Domoljub v Ctubltani 20. marca 1941 ^ ------ ^ Ceto 54 Šicv. 12 V mirni pripravljenosti Ze nekajkrat je bilo od strani naših odločujočih činilcev poudarjeno stališče Jugoslavije v zapletenih in težkih dneh mèdnarodn»-ga spopada. Naša država je trdno odločena, da ohrani in obvaruje našo državno in narodno neodvisnost ter zemeljsko nedotakljivost pod kakršnimikoli okoliščinami Ta trdna volja pa ni samo izraz naše vlade, ki nam je dala tozadevno izjavo, marveč je to neomajna odločenost vsega našega ljudstva. Naše ljudstvo je v stoletjih sužnoeti in tujega gospodstva dobro spoznalo kruh, ki mu ga je rezal tujec in bič, ki ga je vihtel nad njegovim zakrivljenim hrbtom. V dvajsetih letih svobode pa je tudi do dobra ocenilo vse vrednote, ki mu potekajo iz svobode in iz lastnega upravljanja lastnih zadev. Zgodovinska dejstva, dokazujejo, da so takozvani verski konvertiti najbolj goreči in včasih celo fanatični pristaši vere. Tudi Ju-— goslavija je v nekem takem stanju kakor kon-vertiL Po toliko in toliko letih tujega gospodstva je spoznala pravo resnico o svobodi ter se te resnice oklenila s fanatično vnemo ter s fanatično pripravljenostjo, da bo to svobodo branila do zadnjih meja človeških zmožnosti. Ta pripravljenost na skrajne možnosti je toliko večja, ker se naše ljudstvo dobro zaveda, da ne bo šlo v obrambo tujih koristi, kot se je to žal tolikokrat dogajalo v zgodovini, marveč se bo borilo za lastna ognjišča, za lastne domove, za lastna polja in za lastno srečo, v zavesti, da je od te borbe zavisen njegov biti ali ne biti. Nismo namreč več v oni dobi, ko se je borba nasprotujočih si armad končala vedno le s plačevanjem neke vojne odškodnine zmagoviti državi. Danes se bori celotni narod proti celotnemu narodu. Ce zmaga prvi, bo pod njegovo silo poginil drugI, če se uveljavi drugi, bo s svojo premočjo zatrl prvega. V tej borbi so torej narodi stavljeni pred odločitev, da se ali vdajo in mirno poginejo, ali pa da si z orožjem v roki na bojnem polju pribore vsaj častno smrt. Strahopetec bo pristal na J Prvo odločitev. Človek, ki ima nekaj poštenja, časti in ljubezni do svobodne domovine, pa se bo z ognjem ln navdušenostjo oklenil bolj težke, toda častne Izbire, kakor pravi naš slovenski pesnik: »Trd bodi, neizprosen, mož jeklen kadar braniti čast je naroda in jezika svojega!« Dogodki zadnjih dni so v polni meri pokazali, da se jugoslovansko ljudstvo ne obo-tavlja odločiti se za pot časti, kadar bo blagor domovine to zahteval. Zato nimamo nobenega raz,°8«. da bl podlegali kakršnimkoli živčnim J vznemirjenjem, marveč lahko pričakujemo I oodočnosti v mirni pripravljenosti. ' Usihanja o Balkanu „V nekaj dneh se bodo razmere na Balkanu uredile" Balkan je že nekaj Časa v ospredju vsega našega zanimanja. Za nekaj dni je z zasedbo Bolgarije bila vojaška aktivnost pomaknjena na ta del Evrope, nakar se je na istem prostoru zopet začelo zèlo napeto, rekli bi skoraj vročično diplomatsko delovanje. Razvila se je prava diplomatska bitka za Balkan. Vendar si sodbe o dejanskem stanja na Balkanu zlasti o borbi zanj nikakor niso med seboj skladne, ampak so tako rekoč vsak dan nove, druga drugi si nasprotujoče. Vsi glasovi pa soglašajo v tem, da se bo kmalu položaj na Balkanu, predvsem pa kar se tiče razmerja med Jugoslavijo in Nemčijo, razčistil ter bo v kratkem mir v tem predelu Evrope dobil trdno podlago. Tako smo nedavno brali v madžarskem Časopisu »Pester Lloydu«, da si jugoslovanska politika miru pridobiva povsod simpatij in priznanja. Jugoslovanska politika zasleduje'mir, neodvisnost in dostojanstvo države ter je o tem obvestila merodajne činilce v Berlinu, Londonu in v Moskvi. Tudi iz Rima je prišel glas, da se bodo razmere na jugozhodu Evrope uredile, ne da bi zato morali narodi trošiti svojih «il in svojega boga- stva v vojni. Bolgarski list »Slovo« pa je celo dobil poročilo, da se bo razmerje med Jugoslavijo in Nemčijo v nekaj dneh uredilo in da je treba pričakovati povsem zadovoljivih izidov medsebojnih diplomatskih razgovorov. Veliko več nejasnosti pa je v vprašanju Turčije. Tu se vse vrti okrog pisma, ki ga je poslal predsedniku Turčije voditelj Nemčije Adolf Hitler. Glede vsebine tega pisma domnevajo v Bolgariji, da vsebuje ponudbo velikih gospodarskih ugodnosti, ki bl jih bilflt deležna Turčija za primer, če bi ostala nevtralna. Vse zdaj zavisi od tega, kako se bo Turčija zadržala nasproti tem ponudbam. Vendar dozdaj ni dovolj znano, aH je le predsednik Turčije odgovoril na pismo Adolfa Hitlerja. Vsekakor pa še nI nobenega znaka, da bi se zavezništvo Turčije z Anglijo kaj oslabilo in da bi zato s tem v zvezi nastal nov vojaški in politični položaj, ki je danes zelo nejasen. Edino zanesljivo je pač to, da s| tako Nemčija kakor Anglija ne želita na jugovzhodu nikakib vojnih zapletljajev, ampak je v koristi obeh, da se na Balkanu ohrani mir. Tn lo je tudi v koristi Jugoslaviie 1 večerja pred tankom v alrički puščavi Mir na zunaj in znotraj crx^- Ì.T3 * pti^JHi «w.-=» ...n t«Ba£. jmč ten ? »T' n ee. ÌI» DI« nini 11 acj.1 Wtffi. =» 11 t )| ti * r Mf.n<^3 saniti. t n ^^ » urtK. Cuum-KttMi.FB a ^ WPimt'rpi EW»l &Ä.E wsf VT0GIC -.J'iy- iatf.or Uiti« ns jbhä lat-učiiaa ia »^J štas» t enea ^ìmr ä»d* j» z. vma J» mu oa» » m irr i^tii tt h 1«:. VT±rJt £jsjrt jt m TL-^tt^j h j» ml t p asnuKi. nt* ^ 3* a «àp rt ùmc ia, a CI r- » "b- tU rasai ijm^n. » »nt Zxn^t . _.. - __„„s - ........ Ilri, „ • «s Uci)SH> ttatrsjü- ou B »n IOI^JK. .ne, ' mici.iiOi — m w ^ * üü** fe« PMtewwiP;^ iMHjt n 1» .K IKSK1 Ijtjm iniiM|iT j» mm * XiUMÜ Il"-"] i'iUlt i| vaištljrtdL n sessi, š» yiw ri jcJaeLiip TM3I raiesi äi im —-naa « air: «sa--, ^ » «»» ^ raasf a «sm« -ein*« n ^ rarDt fciJRiJ» 21 memmo* * atanui W RI -Ti: yi {ä-T lirjig a ssrtaL » m. m «sm »i js sasr. « ja CEFI;ì ntnrra»K jwnnra n nuji»-v-ncir- xiri.~e- 1* B!:r» ^niiL. ite a 3sr v; pre-^L fc y~3ssr. st na ši Z-ŽSZ- ' IIS" iTS'Vf L. Tfcif* t f - nò r-OHE-ää' ms?s iiiài. £1 M i*. i^-aiis^a- ^ ji t imbcit»- ?_ ieES. sia »•. 3 Hiüfit à » ':allK: *S,KI=n- w * i ac m JPUOT.HI "h-tp-.*; n "asBL 01 w " 01 jf Ss-Jt jr É2 a«-, ist £ saldaci 11 Hmc- * j» a CTf°a n ttrrz £i -3113 ^erròfc «■IT' tä. teÄi. t » uut s « _n as^r am aiOL x saj^ani T'-w -saiga EM fr-r~č. MW ■«naf rs« un T^aés. Lpkič. t p. jt _ r«nL < >ar B-sff al r iinii 1 w«^* wr-rm» pwweiaL ^ 1 ^ swfcL a a a. mu. ^ ^ . . miìcKiu^ a ii tooaà > i «a. Basapt «H iaüor imi M * __èia a m jraraea acar naràsa® » ia irma ai-sai j» n ^e-^er n. bntvk >oa, Id ■•utt "KTaiac n. m flllM.I arti — g;MU» i a TlI.TllffL C. Ä ili IUI L tiwtàBsaiifc. -a iL Iii« T feim wiTu t is r vsa fCHifli iàfa la» lud. «ia Mojm, kaznic za živež kakor civilisti. Za 14 dni do» pusta ima nemški vojak pravico do 5 kg krti-ha in potic, 1 kg mesa, pol kg masla, pol kg testenin, četrt kg marmelade, četrt kg strojnic, 400 gr sladkorja, 200 gr kavinega nadomestka, 60 gr kave, 25 gr čaja, 125 gr. čokolade, 2 jajci ter štiri porcije sira in nekaj mila za britje in umivanje. Iimim vojnih ladij V nobeni državi ne dajejo svojim ladjam im» na tjavendan ali brez premisleka. Različni vzroki vplivajo, da vojne ladje krstijo s tem ali oninp imenom. Včasih hočejo odlikovati kako veliko in slavno obmorsko mesto (n. pr. Trst), zelo zaslužnega moža za vojno mornarico (n. pr. Admiral Graf von Spee ali Nelson), ali hočejo počastiti kako deželo (Dalmacija) ali kako drugo mesto (Belgrad, Zagreb, Ljubljana). Včasih dado ladjam simbolična imena, ki naj pomenijo moč, hrabrost; ne-ustrašenost (n. pr. Orel, Sokol, Lev itd.). Taka jo navada pri vseh obmorskih državah in narodih in čim bolj slavno preteklost ima taka mornarica, tem bolj zanimiva je zgodovina imen njenih ladij. Danes hočemo navesti nekaj imen iz zgodovine nekaterih angleških vojnih ladij. V Angliji izbirajo ladjam imena zelo premišljeno. Zgodovina in staro izročilo igra pri tej izbiri glavno vlogo. Odkar je Anglija postala velesila na morju, se imena slavnih vojnih ladij dedujejo skozi stoletja in danes imajo angleško vojne ladje večinoma ista imena, kakor so jih imele ladje pred dvesto, petsto ali še več leti. V angleški pomorski zgodovini so stoletja kratke dobe. Ladja >Falconc je osem in dvajseta s tem imenom. Prva se omenja že 1. 1212. >Swa-nov< Je bilo že štiri in dvajset pred sedanjim, prvi se omenja 1. 1420. »Fortuna« je bila prvič imenovana ladja leta 1512. Današnja je tri in dvajseta s tem imenom. Med rušilci jih Je bilo že dvanajst z imenom »Martin«, devet »Meteorjev« ia štirje »Nonpareil«. Najstarejše Je pa ime »Dragon« (Zmaj), kakor se sedaj imenuje neka križarka. Ladja Jo osemnajsta s tem imenom in prvo so Imeli Angleži le 1. 1013. Krstili so ladjo po zmaju, ki ga vidimo na slikah sv. Jurija. Zelo stara so še imena Llon, Temeraire, Warspite in Revenge, Formi-dable in Illustrous. Zadnji dve ladji sta nosafo za letala, a imeni izvirata že iz 18. stoletja. Ko Angleži dajejo svojim ladjam stara in stavna imena, hočejo s tem pokazati na slavno zgodovino največje pomorske velesile, ki hoče ostati gospodarica na morju tudi io naprej. V Libiji in AfriU niso smagali angleški generali in angleški vojaki, temveč 50 do 7Q tonski tanki, piše »Popolo d'Italia«. Diplomatica Pretekli teden, po zasedbi Bolgarije po četah, so se vršila velika diplomalič-posvetovanja okrog balkanskih držav. Na-vlada je objavila službena poročila, ki da smo Jugoslovani mirni ljudje, ki ničesar nočemo, pa tudi nikomur ne odstopimo. Ali t drugimi besedami bi reklo, da bomo Jugoslovani ohranili naj-veetno nevtralnost vse dollej, dokler nas ne napade. To načelo velja prot vsakomur izjeme in zato hočemo ohraniti prijatelj c vsakim, kl je z nami prijatelj, a bi se vsakemu bojevali, če bi kdo hotel nas v vojsko ali nam odtrgati kakšen Ta možata bjseda ji na-vsepovsod na ugoden odmev in jo po-odobravajo. Jugoslavija pač vodi svojo politiko, ki more edino le njej koristiti. Glede Turčije pa še ni padla odločitev. posvetovanja Pričakovali smo prejšnji teden službenega odgovora na Hitlerjevo pismo, pa ga dosedaj menda še ni bilo. Časopisje poroča, da se bodo Turki odločno uprli tistemu, ki bi hotel Turčijo potegniti v vojsko. Tudi še ni povsem znano, kaj bo naredila Turčija v primeru, da bi bolgarsko-nemške čete vkorakale v Grčijo. Pogodba jo veže, da jI gre na pomoč. Kako se bo razvozljal zapleteni vozel, je pa treba pač še počakati. Hrana nemškega vojaka Zanimive podatke o prehrani nemškega vojaka navaja znani nemški list s slikami »Signal«. Nemški vojak je deležen vse skrbi in pozornosti države, ne le ko je ▼ službi, temveč tudi na dopustu. Ta skrb se izraža v dejstvu, da dobivajo vojaki za dopust več na- Uadar kupite sredstvo proti bolečinam, pre* hladu ali hripi in zahtevata Aspirin pazite, da je vsak zavitek ina vsaka posamezna Aspirin-ta»-bleta označena z nBayerK-jevinf ! križem. O0m m» m a t» n* m ta. «m m» Japonci aa umika čez reko Grško pristanišče Solun, ki stoji to dal v ospredja velike diplomatske borbo u Balkana Teden dni vojske in politike Nemški napadi V preteklem tednu so se na zahodni fronti, to je na fronti med Nemčijo in Anglijo, začeli strahotni letalski boji in zahtevali veliko žrtev na obeh straneh. Nemški letalci ni-Bo zamudili nobene prilike ter so dobro izrabljali čas, da »o zopet in zopet poleteli na [Angleško iu uničevali z bombami poleg glavnega mesta Londona še celo vrsto drugih mest. Najbolj so trpela industrijska mesta, kakor Liverpool, Glasgow, Hull, Sheffield. Prav posebno so pa nemški letalci vzeli na piko pristaniška mesta, kjer so velika skladišča municije in nakopičene zaloge živeža, ki prihaja iz kolonij in pa iz Amerike. Nemci hočejo na vsak način preprečiti uvoz živil, ker pač predobro vedo, da angleški želodec mnogo pospravi in če se bo nemškim letalcem posrečilo, da bodo uničili prevoze in pa skladišča v pristaniščih, bodo Angleže privedli v Veliko stisko in jih bodo spravili na kolena. Nemci so trdno uverjeni, da se jim bo to posrečilo. Angleška poročila Angleži pa tudi dobro vedo, da so Nemci pripravili velikanske zaloge bombnikov, streliva in drugega uničujočega orožja, ki se polagoma pomika proti morju, da ob ugodni priliki izvedejo napad čez Kanal. Zato tako pogosti poleti angleških letalcev nad Nemčijo. Prav hudo so v preteklem tednu bombardirali pristaniška mesta in ladjedelnice, v prvi vrsti Hamburg, kjer mislijo, da so zasidrane ladje, dalje Bremen, Wilhemshafen in Kiel. Ker imajo ali pa so imeli Nemci največ tovarn S Porenju, so angleški letalci ponovno obiskali velika industrijska središča, kakor Köln, I Düsseldorf in druga porenska mesta. Nem-Ska poročila pravijo, da so napravili nekaj škode samo na brezpomembnih predmetih, niso pa mogli zadeti vojaško važne industrije, pač pa je bilo razrušenih nekaj bolnišnic, kjer je bilo nedolžnih žrtev. Bojišče na Balkanu Pretekli teden so začeli Italijani s silovitimi ofenzivnimi napadi na albanski frouli. Začela se je večja ofenziva na čez 30 km dolgi Črti. Vendar ti napadi niso imeli tistega uspeha, kakor so ga napadalci pričakovali. Ne grška jn tudi italijanska poročila ne poročajo, da bi se fronta kaj pomembno spremenila temu ali onemu v korist. Sicer je pa tudi razumljivo, da je bojevanje v takšnem terenu, kakor je Albanija, sila težavno, ker ni potov po katerih bi se mogle hitro premikati čete iu topovi. Brali smo poročila, ki pravijo, da so Grki premestili nekaj čet z bolgarsko-grške meje na albansko bojišče. Najbrže morajo imeti Grki neko gotovost, da jih Nemci ne mislijo napasti ali pa bodo morda tamkaj branile grško mejo angleške čete, katere se baje izkrcavajo v okolici Soluna in pa v Grčiji sami. Koliko je resnice na takšnih in podobnih govoricah, ne moremo povedati. Vsekakor