GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ RUDNIK • LETO XIV • ŠTEVILKA 4 • 28. MAREC 1978 IZVOLJENI DELEGATI -NOSILCI NAŠIH INTERESOV poloviti fudje in občani so z visoko udeležbo na vofiščlt dokazali pripravfenost ^ privrženost naši uredKvi Vsekakor smo lahko z izidi nedaynll> volitev delegacij v s upščino občine in skupščine samoupravnih interesnih skup- n. OS,i zadovoljni. To potrjuje «sok rezultat volilne udeležbe, 'bil zabeležen na dan nepo-”ed"ih Plitev v krajevnih skup-s h in za občino znaša 93 od-I a|*tov- Rezultat volilne ude-*z e 9t n,arca( SQ p0fe|ta|e 0 itve v združenem delu in so P°leg študentov in dijakov volili h“ i °,Irtniki in Pri ni'h zaposleni o, »Vc*> je bil nekoliko nižji — ud' I ^elo dobra je bila e ezba kmetov kooperantov in ^kooperantov, saj skupni od-0 e znaša 93,2 odstotka. Skupno je bila na minulih voli- Bari,V 0^ini ^oljena 801 dele-so tudi OZD, ki knn \ “Vl^j° delegacijo po za-konu) in 6819 delegatov li„ rv° oceno, ki je bila naprav-zadn" P0,ezah, je na svoji OKSZDLr?'.0 predsed:‘vo razeih Celotno, množično, član« 81,0 VSestransko aktivnost v socialLstične zveze in vseh VEČMESEČNE PREDVOLILNE AKTIVNOSTI IN PRIPRAVE, ODGOVORNEJŠI PRISTOP PRI OBLIKOVANJU DOKONČNIH KANDIDACIJSKIH POSTOPKOV, ZAPLETENOST VOLILNIH OPRAVIL — SO ZAHTEVALI NEMALO SKUPNE IN OSEBNE ANGAŽIRANOSTI, NAPOROV IN PRIZADEVANJ OD SLEHERNEGA DRUŽBENOPOLITIČNEGA DELAVCA V TEMELJNI SAMOUPRAVNI SKUPNOSTI, ČLANA VOLILNE KOMISIJE IN ODBORA. KAKO POMEMBEN JE BIL NJIHOV DELEŽ, DOKAZUJEJO TUDI VISOKI REZULTATI VOLITEV, KI SO BILE 9. IN 12. MARCA, KO SMO IZVOLILI DELEGATE V DRUŽBENOPOLITIČNO SKUPNOST IN SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI. PREDSEDTVO OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE IZREKA VSEM ISKRENO ZAHVALO ZA DOBRO OPRAVLJENO DOLŽNOST, S KATERO SO PONOVNO POTRDILI SVOJO ZAVESTNO PRIPRAVLJENOST SODELOVANJA IN PRIZADEVNOSTI PRI IZGRADNJI NAŠEGA SAMOUPRAVNEGA SOCIALISTIČNEGA SISTEMA! organiziranih socialističnih sil v vseh, nemalokrat zapletenih kandidacijskih postopkih kot tudi volilnih opravilih, je ocenilo kot ponovno potrditev začrtane poti našega nadaljnjega razvoja, kot uspeh skupnih prizadevanj. ' OPRAVIČILO BRALCEM! bra*cem se opravičujemo zaradi zakasnele dostave težav Stevv’*ke glasila Naša komuna, do česar je prišlo zaradi v službi ekspedita Ljubljanskega dnevnika. UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE Visoka udeležba na volitvah je nedvomno odraz prepričanja, da je delegatski sistem v obliki in vsebini,v kateri se je v naši družbeni praksi uveljavil, sposoben učinkovito reševati naše skupne družbene probleme in presegati družbena protislovja, sposoben se je vključevati v procese družbenega odločanja človeka z njegovo pobudo in interesom. REZULTATE VOLITEV IN KRAJŠO REPORTAŽO Z VOLIŠČ OBJAVLJAMO NA STRANEH 4 IN 5 ^fetu, ^ radost, svežina in mladostna zagnanost. Volišča so zaživela že v zgodnjih jutranjih urah. Eno izmed volišč v Notranjih goricah. Vlil. KONGRESU NAPROTI AKCIJSKA PRIPRAVLJENOST ČLANSTVA i Obdobju štirih let med obema kongresoma Zveze komunistov Slovenije je prav gotovo dala obeležje izredno razgibana aktivnost komunistov na vseh področjih Življenja. Ta leta so tudi pomembna etapa predvsem pri graditvi družbenopolitičnega in družbenoekonomskega sistema. V naši občini je bila tako kot drugod aktivnost komunistov skupaj Z vsemi naprednimi družbenimi silami usmerjena v uveljavljanje ustave in zakona o združenem delu — v utrjevanje takšnega samoupravnega položaja delavca, ki omogoča, da postajajo delo in njegovi rezultati edino objektivno merilo za pridobivanje in delitev dohodka. Tudi pri nas smo v pripravah na Vlil. kongres ZKS na občinski konferenci ZK ob zaključku štiriletne mandatne dobe to aktivnost ocenili kot uspešno in plodno. To nam dokazujejo rezultati v družbeni preobrazbi, ki se kažejo v visoki osveščenosti širokega kroga občanov. Zato danes lahko bolj smelo rečemo, da delavski razred postopno prevzema oblast v svoje roke, začenja gospodariti z družbenimi sredstvi, obenem pa v praksi vsak dan bolj uveljavlja svojo vlogo pri vseh političnih in družbenih odločitvah. V pripravah na kongres prav v teh dneh želimo dati čimvečji prispevek s številnimi poglobljenimi razpravami o predloženih kongresnih dokumentih. Tudi s številnimi drugimi prireditvami in aktivnostmi na vseh področjih prispevamo k delovnemu vzdušju v času kongresa. Pri uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu smo se v preteklem obdobju najbolj angažirali. To aktivnost bo treba vztrajno nadaljevati in spodbujati naprej, kar posebej poudarja predlog kongresne resolucije. Tudi študija tovariša Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja nam je pri tem v trdno delovno oporo. Danes se kažejo rezultati široke politične aktivnosti predvsem pri organiziranju združenega dela, manj pa je storjenega pri uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja, dohodkovnih odnosov, nagrajevanja po delu, združevanja dela in sredstev ter svobodne menjave dela. V te procese, ki se prepočasi uveljavljajo, bomo morali komunisti po kongresu povsod, v SZDL, v sindikatih, v celotnem sistemu samouprave, usmeriti velik del svoje aktivnosti. Politični sistem z vso svojo razvejanostjo je v praksi doživel veliko afirmacijo in tudi dokazal svojo učinkovitost, predvsem z večjo doslednostjo pri demokratičnejših postopkih v odločanju. Delegatski zbori občinske skupščine so v delu pokazali nove kvalitete v primerjavi s prejšnjim otb orniškim sistemom. V odločanju sodeluje najmanj 10-krat več ljudi kot prej. Kritično pa smo ocenili tudi vse pomanjkljivosti, ki so spremljale uveljavljanje delegatskega sistema. To pa je bilo izhodišče in delovna osnova v pripravah na volitve, da bomo te pomanjkljivosti lažje odpravljali v naslednjem mandatnem obdobju. Isto velja za vse interesne skupnosti. Te so kljub ne- VIII. kongres ZKS katerim pomanjkljivostim in včasih neusklajenemu delovanju in začetnim težavam uspešno odigrale svojo vlogo in postavile1 trdne temelje uveljavljanju svobodne menjave dela. V krajevnih skupnostih se kaže nagla preobrazba v vsestranski družbeni aktivnosti širokega kroga občanov v številnih mehanizmih samoupravljanja v krajevni skupnosti. Tudi ta proces bo treba vztrajno razvijati. Po kongresu nas zato na področju utrjevanja političnega sistema čakajo številne naloge. Bogato zagotovilo in upravičen optimizem, da bo naša aktivnost za nadaljnji še hitrejši napredek družbe lahko plodna, pa nam dajejo uspešno opravljene volitve. Volitve so bile zahtevne. V pripravah je bilo v vseh opravilih in postopkih vloženega mnogo truda, vendar ne zaman. Spodbudni rezultati so prav povsod pokazali veliko pripravljenost ljudi za sodelovanje. Izvoljenih je bilo preko 5.300 delovnih ljudi in občanov v razne delegacije. Med njimi je okrog 30 odstotkov komunistov. V tej množičnosti je najtrdnejše zagotovilo za uspešen demokratičen nadaljnji razvoj naše družbe. Razvejan politični sistem zahteva tudi prilagajanje in posodabljanje ter nadaljnjo demokratizacijo oblik aktivnosti komunistov. Zato so predvidene nekatere statutarne spremembe prav v tem pogledu. Tam, kjer se pojavljajo problemi, protislovni interesi, moramo komunisti organizirano prispevati k razreševanju in demokratičnemu odločanju v samoupravnih organizmih. Naravi vprašanj in njihovi vsebini bo treba prilagajati oblike raznih akcijskih problemskih konferenc in aktivov, da bo uveljavljanje stališč Zveze komunistov učinkovitejše. Takih oblik smo se v preteklosti premalokrat posluževali. Spremembe se predvidevajo tudi v tem, da bodo po kongresu v občinsko organizacijo Zveze komunistov povezani tudi vsi komunisti iz 19 osnovnih organizacij Z K Univerze in institutov, ki delujejo v naši občini. Teh članov je skoraj 1.000, ki so bili do sedaj povezani posebej v Univerzitetno konferenco. Te organizacijske spremembe nam narekuje vsebina vprašanj in naloge, ki stojijo pred ZK. Zato tudi v vsebinskem pogledu spreminjajo vlogo in naloge občinske konference. ’ fjnpruvun na Kongres smo skrbno pa tudi dovolj kritično ocenili prehojeno pot. To bo dobra in trda osnova, da bomo na osnovi opredelitev in stališč na kongresu v večji meri kos številnim nalogam, ki nas pri našem nadaljnjem delu čakajo po kongresu. DARKO P ERO VŠ EK delegat za Vlil. kongres'ZKS VIHRAJOČE ZASTAVE V ČASU KONGRESA LJUBLJANA — mesto heroj, je gostitelj VIII. kongresa Zveze komunistov Slovenije. Izvoljene delegate iz vseh delov Slovenije bo tudi tokrat pričakala slovesno. Za del tega slovesnega obeležja samega mesta in njegove okolice poskrbimo povsod. Zato izobesimo zastave, okrasimo poslovne prostore, izložbe, tovarne, šole...! ■■■■■■■■■■■■■■■■HM BESEDA JE PREPUŠČENA IZVOLJENIM DELEGATOM ZA Vlil. KONGRES Na Vlil. kongresu ZKS bo sodelovalo 13 delegatov iz naše občine oziroma občinske organizacije ZKS. Z nekaj delegati smo se pogovarjali pred kongresom o njih pričakovanjih in mislih v predkongresnem obdobju. O temah,o katerih nameravajo razpravljati ali menijo, da bi morali o problematiki spregovoriti na kongresu v zvezi z resolucijo in izvajanjem akcijskih nalog, ki iz nje izhajajo. Tekst in foto: MILOVAN DIMITRIČ DELEGATI ZA Vlil. KONGRES ZK SLOVENIJE VILJEM BELIČ, član ZK 1948, OOZK TSŠ — Šolske delavnice VASJA BUTINA, član ZK 1969, OOZK Delovna skupnost SOZD Mercator ALOJZ DOLNIČAR, član ZK 1943, OOZK Murgle DUŠAN DOBROVOLJC, član ZK 1959, OOZK Elektroprojekt ANA GRBEC, član ZK 1958, OOZK PTT Ljubljana MARKO GOLOBIČ, član ZK 1975, OOZK Dobrova CILKA KAPLAN, član ZK 1976, OOZK Velike Lašče ANGELCA KEJŽAR, član ZK 1974, OOZK Tobačna tovarna JOŽICA MEHLE, član ZK 1975, OOZK DES — skupne službe FRANJO NOVAK, član ZK 1943, OOZK TOVIL PEPCA OPREŠNIK, član ZK 1947, OOZK Milan Česnik II OAKKO PEROVŠEK, član ZK 1959, OOZK Kolezija JANEZ TRČEK, član ZK 1960, OOZK Hoja PREMIK JE POTREBEN TUDI V MISELNOSTI! »Mislim, da je kongres izredna spodbuda za delo v vseh okoljih, kjer deluje ZK — ponekod sicer spodbuda že itak in tako marljivega in nenehnega dela, drugod pa spodbuda za doseganje boljših rezultatov delovanja osnovnih organizacij ZK. Tudi v naši osnovni organizaciji bomo morali biti komunisti aktivnejši in se angažirati na širšem področju kot pa delujemo sedaj,« pravi delegat za kongres ZKS FRANJO NOVAK iz To-vila. »Ne smemo sicer delati krivice članom ne pri nas ne drugje, da niso delali, vendar se prej ZK in osnovna organizacija v delovni organizaciji ali TOZD ni toliko zanimala za gospodarsko plat kot politično. Sedaj mislim, da moramo biti člani ZK aktivni in delotvorni tako na političnem kot gospodarskem področju in da mora ZK voditi tako politično kot gospodarsko dejavnost v večji meri kot doslej. Zakon o združenem delu je namreč naložil zvezi komunistov in družbenopolitičnim organizacijam nasploh vrsto nalog, ki jih bo treba uresničiti. Delegatski 'sistem je zastavljen zelo široko, vendar je še premalo povezave med delegatom in njegovo bazo in samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami. To moramo skleniti v celovit krog. Začeti se moramo tudi zavedati, da sedaj niso več v delovnih organizacijah člani samoupravnih organov in da se tako tudi ne morejo obnašati, temveč da so to delegati v samoupravnih organih in se tako morajo tudi vesti, torej prenašati avtentično mišljenje in interese baze. V teoriji smo sicer vse že spremenili in tudi uredili izredno lepo, vendar so potrebni sedaj praktični koraki. Spremeniti je treba mišljenje ljudi v glavah, ne le na papirju. Tudi organizacijska struktura vrste organov se je spremenila in ta premik moramo narediti tudi v glavah ljudi in ravno tu bo imela ZK velike naloge in obveznosti kot tista naprednejša sila v naši družbi. Da ne bom govoril le splošnq, naj povem, da bomo morali tudi v naši delovni organizaciji, predvsem pa v naši SOZD Slovenske železarn^ kamor se Tovil vključuj^ uskladiti še vrsto stvari in bo potrebno še veliko dela. Nekateri v naši SOZD se namreč še vedno vedejo tako kot so se nekdaj, torej pred