■ I. ■
T i ■ '-1 ek Vi . . .____
indeljta
GLASILO
narodne podporne jeonotb
irodatškl In upravnlškl Susturt Hit So. L*wa4*l« Avo,
offko of rublkatloJ S06T 80. Lavmdalo Ava, TVIophono ttuckw«U 4D04.
^to-year xviil
HISTAŠIPRI-
■ta sovzpbm
tVA 1>0TEZA JE POPOLNO-MA PONESREČILA.
^mmmm^m^m
Iniga potega je P* daaegla začasen uspeh.
Washington, D. C. — Zgodilo , je prvikrat letošnjo zimo, da en sam kongresnik, ki je pod-jal La Folletta v njegovi kam-ioji pokazal svojo moč, da je pprečil želje in skomine privat-b interesov.
Kongresnik La Guardia, ki je
0	izvoljen na socialističnem ti-,tu, v kongresu se pa šteje med logresivce, je preprečil sogla-
j odobrenje, da gre predloga oddajo v najem Muscle Shoel-Ipred kongresni konferenčni jbor. Kongresnik Sneli, predalnik odseka za pravilnik, je varil zbornico, ako soglasno ne peče soglasnega odobrenja, da cu&a izpremeniti opravilnik v em oziru. Pa četudi Sneli to iz-rti, je čas prekratek, da pride ivdloga za oddajo Muscle Shoal-
1	pod streho pred dnem 4. mar i. La Guardia mu je segel v be edo, da je vložil formalen ugo-or. Odsek za vojaške zadeve, ki 1 vir za predlogo, bo zdaj zopet prejel predlogo in jo kasneje redložil, da se pod vzame posled-ja akcija o nji. Senator Norris i pripravljen, da bo v senatu ob-truiral konferenčnemu poročilu.
Ako predloga zaspi, tedaj bo Ifilsonov jez pri Muscle Shoalsu lovršen v mesecu juliju. Delo iz-rrftuje vlada. Jez bo dovršen in rihodnji kongres bo določil, ka-10 ic naj vporabi.
c^n. 01 lu^-tlSr Chicago, III., petek 80. januarja (Jan. 30), 1*25. ^^^
1 r«u Of pootage »rovklad farfa eesttoa UM. Aet of Oct. S. UIT, aatfcariiod aa Juae 14. lllt.
STEV.—NUMBER 25. •
Pregled dieviih do-{odkov
. Amerika.
Poteze v kongresu za Muscle Shoals se neprestano menjajo.
Boj za odpravo otroškega dela se bo nadaljeval do konca.
Svoboda tiska je nekaterim zelo zoperna.
Priče klanovskih izgredov v Herrinu imajo zavezane jezike.
Nove intrige proti senatorju Wheelerju.
Predsednik Coolidge je govoril misijonarjem.
Po svetu. Herriot je izjavil v zbornici, da bo Francija plačala dolg A-meriki.	>
Ruski caristi so se založili z denarjem iz Amerike.
Mussolini je dal zapreti šest republikancev.
Ruski najemniki v kitajski armadi okupirali Sangaj.
Liberalni elementi preprečili civilno vojno v Chilu.
BOJ ZA ODPRAVO OTROŠKEGA DELA ŠE TRA'JA
Organizacije, ki podpirajo a-mendment, izjavljajo, da neizprosen boj se bo nadaljeval toliko' časa, dokler ne bo amendment sprejet.
DELODAJALCI KORUMP1 JO LEGISLATURE; KONG MORA PREISKATI.
šanoaj
2000 ruskih beluhov v službi generala Lu-Junghsianga je pognalo v beg 15,000 Kitajcev.
Sangaj, 29. jan. — Kitajsko pristaniščno mesto Sangaj je danes v rokah ruske bele čete 2000 mož, ki je včeraj pod kitajsko vojaško zastavo generala Lu Junghsianga, pristaša novega pekingskega režima, okupirala o-krožje glavnega kolodvora. Rusi so prišli v mesto v oklopnem vagonu, katerega so pripeljali naravnost iz Mandžurije in kakr-tukajšnji Kitajci ša niso
KORUMP1RA-RES
izmed __ kliče kongres k izrednemu zase-
inju letošnjo spomlad. Minilo je nekaj dni. V tem uu se je stvar precej zasukala, tadloga, da se odda Muscle hosls privatnim interesom v liani, je zopet prišla na dnevni wi v kongreani zbornici. Opra-rilnik je bil spremenjen za to redlogo. Razprava je trajala Ive uri, na kar je zbornica odtavala z 18 glasovi proti 41, ■gre predloga taka, kakeršno e sprejel senat, pred kongresni [onferenčni odbor. Zagovorniki ljudskega laatni-tva so krepko posegli v debato, koda glasovanja niso mogli spre-leniti. Je pač krivda ljudstva* Id izvoli take kongresnike, ki so saklonjeni privatni lastnini produkcijskih in distributivnih ■edstev.
Predsednik zbornice je takoj imenoval konferenčnike. J
Boj pa še ni končan, akoravno 10 prodrli zagovorniki privatnih nteresov. Predloga bo prišla na »ZRovor v senatu in v zbornici, » jo vrne konferenčni odbor. Takrat bo pa opozicija zopet ime-priliko, da naatopL^^^^H
pri vozil na postajo med vrstami 15,000 mož poražene armade generala Ci-Hsiehjuana; zadnji se niso nič upirali. Kako temeljito so kitajski vojaki premagane Cijeve armade demorallzlrani, priča deistvo, da je 500 Kitajcev naglo pobegnilo s postaje, ko so se pokazali prvi trije Rusi na peronu.
Prihod Rusov v Sangaj je a-larmiral inozemske diplomate. Rusi so bili takoj posvarjeni, da ne smejo streljati v mednarodno kolonijo. Ruski poveljnik je odgovoril, da inozemci so lahko brez skrbi.
BORZIJANCI 80 zaplesali OKOLI zlatega teleta.
Majtka pšenica je šla na 92.06%
New York, N. Y„ 2#. jan. — Splošen odbor, ki vodi kampanjo za ratifikacijo amendmenta glede odprave otroškega dela, je izjavil včeraj, da boj proti otroškemu delu se bo nadaljeval z vsem ognjem ne glede na dejstvo, da so legislature v Štirinajstih državah zavrgle amendment v letošnjem zasedanju.
Odbor pričakuje, da se šest držav premisli in zavrže prejšnji zaključek. Te države so: Ohlo, Oklahoma, Kansas, North in South Dakota ter Massachusetts.
Naš boj ne odneha," se glasi Izjava. 'Morda bo vzelo še dve Isti, mogoče še več, toda dobra stvar mora enkrat zmagati. A mendment je zaenkrat pokopan radi absurdne propagande iz cerkvenih krogov, ki straši, da o-troci ne bodo smeli peti na koru, če bo amendment sprejet. Drug nasprotniki strašijo, da je a-mendment supersocialističen. Vsa ta strašila izginejo prejali-slej."
Washington, D. C., 29. jan. — Arizona in Nova Mehika sta včeraj ratificirali amendment proti otroškemu delu. Do danes so Štiri države za amendment In štiri poti. /
amendmenta
ZANIMIVA OBRAVNAVA O PODKUPOVANJU ČASNIKOV.
New Vork, N. Y. — Zelo zanimiva Je sodnijska obravnava, ki govori, kako so vodje v industriji podkupovali časnike, da niso njih imena prišla v javnost in v stiku z zadevami, ki so jim neljube.
Andrew S. Brown, agent za nabiranje oglasov magazina "Broadway Brevities", je pričal, ds so Otto H. Kahn, Julius Fleishman, Jesse Laaky Averell, načelniki United States perobro-dne črte, Tez Rickard, Kosi na Oalli od Metropolitanske operne družbe, Paul Bonvit od Bonvit Teller kompanije, Jacob Bupert in percival Hill. načelnik
Zagovorniki
Washingtonu Izjavljajo, da sa delodajalci korumplrali mnoge leginlature, ki so glaaovale prot ratifikaciji. Frank Morrison, taj-nik Ameriške delavske federacije, je dejal včeraj, da bi bilo dobro, če bi kongres uvedel preiskavo in doipial, kdo financira nesramno propagando proti amend-mentu.
0ciganenje delavcev je ponesrečilo
PODJETNIK JE HOTEL OD-NESTI VSO MEZDO &UMSKIH DELAVCEV.
Prijeli so ga v zadnjem trenutku.
H|rdy Bay, B. C. — Sumski delavci, ki so delali v Hardy Bay-u. aiso skozi tri tedne prejeli živtjenskih potrebščin, skozi tri ni so pa imeli za živež le ostrige n malo moke. Kajne, to se rav-notako Čita, kakor da so valovi razbili ladjo na klečeh samotnega otoka ln so bili tisti, ki so se rešili, primorani živeti o tem, kar so oteii z ladije. Ampak to se ni odigralo na samotnem otoku, ampak tako so živel! delavci v taborišču Port Alexandei; Logger kompanije.
Ko so izostala živila is Van-couverja, so se delavci odločili, da prenehajo delati. Kompanija ni imela denarja, da plača delavce in tako niso delavci mogli zapustiti taborišča.
Union Steamship kompanija, d prevaža potnike in blago med Vahcouverjem in šumskimi taborišči, je zaplenila prtljago delav csv, kar niso imeli s Čim plačati
lE^RIOT PRAVI, DA BO FRANCI J A PLAČALA
*remijer je dejal v ihornirl, da Ima Francija bodalo v aren, ki ga je sarlnll Bora h. vendar je priznal, da je posojilo rešilo Francija med vojno.
NAMIGNIL JE, DA BI AMERIKA LAHKO ZVI&ALA DOLG.
vesnino. Delavcem se je prtljaga vrnila s pomočjo policije. >
Ko so dospeli v Vancouver, so pričeli loviti človeka, ki jih je najel 19 poslal V taborišče. Ujeli so alesa, tako se namreč piše _ ttnik, ko je miplll smukniti iz mesta, da se odpelje t ladijo proti sever ju.
Delavci so ga odvedli > sabo v hotel in pozvali so policijo. Tam ■o zahtevali svojo mezdo.
Posledica je bila, da so delav ei marali najeti advokata, da dobe saj del svoje mezde. Vzelo bo najmanj dva meaeea, da pridejo do denarja.
Afte bi se zgodilo nasprotno, da bi kateri izmed delavcev vae denar temu podjetniku, bi prav zanesljivo že sedel za omreženimi okni. In taka pravijo, da je praVica. Ni čuda, ako ji delavci ne zaupajo.
MmmM vidi
loški otritU
založeni z dolarji
Nova vest o mobilizaciji carlatov v Jugoslaviji In Bolgariji aa vpad v Movjetake republike.
percival Hill, načelnika American Tobacco kompanije, dali denarne vsoticc omenjenemu ma-gazinu.	- x
Brown je zaslišan kot priča pri obravnavi, ki se vrši proti G. Ckmu, izdajatelju magazina zaradi zlorabe pošte. Brown Jeiz-povedal, da mu je Kahn tzrcrfi! $250, da njegovo ime ne pnd« v magazin. Fleishman mu je dal okrog pet sto dolarjev v ravno u namen. ____
TrockIJ odšel M J«f.
Moskva, 29. jan. — Leon Tro-ckij, bivši vojni komisar, je danes odpotoval ns Krim v resu svojega zdravja.
"nevaren** Človek je pa-
c1fist libby.
Zato ne sms govoriti prsd šolarji
v javnih iaUh.
Wsshlngton, D. C. — Frede-rick j. Libby je po verskem prepričanju kveker. On ne nosi svojega verskega prepričanja samo na jeziku, ampak ga tudi polmie ob vsaki priliki, ne glede ta to, če je drugim vleč. Ker je kvelisr, 'verjame v tak pacifizem, kot ga je učil Krist. On Je tudi tajnik Narodne lige za preprečene vojne.
