nedeljske prireditve. Ostale šole pa, če je le mogoče, naj prtrede v tem času izlet v Ljubljano, kjer si lahko ogledajo obenem tudi velesejem. Sekciji JUU za dravsko banovino naj spo-roče število do 29. t. m. LUTZ TRAJNA emajl. peč. Tovarna Ljubljana VIL ♦ Kongres jugoslovenskega zdravniškega društva b0 v dnevih 8., 9. in 10. sept. letos na Bledu. Glavna snov obravnave na kongresu bo zdravstvo na vasi. V tem okviru bo podana vrsta poročil. Zdravniki, ka žele aktivno sodelovati, naj kratke vsebine svojih predavanj čitljivo pisane, predilože društvu najpozneje do 15. julija. Naslov: Uiprava Jugoslovemskog le-karskog društva Beograd, Zeleni Venac 1—3, Dom Sripskog lekarskog društva. . ♦ Inozemski izletniki ob Jadranu In v Bosni. Primorje in Bosno Je obiskalo okrog 100 slušateljev gledališke šole v Varšavi. Izletniki so se razdelili na dve skupini ln je prva obiskala najprej Sarajevo, diruga pa Split. V Sarajevu so polj-. ske goste sprejeli predstavniki Jugoslo-vensko-poljske lige. V šibenik pa je prispelo 26 članov organizacije francoskih bojevnikov, ki bodo obiskali tudi Plitvič-ka jezera. Svoj prihod v Split je napovedalo tudi 30 članov organizacije trgovskih pomočnikov iz Prage. Ta izletniška skupina bo obiskala razina primorska mesta. ♦ Rudarji so postavili spomenik rudniškemu podjetniku. Na vrhu hriba Rtanj na višini 1560 m, so rudarji rudnika Rtanj zgradili kamenito kapelo v počastitev spomina nekdanjega lastnika rtanj-skega rudnika Julija Miniha, iri je bil velik dobrotnik rudarskih družin. Kapela je visoka 10 m, nad njo pa se dviga 4 m visok križ. Pri vhodu je pilošča z napisom: Juliju Minjihu njegovi rudarji v znamenju hvaležnosti. Od kapelice se vidi po vsej predvojni Srbiji in tudi po Bolgariji do Črnega morja. Spominska kapelica je bila te dni blagoslovljena v prisotnosti rudarjev in njihovih družin in zastopnikov okoliških občin, ki so imele tudi velike koristi od rudnika, dokler ga je vodil pokojni podjetnik Minih. ♦ Smrt šiibeniškega župana. V torek so v šibeniku pokopali dolgoletnega župana Mata Karadjolo, ki je vzorno vodil občinsko upravo ter si je pridobil mnogo zaslug z ustanovitvijo raznih socialnih ustanov. Mate Karadjolo je bil tudi veliik zaščitnik revnega okoliškega prebivalstva. Njegov pogreb je bil veličasten. ♦ Smrtna kosa. Umrla Je gospa Ivanka K o d e 1 j a, soproga upokojenega nadmon-terja mestne elektrarne. K večnemu počitku Je bodo položili Jutri ob 16. Pokojni blag sopmin, žalujočim naše iskreno so-žalje. ♦ 80letnloa nemike šole v Beogradu. Kakor znano, je bilo že lani v Beogradu dograjeno moderno šolsko poslopje, v katerem deluje nemška osnovna in meščanska šola. Nemška šola v Beogradu deluje že 80 let, namreč od 22. maja 1. 1854., ko je nemški učitelj Paul Werner od kneza Miloša Obrenoviča dobil dovoljenje za ustanovitev in otvoritev nemške šole. NemSka šola v Beogradu Je v različnih razmerah poslovala vseh 80 let, leta 1929. pa so bile prvič otvorjene njene pa-ralelke. Od leta 1930. obiskuje šolo okrog 300 učencev, med katerimi jih je polovica nemške narodnosti. Nemška meščanska šola je bila ustanovljena pred tremi leti. ♦ Otvoritev planinske koče Annahutte pod Kepo. K nedavni objavi srno prejeli od uglednega turista naslednje pojasnilo: Koča leži tik ob naši državni meji v višini 1700 m na grebenu Karavank uro hoda pod vrhom Kepe. To planinsko zavetišče sicer ni izhodišče tur v Dolo- mite in pogorje Daohstelna, ker Dolomitov od koče »ploh ni mogoče videti, Dachstein pa se vidi le pri najugodneje šem vremenu, pač pa nudi koča prekrasen pogled na naše Julijske velikane, na drugi strani pa na dobršen del slovenske Koroške z Baškim Jezerom in Beljakom. Najugodnejši dostop Je z Dovjega (3 ure), ali pa iz Ba« (Faak am See) 3 ure. Priporočljivo Je, da bi se naši turisti vračali po avstrijskem ozemlju preko Bač in Podrožčice, ker živi tam naš narod. Koča sama je nova, ljubka stavba in Ima prostora za okrog 30 oseb. Lastnik je menda Nemec, oskrbnik pa rad govori slovensko. ♦ Planinski dom na Blokovu. Nad Ma-karsko se dviga gorski masiv Biokovo, !ki daje poseben čar makarskemu prlmor-ju. Na Biokovu doslej nI bilo nobenega planinskega zavetišča in tudi markacije Po tem veličastnem gorskem masivu niso bile izvedene. Podružnica Hrvatskega planinskega društva »Biokovo« v Makarski pa je iniciativno ln požrtvovalno uvedla akcijo za zgTadbo planinskega doma ln za izvedbo markacij. Planinski dom so začeli graditi spomladi 1932, v nedeljo pa je bil blagoslovljen in o tvor jen. Požrtvovalni člani planinskega društva so flbrali 125.000 Din za zgradbo doma. Poleg doma, v katerem je 18 postelj redno, za silo pa tudi precej več, je zgrajen tudi velik vodnjak. Dom je dobro zavarovan pred burjo, zgrajen pa Je na višini 1350 m Otvoritev tega prepotrebnega planinskega zavetišča je bila združena z lepo slav-nostjo. ♦ V dulevnl zmedenosti v smrt V hlSi posestnika Petra Drešarja v Svetju pri Medvodah so našli pretekli petek pod streho v senu mrtvo 23 letno služkinjo Karolino Drečarjevo, ki je prišla že 13. t m. na obisk domov iz Dravelj, kjer je bila v službi. Poleg mrtvega dekleta so našli stekleničico z ostankom lizola. Mladenko so pokopali, kmalu pa se Je pričelo po vasi ln okolici šušljatl, da se ni zastrupila sama, marveč, da bo povzročili njeno smrt drugi. Zaradi tega je bila odrejena eksbumacija trupla in Izvršena obdukcija. Ta pa Je pokazala, da se je seve nesrečnica zastrupila sama, kajti na truplu ni bilo nikakih znakov nasilja. Govorice o nasilni smrti so nastale zaradi neke dedščine. Pokojna Karolina je duševno bolehala in šla tudi prostovoljno v smrt v duševni zmedenosti. Danes Dolores del Rio v prekrasnem filmu Meksikanska ljubezen Film divnih španskih melodij ZVOČNI KINO DVOR Predeta v« ob i.. 7. to 9. Oen« 4.50 io 6.50 ♦ Kako je z letošnjimi velesejmskimi legitimacijami. Glede na polovične vožnje na velesejem (30. t. m. do 10. junija), je pripomniti: Generalna direkcija državnih železnic v Beogradu je izdala letos posebne železniške izkaznice, fci se dobe pri železniških blagajnah vseh postaj. V6ak po-setnik velesejma mora kupiti pri blagajni postaje, od katere se odpelje, tako železniško izkaznico, ki velja 5 Din in katero mu železniški postajni blagajnik žigosa. Pri prodajalcih velesejmskih legitimacij (»Putnik«, denarni zavodi, občinski uradi, itd) kupd še permanentno velesejmsko legitimacijo, ki služi za večkratni poljubni obisk velesejma. če pa take velesejmske legitimacije v svojem kraju ne dobi, jo lahkto kupi tudi pri prihodu v LJubljano pri blagajnah velesejma. Velesejmska legitimacija stane 20 Din od katerega se plača 2 Din prodajalcu, 18 Din pa ob prihodu v LJubljano pri velesejmski blagajni. Uiprava velesejma prodaja svojim obiskovalcem, ki dopotuje iz bližnjih krajev, izjemno tudi vstopnice po 8 Din, tako da se obisk velesejma z znižano železniško voanino prav vsakomur iziplača. Za onega iz bližnjih krajev, torej železniška izkaznica za 5 Din ln vstopnica za 8 Din kar znaša 13 Din za posetnrika iz odaljenejših krajev pa železniška izkaznica za 5 Din in permanentna legitimacija 20 Din, skupaj 25 Din. Ob prihodu v Ljubljano po-setnik voznega listka ne sme oddati; pri velesejmski blagajni pa mora dati žigosati železnišiloo izkaznico, ki upravičuje za hreaplačen povratek ♦ Proglasitev za mrtve. Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedilo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešane!: Franc Jereb iz Podlipe, ki je leta 1914. s 17. pehotnim polkom odšel na rusko fronto, Andrej Potočnik iz Lajš. ki je z itali- Pri obledeli sivoramenkasti barvi kože, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. Za Din Vam razvijemo vsak zvit film. Vsako kopijo 6X9 cm Vam računamo le Din 1.— Hauff ortoehromatski film 26° Sch. 6X9 cm, 8 posnetkov, rok februar 1936 pa Din 12.—. Tako Vas stane film, razvijanje in 8 fotografij Din 12.- + Din 1.- + Din 8.- = Din 21.-—. Drogerija GREGORIČ dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova uL 5 janske fronte odšel bolan v Innsbruok, (kjer je baje umrl; Jožef Jereb iz Podlipe, ki je leta 1915. odšel s 27. domobranskim polkom na italijansko fronto, Anton Kr-melj iz Zmlnca, ki je baje leta 1918. umrl v bolnišnici v Rajblju; Janez Tišov lz Polja, ki je leta 1914. odišel na fronto; Janez Zaje iz Pijave gorice, ki je v prvih bitkah v Galiciji izginil. * Katastrofa v kamnolomu. V kamnolomu v Siraču blizu Daruvara se Je v torek vsul ogromen plaz kamenja, ki Je zasul delavce Aleksandra Mataja, Ivana Peneziča in Lazarja Vujiča. V kamnolomu je bilo tedaj še več delavcev in Jim je nesrečni Lazar Vujič, predno ga Je zasulo kamenje, še zaklical: »Bežite, da ne fbo tudi vas!« Vsi trije delavci so bili že mrtvi, ko so Jih odikopali iz plazu. Ponesrečenci so zapustili številne družine v najhujši bedi. Sodišče Je odredilo komisijo, kri bo preiskala vzroke strašne nesreče. NI NIKAKA ČAROVNIJA, temveč samo edinstveno pomlajujoče ln osvežujoče delovanje Hormolin-kreme, ki dela kožo gladko in mehko kakor baržun. Hormoni, ki jih vsebuje ta krema, ne pomlajujejo samo kože, ampak vse telo. Zato zahtevajte izrecno pravo »Hormolin-kremo Paracelsus«. * Tihotapca s saharinom pred sodniki. Frančiška S. je 241etna ženska, nestalnega bivališča, ki tihotapi saharin in ga prodaja. Na deželi naleti na lahkoverne ljudi, ki jim ponuja saharin , pa jih pri tem tudi goljufa, kajti namesto saharina jim prodaja sladkorno sipo. Tam okoli Trojan je več kmetic opeharila za saharin. S svojim pajdašem Nandetom P. se je dogovorila, da oropata neko Marijo Brvar-jevo na poti iz Podzida proti St. Gotardu, ko je nesla koš in v njem 5 kg saharina v vrednosti 2250 Din. Francka je poprej Brvarjevo preslepila, da je nesla saharin v Trbovlje, češ, da ga bo tam prav drago prodala. Ona jo je spremljala ponoči. Ko sta prišli na skrito mesto, je skočil lz zasede Nande in žensko udaril s palico po glavi, da je padla v omotico, nakar ji je vzel koš s saharinom. Pred ljubljanskim malim senatom sta se zagovarjala zaradi goljufije in Nande tudi zaradi razbojnl-štva. Francka je trdila, da je kupila saharin od neznanega moškega in da je bila tudi sama ogoljufana. Razprava je bila preložena. ♦ Dva junaka z enim nožem. Iz Kamnika nam pišejo: Binkoštnl prazniki so v kamniškem okraju potekli mirno, le v črni dolini pri Kamniku sta se stepla dva delavca. Bila sta to 291etnl Jože in 191etnf Anton Sušnik, oba doma okrog Stahovice. Bila sta v družbi fantov v neki gostilni v črni; ko pa se je družba vračala okrog 22. ure proti domu, sta se stepla. Eden je imel pri sebi žepni nož, s katerim je obdelal nasprotnika. Ko je ta prestregel že nekaj udarcev z nožem ln mu je kri tekla na več krajih lz ran, je iztrgal nasprotniku nož iz rok in mu vrnil milo za drago. Vsak ima tri ali štiri globoke rane. Močno okrvavljena so fantje naložili na voz in ju pripeljali k zdravniku dr. Puclju v Kamnik. Ta Jima je za silo obvezal rane, nato pa so ju spet skupaj prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Iz Ljubljane u— Regulacijska dela v Ljubljanici navzlic motnjam po dežju napredujejo razmeroma dokaj hitro. Zdaj je betonirano dno že od jeza pa do čevljarskega mostu. Na delu sta vsak dan dve partiji delavcev, ki delata prva od 4. do 12. druga pa od 12. do 20. Odvažanje materiala lz struge gre kaj hitro iapod rok. Dve mali lokomotivi povlečeta naenkrat po 8 va-gončkov po tirnicah do Sv. Petra nasipa, odkoder ga spravijo na nasip in odvažajo na pokopališče pri Sv. Krištofu, kjer služi materijal za ureditev nove ceste. Desna stran od Čevljarskega mosta pa nekako do poslopja Glasbene Matice Je je že popolnoma očiščena, leva stran pa še čaka, da odpeljejo ilovnati material. Tam morajo strugo seveda poglabljati nižje zaradi padca in bodočega toka vode. u— Na Vrtači so pričeli delavci ob desnem hodniku v smeri proti železnici kopati odtočni jarek, ki ga bodo pozneje obložili s kockami. S tem bo dobila voda lažji odtok, zlasti kadar nastopi močnejše deževje. Enak odtočni jarek bo skopan tudi ob levem hodniku in pozneje najbrže tudi v Levstikovi in Tobačni ulici. Obisk bolgarskega Pen-kluba v Jugoslaviji Kakor smo že poročali, obišče bolgarski Pen-klub te dni našo državo, in sicer se bodo člani tega kluba, ki štejejo med največje in najbolj znane predstavnik* sodobne literaturi bratskega naroda, po nekoliko dni mudili v Beogradu. Zagrebu in Ljubljani. Gotovo je, da bodo na vsej svoji poti