vključitvijo v našo skupnost. Tem elementom je SOZD le streha, cilj,ki ga uresničijo zaradi »ljubega miru« in pač varnosti takšne velike strehe, medtem ko jim dohodkovni odnosi niso nič mar in tako tudi delajo v praksi. Vse to bomo morali urediti v naši sredini in pri tem menim, da nam bodo veliko pomagale smernice kongresa in samo praktično izvajanje zastavljenih akcijskih nalog v resoluciji kongresa. Kot delegat iz Tovila oz. naše občinske organizacije ZK se s kakšnimi specifičnimi problemi na kongresu nimam namena oglašati, saj bodo to storili delegati iz delovnih organizacij naše SOZD in sicer iz tistih ki jih tarejo mnogo hujši in resni problemi kot pa nas, ki smo praktično le spremljevalec te naše bazične industrijske panoge: železarstva. O vsem pa bo seveda še natanko razpravljala v teh dneh naša osnovna organizacija in tudi izoblikovala po potrebi določena vprašanja, ki bi jih moral postaviti na kongresu oziroma opozoriti na njih tako pomemben forum,« pravi Franjo Novak. FRANJO NOVAK DELEGATI ZA XI. KONGRES ZK JUGOSLAVIJE JOŽA CAJNKO, član ZK 1944, OOZK Rožna dolina JANEZ ČEMAŽAR, član ZK 1956, OOZK Tobačna tovarna JOŽE MODIC, član ZK 1943, OOZK Tomišelj DUŠAN DOBROVOLJC JOŽICA MEHLE POZORNOST DOMAČI ENERGIJI! »V resoluciji za osmi kongres ZKS je posebna točka posvečena vprašanjem, ki me zanimajo že po stroki in po delovnem mestu, kjer delam. To področje je seveda zanimivo tudi za vse moje sodelavce in mislim, da bomo zato o tem izoblikovali posebno stališče na osnovni or-ganiza«ji:-To je po mojem tudi edino pravilno, meni JOŽICA MEHLE iz elektrogospodarstva — DES. »Zaradi delovnih nalog in delovne organizacije,kjer delanj me seveda posebno zanima 15. točka, ki govori o pospešenem razvoju energetike in prometa, ter zagotavljanju surovin, kar bo odpravilo temeljna strukturna neskladja. Smo dežela, ki je po vodnih virih izredno bogata in to bomo morali bolj upoštevati pri elektrogospodarstvu. Vso pozornost moramo namreč v bodoče posvetiti realnemu vrednotenju domačih energetskih virov in med temi je brez dvoma voda, torej moč naših rek. Upoštevati pa bo treba tudi ostale energetske vire, saj nismo revna dežela in je torej povsem mogoče še bistveno bolj usmeriti se na domače vire in možnosti za energijo. To bi nam veliko pomagalo tudi pri naši zunanjeplaalni bilanci, saj je uvoz nafte ena pomembnih postavk, ki bremeni našo zunanjetrgovinsko bilanco. Zagotoviti si moramo domačo bazo, tako da ne bomo odvisni od uvoza in temu moramo prilagajati tudi strukturo gospodarstva. Proizvodnjo v gospodarskih organizacijah bo potrebno pravočasno prilagoditi spremembam v strukturi proizvodnje energije. Pri oblikovanju celovitega in usklajenega programa razvoja energetike bomo morali spregovoriti in tudi nekaj narediti na področju smotrne porabe energije v gospodarskih organizacijah in pri drugih potrošnikih. Upoštevati bomo morali še materialne, prostorske in ekološke zahteve in možnosti. Posebno se bomo morali tudi osredotočiti na nadaljnjo izgradnjo in uporabo energetskih objektov. V elektrogospodarstvu se sedaj veliko spreminja. Veliko je premikov, ni pa še kakšnih končnih rešitev. Dokončne rešitve bomo morali najti tudi za samo organiziranost elektrogospodarstva, saj takšne rešitve, ki bi zadovoljevala vse, še ni. Mi smo si sedaj v naši organizaciji zelo prizadevali, da bi čim tvorneje sodelovali pri oblikovanju posameznih rešitev. Organiziranje delovne organizacije po novih načelih je ne le odgovorno delo, temveč tudi izredno zahtevno in zato tudi dokaj dolgotrajno, saj je treba zajeti paleto interesov, ki so si večkrat različni. Predlagali smo rešitve in pred nami stojijo še nekatere povsem konkretne naloge. Mislim, da ZK pri nas odigrava pomembno vlogo, saj je prisotna povsod. Morda je to mogoče še povečati s prilagajanjem strukture osnovne organizacije strukturi delovne organizacije. Kolektiv je namreč še zelo mlad — vsaj večina — to pa ni očitno pri članstvu v ZK. Na tem področju bomo morali pri nas še veliko narediti in kadrovsko pomladiti našo organizacijo. S tem procesom smo sicer začeli že pred dobrim letom in tedaj sem bila tudi jaz sprejeta v ZK. Na katera vprašanja bomo na kongresu opozorili in o njih razpravljali, se moramo še dogovoriti. Tovariše v osnovni organizaciji moram na to še posebej opozoriti, da ne bo namreč razprava v zadnjih dneh pred kongresom, saj menim, da morajo biti stališča pretehtana in čim širše med člani ZK in tudi v kolektivu verificirana,« sodi Jožica Mehle. NAPREDEK VENDAR PREMAJHEN! Izbira Dušana Dobrovoljca za delegata za 8. kongres ZKS je brez dvoma odločitev za izkušenega, lahko bi rekli prekaljenega komunista, saj Dušan Dobrovoljc ni bil le član komiteja OK ZKS Ljubljana Vič-Rudnik, temveč je tudi že JO let član Zveze komunistov. To je kar lep staž, če pomislimo, da ta znani ljubljanski telesno-kulturni delavec nima še 50 let. »Meni je izbira za delegata za kongres ne le v čast in priznanje za delo v organizaciji in družbenopolitično delo sploh, temveč sprejemam to kot obveznost za prihodnje, da bi delal še več. Ne bi se hvalil, kot to počno nekateri, da znajo resolucijo na pamet in kdo ve kaj še, ker mislim, da moramo zapisano izvajati, ne pa se učiti in potem naprej razlagati. Pri nas je razprava doslej bila v naši delovni organizaciji 1BE Elektroprojekt osredotočena na to, kako daleč smo pravzaprav dejansko prišli z delegatskimi odnosi. Koliko smo spremenili v konkretni praksi in v naših glavah, ne le kaj smo zapisali in kaj deklariramo s kopico zvenečih tujk. Mislim, da moramo pogledati, kako smo kaj spremenili in potem spreminjati naprej. Zame je posebej zanimivo področje telesne kulture, saj tu delam že dalj časa. Zdi se mi, da na tem področju ni kakšne bistvene ra-.zlike, kakšnega dejanskega napredka v praksi. Analize, narejene v zadnjem letu, kažejo to in tako potrjujejo moj misel. Dobro vemo, kako daleč smo prišli in da moramo še naprej. Samoupravni odnosi so zaživeli in ob sedanjih volitvah je napredek očiten. Posebej pozdravljamo v SIS posebne in združene delegacije. To bo namreč okrepilo vpliv delavcev in občanov, saj sedaj v združenih delegacijah ni bil zagotovljen v tolikšni meri. Vendar sama izvolitev še ni vse. Od tu naprej moramo člani ZK narediti še veliko. Tu je treba spreminjati odnose in razmerja. Mislim, da je vklopitev financiranja TKS v sistemsko financiranje velik napredek in to se pozna, vendar se moramo v Ljubljani več dogovarjati. Izhodišča so pozitivna, posebej glede na tako imenovane »portoroške sklepe« o TKS — torej poudarjanje množičncisti, rekreacije in vrhunskega športa. Pri razporeditvi znotraj same TKS pa nastajajo določeni konflikti. Tu se pojavljajo in žal tudi uveljavljajo prevečkrat stari managerski odnosi, ki so bili v javnosti že tolikokrat kritizirani. To se spreminja počasi. Odprto je še delno vprašanje družbenoekonomskih odnosov na tem področju in mislim, da svobodna menjava dela še ni prišla do veljave. Na to sem mislil in podobne težave, ko sem omenil, da v praksi ponekod niso bistvene razlike od prej. Ravno tu pa se moramo komunisti angažirati in boriti za uveljavljanje zapisanega v praksi. To je naša naloga! Mislim, da t?omo sedaj na kongresu dobili tudi na tem področju nekatere konkretne smernice in napotke, kako uveljaviti v praksi, kar smo si zadali v teoriji. Akcijske naloge iz resolucije tudi zavezujejo vse člane ZK na vseh področjih za akcijo, za delo, delovanje in angažiranje na nadaljnjem spreminjanju starega in postavljanju novega,« pravi Dušan Dobrovoljc. »IZOLATOR« IZGINJA, POVEZAVA RA BO! ANDREJ PELC iz Tovila je prekaljen sogovornik c Zvezi komunistov, saj je član centralnega komiteja in st lahko pohvali z dobro mero izkušenj pri delu v organizaciji ZK. »Mislim, da bo 8. kongres ZKS poudaril že seda) veliko vlogo ZK na vseh področjih, posebej pa še pn uveljavljanju novih odnosov in premikov v mišljenju v skladu z našimi novimi uspehi na družbenopolitičnem m samoupravnem področju. Mislim, da bo vloga ZK P° tem kongresu še večja, predvsem pa bo zrasel JsonMi osnovnih organizacij ZK. Ne zaradi formalno določennh in danih pravic, temveč zaradi nalog in dolžnosti, ki p bodo s statutarnimi spremembami in z vsemi točkami m-solucije prevzele osnovne organizacije in tako z delovanjem pridobile pomembno vlogo. Jaz sem menil že dal) času naj osnovna organizacija ZK prevzame večjo mero dolžnosti in dobi tako večjo vlogo. Statutarne spremembe razumem tudi v tej smeri in zato menim, da se pravilne in upravičene. Statutarnim spremembam pnp1': sujem velik pomen, posebej kar zadeva svete ZK. Ig novem bomo člani osnovnih organizacij bolj in tesneje povezani z občinsko konferenco in njenimi izvršilnim1 organi kot pa smo sedaj, ko večkrat sveti ZK ne odigraj vajo tiste vloge, ki jim je namenjena in ki je nujna. Sve«i ZK v tovarnah mislim, da niso odigrali tiste vloge koo[' dinat orja med osnovno organizacijo in komitejem oZH roma konferenco. Če pa so to vlogo že odigraval^se J« pri tem usklajevanju preveč izgubilo tistih avtentični11 interesov izraženih v osnovnih organizacijah in prema10 preneslo sklepe konference v bazo. Včasih so bili sv®1 izolator. ^ S tem sicer ne mislim zreducirati pomena svetov in np nalog na ničlo. Namislim, da so sveti včasih odigrali tim! pomembno vlogo in da bomo usklajevalce dela še vedi* potrebovali. V takšni veliki delovni organizaciji ozirof v SOZD je nujno, da so osnovne organizacija ki jm več, med seboj povezane z določenim organom. Zel1 zarji imamo določene skupne težave in določene ena» poglede,, včasih pa je treba zadeve usklajevati. D°s. *: smo imeli to pri nas urejeno s tem, da je imela vsa* ; osnovna organizacija svojega predstavnika v svetu roma sekretariatu. Sedaj iščemo novo obliko dela,8 *®’ | tero bomo lahko našo dejavnost izboljšali in novo ko, ki bo opravila vlogo usklajevalca in forurr^kjer bo*B lahko reševali vsem skupne težave. Fovezavo v okvf® železarn bo potrebno najti. Pri nas smo namreč n® , pripravljeni delati, temveč menimo, da moramo delo*" delovanje tudi zahtevati: vsak od sebe in od vseh ANDREJ PELC To je očitno sedaj^ko smo vse člane osnovne orgu1^ , cije angažirali v samoupravne organe in vodstva d11® |j • nepolitičnih organizacij. Nismo naleteli na kakršn ^ težave in odklanjanje dela in to mislim, da je zelo P tivno. V okviru železarn, torej naše SOZD se bomo dog. , rili vsi delegati za kongres, kaj bo kdo govoril in * jj|j j zainteresiranosti in sposobnosti in strokovnosti ra ,u