Šolski svet Distrikta Colum-bije je prišel do prepričanja, da je Libby zelo nevaren človek. Šolski svet mehi, da dijaki v srednjih šolah še ne razumejo mednarodne politike, zato je nevarno, da Libby pred njimi govori.
Šolski svet je zato imenoval poseben odbor, ds preišče obtožnico Lojslne legije proti Llbby-ju, sko res tako otroke uči, da nimsjo nobenega spoštovsnjs do vojnih Junakov. Pozvale so sa priče, vršilo se Je zaslišanje, po-piaalo se je veliko papirJs in končno Je šolski svet odglasovsl, da Je Llbby kriv "skrajnega pscifl-xma" in zato naj se mu ne dovoli več govoriti pred šolsko mladino.
inte-
VREME.
Chicago in okolica: V ajboto deloma oblačno. 8olnce Izide ob 7 :o6. takle ob 1:01.
RADIKALEN PROFESOR NA CELU WlHCONHINHKE UNIVERZE.
Madtfton. Wls. - (Fsd. Press.) — Roscoe Pound, dekan odvetnl-Ike fakultete na učilišču Har-vard. je bdi U dni imenovan za pr«*<W<!nika državne univerze v Wisconsinu. V (memnanja ss jasno vidi La Follettov vpliv. Pound je znan liberalec, ki je Ista 1920. javno ožigosal Paimer jevo gonjo imdl komualsU>m la

Pariz, 20. jan. — Premijer ierriot je včeraj popoldne v rancoski zbornici Izjavil, da Francija poplača svoje dolgove. Njegov govor je bil deloma odgovor senatorju Borahu v ameriškem senatu, v glavnem je pa govoril o vprašanju varstva t>red Nemčijo. Herriot ni še nikdar nastopil tako ostro proti Nemči-i, odkar je na krmilu Francije n desnioa mu je navdušeno ploskala. Nedirektno je svaril Anglijo, da ne ame izprazniti Kolina, kajti Nemčija s svojimi huj skajočimi' monariiisti še vedno tvori nevarnost za mir. Rekel je, da on je sa mir in rad bi <l< lal samo za mir, a ne more delati, ko pa neprenehoma ališi ropota nje z orožjem na drugi strani Po-renjajU
Ko je omenil vojne dolgove, je bil jezen. Dajal je, da Ima Francija bodalo v srcu in to bodalo je Še bolj zarinil ameriški senator (Borah), ki je osorno zavrnil a-pel Francije za aentiment solidarnosti med zavezniki in prijatelji. Francija js težko ranjena in srce jI krvavi, ko čuje od svojih prijateljev daleč za morjem besede, da ae mora vprašanje vojnih poaajil obravnavati l trgovskega in finančnega stališča, ne pa s moralnega stališča. 7:'> Toda Francija bo plačala svoje dolgove, ja nadaljeval Herriot, Vlada, kateri on predseduje, spoštuje iMgodbe ln ne potna principa anuliranja. Priznal je, da je ameriško posojilo rešilo Francijo vallka stiske in morda katastrofe med vojno, končno je pa namignil, tia Francija zasluži, da jI njeni upniki apregtafcja vsaj malo tefks h«
■Varšava, Poljska, 89. jan. — Med tukajšnjimi ruskimi eml-gre j i je zavladala velika raabur-enost, ko so je raznesla vest, da e veliki knez Nikolaj sklical svoj Častniški Štab na tajno posvetovanje. Obenem ae raašlrja govorica, da ja Nikolaj prejel večjo vsoto denarja iz Amorike. timtgrvji si šepečejo, da najbrž pride Še to spomlad protiaovjet-ska vojaška intervencija. ■Nikolajevi agentje, ki so so vrnili na Poljako, dobro založeni denarjem, delajo priprave za nekaka* mobilizacijo. Bivši častniki bodo poslani v Jugoslavijo in Bolgarijo, kjer organizirajo bivšs Vranglova čete in druge prostovoljce v novo bojno enoto. Vsi oficirji starega ruskega režima, ki bivajo na Poljskem, so prejeli mobilizacijsko listke, na katerih so številka njihovih l>olkov ln Imena krajev na Balkanu, kjer ss Imajo zglasltl, kadar bo mobilizacija naznanjena. Na Poljskem je okrog 10,000 Rusov ln med temi je 2000 do 3000 častnikov bivše carsko armado.
T
Delavska atranka osvojila tri mesta v Avstraliji ln Kanadi.
Dal ja zapreti šest republikancev, češ, da mu strežejo po življenju. — Na ograkega tirana HortyJa je tudi nekdo streljal.
Rim, 29. jan. — Policija Je danes aretirala šest mladoletnih voditeljev Italijanske republikanske stranke. Obtoženi so, da so organizirali zaroto zoper živ« Ijenje Mussolinljs, kralja F,ma-nuela in druge višje uradnike.
Pariz, 29. Jan. — "Herald" je prejel Iz Budapešte vest, da je včeraj nekdo streljal na regenta Hortyja, ko se je pripeljal v vlaku na kolodvor. Krogla je šla skozi okno vlaka in mimo regenta.
AE flE ZGODE VCA8I ČUDE-2NI DOGODKI.
Padel js 2500 čevljev globoko, pa ss mu nI nič zgodilo.
■i -Tii r	' i-'
Fort Worth, Tez. — Frank Armstrong je skočil a padavnico iz letala, ki ga je vodil Herbert Kindrad, ko se je letalo nahajalo 2,500 čevljev od tal. Padavnica se js zadela ob rep letala ln ss ni hotels odpreti. Ko je letalec vi-del, kaj se Je zgodilo, ss ja spustil navpik doli, da ujame svojega tovariša. Zgrešil ga ja samo za par palcev. Letalec je pričakoval. da ae njegov tovariš zanesljivo ubije. A glej, ko je bila padavnica komaj sto čevljev od tal, se ja odprla In Armstrong je ob-visel na drevesu, ne da bi zado-bil poškodbe.
Veliki vikarji na Norvs**m.
Osfts, 29. jan. — Strašni buri-kani in dkioni divjajo to zimo pe sapadnl in severni obali Norv«-šks. Vihar je razdejal mnogo hiš in vrgel 90 ladij na suho. Pat o-seb j« Izgubilo živi Janja. Skoda znaša preko dva milijona dloar-
>tv.
H^ Mljl' mit
Itare dolgov. Ko je Herriot govoril o Nemčiji, ni sicer grozil s kakimi sankcijami kot je običajno delal Poln-care, rekel pa ja: "Opozarjam naše zaveznika ln prijatelje, angleško demokracijo, Italijo In druge, naj imajo oči odprte In dobro gledajo, kaj se godi zs nemško mejo. Stari pruski mill-taristlčnl duh la živi tamkaj in dela načrte sa nov napad na rev-na ljudstva, ki bi rada živela v miru."
" Herriot je omenil tudi Rusijo, rekoč, da Francija ne bo dovoli-la Zlnovjevu, da bi ss vtiksl v njeno notranjo politiko.
Herriot ni podsl nobenega ns-črta o plačevanju dolga. Dubols, blvAJ predsednik reparacijake komisije, je rekel na predpoldan-ski seji zbornice, ds Amerika mora precej znižati svojo vsoto. Dubols ni govoril v imenu vlada, ker spads k desničarskemu bloku, vendsr Je njegove liesede pozdravila zbornica, rasen komunistov.
Dubols Je tudi rekel, ds Francija nikakor ns more plačati A-merikl In Angliji dvakrat toliko kot dobi od Nemčije, zlasti pa danes ne, ko ata omenjeni anglo-saški sili zakrivili, da Prancijs ne dobi od Nemčije onegs, kar je zahtevala.
SAMO ENKRAT JE POIZKU-
HI L TfclUT! SVOJO t%NO.
Waahingtoa, D. C — Mrs. HenrietU VVolf je bila zaslišana kot pftt* v svoji Isstnl zadavi. Ona tali svojega soproga ta zakonsko ločitev, ksr jo ne podpira. Hodnik je vprašal Wolfovo, ako jo j« mo/. ki ja žiropraktik, kdaj pretepal- fona ja hitro odgovorila "Enkrat Ja poizkusil in ne verjamem, da Is kdaj poizkuii."
Odgovor js bil jasen, tako da Je sodnik Ishko uganil, kaj Je sla-dilo temu poizkusu.
I Sauth Vancouver, B. C. (Fsd. Press.) — Štirje kandidati izmed oamih, katero Je postavila kanadska delavska stranka pri občinskih volitvah v tem mestu, so bili Isvoljsnl/ Itvoljena sta dva tparnana, šolski nadurenIk ln policijski komisar.
B«rnaby, Can. <F«d. Prosa.)— Tu so zmagali trije kandidati delavske stranke pri občinskih volitvah.
Hydney, Avstralija. — (Fsd. Press.) — Delavska stranka ja (tvejevala veliko zmago pri občinskih volitvah 1. decembra v Sydneyu, glavnem maatu avstralske države New South Wa-las. Osvojila je občinski odbor. Prej so imeli lsboriti 9, buržoa-tija pa 17 članov v občinskem odboru; tdaj imajo laboritl 15, buržoatlja pa U, Prejšnja občinska uprava je bila korumplra-na do mozga, zato Je bila delavska zmaga toliko lažja.
SENATOM HHIPHTEAD J4E NE ■ 9TRINJA H HOOVERJEM.
Washlngton, D. C. — Tajnik
Hoover sa ae strinja z besedami, ki jih Je govoril m, ».štor Sblp-sUiad v senatu, da js napihovanja vrednosti delnic zs $«,000,-000,000 »pravilo posle V deleli v neveren položaj.
Utaover vztraja, da ima biznis v Združenih državah zelo zdravo In dobro podlago.
Shlpstead pa pokazuj« vprav nasprotno. S številkami, ki so jih obelodsnlll Hoover, Mallon in drugI nsčslniki uprave, dokazuj«, da ss je produkcija v Industriji znižala. Tudi trgovina nI bila tako zdrava koncem leta 1984, kakor ravno ob tsm času v letu 1928. Oa vprašuje, zakaj so dal-nlc« danos vredne za pat in dvajset odstotkov več kot prod šestimi massst, ko vendsr pada produkcija v Industriji. Hhipstead Mam <HlgovarJa, da bo sledil zopet liolom kredita, kar ss js napihovala vrednost do skrajna m«J«. Trpeli bodo farmarji in mali "bifnlsiMal".


NIKARAGVA DOBI OROZ-MKK.
| fTaahlagtea, D. C. — Prsdaad-Eflk Saloraano bo organiziral o-rožnlško silo, ki nad'mieatl sms-rlške f"omorš<6ak«'. kateri so pra-jttii odredbo, da as vrnejo | mladi ali pe zgodaj poloti,
lortana ugrola nevarnost, L___
/ad n jaški voditelj ( 'hamorro pri-tne vstajo s orotjsm, katero tajno podpihoval
tel, k« n^šl^^ta


PROSVETA
GLASILO SLOVENSKI NABObNE PODPOttNE JEDNOTS
LASTNINA HIXJVENSKK NA KODNE PODPORNE JKDNOTB
Cm* oclMMT po dogovoru. Rokopisi m m mrfmjo.
Naročnin«: 7*4inj— drisv« (irvan Clucajro) f6JM m ki«, $2.60 s« pol kU k »1.26 m tri bimci; Chirago k Ckoro *JJ* m leto. fSJtft m pol kU. 91M sa tri mmh, k as kokoMiMtvo $ŠM.