deležni najbolj prisrčnega sprejema, saj je to po voini prvi oficielni poset bolgarskih književnikov našemu narodu in eden najvažnejših, kar smo iih iz bratske države doživeli v zadnjih časih. Ob te? priliki se bo vršila v Beogradu, in sicer jutri, skupna seja vseh jugoslovenskih Pen-kiubov. Od ljubljanskega Pen-kluba se je Mdeležijo predsednik dr. Izidor Cankar, podpredsednik Fran Al-breeht, Josip Vidmar in dr.. Igo Gruden, ki odpotujejo daw?8 v Beograd. Udeležili se bodo tudi sprejema dragih gostov v naši beli prestolnici ob Dunavu. — Kalvarija Luiice Nikoli ni bil lužiškosrbski narod deležen ugodne usode, lani o veliki noči pa se je v ostri črti vzpela njegova pot na Kal-varijo narodnostne smrti. Tedaj so zaprli vrsto lužičkih kulturnih delavcev, zamirati je začelo literarno in publicistično ter vsako svobodno narodnostno delovanje. Prav je, da se njihovega velikega petka, katerega črna senca visi nad Lužico, spomni- mo in se ozremo na današnje stanje njihovega življenja Minulo leto je prineslo Lužičanom mnogo zamud in izgub. Najbolj je prizadeta Dolnja Lužica, ki je izgubila svoj edini list »Serbski Časnik*. V Gornji Lužici izhajajo dnevnik »Serbske Nowiny« v nakladi 2145 izvodov, dva tednika, med njima katoliški »Posol« v nakladi 1600 izv. in trije mesečniki. »Serbske Nowiny« so urejevane v vladnem duhu. V minulem letu je izšel tudi zvezek »Časopisa Mačicy Serbskeje* v uredništvu literarnega zgodovinarja O. VVičaza. To je bil edini literarni in znanstveni list tega leta v Lužici. Kolo lužičkih pisateljev je izdalo zgolj knjigo »Češki pesniki Lužici« (gl. »Jutro« 1. marca t. 1.), o kateri pa lužički tisk ni smel izpregovoriti. Ni jim pa uspelo, izdati Bezručevih Šlezkih pesmi in ponatisa Ilsanove povesti Wrjos ter nadaljevati revije »Lužico«, ki je prenehala izhajati. Zbirki »Doma swčt« in *Slowjanske Rozhladv« se nista v minulem letu pomnožili z nobeno izdajo. Za leto 1934 izmed koledarjev ni izšla dolnjelužička »Pratyja*, pač sta pa izšla v Gornji Lužici protestantski Pfedzčnak« v uredništvu O. Wičaza, kateri slavi sodobno Nemčijo, in katoliški »Krajan*, ki v uredništvu pesnika Joz. Nowaka bolj srečno krepi narodno zavest s spomini na narodne vodje Muko in Zejlera. Slovanski svet podpira Lužico zlasti z izdajami društva prijateljev Lužice v Pragi. Med temi jo osobito važen wLu- žičkosrbsky včstnik«, ki izhaja letos že petnajsto leto in je izborno urejevan. Važno je gojenje lužičke literarne zgodovine in lužičke srbščine na univerzah. Doslej ima stolico za te predmete edino Karlova univerza v Pragi, kjer predava že od 1. 1922. prof. dr. Jos. Pata. Na isti univerzi obstoja tudi lektorat lužičke srbščine. Tudi varšavska univerza ima lektorat lužičke srbščine. Te univerze so pokazale, da razumejo svojo dolžnost, ki jo imajo do zatiranega slovanskega naroda. Kljub vsemu pritisku — zadnji čas pošiljajo lužičke učitelje v nemške kraje — se lužički Srbi zavedno in krepko drže svojega narodnega izročila. Ker vedo, da žive iz duha svojih velikih mož, bodo obhajali letos llOletnico rojstva pesnika bu-ditelja Handrija Zejlera. 80. obletnico rojstva jezikoslovca A. Muke, 501etnico smrti J. A. Smolera. 401etnico Hornikove in 251etnico Cišinskega smrti. Vse to jim naj bo v vzpodbudo in moč — ostalim Slovanom pa v opomin k večjemu zanimanju za zatirani najmanjši slovanski narod Lužiških Srbovl Vera Dostalova. F. X. šalda in njegov „Zapisnik" Tudi češki narod, ki ni niti v teh časih siromašen na ljudeh velikega duhovnega formata, ima le malo mož, o katerih bi lahko rekli, da so korenito češki in vendar nič Okolica pod streliščem pod Boflnl-kom, bo s popravo: znižanjem in raa^irlt-vijo Večne poti v dolžini dobrih 200 m veliko pridobila. Prej si Je Večna pat takoj pod streliščem močno dvignila in je ostajala baš tam hudo zanemarjena. Sedaj so Jo znižali v tem predelu za kak poldrag meter, obenem pa jo razširili na čez 7 m. Ob obeh straneh Večne poti so uredili tudi poldrag meter širok hodndk. Obenem so pričeli tudi e posipanjem in popravljanjem o6talega dela Večne poti, ki vodi pod gozdom v Koseze. Viška oh. I-na Je doprinesla s tem dokajšnjo, a potrebno žrtev. u— Gita Alpar, berlinski slavček, nepozabna v Ljubljani iz filma »Ce sroe tepr^ go»vori«, poje od jutri dalje v predstav ih >ZKD« ob 14.15 krasne arije iz oper* »T:a-via+a« in še druge pesmi v svojem zadnjt m do danes izdelanem filmu »Kraljica »reju. V tem filmu pride čudovito lep m poln glas Alparjeve do polne veljave. Gita Alparj^va pa ni samo izvrstna pevka, neco tudi sna^ca igralka, kar je gotovo potrebno, da se lep glas v polni meri uveljavi. Poleg Gite ie tudi Maks Hansen prav dober pevec in sijajen komik. Oba filmska zvezdnika sta občinstvu* že znana in oba sta priljubljena. P> leg divnega petja in prijetne vsebine prav tako 6o?nerija filma z lepimi pokrajinskimi slikami atrakcija, ki bo pomagsla polniti »ZKD< predstave v Elitnem kiiua Malici. u— Jadran«vol I Jadranovkal Dan«-s ob 20. bo v društveni čitalnici otxve«ea članski sestanek s predavanjem. PrtdEt 3 vsi ln točno! u— Korošci! V nedeljo z Jutrmfcn vCa-kom ob 5.31 Izlet do Zagorja na Sv. nino, kjer bo sestanek s koroškimi rojaki iz Trbovelj. Povratek zvečer s trboveljske postaje. u— Društvo »Tabor« — Drevi bo prvaka ' vaja. Naš pevovodja Je orakra-reL Pridite vsi! u— Samarltanl In ta mar I tanke Rdeče, ga krlia. Danes ob 19. bo skupni sestanek OUZD na Miklošičevi! cesti. Predaval bo inž. Mandrlno o strupenih plinih. u— Jadrarvovke! Danes ob 14. bo ski sestanek, strogo obvezen za vse Sanice. u— Led. Mestna klavnica ljubljanska prične spet razvažanje umetnega ledu v kosih po 12.50 kg. Reflektanti se vabijo, da javijo mestni klavnici količino in čas, kdaj žele led sprejemati. u— Avtobusni izlet v zdravilišče Dobrno 27. t m. Odhod lz Ljubljane ob ">. Zjutraj, povratek ob 22. Zajtrk, kosilo, kopanje v toplicah, vožnja tja ln nazaj 13o dinarjev za osebo. Prijavite se najkasneje do sobote v trgovini »Lustra« poleg Sla-miičeve restavracije. u— Identiteta neznanca ugotovljena. Včeraj smo poročali, da so pripeljali iz Dola, kjer so ga našli na cesti, v bolnišnico neznanca, ki pa je med prevozom umrl. Njegovo truplo so, kakor rečeno, položili na mrtvaški oder v mrtvašnici 'bolnišnice. Ker ni imel nezinanec pri sebi niikakih dokumentov, je morala oblast poizvedovati za njegovo identiteto. Ugotovili so jo šele včeraj in dognali, da je bil to Viktor Puc, rodom iz Gola nad Vipa^s o, stanujoč pa Ob Ljubljanici Srt. 13, v Mostah. Ker se ni točno vedelo, kaj je vzrok njegovi smrti, je oblast odredila obdmk-cijo. Obdukcija pa je pokazala, da je Pu-ca res zadela kap, kakor se je že prvotm.j domnevalo. u— Kolo sta mu speljala In skrila. Iiz^ Pred hiše št. 12. na Poljanski cesti je bilo odpeljano pisarniškemu slugi AJJbir.u Neredu 900 Din vredno kolo, znamke »Puch«. Nered je tatvino prijavil in se je kmalu posrečilo izslediti storilca. Bila sta to 26 letni pekovski pomočnik Jan«=i M. in pa krojaški pomočmik Lojze B. Omo njena sta priznala, da sta res odlpeljaJa Neredovo kolo, toda le za šalo. PokazaM sta tudi, kjer sta ga Bkrrtla in sicer na Tornagovem vrtu na Poljanski cesti, vendar pa policija njuni šali ni prav verjela ter oba pridržala. ♦ Obledele obleke brarva v različnih barvah In pllslra tovarna JOS. REICH. Vremensko poročilo fttevilke sa označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, S temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 6-»mer ln brsina vetra. 6. oblačnost 1—10, 7. padavine t mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenrfjo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 35. maja Ljubljana T, 763A 17.2, 88, mimo, 10. ft.3, dež; Maribor 7, 763.2, 15.0, 90, mfirno, 6, 19.0, dež; Zagrreb 7, 763.5, 17.0, 90. SW1, 10, 22.0, dež; Beograd 7. 76(2.6, 16.0, 90, WNW1, 10, 0.6 dež; Sarajevo 7, 763.8, 18.0, 80, mirno. 7. —, —; Skopi je 7, 761.8, 18.0, 80, EI, 10, —, —; Split 7, 759.7. 21.0. 50. NE2, 5. —, —; Kumlbor 7, 760.7, 38.0, 60, NE1, 4, —, Rab 7, 760.0, 2®.0, 8'J, mirno, 5, —, —. Temperatura: LJubljana 20.7, M.S; Maribor 23.6, 13.0; Zagreb 28.0, 16.0; Beograd 29.0, 14.0; Sarajevo 26.0, 9.0; Skop-lje 27.0, 11.0; Split 30.0, 20.0; manj svetovljanski. V svetlo pl'?jado takih izvoljencem sodi profesor Karlove univerz* in znameniti kritik F. X. Šalda. 0 njen so pri nas že nekajkrat pisali; Fr. Mesesn>->1 je prevel za »Ljjbljanski Zvon« esej iz njegove polnokrvne zbirke >Boje o zitrekc, daljši esej o njem je priobčil lani isti obzornik iz peresa Rajmunda Habfine; pisec teh vrstic ee j? v svojih referatih ponovno in vselej z veliko notranjo radostjo ustavil pred tem izrednim pojavom češke duhovne kulture. Naše kulturno zainteresirano občinstvo utegne zanimati revija, ki jo do danes zaman iščež po naših javnih knjižnicah, namreč »šalduv zšpisnik«. Ta časopis ni samo zrcalo Salde in njegove miselnosti, marved je tudi živa kronika češke duhovne k al ture, kronika, ki jo piše 'eden najduhovitejših Cehov sodobnosti, »šalduv zapisnik« izdaja že šesto leto smihovski založnik O. G i r g a L kateremu je sodobna češka literatura hvaležna za marsikak kvalitetni spis. Kakor vsak dokument o izrednem človeku, je tudi »Šalduv zapisnik« predvsem zanimiv zaradi osebne note svojega urednika in edinega avtorja. Ta časopis je namreč samo in ie-kljvjčno Šaldova tribuna in zavzema zaradi tega med češkimi revijami tako izjemno mesto, kakor ga zavzema Šalda med kritiki in esejisti. Ze šesto leto polni ta mojster čeSkega sloga in sjbtilni oblikovalec sodobnaga mišljenja, ki je- obenem neumoren delavec, številko za številko svojega »Zšpisnikac Dva- Iz Celja e— Predavanje o tuberkulozi. Pod okriljem Ljudskega vseučilišča m krajevne protituberkulozne lige bo predaval v ponedeljek 28. t. m. ob 20. v risalnici celjsko meščanske šole docent g. dr. Ivan Matko iz Maribora o tuberkulozi in šoli s šolsko-bigijenskega stališča. Vabljenil e— Članstvu celjskega Sokola. O priliki župnega zleta v Celju v dneh 9. in 10. junija bo potrebnih okrog 60 bratov, ki bi bili voljni prevzeti službo rediteljev. Ba-vijo naj se do 1. junija društvenemu načelniku br. Poljšaku (Zvezna knjigoveznica v Celju) pismeno ali ustmeno zaradi nadaljnjih navodil. e— Prošnja društvom šmarskega sreza. Društvo kmečkih fantov in deklet v št. Petru na Medvedjem selu priredi 24. junija tekmo koscev v večjem obsegu, združeno z ljudsko veselico. Prosimo, aa blagovolijo društva gornje upoštevati in za morebitna prireditve določijo drugi dan. e— 16 mesecev starega fantka odda občina Celje okolica zanesljivim ljudem za fevojega ali pa v oskrbo proti primerni odškodnini. Stranke, ki bi se zanimale za prevzem otroka, naj osebno ali pismeno javijo svoje pogoje občinskemu uradu za Celje okolico r.a Bregu. e— Brezposelnost. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 11. do 20. t. m. na novo prijavilo 67 brezposelni (39 moških in 28 žensk), posredovanj za delo je bilo 24, odpotovalo je 19, odpadel pa je en brezposelni. Dne 20. t. m. je ostalo v evidenci 585 brezposelnih (550 moških in 35 žensk) napram 562 ( 528 moških in 34 ženskam) dne 10. t. m. e— Otrok pod vozom. V sredo dopoldne je neki voznik na cesti v Kasazah pri Petrovčah povozil štiriletnega rudarjevega sinčka Mihaela Baloha iz Kasaz, Otroka, ki je dobil hujše poškodbe, so prepeljali v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 zvočna opereta »Zemlja smehljaja« in dve zvočni predigri. Iz Maribora a— Zborovanje sadjarjev in vrtnarjev (dravske banovine bo v nedeljo 3. junija ob pol 10. v dvorani Zadružne gospodarsKe banke. Na dnevnem redu je zanimiv referat ravnatelja g. Josipa Priola o pospeševanju koščičnikov in lupinastega sadja v dravski banovini glede na izvoz ln potrebe domačega konzuma. a— šahovski turnir za prvenstvo Maribora, Predsinoči se je odigralo m. kolo šahovskega prvenstvenega turnirja. Lob-kov je premagal Lukeža, Goleč pa Silo. — Prihodnje kolo se bo igralo v ne-oeljo 27. t. m. v kavarni Central. Stanje: Lešnik, Kramer 2 (1), dr. Lipaj, Kukovec, I,obkov 2, Fišer 1 in pol, Stupan, Sila, Lu-kež, Goleč 1, Strniša pol, Ostanek 0 (2). a— Darilo. Ban dravske banovine g. dr. Jtfarušič je naklonil Staniči za socialno skrb rekonvalescentnih delavcev* v Mariboru 1000 Din kot enkratno podporo za preskrbo rekonvalescentnih delavcev, ki so svojo zakonito pomoč izčrpali, pa zaradi belezni še vedno niso sposobni. — Kurato-rij stanice izreka g. banu iskreno zahvalo za to pomoč. a— Predstojnišfcvo mestne policije poživlja vse lastnike motornih vozil, da dvignejo takoj evidenčne tablice za leto 1934. Obenem morajo dokazati, da je plačana državna in banovinska davščina za vozila. Varnostni organi so dobili nalog, da morajo ustaviti z 25. t. m. vsakega vozača motornih vozil, ki ne bo imel do tega dne opremljenega vozila z evidenčno tablico za leto 1934. Proti lastnikom motornih vozil, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, bo uvedeno kazensko postopanje. a— Poskusen samomor. Včeraj popoldne je 171etna pomožna delavka Draga Z. v samomorilnem namenu izpila večjo Jtoličino oetove kisline. Domači so pravočasno opazili njeno dejanje in so poklicali reševalce, ki so jo prepeljali v bolnico, jtjer so ji zdravniki izprali želodec in jo rešili najhujšega. Iz Kranja Kino v Narodnem domu bo predvajal čarobno legendo iz ogrske puste »Marijo«. V naslovni vlogi slavna Annabella. Film je napravljen v našem Banatu in ima za spremljavo krasno cigansko glasbo. Iz Kamnika ka— Nevarno kolesarjenje t Kamniško Bistrico. Nova vozna cesta v Kamniško Bistrico je do Mecesnovca skoro ravna brez znatnejših vzpetosti in je kakor nalašč pripravna za kolesarje. Od Mecesnovca naprej oa je cesta strmo izpeljana po zasilno napravljenem klancu na prejšnjo vozno pot. Ta del ceste ni za kolesarje, ker je ponekod strmina prehuda. Vožnja iz Bistrice nazaj pa zahteva od kolesarja mnogo previdnosti. Vsak, kdor ee spusti po 6trmih in slabo posutih klancih, se podaja v veliko nevarnost, da ga na ostrem ovinku vrže s fcolesa ob drevo ali skalo ali pa v prepad. Tako se je te dni tjdi neki Kamničan vozil oo nevarnem klancu. Ko pa je zavrl kolo, J? padel naprej in priletel tako nesrečno najet številk na leto daje okrog 700 strani teksta, in vse to j'e delo enega samega avtorja (pa ne edina njegova žetev v letu!). Salda ne priobčuje tu samo svojih esejev, študij, kritik, prikazov, marveč tudi svojo ooezijo in prozo, drobne opazke in beležke, celo dovtipne epigrame. Ne piše samo o literaturi, marveč takisto o javnem življenju; ima bistro oko in prodoren duševni pogled za vse, kar giblje našo dobo. Četudi se s tem ali onim ne 6trinjaš, imaš vendarle nad vsako vrstico občjtek, da je kanila kakor kapljica iz polnega kozarca in da njegova misel ni jaden preoedek nekega tujega mišljenja. Ljubitelj češkega jezika in sloga pa predvsem uživa v Šaldovem izra-Ževalnem mojstrstvu. Ako še uvažimo, da je F. X. Salda odličen poznavalec zapadnih literatur, zlasti francoske, si res lahko mnogo obptamo od čitanja njegovega »ZSpisnilta«. Kdor misli, da se naš literat lahko idejno šola samo nekje na zapadu. 5e treba tudi v Španiji, samo ne na Češkem, naj vendarle oh priliki konzultira Saldo. Spoznal bo. da so tu zapadni kulturni rezultati dobili bleščečega interpreta, ki jih je v svoji molni osebnosti srečno spojil z duhovnim bistvom enega najpozitivnejših narodov Evrope. In ta narod, — češki. — nam ni tako tuj, saj •tim sicer ob vsaki priliki napiiamo! —o. Naročite — čitajte £ JITW* -1ANSK1 ZVON" pod cesto, da je obležal nezavesten. Šele po daljšem času ga je našel neki voznik in mu nudil prvo pomoč, nato pa eo ga morali prepeljati v bolnišnico. To nai bo opomin! Iz Litije i— »Šola in dom« bo imtla v nedeljo po maši ob 10. občni zbor v naši osnovni šoli. i— Tatvina v krojaški delavnici. Krojaški mojster g. Leopold Knol je imel v zadnjem času že dva tatinska obiska. Ukradeni sta mu bili dve kompletni obleki, ki jih je izdelal po naročilu strank. Ena obleka je siva. druga črna. Tatvina ie prijavljena orožnikom. Iz Zagorja z— Sodni uradni dnevi, prvi uradni dan bo 4. junija. Potem slede 2. julija, 6. av-gusta, 3. septembra, 1. oktobra, 5. novembra in 3. decembra. z— zaposutev brezposelnih na cesti Radeče—Litija, v torek je odšlo še 32 delavcev na delo v Presko. Skupno je zdaj dobilo na tej cesti 92 brezposelnih zaposlitev, nekaj sto jih pa še čaka. kdaj bodo poklicani. Iz Novega mesta n— Huda nesreča motociklistke. Za binkoštne praznike sta napravila izlet z moto-ciklom v Zagreb Baumkratz Karol, šofer pri knezu Auerspergu v Soteski, in njegova 291etna žena Zofija. Na oovratku pa ju je zadela huda nesreča. Pri vasi Brodu sta privozila na moker teren, da je vozilo zdrknilo. Oba ie z veliko močjo vrglo e sedežev o>b cesto. Baumkratz, ki je po padcu takoj Drišel k sebi, je priskočil k nezavestni ženi, ki je dobila pri padcu ooleg poškodbe na glavi tudi hude notranje poškodbe. Pone-srečenka je bila pripeljana v žensko bolnišnico. n— Taini sokolski izlet. Na binkoštno nedeljo je priredila novomeška sokolska župa orvit tejni izlet, ki se je dobro obnese!. Izleta ee je udeležilo 20 eokolekih edinic, ki so v nedeljo zjutraj odrinile vsaka iz svojega kraja. Vsako društvo je moralo napraviti s svpjega sedeža 25 km dolgo pot k enotnemu cilju — Trški gori. Tj eo Sokole okrog 11. pričakali številni prijatelji z godbo novomeškega Godbenega društva. Ob tej priliki se je na gori zbralo do 500 bratov in seter z župnim (starosto br. dr. Ivanom Vasičem, ki ie imel na zbrano sokol-stvo lep nagovor. Govoril ie tudi nacionalni delavec, učitelj br. Šaša Dominko iz Nemške vasi. n— Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes in jutri, obakrat ob 20.30 in v nedeljo ob 18 30 in 20.30 zvočni film »Carjev valček«. V glavnih vlogah Mar-tha Eggerthova in Paul Horbiger. Predigra Paramountov zvočni tednik. Iz Ptuja j— Šolsko leto na realni gimnaziji v Ptuju bo zaključeno 6. junija. Dne 31. t. m. popoldne bodo dijaki na letnem telovadišču Sokola nastopili z javno telovadbo. Pobirala ee bo malenkostna članarina za kritje stroškov, a morebitni prebitek pripade gimnazijskemu Podpornemu društvu za siromašne učence. Dne 2. junija popoldne in 3. junija ves dan bodo v gimnazijskem po-elopjj razstavljena ženska ročna dela učenk in risbe, ki so jih napravili učenci v teku šolskega leta. Dne 5. junija ob 15, pa bo v slavnostni dvorani Dijaškega doma koncert pevskih zborov, ki obetojijo na zavodu, in godbene produkcije posameznih dijakov in dijakinj. Sprejemni izpiti bodo v časa med 20. in 25. junijem. Prijave za sprejemni iz-Dit, kolkovane s 5 Din, je treba poslati ali predložiti gimnazijskemu ravnateljstvi do 20. junija. Prijavi je treba priložiti krstni list in šolski izkaz, ki dokazuje, da je otrok dovršil vsaj IV. šolsko leto oenovne šole. Priglašenci morajo v koledarskem letu 1934. doseči vsaj starost 10 let. ne smejo pa pred 1. septembrom 1. 1934. dopolniti 14 let. Dan in Čas sprejemnih izpitov bo pravočasno razglašen na oglasni deski v gimnaziji. j— Podpora za pogorelce. Po zaslugi narodnega poslanca g. Lovra Petovarja je ministrstvo za socialno politiko odobrilo podporo v znesku 50.000 Din za pogorelce ptujskega sreza, ki so biLi prizadeti od zadnjih požarnih nesreč. Trboveljska pre-mogokopna družba pa je poklonila brezplačno en vagofn cementa, ki ga bo razdelila sreska organizacija JNS v Ptuju med pogorelce ptujskega sreza takoj, ko bo vagon prispel, o čemer bo sreska organizacija pravočasno obvestila pristojne občinske organizacije JNS. j— Kino bo predvajal v soboto ob pol 21. in v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »H'adno deklico« z Lucijo Englischevo in Jakobom Tiedkejem. V soboto ob 15. in 17. pa bodo mladinske predstave z izbranim sporedom. Iz Prekmurja pm— Številne tat rine koleg. Kolesarstvo je v Piekmurju zelo razvito in zato ni nič čudnega, če eo ob takem številu koledarjev tudi tatvine koles na dnevnem redu. Pred dnevi se je triglava družba uradnikov odpeljala k neki gostilni v bližini Mureke Sobote. Ker je to bilo proti večeru, so kolesa zaklenili in jih prislonili k zidu. Ko »o ee čez čas vrnili iz gostilne, niso več našli koles. Tat jih je odnesel zaklenjena. Po nekaj dneh eo eno izmed ukradenih koles našli na neki njivi v bližini ciganske kolonije. Tatvine koles je prav hudo izslediti. Ukradeno kolo namreč razstavijo in potem nrodajajo posamezne dele. na zrak in sonce Toda, prosimo, oprezno! Vsa koža se je zaradi zimske obleke odvadila sonca, zato se natrite najprej z Nivea-kremo ali Nivea-oljem; oboje varuje in neguje kožo in pospešuje, da postane pri rodno rjava. ARSTVO Vprašanj® cmimU samoupravnih hranilnic H kongresu samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije, ki se je vršil preteklo nedeljo v Beogradu, je generalni direktor Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič napisal za beograjsko »Vreme« članek pod naslovom »Značaj samoupravnih štedionica«, v katerim med drugim predlaga, da bi Poštna hranilnica postala centrala jugoslovenskih samoupravnih hranilnic. Ta svoj predlog utemeljuje takole: O priliki kongresa se je opazilo, da so se sf/moupravne hranilnice končno opredelile v svoji grupaciji med državnimi denarnimi zavodi na eni strani in privatnimi denarnimi zavodi na drugi strani. Uvidele so, da jim je mesto le v zajednioi z državnimi hranilnicami, ker imajo kot javnopravne ustanove enake cilje in naloge pri zbiranju hranilnih vlog. Dočim je privatnim denarnim zavodom zbiranje vlog le sredstvo za dajanje kreditov poslovnemu svetu, pri čemer gre tendenca za čim večjim dobičkom, se javnopravne hranilnice ustanavljajo predvsem z namenom, da malim vlagateljem iz najširših slojev naroda omogočijo absolutno sigurno zavetišče. Javnopravne hranilnice se drže zaradi tega pri plasiranju pridobljenih vlog docela drugačnih principov kakor privatne banke. Predvsem si prizadevajo, da dosežejo čim večjo solidnost svojih poslov. Na drugi strani pa stremijo za tem, da z dajanjem kreditov dosežejo tudi splošno koristne cilje. Ti osnovni principi poslovanja ust\wrjajo mejno črto med javnopravnimi hranilnicami in privatnimi bankami. Zato je prirodno. da se samoupravne hranilnice grupirajo skupaj z državnimi zavodi, da s skupnim delom poiščejo zaščito svojih specialnin problemov. Eden od teh problemov, ki je največji in najvažnejši, je ohranitev popolne likvidnosti samoupravnih hranilnic. Moramo si biti na jasnem, da bo mogoče obnoviti zaupanje publike nasproti denarnim zavodom samo tedaj, kadar bodo vlagatelji lahko vedno na prvo zahtevo dobili povrnjeno vlogo. Hranilnice morajo torej paziti, kako plasirajo sredstva. Toda poleg tega morajo imeti neko skupno zaledje za primer naglih trenutnih potreb po gotovini. Tako zaledje more biti samo skupna hranilnična centrala, ki bi prejemala po določeni obrestni meri nezaposlene denarne viške posameznih hranilnic z obvez j, da jih na prvo zahtevo zopet vrne, centrala pa bi lahko posameznim hranilnicam tudi priskočila na pomoč s kratkoročnim kreditom na lombard vrednostnih papirjev ali drugih vrednosti iz portfelja. Velika in močna centrala. :ia katero bi se naslonile vse hranilnice, bi lahko z velikim uspehom izravnavala trenutno denarno obilico na eni in trenutno pomanjkanje gotovine na drugi strani. Taka centrala samoupravnih hranilnic bi mogla brez posebnih formalnosti postati v naši državi Poštna hranilnica. O tem vprašanju se že precej raztnišlia in se delajo že konkretni predlogi. Zaenkrat pa želi pisec članka samo naglasiti potrebo take centralne ustanove, okrog katere bi se zbrale samoupravne hranilnice v svrho zboljšanja svoje rentabilnosti in likvidnosti. Problem, ki ga načenja generalni direktor dr. Nedeljkovič, je brez dvoma zelo aktualen. Zlasti v današnji težki dobi 6e čjti tudi potreba centraL institucije za izravnavo viškov in denarnih potreb posameznih zavodov, tako hranilnic, kakor tudi privatnih bank. Tega vprašanja se je »Jutro« na tem mestu dotaknilo pred dobrim mesecem (10 aprila), ko je v zvezi z organizacijo našega denarnega trga opozorilo, da je treba razmišljati o tem, da se z državno garancijo ustanovi institucija (ali več institjcij) za izravnavo denarne potrebe med posamezni mi zavodi, kjer bodo zavodi lahko kratkoročno nalagali svoja razpoložljiva sredstva in kjer bodo drugi denarni zavodi v trenut ni sili lahko dobili denarna sredstva. Pri tem je >Jutro« omenilo n. pr. Češkoslovaško, ki je nedavno ustanovila poseben reeskont-ni in lombardni institut za denarne zavode. Kakor na eni strani priznavamo potrebo centrale za samoupravne hranilnice, tako se na drugi strani ne moremo prav strinjati • predlogom dr. Nedeljkoviča, da bi Poštna hranilnica postala taka denarna centrala sa moupravnih hranilnic, ker je jasno, da mo ra biti taka centrala skupna 'letanova hranilnic samih, ki bi imele tudi vpliv na sodstvo in na poslovanje ustanove. Poštna hranilnica je čisto državna ustanova, na katero poslovanje posamezne hranilnice ne morejo imeti nikakega vpliva. Tudi v drugih državah ne vidimo siičnih primerov. V Češkoslovaški imajo tamošnje češke hranilnice svojo centralno banko (Ustfedni banka 8?