  • » nalo« " pr,sPevek stališ-Javne raa' Kam celotne ZKJ. . 'ajo osnovne?’ ki Jlh organizi-, n°Vrstne ta^°r8anizaciie>so raz- . tikuPaj z os,r°krat Potekajo ''cnimi organi! mi' družbenopoli- ’ vn,ank'' n'^C,)am,-kot'^prt. i -Ptašanjem i,, n,.ene P« so tako i nVania- gosD^IO!ke8« 'zobra-i Dr Pbzadevan arSk'm gib«nj<-'m 'i b in- I o& Problemskih aj °menirao D nrOma tem,?tkh sestankov, ftbljena ;a° katerib je stekla : us,v ak Prav S’ T ka,i:rib 3**i2S»<£Z. ganig^b >z veeine ri"Iformativ- 0 vi0 'i v občin"e delovn.h or- 'oiram, ‘n 5a2voju?is^regovorili je nJ®’ obiinski ,■ s'ema mfor- 5*85? ^S,k:"“« Metal,, dela in na ,emo PtOcr! rsken> int.i sredsteV, Zir;,„, u samoim!„.u,u pa so , h v, NS V A- % Nv , V N N> -V vN b„ ‘v. < \ \ V dosedanjem obdobju so bili na tem področju vloženi veliki napori pri iskanju in oblikovanju tako sistemskih kot praktičnih rešitev za vsebinsko spreminjanje družbenoekonomskih odnosov v združenem delu. To pa v vseh sredinah ne poteka z enako pripravljenostjo in aktivnostjo. Akcijska pripravljenost za realizacijo določil ZZD je znatno večja v organizacijah s področja gospodarstva kot na področju družbenih dejavnosti, v 37 organizacij ah združenega dela še vedno ni komisij za spremljanje in proučevanje zakona, ponekod je aktivnost samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij še vedno premajhna, prav tako je opaziti, da se marsikje posamezne rešitve rešujejo v vse preveč ozkem krogu ali zgolj samo v okviru komisij, ponekod je bilo premalo prizadevanj vloženih v iskanje konkretnih rešitev na podlagi lastne družbenoekonomske prakse, pri večjem številu programov se ugotavlja preveč formalistični pristop in dokaj odsotno reševanje medse- PESTER PROGRAM MANIFESTACIJ IN SLOVESNOSTI Vsekakor sestavljajo pomemben del samih priprav na oba kongresa tudi propagandne aktivnosti, manifestacije in slovesnosti, ki se bodo pred oziroma med kongresoma tudi zvrstile. Namen teh je, da se delovnim ljudem in občanom ustvarjalno prikažejo doseženi rezultati in pridobitve naše samoupravne socialistične družbe. 28. MARCA — SLAV- kovnih odnosov na podlagi svobodne menjave dela med delavci in drugimi skupnostmi... Osvetlili smo nekaj najbolj prisotnih pomanjkljivosti, ki ostajajo zabeležene kot nedovršena naloga v nekaterih celicah združenega dela. Vendar preobrazba družbenoekonomskih odnosov in političnega samoupravnega sistema ni trenutna in enkratna, je proces, ki ga je potrebno spodbujevati in dograjevati. In čeprav lahko po eni strani vendarle ugotovimo, da smo v primerjavi z razmerami ob pričetku družbene akcije dosegli organiziranost oziroma postavili osnove združenega dela v skladu z določili ustave in zakona o združenem delu, predvsem na področju oblikovanja nove samoupravne organiziranosti in sprejemanja splošnih samoupravnih aktov ter pri oblikovanju samoupravnih organov in vloge družbenopolitičnih organizacij, lahko oziroma moramo po drugi strani storiti vse, da akcija »steče« tudi tam, kjer zaradi objektivnih okoliščin ali nezadostne angažiranosti vseh strokovnih in družbenopolitičnih dejavnikov zadovoljivih rezultatov ni bilo. V najkrajšem času naj bi bila opravljena analiza oziroma ugotovitev razmer, zakaj nekatere, predvsem manjše delovne organizacije in organizacije s področja družbenih dejavnosti niso pristopile k vsebinskemu uresničevanju zakona, v čemer je vzrok, da ne obstajajo komisije za spremljanje ZZD, dalje, kako poteka uveljavljanje dohodkovnih odnosov med proizvodnjo in trgovino tako znotraj kot tudi izven delovnih organizacij, kako poteka usklajevanje planiranja in zakona samega (v občini je še vedno več kot polovica organizacij, kjer nimajo sprejetih letnih oziroma srednjeročnih programov razvoja), kaj je v problematiko glavne in stranske dejavnosti pri prometu na drobno in debelo in s tem v zvezi z opredelitvijo ZZD... O uresničevanju ustavne preobrazbe in ZZD so spregovorili tudi člani komisije za družbenoekonomske odnose pri OK ZKS in so med zaključki, ki smo jih pravkar navedeli, še posebej podčrtali nujnost, da je potrebno v to trajno družbeno akcijo vključiti čim širši krog delovnih ljudi in le tako bodo lahko celovite rešitve, zapisane v samoupravnih aktih delovnih organizacij, resničen odraz razmer in prizadevanj. Seveda pa bo potrebno nekatere samoupravne akte tekoče usklajevati s spremljajočimi sistemskimi zakoni, ki so trenutno še predmet razprav kot npr. Zakon o medsebojnih delovnih razmerjih. NOSTNI SPREJEM NOVIH Članov in otvoritev RAZSTAVE MARKSISTIČNE IN DRUŽBO- SLOVNE LITERATURE; razstava bo osrednja v občini in bo odprta teden dni, kasneje pa bo prenesena še v nekaj krajevnih skupnosti, delovnih organizacij in šol. Sicer pa bodo še marsikje drugod skušali v tem obdobju seznaniti delovne ljudi in občane ter še posebej mladino z razvojem naše družboslovne in pisane partijske besede. 18. IN 25. MARCA — REVIJA PEVSKIH ZBOROV; v organizaciji ZKO se je iztekla revija ženskih, moških in mešanih pevskih zborov. Z narodno, umetno in revolucionarno pesmijo se je predstavilo 17 zborov. Ta kulturna prireditev je bila hkrati posvečena tudi kongresoma. 18. IN 19. APRIL — REVIJA MLADINSKIH IN OTROŠKIH ZBOROV; tudi ta revija se vključuje s svojim dragocenim kulturnim prispevkom v slovesnosti in prireditve ob kongresih. Ta ugotovitev velja navsezadnje tudi mnogim predstavam kulturnoumetniških društev v občini kot tudi SREČANJU FOLKLORNIH SKUPIN POD NASLOVOM »BRATSTVO IN ENOTNOST« — 4. JUNIJA NA BARJU. Svoj prispevek bodo dala tudi kinematografska podjetja, ki pripravljajo predvajanje igranih in dokumentarnih filmov za šole in organizacije združenega dela. PRAZNOVANJA OBČINSKIH IN KRAJEVNIH PRAZNIKOV, DELOVNIH DOSEŽKOV V TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA IN SPOMINSKIH DNEVOV bodo letos potekala v znamenju bogate kongresne aktivnosti in naj bi še posebej poudarila dejanske rezultate ter uspehe v krepitvi odločilnega položaja delovnih ljudi in občanov. Vse to mora najti svoje mesto tudi v sredstvih informiranja, tako v TOVARNIŠKEM IN ŠOLSKEM TISKU. Vsi nosilci informiranja v občini (občinski komite in uredništvo Naše komune sta že organizirala razgovor o propagandni aktivnosti in seznanila odgovorne urednike o spletu vseh aktivnosti in s programom informiranja), se morajo tvorno vključiti v kongresne razprave in aktivnosti. Del vsebine šolskih glasil naj bo prav tako namenjen kongresnim trenutkom, objavljanju najboljših nalog na temo Zveza komunistov in kongresi. Svoj prispevek bo dala tudi OBČINSKA KONFERENCA ZSMS, saj pripravlja vrsto manifestacij, ki bodo v času kongresov prisotne povsod, kjer utripa mladostni polet in akcija, del razprav na področnih konferencah pa bodo posvetili vlogi mladih v Zvezi komunistov. Takole so 9. marca šteli glasove v Elektromontaži Eno izmed volišč, kjer so svoje delegate volili obrtniki in pri njih zaposleni delavci VOLITVE V ZDRUŽENEM DELU lo *{ ne tu tli 2 t>!i ik Nekaj dni pred nedeljskimi volitvami v krajevnih skupnostih, točneje 9. marca, so volili v delovnih organizacijah ter TOZD in pa zasebni obrtniki ter pri njih zaposleni delavci. V Zadružnem domu v Notranjih Goricah so obrtniki in pri njih zaposleni delavci volili 58 kandidatov za člane delegacij v skupščine družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 293 volilnih upravičencev, od katerih so bili 104 zasebni obrtniki, ostali pa pri njih zaposleni delavci. Do enajste ure je na volišče prišlo 114 volilcev in enega od njih smo vprašali za mnenje o letošnjih volitvah. PREDLOG LISTE KANDIDATOV ZA DRUŽBENO- POLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANE 1. ALBIN BENVENUTI 2. VASJA BUTINA 3. DRAGO FLIS 4. LIANA KACINA 5. STANE KEBER 6. TONE KLEMEN 7. BOŽO KOVAČ 8. MAHKOVEC KUHARIČ 9. IVANKA KUKOVEC 10. ALOJZ KUŠAR 11. MARIJA LEGAN 12. NIKO LUKEŽ 13. MARJAN MALEŠIČ 14. MAJDA MARKIČ 15. JOŽE MAROLT 16. GAVRILO MIČOVIČ 17. BORUT MIKLAVČIČ 18. ALENKA MLADO-VAN 19. NIKA MODIC 20. MARKO PERŠIČ 21. JOŽE PETRIČ 22. MILAN PLEVNIK 23. MARJAN ROŽIČ 24. ANKA TOMINŠEK 25. JANEZ SLUGA 26. NADA SVETE 27. VERA ŠKOFIČ 28. IGNAC VOLJČ 29. JANEZ ZAPLOTNIK 30. BOGOMIRA ZUPAN lahko bil tudi kdo izmed nas. Vseeno pa upam, da bodo delegati svoje delo dobro opravili, kako, bomo pa še videli. Res je, da je za delo v delegaciji treba imeti čas, ki ga mi, obrtniki, ni- so volili 100-odstotno. Delovni ljudje v Tovilu poznajo vse člane delegacij, saj jih je večina izbrana med zaposlenimi v proizvodnji, tako da volilci niso imeli nobenih pripomb na kandidatne liste. Vse so se pogovorili že prej na kandidacijski konferenci. Brez zastojev so potekale volitve tudi v delovni organizaciji Škofji Loki in predsednik volilne komisije Alojz Grm je dejal, da se mu zdi čudno, da se v šoli na to niso spomnili sami. Ivan Zdešar, avtoklepar iz Podpeči: »Moram priznati, da ne poznam nobenega od kandidatov, kar se mi ne zdi prav. Isto pravijo tudi moji tovariši in mnenja smo, da bi med kandidati IZVOLJEN DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na neposrednih volitvah 12. marca je bilo izvoljenih tudi 30 delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. Za kandidatno listo je glasovalo od 50.811 upravičencev 47.253 volivcev oziroma 93 odstotkov. Ustavili smo se še v Elektromontaži ob Tržaški cesti, kjer je bilo v volilnem imeniku vpisanih 130 upravičencev. Volitve so zaključili ob 11. uri in nam povedali, da je volilo 118 delovnih ljudi, sedem jih je bilo odsotnih zaradi bolezni, pet pa jih je bilo na letnem dopustu. mamo ravno preveč. Morda je zato tudi kar prav, da sam nisem kandidat za člana delegacije.« Zasebni obrtniki in pri njih zaposleni delavci so volili tudi v zgradbi viške občinske skupščine. Razporejeni so bili na tri volišča, dve v veliki in eno v mali sejni dvorani. Vzdušje je bilo slavnostno in dvorani lepo okrašeni, tako da je človek ob vstopu v dvorano takoj začutil pomembnost dogodka. Člani volilnih komisij so povedali, da volitve niso predstavljale posebnih težav, saj so vsakemu posebej, če je bilo treba, rade volje razložili način in potek volitev. Odziv je bil zelo dober in na volišče so prihajali celo tisti, ki vabila niso prejeli. Je pač zatajila dostava ali pa po preselitvi iz druge občine niso še uspeli vo-lilca vpisati v volilni imenik. V dopoldanskem času so v glavnem volili zasebni obrtniki, popoldne pa so prišli — po zaključenem delu — še pri njih zaposleni delavci. Nekateri so prišli kar skupaj in za ta čas prekinili delo v delavnicah in drugje. Ustavili smo se tudi v nekaterih delovnih organizacijah in TOZD. V Tiskarni Ljubljana so volišče odprli ob 6.30 in so zaposleni v dopoldanski izmeni do 7.30 ure volili vsi. Morda je bilo volišče med potekom volitev lepše okrašeno, saj smo mi prišli že po zaključku dopoldanskega dela, vendar nismo imeli občutka, da bi se s pripravami na volitve veliko zamudili. Hoja-TOZD Stavbno pohištvo, kjer je od 186 volilnih upravičencev do 13. ure volilo 141 volilcev. Na volišče so poklicali tudi vajence, ki so bili v tem času v šoli v V naši občini imamo veliko delovnih organizacij in TOZD, zato nismo mogli obiskati vseh, kjer pa smo bili, smo se prepričali, da so bile volitve dobro in skrbno pripravljene. Vsaj v večini primerov. Kjer pa ni bilo tako, bodo prihodnjič po vsej verjetnosti odpravili težave in napake, za katere morda do dneva volitev niti sami niso vedeli in nanje niso računali ali pa so bili slabo pripravljeni. KAKO SMO VOLILI 9. MARCA ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA Število volišč: Število volilnih upravičencev: Skupaj je volilo: Odstotek volilne udeležbe: 145 16.562 14.676 88,6 OBRTNIKI Število volišč: Število volilnih upravičencev: Skupaj je volilo: Odstotek volilne udeležbe: 8 2.253 1.842 81.* ŠTUDENTJE Število volišč: Število volilnih upravičencev: Skupaj je volilo: Odstotek volilne udeležbe: H 4.1*6 2.665 63,7 DIJAKI Število volišč: Število volilnih upravičencev: Skupaj je volilo: Odstotek volilne udeležbe: 6 853 791 92.7 TAKO JE 9. MARCA NA 173 VOLIŠČIH OD SKUPNO 23.84* VOLILNIH UPRAVIČENCEV VOLILO 19.974 OZIROMA 8->' ODSTOTKA Prav nasprotno pa nas je v delovni organizaciji Tovil pričakalo slavnostno vzdušje in lepo okrašena dvorana. Tudi volitve same so potekale brez težav in so na volišče prihajali tudi delovni ljudje, ki so bili sicer tisti dan odsotni zaradi dopusta ali bolezni. Zaposleni v dopoldanski izmeni — v obeh izmenah jih je 317 — PREDLOG OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE IN PREDSEDSTVA OK SZDL ZA VODILNE FUNKCIJE V OBČINSKI SKUPŠČINI IN SKUPŠČINAH SIS LJUBLJANA VIČ-RUDNIK OBČINSKA SKUPŠČINA Predsednik Podpredsednik OS Podpredsednik OS Predsednik zbora ZD Predsednik zbora KS Predsednik DPZ Predsednik IS VILI BELIČ FRANC KRUMBERGER MARIJA WEBER STOJAN GOMEZELJ JOŽICA KRIŠTOF EMIL DOLČIČ FRANC MARTINEC Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole JOŽE ŽUMER VIDA PODLIPEC JANJA MATIJEVIČ MIRA BRIŠKI SAMOUPRAVNA INTERESNA SKUPNOST 6. Otroškega varstva Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole VILI GERJOL BOGO BUDIČ JOŽE KLASIČ ZVONKA REPAR EMA FON MARKO ZDEŠAR 1. Izobraževalna Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole MARIJA STANIČ SVASTA PAVLOVIČ TONE OROŽIM VILMA SNOJ PAVLE ZDEŠAR 7. Pokojninsko-invalidskega zavarovanja Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik družbene kontrole VIKTOR BELIČ STANE KONIC VIDA ŠILC 2. Kulturna Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole NIKO VALJEVEC BORIS MAKOVEC JOŽE JESIH ANICA VESEL MARINKA KLEMEN 8. Stanovanjska Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev JANKO KUŠAR VLADO PIRC OI ALEKSANDER ŠKER1" POLONA ŠUŠTARSiE 2. Raziskovalna Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole LJUBO GOLIČ MILAN VIDMAR RADO MEDEN HERMINA LESKOVŠEK-ŠEFMAN VLADIMIR LETONJA 9. Socialnega varstva Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole SLAVO KOBE x . MATIJA LENARSIC ALOJZ KOROŠEC ZALKA ŠTRITOF ŠTEFKA STARIN 4. Zdravstvena Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole ANTON DOLNIČAR BORIS JAGODIČ TONKA KORBAR LOJZE dr. KORZIKA ANGELCA KUMŠE 10. Zaposlovanje Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine Predsednik IO Predsednik družbene kontrole MIRO DEČMAN TONE GRAHEK GREGOR MIKLIČ BOJAN dr. VRTOVE«- 5. Socialnega skrbstva Predsednik skupščine Podpredsednik skupščine LEOPOLD SUHADOLC dr. MAJDA BENEDIK-KMET 11. Telesna kultura Predsednik skupščine Predsednik IO Predsednik zbora uporabnikov Predsednik zbora izvajalcev Predsednik družbene kontrole LOJZE ZUPANČIČ JOŽE REPIČ ^ TONE POTOČNIK BORISLAVA KOS-GABER FRANCI ŠKOF s 3 evilni transparenti in parole so označevali za vse nas pomemben dan (posnetek je s Karlovškega mostu) Slovesno, lahko rečemo, da precej bolj kot v mestnih predelih je bilo na dan volitev v naših vaseh in zaselkih. Vhod na volišče v Iški loki. NAJBOLJŠA UDELEŽBA V PRIMESTNIH KS •ogoč n 6 V°*' je v I11 vedel povedati, ker pravi, eveč |tnmZatStareiŠe krajane že kar ■emi vn,;rpllClrano> da se je med lajt! V°‘lln'mi skrinjicami kar težko 5(10 izbrV;mndao 7 PrePričan je, da Aroonrm i delegati sv°je delo Preteki 1sai80 s*on' ‘n m' sami kušeni n 0^dobju nabrali precej 'm obniii na3 ttUdi’ da se bo tudi itreboval n 'zbr.an,e delegate, če bo iiihsarnn^R1ogerSteŽaVe’ ^ Tako r8šali pasml0-enec 8 rui1aka, Pov-lne komisbc lei'nela °d članov vo‘ gat v ^0.,,4 ’ .t® obenem tudi de- r“V|u» im^«ldel,eRacii',a samou- rcsno skupnost za otro- ško varstvo, socialno skrbstvo in raziskovanje. Pogovarjali smo se z Antonom Galetom, ki ima doma kmetijo in je obenem zaposlen: »Mislim, da delegati dobro poznajo razmere in težave v krajevni skupnosti in se bodo lahko zavzeli za njihovo rešitev. Po mojem mnenju smo izbrali še premalo delegatov, vendar smo majhna krajevna skupnost in drugače ni šlo. Če bodo delali vsi, tudi krajam, bomo lahko uspeli. Jaz sem bil na primer želel rešiti težave, ki jih imamo kmetje z zemljo. Delovne organizacije, ki imajo dovolj zemlje, da jo lahko dajejo v najem kmetom, polagajo premalo pozornosti na to, kako to zemljo razdelijo. Tako na-primer imajo kmetje iz drugih krajevnih skupnosti zemljo v naši bližini, mi pa moramo hoditi v bolj oddaljene KS. To bi lahko zamenjali in tako rešili težave.« Ob 11. uri, ko smo prišli v Velike IZVOLJENE DELEGACIJE IN DELEGATI 0RGANIZacije združenega dela Stozd ^arnostojnih delegacij za zbor združenega dela j^Po^mbdCega^JsiS 7l SDl^eulh de*e8acij za SIS sKUPai vhr,delegacij za SIS Gati °ZD 448 DELEGACIJ S*3737 IZVOLJENIMI DELE- Lašče, je bilo na kar lepo okrašenem in domiselno razporejenem volišču še precej ljudi. Od 88 volivcev kmetov — kooperantov samo še štirje niso volili, vendar so, med tem ko smo bili tam, prišli volit tudi »zamudniki«. Kmetije so oddaljene in prehoditi je bilo treba kar nekaj kilometrov, da so prišli do volišča. Žena Jožeta Modica je prišla na volišče že ob osmi uri zjutraj, mi pa smo Jožeta, ki je prišel nekaj po enajsti, povprašali, kaj misli o letošnjih volitvah ip o delegatih, ki bodo zastopali njega in ostale kmete-kooperante. Tudi Jožetu, ki ni več mlad, se je zdelo malce zapleteno, vendar pa se je o vsem pohvalno izrazil in je bil mnenja, da so delegati pravilno izbrani. V glavnem pozna vse, ki jih je volil, torej mu lahko verjamemo, da jim zaupa. O poteku volitev samih smo povprašali tudi predsednika volilne komisije za zbor združenega dela pri kmetijski zadrugi, Franca Zakrajška: turnem domu na Robu Tone Zakrajšek nam je povedal, da je tudi pri njih potekalo vse brez težav. Volivci so bili kar dobro obveščeni kako in kaj, zato ni bilo treba veliko pojasnjevati. Dela je volilno komisijo čakalo še veliko, vendar smo se s Tonetom Zakrajškom odpravili še na eno volišče na Robu — k Rudolfu Ovnu v Pečkih. V prijetno topli kmečki sobi, slavnostno urejeni in v prijetnem vzdušju, smo se pogovarjali z Angelo Peterlin iz Mačkov št. 1: »Doma imam polkmetijo. Tudi kmetje imamo težave in jaz sem se že obrnila na krajevno skupnost po pomoč ter mislim, da so delegati v preteklem obdobju dobro delali. Nove delegate poznam — vsaj nekatere in mislim, da je kar prav, da so mladi. Mladi se namreč na sedanji način dela bolje spoznajo kakor starejši ljudje. Težko bi povedala, kako bodo delali, ker je za vnaprej težko kaj reči, upam pa, da bodo zaupano jim nalogo dobro izpolnili.« KAKO SO VOLILI KMETJE KMETJE KOOPERANTI Število volilnih upravičencev: 1800 Skupaj je volilo: 1691 Odstotek volilne udeležbe: 93,9 KMETJE NEKOOPERANTI Število volilnih upravičencev: 1292 Skupaj je volilo: 1162 Odstotek volilne udeležbe: 89,9 TAKO JE 12. MARCA OD SKUPNO 3092 VOLILNIH UPRAVIČENCEV VOLILO 2358 OZIROMA 92,3 odstotka. KAKO SMO VOLILI 12. MARCA NA 128 VOLIŠČIH V 29 KRAJEVNIH SKUPNOSTIH JE OD SKUPNO 50.811 VOLILNIH UPRAVIČENCEV VOLILO (vključno po pošti — 248) 47.253 OZIROMA 93 odstotkov REZULTATI VOLILNE UDELEŽBE V POSAMEZNIH KRAJEVNIH SKUPNOSTIH: KS BARJE 94,93 odstotka KS BREZOVICA 91,66 odstotka KS BRDO 92,04 odstotka KS ČRNI VRH 93,50 odstotka KS DOBROVA 96,85 odstotka KS GOLO 100 odstotkov KS HORJUL 95,84 odstotka KS IG 98,6 odstotka KS KOLEZ1JA 86,73 odstotka KS KOZARJE 93,70 odstotka KS KRIM - RUDNIK 90,53 odstotka KS LAVRICA 91,77 odstotka KS MALČI BELIČ 87,08 odstotka KS MILAN ČESNIK 85,60 odstotka KS NOTRANJE GORICE 97,08 odstotka KS PODPEČ - PRESERJE 98,03 odstotka KS POLHOV GRADEC 95,49 odstotka KS RAKITNA 95,85 odstotka KS ROB 99,42 odstotka KS ROŽNA DOLINA 96,71 odstotka ks Škofljica 94,08 odstotka KS TOMlSELJ 95,35 odstotka KS TRNOVO 90,72 odstotka KS TURJAK 100 odstotkov KS VELIKE LAŠČE 99,02 odstotka KS VIČ 92,40 odstotka KS VNANJE GORICE 97,37 odstotka KS VRHOVCI 95,35 odstotka KS ŽELIMLJE 96,75 odstotka (vkl1in2MA 589 DELEGACIJ S 5125 IZVOLJENIMI DELEGATI JUfno^ delegacijami po zakonu) DBRtnjk! 3 po.Jt4~^a Za zbor združenega dela SKLPAJ 7 n,e8acije za SIS DELEGACIJ S 57 IZVOLJENIMI DELEGATI 1 ^NEKoopERANTi 3 združeni3 Za zbor združenega dela SRUPaj 4 iflegadie za SIS DELEGACIJE S 44 IZVOLJENIMI DELEGATI ^del^acr SKUPNOSTI SKUPAJ 201 elegacij za S1S 1 DELEGACIJA S 1593 IZVOLJENIMI DELEGATI »Volitve so potekale hitro in brez zapletov, čeprav smo morali biti pozorni, da kdo od volivcev ne bi »izpustil« kakšne delegacije. Kdor ni vedel, kako naj voli, smo mu razložili in mislim, da bodo vse kandidatne liste veljavne. Zaključili so že tudi na nekaterih drugih voliščih naše krajevne skupnosti in po mojem mnenju smo bili zelo »pridni«. Naš delovni izlet smo nadaljevali v malo bolj oddaljeno krajevno skupnost — Rob. Vožnja po cesti, ki se je pod kolesi kar vdajala, ni bila ravno prijetna, vendar smo po prihodu na volišče to hitro pozabili. Krajevna skupnost je majhna in hiše in kmetije so raztresene po krajevni skupnosti tako, da so odprli pet volišč. Do 11.30 so v glavnem volili že vsi, tri volivce, ki jih je bolezen priklenila na posteljo, pa so obiskali kar na domu. Predsednik volilne komisije v Kul- jljr aasaasJ ■ •med volišč kar v veliki sobi domačije Jožeta Modica. Tako so volili v nekaterih krajevnih skupnostih v bližini mesta, želeli pa smo se ustaviti še kje. Kar težko je bilo zapustiti s soncem obsijane in s telohi postlane gozdove. Malo pred 14. uro smo se ustavili na volišču na Lavrici. Do te ure je na primer na Igu volilo 94 odstotkov vseh v volilne imenike vpisanih volivcev, v Notranjih Goricah je volilo 95 odstotkov volivcev, v Rožni dolini 85 odstotkov. Na Lavrici je do takrat prišlo na •volišče malo manj kakor 90 odstotkov volilnih upravičencev. Najprej smo se obrnili na predsednico volilne komisije Emo Blažič, ki je povedala naslednje: »Do sedme ure zjutraj je prišlo na volišče kakih 50 ljudi, ob devetih pa so s praporom prišli volit vsi člani Zveze združenj borcev NOV pri krajevni skupnosti. Do 11. ure, ko smo prešteli volivce, je volilo že 69 odstotkov, imeli pa smo nekaj težav z volilnimi imeniki. Predvsem pri kmetih nekooperantih. Zgodilo se je namreč to, da smo imeli vpisanih pet ljudi, ki jih ob smrti niso črtali iz imenika. Sicer pa zaenkrat poteka vse brez zastojev in v prijetnem razpoloženju. Naj povem še to, da smo vsem, ki letos volijo prvič, ob prihodu na volišče dali nagelj in jim čestitali. To je sicer majhna pozornost,pa vendar mladim ljudem nekaj pomeni. Verjetno bomo na volišču ostali prav do konca — do 19. ure — in čaka nas še veliko dela.« Pred odhodom z volišča na Lavrici smo se pogovarjali še z uslužbenko Ano Vengust: »Mislim, da bodo letošnje volitve uspešnejše od prejšnjih. Sedaj nam vse to ni več novo in v preteklih štirih letih smo si pridobili precej izkušenj. Delo delegacij bo po mojem mnenju precej odvisno od denarja, saj so težave, ki jih je treba reševati, navadno nerešljive prav zaradi pomanjkanja sredstev. Sestava delegacij je po mojem kar pravilna, kako pa bodo delegacije delale, ne vem. Tudi sama sem bila v službi v eni od delegacij pa smo bolj malo naredili. V glavnem smo se le pogovarjali in dogovarjali, dlje od tega pa skoraj nismo prišli. Upam, da bo v novem mandatnem obdobju delo bolje steklo.« Tako so krajani v krajevnih skupnostih naše in drugih občin v nedeljo, 12. marca izbrali in dokončno potrdili delegate, ki bodo v naslednjih štirih letih zastopali njihove interese, pomagali reševati težave in se spoprijemati z vsem, kar prinese človekov vsakdan. Če pogledamo končne izide volitev, bi lahko rekli, da so volitve uspele in so se potrudili volivci in volilne komisije. Zgornji posnetek pa je z edinega volišča v krajevni skupnosti Vrhovci (bilo je v osnovni šoli) in vrsta je bila kar precejšnja. Z VOLILNE KONFERENCE OBČINSKE ORGANIZACIJE ZRVS POMEMBEN PRISPEVEK DRUŽBENI SKUPNOSTI Organizacija rezervnih vojaških starešin postaja v razvoju naših družbenopolitičnih odnosov in v izgrajevanju celotnega političnega sistema pomemben in pravzaprav že nepogrešljiv družbeni dejavnik — socialistična sila. Ne samo dejstvo, da vedno bolj krepi svoje vrste, da se strokovno učvrščuje in da usposobljenost članstva iz leta v leto beleži lepše rezultate, ampak nesporna ugotovitev vse večje prisotnosti delovanja njenega članstva v aktivnostih temeljnih samoupravnih skupnosti je tisto, kar jo odlikuje. NOVO VODSTVO OBČINSKE ORGANIZACIJE ZRVS PREDSEDNIK ALOJZ DOLNIČAR PODPREDSEDNIK MILOŠ ČELAR TEHNIČNI SEKRETAR RUDI FURLAN Takole bi lahko povzeli jedro ugotovitev iz vsebinsko izredno bogate razprave, ki se je ob veliki navzočnosti predstavnikov občinske organizacije ZRVS in gostov odvijala na nedavni volilni konferenci. Ta ugotovitev je bila prisotna in se je potrjevala v domala sleherni izmed razprav, pa naj je stekla beseda o sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami, pri številnih družbenih akcijah, z mladimi kot tudi z ostalimi občinskimi organizacijami v drugih republikah. Konferenco je tako pozdravil predstavnik organizacije ZRVS iz zagrebške Trešnjevke, prebrali pa so tudi pozdravno brzojavko občinske organizacije ZRVS Čuka-rica iz Beograda. Prav z omenjenimi jih veže plodno in prijateljsko sodelovanje. Uspešno minulo obdobje pa zavezuje vse člane Zveze rezervnih vojaških starešin, da tudi v bodoče izvršujejo programe rednega usposabljanja, preizkušajo svoje znanje na orientacijsko taktičnih vajah, skrbijo za prenašanje in ohranjevanje tradicij NOB med mladimi, izmenjavajo dragocene izkušnje na vseh strokovnih področjih, da ostajajo nepogrešljiva borbena sila naše obrambe. Hkrati pa se seveda s svojimi programi vključujejo v koncepte sploš- Rezervni vojaški starešine na volilni konferenci nega ljudskega odpora. Tu pa bodo kot dosedaj izpolnjevali svoje poslanstvo kot organizacija tudi v vedno večji prisotnosti med delovnimi ljudmi in