»airjjr- ■■■ i i u—Hwwi
U m, lur i«a Ntk ■
-PROSVETA"
mr-M fk IIMMI	Ofc^
aTHE ENLIGHTENMENT"
Orfra of Um Skveak NaUmmI BmmTK Sorktr.
Ownod br ffcc Skrrak Natknal
AdvtartMmg rak« on mwii>t
Hubsrription: Unikd SUtm (tMft Chk^o) Mi CanaŠeSUS Ogc
y«er: ChkNro «0. «ad fMfn covatrko 18.00 pcr rtor.
MIOOIMHMM«-<1 ......Iy..........n ■ —I Hi i i
"ftgMBER of TI»o KEDKKATED PRESS"
■ ................................ i ur—
UNION LABEL APPUEO POR
Doto« t •kkpclH m. m. COor. u *24) pok« t »kg« . imL d« ru J« • t Jmvmi »stefcl* urkain. PomtU« k Ha m na m uUvi Ikt.
MESNA INDUSTRIJA IN METODE MESNlBGA
TRUSTA.
Fakt je U, da mesni trustovci vedno bolj bogatijo, klavniftkJ delavci in živinorejci pa vedno bolj obubožavajo. Tega dejstva ne spremeni tudi krik mesarskih mogotcev v nauzdanem časopisju, da se mesarji zadovoljijo z zelo majhnim dobičkom.
Ako pogledamo in študiramo številke, ki jih je izdal trgovski departmant glede mesne industrije za leto 1923, se prepričamo, da bi se klavniškim delavcem lahko povišala mezda za petdeset odstotkov, ne da bi bilo treba plačati višjo ceno za meso. Poročilo jasno pokazuje, da delavci prejmejo od vsakega dolarja, ki gre za mesne produkte le šest centov in poL
i •	» * /iJb* * ^
Teh šest centov to pol pomeni, da vsak delavec, ki gara za mesarje, prejme povprečno na leto $1,262. Ta mezda je tako nizka, ako bi se še par dolarjev odvzelo od nje, da ne more izhajati nobena družina, da ne bi trpelo zdravje družine zaradi nezadostne prehranitve. Od te mezde ne ostane niti en cent za knjige, časnike, za razna druga razvedrila, ki jih moderni človek potrebuje.
Vsi klavniški delavci pa ne prejemajo enake mezde. Mezda nekaterih je višja, drugih zopet nižja. To pomeni, da veliko število klavniftkih delavcev ne zasluži še te mezde.
Ce pogledamo štatistiko od leta 1019,1921 in 1928 še hitro prepričamo, da je mezda delavcev padla. To nam pojasnijo tele številke:
Mesna industrija
m 1919	1921	1923
160,996	117,042	132,792
809,48!)	9 162,908	$ 167,669
8,728,980	1,868,198	2,174,896
4,2464»1	2,200,942	2386,804
468361	382,741	411.408
1,302	' 1,807	1.262
26390	. 18,810	19,470
4 2377	2,842	3,098
4.9	4.9	6.6
46.4	46.0	403
Vrodnoet produktov .................
Vrednost dodana skozi izdelov.,
Povprečna mezda ...............
Produkt per capita Vrednost izdelovanja per caplta % mezde k vrednont i produkta % BMSde k vred. izdelovanja....
Te številke nam pripovedujejo, da je delavec prejel manj plače, vrednost njegovega produkta za njegovega delodajalca se je pa pomnožila. V letu 1921 je vsak delavec prejel povprečno na mezdi $1,807, da je izdelal produkt, ki je bil vreden $18,810. Delo, ki ga je iivršil, da je spremenil živali v živežni produkt, je pa bilo vredno$2,842 V letu 1928 je ravno tisti delavec prejel le $1,262 me|de, delo je pa izvršil za $3,098, produkt za konzum je pa bil vreden $19,470.	\
Kajne to nam pove, da je mezda v dveh letih padla za -^Vi*, vrednost dela, ki ga je izvršil, se je pa pomnožila za devet odstotkov.
Ob steno pa niso bili pritisnjeni le delavci Živinorejcem se ni godilo nič bolje. Številke nam poved*, da je osna za materijaTpadla v letu 19». Troški za materijal prod-stavljajo v tej industriji večinoma vsoto, ki je bila izplačana farmarjem za govedo, prešiče, drobnico Itd. Od leta 1919 do leta 1921, torej v dveh letih, so prejeli farmarji skoraj polovico manj za svojd živino.
To je na tisoče malih farmarjev pognalo na kan t, ali so morali delati dolgove. Naobratno so se pa velike živinorejske družbe združile, da rede živino na podlagi kapitalističnih principov..
Profesijonalni političarji delajo delavcem obljube ob času volitev, farmarje pa rešujejo. Kako se to vrši, nam pa jasno govore številke.
Defavd prejemajo manj mezde, izvršiti morajo pa več dela. Farmarji prejemajo vedno manj za živino in as podajajo v dolgove. Mesarji pa k nagromadente miljonom kupičijo nove miljone. Tak je proces v kapitalističnem gospodarstvu.
i • • / '»- *	V V,-
Delavcem in farmarjem vpričo takega proessa ne preostaja drugega, kot da se organizirajo politično in si pribore politično moč. Kadar bodo imeli politično moč, bodo tudi odločali o gospodarskem sistemu. Dotlej se pa gospodarji kapitalisti
Glase*! Basov K. N. P. J. J* titaieljev "l'ru*vete".
Franklin, Kaa*. — Po kratki m mučni bolezni nam je smrt vzela nafto ljubo soprogo in mater Joeephiao Karlinger, roj. Porte. Umrla je v petek dne 16. jan. ob dveh zjutraj v starosti 43 let Rojena je bila v k . r (k . pri Zagorju; v Ameriki je bivala 12 let. Bila je članka *en k < *m društva Sestrinska ljubezen bi. 187 8. N. P. J. v Franklinu, Kan*., ter med članicami zelo priljubljena, kar se jo pokazalo pri udeležbi posreba od Htiani sester, ki so jo spremile z zastavo od hiše žalosti na pokopališče v Frontenac. Vsaka sestra jo oddala pozdrav s svežo cveUir co v grob. Ko je sestra Bo/ n>/.nik končala nagrobni govor, so sestre korakale okoli rakvo s solznim očesom.
Kako zelo je bila pokojnica p)iijuijijena med Slovenci in drugimi, ae je pokazalo pri pogrebu. Zato ee zahvaljujem vsem za tolažbo, čut je ob mrtvaškem odru in sprejem k zadnjemu počitku. Srčna hvala seetram društva št. 187 kakor brstom društva št. 92 S. N. P. J. za krasna venca in udeležbo. Hvala sorodnikom in darovalcem lepih ven-v, lokalu 4142 U. M. W. in vsem, ki ste nudili avtomobile.— Na drago soprogo in materjo, ki je odšla od nas za vedno pa ohranimo trajen spomin. Naj ji bo lahka ameriška zemlja. — Žalujoči ostali: Frank Karfinger, soprog, Rudolf, oženjen, Fany Kariinger in Joe; dva brata v starem kraju.
Invia, Pa. — Leto 1025 imenujejo dušni vladarji za sveto leto, torej ni dvoma,'da bi ne bilo vee sveto, kar živi in bo pričelo živeti v letu 1926.
Lota 1924 smo opasovali planet Mars, e katerim so gotovo znanstveniki skušali dobiti stike, kar se jim pa ni po§rečik>, da bi dognali, Če tudi na Marsu žive bitja. Leto 1925 je prineslo opazovanje druge naravne prikazni na nebesnih višinah, katero imenujejo nekateri, da jo Hidež in da je zopet bog pokazal avojo moč nad grešnim svetom, Zopet bo vplivplo na nezavedne mase, čeravno je solnčni mrk čisto naraven nebesni pojav, ki so doga-a, odkar solnčni sistem obstoji n se giblje in se bo takcf dolgo tudi ponavljal.
Ker so ljudje Še toliko nepre-udarni in še vedno žive v nekem strahu pred bogom in peklom, ' <tf* verujejo tistim, ki zatajujejo resnico namesto da bi spoznavali svet ter njega naravne prikazni in izpremembe, je Še mo-goče kaj takega. Upati j« vendar, da leto 1926 mnogim odpre oči, kar se že zdaj pokazuje.
V Invinu so lansko leto sezidali novo katoliško cerkev. Nekaterim dobrim vernikom to menda ni povolji, kajti pritoiuje-, o se, da imajo v stari domovini lepše hleve, kakor je njihova cerkev. To bo ros tudi po mojom mišljenju, ali če niso že lepši, so vsaj koristnejši sa Človeštvo.
Sveto leto nam torej že od začetka prinaša čudeže kakor tudi druge misli pri vernikih o božji-m hramu. Kak bo konec svetega leta, naj paano Hlodi vsak, saj videl bo lahko, da bo koncem eta marsikaj razkrinkanogs in da ae bodo mnogim odprle oči, gledali bodo v luč svobode in zavrgli vse dosedanje sanje. Pri-čeli bodo misliti o svojim umom. kaj jo mogoče in kaj ni mogoče ter izginil bo atrah pred bogom in hudičem. Le z zdravita ras-mišljanjem bomo prišli do dna resnici, zato je želeti, da 'sveto leto" prinese luč resnic* vsem, ki še slepo sanjajo o boljših časih na onem svetu. Sveto leto 1M6 nas pač spominja na prvega borfteUa, kateri ae j< zavedal, da nI nekaj prav na avotu, boril ee je sa delavce in ftjih koristi. učil jih ljubezni, .lajal jim dobre vzglede, vendar je eovra-štvo do njjga raetlo vedno hujše, ker tedanji Izkoriščevalci revnega sloja aieo bili zadovoljni z njegovim naukom, zato no ga bi. čall In na kri* pHbili, vae to radi onega izdajalca, ki ga je isdal.
To ae ponavlja še leta 1926, ko ee tudi dogajajo prav tako strašne reči. Se Imamo mu«. • ke. ki ao bili vrženi v ječo, ker so ličili ljudstvo In povedali resnico in prav tako Imamo še Judeže IŠ-karijote. ki preže na zavedaega človeka, da ga izdajo. hI kolike je delavski voditelj boljši od sv*
en proeati
■_______ izdajalca tu
imamo, ki je že čestekrat prodal delavce. Člane svoje organizacije, ki so mu zaupali in ga izvo-
K
Kristusu podoben boritdj je naš Evgen Debs kakor drugi, ki so bili vrženi v ječo, ker ao imeli pogum povedati resnico
ljudem. In prav tako Judeže najdemo povsod, posebno z stavke. Koliko časa se bo še to dogajalo. Želeti je, da nam "sveto leto" prinese res pravo Ijube-zop do bližnjega in slogo. Naj se izpolni naulf učitelja Kristusa o ljubezni: Ljudi bližnjega kakor samega sebe. Le ljubezen do bližnjega nam bo prinesla zadovoljstvo in z ljubeznijo bo tudi umrlo Judeževo i zdaj al h t vo. I Pozdrav čitateljem ProsvOšo. — Jernej Kokelj.