-skych epofitelen) nemške hranilnice pa svojo (Zentralbank der deutschen Sparkassen in der ČSR). Vrh tega Je bil nedavno a posebnim zakonom ustanovljen omenjeni re-eskontni in lombardni institut. Slično centralo, kakor češkoslovaške hranilnice, imajo tudi avstrijske hranilnice (Zentralbank der deutschen Sparkassen Wien). V Madžarski pa obstoja skjpna centrala bank in hranilnic (Centrala denarnih zavodov). V vBeh teh primerih pa imajo v centralah včlanjeni denarni zavodi sami neposredno vpliv na poslovanje centrale. Ker se po navedbi dr. Nedeljkoviča pri nas sestavljajo v tem pogledu že konkretni predlogi, bi bilo nujno potiebno, da k stvari zavzamejo svoje tališče predvsem nase hranilnice same. Izredni občni zbor Združenja trgovcev Iz ljubljanske okolice Ljubljana, 24. maja. Danes dopoldne ee je vršil v Trgovskem domu izredni občni zbor Združenja trgovcev iz ljubljanske okolice, za katerega jž bilo precejšnje zanimanje. Na dnevnem redu je bila eamo ena točka, namreč ponovne volitve odbora za triletno dobo. Redni občni zbor Združenja se je letos Že vršil {e 7. marca in }e bila takrat e večino treh glasov izvoljena nova uorava a predsednikom g. Jo-eipTm Spornom. dočim je ostala druga lista, kjer je bil nosilec Franc Zehal v manjšini. Proti pravilnosti teh volitev pa sta se pritožila g. Franc Zebal in Josip Pevec na Zbor- nico za TOI, ki Je to volit v® razveljavila. Današnji izredni občni zbor je- otvoril in vodil dosedanji predsednik Josip Sporn. ki je pozdravil zborničnega konsulenta Frana Žagarja in zaslopnilia Zveze trgovskih združenj g. Pavla Fabiaaija. V kratkih besedah je pojasnil povod za razve! j«vijen> volitev, nakar Je zbornični bonsulent g. Žagar pojasnil, da je zbornica pritožbi ugodila, ker je na občnem zbora 7. marca volilo 15 oseb, ki niso bili člani združenja in so le člar« zastopali kot pooblaščenci, kar pa ni dopustno. Ker je pri takratnih volitvah znašala večina le tri glasove, ie ta okolnost, ki je tudi združenje ni spodbijalo, dala dovolj povoda za razveljavljenje volitev. Potem, ko je občni zbor sklenil, da ee voli i listki, je g. Viktor Jeločnik z Viča predložil kandidatno listo dosedanjega odbora z g. Josipom Spornom na čelu. Voditelj opozicije g. Fran Zebal z Rudnika je nato izjavil, da |e njegova skupina že zadnjič predlagala kompromisno listo in se je pozneje njegova lista razlikovala od odboro-ve liste le glede dveh ali treh kandidatov. Izjavil je, da je njegova skupina nadalje pripravljena za kompromis. Med govorom g. Zebaia je nastalo prerekanje zlasti glede vprašanja, ali smejo kandidati prve liste kandidirati tudi na drugi listi. Na poziv predsednika, da predloži svojo listo, je g. Zebal zahteval desetminutni odmor, da more sestaviti to listo. Ta odmor so zborovalr.i dovolili šele z glasovanjem. Po navodilih zborničnega konsjlenta g. Žagarja, ki je nadzoroval potek volitev z največjo natančnostjo, sta bili ob<» listi Se korigirani, ker ee je izkazalo, da nekateri kandidati niso vpisani ▼ imenik članstva. Volitve eo »e vršile na podlagi scenama, ▼ katerega je bil vpisan vsak član, ki je prišel na občni zbor. Tudi ta lista je bila kontrolirana in je bilo izločeno nekaj volilcev. ki niso člani, odnosno so zastopali člane. Po končanih volitvah eo ekrutinatorji pregledali oddane listke in le bil ugotovljen naslednji rezultat: volilo je 96 upravičencev in je bilo 61 glasov oddanih za Spornovo listo, ostalih 35 glasov pa ra Zebalovo listo, tako da je bila izvoljena Hpornora lista. V upravo so bili izvoljeni gg.: Sporn Josio z Jezice, Šetinc Davorin z Vrhnike, Maja-Ton Joško iz Borovnice, Kregar Dora l« DravelJ, Jeločnik Viktor lz Rožne doline, OgTln Ivan z Laverce, Rant Ivan li D. M. v Polju, Logar Jernej iz St Vida, Rohne Ivan s Sela-Moste, Bartl Hinko iz Rožne doline, Ambrož Alojzij lz D. M. v Polju, Hafner Lovro iz Preske, Toni Jakob iz Lanišča in Javornik Franc z Gline; v nadzorni odbor pa: Petrič Ivan, Sušter-šlč Joško in Jelačin Joško. Razen tega j? bilo izvoljeno tudi razsodišče in pa delegati za zvezni občni zbor. Po volitvah eo se zborovala takoj mirno razšli. Oficielna razstava Grčije na letošnjem Ljubljanskem velesejmu Prvič, odkar obstoji ljubljanski veleeejem, in tega je 14 let, se bo letos Grčija oficielnn udeležila te naše gospodarske prireditve z vzoici izdelkov grške industrije. Uprava ljubljanskega velesejma je v ta namen odstopila precejšen del paviljona >Gc, kjer bodo Grki priredili svojo zanimivo in za vsakogar pojčno razstavo. Grški narod nam je simpatičen že od nekdaj. Vežejo ga prijateljske in politične vezi s Srbijo še izza balkanske vojne. Zato je prav, da se tem vezem priključijo še 'ekonomske in želeti je. da bi ljubljanski velesejem s svojo razstavo znatno pripomogel k gospodarskem« zbližan ju obeh narodov. Razstavo organizira v imenu grške vlade uprava velesejma v Solunu. Naše ministrstvo trgovine je dodelilo organizatorjem svojega eksperta v osebi gosp. Mandida, ki je istočasno tudi tajjiik grško-jugo6lovenskega komiteja. V Beogradu ee 'jstanavlja posebna trgovinska agencija, ki naj bi na komercialni hazi pospeševala zamenjavo industrijskih in agrarnih dobrin med Jugoslavijo in Grčijo. Razstava bo obsegala grške proizvode, ki so predvsem namenjeni za izvoz, kakor ter pentin, kolofonija. svilene tkanine, južno sadje, posušeno grozdje, grška vina itd. in pa produkte grške industrije. Vseh grških razstavljalceiv bo 89. Iskreno želimo, da bi naši trgovci s to razstavo mnogo pridobili in da bi spoznali produkcijsko moč Grčije, kar naj pripomore k poglobitvi medsebojnih trgovinskih odnošajev. Naša trgovinska politika je prav po sebno interesirana na dobrih gospodarskih odnošajih z Grčija Gospodarske vesti = Naš uvoz cinkore rude. Kakor poročajo iz Splita, jo te dni prispel v tamošnjo lu-ko parnik »Preiejednik Kopajtič« s tovorom 1000 ton cinkove rjde, ki jo je pripeljal po naročilu »Cinkarne« d. d. v Celju. To je bil prvi transport te rude v našo državo preko splitske luke, kar je vzbudilo pozornost. Doslej je Cinkarna v Celju rudo dobivala iz Afrike in Sardinije preko Sušaka, sedai pa ee poslužuje tudi splitske like, ker zaradi tega nima nikakin večjih stroškov. Železniška tarifa za jadranske luke je namreč izenačena in stane prevoz iz Sušaka prav toliko, kakor iz Splita. Poverjenik »Cinkarne« d. dL v Celju inž. Pipuš je ob tej priliki podal splitskim novinarjem v razgovoru pojasnilo na vprašanje, zakaj podjetje ne uporablja domače rinkove rude. Iz tega pojasnila }e razvidno, da naša domača cinkova ruda i« Trepče pri Koeovski Mitrovici po svoji kakovosti sicer ne zaostaja za grško ali angleško rudo, vendar podjetje ne more kupovati te rude iz enostavnega razloga, ker prihaja k nam inozemska ruda ceneje. Rudnik v Trepči tudi še nima vseh potrebnih tehničnih naprav. Pri te; priliki je inž. Pipuš pojasnil, da Cinkarna v Celfj ni eamo edina tvornica te vrste v Jugoslaviji, temveč na veem Balkanu. Osnovana je bila 1. 1873. Po uedinjenfa je bila nekaj časa tvornica v obratu države, nakar jo je država dala v zakup »Cinkarni« d. d. Pri tej družbi pa je drifeva udeležena z eno tretjino delnišk« glavnice. Podjetje izdeluje poleg cinka iu cinkove pločevine tudi cinkovo belilo in fvepleno kislino = Oddaja zaknpa bnffeta na postaji Rakek ee bo vršila potom ofertne licitacije pri direkciji državnih želeenic v Ljubljani 23. linija. rr-. Prodaja starih lokomotiv, kotlov in tenderjev se bo vršila potom ofertne licitacije 9. junija pri ekonomskem oddelku ge- Proti bolečinam v ledjih uporabljajte SLOAJTOV LI.V1MENT. Ce ras napa-de}« bolečin«, tamiiite nalahno br« t tiran j«, slo JT.oa-norega Linimeata. ki nn prodre v ioio, gre-e fa pom-iri obolele de>, takoj odpra-ri bolečine, da m prirr kmsiu dobro počutit«. Uporabljajte Sloanov Li-nim«r>t x<>pe.r rermatnem, jshias. boiečioe ▼ k-via, bodečm« r Mjib, bolečin« k-ontuzije io diarton.:ie i« zoper TBe -vrtM bolemi mič-ičja. * CM)1t» »e ▼ Toeh lek ar-oah te Anoferf V.h. LI N I M E NT ODPRAVI BOLEČINE Odobraao od min. »oc. pol. In nar. »dra-rja 8. br. fiBT od 16. marca 1932. neralne direkcije državnih želsznic ▼ Beogradu. = Dobave. Direkcija dnžavega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 4. junija ponudbe glede dobave 180 kg lanenega firne» ža in 100 kg minija; do 11. junija pa gleda dobave 1 ročne kabelske dvigalne naprave. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 6. jiumija ponudbe glede dobave kavčukastih cevi, bencinskih svetiljk, polj-fikih kovačnic, čistila za filtriranje vode: do 7. junija glede dobav? orodja za. krojača in Čevljjarje. žebljev, podkovlc, lesenih klmcev, smole, čebelnega voska, raznih čopičev, pločevine itd.; do 8. junija pa glede dobava večje množine vijakov in brusnih plošč. — Dne 29. t. m. ee bo vršila pri ekonomskem oddelku komande mornarice v Zemunu direktna pogodba za dobavo 2000 komadov zimskih mornarskih maj. Borze 24. maja. Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji ostali v glavnem nespremenjeni. Devizi London in Berlin sta nekoliko popustili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 9.37 — 9.47 (v Zagreba promet po 9.4450). Španske pezete so bile v Zagrebu zaključene po 6.4975. v angleških funtih pa je bil promet po 252.75. Na zagrebškem efektnem tržišču ee Je Vojna škoda za kaso in za maj trgovala po 309. Promet ie bil tudi v 7% Blairovcm posojilu po 52.50 in v 8°/o Blairovem posojilni po 57. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2311.51 — 2322.87, Berlin 1339.58 — 1350.38. Bruselj 796.91 — 800.85, Curih 1108.35 — 1113.85, London 172.80 - 174.40, Newyork 3376.33 - 3404.59. Pariz 225.02 — 226.14, Praga 142.01—14287 Trst 289.46 — 291.86 (premija 28.5 odst.). Zagreb. Amsterdam 2311.51 _ 2322.87. Berlin 1339.58 — 1350.38. Bruselj, 796.91 do 800.85, London 172.80 — 174.40. Milan 289.46 do 291.86. Newyork kabel 3398.33—3426.59, ček 3376.33 — 3404.59. Pariz 225.02-226.14, Praga 142.01 — 142.87, Curih 1106.35 do 1113.86. Curih. Pariz 20.30, London 15.6250, New-vork 307.25, Bruselj 71.90, Milan 26.15, Madrid 42.1250. Amsterdam 208.50. Berlin 121.05 Dunaj 57.45. Stockholm 80.60, Ctelo 78.50. Ko-benhavn 69.80. Praga 12.8150, Varšavg. 58.1 ^ Bukarešta 3.05. Danajj. (Tecaii v priv kliringu ) Beograd 10.58. London 27.43. Milan 45.73, Nervrork 537.44, Pariz 35.58, Praga 21.79, Curih 174.93, 100 S v zlatu 128 S pap. EfeVi. Ljubljana. Vojna škoda 307 _ 909, 7*'« investicijsko 70 — 71, 8°/o Blair 56.50 Jen, 7% Blair 52 den., 7°/o Drž. hipotekama banka 67 — 68, 4% agrarne 36 — 37, 6°/» begluške 53.50 — 54.50. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 308 — 309, za maj 308 — 310, za junij 308 den., za julij, avgust, september 308 bi., 7°/« investicijsko 70.50 den., 4V» agrarne 37 den., 7°/e Blair 52.25 — 52.50, 8°/» Blair 57—57.125, 7% Drž. hipotekama banka 65.50 — 66.73, 6°/e begluške 53.50 den.; delnioe: PriviL agrarna banka 215 — 217, Gutmann 80 bln Sečerana Osijek 140 — 160, Trbovlje 89 do 90, Isie 20 bi. Dunaj. Državne železnice 15, Ruše 7, Trboveljska 10.95. Alpine-Montan. 10-70. Sečerana 16. Blagovna tržišča 21 TO + Chicago, 24. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 90.25, za julij 88.875, za september 92.75; koruza: za julij 51.375, za september 53. + Ljubljanska borza (24. t m.) Tendenca za žito čvrsta. Nudijo 66 (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pient-ea (po mlevski tarifi): baška. 