občani in se kot ena izmed družbenih socialističnih sil prizadevali za vse večjo podružblje-nost obrambnih priprav. Potem ko so izvolili novo vodstvo občinskega odbora ZRVS, so izrekli vse priznanje dosedanjemu odboru in še posebej dolgoletnemu predsedniku Ivu Starinu. ALOJZ DOLNIČAR PET ODSTOTKOV IN POL JE PREMALO! Tako, kakor je bila problematika in delo kulturne skupnosti v naši občini napisana na prvem mestu v delegatski prilogi našega glasila, tako je pogovor na seji občinske skupščine tudi izzvenel — kot resnični problem. Kulturna skupnost se namreč »otepa« z denarnimi težavami, čeprav se jev lanskem letu iz naslova prispevne stopnje iz bruto osebnega dohodka nateklo na njen račun 36,000.000,00 dinarjev. Žal pa je od tega denarja pripadlo kulturni skupnosti le slabih 5,5 odstotka. Prav gotovo bi si ta veja človekovega udejstvovanja zaslužila malo večjo pozornost, saj je v naši občini amaterska kulturna dejavnost zelo razvita in bi morda z nekaj več denarja še bolj zaživela. Rešitve iz tega položaja sicer še ni, vendar je že to, da je pozornost ljudi sedaj obrnjena tudi na to problematiko, že en korak proti boljšim časom. Ne samo, da je amaterska dejavnost zelo razvita, ampak so tu — poleg igranja in petja — še druge stvari, ki tudi sodijo na kulturno področje. Pogosto na te dejavnosti pozabljamo in jim posvečamo premalo pozornosti, morda pa bi se z nekaj denarne pomoči tudi te dejavnosti razvile v taki meri, da jih ne bi mogli kar tako spregledati. Ob tem naj omenimo recimo fotografijo, s ka- tero se zelo radi — in tudi uspešno — ukvarjajo mladi, čeprav predvsem v okviru šolskih krožkov. Tudi filmska dejavnost bi se lahko razvila v nekaj več, kakor samo od časa do časa omenjeno veselje nekaterih mladincev. Ne pomagajo nam nobene kritike, pasivnosti mladih ljudi v naši občini, če jim obenem ne damo možnosti, da bi to pasivnost spremenili v aktivnost. Ce si želimo, da bi bilo naše življenje bolj povezano s kulturno dejavnostjo, moramo v te vrste pritegniti mladino, ki je lahko neizčrpen vir zamisli in ustvarjalnega elana. Seveda pa je treba za razvoj posameznih dejavnosti tudi nekaj žrtvovati, in — čeprav je to »samo« denar, se ustavi prav tu in ne zna in ne more naprej. SEJA SKUPŠČINE ZZB MESTA LJUBLJANE POHOD »PO POTEH BORB IN ZMAG 78« Letos bo OK ZSMS Ljubljana-Vič-Rudnik že šestič organizirala tradicionalni pohod »Po poteh borb in zmag 78«, ki bo trajal štiri dni (od 27.4. do 30.4.). Vseh pohodov se je dosedaj udeležilo že okrog tisoč mladincev, trase teh pohodov pa so potekale po območju naše občine (razen dveh). Lanski pohod je potekal po naslednji trasi: Rožna dolina — Babna gora — Koreno — Notranje gorice — Tomišelj. Letošnji pohod se bo tako kot vsako leto začel iz kraja, kjer bo občinska proslava — letos bo to iz Iga. Od tu pa bo šla trasa: Skrilje — Zapotok — Rob — Turjak, Namen teh pohodov ni v nabiranju kilometrov, temveč v obujanju tradicij NOB, usposabljanju mladincev za SLO; pohod pa ima tudi kadrovski značaj. Mladince, ki se pri svojem delu na pohodu posebej odlikujejo, se predlaga za sprejem v članstvo ZK. Organizirana so tudi predavanja, obiski krajev, kjer se srečamo z borci in krajani ter obiski spominskih obeležij na naši poti. Na pohodu poleg pohodnikov — mladincev sodelujejo še vojaki, člani ZB in ZRVS ter gosti. Vse člane ZSMS obveščamo, da se za pohod lahko prijavijo preko OO ZSMS. V___________________________________________________y 25. februarja so se zbrali nekdanji borci mesta Ljubljane in delegati drugih mest herojev v prostorih stavbe občine Ljubljana Vič-Rudnik. Na začetku je bil pozdravni govor, nato pa je sledil kulturni program. Slovenski oktet je odpel nekaj pesmi, med njimi pa so bili recitali Borisa Cavazza in Milene Zupančičeve. Izvolili so delovno predsedstvo in z enominutnim molkom počastili vse umrle soborke in soborce. Pionirke in pionirji osnovne šole Trnovo smo v dvorano prinesli naš šolski prapor ter pozdravili vse prisotne borke in borce z besedami: PIONIRJI MESTA HEROJA LJUBLJANE VAS OB PRILIKI VAŠE SKUPŠČINE PRISRČNO POZDRAVLJAMO, OBENEM VAM ČESTITAMO TUDI OB TRIDESETLETNICI VAŠE ORGANIZACIJE, KI STE JO LANI SKUPAJ Z JUBILEJI TOVARIŠA TITA PRAZNOVALI. PIONIRJI MESTA LJUBLJANE SKUPNO Z VSEMI OBČANI SMO PONOSNI, DA ŽIVIMO V MESTU, KI JE MED NOB DALO TAKO ENOTEN ODPOR IN ZGLED ZASUŽNJENI EVROPI, KAKO SE JE TREBA BORITI ZA SVOJO SVOBODO. PADLIM BORCEM IN AKTIVISTOM, PA TUDI NAŠIM STARŠEM, DEDOM IN STARIM MATERAM SMO HVALEŽNI, DA SE LAHKO DANES UČIMO V SVOBODI BREZ STRAHU IN V SVOJEM JEZIKU. DUH TOVARIŠTVA, POŽRTVOVALNOSTI BORCEV IN AKTIVISTOV, BRATSTVA IN ENOTNOSTI NAŠIH NARODOV, KI JE VODIL VAS — VODI TUDI NAS — DA SE BOMO BORILI IN ZNALI OČUVATI TISTO, KAR STE VI PRIBORILI. ŽELIMO VAM MNOGO USPEHOV IN ZDRAVJA V VAŠEM NADALJNJEM DELU. Najmlajši delegat z naše šole je ob koncu pozdrava izročil predsedniku delovnega predsedstva šopek pomladanskih cvetic. Odšli smo iz dvorane, tam pa se je nadaljevala seja ZB mesta Ljubljane. MOJCA RIBNIKAR in IRENA IŽANC, 6. b. članici literarno-novinarskega krožku OŠ TRNOVO V. PREDSTAVLJAMO NOVEGA KOMANDIRJA POSTAJE MILICE VIČ PRIŠEL SEM MED PRIJATELJE Novi komandir postaje milice Vič-Rudnik je HUBERT OCVIRK Mlad je za tako odgovorno funkcijo, saj ima 36 let. Sam pa pravi, v pozna še mlajše, ki so posegli po debeli zlati črti in treh zvezdicah d* modri uniformi milice. »To je odličen človek,« mi je podal karakttf1' stik« eden njegovih nekdanjih gojencev in to že nekaj velja, če gojeff ko že zdavnaj konča šolo,pohvali nekdanjega vzgojitelja. Pravnik, k1)1 na mariborski višji pravni šoli doštudiral ob delu, je torej bil očitno P"' ljubljen na svojem delovnem mestu vzgojitelja v kadetnici RSNZ ^ Tacnu. Hubert Ocvirk je bil nekaj časa tudi upravnik doma, potem Pfl‘ bil pomočnik komandirja PM Domžale. »Potem ste doma iz Donu*1' da ste šli tja?« »Ne, sploh ne, saj sem po rodu iz Jurkloštra, vendar sem tam živel nazadnje pred 22 leti. Ni mi žal, da sem šel iz Domžal. Mislim, da sem tu na Viču v kratkem času našel mnogo pristnejši stik z ljudmi, da se skratka lažje pogovarjam. Imam občutek, da sem prišel med prijatelje. Kolektiv, ki je večinoma mlad, pa poznam že od prej in mislim, da bomo lepo sodelovali. Le tesno nam je.« To je star problem.. »Zame nov, vendar takoj zelo pereč. Stiskamo se v bloku in mislim, da smo po prostorih naj-skromnejša postaja, čeprav smo v največji ljubljanski občini. V okviru našega kolektiva sem si zadal kot eno prvih in osnovnih nalog: novo postajo oziroma nove prostore. To je že dolgoletna želja in že pred menoj se je komandir zelo trudil za to. To moramo speljati, če želimo delati v znosnejših pogojih.« Omenili ste ugodno počutje na Viču. Naši ljudje so večkrat še obremenjeni s predsodki do miličnikov. »Res je! Ena mojih nalog bo graditi naprej ustvarjeno zaupanje in ga nenehno poglabljati. Mislim, da je naša prva naloga pomoč občanom, ne pa da smo njih preganjalci. Mislim, da moramo delati na spreminjanju zavesti ljudi, da bodo v nas gledali zaščitnike in nam zaupali. Jasno mi je, da moramo mi narediti veliko prvih korakov. Bomo jih tudi delali. Na nas miličnikih je glavno breme tega zbliževanja. Mi se moramo pokazati kot pristopni, prijazni, vljudni, vedno pripravljeni pomagati ob težavah in s takim delom in načinom sem prepričan, da bomo ustvarili v očeh vsakega poštenjaka zelo ugodno sliko. Mislim, da je vse odvisno v začetku od nas. Ž delom in znanjem moramo dokazati, da nismo tepci in da nismo poslani od kdo ve koga, da preganjamo ljudi, temveč da smo tu zaradi ljudi in za njih. Naša šola za miličnikje si je pridobila ugled in mislim, da zaradi dela miličnikov na terenu, ki se, če ilustriram s primerčkom, lahko zmenijo s tujcem v dveh tujih jezikih. Vse to, predvsem pa naša dobra volja, bo naredila svoje. Ravno z našimi prizadevanji se je pri marsikom že temeljito spremenilo mišljenje in pogled na Takšni odnosi lahko odločilno vplivajo tudi na nadaljnjo krepitev družbene samozaščite in narodne zaščite. »Prav gotovo. Na področju družbene samozaščite bomo delali veliko. Delali pa bomo lahko le, če nam bodo ljudje zaupali in če se bodo lahko vedno znov3 prepričali, da nam upravičuj zaupajo. To je za nas velik* 13 odgovorna naloga. Mi moral® biti tudi eden graditeljev zavest' narodni zaščiti, vendar ne kot P0' daljšanj roki milice, temveč k* rezultatu osveščenosti občanov njihovi pripravljenosti var0'^. sebe, svoje premoženje in dr® beno lastnino.« HUBERT OCVIRK morali tesno sodelovati * skim svetom za vzgojo, varm S prometom boste imeli tfjj precej opravka, če pomislim0 na Dolenjsko in Tržaško ccs »Na področju prometa t’1^ OSt"1: - fllfifftl preventivo v cestnem Pr .S Mislim, da moramo vzgajat' h , od šolarčka dalje. Naša deja'1 bo osredotočena na Preven,' „( vendar to spet ne pomeni. bomo niti najhujših kršite prometnih predpisov kazno ^ Tistih, ki se požvižgajo na opozorila in preventivo in j,, žajo druge, ne bomo negov" božali. Ne zaradi kakšnih veselj, temveč zaradi zaščite ^ čanov, vseh tistih, ki so žrt ^ prehodih za pešce in drugp^ mislimo pa le na disciplin*?v • jr kov. Skrajno nedisciplin'"?^ | to vedno bolj so ravno pe" ^; tudi prevečkrat botrujejo n^J čam,katerih žrtve so PotcrT1 Pešec si ne sme in ne more 1’ stavljati ceste kot en sam P^t za pešce, ampak se mora , di prehodov in se tudi prepr"^^ ne »pade z neba« pred Noben voznik ni čudodelni^ ^ pri 15 km na uro. Peš06’ ^t# bodo »sprehajali« P° l'zav,f bomo tudi kaznovali. L* . ^ danjem pravic in dolžnos voznikov kot pešcev je zagotoviti varnost in z.nt število nesreč in žrtev.« ui Besedilo m-gi' MILOVAN DIM* Na podlagi pravilnika o podeljevanju srebrnega znaka sindikatov Slovenije „ RAZGLASA predsedstvo občinskega sveta ZSS Ljubljana Vič-Rudnik s sklepom svoje 48. seje z dne 6. marca 1978 pogoje in rok za vlaganje predlogov za podelitev SREBRNEGA ZNAKA SINDIKATOV SLOVENIJE v letu 1978, kot sledi: I. Srebrni znaki sindikatov bodo podeljeni na svečan način ob delavskem prazniku — 1. maju, in sicer: do 15 znakov posameznim članom sindikata, ter do 3 znakov osnovnim organizacijam sindikata. II. Srebrni znak se podeli članom sindikata: a) za daljše prizadevno in uspešno opravljanje funkcij v osnovni organizaciji sindikata, pri čemer je poudarek na takšnem doseženem položaju osnovne organizacije sindikata, v katerem je viden njen vpliv pri uresničevanju delavskih interesov in pri sprejemanju samoupravnih odločitev v OZD ter dosežen uspeh s skupnim delovanjem izvršnega organa oziroma z množičnim delovanjem same osnovne organizacije sindikata; b) za daljše aktivno in uspešno delovanje v organih občinskih, mestnih in regijskih sindikatov ter Zveze sindikatov, v katerem vidno izstopa konstruktivnost predlogov in stališč ter organizacijska sposobnost, prizadevnost in uspešnost pri organiziranju in izvajanju množičnih in individualnih akcij; c) za aktivno in uspešno delovanje v republiških in zveznih organih sindikatov in Zveze sindikatov, če ima to delovanje tudi aktiven odnos v delova- nju osnovnih organizacij sindikata ali občinske organizacije sindikata oziroma Zveze sindikatov. III. Srebrni znak se podeli osnovni organizaciji sindikata: a) za njeno daljše učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog in je to delovanje konkretno utemeljeno z doseženimi rezultati; b) za posebno uspešno izvedene naloge v masovnih akcijah, ki imajo večji vsesplošni družbeni pomen in so te izvedene naloge spodbudne za širšo aktivnost v sindikatih. IV. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikatov posameznim članom sindikata lahko vloži osnovna organizacija sindikata (na seji izvršnega odbora ali na članskem sestanku), občinski odbor sindikata ter občinski svet Zveze sindikatov ali njegovo predsedstvo. Predlog za podelitev srebrnega znaka sindikata osnovni organizaciji sindikata lahko vloži konferenca DOS v TOZD in DO, občinski odbor sindikata oziroma kjer tega n( predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov. Predlog mora biti posamično sestavljen ter mora vsebovati vse podatke in utemeljitev v skladu s 6. členom pravilnika, in sicer: — naslov organa, ki predlaga podelitev in datum, ko je o tem sprejel sklep; — osebne podatke kandidata (ime in priimek, rojstni datum, naslov stanovanja, poklic, delovno mesto in delovno organizacijo — TOZD, članstvo v drugih družbenopolitičnih organizacijah — ZK, ZB NOV, ZSMS — podatki o dosedanjih odlikovanjih in drugih priznanjih); — pregled dosedanjih funkcij v drugih DPO, društvih in organih upravljanja OZD in družbenopolitičnih skupnostih; — utemeljitev oziroma navedba razlogov za podelitev srebrnega znaka v smislu 2. oz. 3. točke tega razglasa. V. . za podelitev srebrnega znaka osnovni organizaciji sindik® ' in naslov OOS in število članstva, njene notranje organiziranosti in delovanja, ; icljitev razlogov za podelitev srebrnega znaka z navedbo VI. O podelitvi priznanj bo odločala komisija občinskega sveta ZSS z* ziranost in kadre v skladu s pravilnikom RS ZSS in tem razglas0 VII. Predloge za podelitev srebrnega znaka sindikatov pošljejo Pre pismeno (v dveh izvodih) najkasneje do 15. aprila 1978 na naslov, svet ZSS Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana, Trg MDB 14. yjl*' Predlogov, ki bodo prispeli po tem roku, komisija ne bo upo« VIII. Hčins^t: O podelitvi srebrnega znaka sindikatov bo komisija poročala svetu ZSS na njegovi seji, kjer bodo ti znaki tudi vročeni, članstvo' organizacije sindikata pa bodo obveščeni prek občinskega glaSI komuna«. iSJ občinskega sveta Zvcz^.jii11 PREDSTAVLJAMO VAM KMETIJSKO ZADRUGO LJUBLJANA TESNEJŠA POVEZAVA MED KMETOM, PREDELOVALCEM IN TRGOVCEM Kmetijska zadruga Ljubljana? Kaj pa išče kmetijstvo na asfaltu? Ali morda tam pridelujete po ulicah koruzo in redite živino, tako rogato? To so vprašanja, ki kar dežujejo ob samem imenu KZ Ljubljana. Taka vprašanja izvirajo dostikrat iz nepoučenosti in iz pogledov, s katerimi se je treba včasih spopadati in ki povzročajo veliko škode, to je miselnost, da je Ljubljana le tisti beton centra in tiste velike trgovine pa blesteči napisi, •nedtem ko ti ljudje pozabljajo na vse ostalo. Pozabljajo na to, da segajo ljubljanske občine tam do Litije in Ribnice, da so to obširni kmetijski predeli in da je južna okolica Ljubljane zelenjavni vrt, ki oskrbuje vse tiste živeče na betonu. Torej je del I-jubljane in tamkaj živeči prebivalci, ki so izključno kmetje ali pa so to le popoldne po delu v to-varni,sodijo k Ljubljani. Tudi oni so kooperanti in po številu jih niti ni tako malo. KZ Ljubljana ima namreč dandanes preko 3000 kooperantov in to je že nekaj. Zato je predstava o Ljubljani kot le ozkem mestnem središču zgrešena, saj to središče živi v veliki meri od tistih 3000 kooperantov in le ti pridelujejo marsikak pridelek, ki konča v želodcu •udi v drugih predelih Slovenije. Od kod KZ Ljubljana, saj doslej ni bilo slišati zanjo. To vprašanje je že bolj utemeljeno, saj je to n°va delovna organizacija. Nekdanji Agrokombinat Barje, ki je deloval na področju Viča,se je s Pnključitvijo k Ljubljanskim mlekarnam preimenoval v dve TOZD: Kooperacija in Posestva. Ljubljanske mlekarne pa so sedaj v skladu z no-v'nii odnosi v gospodarstvu in zakonom o združe-7 ^e*u doživele določ ene notranje organizacij-sPremembe in tudi povsem dejanske spre-enibe. Ena te^ je ustanovjtev samostojne de- 'OiE GERKŠIČ Koope rganizaciie ^2. Ljubljana in sicer iz TOZD §°vin :raC^a 'n Posarneznih delov (predvsem tr-sup|j ln družnih domov s področja Viča^Gro-inlekar"1 'Z drUgih TOZD Ljubljanskih Se še n-11 e*ovna organizacija KZ Ljubljana pa karnoziroma S°ZD Ljublianskih mle- na)-Nov 1 KLI (kmetijstve^industrij^trgovi- delovne U °rgan'zac'ja 'n ustanovitev samostojne Povezavorgan'zac'ie ima en sam namen: tesnejšo govcem med kme,om 'n predelovalcem in tr- službe ^ Za8otovitev čim boljše kreditne Središč' ko^j° ^ 'zvec|ijivo iz bližine iz večih stavljad«>i 'Z enega oddaljenega centra, »pred-Ta^Nk11^' Ljubljana njen direktor inž. stari oremi, ^ "Sedaj imamo v zadrugi,sledeč družne okol'«^' shemi»,ri TZO (temeljne za-nje. Ker pa ^S'Cer: ^ič,Grosuplje in Dobru-katerih nnv C ZCl'ni0 našim kooperantom,zaradi bliža,i,bomoZte Tyo IOh obctaiamo- čimbolj pri- Us,reza TOZD ^ naprCj dclil' TZO sedaj jem statutu in v delovni organizaciji po svo-b|'žno polovi PrUV'Cab' Na v'^u. kjer imamo pri-bodočg imeli^v^T kooperantov, bomo v redvidevamo i.r namesto sedanje ene. Prvem okolišu C.I,ev P° naslednjih okoliših: v Vega Gradca in h*^ b' bi' predel Dobrove, Polho-orjula, v drugem okolišu pa Ig in Podpeč. Seveda je odvisno od kooperantov, če bodo takšno pobudo in predlog podprli in se odločili zanj.« Prednost mlečni proizvodnji! Katerim panogam kmetijstva dajejo in bodo dajali v bodoče v KZ Ljubljana prednost in poudarek? Na prvem mestu je mleko, kateremu sledj meso, torej živinoreja. Veliko nalog bo imela pospeševalna služba in kreditno hranilna služba. Na petem mestu zadanih nalog pa je vrtnarska proizvodnja. Pri vrtnarski proizvodnji mislijo v zadrugi predvsem na zelje, krompir,peteršilj,kuma-rice in še nekatere bolj iskane vrste zelenjave. Vrtnarsko proizvodnjo bodo plasirali na trg preko »Sadje zelenjava«, kar pa bo šlo v predelavo in za konzerve so se že dogovorili z Eto iz Kamnika in z Emono. Z Emono že imajo čvrst dogovor o sodelovanju. Pri tem bo devet desetin vrtnarskih pridelkov dobavljal okoliš Dobrunje, desetino pa Ig. Posebnost v zadrugi je odbor za konjerejo. Tu gre za prodajo konjev za trg in za dobavo plemenjakov in plemenic. Kljub prodoru mehanizacije se namreč število konj dviga in zanimanje za njih narašča. Predvsem je zanimanje za konje zelo očitno na Barju. Ob vsem tem pa v KZ Ljubljana ne pozabljajo na še nekatere tradicionalne dejavnosti v teh oko-, liših. Te bodo ohranili. Tu gre za suho robo na področju Grosupljega. Tam na številnih kmetijah posebej pozimi izdelujejo zobotrebce. Tudi za nabiralce borovnic in jagod ne bodo časi nič slabši, saj jih bodo odkupovali še naprej in jih prodajali PresadiijS katerim imajo pogodbo. Žal pa opažajo v zadrugi, da je vse manj nabiralcev gozdnih sadežev, saj ljudje nimajo več dovolj časa za to. Odkupovali bodo tudi še naprej gobe — predvsem lisičke. Tudi te bodo dobavljali Presadu. Vendar je ponudb gob vsako leto manj in včasih so obdobja, ko se odkup sploh ne splača, ker prinesejo le nekaj kilogramov,kar pa ni mogoče posebej voziti v Pre-sad, shranjevati pa tega občutljivega gozdnega plodu tudi ni mogoče dalj kot dan. Zato tudi ne razmišljajo v KZ Ljubljana, da bi povečali izbor gob, ki bi jih odkupovali — npr. na golobice, turke,karžlje in druge. Pač pa se določeno število kooperantov ogreva v zadnjem času za prašičje-rejo in bo zato zadruga razvijala tudi nekaj te panoge. Posebnost — ovčereja Posebnost KZ Ljubljana bo gojenje ovac. To je postalo zanimivo zaradi možnosti izvoza pa tudi zaradi vse večjega povpraševanja tudi na domačem trgu. Za ovce obstajajo izvozne možnosti v Švico. Sedanje število govedi nameravajo s pet tisoč glav povečati na šest tisoč petsto. Sedem milijonov litrov mleka (s tem je KZ Ljubljana eden največjih odkupovalcev mleka); kolikor ga odkupijo sedaj,nameravajo prekositi za okoli desetino. Z vso mesno proizvodnjo pa se bodo v zadrugi usmerili preko Škofje Loke v izvoz. Pogoj za uresničevanje vseh teh smelih načrtov pa je razvijanje kmetij in nenehen napredek vsakega kooperanta posebej. Zato namerava zadruga znatno povečati posojila. Ob letnem bruto-produktu zadruge — 12 starih milijard dinarjev — imajo za letos že za preko dve in pol stare milijarde zahtevkov po posojilih. Lani so razdelili za dve stari milijardi kreditov. To pa je že vsot^ki obeta in ki daje realna zagotovila za smele načrte povečevanja vse pridelave in odkupa. Hranilno kreditna služb;^ki jo imajo v zadrug^ bo poslej služila izključno za določeno kreditiranje, medtem ko bodo za razširjanje proizvodnje iskali v zadrugi za kooperante druge posebne kredite. To bi pomenilo preusmeritev in sproščanje večjih sredstev, torej tudi večje možnosti. V zadrugi se dogovarjajo tudi z državnimi rezervami o sodelovanju. Posebno razveseljivo je tudi dejstvo, da bodo v KZ poskrbelLda bodo kmetje — kooperanti dobili gradbeni material za kmetijske objekte brez prometnega davka. Namenske novogradnje In kaj bodo v KZ Ljubljana v bodoče gradili? Inž. Jože Tanko: »Več ji trgovski center za kmete nameravamo zgraditi v Grosupljem za njihov TZO. Tam bo trgovina z repromaterialom za kmetijstvo, potem bo kmetijska lekarna, skladišče, prodaja gradbenega materiala in sejmišče za odkup živine. Vse to nas bo veljalo okoli devet milijonov. Večje skladišče bomo zgradili za oskrbo z repromaterialom v Podpeči,kar bo stalo milijon in pol. TZO Dobrunje bo tudi dobilo skladišče za re-promaterial,ki bo veljalo enako vsoto kot tisto v Podpeči. Planiramo še manjše posege v obstoječe poslovne prostore na Škofljici in Igu. Urediti mislimo oddelek za rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo. Nekaj bomo gradili še zbiralnic za mleko z najsodobnejšimi hladilnicami.« In kmetje? »Kot sodimo po zahtevkih bodo največ vlagali v hleve in mehanizacijo. Velik poudarek dajejo v zadnjem času silaži in zato bo precej gradenj silosov. En kmet pa se je odločil za usmeritev v turistično kmetijo,« razlaga direktor. KZ Ljubljana pa si mora preskrbeti tudi lastne poslovne prostore. Sedanji so povsem neustrezni. Drugi prostorski problem pa so nekdanji zadružni domovi, ki sedaj služijo vsem mogočim namenom. Občni zbori kmetov so jasno izoblikovali zahtevo,da KZ dobi nazaj zadružne prostore in nazaj tudi prostore, kjer so trgovine in podobno. Krajevne skupnosti naj v teh domovih sicer obdržijo brezplačno prostore;potrebne za delovanje KS in družbenopolitičnih organizacij, vse ostalo pa naj dobi nazaj zadruga. Z nekaterimi kra jevnimi skupnostmi so to že lepo rešili kot npr. v Grosupljem in Besnici. Ponekod pa bo treba to šele urejevati. Inž. Jože GERŠIČ se ukvarja s pospeševanjem v KZ Ljubljana. »Veliko delamo pri urejanju kmetij in usmerjanju le teh. Veliko smo že naredili pri urejanju sodobnega krmljenja in uveljavljanju vseh vrst umetnih gnojil. Veliko delamo tudi na področju izobraževanja. Demonstrirali smo poskuse pri uvajanju novih kultur kot npr. koruza za siliranje,jara mehiška pšenica,monokul-ture trav, krmni ohrovt itd. Za kmečke žene smo pripravili posebno predavanje o ureditvi kmečkega dvorišča in za mlade kmete traktorsko tekmovanje in kviz,kaj veš o kmetijstvu.« Samoupravna učvrstitev V KZ Ljubljana pa je tudi 60 redno zaposlenih delavcev, od tega 45 na Viču. Kako živijo in delajo ti v delovni organizaciji in kako se povezujejo s kooperanti. »Osnovno organizacijo ZK imamo združeno za vse tri TZO in sedaj ravno skušamo najti obliko, kako bi povezali našo organizacijo in organizacije ZK na terenu,v katere so vključeni naši kooperan- ti. S krajevnimi skupnostmi imamo redne stike, posebej s komisijami za kmetijstvo, s katerimi redno sodelujemo,« razlaga inž. Jože Geršič . Sploh skušamo biti č im bolj prisotni v krajevni skupnosti in se čim bolj vključevati vanjo. V okviru delovne organizacije deluje dobro tudi sindikalna organizacija. Sedaj vključujemo po želji v naš sindikat kooperante. V bodoče pa bo to ena naših pomembnih nalog. Za delovanje ZSMS v okviru delovne organizacije trenutno ni dosti pogojev, ker ni mladih. Če bi se povezali z mladimi na terenu, bi tudi to vprašanje lahko rešili. Pri vseh sestankih pa so pri nas težave zaradi razdrobljenosti in terenskega dela.« Ing. JOŽE TANKO V KZ Ljubljana se zaposleni ukvarjajo precej s športom. Strelci se lahko pohvalijo z uspehi,so namere s plavanjem... Za poletno rekreacijo imajo na morju dve turistični prikolici in sedaj imajo še nekaj možnosti za rekreacijo v Bohinju. Načrtov pa je še več. Stanovanjsko vprašanje zaposlenih je v glavnem rešeno, vendar to ne pomeni še popolne rešitve. Te probleme rešujejo namreč tako s kreditiranjem kot nakupom stanovanj. »V naši zadrugi skušamo tudi zagotovm cim enakomernejši vpliv vseh področij, vključenih v zadrugo,« zatrjuje inž. Jože Tanko. »Pri samoupravni organiziranosti prav pazimo, da so vsi enakomerno zastopani. Ob sedanjih volitvah smo se odločili za zaprte liste ravno zaradi tega, da okoliši, kjer je manj kooperantov, ne bi slučajno povsem izpadli z list.« TEKST IN FOTOGRAFIJE: MILOVAN DIMITRIČ PllS! ^ * mtmmmm m m m mm Ta fotografija po svoji vsebini res ne sodi med zapis o KZ Ljubljana, zaradi tako redko zapažene idilike pa jo objavljamo na tej strani. IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI • IZ KRAJEVNIH KRAJEVNA SKUPNOST MILAN CESNIK Z DELEGATI, KI SMO JIH VOLILI, GLEDAMO V PRIHODNOST! V prihodnost gremo /. večjimi izkušnjami, z več delegacijami, odstranili pa smo tudi vrsto preprek, da bo bolje deloval samoupravni mehanizem v KS, Podobne misli in akcije nas spremljajo že od septembrskih priprav, skozi akcijo zbiranja kandidatov in vse do volitev. Z delegati gremo dalje. Naša pot v razvitejšo prihodnost je posejana z neštetimi željami in z možnostmi, ki nam sledijo. Z vsemi nami je cilj, ki smo si ga zastavili pred štirimi leti na krajevni konferenci SZDL »vse za socialistične medčloveške odnose v KS Milan Česnik — skrb za človeka in približati se človeku«. Tako je vodilo vseh družbenopolitičnih organizacij in organov KS pri reševanju najrazličnejših nalog v KS. Z novimi delegati se bomo pogovorili o vseh nalogah, ki jih imamo v srednjeročnem programu razvoja. Po svojih močeh bodo morali delegati kar najbolje usklajevati naše programe z ostalimi v občini Vič-Rudnik. Dosedanji delegati so zaključili delegatsko delo. Imeli so neizho-jeno začetno pot, utrdili so začetke samoupravnosti v KS. Delali so v okviru dosedanjih možnosti, ki so bile odvisne tako od materialnih možnosti, kakor tudi od samoupravne razvitosti in vloge posameznih skupščin. Opravljenega dela ne moremo ocenjevati samo v naši KS. Veliko je bilo rešenih problemov, med njimi tudi stanovanjskih. Krajani so šli iz najslabših kletnih prostorov v primernejša stanovanja. Urejenih je bilo nekaj komunalnih problemov — ureditev Gradaščice, postavitev mostu, urejevanje Murnikove ceste in še kaj. Za otroško varstvo smo dobili lepše prostore, nismo pa povečali kapacitete, kar ostane naloga naslednje mandatne dobe. Šli smo korak dalje pri financiranju KS. Kulturno življenje smo razvijali našim pogojem primerno z nekaj proslav in razstav. V tem pogledu se ne moremo primerjati z drugimi KS, ki imajo svojo osnovno šolo, družbeni center ali vsaj gasilski dom. Naši otroci hodijo v štiri sosednje KS, ker je naša razdeljena na štiri šolske okoliše. Tudi igrat se hodijo otroci drugam. Verjetno smo bili premalo ali nepravilno prizadevni, da nismo rešili tega problema. Načrte imamo, jih usklajujemo z interesenti na področju KS. Negodujemo, ker nekateri prostori postajajo prepovedana odlagališča smeti (Jamova —Jadranska) ali blatni prehodi in parkirišča (Tržaška—Jadranska, Lepi pot—Tržaška) namesto da bi bili parki, igrišča vsaj sodobno urejeni. Novi delegati se bodo morali spopasti tudi s takimi in še z drugimi problemi. Verjetno ima KS Milan Česnik med KS v občini Vič—Rudnik posebnosti, ki jih drugi gledajo iz svojega zornega kota in so zato manj problematični. V čem je posebnost? Smo med večjimi KS, ker imamo prek 5000 prebivalcev, od katerih je okoli 5000 zaposlenih. 90 % krajanov dela v drugih delih Ljubljane ali izven nje. Seveda prihajajo delat drugi občani v našo KS, saj je na tem področju zaposlenih ca. 5.000 delovnih ljudi. Zanimivo vsakodnevno prelivanje ljudi iz stanovanja na delovno mesto in obratno nosi s seboj tudi pestro problematiko — promet, preskrbo, parkiranje, varstvo, komunalne probleme, onesnaževanje in drugo. Tako na primer na relaciji treh avtobusnih postaj na Tržaški dnevno prehodi iz ene na drugo stran nevarne ceste vsaj 8000 delovnih ljudi. Poleg teh še nezaposleni krajani, obiskovalci ZD Vič, študentje in vsi, ki imajo opravka v delovnih organizacijah in institucijah na področju KS. Brez sodelovanja vseh prizadetih bodo ostali problemi nerešeni. V nadaljnjem razvoju bomo morali še bolj kot doslej upoštevati načelo, ki smo si ga zastavili. Še bolj zaradi tega, ker bi želeli krajanom, ki živijo v slabših pogojih urejenega okolja, olajšati njihovo življenje v KS. Na 2 ha blokovske gradnje je koncentrirano nad 50% krajanov, ostali razpolagajo s ca. 55 ha. Delovne organizacije in institucije ter ostali imajo 40 ha prostora. Da bi bila pestrost še večja, reže po dolgem našo KS Tržaška cesta, ki prinaša nemalo problemov (hrup, promet, varnost prehoda, povezanost KS in drugo). V naslednjem mandatnem obdobju se bodo delegati srečavali z vsemi temi problemi. Nekaj jih bo treba rešiti. Čeprav nas problemi družijo, vendar nam nekateri vsako leto bolj postajajo ovira. Kadi bi napredovali kakor druge KS. Sedanji delegati in vse družbenopolitične organizacije si prizadevamo, da ne bi bili med zadnjimi pri urejanju družbenopoltičnih in ekonomskih vprašanj v KS. Delegatom, ki se bodo širše srečevali s to problematiko, želimo uspehov in obljubljamo pomoč. Predsednik KK SZDL Albina Koželj KRAJEVNA SKUPNOST ŠKOFLJICA RAZVOJNI PROGRAM JE NALETEL NA OVIRE! Zbor delegatov krajevne skupnosti Škofljica je na februarski redni seji najprej obravnaval dosedanje delo KS, ki hoče ujeti korak z ostalimi KS v občini in noče ostati samo spalnica delavcev brez sodobne šole, varstva, trgovine, banke in pošte, kot vsega ostalega, ker imajo že v Ljubljani. Delegati so kritično obravnavali precejšnja finančna sredstva na računu KS, zbrana kot komunalni prispevek, saj jih KS ni mogla izkoristiti v naložbe v kanalizacijo, elektrifikacijo, raz-svetjavo in vodovodno omrežje, ker ni bila pravočasno odobrena s strani pristojnih organov potrebna dokumentacija. KS pa seveda brez popolne dokumentacije ne more graditi, pa čeprav bi bilo ekonomsko zelo upravičeno, saj zbrani denar letos ne bo mogel pokriti vseh predvidenih stroškov zaradi zvišanja cen. Zato je bilo tudi odločeno, da je nujno predlagati povišanje komunalnega prispevka za 30 odstotkov, tako da bo po novem znašal skoraj 100.000,00 dinarjev. Težave pa so tudi pri dokumentaciji za novo osnovno šolo iz samoprispevka, saj zadolženi odbor ni dosegel vidnejših uspehov in bo potrebno njegovo delo poživiti. Razprava o statutu KS, tem najpomembnejšem akti^ pa med delegati ni najbolj zaživela, saj osnutka kot tudi ostalega spremljajočega gradiva za zbor delegati niso dobili, a so zaradi svoje zavzetosti vseeno poskušali doprinesti k enotnemu reševanju nalog KS, ki jih dosedaj niti v bodoče ne bo malo. MARJAN ZELNIK V________________________________________________ -------- . V KS VNANJE GORICE PRAVI ODGOVOR -ZAČETEK GRADNJE TRGOVINE Sobotno dopoldne je za prodajalke, pa prav nič manj za kupce v majhni Mercatorjevi trgovini v Vnanjih goricah,hudo zoprn dan. Naj prodajalke še tako hitijo, se trudijo, da bi čimprej in čim bolje postregle, ne morejo in ne morejo dovolj hitro ustreči. Kako pa naj bi, ko je v trgovini tako malo prostora, da se zaletavajo druga v drugo in v čakajoče kupce hkrati. Deset let že obojim, prodajalkam in kupcem, pri Mercatorju obetajo novo trgovino. Pa še vedno ni nič gotovega. In prav o tem so odločno spregovorili krajani na letošnjem prvem zboru v začetku februarja. Mercator — TOZD Dolomiti je sicer že odkupil zemljišče, tudi načrti so, tako so vsaj zagotovili svetu potrošnikov, ki se je v dveh letih obstoja zavzemal predvsem za gradnjo nove trgovine, že skoraj pripravljeni. Še več, trgovino v Vnanjih goricah so vključili v investicijski plan za leto 1978. A vendar je delegat z zborov občinske skupščine prinesel novico, da bosta v letošnjem letu zagotovo zgrajeni le trgovini v Kozar-jah in v Bonifaciji. Torej z željami, da bi prav kupci za dan republike slovesno vkorakali v trgovino, ne bo nič? Torej niso opozorila, da bodo krajani vztrajali na politični odgovornosti, če trgovina letos ne bo zgrajena, naletela na prava ušesa? Konec koncev ne gre le za gnečo in veliko pretesne prostore, ampak tudi za zdravje krajanov. Trgovino so namreč že nekajkrat obiskali inšpektorji. Zaprli bi jo že, če ne bi prenek ateremu krajanu predstavljala edine možnosti za nakup, saj so najbližje trgovine oddaljene po dva kilometra, ljubljanske okrog deset. Kako prijetno bi bilo tovorjenje osvežilnih pijač v poletnih mesecih na avtobusih,menda ni treba posebej razlagati. Da o ostali gospodinjski »krami« sploh ne izgubljamo besed. Je torej tristo kvadratnih metrov velika trgovina, ki bo veljala toliko, kolikor je Mercator porabil samo /a streho na novi vrhniški trgovini, res tako velika želja, da je ni mogoče izpolniti? Krajani so odločni. Na zboru so postavili ostro zahtevo, naj bo trgovina zgrajena letos, do 29. novembra. Obljub imajo že dovolj, pravi odgovor bo le začetek grad- h*6’ JANA TAŠKAR V___________________________________________ J OB PROGRAMU KOMUNALNE SKUPNOSTI OZD: PODPIŠITE TA SPORAZUM! Odslej naša, pa tudi druge ljubljanske občine ne bodo financirale komunalnih storitev iz svojih proračunov. To dejavnost bodo opravljale samoupravne komunalne skupnosti v posameznih občinah in Zveza komunalnih skupnosti na ravni mesta Ljubljane. To samoupravno interesno skupnost so v naši občini ustanovili sredi preteklega leta. Kakšen program si je zastavila za letošnje leto, smo povprašali predsednika skupščine te skupnosti Franca Tomšiča. Samoupravno sporazumevanje na področju komunale je v naši občini v zaostanku, enako stanje je v drugih ljubljanskih občinah, zato komunalno dejavnost začasno še financirajo občinske skupščine. Program vzdrževanja in obnove objektov skupne rabe je skupščina komunalne skupnosti na Viču že sprejela. Program obsega: vzdrževanje 227 kilometrov mestnih ulic in 179 km lokalnih cest, vzdrževanje enaintridesetih železniških križišč (pri vzdrževanju teh križišč je s petdesetimi odstotki udeleženo železniško gospodarstvo) , vzdrževanje zelenih površin občinskega pomena ter obnova dotrajanih asfaltiranih vozišč na avtobusnih linijah: Cesta na Brdo, Riharjeva in cesta v Črno vas. Izvenmestne krajevne skupnosti, ki jih je v naši občini dvaindvajset, bodo dobile za vzdrževanje kominalnih objektov kolektivne rabe 4,074.000 din. Iz programa gradenj in rekonstrukcij cest za leto 1978, ki ga je sprejela občinska skupščina ter ga sprejema tudi skupščina komunalne skupnostLje razvidno, da se v letošnjem letu lahko nadejamo naslednjih gradenj oziroma rekonstrukcij cest in pločnikov: cesta Zelimlje — Pijava gorica, Raščica — Rob, cesta v Mateni, dostop do VVZ Vrhovci, pločniki v Rožni dolini, podaljšek ceste v Mestni log, Večna pot in Pokljukaijeva ulica. Svoje želje je izrazila tudi večina drugih krajevnih skupnosti, vendar jih zaradi pomanjkanja sredstev ne bo moč v letošnjem letu uresničiti. Znan je tudi že program individualne komunalne potrošnje, ki pa je le informativen, ker še niso znana sredstva prispevkov investitorjev in ker je bil prispevek uporabnikov individualnih komunalnih storitev šele uveden. Objekti, ki jih obsega program, so tile: izgradnja kanalizacije, vodovodnega omrežju ter plnsko omrežje. Program izgradnje objektov individualne komunalne porabe je široko zastavljen prav v naši občini, ki je v tem pogledu najslubše opremljena od vseh ljubljanskih občin. V želji, da bi postopno izenačili standard individualne in kolektivne porabe v Ljubljani, bo pri financiranju le —te naša občina deležna tudi nekaj solidarnostnih sredstev. Dvigniti komunalni standard v vseh ljubljanskih občinah je želja vseh prebi-valcevna tem območju, zato samoupravna komunalna skupnost predlaga vsem organizacijam združenega dela v naši občini sprejem samoupravnega spora-zuma.s katerim se bodo obvezale plačati prispevka za to dejavnost v višini 0,95 odstotka od izplačanih osebnih dohodkov. Skupščina komunalne skupnosti in njeni organi si prizadevajo in si bodo tudi v prihodnje, pravočasno pripraviti programe za prihodnja leta, sprejem splošnih aktov, konstituiranje delovne skupnosti ter bolj učinkovito povezovanje skupščine s svojo