■Chiaholm. Minn. — Na 24rftk nuarja ob osmih zjutraj smo i-meli priliko opazovati popolni mrk. Prvič v svojem življenju sem videl popolnega. Nekoč sem videl samo polovični solnčni mrk še v stari domovini, ko sem bi deček, star okoli osem let. V šol nam je pol ure prej naznanil učitelj, da bomo videli polovični Solnčni mrk. Uvrstil nas je po dva in dva skupaj, nekdo pa je postavil pred vhodna vrata škaf vode, kamor je solnce pošMalo svoje žarke. Ko je naatopO mrk smo se pričeli pomikati proti škafu vode. V vodi je bil odsev solnčnega krajca, kolikor ga n zakrila luna; bilo ga je za prvi krajec. Učitelj nam je lepo vse razložil, Itako plovejo po vaemir-ju zemlja in luna okoli sotaca in kako se pripeti, da luna zakrije solnce, ko pridejo med svojim poletom vsa tri ogromna telesa v eno in isto črto, tako luna zakrije solnce, da ne more sijati na zemljo. Pripovedoval je tudi, ko vsi planeti plovejo po vsemir-
mmmEttmm
Astronomi so nam zadnji mrk naznanili že mnogo prej, kater
dan bo in katero minuto, da celo sekundo. Zato pa je bilo videti ljudi na prostem že ob sedmih zjutraj, ki so čakali na čudni pojav. Res, solnce je posijalo ob sedmih z medlimi žarki, ki so še bolj oslabeli in pričeli pojenja-vati, v kratkem času te je Sobice skrilo zs luno in tema je nastala za nekaj sekund. Na drugi strani lune se je koj nato zopet pričel pokazovati rob solhca, ki je naraščal, da je izgledalo skozi zakajeno steklo kakor novi mesec. Rob je debelil čedidje bolj in žarki so postajali goetejši. Izgledalo je kakor po dežju ali ko zahaja večerno solnce, pošiljalo jo či ste in mile žarke.
Pri vseh teh neizpodbitnih dokazih pa nam hočejo dokazat neke vrete ljudje, da je zemlja plošča in da so nebesa nekje zračnih višavah, tam daleč nad zvezdami, pekel pa pod • našo zemljo. In ti ljudje se še bahajo s svojo nezmotljivostjo, ki jo čr pajo iz nezmotljivega svetega pisma, Kako se morejo tako grdo smešiti. Ce jih vsi razumljiv nauki ne podučijo, kam le ti Iju dje dajo svojo glavo, ko mrkne-ta solnce ali luna ki so tu dokazi, katerim bi ugovarjal samo še norec. Ampak zelo prav pridejo solnčni in lunini mrki, ki pomagajo nevednim raztolmačlti resnico. Se par takih mrkov naj bi bilo, pa bi Kristusovi namestni-i ostali sami s svojimi "nezmotljivimi" nauki iz svetega pisma. — JosephUle.'*

iifornadjt
ODGOVORI NA VPRAŠANJA.
Girard, Oh i o. — Modra gslica (angl.: blue vitriol) je narejena is bakrenega sulfata in nekaterih drugih sestavin. Dobiti jo je mogoče po drogerijskih trgovinah (drug store) ali po trgovi-nah. kjer prodajajo potrebščine za poljedelstvo. Navadno prodajajo modro galico v kosih kakor •odo. — Pozdrav.
KANDIDATURE V SLOVENIJI
kandidatnih list, 17 atraak!
Na Slovenskem Imamo tri vo-Hhta okrožja* skupno 26
ti, in sicer Ljubljana mesto (1), okrožje Ljubljana - Novo mesto (10), in okrožje Maribor . Celie (16). V treh slovenskih volilnih okrožjih je bilo vloženih 28 kandidatskih list in pri feprihodnjih volitvah naatopi 17 strank, stnnčic, skupin in posameznih "politikov", ki so si sestavili "lastne" kandidatne liste. ■
V Ljubljani so vložene sledeče liste:
1.) Narodni blok (Ivan Moho-
rič);
Z) levičarski socialisti (I. Makuc);
3.)	socijalni demokrati (dr. Lj. Perič);
4.)	klerikalci (dr. Anton Korošec) in
5.)	skupina Ravnihar-Ažman-Babnik-Juvan (dr. Vladimir Ravnihar).
Volilno okrožje ^jubijana-No-vo mesto:
1.)	klerikalna (dr. Anton Ko-rošec)j
2.)	Narodni blok (dr. Gregor Žerjav);
8.) SKS (Ivan Pucelj);
4.) slovenska republikanska stranka (Albin Prepeluh);
6.)	delavsko-kmečkfc republikanski blok, socialistični levičarji (Ivan Makuc);
6.)	republikanska stranka as Slovenijo (Josip Murn);
7.)	narodni socijalisti (Ivan Deržič);
ž Stisni ae, brate!
i JPmmtm. ieu, Hv*
imeli krasno, sijajnT^ prosperiteto.	k
Torej začnimo! Predno p*. nemo, moramo nekaj »TJ mr. Kuliču: Večkrat *L"toi rili, ker stop morali, maj J
pokaži, kako se to naredi DiS
voljno!	8
• * *
Novice iz Jugoslavije
VJiigosUvijisevrtiveliiti
lilna kampanja. V Slovenm ima 200,000 vStevjS
strank in celih 28 kandid* list.
Vse to me ne zanima, bril Z€io me pa zanima novica, di v koSevskih gozdovih L volkov in divjih prašičev to mo.
Vidite, bratje, to je jakoj miv dogodek v Jugoslaviji, drugo, bratje, vse drugo je b«
» « » ^M
Se ena jtlH Druga zanimiva novica iz goalavije je ta: Na svetih 1 kraljev dan Se je pokazala ka žareča zvezda na nebu, krat večja ko Mars. Pokazali je, zažavela, šinila prako nebi izginila bogvekam, bogvekam To je bila jugoslovanski boda. Pokazala se je, z.\it šinila in izginila bogvekam, vekam . . .
• • «
Se dolgo ne bo konca neuaM Cenjeni K. T. B.! - Si pride konec sveta. Tu v Ind
8.)	socijalni demokrati (Mel-hijor Čobal);	____________________
9.)	Bernotovi socijalisti (Ivan je bog povedal neki ženski, Pastorek).	pride sodnji dan 6. febna
V volilnem dkrožju Maribor- 1926. Vidim pa, da se kotom Celje:	prav nič ne pripravljajo na
1.)	klerikalna (dr. Anton Ko- noc in good-by. Nekoč j« i rošec);	kutar v stari domovini relui
2.)	radičevska (Stjepan Ra- priinici; "Predragf kristjani, dič) ; ' I mislite, če bi vsi hribi in |
3.)	prekmurski mali poljedelci hkratu padle v morje, kako v (Geza Hartner);	štrbunk bi bil V' In ljudje it
4.)	Narodni blok (dr. Lj. Piv- muzali. Danes se že smejejo, ko); peša vera? I guess. — Tvoj
6,) lista "viteza" Zagorskega J., Universal, Ind. (I. Zagorski);	I	• • •
6.)	Pucljevo krilo SK8 (Ivan Pucelj);
7.)	delavsko-kmečki republikanski blok (Ivan Makuc);
8.)	nemška stranka (Franc Schauer);
9.)	radikalski disidcnti (dr. R. RavnUt);
10.)	socijalni demokrati (dr. Milan Korun);
11.)	seljaško-agrarna zveza (A. Hribar);
12.)	Brnotovi socijalisti (Vin ko Moederndorfer);
TWI to gre lOko v jai Moja Annie je kratkolaski, nagajivo ona se smehlja. Moja Fannie je krstkokrifti nogavica se ji kaj poda. I Moja Jennie je kratkovidki ljubim tri, a ona de ne zna S. 0.
* 0 •
MJdo, KazirtHr oc ce v Rim ei
vsi v Rim!" odpelje vse svoje čice v Him enkrat v juniju, si ogledajo "očeta vsega
18.) lista Radičevih dlsiden-lf^^" <***?. sau?l tov, pristašev S. Lovrekoviča'la!,lc0 ™ fašizma.. Heq (Ivan Strbenac);
2
nje stane vsakega $600.
fesor Božo Markovič)	jdejo y RirQ %% ^^
imyJ**Š£r \^hJ^h,«krožiih ne bojim. On vzame vso * je približno 190,000 Velika veči- družino seboj in pet stotakof na je postavljenih brez vsakega že v banki. AIo v Rim! izgleda na uspeh. Interesantno je, da imajo tri liste hrvatske	..
nosilce (Radič, Strbenac, Hri-[*J bar), ena pa celo srbskega nosilca (prof. Markoviča).
• * •
zaplenijo še vode?
Dragi K. T. B.! — 0brnik Žarkom et na naše glavno nM
In^^irTu "u *^®"1 Charleston, W. Va., in poH S-LtT r'/.r Hfvataka iR k«j iS tu godi. Policija ne
voli nih okrožjih. Kakor razvid- na", vidi pa vsakega tujetrt
^ **	ima le pajnt "Alko-Rubs^
zagrebška "Riječ", pa je tokrat per revmatteem. - J. S. na Hrvatakem in v Slavoniji po-stavljenih nad 80 kandidatnih liat, ki SO jih vložile nastopne
e e e
Dnevnik odroma.
■kupine: j^nalni ^lM
Lovrekovičeva skupina. zemlio- cultW6nl ** delnice: Vsi« «
radniki hrvatski in srbski, dr! |dende P0^®^ v Rim- Mo v **
k . r R
Surmln, davidovičevci, pučkaši klerikalci), socialisti, komuni-•ti, frankovci, N«ci, »rbskalvega leta starosti
jih Je
TOMA NA POftTI
v Chicagu imajo: Mr. Radnik. št 4M8, Jotef Baldiga, št. r>or>. Terezija Kasal, št 669, Maks Klec. št. 668, Frank Klrinčič, št Joška Ko*. At r>6|, Ptier Mendel št 608, Zofl Medveeok, št. 6S4 in Maric Vitez, št. 636 n»«ma dobite na glavni pošti v Adaau ceste. Poleg tekoče števflke povejte kraj, crfkoder pismo pričakujete.
„t* ____, . ~—"7*	»eta siarosu jm j* —
iS^iL^T 1	«■»*■»• 47. Umrlo je 407 o«eb, m«l U
Z^0?'*:0^	di"- »P0l». Med mrtvimi » vto^
ŽTŽThff.f !.*kupto'Z'"' di "»i I* <*U«k« J«™* Mti
!**T	y —Celje, občino okolta. (
Zjrrebu je vlotenlh 8 lUt, v x»- |j, ta klL oW. ImU, H VeH
^	Štej« IM^P^"
Z^k^T^iSr *• v odltej«no umrle v Jami bo«
v virovKakl « ^Tc10	»T «»tnih
Vl?Vt^kww	<« Srem. Vkljobneutntaim	«
nelto ^r^ Na^krom-u«^ » meetu ta t bHfajl «*
l*k0 ' kr- liei, m lehko x otirtm. » P**
n« zacnMko. ■ v<u«im taoeUja » merlboreklm, ki ae očtvtdno
tepe u rekord.	| - ,	«
.k.h etrok W je rcdOo loa tU.	- - —--
tvo rojenih je bilo M. takem pr-
rfASI ŽELfe TISKU MAJHNO DA^J A VNOST NE
IZVE
Ampak take želje so težko iz-•* vedljive.
VVaKhbigton. D. C. — (Ped. Prens.) — Neki glasnik uprave je priporočil majhno torbico za tisk, d* pomiri ljudstvo, med tem ko G. O. P. skuša kaznovati senatorja Wheelerja, ker je razgalil Harrjr Daughertyja in je kritiziral Calvin Coolidga, ker je molčal o Daughertyjevem režimu v justičnem departmentu.
Dne 2«. januarja se Je vršila tajna senatna seja, na kateri ao senatorji, ki podpirajo uprava, branili justičnega tajnika S tona, Lr je predlagal, da ae senator VVheeler obtoži tehnično v Di-gtriktu Kolumbije, da je pomagal klijentu dobiti v zakup oljno zemljišče v Montani. Na tej seji je ukazal senator Cortis, vodja večine, da ima strah pred tiskom. Po informacijah, ki ao kljub misterijoznosti, ki je obda-jala sejo, prodrle v javnost, je Curtis predlagal, da se senatni [' opravilnik tako spremeni, da ae lahko izključi iz dvorane Vsak časnikarski poročevalec, ki porih-ca o tem, kar se je zgodilo na iz-vrševalni seji.