79-80 ke oo 187.50 — 190; baška, 80 kg, po 190 do 192.50; koruza (po mlevski tarifi): popolnoma suha s kakovostno garancijo za maj 135 — 137.50; moka: baška >0« po 285—290, banatska 292.50 — 295. četrtič prezident Kako je zgrajeno uesoljstuo? Skrivnostne pramegle - 75.000 bilijonov zvezd T. G. Masaryk je bil včeraj ob 10. dopoldne ponovno izvoljen za prezidenta CSR. Dobil je 327 glasov LESOREZ S L I K A R J A-G R A F I K A ELA JUSTINA Vlaki na brezžični pogon Prevrat v železniškem prometa Ameriški tisk premleva z vso obširnost-jo najnovejšo Teslovo senzacijo, o kateri imo te dni poročali tudi mi, namreč senzacijo, ki ne pomeni nič drugega, nego da je našemu slavnemu rojaku uspelo rešiti vprašanje brezžičnega prenosa električne »le. 2e nekoliko desetletij se je Niikola Tesla, ki ga Američani imenujejo največjega Edisonovega tekmeca, delal na rešitvi tega problema, ki ga je tudi kot prvi načel, kakor je bil sploh prvi, ki je po Hertzu odkrite električne valove uporabil v radio-te.legrafične svrhe. Tesla in ne Marconi, ki se je samo okoristil z njegovimi idejami, je namreč pravi izumitelj radiotelegrafije, samo da je reklama, ki si jo je delal italijanski inženjer z njegovim izumom, za dolgo časa mogla zasenčiti pravega očeta. Marconi se je v zadnjih letih bavil isto tako s problemom brezžičnega prenosa velikih električnih energij, a pri tem ni prišel niti tako daleč kakor Tesla v svojih prvih početkih. ko je že mogel na daljavo prižigati električne žarnice, ne da bi bile v kontaktu s strojem, ki je proizvajal električno energijo. Sicer je tudi Marconi t svoje jahte v Genovi prižgal brezžično obločnice na razstavnem prostoru zadnje svetovne razstave v Svdnevu, a tedaj je Slo bolj za tehnično igračkanje. S svoje ladje namreč ni oddajal toka, ki bi bil potreben, da bi obločraice zagorele, temveč samo minimalno količino brezžične energije, ki je zadostovala, da je v sydneyski električni centrali sprožila vzvod, ki je vključil tok za električno razsvetljavo na razstavi. Energija vseh evropskih brezžičnih velepostaj skupaj ne bi zadostovala za kaj več in ne bi bila sposobna spraviti brezžično v obrat niti ene lokomotive, kakor se je posrečilo sedaj Tesli z novim načinom prenosa velikih električnih sil. Podrobnosti o tem njegovem novem načinu ne vemo, on sam je o njem molčal, ker je hotel svet presenetiti z izvršenim dejstvom: z železniško progo, ki bi na njej vozili vlaki z brezžično oddano energijo iz posebne centrale. Toda po indiskretnosti enega njegovih asistentov je prišla stvar v javnost, še preden so se poskusi v manjšem obsegu prenesli v prakso. Ta asistent pripoveduje, da je Tesla v zadnjih let h neumorno eksperimentiral in izpopolnjeval svoj izum, dokler ni prekoračil stanja golih laboratorijskih poskusov in mu ustvaril podlago za praktične poskuse na veliko. Ti poskusi se bodo izvršili sedaj na 60 km dolgi že- Večje plače, manjša brezposelnost Ameriške Zedinjene države so predložile Mednarodnemu uradu za delo v Ženevi poročilo o uspehih skrajšanega delovnega časa. Iz poročila izhaja, da se je štiri-deseturni delovni teden v Ameriki zadnje leto obnesel kljub temu. da so se istočasno dvignile mezde Obenem navaja poročilo, da se je dvigni! tudi indeks zaposlenosti. O mezdah so posebno zanimivi podatki, ki pravijo, da je znašala povprečna mezda v letošnjem januarju 20.21 dolarjev V oktobru 1932 pa je znašala mezdna povprečnini samo 19.40 dolarjev. V celokupni ameriški industriji $0 skrajšali delovni čas za 10 odst. Razveseljivo pa je. da so se kljub temu ukrepu zvišale mezde, in sicer za povprečno 15.8 odst na uro i« za 4.2 odst. na dan. Seveda je k temu mno?o pripomogel program vlade za javna dela. Ameriška vlada je s svoi;m postopanjem zaposlila 4 milijone ljudi. Zanimivo je, da brezposelnost v Ameriki polagoma, a stalno upada, istočasno pa naraščajo plače v vseh strokah in kategorijah. lezniški progi ob niagarskih slapovih, ki so jo dale oblasti slavnemu raziskovalcu na razpolago. Na tej progi bo vozila za po-skušnjo velika lokomotiva s št;rimi vozovi, Teslova centrala pa bo oddajala zanjo brezžično energijo. Ni nobenega dvoma, da bodo tudi ti eksperimenti imeli popoln uspeh, pišejo ameriški listi. Kakšen pomen bo imelo to za bodoči razvoj železniškega in vsega drugega prometa, si lahko mislimo. Najnovejši Teslov izum je sposoben zrevolucionrrati tehniko in dati vsemu svetu nov obraz, kakor mu ga je dal svoječas-no izum parne lokomotive ali pozneje in-dustrialno izkoriščanje izmeničnega toka, ki je tudi Teslova iznajdba. Kako veliko je vesoljstvo? Na to vprašanje še vedno ni dokončnega odgovora. Vsako leto globlje prodira Sloveški duh vanj, a do konca mu ne pride. Danes vemo, da se razprostira okrog 300 milijonov svetlobnih let okrog nas, premer »znane« nam vesoljnosti znaša torej 600 milijonov svetlobnih let Kaj je svetlobno leto? Svetloba se giblje z brzino 300.000 km na sekundo in to je komaj 1 svetlobna sekunda. Naš sončni sistem je v primeri z vesoljnostjo neznatno majhen. Od sonca do zemlje rabi svetloba komaj 7 minut. Toliko časa potrebuje, da prepotuje pot 136 milijonov kilometrov. Do najbližje zvezde stalnice je razdalje za kakšni dve svetlobni leti. Toda današnja astronomija računa s stotinami, tisoči in milijoni, celo sto milijoni svetlobnih let. V prejšnjem stoletju so se zvezdoslovci bavili bolj z raziskovanjem sistema Rimske ceste, danes pa jih zanimajo predvsem spiralne pramegle, to so samostojni sistemi Rimskih cest, ki nimajo z našim svetov- nim sistemom nobene zveze in vsebujejo sami milijone in tudi milijarde zvezd. Posebne zasluge za raziskovanje spiralnih me-gel ima sloviti ameriški zvezdoslovec prof. Hubble z observatorija na Mountu wil-sonu. Njegovo delo nam je dalo nekakšen zadovoljiv pregled vesoljstva. Daljave, ki nas ločijo od spiralnih pramegel, se seveda ne dajo več meriti s starim geometričnim načinom merjenja kotov, temveč samo še s pomoč jo spektroskopa in ostroumnimi na-Irkami. Kakšno delo pa je to, si lahko predstavimo. če zvemo, da je Hubble fotografiral v nekoliko letih samo na majhnem kosu severne nebesne poloble 44.000 pramegel. Na nekih mestih je šlo do 300 pramegel na površino, ki ni večja od navidezne površine meseca. Vsega skuj>aj bo kakšnih 75 milijonov pramegel. In vsaka ima, kakor rečeno, na milijone in tudi milijarde zvezd- Zanimivo je. da so pramegle v pasu Rimske ceste bolj redko posejane, kar je nelogično, če je res, da nimajo nobene zveze z našim svetovnim sistemom. Ugibali so z» vzrokom in 90 našli, da morajo biti v prostorju Rimske ceste mnogo temnih »oblakov«, nakupičenj redke materije, ki pa vendar požirajo svetlobo pramegel. Na nekih mestih so ta nakupičenja kozmične prašne mase bolj redka dn tam skozi sevajo nekatere spiralne megle. Vsako izmed 75 milijonov svetovnA sistemov ima milijardokratno maso našega sonca, a vendar je vesoljnost kot takšna prazna. Povprečna oddaljenost pramegle od pramegle je milijon svetlobnih let. srednja gostota vesoljnosti je zato fantastično majhna: 1 g materije gre na prostornino 100 bilijonov kubičnih kilometrov! Premer ta čas znanega vesoljstva znaSa, kakor rečeno 600 milijonov svetlobnih let To pa gotovo še ne predstavlja njegovih meja. Na ta ali oni način se bo manoeti gotovo posrečilo, da bo segla še globi je v prostorje. Po cenitvi, ki gotovo 'ni pretirana, je v prostorju, ki ga poznamo, kakšnih 75.000 bilijonov zvezd. NEKAJ ZA VSE Beljakovine so pred vsem »novi stalnega telesnega ogrodja, dočim so ogljikovi vodani ln maščobe hitro minljiv« podlage vsakdanjega življenja. ★ Ob vetru z brztno 15 m na sekundo občutimo mraz petkrat huje nego v brezve-trlju. * Lasje rasejo najbolj med dvajsetim in tridesetim letom. + «m starejša in čim bolj suha je kakSna smotka, tem manj nikotina se pretvori pri kajenju v dim. Državni udar v Bolgariji čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Novi režim v Bolgariji Mi ft • Y Skupina vojaštva v soboto zjutraj na •ofljsfeeta trgu Noreokl Dve važni odkritji Diagnostični aparat za ugotavljanje krvnih bolezni Umetna slonova kost |ilcuocaiiiA o i i jev o u »j. c o r g 1- Kakšen Je ameriški raj Tik pred binkoštnimi prazniki je uničilklavniško četrt v Chicagu požasten ogenj, ki pa ni bil prvi v zgodovini tega mesta. 2e 1. 1871. je neka krava v hlevu prevrnila petrolejko. V trenutku je nastal požar, ki je upepelil 17.000 hiš. Zgorelo je tudi 200 ljudi. Zavarovalnice so morale plačevati tako visoke zavarovalnine, da so šle po vrsti v konkurz. Zaradi te katastrofe je bil uvoz živine v Chicago nekaj časa prepovedan. Polagoma pa so Američani pozabili na katastrofo in krava, ki je njihovim prednikom prinesla toliko gorja, je postala pridobitni simbol mesta. Razmahnila se je silna mesna industrija in trgovina z žitom, a tudi korupcija, gang-sterstvo in drugi izrastki. Največji škandal pa je nastal, ko je Upton Sinclair izdal knjigo »Močvirje«, v kateri je popisal neskočno umazanost mesta in nesnažnost v klavnicah pri izdelovanju konzerv. Zaradi te knjige, ki je prenazorno orisala chicaške pridobitne razmere, so morali za nekaj let skoro popolnoma ustaviti izdelovanje konzerv, ker so se ljudem tako zga-bile, da jih niso hoteli več kupovati. Medtem pa so klavnice izboljšale metode za konzerviranje in mesna industrija je zopet jela procvitati. Iz New Yorka poročajo o izumu nove aparature, ki bo za diagnostične svrhe velikega pomena. Odkrili so, da prodirajo infrardeči žarki skozi kožo, dočim jim je žil je neprodirna ovira. Tako je mogoče s temi žarki fotografirati krvotočni sistem na posebne plošče in ugotoviti vse spremembe in nepravilnosti v žilju prav tako nazorno kakor v okostju s pomočjo Ront-genovih žarkov. Tako je medicina dobila nov pripomoček s& ugotavljanje bolezni. Na zadrtem Eborovauju nemgkBfc. kemikov v KOtau »j poročali, da Je twpek> karbolno kislino, ki nastaja pri pretvorbi premoga v koks, s posebno reakcijo s for-malinom spremeniti v »nov, ki kaie vse lastnosti slonove kosti. Ta snov ima trdoto kakor prava slonova kost in se da na isti način tudi obdelovati tn rezljsrti. Aerovlak Moskva—Krim »Zračna lokomotiva" s tremi jadralnimi letali Razen Fordovih tvornic v Detroitu in elektrarne družbe General Electric Co v Shenectadyju, država New York, ni nikjer na svetu tako titansko velikih industrijskih naprav kakor se z njimi ponaša Chicago. Ta mlada naselbina neprestano narašča. Prebivalstvo se pomnoži vsako leto za sedemdeset tisoč ljudi. Zasuli so že ogromne komplekse Michiganskega jezera, da so lahko zgradili udobne avtomobilske ceste za svetovno razstavo 1. 1933. Prav tako stojita na tleh zasutega jezerskega brega akvarij in stadion. Prej so prihajali prebivalci vzhodnega dela poleti v kopalni obleki iz bivališč po jezeru navzdol na kopanje. Zdaj so se razmere tako predru-gačile, da se morajo voziti z avtomobili, če hočejo priti k vodi. Milijarderji žive v jeseni v New Yorku, poleti na Floridi, pozimi v Beverly Hillsu v Kaliforniji, časih tudi v Niči. V Chicagu je le malo velekapitalistov. Kljub Mi-chiganskemu jezeru, kopališču in drugim udobnostim je namreč Chicago pusta naselbina, polna dima, blata, hladnih vetrov, domovina zločincev, gnezdo bede. Nebotičniki se lahko naslikajo in opišejo, lesene bajte v Chicagu se ne dado ne fotografirati ne opisati. V Evropi bi jedva našli kaj sličrjega, kar spominja na ta bivališča, še celo jame v Armeniji in ilovnate koče v Besarabiji so boljše od lesenih bajt v Chicagu. Tam je človek vsaj zavarovan pred dežjem in mrazom. Zadostuje, da si človek ogleda dve ali tri bajte v tem svetovnem mestu. Čeprav so stisnjene, najdeš v vsaki štiri do pet »stanovanj«. Vsako 25 do 30 dolarjev mesečne najemnine. Draginja Je neznosna. Američani pa si znajo pomagati. V vsaki sobi so štiri ležišča za osem oseb, ki spe v dveh posadih, eni podnevi, drugi ponoči. Otroci ležijo v košarah za sadje ali v zabojih. Vsi ti najemniki imajo običajno skupno stranišče, ki je v kleti. Kjer pa ni kleti, stoji hiša na koleh, dva metra naa zemljo in plava v smrdljivem zraku. Par minut potem, ko zapusti žična železnica industrijsko središče, prispe potnik že v ta zaklonišča. In čim dalje gre proti jugu ali zapadu, tembolj zadušljivo postaja ozračje. Kajti tam se že razprostirajo klavnice in kmalu se začne tudi razvpito podzemlje. Napadi na državne tožilce ali tihotapce, ki jih odnašajo s svin-čenkami v telesu z bojišča za vsakdanji kruh, 90 vsakdanji prizori. Chicago river, ki se izliva v Michigan-sko jezero, je svojčas dajala mestu pitno vodo, vodo za kopanje in tudi za stranišča. Toda nenadoma se je pojavil tifus Jn tedaj se je nehala stara praksa. Kaj so storili Američani? Obrnili so reko, da teče od zadaj naprej in poslej je boljše. Pred dvetdesetiml leti je bil Chicago še tiha vas. Pred šestdesetimi leti so se pojavile klavnice, kmalu nato so nastala še skladišča za žito. Danes je Chicago sve- V torek po binkoštnih praznikih se je v Moskvi dvignil v zrak prvi ruski aerovlak, sestoječ iz »lokomotive«, ki ni nič drugega nego motorni aeroplan ter iz treh »vagonov«, ki so tri jadralna letala. Aerovlak se je dvignil v zračne višave na moskovskem letališču Tušinu z namenom, da napravi 850 