pa je verjetno, da Angleži ne bodo dopustili, da bi Grčija bila poražena, ker bi bila s tem na tem delu Evrope poražena tudi Anglija, ki bi izgubila zadnji košček suhe zemlje na evropskem ozemlju. Zato je pač verjetno, da se bo poskusil tu zoperstaviti nemški kopenski moči, ker driigje nikakor ne more priti v stik z nemško kopensko silo. Zato smo pač mnenja, da se bo v okolici Soluna in Dardanel napravila nova fronta. Nekaj se je že govorilo, da bodo Angleži prepeljali na Grško tisto armado, katera je bila dosedaj v Libiji. Angleži menda računajo* da je Eg'pt, ki je in ostane za Angleže življenjskega pomena, žei dosti zavarovan, kfer stojijo danes italijanske in nemške armade dokaj daleč od njega. Bojišče v Afriki Nič kaj posebnega ni slišati iz bojišč v Severni Afriki. Angleški vojaki so morali pač parkrat okusiti sladkosti, katere jim prinašajo nemški bombniki, ki so prišli na pomoč T »ÄAl-Ä« —« j italijanski armadi. Angleži so pa v hudih na. padih bombardirali Tripolis, kjer najbrže ho< i Sejo preprečili izkrcavanje nemške in italijanske armade. Pač pa je bilo v preteklem tednu zelo živahno okoli cesarstva, katerega je koč vladal znani Hajle Selusije. Angleške čete, obstoječe iz Avstralcev in Južnoafriča-nov, so na mnogih krajih vdrle v Abeeinijo in se polagoma pomikajo proti glavnemu abe-sinskemu mestu Adis Abebi. Za Italijane je v Abesiniji res neprijeten položaj, ker ne mo. rejo z doma pošiljati ne orožja ne municije ia drugih vojskinih potrebščin. Sicer se pa Ita. lijani zelo hrabro borijo in delajo angleški l armadi velike preglavice, posebno v trdnjavi Keren v Eritreji, katero Angleži Že dolgo oblegajo, pa je ne morejo zavzeti. Tudi nemški listi pravijo, da so Italijani v Abesiniji v tež- 1 kem položaju, ker so odrezani od materine zemlje. Zaradi tega je sedaj vojna sreča na strani Angležev. Sicer pa Italijani poudarjajo, da je to bojišče itak stranskega pomena, ker se vojska ne bo odločevala na abesinskem bojišču, marveč na morju, in sicer pred nosom Anglije same, to je na Atlantskem oceanu. Tudi, če sedaj izgubijo, bodo pozneje dobili vse nazaj in še več, kakor so red a j izgubili Ameriška pomoč V Ameriki se je pretekli teden zgodilo nekaj silno važnega. Po dolgem debatiranju in prerekanju je bil končno od parlamenta in senata sprejet važen zakon, ki dovoljuje, da ; more ameriški predsednik pošiljati pomoč napadenim demokracijam. Sicer je bilo v začetku sedanje vojske v Ameriki javno mnenje . proti temu, da bi se Amerika na kakršenkoli u način vmešavala v evropski spor. Toda, ko : P bo pa v Ameriki uvideli, da je padlo ie 10 držav pod nemško oblast in da se uvaja nov red v Evropi, ki Ameriki ni po godu, so začutili Američani, da gre tudi za njih kožo. Da se Angleži na vso moč veselijo tega zakona in da so si pri tem sprejetju zravnali hrbtenico, je razumljivo. Odkar je Francija v prejšnjem poletju podlegla nemški sili, so bili pač edini, ije samo v Evropi marveč na celem svetu, ki so nosili ogromno breme vojske. Niso imeli nobenega zaveznika, ki bi se zanje bojeval, niso imeli nikogar, ki bi zanje koval orožje in nikogar ni bilo, ki bi jim pošiljal ae ropi a ne in tanke, bili so popolnoma osamljeni. Sedaj pa so dobili močnega zaveznika v ameriškem ljudstvu, ki je po svojih zastopnikih izglasovalo za Angleže tako ugoden zakon. In to jim daje novega upanja. Amerika bo pač lahko dobavljala orožje vseh vrst, od navadnih pušk do najbolj veliki^ kationov in tankov ter pošiljala trgovske in bojne ladje. Tudi, Če jim to ne bi končno nič koristilo, vendar je vsaj za sedanje težke čase, ki jih Angleži preživljajo, velikega pomena. Sedaj upajo ob ameriški pomoči dobiti pre-potrebni čas, da bodo sami, posebno pa njihovi dominioni postavili na bojišče ogromne množice vojaštva in orožja. Sicer so mnenja o vrednosti tega zakona deljena, vendar bo imela nemška armada ravno zaradi tega zakona nepregledne težave. Nemci so sicer računali, da bodo Amerikanci prej ali slej stopili na stran Anglije, toda to pravijo, da jih prav nič ni potrlo. Nemški narod se s svojim vodjem ni prav nič ustrašil tega zakona, kajti sprejetje tega zakona jih bo še bolj podžgalo, da se bodo še bolj junaško borili za zmago. kaj je novega f Anton Avsec V Ljubljani je v torek 11. marca umrl g. Anton Avsec, sodnik deželnega sodišča v pokoju. Kot strokovnjak je bil več let sotrud-nik > Domoljuba«. Njegove članke pod zaglav-jem »Ljudje, varujte se nepotrebnih pravd!« »o ljudje zelo radi čitali. Avsečev zadnji prispevek »Domoljubu« je v 11. letošnji številki pod naslovom »Dragocene ribe«. Nedavno je v uredništvu pripovedoval, da pojde o počitnicah v toplice. Bog je hotel drugače. Pokojniku naj sveti večna luč. Preostalim naše sožal je I Osebne vesti Iz duhovniške službe. Za ravnatelja računskega oddelka škofijske kurije v Ljubljani je imenovan g. dr Gregorij Žerjav, stolni kanonik. Dalje ao bili imenovani gg.: Venceslav Snoj, profesor škof. gimnazije v zavodu svetega Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano, za stalnega vikarja in ravnatelja stolnega kora v Ljubljani Anton Svelc, kaplan na Trebelnem, za upravitelja župnije Sv, Lenart, Jožef Pokom, kaplan v Leskovcu, za upravitelja župnije Preloka, p. Gerard Korpar O. Cist., za upravitelja župnije Polica. — Premeščeni so bili kot kaplani gg.: Ivan Caserman iz Kamnika k Sv. Jakobu v Ljubljani, Anton Vidmar iz Tržiča v Kamnik, Kristijan Stolbi-čar iz Mirne peči v St. Gotard, Alojzij Zun a Trebelnega v Mirno peč in Lukvik Bartelj iz Dol pri Litiji v Leskovec. — Upokojen je bil g. Anton Tomelj, župnik na Črnučah. o 70-letnik je postal Josip Drofenik, ravnatelj Spodnje'Stajerske ljudske posojilnice ▼ Mariboru. Se mnogo zdravih leti t Domače novice d Slovenska straža je za letošnjo Veliko noč založila umetniške razglednice, za katere so nam osnutke napravili naši priznani alo- -venski slikarji M. Gaspari, T. Kralj, St. Kro-gar in M. Maleš. Ponazorili 80 v njih pristne slovenske narodne običaje, ki ao v navadi med našim ljudstvom v velikonočni dobi, tako n. pr. sekanje pirhov, umivanje ob vračanju zvonov, 8trašenje Boga pred cerkvijo, procesija. Razglednice imajo veliki umetniški format, ki doslej pri nas še ni bil v navadi, in so barvaste; cena je 1.50 din. Opozarjamo našo slovensko javnost, da o praznikih pridno sega po teh razglednicah, ki imajo veliko umetniško in narodopisno vrednost Z razširjanjem razglednic Slovenske 8traže bomo pomagali buditi med našim ljudstvom zmisel in zanimanje za naše narodne običaje, ki nam morajo biti naš najdragocenejši zaklad; pomagali bomo seznaniti našo najširšo javnost z domačimi umetniki, ki podpirajo naše narodno delo; končno bomo s tem tudi podprli narodno-vzgojno in narodnobrambno delo Slovensko straže, ki mora v današnjih dneh vršiti prvenstveno poslanstvo med slovenskim narodom. d Novo ivišanje cen mesa, slanine in masti je dovolila mesarjem banska uprava. d Hrvatski dnevnik piše; Odkar vodi Jugoslavijo knez namestnik Pavle, je šlo čez evropsko obzorje veliko temnih oblakov. Ju- goslavija pa je vseeno uredila razmere s sosedi in svoje notranje razmere ter okrepila svojo vojaško moč. Ni mogoče torej, da bi vodstvo take države lahko kaj storilo, kar bi nasprotovalo neodvisnosti države in njenim življenjskim koristim. Vodstvo države tudi ni imelo prilike, da bi pred kom branilo neodvisnost in neokrnjenost države. Vsa poročila o tem so zlobna in so bila razširjena s posebnimi nameni. d Ponovno opozarjamo, da ostane od 1. aprila dalje taksa za dopisnice nespremenjena. Na pisma pa jc treba od 1. aprila dalje prilepiti znamko za dva dinarja. Druge iz-premembe vam bodo povedali na pošti. d Delavec ima pravico do boljšega življenja, je dejal te dni ministrski predsednik Dragiša Cvetkovič v nekem nagovoru delavcem v Belgradu. ■■■■■I—Ml■■———— Zahvala. Spodaj podpisana se upravi lista »Domoljuba« najlepše zahvaljujem za izplačano požarno podporo v znesku 1000 dinarjev »Domoljub« vsakomur toplo priporočam, saj je najboljši prijatelj in prvi pomočnik v nesreči. Jenkole Ivana, Meja 37, Mavčiče. d Zvišanje cen Je prepovedano do 1. avgusta v smislu uredbe, ki jo je te dni izdal ministrski svet v Belgradu. d Sv. misijon se je začel v Ljubljani 15. marca in bo zaključen v torek 25. marca. d Klerikalizem {ih ie vedno vznemirja. V belgrajski »Politiki« smo čitali poročilo o prireditvi »Svešteničkog udruženja«, kjer je govoril episkop Nikolaj Velimirovič. Najprej je govoril o papežu Inocencu III., naio pa o Savi Nemanjiču, o katerem je rekel: »Ta mladi človek, Sava Nemanjič, je v resnici rešil Balkan pred klerikalizmom. To svoje poslan- stvo je izpolnil tako, da je naredil iz srbskega' naroda zid proti klerikalizmu, to je, ustano« vil je srbsko narodno cerkev. Temu primeril so sledili tudi mnogi drugi, med njimi tudi Bolgari in Rusi. To delo sv. Save jaz imenu« jem največjo zmago. To delo, ki nosi naziv) narodne cerkve, so sprejeli in ostvarili v svoji hiši tudi mnogi drugi narodi.« d Kje je krivda? Pred nedavnim je bila ž« tretja licitacija za prvo skupino regulacijskih' del na Cerkniškem jezeru. Gradbena dela aoi bila proračunana na dva milijona 527.000 din« Ker se ni oglasil noben podjetnik, licitacija ni uspela. Prav tako ni bilo nobenega pod« jetnika pri licitaciji za dobavo granitnih kock in robnikov, potrebnih za tlakovanje en lun dolge državne ceste skozi Tržič. Dobava gra« nitnih kock in robnikov je bila proračunana! na 906.000 din. Licitacije bodo seveda zopet razpisane, škoda je le, da gremo že ▼ po« mlad, pa še ne vemo, a'>' bo kdo sploh taf dela prevzel, čeprav so bila prvič razpisana že lansko jesen, odnosno poletje. d Letošnje velikonočne počitnice bodel trajale od vštetega 10 .do vštetega 22. aprila« d Uredba o državnem računovodstvu je bistveno spremenjena. Proračun se bo odslej pričel s 1. jan. in končal z 31. decembrom. d Ameriški rojaki odobravajo. Jugoslo« vanski državni voditelji dobivajo iz Amerike nešteto brzojavk od Slovencev, Hrvatov ini Srbov, ki jim izražajo svoj ponos, da so po« tomci take domovine, jim čestitajo k pametni in odločni politiki ter jih prosijo, naj vztrajajo! na poti za ohranitev jugoslovanske svobode« neodvisnosti in časti, poročajo srbski in hrvat« ski listi. d 15.000 kg umetnih gnojil je v zadnjem času razpečala občina Sv. Križ pri Rogaški Slatini. d Vse je »gorelo posestniku Štefanu Bo« zeli v Bukovcih v Slov. Krajini. * d Socialni tečaji V Slov. Krajini. Sezon« sko poljedelsko delavstvo v Prekmurju je or« ganizirano v Zvezi poljedelskih delavcev vi Soboti, ki šteje v obeh okrajih skupaj 13.853 članov. Zveza ima po večjih občinah svoje po« družnice, za katere je priredila dozdaj že celoi vrsto socianih tečajev, ki so zelo dobro uspeli« Povsod je na tečaje prišlo okrog 500 članov« d Epidemija trebušnega legar Ja ae Je po« Javila v velikem obsegu v vojvodinskem me« stu Srbobran. Ugotovili so že V nekaj dneH nad 200 obolenj. V soglasju z narodno celoto »Slovenski delavec« opisuje, kako so delavske strokovnè organizacije desetletja na Slovenskem trgale delavstvo proč od vernega naroda, nato pa pravi: »Vseeno pa smatramo, da je ogromna večina slovenskega delavstva še pozitivno verna. Po vsem svojem čustvovanju spadajo v ono kulturno narodno celino, ki hoče svoje javdo in privatno življenje urejevati v soglasju s svetlimi tradicijami naše narodne katoliške preteklosti. Te delavce je samo treba osvoboditi pritiska zastrupljeval-cev in v njih odpreti pozitivne sile. Zveza združenih delavcev tako presoja položaj in v soglasju s svojim programom zbira okrog sebe čim dalje večje množice delavstva, da dvigne njihovo zavest, podpre vse zdrave težnje ter končno prepreči teror brezverskih neotesancev po naših tovarniških objektih in po naših industrijskih naseljih. Organizacija poudarja povratek v katoliško narodno celot« in zvestobo njenim idealom. Previdno in z ljtn beznijo ter s polnim razumevanjem za svoja težko nalogo počasi ustvarja v delavskih mno« žicah novo miselnost, novo govorjenje in no« vo življenje. Desetletnemu zastrupljevanju in zavajanju nasprotj postavlja vztrajnostno do« bo ozdravljenja, za katero je treba svete po« trpežljivošti... » V svojih prizadevanjih z* boljši kos kruha, za lepšo bodočnost delavske« ga stanu, za pravičnejšo družbo nikoli ne po« zabljajmo, da mora vse naše delo sloneti v, soglasju s katoliško narodno celino na teme« lju zvestobe do Boga in Cerkve.< VINA u vse priložhosti naročite pri GclltNlllli VfnBPDi * LinMiBBf. 