Prilike so prav majhne, da bo sprejeta taka določba v opravilnik. Curtis je navadno zelo previden. Zakaj je torej predlagal, da se prelomi na tak očividen način j?ravica ljudstva, da ne Izve, 'kaj se godi v senatu, je pa mi-sterij. Smatra se, da >e odsevi zrcalijo v paničnem prizadevanju ,Bele hiše, da tisk komentira preselitev Wheelerjeve afere iz Montane v Washington, kjer se senator Wheeler nahaja v neugodni pozieiji.
Na tajni seji je administracija odnehala napram zahtevi demokratov in progreaivcev, k! pravi, da se Imenovanje Stona članom najvišjega sodišča izroči Ijustičnemu odseku v nadaljno preiskavo. Odsek je imel pričeti z zaslišanjem dne 29. januarja. Prerešetano ne bo le njegove delo, ki ga je izvrši* za J. P. Mor-
i gana, ampak tudi taktika pram Wheelerju pride na kritično rešeto.
Nov napad na Wheelerja, gaj tako se zdi, vsebuje obtožbo, da je VVheeler predstavil »vojega klijenta Gordon Campbella, neodvisnega oljnega operatorja, pomožnemu tajniku za notranje zadeve, Boothu, ko je Campbell skušal dobiti federalno zakupno dovoljenje, in da je Campbell, kasneje, ko je bil Wheeler v Evropi, ponudil podkupnino Boothu. Govorice se šepetajo, ki imajo svoj izvor baje v administraciji, (la je Booth pripravljen pričati, da je VVheeler zapleten v zaroto, da se dobi zakupno dovoljenje.
Mnenje v Washingtonu je pa to, ako bi Stone ln Coolidge imela jasne dokaze proti Wheelerju, da bi se ne brigala toliko za tajnost in za kroženje vesti, za kater« noče biti nihče odgovoren.
i akt je ta. Organizacija G. O. .m- boji in sovraži Wheelerja kot najbolj nevarnega bojevnika med mlajšimi možmi, ki «o izzvali njeno moč zadnja leta v lta-Pitolu. Prebrskali so Montano, ^r je seveda stalo precej denarja. da najdejo nekaj, s čimur ga "pravijo ob zaupanje. In zdaj po konferenci v Beli hiši in po odkritju, da je javno mnenje proti nji. predlagajo političarji "velikega hiznisa" torbico za tisk.
CIVILNA VOJNA V CHILU ZAENKRAT ODVRNJENA.
Voditelji
da se vrne.
Nantiaga, Chile, 29. jan. — Civilne vojne v Chilu zaenkrat ne bo. JunU reakcijonarnih generalov in oficirjev, ki Je imela vlado v svojih rokah od zadnjega " ptcmbra do zadnjega petka, Je <»Ula brez moči, ko so se včeraj razumeli voditelji mornarice v \ alpsofRa to voditelji Hbsral-n>h Častnikov, ki so strmoglavi juato. Mir Je zdaj zagotov
>n prejšnja liberalna * vrne na krmilo.
^raato* Pa. — *»a v glavni plinovi «nrt ila šest oaeb v v Weet
Ja*
Loul-
Co
ka.
nik in globe.
' (Federated Press.) Bojeviti delovodja kaznovan.
Detroit. — James George, delovodja v tovarni Brown-Morris 'je a pestjo napadel strojni-Unija, katere član je stroj je dala delovodjo aretirati sodnik ga je obsodil na $60 Strojnik uloži še civilno tožbo za odškodnino.
Detroitski železničarji zmagali.
Detroit. — Nameščenci de-troitake občinske ulične železnice so iavojevali vse stare unij-ske pravice, katere so imeli prej, dokler ni mesto kupilo železnice Organizacija Je priznana in odborniki smejo pobirati prispevke od članov v železniških remisah.
Livarji brez dela v St Lenfciu.
St Louis. Med tukajšnjimi livarji je velika bresnoselnoat. Vse livarne za vlivanje peči ao zaprte.
Plače farmarskih delavcev v Av-I	strallJL
Sydney. — Vsi fahnarski delavci na poljih pšenice v New South Walesu so organizirani in imajo sledeče plače: vozniki žetvenih strojev, vezači, mlatiči in žanjci po $4.20 dnevno s hrano, Šivale! žafcljev $3.25 s hrano, »kladalci kopic $0 s hrano, kuharji $22 na teden in vse presto, ostali delavci $3.15 na dan s hrano vred. Delovni Čas je 48 ur v tednu in plača in pol za čezumo delo.
Anglsflt« delavska delegata odo-| bravata kontrola porodov.
■New York. — C. T. Cramp in A. B. Swales, delegata Kongresa strokovnih unij v Angliji na zadnji konvenciji Ameriške delav-Mke federaciji, sta poeetfla tukajšnje prostore Ameriške lige za>kontrolo porodov in izjavila: "Delavci imajo ravno toliko pravice do vseh informacij glede kontrole porodov kakor jih imajo bogatini, ki se tek Informacij poslužujejo že dolgo časa."
Stavka šoferjiHK .
Jersejr City, N. J. — 210 šoferjev, ki Šofirajo 110 busov, je zastavkalo te dni. Šoferji zahtevajo <42 tedenske plače in ftc dni dela po 10 ur v tednu ter i.
__za posebno delo In $1 na
uro za čezčas. Sedanja plača je $37.50.
Ena ura čeznraega dela Je dovolj.
Philadelphia. — Organizacija delavcev, ki pletejo fine ženske nogavice, je zaključila, da delav ci ne bodo delali več ko eno uro <*ez čas. Pet ur čezurnega dela v čez čas. Pet čez-ur dela v tednu mora biti maksimum. Vodstvo unije utemeljuje sklep s tem, da dolgo delo te vrste uničuje zdravje delavcev. Delavci so organizirani stoodstotno.
Štiri dni dela v tednu sadostnje.
■New York. — Industrije dosežejo najvišjo sposobnost, kadar obvelja v splošnem štiridnevno delo v tednu. Tako je Izjavil industrijski inženir Walter N. Po-lakov v svojem predavanju v Band šoli o potratah v industriji. On je dognal, da je delovna energija delavca najboljša v pon-deljek iir torek, nato pa pojema vsak dan in v petek je že popolnoma izčrpana. Delavec bi moral imeti en dan počitka in dva dni razvedrila, nakar bi izvršil v Štirih dneh več kakor danes izvrši v šestih ali sedmih, pravi Polakov.
Delavski Mat
v Sndnevu piše, da » bo ino b rodov Jo na
1VOJO ŽENO TOŽI ZA MEZDO.
Dolžna ma Je $1,1*4.
Leckport N. t. — Albert E. Wllllams je oženjen že petdeset let. Leta 1886 Je svojo farmo prepisal na svojo ženo pod pogojem, da mu bo dala hrano, stanovanje in trideset dolarjev me-sde na raeeee, sa kar mora on delati na farmi. Williams je živel vedno na farmi, njegova žena je pa večkrat živela pri sorodnikih. Zdaj se nahaja v Middleportu. Wmiams toži svojo ženo, da mu ie dolžna $1,184.25 na mezdi, lena taji, da sta napravila pogodbo.
Romunija ponuja Franciji mer-
Pariz, 29. jan. — Listi poro-čajo, da Je romunska vlada vpra-ftala Francijo, če sprejme Kon-fttanco na ebrsiju Rnmonlje za svojo mornarično bas©. Romunija Je pripravljena daUbazov s vrbo, da Jo bo franeoeka flota čuvala pred sovJ*d» Črnem morju. Rumunija nima » poštene bojne ladje, ntti podmornika.
Sydney, Avstralija. — (Ped.
Press.) — The Auatralian Wor-ker"; vodilni delavski list v Avstraliji, Je omenil novico, <ia a-meriško bojno bredovje obi&če Avstralijo, s sledečim komentarjem:
"Amerika, ali bolje rečeno vladarji Amerike kmalu pošljejo o-gromno bojno mornarico na manevre v Pacifiku in na obisk Avstralije. Zakaj Amerika razkazuje avojo pomorsko bojno silo? Predsednik Coolidge je nedavno izjavil, da Amerika želi živeti v prijateljstvu z drugimi narodi. Cemu potem pošilja k nam bojne ladje? Zdi se nam. da U akcija Amerike znači pripravijanje na novo klanje za plen na Pacifiku in velika ki ima o svojih vovrstne!
OTROCI SE NE MOREJO BRA-Wmn IZKORIŠČANJA.
Ke# Yerk, N. Y. — "OdraŠče ni delavec se lahko več aU manj brani, toda majhni otroci ne morejo organizirati unij." je dejal Felix Adler, ko je govoril pred, Društvom sa eftmo kulturo. "O-šroško delo je poceni. Otrok je človeško bitje, ki diha. šivi in bodi; ima upe, ki se lahko spor-nijo ali pogasijo; otrok.je bitje kot rastlina, ki lahkb noai sad, dok Ur ne t rohni. Ta misel ae ne
rli nikdar v možganih podjet-v, ki nastavljajo otroke. Biz-nis je bimis".
^..VT


t. Mrik
It nam ne(t n sveta
ftOLA ZA ZADRUCARJE.
Duluth, Mlan. — dola za za-drugarje, ki jo vsdržuje Zadružna centrala v Duluthu in Supe-riorju pošilja okoli mlade ravnatelje, da pomagajo .slabim zadrugam zopet na noge. Tako poroča Eskel Roon, ravnatelj velena-kupne zadruge. Dijaki v šoli se ače nakupovanja in modernih metod za prodajo blaga. Roon po-merah. Ako se delavci roča, da je velenakupna zadruga,
ia ameriška plutokradja,-svoj borilni aparat v pr-
redu, ne more molčati hitro ne sperssume-jo, jih čaka novo presenečenje.
ki ao jo finaki delavci organizirali, pomnožila v letu 1924 svoj promet sa 20 odstotkov. Ves promet v letu Je snašal $«12,814.
BOJ ZA SVOBODNO ZNANOST V KALIFORNIJSKIH
ŠOLAH.
• • __
Verski fanatiki, ki bi radi iz-ključi« nauk o svotnciji Is jsv-nik isš. ao pogoreli v prvem
Sacramento, Cal. 7- (Fed. Press.) — Odbor učuiščnih predsednikov, ki ima po navodilu državnega odbora za javno vzgojo razsoditi, da li se knjige,« ki v javnih šolah uče evolucijo, odpravijo ali ostanejo, j^ te dni kij učil, da pouk o evoluciji ostane. Verski fanatiki, posebno sed-modneVni adventisti, ki so začeli boj proti poučevanju evolucije v javnih šolah v Kaliforniji, bodo zdaj skušali spraviti to vprašanje na ljudsko glasovanje. Isti fanatiki so že dobili peticijo za iniciativni predlog, ki določa, da mora biti Čitanje biblije obvezno v vseh šolah.
Ameriška znanstvena liga vodi boj proti fanatikom.
PET OSEB NAŠLO SMRT V GOREČI FARMARSKI KOČI.
Damam, Mina. — Ogenj Je uničit dom mrs. J. Gerard, ki je bila vdova. Smrt v ognju ao našli vdova, njena dva otroka in njena dva vnuka. Tri osebe ao se
MORILEC RRVATSKB DEKLICE UMRL NA ELEKTRIČNEM
STOLU.
Mickigaa Clty, lad. — Peter Vergolini, 40-letni Italijan, ki Je v zadnjem septembru ugrabil, o-skrunil in potem sadavil 10-let-no Anico Matešič, hčerko hrvatskega delavca v Garyju, Je bil danea elektrokutiran v tukajšnjih okrajnih zaporih.