km zračne vožnje in pristane v Koktebelu na Krimu. Poskusno vožnjo z aerovlakom so imeli v Moskvi že pred nekaj dnevi in se je dobro obnesla. Aerovlak, ki se je zdaj odpeljal na Krim, ima samo pet mož posadke, v vsakem jadralnem letalu pa je po en pilotski manipulant, ki skrbi za to, da sledi »voz« v redu. Aerovlak se bo ustavil medpotoma v Harkovu. Vožnja na Krim je torej prav za prav druga vožnja ruskega aerovlaka, toda prvi resni poskus za realno preizkušnjo te prometne naprave. Prvi polet nad Moskvo, ki se je popolnoma posrečil, je trajal samo pol ure. Tudi je razlika med poskusno vožnjo aerovlaka nad Moskvo v tem da je pri poskusnem poletu imel aerovlak le dva »voza«, dočim ima na sedanji vožnji tri. Ce se bo vožnja na Krim posrečila, imajo v Moskvi nadaljnji načrt, da bi polet z aerovlakom iz propagandnih ozirov podaljšali do Vladivostoka. Aerovlak ima za Rusijo poseben pomen, ker je to država ogromnih razdalj. Družba »Osoviahhn,« ki ji je podrejeno civilno krtaktvo v R*. siji, se nadeja, da predstavlja aerovfek prometno sredstvo, ki bo rešilo problem hitrejšega prevažanja potnike«' m manjših tovorov na velike distance. Naprava kna za Rusijo tem večji pomen, ker je njeno železniško omrežje zelo redbo, vožnja pa, kakor kaže, ne bo draga. ANEKDOTA V svojih začetkih Je slo-vtti romanopl. sec Wells izdajal s svojim. prijateljem Henleyem tednik vrhe Nenv Review«, ki je imel samo eno napako: da se je zanj oglasilo premalo naročnikov. Nekega dne je Wells s svojim prijateljem stal ob oknu. Mimo je Sel pogrebni sprevod. »Dal Bog, da bi ne M baš nafi naročnik,« je dejal Henley Welkm. VSAK DAN ENA Kozmetična potrata Londonski zdravnik dr. Douthwaits je izračunal, da potrošijo ženske v angleški prestolnici letno 20 milijonov šilingov za lepotičenje in razne zdravilne pripomočke, ki jih umetno pomlajajo. Največji del tega zneska odpade na vitkostne kure. Kupčija tovno mesto z milijonskim prebivalstvom I s kozmetičnimi preparati uspeva kljub krite organiziranim podzemljem, ki prekaša v zi, kajti »vitka linija« je in ostane ideal tem pogledu ves svet. I vseh Angležinj današnje dobe. Tipično živinsko dvorišče v Chicagu rogieu ua eno izmed dvorišč kiavniške Četrti v Chicagu, kjer je ogenj uničil sestino inesca Klobuk ln glava »Saj ta klobuk je vendar prevelik za vašo glavo!« »Ni prevelik, moja glava je premajhna sanj.« ŠPORT Lahkoatletsko prvenstvo države Sobota ob 15., nedelja ob 14.30, igrišče Primorja Se dan nas loči od lahkoatletskega državnega prvenstva za moštva, ki bo letos beležilo po vsej državi rekordno število klubov in tekmovalcev V Zagrebu beležijo prijave rekord! Štirje zagrebški klubi; Concordia, Hašk, Maraton in Makabi nastopijo s preko 300 tekmovalci! Zagreb, ki se letos še ni posebno izkazal kvaliteti, razen nekoliko posameznikov, prednjači za sedaj vsaj v kvantiteti. Beograd: Jugoslavija, BSK, Ruski SK In Pančevo — novi član beograjskega velikega mesta — so na dveh letošnjih mitingih pokazali odlične rezultate zlasti v skokih in metih ter postali nevaren nasprotnik Zagrebu. Ljubljana: Oba domača nasprotnika Ilirija in Primorje pošljeta na start za naše razmere rekordno število tekmovalcev — okoli 230 — in bosta sorazmerno prekosila celo Zagreb! Dominantna pozicija Ljubljane v tekih je že povsod priznana, zdaj jo bo hotela le Se dvigniti, obenem pa tudi dokazati, da tudi v skokih in metih resno zasleduje tradicionalno politiko tekov! Borba v Ljubljani se bo vršila v znamenju prestiža med državnim prvakom Primorjem in napredujočo Ilirijo. Ilirija se je od lani znatno ojačila, pristop vseh tekmovalcev vzorne sokolske vrste v zadnjih dnevih pa jo je postavil na enak položaj z državnim prvakom. Pozabiti pa seveda tudi ona ne sme, da je Primorje svojo ekipo kvalitativno in kvantitativno ojačilo, ker 'hoče ne samo obdržati naskok državnega prvaka, temveč tudi potolči rekord v točkah, ki ga je postavilo na zadnjem prvenstvu. Pričakujemo, da bo športno občinstvo v čim večjem številu posetilo to do sedaj največjo laihkoatletsko prireditev v Ljubljani ln s tem pokazalo svoje simpatije do požrtvovalnega dela naših atletov. Čakovecki SK : Ilirija Pr\'ensivena tekma na Stadionu ob 16. Podsavezno prvenstvo je že skoraj popolnoma pri kraju. Klubi imajo odigrati le še po eno ali dve tekmi in konec bo tega, posebno iz sportno-političnih vzrokov, zanimivega tekmovanja. Po končanem prvenstvu se bosta selila dva kluba; prvak v državno ligo, zadnjeplacirani pa v II. razred. Nedeljski nasprotnik Ilirije spada med elito tekmovalcev podsavezne lige in bo imela Ilirija, ki ima ravno sedaj »zašitih« 5 svojih najboljših igralcev, kaj težak posel. Upamo pa, da bodo rezervisti pomanj kanje znanja nadoknadili s trdno voljo do zmage, kar naj jim bo edini cilj. Stvar obeta torej mnogo zanimivosti, izredno privlačna je pa obenem tudi otvoritev im-pozantnega igrišča na Stadionu. Ofečsai zbor ISSK Maribora Te dni je imel ISSK Maribor pri »Orlu« svoj 15. redni letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil agiini in požrtvovalni predsednik dr. Fran Stamol. Uvodoma ;e pozdravil ftevffno navzoče članstvo ter zastopnike sorodnih društev ter nato na kratko orisal delovanje kluba v pretek'em letu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Stok. posnemamo: Kakor vsa športna društva, trpi tudi na dobrih tradicijah tako bogati športni klub Maribor pod težo današnjih razmer Zato je bilo v preteklem letu odborovo delo silno težko. Vse sekcije so se zelo potrudile in tudi žele primerne uspehe, razen nogometne, ki je preživela hudo krizo. Na očitke, da ISSK Maribor ni dovolj nacionalen in da trpi v svoji sredini tujce, ki ne obvladajo državnega jezika, je bilo ugotovljeno to-le: ISSK Maribor vrši od svoje ustanovitve t. j. 15 let kljub vsem težkočam uspešno svojo važno nacionalno misijo na športnem polju, vršil bi jo pa še mnogo uspešnejše, če bi vsi tisti, ki stojijo danes ob strani, pomagali gmotno in moralno, namesto da kritizirajo neupravičeno in brez poznavanja razmer, v katerih živijo športni klubi. Toda ne samo posamezniki, tudi odločilni činitelji mesta nimajo za stremljenje kluba pravega smisla. Mariborska mestna občina hoče klubu odvzeti igrišče in ga dati v najem drugemu društvu. Nogometni prostor ISSK Maribora ni samo zadeva kluba, marveč vse javnosti in važno vprašanje nacionalnega obmejnega mesta. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je tudi preteklo leto stavilo na finančno vodstvo kluba najhujše naloge. Poleg notranjih -ežkoč je šolgotrajno (Vževno vreme slino vplivalo na inkaso nogometnih tekem in tudi na teniško sezono. Končno se je pa klubu posrečilo dobiti proti meničnemu kritju predsednika dr. Stamola kredit v višini 50.000 Din, tako da se je klub vsaj za nekaj časa otresel najhujše skrbi. Celokupni dohodki kluba «o znašali v preteklem letu 56.169 Din ter prav toliko izdatkov. Klubov inventar je vreden nad 170.000 Din. viseči dolgovi pa znašajo okoli 100.000 Din. Sledila so poročila posameznih sekcij. Za damsko sekcijo je poročala ga. Zora Ravnikova. Pod okriljem kluba se je jstanovil zbor malih harmonikarjev Ni namen gojiti umetnost, pač pa vzgojiti v otroku v mladostni dobi ljubezen do glasbe. Zbor je priredil doslej 13 koncertov. ki so vsi sijajno uspeli. Poročilo nogometnega odseka je podal g. Konič. Za teniški odsek je podal poročilo g. Gilly, za table-teniški g. prof. Sevnik. za lahko-atletski g. Stok, za zimsko-sportni pa g. Golubovič. Vse te sekcije so deloma ohranile delavnost prejšnjih let. table-teniška pa ie mnogo napredovala in sicer glede članstva in tudi glede kvalitete posameznih igralcev. Zimskosportni odsek je pridobil v preteklem letu mnogo novih članov, tako da šteje ta sekcija 238 članov, od teh 131 iz vojaških krogov. Po poročilih se je pričela obširna debato glede delovanja in smernic kluba. Govorili so gg. Guštin. dr. Planinšek, dr. Stamol in drugi. Po kratkem odmoru so sledile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: predsednik g. dr. Fran Stamol; odborniki g. dr Jančič. okrajni glavar Milan Makar. ravnatelj Loos, dr. Planinšek. Gilly, Stok, Guštin, inž. Jelenec. dr. Vauh-nik. Voglar. major Gerovac in inž. Cele- stina. Za načelnike posameznih sekcij so bili izvoljeni za nogometno g. Filipančič, za damsko ga. Zora Ravnikova, za teniško g. Sepec, za zimskosportno g. Golubovič, za tableteniško g. prof. Sevnik, za lavalno g. Tomažič in za lahkoatletsko g. ergant. Namestniki gg.: dr. Marinič, industrij ec Hutter, Kane, Oset, D. Roglič, inž. Dračer, major Maslač, Serec, Preac in Pipter. Nadzorstveni odbor gg. ravnatelj Bogdan Pogačnik, ravnatelj Barle in Mastek; častno razsodišče: gg. senator dr. Ploj, dr. Tominšek, dr. Stor in dr. Ravnik. Po štiriurnem trajanju je nato g. dr. Stamol zaključil občni zbor, ki je pokazal težko delo naših idealnih športnih delavcev. V nekaj vrstah. Na torkovi seji JNS Je bil mariborski Rapid črtan iz letošnjega podsaveznega prvenstva. Vzrok črtanja je bila prepoved igranja, ki so jo politične oblasti izrekle nad Rapidom. V zvezi s tem je JNS črtal vse štiri dosedanj odigrane prvenstvene tekme Rapida in jih verificiral v korist njegovih nasprotnikov. V zvezi s tem sklepom JNS Je podal ostavko član uprave JNS g. Marij Kuret, I. tajnik LNP v ostavki. — Na isti seji je bila v razpravi tudi znana afera Ilirija : Maribor, v kateri je kazenski odbor LNP baS te dni izrekel precej drakonične kazni. Savez zaenkrat kljub intervenciji zastopnikov Ilirije vse zadeve še ni mogel vzeti v pretres, tako da ostanejo Izrečene kazni — najmanj do morebitnega sklepa upr. odbora LNP — v veljavi. Za Ilirijo pomeni to stanje občuten handicap, ker mora pojutrišnjem odigrati važno prvenstveno tekmo s CSK. Vsi znaki kažejo, da se bodo zaključne faze letošnjega podsaveznega prvenstva odigravale še za zeleno mizo. Motociklistične dirke v Zagrebu. Na dirkališču Miramare priredi hrv. motoklub dne 31. t. m. velike dirke. Začetek ob 15., konec ob 18.30. Ker pa z vlakom ni ugodne zveze, vozi na dirko avtobus iz Ljubljane izpred restavracije Slamič ob 6. zjutraj. Povratek iz Zagreba ob 19., prihod v Ljubljano ob 23.30. Za Kranjčane odhod iz Kranja ob 5., za Tržlčane ob 4.30 zjutraj. Cena vožnje v obe smeri 130 Din za osebo. Prijave za Ljubljano v trgovini Lu-stra poleg restavracija Slamič, za Kranj v trafiki Komatar nasproti hotela »Stara pošta«, za Tržič v pisarni avtopodjetja Gori-čana. Ker pri teh dirkah nastopa tudi naš znani dirkač Starič, vlada za dirke tudi pri nas veliko zanimanje. Prijavite se pravočasno in rezervirajte si čimprej prostore I Službene objave OZDS Ljubljana, — Za tekme dne 27. t. m., prijavljene OZDS, so določeni naslednji sodniki: V Ljubljani, Igrišče Ilirije ob 15.45 Ilirija : čakovečki ŠK Dollnar, predtekma ob 14.15 Ilirija B : Hrastnik Cimper-man; igrišče Hermesa ob 8.30 Reka : Grafika Jordan, ob 10.15 Zalog : Domžale Baltesar. — V Domžalah ob 15.30 Disk : Svoboda Ramovš; v Novem mestu ob 16. Elan : Krški SK Pfund-ner; v Celju ob 17.30 Jugoslavija : Athletlk SK Ochs (sporazumno); v Trbovljah ob 16.30. lgr. Amaterja ob 16.30 Retje : Dobrna Wasrner (sporaz.); v čakovcu ob 16. Gradjanskl . Pano-nija Koplč. — Za prijateljsko tekmo Primorje: Jugoslavija 31. t. m. se določi ss. Pevalek. Tajnik. Izpiti za nogometne sodnike. (Službena objava sekcije ZNS). Savezni sodniški izpiti za kandidate, objavljene v »Jutru« z dne 17. t. m... bodo v soboto ln nedeljo 26. ln 27. t. m. Raz-pored bo objavljen jutri. — Tajnik. ASK Primorje. (Lahkoatlet^ka sekcija). — Državno prvenstvo za moštva se vrši v soboto ln nedeljo 26. in 27. t. m. Pričetek v soboto ob 15., v nedlejo popoldne ob 14.30. Naslednji atleti morajo biti v slačilnlcah vsakokrat najpozneje trlčetrt ure pred pričetkom tekmovanja: Blatnik, Bertoncelj I. in II., Calearl, Czurda, Cerar I. ln II., Cerkvenik Edvard in Danilo, Cepin, Cerne Ivan, černetlč, čebuij, ifurlan, Franc, Fakin, Gvardijančlč, Gombač, Grad, Gabršek, Goršek, Hočevar, Hassl, Hlebce, Igli', Ile, Jur-kas, Janowsky, Jug, Jež Alojzij in Prane, Kaj-fež, Komotar, Kosi, Kovačlč Leon, Alfonz In Ivo, Kramer, Karba, Kolec, Krevs, Korče, Ko-privšek, Kranjec Ivan, Kulakov, Košir, Luznar. Luschan, Levart, Lukež, Leskovšeis, Mav, Mer šek, Meštrov, Medved, Martini, Marek E. in I., Medica, Malnarlč, Nastran, Oblak, Ogrin France ln Miran, Naumann, Orožen Ošabnik, Ora-žen, Pečenko, Požun, Prosen, Perko, Polič, Per-par, Perovič Ivo