5l Skrb države za družino Država se mora »avellati, da 6« dobre družino njeni stebri. Na njih sloni in propade država. Dobre družine pa niso tiste, ki se ponašajo s obilico premoženja in s velikimi davčnimi vsotami, dobre za državo so pred vsem družine s številnimi otroci. Is teli otrok bodo kdaj srasli dobri uradniki, dobri profesorji, dobri učitelji, dobri voditelji ljudstva. Zato bo modra država pospeševala porast številnih družin i modro postavodajo. Ne pa tako, kakor se marsikje godi, da delodajalci očete številnih družin sasmehnjejo, pri delu zapostavljajo in s tem in takim saničevanjem pospešujejo napredek »bele kuge« in rušijo od Stvarnika določeni red sa ohranjenje človeškega rodu. Zato bodo pametni državni voditelji imeli pred očmi blagostanje ljudstva in narodov. {d Italijanski vlak skozi Ljubljano. Dne 17. marca zjutraj je pripeljal z Rakeka v Ljubljano italijanski sanitetni vlak, namenjen dalje proti jugu. V vlaku so vozili 11 težko ranjenih grških vojakov, ki se "račajo v domovino. Saniteni vlak bo na svojem povrat-ku z juga prepeljal v Italijo nekaj težko ranjenih italijanskih vojakov. Ljubljanski Rdeči križ je poslal na kolodvor svoje zastopstvo, da bi pomagalo pri Človekoljubnem delu, če bi bilo potrebno. d Kako spečeš dober ljudski kruh. Mnoge gospodinje se pritožujejo nad sedanjim kruhom in izražajo svojo nevoljo ustmsno in pismeno v časopisih. Pa poskusite zamesiti kruh po temle reccptu: Za štruco kruha, težko 4 kg, vzemite že zvečer pred peko 2 kg koruzne moke in jo v posebnem loncu preparirate v poldrugim litrom vrele vode. Ze zvečer pa v drugem loncu nastavite tudi kvas na enotni moki. Kvasa pa mora biti dvakrat toliko kot pri peki belega kruha. Drugo jutro primešajte enotni moki drobno zdrobljene, soli ter jo dobro zmešajte v loncu s prekvašeno enotno moko. Vode ni treba primešati in šele sedaj dodajte poparjeno koruzno testo ter pazite, da zgrietete štruco brez dodavanja vode ali pa prilijte le malo vode, testo mora dobro vzhajati, kruh pa mora biti dobro pečen, tako dobite prav okusen in visok kruh s tanko skorjo ter se kruh ne drobi. d Po dolgih mesecih so se začeli javljati naši Izseljenci, ki so v zadnji vojni morali bežati. Lepe pozdrave pošilja vsem rojakom g. msgr. Zupančič, izseljenski duhovnik, ki ie še vedno na svojem mestu. Med drugim sporoča naslednje: »Delo po možnosti nadaljujem. Imel sem celo slovesnost prvega sv. obhajila, seveda času primerno. Ledene sveče so nadomeetovale voščene in snežna odeja belo dekliško obleko.« Istotako pošiljajo lepe pozdrave v domovino družine iz Merlebacha-Jakopin, Hladin, Ribič, iz SUringa pa družine: Serša, Lenič, Novak, Motore. Istočasno sporočajo žalostno vest da so tačas umrli: lena Marija Motore, v jami pa sta se smrtno ponesrečila: Vrankar Frane, ki počiva v južni Franciji in Repovi Anton, ki se je ponesrečil desembra 1940. Družina Gorišek iz Stiringa pa le izgubila v tem Času malega otroka. Vsem prizadetim izražamo svoje eožalje, zahvaljujemo se pa tudi vsem za njihove pozdrave, d Za ^ stavo je pogoltnil wo. Kmet Ivan da bo za stavo požrl moško žepno uro. Prija-telijtega niso verjeli, končno pa je eden izmed prijateljev stavil za dvesto dinarjev. Barič je na splošno presenečenje res pogoltnil uro in dobil stavo. Vprašanje je samo, kaj bo z njim, ko bo ura prišla v črevesje. d Sprejem mladcničcv v konjeniško podčastniško šolo v Zemunu in artilerijsko podčastniško šolo v Čupriji, starost od 18 do 21 let. Rok za prijave je kratek. Vsa tozadevna pojasuila dobite ustmeno ali pismeno: Kon-cesionirana pisarna Per Fran, kapetan v p., Ljubljana, Maistrova 14. Za pismeni odgovor priložile znamk za 10 din. d 1430 ljudi, starih nad 70 let je v Mariboru. d Prebitek 1 milijarde in 721 milijonov dinarjev je bil dosežen v desetih mesecih te- Ikočega državnega proračuna. Ta vsota bi bila kakor nalašč za nujno zvišanje plač državnim ^ uslužbencem. d Hrvaški strojevodje zahtevajo posebno doklado 50 do 100% za tiste železniške proge, ki se štejejo za težke in nevarne. Hočejo tudi, da se jim za napredovanje štejejo tudi tista leta, ki so jih prebili kot dnevničarji. d 15 milijonov kg bombaža je naročila naša država v tujini. Prvi je prispel te dni v Maribor ruski bombaž, vsega 30 vagonov. Ru- Komunizmu bol je pravilna rešitev nagradne uganke, ki jo je ta leto 1941 razpisala Družinska pratika. Razpisane nagrade je žreb razdelil med sledeče tekmovalce: 1. Sorti Josip, kovinostrugar, Maribor, Delavska ulica 47. 2. Papel F/anjo, sodni sluga, Žužemberk. 3. Kühar Irena, dijakinja, Murska Sobota, Cerkve- na ulica 21. 4. Lente Ani. šivilja, Sa vi j e 17 p. Ježica. 6. Trstenjak Prane, kovač, Pavlovei 26 p. Ormož. 6. Gale Elisabela, Ljublana, Mestni trg 13. 7. Keber Slavko, Brežice 2. 5. Rihlar Vera, Loka 2 p. Zdole pri Vidmu. 9. Bučar Marija, Sostro 51 p. Dobrunje. Prisojena knjižna darila si bodo nagrajenci izbrali iz doposlanega jim zaznamka. Uprava Druiinske pratike. pri Sv Juriju ob juž. železnici žena inšpektorja drž. železnic Ina Bolka. — V Ljubljani so odšli v večnost: soproga šol. upravitelja Ka- itozot! Ogl res. S. Br. 7C0C/38 Darmol, sredstvo za odvajanj« se često potvarja, Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke T. Zahtevajte samo originalni Darmol. tassas» sija ima na Kavkazu in Turkestanu izvrsten bombaž, pošiljatev, ki smo jo prejeli pa obstoji iz samih odpadkov. Boljševiki so drugega kova kakor mi, ki najboljše pošiljamo v tujino, najslabše pa obdržimo za lastno uporabo. Turčija nam je poslala doslej 3000 ton, pošlje pa še 8000 ton svojega bombaža, ki ni slab, vendar se ne da primerjati po kakovosti egiptskemu in ameriškemu blagu. Kdor misli, da bi Jugoslavija samó za trenutek mogla privoliti v kakšne zahteve, ki niso v skladu z njena častjo in njenim pojmovanjem neodvisnosti, ta ne pozna ne jugoslovanskega ljudstva in ne jugoslovanskih vojaških poveljnikov, ki so povečini že v svetovni vojni dokazali, kako pojmujejo vojaško in narodno čast države, sodi francoski list »Paris Soir«. Novi grobovi ... m UmrB 80S r Novem mestu vodja zem-I ® knjige v p. Božidar Tofan, v Begunjah pri Lescah Lojzka Resman, v Rošpohu pri Ramm gorici posestnica Olga Posch, v Vevčah trgovec Avgust Novak, v Iserniji v Južni Italiji frane Tratnik, bivši nadučitelj v Črnem vrhu nad Idrijo, v Kamniku vdova vrtnarja Barič iz Huma pri Ä^mTÄ Ült * V -j* prijateljev i» j. naenkrat začel trditi, | stanjevici SÜSft Soviel tinka Primožič roj. Veber, Marija Seidl roj. Ferjančič, žel. uslužbenec v p. Franc Krušič, Ivana Weinberger, davčni' upravitelj v p. Ivan Splihal, sodnik dež. sodišča v p. Anton Aav-sec, Marija pl. Chron roj. Prodnik, carinski uslužbenec v p. Josip Sapan in črkoalikar Ludvik Zorman. — Naj počivajo ▼ miru I Uovi znaki ZF0 Naša mladina gre za svojimi vzorniki. Pole« dosedanjega znaka, ki bo tudi v bodoče oflcielni članski znak, je uvedlo predsedstvo ZFO za člane, podporne člane in prijatelje ZFO nov znak — v umetniški izdelavi podan lik pokojnega voditelja dr. Korošca. Znak velja 5 din Za mladce so v enaki izdelavi znaki z reliefom nadškofa Jegliča, za naraSčajnike pa znaki a likom škofa Slomška. Naraščajska znaka sta po 4 din. — Doslej v Sloveniji še ni bilo znaka, ki bi na tako majhni ploskvi tako dovršeno in dobro podal obraz. Znake |>ofiilja po povzetju Društvena nabavna zadruga, Miklošičeva 7/1. ter jih lahko dobavi poljubne količine Naj ne bo prijatelja naše mladine brez Koroščevega znaka I n Fante vabimo na dabovna vaje v tihi Dom sv. Ignacija pri s*. Jožefu v Ljubljani. Tečaj bo v tihem tedna pred prvim petkom is spominom M. B. sedem ialosti. Prične se v ponedeljek, dne 31 marca zvečer ob 6 in traja do petka, 4. aprila zjutraj. Vzdrževalnina 120 din je v primeri z današnjo draginjo malenkostna. Upamo, da se bodo priglasili ca ta tečaj, ki je tik pred veliko nočjo ne samo oni, ki so ie na sebi preizkusili blagodejni vpliv zasebnih duhovnih vaj, ampak tudi vsi drugi fantje, ki resno žele urediti svojo bodočnost. Priglasitve sprejema: Vodstvo Duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. razgled po svetu Straina eksplozija v Savilll Dne 14. marca ob 10 dopoldne je v sevillskl Smodniänici, največji v Španiji, prišlo v skladiščih do strahovite eksplozije, ker je padel na tla zaboj smodnika in se vnel. Ker so okoli smodniini-ce delavske hiše iz slabega gradiva, je bil učinek strahovit. Ljudje so mislili, da je nastal potres. Eksplozija je popolnoma uničila 50 hiS, 150 so jih morali podreti takoj zaradi hudih poškodb. Skoraj docela razdejanih je 300 poslopij, to je polovica predmestja Santa Barbara. Dozdaj so potegnili izpod razvalin 50 mrtvih in čez 250 ranjencev. Vse bolnišnice in vsa obvezovališča v mestu so polna. Iz smodnišnlčnega predmestja so morali izseliti vse prebivalstvo v javne stavbe. Tako je samo v mestni klavnici bilo spravljenih pod streho 500 ljudi. Kratke z vsega sveta Velik požar Je izbruhnil na 50.000 tonskem nemškem parniku »Bremen«, poročajo lz Berlina. Okrog 200.000 vojakov so baje Angleži ie izkrcali v Grčiji, njej v pomoč. 5 odstotkov riene moke se mora odslej obvezno primešati pšenični moki v Svici. Angleži so lavteli Berbero, glavno mesto v angleški Somaliji, ki je bila v začetku vojne zasedena od Italijanov. Posebni Rooseveltov odposlanec Dono-van je prišel na Irsko, kjer se je sestal s predsednikom De Valere. Angležem se je baje posrečila električna iznajdba, s katero so morejo odkriti aeroplani ponoči. Pri «adnjem letalskem napada im London je bila spet poškodovana kraljeva palača. Bivši romunski kralj Karel in ga. Lu-pescu sta dobila od portugalske vlade dovoljenje, da ostaneta na Portugalskem. Letalo i več tisoé tonami bomb je bilo pretekli teden zadeto nad Anglijo in padlo na tla; vse bombe ao eksplodirale, seveda raztrgale na drobne kosce letalo in posadko. Japonski zunanji minister Macnoka, ki obisknje to dni razne države v Evropi, da Jih seznani o japonskem načrta glede ureditve sveta Z veliko agitacijo proti izvajanju zakona o neomejeni pomoči za Anglijo bodo začeli ameriški opozicijski senatorji in poslanci. Posmrtne ostanke bivšega španskega kralja Alfonza XIII. so ie pripeljali iz Italije črez franoosko ozemlje v Španijo. V Sredozemskem morja je bila potopljena laška križarka tipa »Condottiere«, poročajo Angleii in priznavajo Italijani. Obe vojujoči se stranki želita dobiti irsko oiemlje, da bi si izboljšali vojaški položaj, zato nevarnost za Irsko vedno narašča, je govoril te dni predsednik irske vlade de Valera. Amerika je razumela, kaj Francija potrebuje, je govoril marseillski prefekt te dni, ko je prišla iz Združenih držav prva ladja z živežem in zdravili za francoske otroke. Angleži poročajo, da so zopet silovito bombardirali Berlin, Hamburg in Bremen. Zopet se širijo glasovi o novih poskusih papeževega posredovanja za mir. Sovjetska Busija je zbrala velike vojaške čete na jugu in zlasti ob turški meji, vedo ameriški dopisniki iz Carigrada. Stotine nemških letal je zopet začelo sa-žigati in rušiti angleška mesta in pristanišča, poročajo iz Berlina. Grki poročajo, da v Albaniji uspešno odbijajo hude dnevne in nočne italijanske napade. Grški rušilec v Egejskem morju je potopil italijansko podmornico, ki je napadla prevozne ladje, namenjene za Grčijo, poroča atenska agencija. Za več kakor devet milijonov ton trgovskega brodovja so v glavnem potopile doslej nemške podmornice, trdi »Berliner Börsen Zeitung«. Novi oddelki angleške pehote in topništva so dospeli v Gibraltar, javlja United Press. Pij XII. se je udeležil ob drugi obletnici kronanja v zgodovinski Sekstinski kapeli. Na albanskem bojišča je padel stari fašistični borec Fragonaro, član vodstva fašistov-ske stranke, poroča Stefani. 8662 letal in 4966 nadomestnih motorjev je Amerika poslala Angliji leta 1940, poroča ameriško ministrstvo. Z angleškimi ujetniki ravnajo v Italiji zadovoljivo, je povedal angleški minister Mar-gesson na pritožbo v poslanski zbornici. Narodni dan molitev ia smago in mir bo 23. marca v Angliji in Kanadi ,je izjavil kanadski predsednik vlade. Francoska vlada aanika, da bi bila dala Nemčiji na razpolago pomorska in letalska oporišča v Maroku, poroča Havas. Z obiskom japonskega zunanjega ministra r Berlina bo zagotovljena bodočnost sveta pod vodstvom Nemčije, Italije in Japonske, trdi »Berliner Nachtausgabe«. Vojaške «ete ii Avstralije in Nove Zelandije, ki so nedavno zapustile Anglijo, da bi odšle na drugo bojišče, so prišle na Bližnji vzhod brez zaprek. Italijani so pričeli splošno ofenzivo proti Grkom v Albaniji -potem, ko je Mussolini več dni prej nadzoroval italijanske čete, poročajo Grki. Ameriška pomoč more angleški poru samo odložiti, sodi »Popolo di Roma«. Tudi Amerik« ima ladje letalonosilke, ki so se v tej vojni izkazale kot izvrstno napadalno ln obrambno sredstvo As^ke trgovske Udje so obo^e . tokovi u Ameriške mornariške čete pred svojo bojno ladjo A»«** rtóiW v arvyo*^ prwtBDi^ Bolgarski kmet prižiga nemškemu vojaka cigareto Uniforma ameriških voi»kf< Ameriški naraščajniki se vadijo v orožju Take grade Nemci mostove as čolnih čez reko Nemci prevažajo amaicijo v Bolgari» .Vinski vojaki v Atriki knual j,j« « 4o«aäai i'ogled na ameriške rušilee. zbrane v vojnem pristanišču po domovini Socialno zavarovanje kmetskega stanu Danes se mnogo govori in piše o socialnem «varovanju kmeta, zato naj se čuje tu še glas iz kmetskih ust. Kakšno zavarovanje je zaenkrat najpotrebnejše!* Bolniško zavarovanje. Če govorimo o kmetskem starostnem zavarovanju — pa naj bo kruh preužitkarjev še tako trd — a tem zavarovanjem je treba počakati. Najprej eno, potem drugo. Sai si je tudi delavstvo najprej izvojevalo bolniško zavarovanje in šele potom starostno. Bolniško zavarovanje tedaj. Bolniško in nezgodno. Obvezno. Marsikdo bo proti. Toda rekel bi, da je kmet tega zavarovanja najbolj potreben. Saj je kmet pri svojem gospodarstvu tako zelo odvisen od sil, proti katerim je brez moči. Pride nezgoda pri živini, slaba letina, nima, požar in potem še bolezen. Pravijo: nesreča ne pride nikdar sama. In vemo: marsikateri grunt (Z dežele.) je že šel na kant zaradi bolezni v liiši. Ko se že poskuša zavarovanje živine, se ne sme zapostavljati zavarovanje kmetskega Imdstva. Bojimo se novih bremefi. Umevno. Toda ne smemo j«no se i___________ pozabiti, da ie zdravje največje bogastvo za vsakega, posebno šo za kmeta. Če kje, poiem bo pač tudi tu veljal pregovor: Vsi za enega, eden za vse. Bolniško zavarovanje kmetskega _ ljudstva ima v programu Kmetska zveza. Kmetijska •zbornica naj ga vsestransko obravnava. Tu sem spada še poglavje o kmetskih poslih. Njihovo zavarovanje je treba samo dokončno izvesti. Korist celotnega kmetskega življa zahteva, da je vsak kmeitski posel zavarovan pri bolniški blagajni.. Ko bomo to uredili, bomo šli korak naprej. Iz raznih krajev Toplice. Prosvetno društvo je priredilo ono nedeljo predavanje o zavarovanju. Predavatelj g. prof. Mavricij Bergant je svoje besede ponazoril s skioptičnimi slikami. Dvorana je bila po prvi in po deseti maši nabito polna. — Za post pripravlja društvo lepo igro, pri kateri bodo sodelovali tudi starejši igralci. Podstenice nad Toplicami. Za novo leto je odšel iz podsteniške šole učitelj Ivan Grašič na novo službeno mesto v Vavto vas. G. učitelj je mladino vzgajal v slovenskem in katoliškem duhu in je s svojim nastopom pridobil srca vseli dobromislečih. Na novem mestu mu želimo mnogo uspehov. Za marec smo dobili novega učitelja g. Miloša šotino. Želimo, da bi na naši težki postojanki hodil po stopinjah svojega prodnika. Senkov turn. V zadnjem času sta poleg dveh otrok umrla še dva moža.: Kristan Franc, posestnik iz Sela, in Trampuš Janez, posestnik v Kosezah. Zadnji je bil cerkveni pevec in se je zato domači cerkveni pevski zbor poslovil od njega z žalostinko. Spremili so ga tudi gasilci. Naj počivata v miirut Radeče. Neznani ta-t je odnesel iz spalnice gostilničarja Erjavca Alojzija zlato uro, verižico. več robcev kovčeg in 100 din. - Mrcini Karlu, tajniku občine št. Jurij pod Kumom, je uzmovič ukradel perilo in obleko v skupni vrednosti 1500 din. — Vodenarju Ivanu je zmanjkalo kolo v vrednosti okrog 1000 din. _ Ono nedeljo ie bil občni zbor našega fantovskega odseka, je bil izvoljen začasni odbor. Njivice. Težave v preskrbovanju vsakdanjih zivil so privedle vodstvo tovarne in uslužbence, da si ustanove lastno nabavljalno zadrugo, ki bo pos ovala le za nameščence iu delavce, ki so zaposleni v papirnici. Bela cerkev Po naših vinogradih so rezači P° ^l7.L.t?P™v"',8v°ie de'»- - Fantovski odsek ' kl, •kr,0Žek 8e P"P™vljata za telovadno akademijo, ki bo na cvetno nedeljo. ?;r<10",LLakoTlca- LetoSnjo prvo nedeljo v marcu bi lahko imenovali »Oračevo nedeljo« ker t:"?«, pridno razpečevali strokovni list »Orač« N«i V rv TSEC marec v veliki nakladi. Naj bi »Oračeve« nasvete vsi upoštevali! _ Sedaj na pomlad se klatijo po našihk rajih cele če cbbeC,gnH°bV'-S0 " 'i-die>aj nasilni zM. te dobe pri hiši samo ženske. Naj bi se nalše S^voba-tiIpoz,rile Za te ljudi?6- nI PJaf"lk ?T; J°zefa Podite pogledat akademijo k» jo priredimo v dvorani društvenega domai' £ gospod ban kot boter moli skupno^sTi'lsko •ladmo. S častnim botrstvom so dobiie svoje ČMt! no priznanje tudi druge številne in dobre, poštene in zgledne družine, ki jih med nami ni malo. Prečna. Ono nedeljo je bil v Prečni občni zbor kraj. organizacije JRZ. Obširna dvorana Prosvetnega doma je bila polna mož in fanlov. — Oni torek smo krstili enajstega otroka staršev Janeza in Alojzije Mesojedec iz Cešče vasi. Za bolra je bil ban dr. Marko Natlačen. Mesojedčeva družina in cela župnija je bila s tem zelo odlikovana. Leskovec pri Krškem. Pri nas sino ustanovili strojno zadrugo.Do sedaj smo bili pri mlatvi odvisni od dobre volje zasebnih mlatilnic. Poslej upamo, da bo drugače, saj so v upravni in nadzorni odbor izvoljeni zaupanja vredni možje. Želimo jim mnogo uspeha na zadružnem polju v korist našega kmeta. Vojnik pri Celju. Za napeljavo elektrike se trudijo vasi Vojnik-okolica, Arclin in Zadobro-va. Bil je v ta namen že en sestanek na občini. Tok bi dale K DE. N. Oselica ▼ Poljanski dolini. Naš delaven dekliški krožek priredi na »Materinski dan«, dne 25. marca v Prosvetnem domu ob 3 popoldne proslavo tega dne z lepimi točkami, ki naj podčrtajo velik pomen take proslave v današnjem času. _ Farani in vsi prijatelji našega gibanja vabljeni v obilnem številu. Ribno pri Bledo. Letošnjo dobo so bile pri nat razne lepo uspele prireditve: športne tekme, dramatične igre FO, mladcev in prosvetnega društva. Vedno je bila velika udeležba. Zlasti je bilo tudi mnogo tujcev v nedeljo 9. marca, ko je bila igra in pevski nastop. Skofja vas pri Celju. O vprašanju nastavitve gozdnega čuvaja je razpravljal občinski odbor na zadnji seji Kraja drv j» gozdovih je P'< nas nekaj vsakdanjega. Dolgoprstneži delajo neprecenljivo škodo. ni. Vr?n5k°- Smrlna kosa ie Pretrgala nit življe-«£mUg xn.emU„ P°3estniku i" vzornemu družin- TeC» hk U -FranCU Pe5ov»iku P- d. Spanu iz „el v ." «J«K0vem grobu je žalovalo 7 sinov in 2 hčerki. Vsi otroci so marljivi delavci v na- rLin,PTčeVnih ,U8.,anovah- Z ve'ikim veseljem je ra nipričakoval trenutka, ko bo njegov sin Karel, ki je sedaj bogoslovec tretjega letnika v Ma- riboru, stopil kot duhovnik pred Gospodov olt» Toda božja volja je sklenila drugače. Bajnem« fipanovenm ateju, ki je potrpežljivo prenašal »vol jo dolgo bolezen in ji končno podlegel v 70 ipi starosti, naj bo dobri Bog bogat plačnik za ni« gova dobra delal n|e' fit. Andraž pri Velenju. Ker ie letos kon v vinogradih zaradi dolge zime bolj pozna kakor prejšnja leta. naši vinogradniki hitijo, da bi šo pred veliko nočjo delo opravili. Kakor kaže bo pri letošnjih spomladanskih delih zopet občutno primanjkovalo delavcev. Galicija prl Celju. Vsakoletni veliki sejin na Pernovein bo na dan sv. Benedikta 81. marca Kupci in prodajalci, vljudno vabljeni! — občinska uprava zbira naročila za koruzo. Dole pri Litiji. NaS priljubljeni g. kap|,„ I.udvik Bartelj je bil premeščen v l?skovec pri Krškem. Komaj tri leta je bil pri nas, pa smo ga vsi vzljubili. Da je bil nov farni, dom tako hitro dograjen, je njegova zasluga. Poslovilni po-poldan je bi! v novi farni dvorani, ki je biia nabito polna. Gotovo pa ni bilo udeleženca, da bi se mu ne bilo orosilo oko, ko smo se s petjem govorom in deklamacijami poslavljali od dobrega gospoda. Na njegovem novem mestu mu želimo mnogo sreče, uspehov in blagoslova. Gospoda kaplana bomo trajno ohranili v hvaležnem spominu. Dragatuš. Dvajsetletnic^ cerkvenega petja obhajata ori nas dv*» Ani- ( n Ponten 'm u ao po vt:u ni ono organista ln .,. .1 sedaj nimamo stalnega. Naj bi še dolgo v zdravju in moči zbirali okrog sebe mladino in ji dajali pogum za povzdigo časti božje s petjem. Beltinci. Ko se je vračal domov od dokležov-ske postaje, kamor je spremljal prijatelje, ki so šli na orožne vaje, je umrl na polu, zadet od srčne kapi, 30 letni fant MarSič Jožef Iz Melinec. - V soboto, 15. marca je bil prl nas občni zbor Zveze Joljedelskih delavcev za občino Beltinci. Navzočih je bilo lepo število članov. Podružnica skupno šteje 346 članov. — Uspešno Je bila pretekli teden končana tridnevna pobožnost duhovnih vaj. Raka pri Krškem. Naši ljudje se zadnje čase pogosto in upravičeno pritožujejo nad nadležnostjo ciganov. Zdaj krožijo v strah in nadlego občanov z enega konca zopet na drugega. — Na Jožefovo popoldne bo o priliki 10 letnice tukajšnje fantovske kongregacije sprejem novih članov. škoejan pri Mokronoga. Higienski zavod je uslišal naše številne prošnje in že začel s pripravljalnimi deli za graditev vodovoda. Za enkrat so v načrtu vasi Skocjan, Zloganje in Hrastulje. -Samo za 5 din lahko dobite vrečo moke, ako kupite srečko efektne loterije, ki jo priredi škocjansko prosvetno društvo letos v maju. — V prejšnjo sredo je nenadno umrl v Grmuljah 30 letni posestnikov sin Globevnik Ivan. Bodi mu Bog milostijiv sodniki Reševalcem križank V „siovenčevem koledarju" ned^llTÄ0' ?f,Sm° °b,|"Ui ,z?d ^ebania t V A tu « 1* eVÌlki * ^e 16. t! m. V drugih listih tesa izida ne bomo objavljali ! Wtf' •iÄÄBssceBsäfl Domati lararotalni catoi — utvetruje za mrl in doüvetje — ta dolo in gospodarsko otamosvojilèv —ea renio, ilarotino pretlcrbo, preulitek, poko}-nino — denar ia varovancev (njihova premijika reterta) je varno na loten! Zahtevajte prospekfe in obisk zastopnikov! Iberno zastopnike in potnike ra vse kraiet „DRAVA" je prava - zavarovalnica malega Človeka Maribor, Sodna ulica št. 1, v lastni palači Glavno zastopstvo Ljubljana, Pražakova 8/1 in v Subotici, Manojlovideva 5 Kdor ieii sebi in sTojtem dobre, se savaruje pri „D E AVI« Naznanila n Dekliški krotek v Trebnjem uprizori na praznik Marijinega oznanjenja 25. marca ob 3 popoldne v Prosvetnem doma telovadno akademijo. Obenem tudi proslavo Materinskega dne. Spored bo zelo bogat in zabaven. Prijatelji mladostnega .veselja vljudno vabljeni od blizu in daleč. n St. Gregor. Na praznik Marijinega oznanjenja ob S popoldne priredi Prosvetno društvo e sodelovali jen FO in DK materinsko proslavo. SpoiTil ie zelo lep. Vri prijatelji naše mladine ste vljudno vabljeni 1 Ii Crnufe. Fl) in DK priredita v nedeljo, dne 23. marca ob 3 popoldne ter ob 8 zvečer akademijo s pestrim sporedom. — Prijatleji katoliške mladine, pridite pogledati Vstopnina običajna. n Prosvetno društvo ▼ Sostrem uprizori v nedeljo dne 23. marca ob pol f tirila popoldne in ob 8 zvečer Otona 2upančiča tragedijo v petih dejanjih »Veronika Deseniška«. Cisti dobiček je namenjen za napeljavo elektrike v lestenec v cerkvi. Rezervirajte pravočasno vstopnice. Vsi prav iskreno vabljenil Sara pri Litiji. Končno je dobila tudi naša šel. postaja električno razsvetljavo. — Kmetski posestniki bodo gotove veseli novice, da je Kmet-ska zveza prosila banovino, da bi smel živino-zdravnik ponoviAke konjarne zdraviti živino tudi okoliškim posestnikom. — Dne 25. L m. bo ma- terinski dan z dvema igrama. Vmes bo deklama-eija, ki bo vso iupnijo presenetila. Veleseve. Na praznik Marijinega oznanjenja dne 25. marca popoldne ob 3 bo tu materinski dan. Na sporedu bo: Molitev otrok za materinski dan, deklamacije, govor in igra v 3 dej. >Po trnju do cvetja«. Vabimo k obilni udeležbi! 7 m dolga Kača Na otoku Hajnanu na Japonskem Je strašila kakih 7 metrov dolga in v premeru 1 meter debela kača in prizadejala veliko škodo. V neki vasi je vsako noč pojedla več ovca. Kmetje so jo poskušali na vse načine ujeti, pa ni šlo. Končno so poklicali na pomoč vojaško oblast, naj jih ona reši te nadloge. Vojaki so najprej izsledili pota, po katerih je kača navadno lazila, in ji postavili tja več škaiov močnega japonskega vina. Ko je kača prišla do prvega škafa, jo je hitro privabil prijeten vinski vonj in je takoj pričela srebati vino, dokler ni skoraj vsega popila. Vojaki, ki so kačo opazovali, so kmalu spoznali, da je popolnoma pijana. Navalili so nanjo, jo zvezali z vrvmi ter jo poslali v živalski vrt v Tokio. Angleška krixarka »Leander« je potopila r Indijskem oceanu italijansko križarko »Ramb«, poroča Reuter. Nemci o ameriški pomoči V Ameriki je bil sprejet zakon o pomoči za Anglijo. Zaradi tega bo v Angliji oživelo upanje v ameriško pomoč. Toda nemiko pod-morniško udejstvovanje bo v primeru povečanih ameriških dobav znak» zvariti močno verigo pred vsemi vratmi, ki vodijo v Anglijo. Uspešno udejstvovanje nemških pomorskih sil, ki je bilo v zadnjem tednu zopet na delu, dokazuje, da to ni jalova grožnja v na« daijevanju razdiralne borbe, ki naj zatre živ« Ijenjske prometne zveze Anglije. Rabljeva roka Angleško «pisal J. Fletcher Rar. Posloven il Franc Poljanee. Probas se je smejaL »Poslušaj, Scipkx, Je dejal. >on čveka o kamenih, ki bodo vpili. Ne bo dolgo, pa bodo Jndje na-šli kamenov dovolj, da mu njegoTo vpitje ustavijo, sicer bo cvetel na smrtnem drevesu.* — Nazaj h kockam, Scipio! Ta vsiljivec na kraljevi prestol ne bo nikogar ranil kakor sam sebe. nas je pa premalo da bi ga zdaj prijeli. Zdaj sem jaz na vrsti, ne pozabi; pri J opit rut Kocka je obrnjena zoper tebe.c Tisto popohdne imo bili pri našem težkem delu zelo pridat. Kar TStopi Hermas; zgornjo obleko je imel a krvjo poškropljeno. »Kaj je«, sem praSal, »si janjen?« »Ne. oče, saj ai nič«, je rekel. »Pridi, dečko moj, pa mi vse povej. Ali si •e tepe!?. »Seveda«, je odvrnil, medtem ko si je untici roke. Tepel se je redko, dani ie bil podjeten in ®ad svoja leta mdčen. Vedel sem pa, da ima «ovolj očetove krvi v aebi, da poetane lev, če ?a zbude. »Zakaj si se pa tepel?« , lako-le je bilo, oče. ftel sem proti judov-«kemti templju, da bi videl Jezosa. Bilo ;e ve- ljudi, h) jaz sem govoril r. nekim judov-, m dečkom Samuelom in ga prašal. ali je ti-«te; a Jezusa Tidel, in on je rekel: »Ne. Vendo r Pa«, je dejal, »jaz na tistega krivega preroka * Smrtne drevo = križ. sam čakam, da vanj pljunem, če se posreči, da mu blizu pridem«. Na to sem se razjezil, in sva se stepla. Tedaj me je pa kar nenadoma nekdo zagrabil, pa Samuela todi, in naju vsaksebi potegnil, enega od drugega — ej, oče! in njegove roke so bile močae. Mene je držal za ramo, Samuela pa za pas njegove obleke; in dasi sva se napenjala in z zobmi škripala, si nisva mogla blizu priti. Takrat sem pogledal po njem, ki naju je držal, in mu hotel zobe t roko zasaditi, saj sem bil karseda razhnjèn; ko sem fa pa pogledal, nisem bil več tak. Nič ni bil ud, ampak miren in prijazen; pa še nekam bled in truden. Takrat me je pa začelo biti sram, da sem bil od jeze ves iz sebe, in povesil sem glavo. »Otročiča«, je dejal, »zakaj se tentar« »Tako-le je bilo«, sem rekel. »Tale tam je rekel, da je Jezus kriv prerok; zato sem dejal, da je pa on lažniv smrdljiv judovski'pes, na kar sva se stepla.« »Kij pa ti misli?«, Je dejal, »da bi biM tistemu Jezusu všeč, da se tako pretepaš?« »Ne rem«, sem rekel, »to pa vem, da me je Samuel ndaril po licu, pa sem se spomnil, da mi je mati pravila da je tistj Jezus nekaj pravil, naj še «rugo lice nastavimo; zato sem ma aašta f il še drugo, in on me je še po tem udaril. Ker se potem nisem spomnil nobene druge zapovedi, sem ga Z vso močjo nazaj udaril«. Takrat se je neki velik dedec za tujcem kar aa lepem zakrohotaL Zakaj, ne vem; tujec se je pa proti njemu obrnil ia dejal: Mir, Peter!« kakor da je kakšen stotnik. Pa če je prav ostro govoril, se sii zdi, da na tistega Petra ni bil prida btid; ko se je namreč zopet k nama obrnil, njegove oči niso bile take stroge videti. . Nalo je nekdo pnsopel skoz m nori co ia «•liei: »O Jezus, prosim te, ali bi ne hotel priti in nad mojim sinom spregovoriti zdravilno besedo; hudo je bolan«. In tedaj, sem vedel, da je bil sam Jezo*. In glej, velika gneča ljudi se je nabrala okoli nas. Mene je hudo bolelo, saj me je deček močno udaril, Jezus mi je pa položil roko na glavo, in glej! Ko je to naredil je vsa bolečina izginila. Drugo roko je položil na He-brejčka,1 medtem nama pa rekel: »Otročiča, to vaju prosim, da se bosta vedno ustavljala boju in živela ▼ miru; saj zato sem prišel na ta svet, da blagor oznanim vsem ljudem. Veliko bridkosti tega sveta so krive jezljive strasti ljudi«. Nato je pravil nekaj o Tojskab, ki zemljo ognusijo s krvjo. Vsega, oče, kar je rekel, se ne morem spomniti; to je pa rekel: »Preden pride konec, bodo okoli mojega uničenega telesa vsi narodi in vsi jeziki zbrani t bratovski ljubezni«. Nato sva se Hebrejec Samuel in jaz objela in si obljubila mir. Potem sem Jezusu povedal, kako sem bil v Betlehemo, prav v hlevu, in ležal ▼ jaslicah, kier ie bil on rojen. Nasmehnil se je. »Naj ti bo dobro, sia moj«,_je dejaL »Ne bo dolgo, pa te bom zopet videL Takrat mi boi pa vse povedal«. In oči so mu postale žalostne, in odšel je ia po tihem dejal: »Takih je nebeško kraljestvo.« — In, oče, glas je imel zelo prijazen, dasi je govoril po aramejsko; prav tako, kakor govori mati, kadar sem sam pri njej.« »On ne ve, kaj je za dečke dobro,« sem Henna dejal; dasi mi ni bilo neprijetno, kar se biló je zgódilo. »Pravijo, da gredo za njim samo nespametni,« sem rekeL »Meni se zdi, da je mož pač slabe pameti.« »Ne, oče,« je dečko odvrnil, »bild je ravno, ko je prišel iz templja, pa na ja je zagledal; ia on je kar čisto sam z bičem pretepal vse* » Judje so sami sebe imeoeraH Hebrejce. « 6* Se neka) kratkih Anglija se bo lotos na morja inaila pred res hudim bojem, ki ga je sovražnik obljubil, je govoril oni dan angleški minister ia trgovsko mornarico Cross. 20 milijard lir ia vojaške stroike je dala italijanska vlada na razpolago vojnemu mini. siru, poroča Stefani. Nemški strmoglav« so prileteli že v veli. kern številu na Dodekaneške otoke ter zasedli vsa letališča. Predsednik Združenih držav Roosevelt je povedal časnikarjem, da bodo določila novega zakona o pomoči demokratičnim državam raztegnjena na vsako državo svela, ki bi prišla v položaj Grčije, Kitajske ali Anglije in ki se bo seveda tudi sama pripravljena braniti pred vsakim napadom, poroča United Press. »Nemški narod je ena sama bojna enota<, je povedal 16. marca v svojem velikem govoru v Berlinu voditelj Nemčije Hitler. Če bo treba, bo Anglija poslala v pomoč Grčiji vojake iz Afrike; za izkrcanje so pripravljeni težki topovi in težki tanki, ki bodo še nadalje omogočili Grkom žilavi odpor, poroča United Press. Državni monopol ia koruzo je uvedla Bolgarija; odslej je prepovedan sleherni izvoz koruze v tujino, poroča Avala. Ena najogromnejših sleparij, kar jih zgodovina pomni, je, kar se dogaja zdaj v Združenih državah, piše tržaški »Piccolo«. Če naj bi se vojna zaključila v kratkem i vdorom v Anglijo, bi zadnji nemški ukrepi na Balkanu ne bili potrebni, razmišlja brazilski list »A Noche«. Glasilo nemških beguncev »Die Zeitung« je začelo izhajati v Londonu, piše Reuter. 125.000 mož ima Nemčija vzdolž turške meje, izjavlja United Press iz Carigrada. I Delovanje italijanskega letalstva v Vzhodni Afriki je vedno šibkejše, Irdi uradno poročilo angleškega Letalskega tuiaislrstva., Nemško prebiTalstTo je preskrbljeno i živežem za nedogledne čase, zagotavlja »Diplo-matisch-politische Korrespondenz«. Nad 400 letalskih napadov je doslej doživela Malta, pravijo Angleži. Pred nedavnim obiskom Anglije je bil prepričan, da je Nemčija na pragu zmage, da pa zdaj misli drugače, je izjavil glavni urednik ameriškega »Newyork Timesa«. Položaj Jugoslavije je danes tak kot položaj svobodne Švedske, piše v listu »Efkiar« turški general Sabiš. Don Juan, sin pokojnega Alfonza XIII., je izjavil, da bi bil pripravljen sprejeti špansko krono. Kmalu bo prišlo do mirne rešitve sedanjega oboroženega spopada med Italijo in Grčijo, menijo v Budimpešti. Nemško letalstvo ni začelo sovražnosti proti Grčiji, so povedali v nemškem zunanjem ministrstvu. Požar je uničil veliko bombažno tovarno v bolgarskem Plovdivu. Srditi italijanski napadi dne 15. marca so bili odbili z velikimi izgubami za nasprotnika. V vojaških krogih sodijo, da je v preteklem tednu ofenziva nasprotnika stala 3000 ujetih in 4000 mrtvih, ne da bi bil pri tem osvojen le en kvadratni meter novega ozemlja. V zadnjih štirih dneh je bilo zhitih 123 italijanskih letal, poroča grška agencija. 127.000 mož italijanske vojske je »odelo, vaio pri večdnevni prošlotedenski ofenzivi v Albaniji, hoče vedeti Reuter. Po 20 mesecih prestanka se je te dni zopet pričel promet z ladjami po Renu. ki so tam prodajali in denar menjavali. Vse Jih je ven podil in tepel, in nihče se mil ni upal ustaviti, dasi ni večji kakor tamle Kvin-tus. Naletela sva na Jakoba, Samuelovega prijatelja, ki je dva goloba ukradel; on nama je vse povedal.< »Pred dečkom pa res ne smeš tako trdo govoriti.« je rekel Rufus. »Saj vidiš, da ga ljubi. In o tem Jezusu reci, kar hočeš, bojazljivca ga nihče ne sme imenovati; zakaj on se nikogar ne boji.« Zopet se je obrnil k svojemu delu; deček je pa pobral kos lesa in iz njega naredil pastirsko palico. 2. poglavje. . V JMuzalemu.je o veliki noči vedno nemirno. I isoči pridejo v mesto iz vseh kraiev naoko.li; spe kar po gričih zunaj mestnega obzidja. Velika noč je pri nas. Iti smo pri strazi, kaj malo priljubljena Judje nas ve/no sovražijo, toliko bolj pa ta čas. toliko se jih skup natepe, da postanejo drzni, potem pa ni lahka naloga biti pri posadki. Prav tisto veliko noč nam je slaba predla. Prav malo od legije nas je bi o v Jeruzalemu, in Judje so lili nemirni. Stražniki na Antoniji' so bili podvojeni; vsi smo morali ostati v posadki in do-£'.ita n's.° /Wi nikomur. Cesarski nametnik je n .pPr„ kratkim prišel v mesto iz Cezare e lern,! i »fl'i T lej P?la«,"aven sodne hiše; Herod je šel pa v svojo palačo na Sionski gori Cernir" " "ak> 8e je zdel°- J« bil £oln iz Äl^n^'?: '?dkar se je Suzana vrnila »z Betlehema. Licinij je prišel k nam v delav- 1 Antonija je bil močno utrjen grad v le-ÄF tS ™dan> bil v severozapadni vogel tempeljskega obzitfja Stala je više kakor tem- lempelj Aj,,ouijo' >° «Vladal tudi nico in ukazal, naj pripravimo dva križa; ujeli so namreč dva iz Manlijeve razbojniške tolne. Ko sem šel na dvorišče, ila sužnjem naročim, naj prineso les, sem videl, da je bit pri na« nov suženj. Bil je majhne postave, oči je imel povsod, jezik pa veliko bolj gibčen, kakor bi bilo meni všeč. Njegov krivi nos ga je izdajal za Izraelovega sina. •»Olkod si in kdo ti je ukazal priti?« sem ga vprašal. »Iz Maeedonije sem, mojster,« je dejal. »Stotnik Licinij mi je ukazal, naj grem sem, Aleksandra namreč trese mrzlica.« Toda po njegovi govorici se mi je zdelo, da Maeedonije nikoli ni videl. Nisem ga maral, reči pa nisem mogel nič; vendar sem pa z enim očesom vedno nanj pazil. Opazoval sem ga, ko je z debla vlekel lubje in les obdeloval s sekiro in bradljo in ga prisekal, da je bil dolg kakih enajst komolcev. Svoj posel je znal in dobro delal. Jaz sam sera «e pripravljal, da naredim oporo za noge; to je bila že od nekdaj moja navada, da sem za to skrbel, dasi so tudi taki, ki teh opor ne delajo. Videl sem. kako je eden padel s križa, ker so mu žeblji roke pretrgali. Kajus je naredil počezni tram, n pritrdila sva ga na niegov prostor, Prohns k jedi'1" Pr,Pravila <"u«ega, in sedli smo 1„„;'l>0gIAjVe-!< ie dejal Varus, »tamle gre stari egionar Arhipas. Zelo vesel bi bil, če Ci enega lakegale zanj pripravil.« In vstal je in si križ naložil na rame in se opotekel po dvorišču »lamie gre pa Maksimus s krevliasto n«. vzel CftVfekV" »(,i O" "»aMn movo majal proti Varu^' P,J"neC ^ Maksi" In nekaj časa sta se tako igrala- Prohns n drug. »o se pa med tem veselo režali laz Moskva - največjo rusko pristanišče To dejstvo iznenadi, kaj ne? In vendarle ie resnioa. Spomladi lela 1937 se je pred Moskvo razlilo jezero, ki meri po površini 3'.!7 kv. km lo je nekako stokrat večje od Baškega ali Klopinjske-ga jezera. A to ni bilo nikakor slučajno, marveč eden uresničenih projektov moskovske vlade, ki hoče po Rusiji razpresti mrežo vodnih poti. Tiso. če delavcev je delalo nad dve leti. Nekega dne so Moskovčani čuli strašno eksplozijo, zadnji pra» ravnine pred mestom je šel v dimu in prahu v zrak in vode gornjega toka Volge so se združila z vodami reke Moskve. S tem je bila Moskva zvezana z Raltijskiin, Ledenim in Kaspijskim morjem. Središče sovjetske oblasti je postalo največje pomorsko pristanišče evropske Rusije in doslej plovejo ladje neposredno iz Moskve proti jugu severu in zahodu. Umetno jezero ob Moskvi vežejo z morji nešteti mali in večji prekopi, med katerimi je največji Stalinov, ki je dolg 227 kni in so ga kopali tisoči kaznjenci celih 20 mesecev. Po tem prekopu je pot okoli Skandinavije skrajšana za 20 kratno dosedanjo dolžino. Pa sovjeil imajo še druge načrte. Moskvo hočejo približat-Črnemu in Azovskemu morju, za. kar se bo moralo umakniti li mest in okrog 1000 vasi. Tako se bo matjuška Moskva nenadno pomaknila prav blizu zapadni in južni Evropi. Stalin o brezboštvu Sovjetski medicinec profesor Ivaškevič ja Imel nedavno na neki brezbožniški skupščini v Moskvi predavanje o Stalinu kot brezbožniku. Pripovedoval je, da je Imel kot zdravnik dostikrat priložnost, da je Stnlina videl in z njim govoril. Iz njegovih ust, pravi, je izvedel, kako oslro sovjetski poglavar odklanja, da bi ga neuki komii-nisli slavili kot nekoga novega Kristusa ali odrt-Senika svela. Stalin mu je večkrat dejal: ».laz s<-in človek z jasnim razumom in s Čisto materialističnim mišljenjem. V mojih očeh veljajo za soWaii-sle samo oni ljudje, ki se javno priznavajo za hrozbožnike. Marksizem brez brozbožništva*jo kakor človek brez srca.« Profesor Ivaškevič jo na koncu svojega predavanja izjavil, d» mora imeli brezbožniSka ideja prednost pred življenjem po°-dinrev, ako gre za važna vprašanja le ideje. »Ako zahteva brezbožniško gibanje smrtne irtve, je treba le-te brez pomisleka doprinesli.« uči Stalin in s temi besedami je tudi Ivaškevič zaključil svoje predavanje. urila z meči. Ko sem se vrnil, sem videl tole. da je Vam« sjv<»j tram odložil in pil. Novi .suženj je križ pobral, si ga naložil na ramo in se opotekal proti Kajti. »Tako pa hodi tisti norčavi kramar s čudeži iz Nazareta.« je rekel. Nato je pokleknil in se nareial. kakor da moli. Probu« se je smčjal; medtem pa, ko je tHŽenj tako klečal in oči kvišku zavijal, se je llermns proti njemu zakadil in ga v obraz udaril; oči so so mu pa v jezi kar bliskale. In ponosen som bil na dečka, zakaj ta udarec mu je pripeljal kar-seda spretno, tako da se je zasmehljivec zvrnil na hrbet, nato se pa pobral in besno zdivjal. »Ti peklensko zrebe.« je zakričal. Ilerma« se je vstopil predenj in se holel v sužnja znova zakaditi. »Nazaj, ti satanski sin,« je smejoč se zakričal Prohns, in dečka zgrabil s svojimi močnimi rokami. Nato se je obrnil proti sužnju in za povedal: »No, ti mogočni prerok, zdaj n am pa moli; pa prerokuj nam tudi.« Na kar se je llermas vrgel na Proba, se mu iztrgal Hz rok in ga udaril s presenetljtivo močjo Probu je obraz zardel kakor škrlat: »Hudič til« ga je dušilo, in udaril je dečka na sence po strani, da je zletel na tla. Kakor »koči leopard, tako sem jaz skočil na I roba — nihče me namreč ni bil videl med vrati _ in sem ga treščil na tla, kjer je obležal kakor pobit bik v amfitearii.» Preden je mogel vstati, sem imel v rokah bodalo, in v svoji besni jezi bi ga bil ubil. * Amfiteater je bilo rimsko gledališče, namenjeno bojem glndiatarjev (mečevalcev) i" Kijem z divjimi živalmi. Zidani so bili v za-kro/.ni, eliptični obliki tako, da so bili sedeži pod milim nebom razvrščeni »naokoli« (= amfi), to se pravi okoli arene (sredine, pokrite » peskom, namenjene za boje) (Nadallevanfa prihodnjič.} Nagradna postna križanka 2 3 Ü 3b a a a 72 3» > 8 S D 1* u 83 M N J J E «c ss li u K u li 1« (8 M 22 62 Trije izžrebanci bodo dobili krasen roman »Poročnik indijske brigade«. Rešitev je treba poslali do 3. aprila na upravo »Domoljuba«. Vodoravno! 1. Rodbinsko ime svetnika - vzgojitelja otrok, 6 ugriz čebele, 9 ima vrtnica, 12 velik strah, 17, 30, 44 in 70 tvorijo prvo kitico znane postne pesmi, 19 ima bodeč grm, 20 dan v tednu, 21 ptič, 22 vrsta pesmi, 23 vas pri Krškem — pošilja mnogo dopisov v »Domoljuba«, 25 domače živali, 27 žensko krstno ime, 28 ima vsaka hiša, 35 štetje let, 37 močan športnik • borilec, 40 manjša groza, 42 ni več umazan, 51 skrajni konec zemlje, 53 prodaja blago okrog po hišah ,56 star poganski egipčanski bog, 57 prva mati vseh ljudi, 58 moško krstno ime, 61 zver, 63 ni koledar — pa ima koledar (množina), 65 del obraza, 67.tuj izraz za zbadljiv zasmeh, 69 predlog, 78 ie v cerkvi, 79 ploskovna mera, 80 staroslovanska pijača, 81 zelenica sredi puščave, 82 iz svetega pisma zelo znan grič v Jeruzalemu. Navpično; 1 Najvišji oblastnik v banovini, 2 vzklik v strahu, 3 smrt — kako so pri nas pisali pred 80 leti, 4 citraiu dobro znan inštrument, 5 del voza, 6 tega se najbolj boj, 7 predlog, 8 latinska črka, 9 ka/alni zaimek, 10 žito, 11 upanje, 12 prst — zemlja, 13 žensko pokrivalo, 14 del voza, 15 zelišče, 16 stoji na koncu molitve, 17 gledališče, 18 enkratno grmenje, 19 rastlina — dali Jezusu v roke namesto žezla, 20 domoljub, 22 pesnik, 24 velik Slovenec - organizator, 26. c, 27 Ana, 28 eden izmed peterih člov. čutov, 29 najvišja gora na Dolenjskem, blizu Litije, 31 p, 32 kratica za brat, 33 kamor se odteka voda na naših poljih, 34 osebni zaimek — 3 sklon ednine, 36 izraz pri kartah, 28 kratica: to je, 39 lošč, 41 ime slovenske svetnice, 43 kmečko orodje, 45 veznik, 46 član hrabrega balkanskega naroda, 47 »Biti odločen katoliški Slovenec« to bodi moje 7 48 prej glavno mesto Francije, 49 ploskovna mera, 50 dobro znano drevo - čaj, 52 ni vas pa tudi mesto ni, 53 sprehajališče v me-. Smola barona Dorfvala »Kajpada. Vsi ti hotelski tatovi in pohaj-knči si nadevljejo plemenitaška imena. Ko je bil lani pri nas, kar na« je spravilo v najmuč-nejšo zadrego, se je pisal — no, kako že?« >Grof Brega r, gospod ravnatelj.« »Saj, saj. Takrat je bil grof. Zdaj je zadovoljen z baronom. Ljubi Kavka, takoj moramo obvestiti policijo. To se pravi — le nobenega hrupa ne. Le hiše ne vznemiriti. Prav zdaj imamo toliko gostov. Vse prvo nadstropje je zasedena Drugo tudi razen dveh ali treh sob. Ima ta Gama dosti prtljage?« Vratar je sporočil ravnateljevo vprašanje po telefonu višjemu natakarju, ki je imel pod nadzorstvom drugo nadstropje. Odgovor se je glasil, da so v sobi 273 štirje veliki kovčegi in tri ročne torbe. »Odlično,« se je smehljal ravnatelj. »Človek — kako se vendar piše?« »Doktor da Gama.« »— pride zanesljivo spet. Po njem zvemo za onega drugega. Štirje veliki kovčegi in tri ročne torbel Hotelski tatovi ne potujejo s tako veliko prtljago. Hm. Morda hoče ta človek, ta - ta -« »Emil šepec je pravo ime grofa Bregarja in barona Samostrela.« »Saj, saj. Pazite, ta Sepec hoče de Gamo oropati. Pomislite: štirje kovčegi in tri ročne torbel Je Sepec videl, da ste ga prepoznali?« »Kaj še, gospod ravnatelj. Se poznalo se mi ni.« »Prav, prav, ljubi Kavka. Pazite, kdaj se vrne da Gama domov, in mi takoj sporočite. Jaz grem sedaj na policijsko stražnico in poprosim svetnika, naj mi na poklic pošlje uradnika. Torej, Kavka, imejte oči odprte!« Vratar se je zopet postavil blizu vrat * Dorival, ki ni nič hudega slutil, je pohajkoval z brazilskim prijateljem po živalskem vrtu. »Kaj čeden gospod, ta stotnik Potokar,« pravi Brazilec, ko se je pogovor obrnil na slučajno srečanje prejšnji večer v hotelu Espla-nade. »Moj prijatelj Claudino je ves navdušen zanj. Niti slutil ni, da bo dobil pri častniku tàko razumevanje za svoje kupčije.« »Potokar je odličen človek. Za vse se zanima,« odgovori Dorival. »ima najlepše upe...« Hotel je dodati še nekaj v hvalo svojega prijatelja, hotel je povedati, da bo Potokar prej ko slej prišel v generalni štab, pa je prekinil sredi stavka — Jahalka je jahala po jezdni poti navzgor, ki je vodila poleg mirnega stranskega drevo- stu, 54 nI glasno, 55 dva soglasnika, 59 predlog, 60 ima 12 mesecev, 62 začimba, 64 umetniški pro« izvod, 65 predlog, 66 prva beseda za znano petrom lejsko družbo, 68 mdn, 71 španski člen, 72 pred' log, 73 grška črka, 74 členica na Primorskem, 75 francoska členica, 76 v politiki neštetokrat rabljena besedica, 77 zaimek, 83 pomožni glagol, 84 ognjenik na Siciliji, 85 nižaj pri ustah, 86 suha trava. Rešitev zadnje križanke Vodoravno. 1. Plamen. 5. Kerec. 10. Marija, 15. rop. 16. samotar. 18. Ren. 19. vi. 20. reva. 21. opal. 22. na. 23. ban. 25. pa. 27. an. 28. lan. 30. ko. 31 alt 3'i. čaj. 35. oči. 87. en. 89. če. 40. pepelnica. 41. Ig. 42. re. 44. dom. 45. kes. 46. Edi 48 ol. 50. nor. C," bi. 54. ti. 55. Zob. 58. on. 59. pero. 61. Arno. 62. ob. 63. Pij. 65. ra-nar. 67. Aca. 69. AraraL 70. kasa. 71. Krvavec. Navpično. 1. pivo. 2. ar. 8. moka. 4. ep. 5. kava. 6. Erna. 7. ro. 8. eto. 9. capa. 11. ar. 12. ropa. 13. in. 14. Ani. m 16. september. 17. ranocelnik. 23. bo. 24. nt. 26. Jalen. 28. li. 29. ne. 30. ker. 32. I po. 33. ček. 34. Jns. 36. čad. 88. Nil. 43. en. 44. dr. 47. iz. 48. Ob. 49. koza. 51. osir. 53. Irak. 54. tr. 56. ovci.. 57. klic. 60. ona, 61. ara. 63. pa. 64. ja. 66. as 67. av. 68. av. Imena izžrebancev zadnje križanke bodo objavljena r prihodnji številki. JABLlN-JaboKnik za izdelavo umetne domače pijače Vas stane za 50 litrov zavitek din 30'—, po pošti din 42-—, 2 zavitka po pošti din 78-—. 3 zavitki po pošti din 110.—. Prodaja Drogerija Emona Ivan Kane - Ljubljana - Nebotičnik n Podmladek Jadranske straie na Bledu bo priredil v Prosvetnem domu na Bledu v nedeljo 23. marca ob 8 zvečer in na praznik 25. marca ob pol štirih popoldne krasno pravljično iero s pet jeni. Iskreno vabljenil Sedanja vojna se ne Jbo odločila v Afriki ali na Sredozemlju, temveč na Atlantskem morju in nad Anglijo, je izjavil angleški minister Bevin. reda. Za deset skokov zanjo je jezdil konjuh. Dorival jo je spoznal na prvi pogled. Bila je dama iz operel Ko strele so se mu podile misli po glavi... Prva misel mu je bita vroča želja, da bi dobrega doktorja, prijatelja, vendar pri priči ali če Ie mogoče še prej vrag vzeL Zdaj mu ni v prav nobeno korist. Druga misel je bila dolga in je je bila sama radost in blaženost. Tretja misel ga je morila in se je zbirala okrog vprašanja, ali bi morda močno neprijetno na oči veklo, ko bi eleganten gospod dirjal za lepo žensko na konju. Četrta misel je bila štrašna misel, da se obnaša, kakor da mu malo manjka. Ta misel je bila resnično prava. Kajti debelo je zijal tam — kakor berač, -ki najde v lijaku zlat novec... Trap, trap — in bila je tu. Dorival se je odkril in globoko ter spoštljivo pozdravil. Dama ga je sicer pogledala, se pa niti namrdnila ni! In pa — ni je bilo več. »Tepec,« pravi Dorival. »Prezrt, gladko prezrt — ne. ne, prezirati moremo le ljudi, ki jih poznamo, ali poznati nočemo. Niti tega še ne veš, da je nesramnost pozdravljati ženske, ki jih ne poznaš?« Tcdajci mu šine zares dobra misel. V skoku je bil poleg konjuha. Med desnim palcem in kazalccm se je svetil srebrn tolar — »Kdo je dnma?« zašepeta. »Hči konzula Rožiča — hvalal« »Hoplala.« zavpije Dorival. Doktor Marcellino se je smejal. »Je bila pač pomota?« vpraša hudomušno. »Tja — saj, saj!« jeclja Dorival. »Čisto prav, pomota! čudovita podobnost z neko damo! Sajl Radio Ljubljana od St. V. marca IUI: Četrtek. !». mar«: 7 jutranji POzdr.v - '■« Napovedi. poročita - 7.15 Pisan «tòt veselih zvokov do fu _ ji Operne fantazije (ploiče) - 12J0. Poročil», objava - U Napovedi - 13.02 Plesne peainice pojeta Joi«i iu Jeiek - H Napovedi - 17.* 6uake romance poja g. Aleksander de Make, prt klavirju g. D. K»-»karov - 18.31 Komorna glasba (ploiče) - 1S.40 Slovenia. ia Slovence (f. dr. B. Kolarič) - l» Napovedi, poročila - 1555 Nac. ura: Belgrad govori - 10.40 Pioti» — O.ÜI Doset minut »bave — S) Citraiki trio «ve. aaai - » U Repmducirao koncert simfonične glasbe — SI Napovedi, poročila. .. Petek. ti. marca: 7 jutranji poxdrav — 7.» Napovedi poročile — 7.11 Pisan venček veaelih «vokjv do 7 <4 — 11 Šolska nra: V marcu na Jadranu Ln na otočku Silbi (ga. Mira Engel man nI - 11 II domačih krajev (ploččel - 1±» Poročila, objave. U Napovedi — It»? Spored elovensklh skladateljev (Bad. ork.) — M Nanovedl — M.M Tujakoprometno poročilo: Smnk v planinah — 17.» Narodna pesmi ob spremljavi kis-virja: Swtre Stritarjeve in g. oro». M. Upoviek - 18.» Ženska ura: Mati ln otroci (gdč. Marija Kovsčl — 18J0 PloMe — 1&.M Fraoooičins ( g. dr. St. Leben) — » Napovedi, poročila - 19.25 Aktualna ura: Strokovna socialna lota Ig. Jele Tome) - 19.« Ploiča — 19.J« Izaoljenka poročila — » Koncert Bad. ork. — M Sonatua ura II aa violino ia klavir- ga. Lotte Paum-gsrteu (violina), g. prof. M. Lepo vlek (klavir) — »! Napovedi, poročila Sobota. tt. marea: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi. poročila — 7.15 Piaan venček veaelih ivokov do 7.45 — 12 Kar brej napovedi pločče hitijo, i njih pa veseli napevi donijo - 14 Poročila — 17 Otrolka nra: Striček Matiček kramlja in prepeva — 17.J9 Otročki svet (ploičel - 17.Ü Pregled sporeda — 18 Za dol o p ust Igra Kad. ork. — 18.40 Vojno iu kreditno gospodarstvo (g. Jos. Mlhelak) - 19 Napovedi, poročila - ».25 Smaniko-rogaUo-kozjsnski okraj (g. dr. P. Strmiek) — 19.40 Pisana «ara (pločče) - 30 O zunanji ootltiki (g. dr. Alojzij Kuhar) — 30.» .Ii Celja v Celje. - Poto vanje po tmarako-rogaiko-kozianskam okraju: besedilo napisal dr. Pavel Strmiek; izvajaj? Nani Rad. igralska druiine s sodelovanjem domačinov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna Igra Rad. ork.. \edelja. ts. marea: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Tamburati ork. — 9 Napovedi, porodila — 9.15 Ceäke narodne (plotčel — 9.» Komorni trio; sodelujejo- gg. Avg. Ivanči« (viola). J. Gregore (klarinMI, H. SveteJ (klavir! — 10.15 Verski govor (g. dr. Ovido Rantl — 10.3(1 Prenos cerkvene glasbe i* cerkve sv. Cirila ln Metoda - U Za krajäi čas (plošče) - 11.45 Akademakl pevski kvintet poje pesmi v hannonuaciii F. Kramarja - 12J0 Objave, poročila — lt Naiwvedi — 11.(B Ne. delskl koncert: g. Ivan Benh in Rad. ork.; dirigent D M. Sijanee — 17 Eixt nra: Ovira v zadratni organizaciji na£ega kmeta Ig. Ludvik Psi) — 17 Jf Operetna glasha (ploMe) — 1R.B Narodne wal poje gdč. Pol d ka Zupanova, s harmoniko spremlja g. Avg. Stanke — 19 Napovedi, norofila«— ».So Slovenska nra: Ob S0-letnici merikanskega Slovenca : s dom (g. Int. C. Jeglič) — 17.30 Citraiki dueti (Gračner) - 18.15 Materina pot; po Chr. Anderaenu za radio napisal Franc» K unstet j — lt Napovedi, poročil» — 19.25 Nac. ara: Slovenako gledališč» in vzajemnost med Hrvati in Srbi (g. Fr. Govekar) — 19.44 Praznični koncert; sodelujejo g. Rudolf Zupan. član lagr. opere. In Bad. ork.; dirig. D. M. SUanec — ti Ploife — 51.U Cimermanov kvartet — 53 Napovedi, poročil» — tili Resna ork». »traina glasba (ploičs). Sreda. 2«. marea: 7 Jutranji pozdrav — 7.08 Napovedi. poročila — 7.15 Plean venček veselih zvokov do 7.45 - U Pisana tars (ptoSče) - 13-30 Poročils. objave — 13 Napovedi — 13.02 Klavirski konoert. izvaja Silva HraSovec — 14 Poročila — 17.30 Mojstri harmonik» (PloSče) - 17.45 Mladinska ars: s) Mirko Zor: Delsj s nami; b) dijatka oddaja - 18.4« Baslični tnačajl s oziro mil čustvi (g. dr. St GogsJs) — 19 Napovedi, porodila - 19.35 Nae. nra: Vojaška oddaja - 19.40 PloSče — S Koncert zbora Glaab. Matice, vmea predavanje g. ram. Mahkota — ti Rwprod'ieiran koncert sfiiutonifn» glasb» (ploičel — t2 Napovedi, poročila. Birmovanje v ljubljanski škofiji Red birmovanja v lavantinski Škofiji priobčimo prihodnjič. PrevzviSeni gospod knezoškof dr. Gregorij Roiman bo letos opravil kanonično vizitacijo ia delil zakrament sv. birme v sledečim redu: L Dekaaiia škofj» Loka. Stara Loka. v nedeljo, 27. aprila: Selca, ▼ ponedeljek, 28. aprila; Draigoi«, v torek, 29. aprila; Železniki r sredo, 30. aprila: Zatilof, v četrtek, I. mais: Sorica, t petek, 2 maja; Davča, v soboto, 3. maja; Rateče. ▼ torek, 6 inaia; 2abnica. T sredo, 7. maja: Sv Lenart » četrtek, S. maja; Bukovičica. v petek, 9. maja; Poljane, v soboto, 10. maja; 2iri, r nedeljo, lt. maja; Nova Otelica, v ponedeljek. 12. maja; Stara Otelica, v torek, 13. maja; Leskovi! ca, v tredo, 14 maja; Trata, v četrtek, 15. maj,. Lučine, v petek, 16. maja; Javorje, v »oboto, |j' maja; Skofja Loka, v nedeljo, 18. mata. IL D«kanila tuiemberfc. Žužemberk, v četrtek, 22. m»ja; Ajdovec, v pe. tek, 23. maja; Smihel, v soboto. 2i maja; Zajr». dee, v nedeljo, 25. maja; Am brus, v ponedeljek, 26. maja; Krka. v torek, 27 maja; Scia, v sredo, 28. maja; DobrnU, v četrtek, 29. maja. Hinje: birmi bo zdrtiiena t posvetitvijo novega oltarja; dan h bo pozneje določil. E Dekaaija Moravia. Blagovica, v nedeljo, 8. junija; Krataja, r po. nedeliek, 9. junija; $t Oibalt, v torek, 10. juniju $L Gotard. v sredo, U. junija; Moravč*, v nedeljo, 15. junija; Vrbpolj«, v ponedeljek. 16. junija, Peie, v torek, 17. junij»; Ceinjict, v «oboto, 21. junija; Brdo, v nedeljo, 22 junija. St. Vid. v ponedeljek, 23. junija; Zlatopolje, v torek, 24. junija; Vače, , četrtek, 26. iunija. IV. Dekaaiia Zatfotjo. Kolovrat, ▼ tredo, 18. junija; Izlake, r četrtek, 19. junija; čemienik, v petek, 20. junija. V. Dekaaifa Litija. Sv. Gora, v (>etek, 27. juniia. St Rnpert aa Dolenjskem. Na Vrhu je prejšnji teden umrl Jože Janešič, bivši posestnik ii tkalec. Dočakal je skoraj 93 leL »Domoljuba:, katerega je naročnik je bil od početka, je vse do smrti prebiral brez očal. Bil je globoko veren mož. posebno pa se je odlikoval ob raznih procesijah, ko je glasno molil naprej rožni venec. Naj mu bo Bog bogat plačnik! — SO in DK priredit« na Jožefovo ob 3 pop. telovadno akademijo, pri kateri bodo sodelovali naši pevci. Dekliška Zveza pa pripravlja za 25. marec našim materam na čast lepo proslavo, h kateri vabimo vse, posebno pt še naše matere. — Prosvetno društvo je v izpopolnitev svojih predavanj kupilo nov skioptični aparat n Prosurtni odsek gasilske čete na Uffici pri Bledu vprizori na praznik 25. marca 1011 krasno dramo v petih dejanjih »Živa pokopana t. Vabljeni. Neverjetna podobnost. Zato sem vprašal konjuha. kdo je. Hči konzula Rožiča.« »Tako?« »Saj, saj. Znano ime v trgovskih poslih! Ce se prav spominjam, občuje Potokar z družino.« »No, amigo, človek se kaj lahko zmoti.« meni doktor dvoumno. »Sicer je pa dama izredno lepa prikazen — « »Saj — izredno!!« mrmra DorivaL Doktor si je svoje mislil in preudarno začel pogovor o čisto drugih rečeh... Dospela sta do Visokih vrat, zacila fez Pariški trg na spodnji konec ceste Pod lipami in se bližala hotelu. Pred vrati je stal vratar. Obraz se mu je zjasnil, ko ju je zagledal, da prihajata. Ko bi mignil, je obvestil ravnatelja, ta pa je poklical policijo na pomoč. Postavil se je spet t vežo in čakal, kaj bo. Nič hudega sluteča sta stopila prijatelja v hotel. •i yra,ar >e tsckal z r"ko ob kapo in pozdra-vil. Se enkrat je pregledal Dorivala od nog do glave. To je Emil šepec! Zanašal se je lahko na gotovost, ki je mejila skoraj že na nezmotljivost. kar tiče oseb. Hotelskemu ravnatelju je dal dogovorjeno, tajno znamenje. Vse se je ujemalo. Prekanjencc je prepoznan in sedi v pasti Ore le še za to, da ga spravimo policiji v roke. ne da bi na oči vleklo, ne da bi se drugi gostje razburili Samo glasnega prepira oe! Le nasilnosti ne! Dobro ime hotela bi trpelo. Najprej mora ta Sepec čutiti, da je na varnem. ' Ravnatelj pozdravi oba gospoda * prisekanim nasmehom in ju tpremlja sam v jedilnico do nizke mize. ki je stala blizu glavnih vrat 8* Ponudi jima sam jedilni list in pokliče natakarja. da jima streže. »Prav dobro ste spravljeni tukaj,« pravi DorivaL »Sem t«di zelo zadovoljen,« odgovori doktor. »Naravnost dobrota je, stanovati v ta-kemle hotelu. Se ne zgrozite, ko katerikrat pomislite. kakšni so brazilski hoteli?« Dorival se zasmeje. »Hoteli v malih mestih na deželi so res nenavadni V kaki taki gostilni, ki jo lastnik ponosno imenuje Grand Hotel, sem si ponoči lahko premagal dolgčas s tem, da sem krmil kravo, ki se je sprehajala po cesti, s senom, ki sem ga napukal iz raztrganih blazin in modrecev. Pri tem mi pa niti ni bilo treba odpreti majavih vrat ali šklepetajočih oken. Ilovnate stene v hiši so bile preluknjane kakor bohinjski sir. Tako so se prostori kar zadosti čisto preprosto prezračevali. Zaradi Ijikenj v steni je krava vtaknila svoj požrešni gobec v sobo tako daleč, da sem ji mogel basati seno kar s stola, kamor sem se bil umaknil, ker je vladalo na potelji nenavadno ponočno življenje —« Marcellino se je vesel pridružil Dorivalu, ki se je smejal. »In hrana v lakem podeželskem hotelu!« je nadaljeval Dorival. »Naravnost kraljevskal Kurje kosti, ki se jih ni držalo meso. ampak CeSnjev med. ki ga ne moreš prežvečiti, govedina, k, jo je bilo teže razrezati kakor po-repnik, .n slavni črni bob. ki me vedno spo-mmjn na mehko kuhane črnce. Kar pohvaliti mora« jed v tem hotelu! Fazan _ odličen!« NaUkar. ki je stregel, se je muzal. » tem trenutku se vrne hotelski ravnatelj » pripel je sefior, Claudius k mizi. kjer sta bila prijatelja. Počakal je, da so se prijatelji pozdravili. Potem se je sklonil k Dorivalu ia mu zašepetal: »Nek gospod bi rad z vami govoril. Čaka v veži I« »Gospod?« se začudi Dorival. »Kar noter naj pride.« »Gospod prosi izrecno, naj prosim gospoda barona, da pride za trenutek ven!« pravi ravnatelj in si skrivaj obriše pot s pleše. Dorival vstane. »Se takoj vrnem. Prosim, oprostite me za trenutek.« Oba gospoda sta mu prikimala, on pa je namignil ravnatelju: »Pojditel Pokažite mi gospoda!« Ratnatelj odpre vežna vratn. Zunaj sstoji vratar in odkazuje hlapcem, kako naj odpremijo razne prtljage. »Kje je gospod?« vpraša ravnatelj vratarja. Vratar se je zdel, da je čakal na vprašanje. Stopil je Dorivalu na drugo stran in pokazal odprta vrata, ki so vodila v ravnateljevo sobo. »Prosim, vstopite tu noter.« Dorival je stopil noter, za njim ravnatelj in vratar. Radovedne oči so šle za njim. Uradniki v pisarni, dečki pri dvigalu, sluge pri ve-ternici v glavnih vratih, dama pri telefonu, hlapci, vsi so zijali v vrata, koder so izginili oni trije in ki jih jo vratar zaprl nt sabo — Pa je bilo vse tiho. Ni bilo glasne besede ii sobe. ki bi poplačala vztrajno radovednost Enkrat tamo s« je zdelo onim. ki so prav blizu stali, da so slišali, kako se je proslull hotelski tat prav glasno zakrohotal. den - važno pristanišče v Arabiji Morska pot Iz Anglije skozi Gibraltar, mimo Ite. skozi Sueški prekop in Rdeče morje v dito ie najbolj va in a žila angleškega svetovna cesarstva. Veže namreč srce države London najbogatejšo kolonijo — daljno in bajno Indijo, sino mesto in pristanišče na tej poti je arab- 0 mesto Aden. Aden je nekaj ur vožnje g parnikom odda-pn od tistega ozkega preliva, kjer se nahaja H«*« morie in se pričenja veliki Indijski ocean, 'r ie edino angleško pristanišče na poti med nezoin in Indijo, velja za važno trgovsko mesto. " v prastarih časih je bilo po suhem zvezano kozi Arabijo ln Perzijo z Osrednjo Azijo, od /xler so kupci prihajali v Aden, kjer je cvetela Bovina s svilo, dišavami, dragimi kamni, ki so b dobivali iz Indijo in Afrike. Danes v Adenu ladje nalože premog, ko gre-v Indijo. Celi griči tega črnega zlata lete v denskem pristani&u. Mesto leži na pustem in eeostoliubnem kraju. Na razbeljenem kamenju, 1 aa cbkroža, ne vidiš nikjer nobenega želeti ja. ež tam malokdaj pada. Praprebivalci mesta so to vsekali v živo skalo velikanske rezervarje, se vanje steka deževnica, edina pitna voda meetu. Zgradili so jih menda že leta 1225 pred Kristusom. Takih rezervarjev za deževnico je mnogo izklesanih v okoliških hribih, v največjega gre 4,000.000 litrov vode. Mnogo stoletij so ili zasuti in pokriti s puščavskim peskom, ker » nemarni Arabci zanje niso brigali, fiele An-ieži so jih leta 1858 očistili in uredili ter tako -vojo kolonijo preskrbeli i vodo. Toda ti veli-anski rezervarji so danee premajhni. Tudi dežja e pade toliko kakor včasih; zato morajo Angleži vaiati vodo od daleč s posebnimi ladjami. Leta 1839 so Angleži zaslutili, kako važno tegne poetati to pristanišče na poti v Indijo, "ekega dne se je na adenski obali »ponesrečila« gleška trgovska ladja. Arabci so jo seveda po-lnoma izropall in odnesli, kar se je odnesti lo. Zato Je kmalu prišla pred mesto vojna ladja poveljnik je ponujal adenskemu emirju 8000 larjev, če odstopi pristanišče Angležem. Emir bil nič pa tako kupčijo, ker Je imel rajši mesto dolarje. Ker besede niso zalegle, so se Angleži čeli pogovarjati z zgovornimi topovi. Nekaj ur streljali na mesto in emir je pristal na an-leškl predlog. Tako so Angleži prvikrat stopili irabska tla v Adenu. Ko «o Francozi leta 1867 sklenili Izkopati eški prekop, so angleški mornarji zavzeli tudi :~k Perim, ki leži ob vhodu v Rdeče morje. Angleški namestnik v Adenu je nekoč priredil sijajen ples v Čast francoskemu admiralu, ki je bil prišel z več ladjami v pristanišče. Na plesu so pa angleške gospe od zgovornih francoskih Haročite takoj »Bogoljuba« ! oficirjev zvedele, da hočejo drugi dan zavzeti otok Perim in ga priključiti Franciji. Ko ples še ni bil končan, se je angleška vojna ladja že zasidrala pred otokom, vojaki so ee Izkrcali, razvili angleško zastavo in Perim je bil — angleški. Kako se je francoski admiral drugi dan začudil, ko Je s svojimi ladjami prišel pred otok, na katerem je že vihrala angleška zastava I V prejšnji svetovni vojni je Anglija svoj pnv tektorat razširila na škodo Turčije. Nekdaj ie meril okoli 10.000 kv. km, leta 1888 že nad 20.000 kv. km, a po najnovejših podatkih se je povečal celo na 5<\000 kv. km (to je dobre tri Slovenije)« Tako Anglija tih« zagospodovala nad Adenom in njegovim zaledjem, in pot v Indijo je spet bolj varna in lažja. »Zakaj vendar ne kainujete «traka, ker Je take poreden?« — »Mi je nemogoče. On je namreč edini * UU, ki aam sna naravnati tqje radijske postaje« Največjo Jezero na Balkanu — Ska-drsko jezero bodo izsušili Skadrsko jezero pokriva 356 kv. kilometrov. Jezero se Je do danes širilo in večalo. To pa zato, ker prinaša deroča Morača v jezero velike količine blata, peska in tudi kamenja. Vse to odlaga v plitvo jezero, tako da voda preplavlja vedno večje predele obrežja. Jezèro pa tudi na drugI način uničuje plodno zemljo. Reka Morača se pred Izlivom razcepi v več rokavov, ki so na vse strani razrfli zemljišča, tako da je ob deževju vse to pod vodo in se ta del Morace popolnoma združi z jezerom. Sedaj pa sta jugoslovanska ln italijanska vlada izdelali skupen načrt ca izsušitev celega jezera. Uspeh nemške kemijo V drž. zavodu za raziskovanje tobaka v stari Nemčiji delajo že leta sem posebne poizkuse s tobakom. Po zadnji izjavi zavodovega ravnatelja se je končno posrečilo odstraniti strup iz rastline, ne da bi bil zmanjšan tobačni duh. Doseženi uspeh zna biti silno pomemben za narodno zdravje in ga bodo kadilci z veseljem pozdravili. • y NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIKI Radio Ljubljana od IO. V. marca lili: Četrtek, lo. marca: 7 jutranji pozdrav — .'.OS Na-oovedi DoroSila - 7.15 Pisan venček veselih c. okov no povem. fantaliJe (l)loä6e) _ 12.JO Poročila, objave - 11 Napovedi - 13.02 Plesne pomice pojeta Jolok iu Ježek - 14 Napovedi - 17.30 Ruske romauoe poje g. Aleksander de Make. pri klavirju g. D. Ka-»karov - 18.2(1 Komorna glasba (plošče) - 16.40 Sloven-Ulna » Slovence (g. dr. It. Kolarlč) -19 Napovedi, poročila - 19.» Nac. ura: Belgrad govori - 9.(0 Plo-SCe - 19.50 Deset minut zabave - 30 Gitraškl trlo «Ve. sna, - 30.45 Kei>rodaoiran koncert simfonične glasbe — n Napovedi. poročila. Petek. ti. marca: 1 Jutranji pozdrav -7.08 Napovedi, portala - 7.1» Pisan venček veselih zvokov do 7.45 - 11 Šolska ura: V marcu na Jadranu ln na otočku Sllbl (ga. Mira Engelmann) - IS II domačih krajev (plošče) - 12.» Poročila. objave, 1J Napovedi _ 13.02 Siwred slovenskih skladateljev (Kad. ork.) — 14 Napovedi — 14.10 Tujskoprometno poročilo: Smuk T planinah — 17.30 Narodne peami ob spremljavi klavirja: tre Stritarjeve in g. prof. M. Upov tok -18.10 Ženska ura: Mati in otrooi (gdč. Marija Kova« — 18.30 Plošče — 18.40 Franooščdna ( g. dr. S». Leben) — 19 Napovedi, poroòila — 19.25 Aktualna ura: Strokovna socialna loia (g. Jože Tomo) — 19.40 Plošče — 19.50 Izseljenka poročila — 20 Konoert Rad. ork. — SI Sonatna nra II za violino in klavir: ga. Lotle Paum-parten (violina), g. prof. M. LepovSek (klavir) — 22 Napovedi, poročila. Sobota. 22. marca; 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi. poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov do 7.45 — 12 Kar brez napovedi plošče hitijo, s njih pa vwell napevi donijo — 14 Poročila — 17 Otroška ura: Striček Matiček kramlja in prepeva — 17.30 Otroški svot (plošče) — 17.511 Pregled sporeda — 18 Za delopuat Igra Rad. ork. — 18.40 Vojno In kreditno gospodarstvo (g. Joe. Mihelak) - 19 Napovedi, poročila — 19.25 Smarsko-rogaško.kozjanski okraj (g. dr. P. Strmgek) — 19.40 Pisana Sara (plošče) — 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) - 20.30 >Iz Celja v Celjei — Potovanje po šmarsko-rogaško-kozjanskem okraju: besedilo napisal dr. Pavel Strmšek; izvajajo člani Rad. igralske družine s sodelovanjem domačinov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna Igra Rad. ork.. Nedelja, 13. marca: 8 jutranji pozdrav — 8.15 Tamburaškl ork. — 9 Napovedi, poročila — 9.15 Češke narodne (plošče) — 9.30 Komorni trio; sodelujejo: gg. Avg. Ivančlč (viola). J. Gregoro (klarinet), H. Svetel (klavir) - 10.15 Verski govor (g. dr. Ovido Kant) — 10.3fl Prenos cerkvene glasbe i* cerkve sv. Cirila ln Metoda - U Za krajši čas (plo.šfe) — 11.45 Akademski pevski kvintet poje pesmi v horinonlzaciii F. Kramarja - 12.30 Objave, poročila — 13 Naimvedl — 13.02 Ne. delskl koncert: g. Ivan Reuh in Rad. ork.; dirigent D. M. Sijanec — 17 Krni. ura: Ovira v zadružni organizaciji našega kmeta (g. Ludvik Pu») — 17.30 Operetna glasha (ploiče) — 18.15 Narodne pesmi poje gdč. Pold-ka Zupamova, a harmoniko spromlja g. Avg. Stanko — 19 Napovedi, poročil«»— 19.3«) Slovenaka ura: Ob 50-letnlci lAmerikanskezn Slovenca-: «Naši Iz Amerike polo In govorei; druiabnl večer v Calumatu (Miohlgan, USA); .rokonls sestavil Joie Schweleer; Izvajajo člani Rad. igralske družine, sodelujejo Faatje na vasi in Mandoiinističnl kvartet — 30.30 Konoert operne glasbe: sodelujejo gdč. Milica Pol»!"" In«. in Kad. ork. - 22 Napovedi, poročila — Ü2.14 1 rouos lahko glasbe is Nebotičnika. ™,|,.r _ 7 05 Ponedeljek, U. marca: 7 Jutranji P<»draT - 7 w Napovedi, poročila - 7.15 Pisan venčok do 7 45 — 13 Bo garska glasba (plošče) — U.»' 'orooH^ objave - 13 Načovedl 1 13.02 Vessi opoldaosk Is pored Kad ork. - 14 Poročila - 17.30 Za razv oziro mna čustva (g. dr. St. Dogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.26 Na«, ura: Vojaška oddaja - 19.40 Plošče — 20 Koncert zbora Glasb. Matice, vmes predavanje g. ravn. Mabkota — 21 Re^roduoiran konoert sflmfooične glasbe (plošče) — 22 Naipovedi, poročila. Birmovanie v ljubljanski škofiji Red birmovanja v lavantinski Škofiji priobčimo prihodnjič. PrevzviSeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rožman bo letos opravil kanonično vizitacijo in delil zakrament sv. birme v sledečim redu: L Dekaolia Škofje Loka. Stara Loka, v nedeljo, 27. aprila; Selca, v ponedeljek, 28. aprila; Drnžgoie, v torek, 29. aprila; 2elezniki, v sredo, 30. aprila: Zalilog, v četrtek, I. maja; Sorica, v petek, 2. maja; Davča, v soboto, 3. maja; Reteče, v torek, 6 maja; Zabnica, v sredo, 7. maja: Sv. Lenart, v četrtek, S. maja; Bukovščica, v petek, 9. maja; Poljane, v soboto, 10. maja; 2iri, v nedeljo, tt. majaj Nova Osellca, v ponedtli.L 12. maja; Stara Oselica. v torek, 13. maja; Leskovi ca, v sredo, 14. maja; Trata, v četrtek, 15. mai ' Lučine, v petek, 16. maja; Javorje, v soboto j maja; Skofja Loka. v nedeljo, 18. maia. IL Dekaaija Suiemberk. Žužemberk, v četrtek, 22. maja; Ajdovec, v pe. tek, 23. maja; šmihel, v soboto, 24. maja; Z«jr,. dee, v nedeljo, 25. maja: Ambras, v ponedeljki 26. maja; Krka. v torek, 27 maja; Sela, v sred» 28, maja; Dobrni«, v četrtek, 29. maja. Hinje: birm, bo združena i posvetitvijo novega oltarja; dan i, bo pozneje določil. DL Dekani J« Moravč«. Blagovica, v nedeljo, 8. junija; Kratcj«, v po. nedeljek, 9. junija; St. Otbalt, v torek, 10. junij,, Št. Gotard, v sredo, 11. junija; Moravče, v nedeljo, 15. junija: Vrhpolj«, v ponedeljek, 16. junija, v torek, 17. junija; Čeinjice. v soboto, 21. juniji; Brdo, v nedeljo, 22 junija; Št. Vid. v pontdjljA, 23. junija; Zlatopolje, v torek, 24. junija: Več«, , četrtek, 26. junija. IV. Dekanlja Zagorfr. Kolovrat, v sredo, 18. junija; Izlake, v četrtek, 19. junija; Čemšenik, v petek, 20. junija. V. Dekanija Litija. Sv. Gora, v petek, 27. junija. SL Rupert na Dolenjskem. Na Vrhu je prejšnji teden umrl Jože Janešič, bivši posestnik io tkalec. Dočakal je skoraj 93 let. »Domoljubac, katerega je naročnik je bil od početka, je vse do smrti prebiral brez očal. Bil je globoko veren mož, posebno pa se je odlikoval ob raznih procesijah, ko je glasno molil naprej rožni venec. Sij mu bo Bog bogat plačniki — SO in DK priredita na Jožefovo ob 3 pop. telovadno akademijo, pri kateri bodo sodelovali naši pevci. Dekliška Zvezi pa pripravlja za 25. marec našim materam na čast lepo proslavo, h kateri vabimo vse, posebno pi še naše matere. — Prosvetno društvo je v Izpopolnitev svojih predavanj kupilo nov skioptični aparat ij n Prosvetni odsek gasilske lete na He(id pri Bledu vprizori na praznik 25. marca 1941 krasno dramo v petih dejanjih »Živa pokopana«. Vabljeni. Neverjetna podobnost. Zato sem vprašal konjuha. kdo je. Hči konzula Rožiča.« »Tako?« »Saj, saj. Znano ime v trgovskih poslih! Ce se prav spominjam, občuje Potokar z družino.« »No, amigo, človek se kaj lahko zmoti,« meni doktor dvoumno. »Sicer je pa dama izredno lepa prikazen —« »Saj — izredno!!« mrmra Dorival. Doktor si je svoje mislil in preudarno začel pogovor o čisto drugih rečeh ... Dospela sta do Visokih vrat, zacila čez Pariški trg na spodnji konec ceste Pod lipami in se bližala hotelu. Pred vrati je stal vratar. Obraz se mu je zjasnil, ko ju je zagledal, da prihajata. Ko bi mignil, je obvestil ravnatelja, ta pa je poklical policijo na pomoč. Postavil se je spet v vežo in čakal, kaj bo. Nič hudega sluteča sta stopila prijatelja v hotel. Vratar je vsekal z roko ob kapo in pozdravil. Se enkrat je pregledal Dorivala od nog do glave. To je Emil šepcc! Zanašal se je lahko na gotovost, ki je mejila skoraj že na nezmotljivost. kar tiče oseb. Hotelskemu ravnatelju je dal dogovorjeno, tajno znamenje. Vse se je ujemalo. Prekanjencc je prepoznan in sedi v pasti Gre le še za to, da ga spravimo policiji v roke, ue da bi na oči vleklo, ne da bi se drugi gostje razburili. Samo glasnega prepira ne! Le nasilnosti ne! Dobro ime hotela bi trpelo. Najprej mora ta šepec čutiti, da je na varnem.. Ravnatelj pozdravi oba gospoda s prisrčka-nim nasmehom in ju spremlja sam v jedilnico do nizke mize. ki je stala blizu glavnih vrat. Ponudi jima sam jedilni list in pokliče natakarja, da jima streže. »Prav dobro ste spravljeni tukaj,« pravi Dorival. »Sem t«di zelo zadovoljen,« odgovori doktor. »Naravnost dobrota je, stanovati v ta-kemle hotelu. Se ne zgrozite, ko katerikrat pomislite, kakšni so brazilski hoteli?« Dorival se zasmeje. »Hoteli v malih mestih na deželi so res nenavadni. V kaki taki gostilni, ki jo lastnik ponosno imenuje Grand Hotel, sem si ponoči lahko premagal dolgčas s tem, da sem krmil kravo, ki se je sprehajala po cesti, s senom, ki sem ga napukal iz raztrganih blazin in mo-drocev. Pri tem mi pa niti ni bilo treba odpreti majavih vrat ali šklepetajočih oken. Ilovnate stene v hiši so bile preluknjane kakor bohinjski sir. Tako so se prostori kar zadosti čisto preprosto prezračevali. Zaradi Ijikenj v steni je krava vtaknila svoj požrešni" gobec v sobo tako daleč, da sem ji mogel basati seno kar s stola, kamor sem se bil umaknil, ker je vladalo na potelji nenavadno ponočno življenje —« Marcellino se je vesel pridružil Dorivalu. ki se je smejal. »In hrana v takem podeželskem hotelu!« je nadaljeval Dorival. »Naravnost kraljevska! K-urje kosti, ki se jih ni držalo meso. ampak češnjev med, ki ga ne moreš prežvečiti, govedina, ki jo je bilo teže razrezati kakor po-repr.ik, in slavni črni bob. ki me vedno spominja na mehko kuhane črnce. Kar pohvaliti moram jed v tem hotelu! Fazan - odličen!« Natakar, ki je strogel, se je muzal. T tem trenutku se vrne hotelski ravnatelj in pripelje sefiora Claudina k mizi, kjer sta bila prijatelja. Počakal je, da so se prijatelji pozdravili. Potem se je sklonil k Dorivalu i» mu zašepetal: »Nek gospod bi rad z vami govoril. Čaka v veži I« »Gospod?« se začudi Dorival. »Kar noter naj pride.« »Gospod prosi izrecno, naj prosim gospodi barona,'da pride za trenutek ven!« pravi ravnatelj in si skrivaj obriše pot s pleše. Dorival vstane. »Se takoj vrnem. Prosim, oprostite me za trenutek.« Oba gospoda sta mu prikimala, on pa je namignil ravnatelju: »Pojdite! Pokažite mi gospoda!« Ratnatelj odpre vežna vrata. Zunaj sstoji vratar in odkazuje hlapcem, kako naj odpremijo razne prtljage. »Kje je gospod?« vpraša ravnatelj vratarja. Vratar se je zdel, da je čakal na vprašanje. Stopil je Dorivalu na drugo stran in pokazal odprta vrata, ki so vodila v ravnateljevo sobo. »Prosim, vstopite tu noter.« Dorival je stopil noter, za njim ravnatelj in vratar. Radovedne oči so šle za njim. Uradniki v pisarni, dečki pri dvigalu, sluge pri ve-temici v glavnih vratih, dama pri telefonu, hlapci, vsi so zijali v vrata, koder so izginili oni trije in ki jih je vratar zaprl za sabo - Pa je bilo vse tiho. Ni bilo glasne besede iz sobe. ki bi poplačala vztrajno radovednost. Enkrat samo je zdelo onim, ki so prav blizu stali, da so slišali, kako se je prosluli hotelski tat pra» glasno zakrohotal. den - važno pristanišče v Arabiji Morska pot iz Anglije skozi Gibraltar, mimo , skozi Sueški prekop in Rdeče morje v Hiio ie najbolj važna žila angleškega svetovna cesarstva. Veže namreč srce države London nn iboaatejšo kolonijo — daljno in bajno Indija mesto in pristanišče na tej poti je arab-mesto Aden. Aden je nekaj ur vožnje s parnikom odda-«n od tistega ozkega preliva, kjer se nahe;-Heče morje in se pričenja veliki Indijski ocean, «r ie edino angleško pristanišče na poti med uezom In Indijo, velja za važno trgovsko mesto. v prastarih časih je bilo po suhem zvezano ozi Arabijo ln Perzijo z Osrednjo Azijo, od er so kupci prihajali v Aden, kjer je cvetela Bovina s svilo, dišavami, dragimi kamni, ki eo dobivali iz Indije in Afrike. Danes v Adenu ladje na lože premog, ko gre-v Irdijo. Celi griči tega Črnega zlata leže v donskem pristanišču. Mesto leži na pustem in eEostoljubnem kraju. Na razbeljenem kamenju, an cbkroža, ne vidiš nikjer nobenega zelenja, ž tam malokdaj mila. Praprebivalci mesta so to vsekali ▼ živ»" skalo volikanske rezerrarje, se vanje stoka deievaita, ödine situ? voda mestu. Zgradili so jih msada že leta 1225 pred ristusom. Takih rezervarjsv za deževnico je ogo izklesanih v okoliških hribih, v največja gre 4,000.000 litrov vode. Mnogo stoletij so ,ili zasuti in pokriti a puščavskim peskom, ker ie nemarni Arabci zanje niso brigali, fiele An-leži eo jih leta 1358 očistili ta uredili ter tako vojo kolonijo preskrbeli z vodo. Toda ti veli-ainski rezervarji so danee premajhni. Tudi dežja i pade toliko kakor včasih; zato morajo Angleii ,vaia ti vodo od daleč « posebnimi ladjami. Leta 1839 so Angleii zaslutili, kako važno itegne poetati to pristanišče na poti v Indijo, lekega dne se je na adenski obali >ponesrečila» igleèka trgovska ladja. Arabci so jo seveda po-»lnoma izropali in odnesli, kar se je odnesti ilo. Zato je kmalu prišla pred mesto vojna ladja l> poveljnik je ponujal adenskemu emirju 8000 olarjev, če odstopi pristanišče Angležem. Emir , bil nič pa tako kupčijo, ker je imel rajši mesto » dolarje. Ker besede niso zalegle, so ee Angleži ičeli Dogovarjati g zgovornimi topovi. Nekaj ur oficirjev zvedele, da hočejo drugi dan zavzeti otok Perim in ga priključiti Franciji. Ko ples šc ni bil končan, se je angleška vojna ladja že za-aidrala pred otokom, vojaki «o se izkrcali, razvili angleško zastavo in Perim je bil — angleški. Kako se Je francoski adibirai drugi dan začudil, ko je s svojimi ladjami prišel pred otok, na katerem je že vibrata angleška zastava I V prejšnji svetovni vojni je Anglija svoj Protektorat razširila na škodo Turčije. Nekdaj Je meril okoli 10.000 kv. km, leta 1983 že nad 20.000 kv. km, a po najnovejših podatkih se je povečal celo na 50.000 k v. km (to je dobre tri Slovenije). Tako Anglija tiho zagospodovala nad Adenom in njegovim zaledjem, in pot v Indijo Je spet bol} varna in lažja. yugv.u. juti m ".j.*". ■ ■ —..—j — streljali na mesto in emir je pristal na an-fleiki predlog. Tako so Angleii prvikrat etopili ; arabska tla v Adenu. Ko eo Francozi leta 1867 sklenili izkopati hieški prekop, so angleški mornarji zavzeli tudi »toček Perim, ki leži ob vhodu v Rdeče morje. Angleški namestnik v Adenu je nekoč priredil ijajen ples v čast franeoekemu admiralu, ki je prišel z veö ladjami v pristanišče. Na pleeu " pa angleške gospe od zgovornih francoskih Naročite takoj »Bogoljuba«! Največje jezero na Balkanu — Ska-drsko jezero bodo izsušili Skadrsko jezero pokriva 356 kv. kilometrov. Jezero »e Je do danes širilo in večalo. To pa zato, ker prinaša deroča Morača v jezero velike količine blata, peska in tudi kamenja. Vse to odlaga v plitvo jezero, tako da voda preplavlja vedno večje predele obrežja. Jezéro pa tudi na drugi način uniSuje plodno zemljo. Reka Morača se pred izlivom razcepi v več rokavov, ki so na vse strani razrill zemljišča, tako da je ob deževju vse to pod vodo in se ta del Morace popolnoma združi z jezerom. Sedaj pa sta jugoslovanska ln italijanska vlada izdelali skupen načrt za izsuSitev celega jezera. Uspeh nemške kemije V drž. zavodu za raziskovanje tobaka v stari Nemčiji delajo že leta sem posebne poizkuse s tobakom. Po zadnji izjavi zavodovega ravnatelja se je končno posrečilo odstraniti strup ix rastline, ne da bi bil zmanjšan tobačni duh. Doseženi uspeh zna biti silno pomemben za narodno zdravje in ga bodo kadilci t veseljem pozdravili. >y »Zakaj vendar ne kasnujete «trek», ker Je take poreden?« — »Mi je nemogoče. On je namreč edini * bigi, ki nam sna naravnati tqje radijske postaje« NAJVEÌJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! ZAHTEVAJTE TAKOJ NAJNOVEJŠI CENIKI DOMOLJUB »UMiUt uuo Miutu ub«.ir' »Uniir; jmoi3 •/• tu- s on. 'a ks U au. — int treaty LilllhllRIJ Wolfovt u: *•. »-J.., te- »4-1». Un uftiu t. uiwli — V lmu»lai 4 fr'. wubij»'" uniteti' . oettvoliri'- W bui tieköUao «ivti: («ceia «a aobarli- . fi» ca doari t*onuot< nt A. £.. Ljublyuu- Un. matmov.- f/1. dobit' tintoli], nkt ooÄDtt" «a FtroAK. i dir " v snimKi tu. Uaroctetc iijubllemt 1. peatul predi . It é t*WM>«MM* »mu — • >■■ «»Mlht Htf&UK »rut- %t tinpr» i, tiou muaen* ittiitunttf« a: rmm »f.— V »»out Uw iii — i HienrUH Uhi rS —. U MM-Mrit«* J» IMMCI Liti Hiti u»v«iii ui vtak niekteitir Kravo s tellèican prodan — llroanfti-Hresiovtc* 1» pri Wirt' liani ki «euu v inaAuin/ Bil'- (ItUUMI Ui ■«»"• nI«»' a* aMM, »«' »L • »ilCr-uu «»M>( OOUalt uvfJVVK1 AVUH. *«tlC «l Fffie in Wime aa «ran lue uns im» m ■aloe mflk: - hat JtlaOlt. unibllait, — AanerewB Min 1 — Malori >«-C n3u te mani etroJ prodan. Kuli t > rane p Ltc pr IdubLian: V Imitnnu r «Mtr i s4 ««ta Tfcaau. | otvà. vvtliml. «uniat stataxt ir. tvfiiiiji*. liuü a« napruua. H lax. Krni »tr. trtf.lùt.' Jasni* tua»., i tuMleU irr! ib danem amitu IC «t< 11 letnici- ai tnta emeena oau_ apre: mu. Uobliani. VoO mmt nau H Trtweijiki cMcnt atroo:. titriiK. tax um tiri»«.' biaxt aa obiaae «er tpeoerlK dobM» bmcbmx pr! MfDIrrju. OrosuplM xa tdao al a« »eate m»»— i'uA« isj.o, pr»é fOMiuw. +-HIIOÓB» ff potrebi» wmm ULK o ut upnm .Umnoijuur' oo' swr.uti mg, 1* Irajiftffa ii^tiini urfi « sijj Àugieii k iirwturji aal* »t rasni' narj&, wrruòfc Im vat tprejmt taaej At iu Jet cvetlicama Udfc Hanl» tivtni apre? aat taao. itooeanlr Argot*, poaaatntii — Ljubljani ■ Tie tu. lk Ka. * J*« ita*' .JAJB^W f «ma' nr «: utira» t-ritu» li i aaiau tatuivi' pr» pniiatt iiutta fa tuia' un » èit 43» * > dir 79».. m ia A Zht aaset tamtam. Uar tan» PO tv ni Ul' nm G .»Till saauiumc CKTflISJk Vaétaraà. Kezoiec 1 do 5 oKöi tstantov, v dobretr. atanju, Jet-put Dateli Jote w*-atllnléai ftKoöt Loaa Tristanuvanufe tùia Kunaritr k: b! opravljala tat tifimi den. aprejman tako: Kaaiov v apravi «Domoljuba, pot «to\ 414: M Ito sena orodt Atotaü.' K «bai ßadtnjtvni ti p Dr. ttrttnje kmiliuec »Dònni« ■V aalt dolorac. manti urodne prodi lgnat Dolane tmam pr. Bamnllui Pozor; PotetnlKoti Uabllan-ftko-vrhnltkegi (iterala Knt hoCt aatm-n jatl avole putita t vo t molttp tu lapi lopi nač Cel jam in Uarlbaram tino ti teleanle! in slavni eetti te 1B mini od tu. pattale* Mi ootettVL lepL vellk-t. hl4i_ ki le tediti v iniettili V Mài tudi tr-Bovakl lokat. Red! treno kravo in dva -prr «tu Polatnlti. dalt Vldervc. Mao-Ut. unu:] 121 DrtiJÉRSt all rotpodinjt t ka: srotrivlr» ai an-notrradufc- poteamec isean. Naslov Mrotc. poltnoleüate Ai Vld pri Btlfiti. Ceviiarcfceju vaienti turelitieti. — Nactrt »"rane qoejb pr: Bi»-du Služkinji «intlv. vaiano avab kmeCUlM a«, apremm tako; Potere at »t Vld aat Ljubljane «4. Krivo datore nilikirao pri da Salai. Rrranakt aa •t«'. J, tj>. Dobrota. Minali nweti twrrtm. tuit rlntiHr. prilatMHt- a! «volli Mitici »»im««rttv tTrdi prati hmattU». atat ■ami HtheoH lt a. atav erari Posestvu v tepani krntu. v Ttv-ntnl Qorenlak« ali Bta-lernkt. kupam. Piaftan dobro — PonndbB ai "prave >Domol;uka< poč »Sreanjt veliko. »te\. STS: «t kmotllc eprctoM Al«» K rea ar «t* paniki «am« l Lllrt-liana f« t« Ikon» artvevntt ! «r aat. t > morajo tloraat, 41 <»biaa> raapoi-«••K n«4««ti >»« amti aaootoit T« -, ai««.»« »mul M«, u nei !< » orttfint, > nuttvtVi. k »< »< mPT~ •tak*, *< ^ aaMra«. «ehtti tat« » »'«(^»atrci v »«.' tmfl. I»tl-n»nt »»JWMrt -fr ratti" m»»tm. VnVi »»."->«■ v i kvwrtrair it» Jt tirai «fi», «M Mac utajit to Mtri»»"»! tlaki taatnol" »ettV t^niltinti i II II rumi mm atltv Wtlp tnmnlTir »wrWTmhltmnl« a» d»>' In Brhjvij i?-aplti Ivo trattili no«»i" *•*«•».»«, 4, «Mttvwto. » Van »»««« mnart |trttwMi> nr n« •»"^■••mitt i !»««"' «t» »i w*** «larvi*«' hwwfy* v4w1tbka 72 PWMtwft. A", AI»:. 1®4 Fanta 14 «a