OSEBA
TELSKEM P
AVttO. ARU. I
Dve eeebi sta pa dobili težke opekline.
Monoton, N. a — Ameriški hoteli ne glede na to ali so zgrajeni v Kanadi ali v Združenih državah, so ob času požara nevarne pasti, iz katerih se ljudje težko rešijo. Tukaj je nastal ogenj hotelu Windsor, ki se je kmalu razvil v velik požar, iz katerefs so se hotelski gostje komaj rešili. Ena ženska Je zgorela, dve ženski sta pa zadobili zelo težke opekline.
' , ' a FARMARSKI DELAVEC ZAPLETEN V BANČNI ROP.
Pana, III. — Aretirali so Jo-seph Kiteja, farmarskegs delavca blizo Gayse na obtožbo, da je sodelovsl pri bančnem ropu, izvršenem pred enim tednom in pri katerem so roparji odnesli $4,100.
DELAVSKI TEDNIK JE PORA Z1L DVA DNEVNIKA.
Dan vitle, IIL — Dva kapitalistična dnevnika sta agltlrala, da se sedanja mestna uprava, ki ima za svojo podlage občinski svet, spremeni v kemlsijonsko. Delavski tednik VermlUon Star' Je pobijal poročilo kapitalističnih dnevnikov. Ko Je prišlo do sploAnega glasovanja, Je zmagal delavski tednik. Mesto obdrM se-dan jo formo uprave. Voljeni bodo občinski svetovale! mesto ko-misarjmr.
to v KlriJL Bel rut, Sirija, 29. Jan. — Ar-, ki kopljejo v tukajšnji okolld pod vodstvom profesorja Paniisa is Strssbourga te pro-ffsorja Harvuznyja Is Prage, so odkrili kipe boginje Astarte, več nsptoer ia egiptovskih znakov ter dva grška templa, posvečene Jupitru in Ateni. Pardles Je počistil kraj, kjer Je stalo prvo glavno mesto hebrejskih kraljev Seljaeeda, dočkn Je prof. Har-vuzny odkril ostanka starodavnega mesta Arpad, ki se večkrat omenja v zgodovini asirskih kraljev. Izkopniae kažejo, da je bila tamkaj le leta 1*00 pr. Kr. mo-
tril

milijardi
Fraacoal psakriU dve frankov, m Parls, 29. jan. — "Matin" pi
olavm stan. tssrae so. lawndals avbh chicaoo, iujnois, Iz vrševalni odbor:
J	- upravni 0U8KK:	t ^ ,
I*rsds«4aik Vladat CalnU'\ Mer^dnik Aadr«w VUrlsb, R. 9, S. T, Ifet ISS. Mut»«>, P«.; |l ta*Ofc MsUhr« Turki U]aik U.tmUk*«« fdšflka Wm Novaki fl. klairalMik JM» Vugrkk; arnlntk gUnlla Jol. ZavsrtaUu unr.viuU Sla«ila Filip Godlas.
. MROTNt O MUCK t	^ - -
Msrthi žrle »nikar, predsednik. Asa SN. lUrb^aa. Oktet FrMM A. TsaeksrM SUT 8. RM|**«y Af#.. Ckkst«. lil.; Jok« KrUm*ati«, 1SU4 Se-alaftoa, Av*. W«st Far k. Okl«; M«ry Udovlck, NSI S. RM««way At«. Ckl-c««o, U!.} Jo im Tsrfol), Hu U, Mtr«k«ne, na.
HOl.NISKl OUHKKt * i	,
OSREDNJE OKROŽJE: lik. Nev.k, ..mhI^.I^ HIT4I 8. Uwa4^s Av*.
VZHODNO OKROŽJE j Jscok aZituiif. Dos »«, mmd Run, Pa.
mm	- hmf^k Jfmkn. UVIK K *»* Ui Wsm N*W(»a. Pa.
jgpaono OKROŽJE: Anton 6«Ur. Bo« 104. Uresn Kmu., ss Infoa.pu.
rrsak Klen, Bos SVft, ( hltkolai, Mfkn., sa sov. sap. Joka (Jolob, Boa 144, Kock Bprlnss, .Wyo.
Nad/orni odbor; Psal Dorior, proMalk, MS Wlllow »t.. Ckirafo, III.; Rkksvd J. Sa« ▼ortnik. R. Ne. 1, Htaadab. IIL; Krsak «s)c. MSI W. MU 8t, Cklcsio, IIL
Združitveni odbor:
Predsednik: Fraak Aleš, «14 80. Crseford Avt. Cklrsto. HL; Jaške Ovoa. MM W. Mtk 8t„ Ckicsio, m.; Joka Otip, MM 80. CHfton Park Avo^ Cklrir«. BI.
VRHOVNI ID RAVNIK i Dr. F. J. K trn, IM« It Clalr Av*. Ckvelaad,
POSORt — Koreapondoacs s fUvalssl odboraOd, ki šolaj« v ffk uradu, so vrši t s kolo:	m
V8A PISMA, ki es aaaašaj« n« pošlo «1. prodssdalla ss aaalevet Pred-ssdalitvp 8. N. P. J., MIMI 8* Uw«dslo Avt., Ckltttfo, IIL
V8R SADHVR BOl.NI^Ki: PODIfIRK 8R NASLOVE t IlulnUko tnjnl-Itvo 8. N. P. J„ 1*57.51 8«. Uwn4nle Av«H Cklrsco, IIL
DENARNE POSlI JATVE IN STVARI, ki so Uto)o s> Uvršovslsot« odbors la Mnot« toMo s« n«sWvsi Tsjalštv« 8. N. Pi J« M&MI 8«. Uwn-dal« Avo* ('hira KO. IIL
VSE SADEVE V EV ESI | BLAG AJ M :>KHa, POSLI s« pošiljalo as 7« BlafaJnIAtvo 8. N. P. J„ MIT-SI 8«. Uwadalo Ara. CMsa ao pritoibo glad« poaloraaja v fl. tsvrftovslna« odboru
Paul llorgorju, pradaodalk« nadaornoca odbor«, «l««r esabv Je
Vsi Brlslvl aa fl. porotni «da«k so aaj patiljaj« na aastovi nikar, Bsa ITI, Barborton. Oklo.
Vsi depM ta drugI aplal, assasalla. M
le v m MI74I
Bor gorju, proda« si srtslvl aa gL , Bes m, Barks
1»	sasaaalla, egUsi, aareiskMi la šalah «a« kar
thM^m Jodaot«, aaj s« poš«js sa aaalavi -PROSVRTA-, Is. Lsvadal« Ar«« Cklaago, U.
Izgredi med kstollčanl In koma-a lati v Franciji.
Parls, 29. jan. — Petnajst o-seb Je bilo lahko ranjenih v it-»red i h med katoličani In komunisti, ki so ss izeimili včeraj ls protestnega shoda fLige patrijotov', nove katoliško organizacije, katero vodi general Caatelnau.'
Albanski vodja umorjen. Rim, 29. jan. — Sia bej, eden
U, da J. najmanjdve milijardi	^i^lhpo^l^Je
frankov vzlatu skritih v aogavi- f j , . ,1^'iTTjJr cah, Hlamnicah in privatnih bla- bU dtnM UBtPe,jtn V Tirmi gajnicah v Franciji. Francija torej še ni tako revna.
^mmrnmmmmmmmmmmmm
Stavkovne atraše okoli palače
29. jan. — Straže stavkarjev danes korakajo okoli palač Buckingham in St James ter Okrog vladnih poslopij, v katerih stavkajo delavci, ki skrbe zs razsvetljavo in kurjavo. Straže se drže mirno in no nadlegujejo stavkokasov. Mnoga poslej so mrzla, ker oskrbniki ne morejo dobiti dovolj izurjenih stavko-kazov.
ROPARJI SO OROPALI POflTO
Odnesli sa $11,009. ( oIHnavlHe, HL - Štirje oboroženi banditi so napadli 61 letnega sls WiltL*ms Mathieas in mu odvzeli dve poštni vreči, v katerih Je bilo $16,000.
Denar je imsl služiti sa izmenjavo čekov radarjev, ki delajo za Lttmagnl CoalAompanijo.
DELAVCI PROTI PRODUKTOM IZ KAZNILNIC. Jeffersoa Clly, Ma. — Zastopniki delavskih strokovnih organizacij so sklenili na svoji konferenci, da nastopijo proti produktom iz kaznilnic, ki delajo kon kurenco delavcem. Iidclala se bo prodtegs, ki Jbo prejiovedovaln, da prihajajo produkti Iz kaznilnic na trg.
Dr. Sun
letiv, toda
eklng, 29. jaa. — Dr. Sunjat-, Voditelj kitajskih revoluri
M
mI
jonarjev, le živi, toda nahaja se v kritičnem stanju, kakor javlja-
svnfltl,
nemški in ameriški zdravni imajo v oskrbi
Nemčija Išče t ras veze. Psrie, 29. jan. — Vlada Je 1« «• jela is Berlina zanesljive informaeije, da Je Nemčija pripravljena skleniti defensiven vojaški \rnk\ s Francijo In Belgijo. ,
svete s Up
Jan. — Vodit^i ■ ep zaključili, la viads
.'», L.	•
AH Je mož aH žena bel j lju
boeamna? Neki zdravnik na An-glelkem, ki je specijaliit f tožbah za ločitev zakona, je pred kratkim imenoval žensko "ljubosumni spol" Ta označba je do-vedla neki angleški Ust do. tega, da je povprašal svojs čitateljs za mnenje, ali je Šena bolj Ijubo-samns ali mož.
Ved brezštevilnimi odgovori se nahaja tudi pismo znanega psihologa, ki pravi: V splošnem so v poslovnih stvsreh moški bolj ljubosumni drug ns druge-
ga, v ljubezenskih atvareh pa lanske. Naletel sem na ženske, ki nikakor niso bile ljubo-■umne na drugi spol, in sdravil sem mola, ki mu je neutemeljena ljubosumnost grenila vse šiv» Ijenje. Poročil se j« z lepo leno, ki mu nI dala tekom 15 let sako-na niti najmanjšega povoda sa ljubosumnost, vendar ga je v srcu grizlo to Čuatvo. Kar pa si nI upal kaseti svojih občutkov na zunaj, so trpeli vsled tega šivel, in moš je končno zbolel.
V pesnitvi nastopi navadno mei kot pravi noeitelj ljubosumnosti. Pomislimo le na Othela, Toda ravno žensks so, ki trde, da pri mošksm nI ljubosumnost nikoli tako strastna In da no i-gra nikoli tako obvladujoče ulo* ge kakor pri ženskah. Lad/ Als-x And rova pravi, da se manjši po* Javi ljubosumnosti pri moškem peč nanašajo le na Angleže. Po njenem mnenju so inosemd bolj ljubosumni. Ta dama pravi, da je povprečni Anglež le v prav po* sebnlh slučajih ljubosumen In da takrat takoj poseše po samopomoči.	. ,■> -'t'
NAROČITE SI il^™ "***™.
P
klobase iz pravega, čistega pra-šlčjegs mess s primernimi dišavami, prekajene s Hickory lesom. Cena klol>asam Je 85c za funt, poštnina plačana. Naročilom priložite denar aH Mou<-v Order na naslov: Anten Lipold. P. O., Nsylor, Mo. (Adv.)
Potniki ? stari kraj In emigrantje
Is startgs kraja polnil« |.rako
A»a, No«r Vo»k
itai.ij
danarn« p-IIIJatVe - D«lar-Jfti mmm f^MHnMHi
Rrnr.ilni ^lak.