in Jože, Putlnja, Preiog, Raič Dušan, Millvoj ln Dragan, Ranner, Ribnikar Bojan ln Miran, Rode, Skok Slapničar, Slamič, Stolfa, Srakar Ivan in Franc, Sket Janko ln Boris, Sketelj, Skušek, Slanina, Serše, Sternlš.a, Stavbe, Skrbinšek Marjan, Svetina. Slmonišek. Schmidt, Soban, Skoberiie, Sket Stanko, Šinkovec, švigelj, Skrabar, Stok, šušteršlč, Tenk Tručl, Tršar, Ter»n, Urbančič, Ulčar, Welbl, Va-lenčič, Vogrlnc, Zadravec, Zel, Zaje, Zemljlč, Zemljak, Zorga Frlc ln Aleš, Zgur. Dohod na Igrišče Je samo skozi stranska vrata za tribuno, kjer se mora vsak legitimirati kontrolnemu organu. Na Igrišču bo določeno za vse" tekmovalce posebno zbirališče, kjer bodo morali ostati ves čas tekmovanja. Blagajniško službo vršita oba dneva Stepančič in Rovan, vodstvo garderobe imata Sancin G. in Favettl, vrhovni reditelj Je Vončlna, rediteljstvo na tekmovalnem prostoru Imajo čamernlk, Koch, Gostiša, Tram-puž, Breskvar, Gerzetlč, Savnik, biljeterja sta Klančnik ln Gllnšek. Vršilci blagajnške in re-diteljske funkcije morajo bt na gršču najpozneje ob 14. Opozarjajo se atleti, da smejo biti na tekmovalnem prostoru aH kateremkoli delu (nogometno igrišče, tekališče in skakalne naprave) sama v času, ko nastopajo. Sodniki zbor bo proti kršiteljem tega določila postopal najstrožje po pravilih. Glede pravočasnega nastopa na startu naj se ravnajo po navodilih sekcljskegH trenerja ln njegovih pomočnikov. Odbor lahkoatlitskih sodnikov JLASa. — Tekmovanje za prvenstvo države bo v soboto 26. t. m., pričetek ob 15., v nedeljo,- 27. t. m., pričetek ob 14.30. Ves sodniški zbor mora biti na Igrišču obakrat najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja razen vrhovnega sodnika, voditelja tekmovanja, pomočnikov obeh glavnih funkcionarjev, vodltella za skoke ln mete, redl-.4x1 starta ln zapisnikarja, ki morajo biti na igrišču oba dneva najpozneje eno' uro pred pričetkom tekmovanja. Predsednik. Odbor za izvedbo lahkoatletskih dvomatehev. Kot izbirno tekmovanje za nastop v Grazu se smatra državno prvenstvo za moštva dne 2«. ln 27. t. m. Vsi atleti, ki pridejo v poštev ca tekmovanje v Grazu, naj javijo tajniku S. San-f1*"15 v katerih disciplinah bodo tekmovali izbirno, da se bodo po možnosti postavili v skupne teke. Tisti, ki zaradi drugih disciplin ne bodo mogli nastopiti v Izbirnih disciplinah za Graz, morajo Javiti pravočasno. V nedeljo po tekmovanju bo določena ekipa za Graz. — Odbor. ZSK Hermes (centr. odbor). DanaSnJe se Je centr. odbora ne bo zaradi seje motosekclje, PačPa bo v ponedeljek dne 28 t. m. točno ob 18.15 v klubski sobi na glavnem Kolodvoru. Vabijo se vsi zanesljivol — (Moto sekcija). Danes seja odbora ob 19.30 pri Habianu. Na sejo se vabi tudi g. Kuret. Točno! SK Reka, Danes trening ob 13. na JgrUču Obvezen za vse! SK Svoboda. Danes od 14. dalje trening vseh prostih Igralcev na Igrišču Primorja. Zvečer ob 19.30 sestanek vseh nogometašev. Po sestanku seja odbora ob 20. Vsi Igralci, ki- Imajo klubove hlačke doma. naj Jih zanesljivo prinesejo na sestanek. V nedello lpra v Domžalah' TK Skala, podružnica na Jesenicah, priredi skupen obvezen članski izlet na Kepo. Odhod z Jesenic v soboto 26. t. m. zvečer, prenočišče v koči Skale na Rožcl. od tam v nedeljo eju traj naprej na Kepo. Sestop skozi Belco n? Dovje. Gostje turisti vabllenl. Odbor. TSK Slovan. Drevi ob *>0 pri KruSISu »p stanefr vseh verificiranih članov. TKD Atena. Danes ob 18 ter v nedello ot 9. bo na Igrišču obvezen trening za vse člani ce. — Proti odsotnim se bo disciplinarno t>" stopalo. — Posebno m opozarjajo Gustl, I ca, Vrezec, Mohor, Neta, Milena, Mira. Nada. — Lahkoatletlnjam sporočamo, da Je drž. prvenstvo družin odgodeno na 23. ln 24. Junija. SK Slavlja. Sestanek nogometnega moStva danes ob 19. v posebni sobi »Evrope«. Odvedite članarino! SK Mars. Danes ob 20. seja pri g. predsedniku. Tajnik. Sokol Nastop Sokola I. v Ljubljani bo v sredo 30. t m. (pred praznikom) ob pol 21. na letnem telovadišču na Taboru. Številna družina društva bo pokazala ta večer, kaj in koliko se je naučila v sokolski telovad-nioi, vedno živem m edino pravem viru sokolske vzgoje. Ta pot sokolskega dela je in ostane najtežja, je pa zato najlepša in edino prava. Sokolski Tabor bratsko vabi svoje članstvo in številne prijatelje, da pridejo prav vsi 30. maja zvečer na Tabor. Ci m več vas bo, tem večje zadoščenje bo imela sokolska mladina za svojo marljivost in vztrajnost. Spored' je zelo pester . in bo umetna razsvetljava gotovo pripomogla vsem telovadnim točkam do polnega učinka. Šentjakobfani za Sokola Ljubljana II. V proslavo 251etnega jubileja Sokola Ljubljana II vprizori Šentjakobski gledališki oder v torek dne 29. t. m. ob pol 21. v dvorani Mestnega doma narodno igro >Deseti brat« v predelavi br. Klemenčiča. Povdariti moramo, da so skoro vsi igralci člani Sokola II, ki se udejstvujejo pri šentjakobskem gledališkem odru, ker Sokol II še nima lastnega doma, kjer bo na razpolago tudi gledališki oder. Prepričani smo, da bo ljubljansko sokolstvo in ostalo občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička, saj je čist; dobiček predstave namenjen zgradbi Sokolskega doma Sokola II. Vstopnice se dobe v predprodaji pri br. Milku Kiapežu na Jurčičevem trgu in pri br. Matku Pogačniku na Kongrt&nem trgu. Zdravo! Načelstvo Sokola v Mostah opozarja članstvo, ki se namerava udeležiti sokolskih zletdv v Zagrebu in Sarajevu, da se zaradi zletnih značk in potrebnih informacij čim prej, najkasneje pa do sobote 26. t m. zvečer zglasi pri načelništvu. Sokol v Mostah javlja članstvu, prijateljem in podpornikom, da bo celodnevni pešizlet v Besnico, ki je bil zaradi slabega vremena preložen, v nedeljo 27. t m. Odhod izpred meščanske šole ob 6. zjutraj. Kdor ne bo vzel hrane s seboj, bo lahko obedoval v tamošn.iih gostilnah Naraščaj in deca dobita oo možnosti brezplačen obed. Pridite v čim večjem številu na ta izlet, ki ne bo le izlet članstva, temveč je namenjen sploh vsemu moščanskemu Sokolu naklonjenemu občinstvu. Dobro došli! Jubilej višnjegorskega Sokola. Sokol v Višnji gori se j* zadnje čase močno okrepil in uspehi njegovega delovanja so vedno razveseljivejši. Zdaj ima polne roke delat; e pripravami za lepo proslavo svojega pomembnega praznika, I51etnice obstoja. 15 let ni dolga doba, toda za sokolsko delo v tako tesnih razmerah kakor eo v Višnji gori, pomeni mnogo. Višnjegorski Sokol pa lahko gleda s ponosom na sadove svojega dela v 15. letih. Jubilej proslavi z tevno telovadbo in veeHico na prostem. Igrata *bo godba na pihala^ .Tudi slabo vr&me ne bo moglo motiti proslave; ker bo poskrbljeno za streho. Sokoli in ljubitelji Dolenjske, rezervirajte si nedeljo dne 10. junija za Izlet v Višnjo goro, kjer vas sprejme Sokol z odprtimi rokami! Plavalni odsek Sokola v Celju sporoča članstvu, da sta kopališki upravi v Rimskih toplicah in št. Pavlu pri Preboldu dovolili znižano vstopnino. Podrobnosti so razvidne i? razglasa v telovadnici. Ugodnosti bodo deležni le oni, ki se bodo izka- zali s Člansko legitimacijo ln posebej od društva izdano izkaznico. Društvo je v marcu prosilo tudi mestno občino celjsko za. znižanje vstopnine v kopališču »Dlani«. Društvo pričakuje vsak dan ugodne rešitve, nakar bo objavilo spored dnevnih treningov, ki so za letošnjo sezono — glede na predvidene tekme — neobhodno potrebni. Sokol v Celju priredi v nedeljo 27. t. m. pešizlet lz Celja čez Košnico v Liboje k libojski sokolski četi, združen z Javnim nastopom. Odhod v nedeljo ob 12.30 z dvorišča mestne narodne šole v Celju z želez-ničarsko godbo. Udeležba za telovadeče članstvo in naraščaj strogo obvezna, ostali vljudno vabljeni! Sokolski nastop v Murski Soboti bo v nedeljo 3. junija v parku ob sodelovanju vseh okoliških čet. Repertoar DRAMA Začetek ob 20. Petek. 25.: Zaprto. Sobota, 26.: Beograd nekdaj in sedaj. C. Nedelja. 27. ob pol 21. na Kongresnem trgj: Slehernik. Znižane cene (od 4 do 15 Din). V primeru slabega vremena ob 21. v drami: Družba. Izvin. Znižana cene. OPERA. Začetek ob 20. Petek, 25.: Zaprto. Sobota, 26.: Katja Kabanova. Premiera. A. Nedelja. 27. ob 15. pred hotelom Tivoli: Pri belem konjičku. Znižane cene od 6 do 20 Din. V primeru slabega vremena ob 20. v operi: Pri belem konjičku. Izven. * Izreden uspeh predstav pod milim nebom je pokazal nujnost ponovitev »Slehernika« na Kongresnem trgu in operetni revije »Pri belem konjičku« na terasi pred hotelom Tivoli. Misterij Slehernik se ponavlja v prenovljeni obliki v nedeljo ob pol 21. z vsem velikim aparatom, po izredno znižanih cenah od 4 do 15 Din. Te cene omogočajo vsakomur poset tega vele-dela, ki se lahko meri z vsemi svetskimi vprizoritvami. Opozarjamo, da je to poslednja vprizoritev Slehernika, in da &e ga v tej obliki iz tehničnih razlogov ne bo več vprizarjalo. V primeru slabega vremena se vrši v drami ob 21. Družba, znamenito delo angleškega pisatelja Galsworthyja. — Opera ponovi ob 15. na terasi pred hotelom Tivoli operetno revijo: »Pri belem konjičku« po znižanih cenah od 6 do 20 Din. Opozarjamo občinstvo, da bo to pot aranžma sedežev preurejen v interesu gledalcev. V primeru slabega vremena se igra Konjiček zvečer ob 20. v opernem gledališču. Zaradi zamenjave vstopnic za večerni predstavi, ki se bosta vršili v slučaju slabega vremena v obeh gledališčih, bosta poslovali večerni blagajni v drami kakor tudi v operi že ob 7. zvečer. Janačkova »Katja Kabanova« je poslednja operna noviteta. Siže op?re je vzet iz ruskega življenja. Godi se ob Volgi ter predstavlja vihar v rodbini. Kakor dejanje, tako je tudi glasba izredno dramatična. »Katja Kabanova« je eno najboljših opernih del sedanje češke glasbene literature. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Sobota. 26.: Dama na slabem glasu. Zaključna predstava. ★ >Damo na slabem glasu«, izvrstno veseloigro, ponavljajo poslednjič v Šentjakobskem gledališču jutri, v soboto 26. t m. ob 20.15. Igra je zelo duhovita in izvrstno naštjdira-na ter eo dosegli z njo Šentjakobfani uprav senzacionalen uspeh Naslovno vlogo igra ga Ervina Wrischer Pitrovčičeva. njenega očeta Thomaslusa gosp. Karus, ravnatelj* Wahla gosp. Košak. V ostalih vlogah nastopajo Se dame: S. Danilova, Cerničeva, Grumova in Levarjeva ter gg.: Gornik. Han-žič, Kukman, Milfinski. Moser, Vizjak in Ur-bič. Ker je bila tudi zadnja predstava popolnoma razprodana, ee prosi cenjeno občestvo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, ki bo od jutri dalje od 10. do 12. in od 15. do 17. To je obenem poslednja predstava in zaključi z njo Šentjakobsko gledališče svoio letošnio sezono Radiu Petek, 25. maja, LJUBLJANA 11: šolska ura: Mladina na planinah (Jos. Lapajne). — 12.15: Plašče. — 12.45: Poročila. — 13: C as, plošče. — 18: Mladinski zbor M. ženske real. gimnazije. — 18.30: Izleti za nedeljo: Po loškem gospodstvu (Ante Gaber). — 19: Francoščina. — 19.30: Osnovni problemi socialne politike (dr. Bajlč). — 20: Prenos koncertnega večera lz Zagreba. — 22 Ca?, poročila, lahka glasba. Sobota, 26. maja. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Radio orkester. — 18.30: Zabavno predavanje (Sancin-Meavedova). -— 19: Primorska ura. — 19.30: Zunanje-političnl pregled idr. Jug). — 20: Komorni šramel ' vartet (dr. Karlin). — 21: Radio orkester. — 22: čas, poročila. — 22.15: Čajkovski VI. na ploščah. BEOGRAD 16.30: Lahka glasba. — 19.30: Komorna glasba. — 20.10: Operetni fragmenti. — 23: Lahka ln plesna muzika. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trio. — 20.15: Koncert Zagrebškega kvarteta. — 21.15: Pesmi. — 21.45: Plesna glasba. — PRAGA 20.25: Slušna Igra. — 21: Operetna glasba. — 22: Plošče. — 22.30: Lahka godba orkestra. — BRNO 19.10: Majski večer. — 20.25: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20: Chopinov koncert. — 22: Plesna glasba. — 23.05: Orkester. — DUNAJ 12: Dunajski simfoniki. — 15.50: Igra. — 18: Zborovski koncert. — 19.30: Koroški večer. — 20.30: Mešan program. — 22.15:.Lahka glasba. — BERLIN 20.15: Zabaven program. — KOENIGSBERG 19.30: Bachova glasba. — 20.10: Prenos lz Berlina.— 22.30: Lahka ln plesna glasba. — MUEHLACKER 19: Opereta. — 20.15: Mešan program. — 23: Nočni koncert lz Monakovega. — 24: Orkester. — BUDIMPEŠTA 16: Orkestralen koncert. — 20: Večer madžarske glasbe. — 21.30: Operne uverture. — 23: Plesna muzika. — RIM 17.10: Vokalen ln Instrumentalen koncert. — 20: Plošče. — 20.45: Mešan glasbeni program. — 21.45: Veseloigra. — 22: Lahka glasba na ploščah. Priložnostna prodaja AVTOMOBILOV; OPEL GMC limuzina 6 cil, 4 osebe, 960 kg v dobrem stanju Din 22.000.— OPEL 4/20 PS limuzina 4 osebe, 910 kg brezhiben s plačanim davkom Din 14.500. OPEL turing 8/40 PS, 6 cil, 4—5 sedežen v dobrem stanju Din 15.000.—. OPEL turing 4/20 PS, 4 sedežen, 4 cil, 750 kg Din 12.000.—. STUDEBAKER luksus limuzina prekrasne izdelave 4—5 oseb, 6 gum, 1400 kg Din 42.000.—. SKODA special turing, 6 cil, 6—7 sedežen z novimi gumami Din 18.000.—. AUSTRO DAIMLER 6 cil, 7—8 sedežen, Din 8.000.—. OAKLAND 6 cil, limuzina za 6 oseb, nove gume Din 12.000.—. -,. Poleg tega ae nekoliko novil OPEL GMC limuzin, Kabriolet, Roadster, novih Stude--; backer limuzin s prostim tekom. Tovorne:; šasije Perl, Bedford, Studebacker, 2—4 tonski OPEL motocikl 500 ccm izpod cene. • Zahtevajte ponudbe, dokler traja zaloga. Eventuelno dam tudi na obroke proti jam* stvu. 4760 KARDOŠAUTO, ZAGREB, Ilica 73. ZAHVALA A. .*r> Za številne izraze sočustvovanja, tolažilne besede in darovano prekrasno cvetje ob smrti našega nad vse ljubljenega nepozabnega soproga, papana in opapana, gospoda PAVLA SVETNIKA ŽELEZNIŠKE DIREKCIJE V P. c • • • se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. V prvi vrsti se zahvaljujemo gg. zdravnikom, dr. Merčunu, dr. Igličarju in dr. Avramoviču, ki so z vsemi sredstvi skušali rešiti življenje dragega pokojnika, kakor tudi častitim sestram usmiljenkam, ki so mu požrtvovalno stregle do zadnjega. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi na Rožniku dne 29. maja ob 7. uri in v cerkvi Marijinega oznanenja v Ljubljani dne 27. maja ob 7. uri. Sv. maše za umrle člane rodbine se bodo brale v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani, v župni cerkvi na Vinici v Beli Krajini, na Bledu in v cerkvi sv. Elizabete na Dunaju. ŽALUJOČI OSTALI, L. Wolff: 4 Garragan Roman Na vrhu je ležalo tisto brezimno pismo pnevmatične pošte, ki mu je sporočalo, da ga Glorija vara z grofom Veršininim z ruskega poslaništva. Ako je baronu Garragan« še kaj do žene — Glorija sama mu je bila pisala brezimno pismo, kakor se je izkazalo med sodno obravnavo — tedaj naj pride okoli štirih popoldne na stanovanje grofa Verši/iina na Aschaffenburški cesti št. 17, Garragan je z vročimi očmi strmel v pismo, spisano s komaj pretvorjeno pisavo, in v duhu iznova preživljal dramo, ki v spominu ni bila obledela — o ne! Deset let ujetništva jo je bilo samo poglobilo in pretiralo v neizmernost. Sedel je za pisalno mizo, kakor danes, ves zatopljen v vprašanje, ki njegovim možganom ni dalo miru. Ob tistem času se je, tipaje, a vendar že s slutnjo, da je na pravi sledi, ukvarjal s sestavo radio-telegrafske naprave, ki naj bi dejansko uresničila vse znanstvene izsledke. Zdelo se mu je. da je tik pred rešitvijo. 2e je slutil, da potrebuje visokofrekvenčnega stroja. Samo nekaj mesecev miru bi mu bili še dali, pa bi bil strnil v živo celoto vse, kar je bil našel in uganil. Tedaj je prinesel Evveding tisto pnevmatično pismo in ga molče položil na mizo. Garragan je odprl pismo, nejevoljen nad motnjo, in ga prebral, najprej brez vsakega razumevanja. Zdelo se mu je, da gre za tuje ljudi, ki nima z njimi nikakega opravka. Neki gospod Veršinin, ki mu je njegovo ime popolnoma neznano, rusko poslaništvo, Aschaffenburška cesta, prevara? Kdo ga je varal? Glorija? Glorija, ki ga ljubi, Glorija, ki jo obožuje? Netaktna Šala ali neroden poizkus malopridnega človeka, da bi zanetil razdor, je pomislil Garragan in zlovoljno porinil pismo od sebe. Spet se je lotil dela, a njegove misli so se opotekale, skakale iz tira, zgreševale cilj, prihajale v nered in neobrzdano drevile tja v en dan. Garragan je hotel misliti na svoj oddajalnik z brezzračni-mi cevmi, toda spet in spet, naj je hotel ali ne, so mu misli uhajale h Gloriji. Bilo je, kakor da bi bilo zašlo v njegov razumski stroj tuje telesce im razdejalo vso napravo. Ali se je bilo med Glorijo in njim kaj izpremenilo? Ali so bila med njima nesoglasja ali celo razdor? Ali ni bil ta dveletni zakon zgolj skladnost in harmonija? Njegovo delo je zadnje mesece res da sililo v ospredje in se ga morda preveč polaščalo. A Glorija je bila vendar pametna in častiljubna žena, ki je vedela, da sega Garragan po najvišjih vencih. Ali sem morda kaj zamudil? se je zdajci vprašal Garragan in začutil, kako ga je mrzla roka zgrabila za srce. Tedaj se je oglasila ura in odbila štiri. Kakor iz uma .ie skočil Garragan pokoncu, planil iz sobe, zdirial po stopnicah, sedel v prvi voz in se odpeljal na Aschaffenburško cesto. Hudobne sanje, smešne sanie, je mislil vso pot in poslušal, kakor v daljavi, šklepetanje svojih zob, ki so groz-nično udarjali vrsta ob vrsto. Nato je obstal v dokaj temnem predsobju. Sluga mu je vljudno in odločno izjavil, da grofa Veršinina ni doma. Garragan ga Je sirovo pahnil v stran in vdrl v stanovanje. Mladi Veršinin je ležal v globokem klubnjaku. Na področniku naslanjača je sedela Glorija brez klobuka in kadila cigareto. Garragan je obstal pri vratih hi ju i>ogledal. V tem trenutku Je bil popolnoma izven sebe. Za nekaj sekund je bil zapustil svoje telo, stal je zunaj svojega lastnega življenja. Videl ni le Glorije i» Veršinina, ampak tudi samega sebe, kako sloni ob vratih nalik lesenemu kipu. A mahoma se je spet vrnil v svoje telo in se zbudil. Četvero oči se ga je oklepalo s srepimi zrendcami. Tedaj se je Garragan nasmehnil. Najgloblje človeško gorje in brezdan.ie zaničevanje sta bili r tem smehljaju, obup in odpuščanje, nebo in pekel. Nato je Garragan molče zapustil sobo, krenil skozi predsobjo, odšel po stopnicah, obstal na Aschaffenburški cesti in se peš napoti! domov. Korakal je mirno, njegov obraz je bil zbran, le veke so mu časih vzdrgetale. Ob petih je spet sedei za svojo pisalno mizo in delal. To, kar je bil doživel, je bilo podobno sanjam, ki se jih ne maraš več spomniti, ko se zbudiš. Tudi nadaljnji dogodki tistega dne so mu ostali zastrti in ne* razumljivi. Vedel je le, da se je Glorija vrnila, ne skesana in zbegana, ampak zagonetno užaljena, polna jeze, ki je ni razumel, besna in hkratu obupana žena, ki se je čutila brezmejno razočarano. Stala je pred njim, kakor da bi imela ona pravico, terjati računa, in kakor da bi jo bil grenko ponižal. Sebičneža ga je imenovala, mu očitala, da nima ne poguma ne časti, in ga zasmehovala, da je strahopetec. Garragan jo je dolgo časa ravnodušno poslušal, a zdajci mu je kri vzplapolala in vzplamenela. Ves svet okoli njega ie bil rdeč od zarje ognja, ki ga je bila Glorija zanetila v njem. Nato je menda zdirjal z doma, a ni se mogel spomniti, kod je hodil in ali se ni morda peljal. Njegova zavest je bila očividno popolnoma utrniena. Vsekako je stal čez nekaj časa spet v sobi grofa Veršinina. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 'i.— davka za vsaK oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, k) iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienttve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek r.a enkratno objavo oglasa Din 17.— Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« * . - odgovor, priložite UM v znamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Lfahlfana. Samo ilustrirana slovenska revija »Življenfe in svet44 vam nudi tedensko pouka in zabave v besedi in sliki za t Din Uprava: Ljubljana, Knafljeva ul. 5 Trgovski pomočnik izvežban manufak turist in speč., prijazen v postrežbi, z dobrimi spričevali, dobi službo. Ponudbe pod šifro »I-zvežbanc na -ogl as. oddelek >Juitnac. 14491-1 Prodajalko ki bi obenem vodila samostojno podružnico specerij. strok«, sprejmemo s takoj šnji-m nastopom. Obširne ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Prodajalka«. 14460-1 Servlrke in servirarje 7.a 10. junij išče hotel Jekler na Bledu. 14492-1 Zaslužek Beseda 1 Din. davek 2 Din. ita šifro aH dajanje na elova j Din. Najmanjši znesek 11 Din. Orkester ali jazz Sčean ra paviljon na vele-»ejm para davek ■i Din ta iliro sil da-tanje naslova 3 Din. Naj-manlfr znesek 15 run Opremljeno sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Naslor v oglas, oddelku »Jutra«. 14496-33 Opremljeno sobo solnčno, s kabinetom, za 2 osebi, oddam s hrano ali brez. Istotam oddam tudi sobo za eno osebo Kopalnic« na razpo!ago. — Sv. Petra nasip štev. 43. 14505-23 Sobico t dobro hrano ali brez oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 14510-23 Besed« 50 para. davek i Din za Sltro ali da-lanje naslova 3Dm. Naj-manlšl znesek 12 Din. Prazno sobo « posebnim vhodom, v ceni cca 200 Din, iščem v »redini mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Prazna«. 14517-23/a r'Jt Beseda i Din davek 2 Din. za Slfro ali dalanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din. Aurora S. Osebno poznanstvo trenutno nemogoče. Pošljite polni nas' ov. Kap. 14601-34 V oglasnem oddelku »Jutra« je dvigniti sledeča pisma: Auto korčeg, Oljarna, Cena, Dober promet gostilna. Delaven vajenec. Daljnogled. Josip Devetak, Dobra bodočnost izven Ljubljane, Dobra, Dob;ček siguren. Dobra plača. Dobra moč, Dobro vpeljana, Dežela 35. Dober dobiček 607 Ena oseba 173, G. 14, Gorenjema 100. HiSica ali parcela 500, Hotelska pra.ksa. Hiša z gostilno, Iz raznih krajev, Izredna prilika, Junij, Krojaški salon, Kamorkoli, Kavcija 15.000, Kavcija sigurnost, Lepo, Lipa 2000, Ljubljana, Lahek zaslužek. Lokomobila, L. Z. 1900. Ljubljana Lep ra&gled, Lcka', Mirna dva, Mladost 22. Maj 15, Mirna 19«. Mariji™ 266. Majnik, Mizar, Nemščina, Nujno, Objektiv, Osamljena r-oža. Prikladno stanovanje. Pločevina, Perfekt-na. Pridna 119. Poštena učemka. P-opravi!« zmožen, Pletilja pridna. Prijeten dom 600. Potnik z«s!užeik, Pridnost 43, Plačilo. Pisarniška praksa, Podjetnost, Pridna žena. Predmestje Ljubljansko. Pridne roke dobro srce. Ribno pri B'e-du. Rentabilno 53. Srečna bodočnost 140. Solidno podjetje, Starinsko, Stalna »!užba 1934. Sposoben. Soliden 100, Sigurnost. Stalen plačnik. Šiška. Samostojna 181. Stekla Titi pomočnik. Samo gotovina, Tudi trgovsko. Trisobno «2 Trgovka. Temnozeleno, Takoj prodam. Ugodnost, Ui-ce Belle «u Boie Dorman-te. Ugodna lega. Vloga 35 tisoč. Vpe^ian, Vsaka vloga. Ve7eposesrnik. Vrnitev pomladi 1934, Vinotoč 16.000, Zagreb, Zmožna, Zmerna cena 63. Zamenjam hišo. Zelo prometno m>est-no križi£?e. Zmožna kavcije 80. Zolo hvaležna. 29. 1W>.000. 1070, 140, 20.000. 56. Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mizarske stroje nove in malo rabljene, ▼ najboljšem stanju !ehko zelo ugodno kupit«. Vabimo Vas na bnezobvezen ogled istih. — Klein & Stnefel Fulda zastopstvo Peter Angelo, d. z o. *., Ljubljana, Tjrše-vs oes"a št. 31. Telefon 384fl. Popolnoma zastonj je za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavarovalnici »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidajatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, ie še niste poslali naročnine. Občutila sem hude bolečine v nogi - - - Obuti sem morala copate, kadar sem šla na trg Ljudje »o se mi smejali, ko >o ms videli. Imela sem kurja očesa in trdo kožo, noga pa je bila otekla in tako me je bolela, da nisem mogla obuti čevljev. Samo oni, ki je isto pretrpel kakor jaz, lahko razume moje veselje, ko sem našla enostaven in lahek način, da te rešim vseh teh muk. Neka prijateljica mi je pripovedovala o sijajnem učinku kisikove kopeli s Saltrat Rodellom. Poizkusila sem to in po treh minutah so popolnoma izginila vnetja in otekline, kurja očesa pa »o se omehčala v toliki meri, da sem jih lahko odstranila s koreninami vred. Sedaj spet nosim lepe in elegantne čevlje in ves dan lahko hodim brez vseh težav. Saltrat Rodell s« prodaja po ugodni ceni v vseh lekarnah, drogerijah in parftimerijah. Na križišču oentruma Ljubljane oddamo za 1. avgust t I. nadstropja komfortno stanovanje obstoječe: iz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale saj zdravnike zobozdravnike zavarovalnice odvetnike agentu re modne salone. 4740 Vprašati v oglasnem oddelku »Jutra«. * Mestni pogrebni urrod Občina Iioibt;)aaa V globoki žalosti naznanjam, da je moja ljubljena soproga, gospa Ivanka Kodelja roj. Slibar soproga nadmonterja mest. elektrarne v pokoju danes po dolgotrajnem, mukapolnem trpljenju, previdena s svetotajstvi, mirno preminila. Pogreb predrage pokojnlce bo v soboto, dne 26. maja 1934 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. maja 1934. 4875 žalujoči soprog In ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v. Ljubljani.