delegatsko bazo. j. PRF.SEREN MERCATOR NA VRHNIKI Nam, ki živimo v mestu, ni težko stopiti nekaj sto metrov dlje, kakor do prve samopostrežbe in kupiti, kar potrebujemo — keramiko, orodje, električne aparate in še kaj. Malo težje to naredijo, recimo, na Vrhniki. Oziroma so naredili, ker so pred kratkim tam odprli nov trgovski center. Nova samopostrežna trgovina in drugi oddelki bodo v veliko razbremenitev prebivalcem vrhniške občine. Morda tega novega Trgovskega centra sploh ne bi omenjali, če ga ne bi zidali pri SOZD Mercator — TOZD Dolomiti, ki ima sedež v naši občini. Trgovina je bila sezidana v rekordnem času, saj je od začetka pa do konca gradnje minilo nekaj več kakor devet mesecev. Investicija ni presegla predračunske vrednosti in znaša 25,5 milijona dinarjev. Površina nove trgovine na Vrhniki je precejšnja, saj ima bhl kvadratnih me- trov prodajne in 895 kvadratnih me- ; trov skladiščne površine. Če bo trgovina dobro /aložcnai bodo nekateri občani kmalu pozabili da so zaradi nove zaprli štiri stare trgovine, ki pa sc z dobro izbiro blag11 niso mogle ravno pohvaliti. Prav gotovo bo novi vrhniški Trgovski center marsikomu prihranil pot v Ljubljano ali kam drugam, saj v njem prodajajo vse, kar za svoj vsakdan potrebuje ^ gospodinja in mati. ' PREDAVANJA 0 MLADINSKIH DELOVNIH AKCIJAH V 00 ZSMS PODPEČ-PRESERJE Predavanja smo imeli dvakrat, enkrat v Podpeči, enkrat v Preserju. Prikazali pa smo tudi diapozitive o lanski delovni akciji na Kozari. Predavanja je obiskalo precej mladin- cev, med katerimi je bilo veliko M' : 1 nimanja a letošnje delovne nekateri pa so se odločili, da boa svoje pot tnice preživeli v briga®' , Anči Jurček kotiček za potrošnike OBISK V SERVISIH V sodobnih gospodinjstvih so gospodinjski stroji postali že nujni, saj si gospodinje brez teh priprav že ne morejo več zanti' šiiti dela v kuhinji. Ti pripomočki gospodinjam močno olajšajo vsakdanje delo, včasih pa se tudi pokvarijo, bodisi zaradi nepravilne ali dolgotrajne uporabe, bodisi zaradi slabega materiala, ki je vgrajen v te stroje. V naši občini imajo prostore trije servisi za popravilo gospodinjskih strojev, ter radio in televizijskih aparatov. Obiskali smo jih ter zaposlene v njih povprašali, če imajo vedno na zalogi rezervne dele, koliko hranijo rezervne dele opuščene proizvodnje in kako hitro aparat popravijo. V servisu »Rade Končar« popravljajo gospodinjske aparate italijanske tvrdke Zanussi in tudi stroje, ki jih po tej licenci izdeluje sama tovarna »Rade Končar«. Večino rezervnih delov dobijo iz uvoza, zato imajo na zalogi tiste rezer-ne dele, ki ji" italijanska tovarna še izdeluje, nekaj delov pa izdeluje tudi tovarna Rade Končar. Z rezervnimi deli je servis zadovoljivo založen, tako da skoraj ne prihaja do zastojev pri popravilu zaradi pomanjkanja rezervnih delov. V servisu traja popravilo neka) dni, za manjša popravila pa serviserji odhajajo na dom. Na Teslovi ulici ima svoje prostore servis tovarne »Gorenje" iz Velenja. Na zalogi imajo rezervne dele vseh tipov TV sprejemnikov, ker v tem servisu popravljajo le televizijske sprejemnike. Popravljajo tudi starejše tipe TV sprejemnikov, ker tovarna še izdeluje rezervne dele. V primeri^ da določenega rezervnega dela ni na zalogi, ga naročijo v tovarni. V servisu popravljajo le večje napake, manjša popravila opravljajo o® domu. Pomanjkljivost tega servisa je v tem, da ga je težko najt1-kajti na cesti ni nobene označbe, ki hi ljudi opozarjala, v kateri stavbi je servis. Tega ne vedo niti stanovalci Teslove ulice, ali P‘ vedo le to, da »mora biti nekje tu v bližini«. , V Iskrinem servisu v Rožni dolini cesta 9 popravljajo vS proizvode široke potrošnje, ki jih tovarne »Iskra« proizvajaj0’ in aparate, ki jih uporablja industrija, to je tako imenovana pr°' fesionalna tehnika. . . Večinoma imajo rezervne dele za izdelke široke potrošnj vedno na zalogi, včasih pa sc tudi zgodi, da določenih zmanjka, zlasti pri TV sprejemnikih in električnem r0^nC>c orodju, zato mora stranka čakati na popravilo tudi cel me*?. Težava z rezervnimi deli nastane zato, ker vsi deli Iskrinih ' . delkov niso izdelani doma, temveč so uvoženi, ali pa so uvoze materiali, iz katerih so ti rezervni deli izdelani. Če uvoz zarJ^ različnih omejitev zamuja, pride do pomanjkanja določen rezervnih delov. V skrajni sili, če je to možno, z velikimi stros v servisu tudi popravijo pokvarjen rezervni del ter ga potloV vgradijo v aparat. Stranke zlasti mnogokrat prinesejo v servis stare radioapa te, ki so starejši od deset let. Takšne aparate v servisu pre£ dajo in ugotovijo, koliko velja popravilo, če je popravil« P drago, le-to strankam odsvetujejo, marveč jim svetujejo nl' j. novega radioaparata. V Iskrinem servisu svetujejo p«,r0> /tl kom, ki kupijo nov proizvod, da najprej preberejo navod' «^ uporabo, šele potem pričnejo uporabljati proizvod, kajb pravilno uporabo sc gospodinjski ali drug aparat hitreje p« ri' F. PREŠER«^ DOM ZA STAREJŠE OBČANE Kakor vse kaže, se končno viškemu domu za starejše občane le prižiga zelena luč. Slepa ulica, v kateri se je z zavrnitvijo glav-"cga projekta znašel odbor za Ovajanje samoprispevka v naši občini, se odpira. Projektant, dipl. ing. arh. Franc Ivanšek je namreč obljubil — in ne bo ostalo le pri obljubah — da bo svoj projekt popravil v taki meri, da ga bo lahko potrdila komisija Pri republiški samoupravni skupnosti za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter tako tudi prispevala denar —40 milijonov — za izgradnjo. Projekt mora biti popravljen v dveh mesecih — nekako do konca meseca maja, prav tako pa je treba takoj začeti z akcijo za pridobivanje zemljišča. Kako bo projektant popravil projektni še natančno znano, saj ho to možno povedati šele po končanem delu, vendar bo ver- jetno »izpustil« garsonjere, ki so bile namenjene za stanovanja uslužbencem v domu. S tem bo treba spremeniti tudi strešno konstrukcijo, kar je že zelo velik prihranek. Tako bo gradnja lahko stala — seveda še z nekaterimi korekturami — 70 do 75 milijonov dinarjev, kakor je bilo prvotno tudi predvideno. Če bo uspelo tudi pridobiv anje zemljišča, ki ga je treba dobiti od zasebnih lastnikov, bodo z gradnjo lahko začeli letošnjo jesen. To je za vse starejše občane razveseljiva novica, nič manj pa tega niso veseli člani odbora za izvajanje samoprispevka, saj bo stalna skrb: »Le kako naj rešimo težave v zvezi z domom za starejše občane v naši občini?« odpadla in bo lažje steklo tudi delo, ki ga »zahtevajo« drugi objekti, grajeni iz naslova drugega samoprispevka. OBČINSKI ODBOR RK NIKOLI NE POČIVA cd ljudmi v naši občini, ki skoraj nikoli ne počivajo, so tudi tisti, ki p* p 0^'nskem odboru rdečega križa. Ravno v tem času se pri-vLi-V • °.na *ekniovanje ekip prve pomoči. V to tekmovanje bodo juceni mladi člani in mladinci ter po šolah že tečejo prvi tečaji. Vseh ecajev bodo organizirali okrog 40, zato dela ne zmanjka. • Tu?1 krvodajalstvo je ena Id” • aktivnosti rdečega križa, J> je treba posvečati pozornost s cas. V prvih dveh mesecih °s je bilo organiziranih že 7 krvodajalskih akcij, ki so - azen prVej tak(). pQ novo,etnih ~~ vse lepo uspele. V aju mesecu, natančneje 29. L-Jf’. ,, krvodajalska akcija za aJa*ce primestnih krajev-"'h skupnosti v naši občini. Letos stl rJemo tudi 25*letnico pro-bodn Jne8j krvodajalstva in zato širr,^ V odb°rih rdečega križa pr0ti,, po S|oveniji organizirali liuhnd,VejSi^ m'motakočloveko-snloli6 deiavnost>, kot je to, ker jen?<:miOrem0’ Še Posebej ne’ V U„i'et res. lePa obletnica. V kr 1 res ePa obletnica n'h skimn^.L6 bodo P° krajev KoS-t ZbiraH papir V KS Krim d J" s,cer 24., v KS BelXUdn‘k 27-’ v KS Malči v KS n^KS Milan Česnik 29., nov« 3iZnaJ,olina 'n v KS Tr- 3. aprila in v KS Vrhovci-Brod dan kasneje. Kdaj bodo akcije zbiranja papirja v mesecu maju, bomo objavili v naslednji številki našega glasila. Sedaj pa se ozrimo še malo nazaj in poglejmo, koliko papirja so zbrali odbori RK v posameznih krajevnih skupnostih lansko leto. Največ — 32.990 kilogramov — so zbrali v KS Rožna dolina, 25.330 kilogramov v KS Milan Česnik, 15.010 kilogramov v KS Kolezi-ja, 12.550 kilogramov v KS Krim-Rudnik, 7.620 kilogramov v KS Malči Belič, 5.900 kilogramov v KS Trnovo, v krajevnih skupnostih Vič, Vrhovci in Brdo pa med 1.000 in 2.000 kilogrami. Poleg papirja pa pri občinskem odboru RK zbirajo tudi oblačila. Letošnja akcija bo v mesecu maju in sicer 18. maja. Vendar imajo pri odboru RK v naši občini s tem v zvezi nekaj težav. Predvsem je to skladiščni prostor. Do sedaj so oblačila razporejali in spravljali v garaži zdravstvenega doma na Rudniku, vendar so ta prostor morali RAZPIS Vlil. OBČINSKEGA TEKMOVANJA EKIP PRVE PO-MOČI MLADIH ČLANOV RK IN MLADINE Občinski odbor Rdečega križa Slovenije občine Ljubljana Vič-Rudnik, Občinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije občine Ljubljana Vič-Rudnik in Občinska Zveza prijateljev mladine Slovenije občine Ljubljana Vič-Rudnik razpisujejo v počastitev kongresov Zveze komunistov in kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije VIII. občinsko tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov RK in mladine. 1. Namen tekmovanja je: usposabljati mlade člane RK in mladino, da bodo znali preprečevati nesreče, če pa do njih pride, učinkovito pomagati ter zmanjševati njihove posledice, jih seznanjati s herojskimi tradicijami partizanske sanitete in jih vzgajati v duhu patriotizma in socialistične solidarnosti. 2. Osmo občinsko tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov RK in mladine bo 6. maja 1978. Tekmovanje bo potekalo po pravilih za tekmovanje ekip prve pomoči mladih članov RK in mladine. 3. Ekipe, ki na tekmovanjih v šolah in KS izpolnijo pogoje za udeležbo na občinskem tekmovanju, morajo biti prijavljene občinski tekmovalni komisiji do 25. IV. 1978. 4. Vodja vsake ekipe, ki se bo udeležila občinskega tekmovanja (pri mladih članih spremljevalec ekipe) mora pred pričetkom tekmovanja predložiti občinski verifikacijski komisiji dokumente, iz katerih bo razvidno, da člani ekipe izpolnjujejo pogoje, določene v pravilih tekmovanja. 5. Vse ekipe, ki bodo tekmovale na občinskem tekmovanju, prejmejo diplome. Ekipe, ki se bodo uvrstile na L, II. in III. mesto, pa prejmejo simbolična darila. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK R /V z p I S vesti”dSIVa osnovn*h šol in vzgojno-varstvenih ustanov prosimo, da ob-VzKoi° VSC za'nteresirane vzgojitelje — učitelje, ki bi želeli sprejeti Vz„oj ^ zainteresirane vzgojitelje — učitelje, ki m zelen sprejeti Prosi de*° z eno skupino otrok v posameznih izmenah letovanja, april P^jujo pismene prijave naši zvezi najkasneje do 25. jlnj 'n navedejo, v kateri izmeni bi želeli sodelovati. Ilnj 0 ,n navedejo, v kateri izmeni bi zeleh sot , ne bodo potekale po naslednjem razporedu: '»mena od 3. julija do 17. julija Iti ?n,ena <>d 17. julija do 31. julija ». «mena „d 17 T" V ;.,U' i - III i na 0" 1'• jnbja do 31. julija IV iZn,cna 0reč doseči mno- čim ver'm|)r!iVabiti V strelski šport šest'v at lne 'n tudi odraslih, že t , Ic *aP0redoma smo izvedli nočno° ln'enovano tradicionalno m;,.. ekinovanje v počastitev q e8a dne maršala Tita in V ie,V^ m*ad°sti z vojaško puško. "ovala SDpraZ' ja v, 'V|etnico svojega obsto-nika j7Proslavi občinskega praz-Skapin apri!a pa ie SD Rajko brni»n ? !!e a Pnznanje »Sre-c. .ak DF Slovenije«. hmsld «* atrakt*ven> dinBini-tnu ki k šport’ vendar vsake-stitev : 86 miu odzove, nudi spro-nie> ki ^°^enje ter tudi zna- in Članov^ dkrUŽ'na ima Približno 200 društvo ^ za tako majhno Več kot l4ox1aV,dljlva številka- dvajset J, Tnov ie mlajših od tekrriovan' Večjih množičnih 120 "jjg J pa 86 udeleži tudi do da ima °sn * poudarkom, le žest polavt 1,3 . razPoIag° in 7a t°matskih strelskih strelcev tun'1*0 Veliko števil° 0rožja. Ponr,' omejeno število naših član^ ■S?lpasmonavsaj50 ' ežujejo tekm‘ Se aktivno ude -dosegajo vin ova"j 'n seveda Teti dne uspehe. skl°pu 'mai° v svojem SD tekmuje' VrSt °rožia in člani oiplinah r> ° V Skorai vseh dis- Vednozračnano,Vfauie Seveda ‘mamo