POTREBUJEMO
IsnčenUi shmBlfcsrlf 88 fina dele. Pridite pripravljene ss tele. Vprašajte sa Teodor Rase-Jbe Ascber C ompany, lil
Mlrhlgan A ve. Chlrago, IH.
(Adv.)
■1—. * 1 * ............. ■■ y
Clenl a N. P. J. Urite evej Bet In pridobivajte nove
Prako HA VRH —
kli.FIl.flilllMll
ogromnimi
da
FRANCI .... II« <*r«a«« ....
Kaj st vm lakte zgodi.
—	Gospod doktor, izgubljen* i! je kriknila gospa Nina, in
se zgrudila v naslanjač in brid-ko zajokala.
—	Pomirite se, draga moja<— jo ja tolažil zdravnik. — Kaj pa ja vendar bUo tako hudega? Ali ste se nekoliko huje sporekla s svojim ljubim gospodom Filipom? Pa menda vendar ne?
—	Izjubljena nem, izgubljena! — ja ječala gospa in se ni dala potolažiti.
Gospa Nina je mlada, lepa gospa, ie nekoliko pestarnega, zelo bogatega trgovca Filipa N., ki
ima svojo razsežno trgovino na
Kortu v Trstu.
Ko ji je zAavnik le le prigovarjal, da naj se pomiri, ja končno obrisala solze, skočila pokon-cu, razklenila roke in vzkliknila:
—	Vkljub vsemu prisegam, da sem poŠte na žena!
—	Hvala Bogu! — je dejal zdravnik. — Saj sem vedel, da me gre za težak slučaj. Kaka majhna nepremišljenost? A?
—	O, ne morem razumeti, kje sem tedaj imela glavo ... Bil je tako lep, tako lep! Ali pozneje ga nisem videla več! Samo enkrat .. .
Zdravnik prikimal.
—	Da, da, razumem. Toda tudi enkrat je včasih preveč!
—	Zadela me je mrmrala gospa Nina in na prsi svojo plavolaao glavico.
—	Seveda ni to pravf — jo je ukoril stari domači zdravnik. — Ali stvar vendar ni tako huda in se da še popraviti Saj gospod soprog ... Za svoj prestopek sta pa s strahom tudi U dovolj
— Vraga! Stvar se v zapleta. Toda v takih posebnih slučajih je treba predvsem miru. V tem slučaju bi zadostovalo, da bi bil vaš soprog imel, recimo tako, morda pravico prednosti, takole en dan, dva . . .
O, gospod doktor, ko se ne spominjam. In kako naj bi ve-
IZZA KONGRESA
Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavinr.
(Dalje.)
"Kaj praviš k temu pismu, drag* Edita?" vpraša grof Venceslav, ko je bil prečital dolgi list z Rakovnika. 'Živel sem skoraj v veri, da je že umrla ta stara moja znanka iz Nemškega Gradca!"
A "draga" Edita se je še vedno kujala. Za-režal je bil poprej mož nad njo in nekaj brezobzirnih besed je bU izustil. Kaj takega gospa grofinja ni mogla tako hitro preboleti.
"Kaj hočem reči?" je hladno odgovorila. "Gospa Alojzija je itak prepozno pisala, ker si že odredil, da v Ljubljano ne pojdemo. Meni je tudi vseeno, če gremo ali ne."
"Ne štej mi vendar v zlo vsake hitre besedice! Saj vidiš, koliko bolečin prenašam! Recepte hoče imeti grofinja Alojzija! Oj ta ljuba revlca, ki meni, da nišo zdravniki povsod eni in isti mazači! Ali pošljem jih ji, če jih ravno hoče Imeti 1 Torej, ljuba Edita, razmere so se bistveno ir premen i le — v Ljubljano pojdemo!"
"Cisto, kakpr je tvoja volja, Vencel! Poznaš me, da se v take zadeve ne vtikam 1"
'Torej smo še vedno zamrzli!" Težko ja vstal s stola, krevljal k njej ter ji galantno poljubil roko.
"Sedaj bodi pametna in pripravi otroka na odhodT
Kdo je storil rajši to nego grofinja Edita! Ročno je hotela odhlteti iz sobe; vse to ji je tlačilo srce In koprnela je, da bi je prejkoprej oleh-čala pri svojih otrocih. Ko je že bila takorekoč med vrati, je zakllcal grof za njo; "Otrokoma nič ne pravi o tem pismu! Reci jima, da sem se pač premislil!"
"Kakor želiš!" Vedela je sedaj, da jt grof Venceslav nastavil svoje mreže, da bi ujel vanje prvorojenca In dediča grofa Otona 1
"Rakovnik je lepo imetje! Grof Oton in naša Moli! Kaj?"
- Poznala je slabost svojega moža. Rahlo se jt zaamejala tar dobrovoljno odgovorila J-
"Glej, da sopet sam vsega ne pokvariš, ko pelješ dakleti na ssmenj!"
"Kako ss moreš tako plebejsko izraziti? Na semenj! Fl done! Ali delikatne so take reči! Zatorej a pismu grofinje Alojzije niti besedice otrokoma! To naj m izprede vse samo od sebe! Jas sam vzamem vse v svojo roko, jas sam!"
"Pa bol zopet vse pokvaril 1 Take reči imej žensks v rokah!"
Smehljaj« j« odhitela is sobe. Grof se ji tudi smejal ter je klical za njo "Smešno!"
Bil j« postal prav ildane volje in tudi trganja po udih je bilo kar v hipu odnehalo. Pričel ja takoj pisati in dolgemu pismu grofinje Aloj-slje Je dal še daljši odgovor. lafetno se je zahvaljeval svoji prijateljici za izkazano mu sa-upanje tar neštetokrat zatrjeval, da se čuti visoko počaščenega s tem izkazanim mu zaupa-njsaa. NaatežaJ j« odprl svoje očetovsko srce grofu Otonu in slovesno je prisegal, da ga sprejme v svoje varstvo, da hoče čuvati nad njim bolj
»nad lastnim sinom. Pismu je — sev« — II obširen snopič radovljiških receptov! ,
Tiste dni potem je bilo v radovljiškem gradu Živahno gibanje. Najprej je moral oakrbnik v Ljubljano, da si ogloda primerno stanovanje. BosreČilo se mu je dobiti tako stanovanje v Spl-talskih ulicah, in sicer v Itiši, kjer je atanoval kardinal Spina. Po ugodni rešitvi te atvari ao isblrali pohištvo, katero naj bi v mesto vzeli. Nato se je pričelo odvsžanje odbranega pohištva in vaak teden ae je odpeljal težak parizar po Gorenjak! navzdol proti deželnemu stolnemu mestu. Dne 81. jsnusrja pa se je pripeljala grofovaka obitelj. Na štirih vozeh se je pripeljala gospoda s svojimi poali. Iz Radovljice so bili v trdi temi odrinili, a v Ljubljano so dospeli, ker so se morali v Kranju ustaviti, Šele okrog enajste ure. Ker v najetem stanovanju še nI bilo vse pripravljeno, so naročili obed pri "Divjam možu", ki je bil prvi in edini ljubljanaki hotel za časa kongres«. Vsi diatingviranl tujci so ostajali pri "Bidelmonu", ki se je, kakor znano, nahajal v nekdanji Gregoričevi hiši na Mestnem trgu. •
Grof Thurn Je bil, kar amo že omenili, oče dveh hčera. Starejši, konteaa Moli, je bila oša-bna devica, lepotica prve vrste, a če nam viri resnico govora, brez iiosebne duhovitosti. Ari-atokratinja od nog do glavs, je od napuha vae pokalo po njej: posla v hiši, kmeta na polju ni Stala sa človeka. Priljubljena ni bila nikjer, in v gradu aamem ae je vlačila kakor megla od sobe do sobe; isognil ae JI je vsak, kdor se J« mogel.
Cisto drugačna ja bila aeatra, konteaa Eva Lujlsa. Včaal ss ji niti poznalo nI, da je rojena grofic« 2e kot otrnk jt akoraj vsak dan uha jala iz grada ter ae na meatnem trgu igrala i radovljiškimi otročaji. Tuintam se je ž njimi todl tepla in ntkaterekraU )e bila še oelo tepena. da ja joka je prihitela domov, kjer pa so jo sopet Jmgvall, tak* da je bila pravzaprav dvakrat
kaznovana. In potem takle srč-Vse se mi vrti v glavi! Ne kan otročiček .. .	morem si misliti, da bi bil moj
—	Moj Bog! Ali on je bil, je L^k sudanskega plemena . . . bil . . ; zamorec!	Skoraj se mi zdi, da bi bilo naj-
—	Zamorec?! Sveti Bože! bolje, da izginem s tega sveta Gospa Nina je, vsa zardela I gveU skočim v morje .. .
vsled tega priznanja, nadaljeva- _ Kaj še! Stvar ni tako tra-la s povešenimi očmi:	gična. V ostalem pa: kar je, je!
—	Da, gospod doktor mislim. Ko je Mtvar že umešena, ne ka-da skoraj prepričana sem, da ^ drugega, kakor da preudari-sem msti črnčks.	i |Va, kako bi se dalo najbolje izmotati iz te brozge. Veda nama, to se pravi vam, v tem slučaju nudi pomoč.
Ali bi bilo mogoče, gospod doktor?
— Da! Ali gre za trik, ki bi bil proti moji vesti, da ne gre za vas in vašega ljubega Filipa,
tepena. Ko je postajala večja, se jt pajdaiila s
kmetskim ljudstvom. Ce je videl kmetiča, ko je oral polje,, je priskakljala k njemu ter ae spuščala ž njim v dolge pogovore o kmetakih potrebah in nadlogah. Prihajala Je k plevicam v žito ter kramljala ž njimi, kar se je dalo. Tudi kmetsldh fantov se ni ogibala. Ce je srečala veselo družbo, ki Je bila preveč pila, je kričeče pi- ki nima dovolj ^rdne glave, da jančke kaj rada apravila v stisko s tem, da' jih | bi mogla nositi neke posebne vr-
Postali so mehki, in ni
je ljubeznivo ogovorila. ■ ga bilo, ki bi imel pogum, v njeni navzočnosti še dalje razgrajati. Skratka, grofica Eva Lujiza je bila ljubljenec cele okolice. Poznali so jo v vsaki koči, a tudi ona je poznala vse, otroke in Klraslt. Kamor je prišla, so se razžarili obrazi! Dajala je ljubezen, zatorej ji je ljubezen povsod nasproti hitela! Pri tem pa si ne Anste misliti, da si ni bila svesta grofovskega svojega rojstva: če jo je kaj razljutilo, je vedela prav spretno pokazati svoje aristokratsko mišljenje! Tiste čast je bila dopolnila šestnajsto leto, in naravno Jt, da jt bila Eva Lujiza št nedolžna, kakor jt nedolžen angel pred božjim prestolom: pregrešna misel se še nikdar ni bila dotaknila njenega srca. Bila jt cvet v pomladi in slane še ni poznala! Da Jt padla pozneje slana na ta cvet in da ga je džgala, da je moral rano zveneti, je bila tratfčna usoda drobne naše Eve Lu-jize! Ekscentrična njena duša jt tičala v šibkem telesu, da je Eva Lujiza pri šestnajstih svojih letih bila videti kakor igrača, katere si človek da bi jt ne stri, niti v roko nt upa vztti. Tudi ne moremo trditi, da je bil njen obrazek kake posebne lepote. Po potezah ni^i lep ni bil, a imela je dvoje velikih oči, iz katerih ji jt zrla najčistejša duša med svet. Obdajal Jo Je svit dtevi-Atvu, in temu sa ni mogel odtegniti nlhčt. Tudi kmetsko ljudstvo ne: moštvo in žtnstvo radovljiške okolice je bilo vse povprek prepričano, da ni moči misliti si lepše ženske, nego je bila grajska Eva Lujiza. Ona sama pa o tem nI nikdar povpraševala, ona sama ni vedela, čemu sta na svttu mož in pa žena; samo veselje nad žitlje-njem je dihala, nad življenjem in nad vsem, kar jo je obdajalo.
A vzlic temu moramo izpovedati, da jt ®va Lujiza, dasi je komaj dopolnila šestnajsto leto, gojila v sebi veliko, ognjevito in silovito strast: bila je v celem pomenu besede zaljubljena, in sicer v moškega, in kar jt najhujše, bila jt zaljubljena v oženjenega moža!
Ta strast ji jt polnila dušo tar ji pretresa-vala ftibko telo. Predmetu mladeniško-otročje svojt ljubezni je bila vsa vdana, vse misli ntfene drobna glavice so sa predle okrog njega! Njegova podoba ji je zrla nasproti, kamor jt pogledala: s modrega neba in s snežnega gorovja, ki obdaja radovljiško ravnino. Pri taj ljubezni pa si Eva Lujiza nI predstavljala nič hudtga, nič pregrešnega; tudi jt dobro vedtla, da je ožt-njen, da ima otroke. Te vse pa ni bila nikaka preka: on ji jt bil vse, njtmu je bO posvečen vsak dih, njemu so bile posvečene še celo njene sanjt.[ . Včaal mu jt dajala prednost pred rodnim svojim očetom, ki ga jt vendar tako prisrčno ljubila. Bila jt sicer otročja ljubeztn, a s veliko strastjo se jt zagrizla in zajedla v deviško bitje. Končno pa je uboga Eva Lujiza na grmadi ta nesrečna ljubezni zgorela in poginila, ker ravno drugače ni biti moglotBH)j|B
Da Je bila hiša grofa Thurna črno-žolta od temelja do strehe, se za tista čase samo ob sebi umt. Pri takih rodbinah tudi danes ni drugače! Pred vero v Boga je bila tedanjim plemičem vera v dinaatijo! Kdor čita tačasnt časopist ali druge listine, si skoraj predočevatl ne more te sultnjske udsnosti do vladajoče dinastije. Črno-žolti duh je preveval grad radovljiški, a preveval jt tudi vsakega posameznega Člana grofov-skt obiteljI. Ako se je izpregovoHlo ime cesarja Franca, je od lojalnosti vse otrpnilo. Da bi se bila nahajala kaka pega na imenu tega vladarja, kaj takega samo misliti je bil najhujši smrtni grah! Glavni steber vladarski rodovinl pa je bil knez Mettarnlch, zategadelj Je bil Thur-novim vzor vseh državnikov, diploma} vseh diplomatov. Bil Jim Je vtčji od vseh generalov, ki so razbili Napoleonovo moč po nemških bojiščih, skratka: knes Mettarnlch je bil Th ur novim nekaj nadnaravnega, nekak mallk, kateremu so neprenehoma kadili. Da bi tisti, ki .so s svojo krvjo pojili omenjena bojišča, ki so Korzovo pogubo poplačali s lastnim svojim življeajam, Imeli kaj saalug, na to se v hiši grofa Thurna niti mililo ni. Vsa zasluge so šle edino le knasu Mettemichu: ta ja vse dosegel ta je pregnal is Evrope neznosnega francoskega usurpatorja. ta je bil edini ataber. na katerem jt slonela sreča države In moč presvetle dinastije. Vsikdar je Venceslav grof Thurn govorit le v ditirambih o Mettemichu. in ti ditirambi niso v njegovi hiši nikdar potihnili! In kakor nebeško roso Jih je jemala v se mlada duša Ev« Lujlse in v srcu njenem je stal prestol, na katerem j« kakor pa-goda iz zlata noč in dan kraljeval knes Mettarnlch. Ta knes j« bU predmat tisti veliki in globoki ljubezni, ki j« polnila našo nežno In ljubko Eva Lujiso. Vzor vseh vzorov jI j« bil. v njem so •• Osredotočile vae njen« Mje, njemu sta bila ■njeno telo in nj«na Mat
_ IDlU«
ste rožne okraske, torej ne mislita več na zamorci? temveč me poslušajte. Simulirati bo treba sicer res redek slučaj, ki ga pa veda priznava za mogočega. Pr Vič, ko srečata na ulici zamorca, hlinita nenaden, silovit, živčni napad, kričita, bijta okrog sebe in prosite svojega sojft-oga, naj nemudoma da odstraniti črnca. Ct bo potem otrok bel, bo stvar sama po sebi dobra; v nasprotnem slučaju, če bo otrok črne al čokoladne barve, nam bo pa lah ko razjasniti skrivnost barvilnt-ga vpliva za vas tako vznemirljive črnske prikazni.
— Hvala, gospod doktor, prisrčna hvala! Vračata mi življenje!
I Gospodinje, tu J« prilik« dobiti pr»-to, Rogers posrebreno posodo a« slad-kor, dovolj s« , dv» funta sladkorja, krasno izdelana, skupno a 12 ilicaml ItoKci»ov«ffa izdelka, enako kot vam to kaie gornja slika, po zelo znižani ceni. Posoda je narejen« iz trpežnega blaga in bo okrasek r vaši hlii za več let. Povsod se prodaja po $8.00, fticer p« jih bomo mi dali dokhn- ne Le zaloga po $2.99. POŠLJITE VA E NAROČILO DANES in priložite v pismo 85c v poštnih znamkah za stroške pošiljatve, ostalo $2.99 p« plačate ko prejmete blago na vaš dom. Zadovoljstvo jamčeno ali vam vrnemo denar. Naslov je:
Western Trading Co.
2225 W. Ckicago Ave., Dept. 106 Cklcago, HI.
Tekom naslednjih treh dni je gospa Nina hodila prav pogosto-ma od doma in vedno v sprem stvu svojega ljubega soproga Večinoma jt hodila ž njim ob morju, po nabrtžju, po pomolih mimo tujih, angleških in ameriških parnikov. Ali bil jt pač vrag vmes, bilo je vsega, samo zamorca ni bilo nobenega na iz-| pregled. Četrti dan enako ne. Ne [ zamorca, da, niti dimnikarja ne Uboga gospa Nina je bila že vsa | obupana in so ji zopet začele misli uhajati k morskim valovom ki naj bi oprali njtno črno kriv do. Kar zagleda šla je s svo-| jim soprogom ravno mimo izložbe nekega urarja — v izložb lutko zamorca, ki je široko od | piral usta in kimal z glavo. Na trebuhu pa je imel uro. 'Evo pr like!" si Je mislila gospa Nina. | Kriknila in se kakor mrtva zgru dila v naročje svojemu ljubemu Filipu. Ko jt po nekoliko tre-I nutkih zopet odprla oči, si jih jt hitro zopet zakrila z rokami in I vsa tresoč se prosila soproga, da naj jo hirto povede proč izpred ta grozne Črne pošasti.
Filipu se jI posvetilo v glav 2elel si jt vtdno naslednika ženina razburljivost mu je bila najboljši dokaz, da se je uresn čila njegova vroča želja. Od veselja mu je poskakovalo srce, ko je svojo ženico, še' vedno bo mrtvo ko živo, v taksametru vozil domov.
Potanf j« prišel čas, kakor je določen po zakonih narave. Gospa Nina, ki ji je stal ob stran star domači zdravnik, je porodila deklico — čokoladne barve. Ko j« Filip zagledal tisto 'stvar", Je skočil, kakor da ga je pič gad. Hotel je že pograbiti nož, da bi poslal na oni svet mater In otroka.
Tedaj pa je posegel vmes do-bri stari domači zdravnik. Bilo je res treba napora, da mu je tekel znoj od Čela vse doli do peta, predno ga je sploh hotel poslušati. Potem pa mu je razlaga kako narava včaaih ustvarja zanimive slučaje "mimetizma", jih povzročajo vtiaki nenadni prikazni. Morebiti je na ubogo gospo Nino vplivala nenadna prikazen kakega črnca?
Gospod Filip se Je prijel glavo, ki mu je vsa gorela! razburjenja, in se je končno domislil onega dogodka pred urar-no . ,.
— Da, da! — je zakričal in obraz se mu je razjasnil. — O, revica, moja ženica! Nedolžna je kakor golobica: jaz, divjak, pa sem še dvomil!
Pa j« poljubil porodnico na č«k> in si pritisnil ono čokoladno stvarco na srce.
.8*1 pa je še istega dne k om-ma urarju, kupil zamorca s uro in ga lastnoročno razbil na drob-
*kfi*čke. ___
<*1
Kašelj
oslabuje sistem In je vedno neprijeten. _ Tukaj prida na pomoč
Severa'8
Cough
Balsam.
Teši razdraženje, odpravi pi&-lost sluzov, olajša kašelj in mož« preprečiti dosti resnih bolezni-
Cen« t0 in BO centov.
Vfraialto «sia«a I
W > StlVFRA CO. C ED AH HAPiDS, IUWA
H IS MASTER S VOICE* Prave, glasne VICTROLE
od $22.50 do $250.00.
rWTC Vlctor ploite ali p« »lor.n.k. »B« piano-roti«, dobite pri BU. Pilite v senik.
IVAN PAJK,
24 Main St., Conemaugh, Pa. _
KNJIŽHVNE MATICE 8.N.P.J.
Književna matica Sloven. ske narodne podporne jednote je izdala in ima v za. logi sledeče knjige:
Pater Malaventura. s? sal Zvonko A. Novak, & virna povest iz življenji ameriških frančiškanov, z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. f^ trda vezba. Cena s poštnino vred $1.50.	j
Slovensko-angleška »1*. nlca. Dodatek raznih ko. ristnih informacij. Fini trda vezba. Cena $2.001 poštnino vred.
Jimmie Higgins. spiaal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz tiv. ljenja ameriškega prolet*. rijata za časa velike vojne. Trda vezba. Cena f UO « poštnino vred.
Zajedaki. Spisal Ivan Mo. lek. Povest iz doslej skrite, ga kosa življenja sloven-akih delavcev v Ameriki. Trda včzba. Cena $1.75 poštnino vred.
Zakon biognezije. Spisal Howard J. Moore, poslov«, nil J. M. Zelo podučna knji-ga, ki tolmači mnoge natur. ne zakone in pokazuje, kako se splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično In duševno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poštnino vred.
Zadnji dve knjigi, nsm. čeni skupaj, dobite za tri dolarje.
Naročbe, s katerimi je poslati denar, sprejema
KNJIŽEVNA MATICA 2657-59 So. Lawndale Ara Chicago, I1L
DA SKUHAŠ DOBRO P yo, PlSl PO NASE PRODUKTE.
Imsmo v salogi slad, lunelj, >UA in vse drage potrebščine. Potiod bi se prepričajte, da je dom« pri d kuhsni vedno la aajboljii is u)j nejši.
Grocerljam, slaščičarjem in v H dsjslne želesnine damo primeren p past prt večjih nsročilik. Pilit« | informscije ne:
OGLAR,
Aveaae. Clevekiil
6401
FRANK
Superior Av
! Tiskarna S. N. P. J,
sprejema vsa v tiskarsko obrt spadajoča dela.
Tiska vabila za veselice In shode, vizitnicc, časnike, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih.
vodstvo tiskarme apelira na članstvo s. h. p. j.. da
tiskovine naroča tiskarni.
v svoji
CENE ZMERNE, UNIJSKO DELO PRVE VRSTE.
VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naslov: S. N. P. J. Printeir, 2657-59 South Lawndale Avenuc, Chicago, m
TAM SE DOBE NA 2EUO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA.