Številka 320
TRST, v četrtek 19 novembra 1908
Tečaj XXXiil
IZHAJA VSAKI DAN
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obakaraah. v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Štev. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI SE RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 at. mm, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti"1. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti".
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč 1
NAROČNINA ZNAŠA
u vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroenln* na nedeljsko Izdanje „EDIHOSTI" stane : eel»-— letno K 5-20, pol lete. 2 80	1
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-
vana pisma se ne sprejemajo In rokopisi se oe vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgto Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinosti. - Natisnila tiskarna konsorcija
lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Postno-hranilnRnl ra?un 5t. 841 652. TELEFOM It 11-57.
3RZOJAVNE VEST!
O komunikeju vojne uprave.
DUNAJ 18. V 'pojasnilo glede včeraj objavljenih odredb vojne uprave, s katerimi se poviša mirovno Etanje 15. armadnega 2bcra, je „Fremdenblatt" zvedel od merc-dajne strani: Glasom teh odredb se pridržijo vojaki, ki so sedaj v aktivni službi, namreč
1) oni tretjeletr.iki, katerih tretje službeno vojnem proračunu.
f David Starce vic.
ZAGREB 18. Umrl ie dairas saborski poslanec dr. David Starčav:ć. Pogreb^ bo v soboto. Trnplo pokojnike prepeifejo v Šestine, kjer je ^pokopljejo poleg njegovega strica Antona StarSevića.
Francoska zbornica.
PARIZ 18. Zbornica je na današnji predpoludanski 6eji nadaljevala razpravo o
leto poteče s 1. decembrom in ki bi bili pravilno mora-i biti odpuščeni na dopust 30. septembra, katerim se pa nadaljni službeni
Iz Maroka.
LONDON 18. Kakor poroča neki tuka^-
tedni uštejejo kakor orožne vaje; 2) pridrže 5nji list «z Tangerja, je prišlo med Mulei se nadomestni reservisti, ki so sedaj na osem- Hatidom in Abdul Azizom d.o sporazuma, tedenskem izobraževanju in ki so bili sicer ^*>dul Aziz dobi nazaj svoj privatni imetek po dovršenem izobraževanju odpuščeni. Z in Prizna *e mu pokojnina let nih 7000 funtov, ukrenjenimi odredbami se pa ne poživljajo v i enem se mu odkaže Tanger za bi-prezentno službo reservisti ali nadomestni j
reservisti, ki sed&j dejansko ne služijo.
Kongres avstrijskih mest.
DUNAJ 18. Danes dopoludne je bil v mestni palači otvorjen VI. kongres mest. Iz Trsta so bili navzoči župan Sandiinelli, ma* giatratni ravnatelj dr. Artico in asesor dr. Pitacco. — Kongres je otvoril dunajski župan dr. Lueger. Nato ie bilo izvoljeno pred-iedatvo kongresa. Predsednikom sta bila izvoljena Ivovski župan Cuichinski in solno-graški župan Berger ; podpredsednikoma gr&ski župan dr. Graf in dr. Sandrinelli.
Za italijansko vseučilišče.
DUNAJ 18. Sinoči je deputacija italijanskih državnih poslancev predložila voditelju naučnega ministerstva zahteve Italijanov glede ustanovitve italijanskega vseučilišča. Danes je okrog 180 italijanskih dijakov priredilo pred naučnim ministerstrom demonstracije italijanskemu vseučilišču v prilog. Policija je demonitrantje razgnala in zaprla 16 dijakov.
Aomunkki prestolonaslednik na Dunaju.
DUNAJ 18. Romunski prestolonaslednik Ferdinand je danes ob 2 uri 10 min. prispel semkaj, da čestita cesarju povodcm šestdeset-letn'ce njegovega vladanja. Na kolodvoru so ga vsnrejeli cesar. nadvojvode, načelniki obiastnij, romunski odposlanec in častna stotnija. Po prisrčnem pozdravu se je prestolonaslednik s cesarjem odpeljal v cesarsko palačo. Občinstvo je prestolonaslednika živahno pozdravljalo.
DUNAJ 18. Na čast romunskemu prestolonasledniku ie bila nocoj pri cesarju v Scboabrunnu večerja, na kateri so bili nadvojvode in nadvojvodinje.
Baron Eienerth v Budimpešti.
BUDIMPEŠTA 18. Novi avstrijski ministarski predsednik baron Bienerth pride teh dni v Budimpešto, da se. predstavi svojim cgrškim tovarišem in da stopi ž njimi v osebno stiko.
%8Breča na ogrskih železnicah.
BUDIMPEŠTA 18. Trgovinski minister; £Qa ^ncker načelnikom vojaškega ka
Košut je pos'sl ravnateljstvu državne želez- j e	-
niče odlok, ki Sa bavi z tMu Eeero-| 0b činske volitve v Gradcu.
cami. ki so se pripetile v zadnjih mesečin.
Železniške nesreče, pravi odlok, ker so se j	Socijalni demokrati Izgubili 4
skoraj brez izjeme zgodile vsled nemLrnosti'i	mandate,
železniškega, osebja. Vzroka temu žalostnemu!	GRADEC 18. Na današnji dopolnilni
Kitajska.
PEKING 18. (Reuter^ev biro). Tukaj vlada popolen mir. Straže, ki patruliraio po ulicah, 60 mrčao zmanjšan s, V pokrajinah so popoinoma mirno vsprejeli vest o imenovanju regenstva.
PEKING 18. Nepref ,fano prihajajo vznemirjajoče vesti o položaji u Princ Čun je bolan. Upliv Yuan:ikaja p o-ema.
Svedeka kralje ra dvojica v Lond .onu.
LONDON 18. Š ,vedski kralj in kraljica sta obiskala dane3 Gu Mhall, kjer so ju slovesno vsprejeli.
Bolf jarska
SOFIJA 18. Fe*ti o demisiji bolgarskega kabineta so ) & resnične.
Pogreb ruake £a velikega knesa £ Jekseja.
PARIZ 18. Danes predpoludne se je \ršil pogreb ruskf ga velikega kneza Alekseja. Za mrtvaškim vo* jom so šli tukaj bivajoči sorodniki pokojnik? členi ruskega poslaništva, 2astopnik predsf »dnika Fallieresa, vlada in parlamenta, dipl ematični zbor in zaitopniki oblastni;. Ob 9. ari 45 min. je dospel sprevod v rusko cerkev, , fejer je bilo truplo blagoslovljeno. Nato so cdpeljali truplo na severni kolodvor.
Iz Euflije.
PETRO' ČRAD 18. Gomori se, da bo upokojenih 6 S generalov.
PETRC )GRAD 13. Oficijozna „Rossija" piše. da je ?est, da odloži ministerski predsednik Sto* jpin lisrnico ministerstva za notranje stva ri popolnoma neresnična. Istotako jo neosnov ena govorica, da stopi Stolipin na čelo sv ets, deželno brambe.
Dud jhj 18. Armadni naredbeni li3t poroča : Ce far je odredil, da se bodo doslej generali pehote III. činevnega razreda zvali „generali , pehote", in da se sedanji naziv „kadetni častniški namestnik'' spremeni „prapor Sfeak".
B< »rclin 16. Cesar je imenoval poveljnika 11 j. divizije generalnega lajtenanta l»a-
suapendira od službe vse organe, ki so za-; dva. socijalista; prvi so dobili 1486 do 1473 krivili kako nemarnost ter uvedejo nemudoma; gla,sov zadnja dva 1474 in 1468 glasov, disciplinarno preiskavo, ob enem pc, skrbijo Dmgi socijalističui kandidatje so ostali z 1460 za to, da so proti dotičnim kazensko po-1 do» 1484 glasov: v manjšini. Socijalni demo-
, ki-ati, ki so imeli v občinskem zastopu ves
src na.
PODLISTEK.
Ples v „Narodnem domu4'.
šal Sando: Ksaver Gjaifiki. — Frevel O- č.
Na veliko radost Mr.rijino je bil sedaj v družbi t^di Vraz, gospa Runjevićeva pa seje posebno vzradostila, opr.zivša Dragotina Ra-kovca, s katerim g? bo mogla razgovarjati tudi o gospodarstvu.
Ali, nit: Marija ni prišla do tega, da bi se pozabavala z Vrazom o njegovih „Djula-bijah", niti gospa RuEjevičeva, da bi vpra-žaia Rakovca o novostih fraccozkih v vrtnarstvu.
Poleg Gaja je Bedel namre3 mlad gospod, izredno prijetne in zanimive vnanjosti; okolo njega se je vrtila sedaj vsa xabava in on je moral neprestano pripovedovati in razlagati. Bil je to odvetnik iz Sremskih Karlovcev dr. Risto Ristović, mlađ	človek z vso
^Hčnoiijj i.i licrmoni;c Uuli plemen in v •cjiodrazu idolaoeaia piaviinih C-t, ki
' koršnje je videti na starorimskih in helenskih j kamejah (okraskih na kameuib).
Prijetnim glasom je pripovedoval ži-. vahno in žarko vso bedo srbskih ljudij na Ogrskem, posebno v Bački, ki jo morajo tr-: peti, ker nočejo biti Madjsri. Bolestnim J drhtavim zvokom je odzvanjala njegova be-| seda, ko je omenjal, da je z madjarske strani j zahteva, naj bodo propovedi v srbskih cer-i kvah madjarske, in celo, da jim je sploh slovanska liturgija trn v očesu, pa bi hoteli,
• da se tudi ta zameni z madjaiskim jezikom.
— Težko je tam preko Drave in Donave našemu človeku. Nič bolje ni Bunjev-j cem in Sokcem. Skoro še huje. Naše Srbe | čuva vsaj kolikor toliko naša narodna slo-I vanska cerkev — je nadaljeval Ristović. Tu | na naši strani pod banBko oblastjo nam je vendar bolje. Tam pak v županijah je srdit jMadjar, pa Daj nosi najzvoničniji slovanski ! priimek. In tako gospodari samo madjarska j volja. Dogorelo je vsem Srbom do nohta, j Naša nada je sedaj tu, pri vas. Tu imamo Bvoj sabor, tu je probudil dušo in g nil srca ; ta &Iave: veliki Gaj 1
tretji volilni razred, obstoječ iz 10 mandatov, so na dauašnji volitvi izgubiii 2 tiri mandate.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA 18. Zbornica je pričela glavno debato o proračunu za leto 1909. Poročevalec Pavel Hoitsy je omenil, da so se povišali stroški, vendar ne sme to nikogar vznemirjati, kajti Ogrska zamore prenesti tudi tako breme. Poročevalec je pozval zbornico, naj proračun vsprejme.
Posl. grof Teodor Batthyany (stranka neodvisnosti) je po Haloga svoje strank? izjavil, da bo glasoval za proračun. Omenil ie zakene, sklenjene v zadnjem času, ki dokazujejo, da današnja vlada skrbi za blagor dežele. Narodnosti in socijalni demokrati obrekujejo ogrsko zakonodajo v tu - in inozemstvu, češ, da zatira narodnosti. Govornik je pokazal na narodnostno razmerje vv Avstriji, na boje med Nemci in Cehi na Češkem ter je apostrofiral ogrske narodnosti, naj opuste neprestana pritoževanja in nai z obemi rokami primejo za mirno roko, ki se jim ponuja, kajti govornik je prepričan, da bo to bolje narodnosti (Pohvala). Gotovi krogi v Avstriji, kakor dr. Lueger in njegovi pristaši, bi radi za Ogrsko volilno reformo, s katero bi se na Ogrskem ustvarile take razmere, kakor obstojajo v Avstriji. Gospodje bi bolje storili, ako bi pometali pred lastno hišo. Prepričani naj bodo, da ne prikrojimo naše volilne reforme po avstrijskem receptu, kjer so nekoliko mesecev po uvedbi volilne reforme nastale razmere, ki so onemogočile sestavo parlamentarične vlade. V zvezi z ve-Iikosrbsko propagando objavljena razkritja proti osebi trgovinskega ministra in stranki neodvisnosti so zgolj obrekovanja.
Ni dvoma, da delajo gotovi krogi na Dunaju propagando za Veliko Avstrijo in Veliko Hrvatsko. Pričakujemo cd avstrijske vlade, da bo proti takim agitacijam, naperjenim proti ogrski celo skupnosti, prav tako postopala, kakor postopamo mi proti velikosrb-ski propagandi. Govornik je zagotovil vlado zaupanja stranke. (Živahna pohvala in ploskanje.)
Del. Babic-Gjalski jo izjavil, da bo glasoval proti proračunu radi politike, ki jo vlada vodi na Hrvatskem, Kar se tiče aneksije Bosne, bi bila ista le tedaj upravičena, ako bi bila vsled te aneksije hivatski in srbski narod združena v državen organizem.
Ko je pričel svoj govor posl. Vajda (Romun) je zaklical posl. Nagy (neodvisna levica): Madjar ne posluša tega podleža. Pojdimo ven I! Predsednik je pozval posl. Nagv-ja na red. Večina posiancev je šia iz dtoraue, ostali so le poročevalec, narodnostni poslanci in Hrvatje.
Posl. Vajda je rekel, da so Romuni vedno storili svojo dolžnost nasproti prestolu in domovini. Rekel je, da ima v Avstriji slovanski element že pretežje. Tudi na Ogrskem si slovanski element pridobiva vedno več tal in bo s časom stiskal ne le Romune, ampak tudi Madjare.
Govornik je konečno izjavil, da bo glasoval proti proračunu. — Na to je bila razprava prekinjena in odgodjena na jutri.
IZ BALKANA.
Srbija.
Beligrad, 18. — Na vseučilišču hočejo slušatelji štrajkati. Vršijo se še pogajanja. Tehniki zahtevajo, da se vseučilišče zapre in da se dijake pozove pod orožje. Vojni minister je dijaški deputaciji izjavil, da izposluje pri uaučnem ministerstfu, da se vseučilišče
zapre, ako se prijavi za vojno službo 300 dijakov.
Pariz, 18. — Francoski minister ?a una-nje stvari Pichon je priporočil dra. Milova-neviću. da išče zbliženja z Avstro-Ogrsko. To da bi bila v tem času najpametneja politika Srbije.
Petrograd, 18. — Tukajšnje srbsko odposlanstvo nabira javno dobrovoljce za slučaj vojne. Včeraj je bilo v5prejetih 600 večinoma dosluženih vojakov tudi Častnikov, ter go3pa za „rdeči križ".
„Novosti" poročajo, da se je do sedaj upisalo nad 2000 dobrovoljcev. Vojake nabirajo tudi v Moskvi.
Zaplen eno orožje za Srbijo?
Iz Soinograda poročajo, da je carinski urad zaplenil 79 zabojev z Francoskega, v katerih so bili vojaški revolverji in streljivo za Srbijo.
Opomini zastopnikov velesil radi srbskega oboroževanja.
„Times" poroča iz Beiegrada, da bo se v soboto zastopniki velevlasti posvetovali v ruskim odposlanstvu. Velevlasti soglašajo v tem, da je potrebno opominati srbsko vlado radi neprestanih vojaških priprav ; tenor tega opomina pa li še določen.
Kompenzacija Srbiji.
Kakor javljalo in Carigrada, je srbski delegat Novaković sporazumno s Črnogoro zahteval, da se v slučaju, ako bodo pravoslavni Bolgari v Makedoniji £e nadalje podrejeni bolgarskemu eksarhatu, obnovi srbako-pravoslavni patrijaihat v Ipeku, ki je bil odpravljen leta 1765. — Turški vladni in mla-doturški krogi niso naklonjeni tej zahtevi Srbije in zato se more z gotovostjo reči, da Srbija s to zahtevo ne prodre.
Kralj Peter obolel.
Beligrajika „Štampa" je prinesla een7.a-cijcnalno vest. da sa je kraljeva bolezen ar-teria sclerc3a obrnila na slabše.
ČRNAGORA.
Crnogora pripravljena za vojno.
Praga., 18. — „Narodni Llsty" poročajo iz Cetinj : Černogorci so nastavili topništvo na platiiai Lovčen. V klancu Duga, ki vodi iz Crnogore v Hercegovina, je nastavljeno 8000 črnogorskih vojakov. Promet nad Kotorom ia Cetinjami je že dva dni pretrgan. Topovi na Lovčenu gospodujejo nad Kotorom in obmejnimi av&troogrskimi! trdnjavami. Vojaške in upravne arhive so iz Kotora prenesli v druga dalmatinska mesta. Cerkvena oblatt je dala tudi drugam prenesti dragocenosti iz katoliških cerkev. Černogorci ne prihajajo na trg v Kotor že teden dni. — Klanec Duga ja močno utrjen. Brzojavni promet s Cetinjem, ki ga posreduje avstrijski brzojavni urad v Kotoru, je prekinjen.
Dunaj, 18. — Vojaški krogi potrjujejo informacije od vojaške strani.
TURČIJA.
Carigrad, 18. — Govori se, da ceni novi francoski finančni reformator Laurent turški deficit tekočega leta na osem milijonov funtov. Turško-srbsko-črnogorska sveza ne obstoja.
Carigrad, 18. — Veliki vezir dementira vest o turško-srbsko črnogorski zvezi proti Avstriji,
Otvoritev parlamenta.
Carigrad, iS. — Minister za notranje stvari je izjavil, da bo turški parlament otvorjen 1. decembra.
Avstro-ogrsko-romunska trgovinska pogodba.
V torek so bila oticijolno prekinjena pogajanja, ki so se vodila med Avstro-Ogrsko
—	Da, da, to vemo vsi, da smo slovanski bratje, da smo jedno in da nas isto solnce greje in isti led bije ! — se je vmešal zagrebški odvetnik Suvaković, ki je še le v zadnji čas stopil na stran Gaja, ko so Ma-djari uprav besno začeli proganjati vse, kar ni madjarsko. V duši svoji se še ni povsem spoprijateljil s štokavščino vsprejeto po Gaju. On je dajal prav Kristijanoviču, ki je branil kajkavščino. Zato je nadaljeval tudi sedaj : Vidite kako smo dokazali, da ljubimo slogo in jedinstvo naroda, ko smo opustili naš domači govor ter vsprejeli za knjigo našo dolnjo srbsko besedo!
—	Nehaj, prijatelj, se je spustil v govor Ristović, to ni tako. Niste s tem vsprejeli samo srbske besede; ta govor govore tudi vaši Ijndje, ki pravijo, da so Hrvatje -zdi se mi celo, da jih je mnogo več, nego vas, ki govorite „kaj". In da niste vsprejeli ničesar, kar ni tudi pri vas domače.
Gaj je pokimal z glavo v znak odobravanja. In potem je začel govoriti svojim izrednim načinom o veliki resnici, da je od Alp sem do pred Carigrada jed^n in isti
narod, od Jadranskega do Črnega morja domovina istej^in jedini materinski besedi, od Donave do Skadarskega jezera ista in jedna narodnost, ki jo mora tu neprestano ljubiti vsako srce, a tej ljubezni ne sme in ne more stavljati mej ni različno veroizpovedanje, ni različne državne meje; nič, nič, vse mora objemati ta ljubezen, Čim gre za svojo kri in svojo besedo.
Gajeva beseda je z vsakim danim hi,iom postajala silneja in močneja. Vsi navzoči so kar viseli na njej. Vze je poslušalo neizrečenim uživanjem in neopisnim navdušenjem velikega govornika in organizatorja. A, ko je omenjal, kako nam mora biti naravnost draga in sveta iztočna cerkev, ker čuva v svojih knjigah in v svoji službi sveto besedo in sveti govor naših slovanskih prvoapostoiov, to skupno in vzajemno besedo „naših dedov", tedaj ni moglo oduševljenju in vzburjenju zadoščati verno-čisto pobožno poalušanje, pov-zdignena srca so morala dobiti oddaška v navdušenih vsklikih govorniku in slovanski slogi — slovanski vzajemnosti.
(Kcncc prib.)
Btran II
»EDINOST« Štv. 320
V Trstu, dne 19. novembra 1908
za sklep nove trgovinske pogodbe. V petek prevzemamo vlogo posredoval-zapustijo romunski delegati Dunaj.	(cev med ekonomskimi prizadeva-
Naši denarni zavodi v Trstu.
„..Ancora una banca slava a Trieste !.... Tako kliče bolestno in obupno italijansko novinstvo na glas, da ljubljanska kreditna banka otvarja svojo podružnico tudi v tem mestu, in to ravno na Borznem trgu št. 10, kjer je bila do nedavno Mandelnova menjalnica: Ali Italijani so heroji tudi v obupovanju. „Naj le pridejo, naj izkoriščajo ..naš" trg, „naše" kapitale — pravijo Italijani — ali ni daleč dan probujenja „domačih" sil, in potem, oh kako se bodo potem naglo selili ti „impo-■tori", ti tujinski usiljenci iz našega italia-mente italijanskega Trata !"
Ali ste čuli vi, dobro nam došli iz bele Ljubljane ? I Ne odlagajte, ampak naj vam bodo pripravljeni kovčegi! Kajti, „ako" se probude in „kadar" se probude „domači" elementi — e potem bi moglo biti nesreče!
Ali šalo na stran. To tudi ni lepo od nas. ako Be r o gamo obupu naših nasprotnikov. Obrnimo raje svojo pozornost k tolažil-nemu dejstvu, da se je v teh zadnjih par letih slovansko bankarstvo v tem mestu razvilo, kakor se je bilo komaj nadejati. In vprašajmo se, kake koristi more pričakovati od tega napredka naša narodna stvar v Trstu ?
Ko sta tu otvorila svoji podružnici češka zavoda „Osrednja banka čeških hranilnic" in „ŽivnoBtenska banka", se je ▼ italijanskem novinBtvu razvnela jako obsežna razprava o bankarskem življenju v Trstu. In preštevajoč in odbijajoč gole številke so došli Italijani do zaključka, da sicer posedujejo nekoliko denarnih zavodov, ki nosijo italijanska imena, ali v resnici da so to — podružnice nemških zavodov ali njihovi priveski. Bilance vseh teh „italijanskih" zavodov so sestavljene v italijanskem jeziku, ali suhe številke tisočev in milijonov predstavljajo po ogromni večini nemške kapitale in nemške — dobičke!
Iq potem so prišli Italijani do zaključka, da ni dovolj, ako se le protestira proti novemu prodirovalcu — slovanskemu kapitalu, ampak da mu treba postaviti nasproti bojni italijanski kapital.
Tresle so se gore in porodile so — miško. Akademiki so se izcrpili, a praktiki so ostali laudatores temporis acti, Dnevne knjige obstoječih naših denarnih zavodov v Trstu mogle bi pripovedovati, kako je hrup italijanskih novin ostavil tisto vreme, ki je je našel.
Ali v našem financijelnem in trgovskem svetu se ni opešalo. Kakor smo naglasili že v začetku začenja svoje delovanje tudi peta slovanska banka v Trstu, podružnica ljubljanske kreditne banke. Čujemo pa, da nam najbliža bodočnost donese v tem pogledu š e eno ali dve pridobitvi.
Vendar bo kdo vpraševal: ali ni to preveč za nas P Ali ne dovede to do nevarnega tekmovanja, ki bi moglo kompromitirati, kar je pridobljenega ?
Ako hočemo biti tesnosrčni tudi ob tej priliki, ako hočemo po sili povsodi igrati le podrejeno vlogo, zadoroljevaje se z mrvicami z bogataških miz — e potem bi res ne trebalo za tržaške Slovane drugo nego kaka hranilnica!
Ali dosedanje izkustvo s „posojilnico in hranilnico", ki je prva v Primorju vzdignila
nji severa in juga?!!
Ako si ogledamo naš položaj v Trstu s svojega stališča, uverimo se, da ta trg nudi Še mnogo in mnogo dela in zaslužka. Osvajati moramo nova področja in pridobiti zopet, kar nam je odnesel tujinec! Na tem polju bo posla v ozbilju tudi za podružnico ljubljanske banke, a mi bomo srečni, ako tudi ona doprinese svoje, da se otresemo tujega va-ruštva.
Da ne bi se komu fraza „da se otresemo tujinca" zdela pretirana, češ, mi smo narod siromakov, velikik kapitalov nimamo itd.
Ali sledite dogodkom s kranjsko hranilnico ? Tudi ona je zastopala naš „narod siromakov", naše „male kapitale" itd. Ali, ko ko se je vse to preštelo, pokazalo se je, da je bilo tu nekoliko — milijonov!!
Naj se probude tudi oni našinci, ki so svoje „male kapitale" shranili v tukajšnjih italijansko-nemških zavodih; pa boste čuli o številkah, a kakoršnjih niti ne sanjate.
Mi pravimo zato: naprej! Slovanska stvar v Trstu zahteva največ gospodarskega dela. Razvoj bankarstva pa kaže najlepše rezultate tega dela.
Beležimo torej z zadovoljstvom tudi osnutje tretje podružnice našega ljubljanskega zavoda. Kakor stoji podružnica ljubljanske kreditne banke v Celovcu na narodni meji, da odbija nemško poplavo, s severo-zapada, naj tudi podružnica v Trstu stopi v kolo bo-riteljev za osvajanje Trsta in morja za naš narod — za Slovanstvo ! !
Franko-British Extibition London (Shepherd's Bush) 1908
(Izvirno poročilo) II.
(Zvršetek tega članka).
Šolnik in pedagog sta se mudila izlasti dolgo v paviljonu za vzgojo. Francozi in Angleži so pokazali vse, kaj so storili najboljšega na tem polju. Znamenite šole so bile ponarejene v modelih. Zbrani so bili vsi učni pripomočki in tudi izdelki otrok. Zlasti lepo je bilo videti modele onih angleških šol, ki so vse poletje na planem tako, da so otroci zavarovani le proti solncu.
Ob lepih dnevih ne rišejo otroci nikdar v sobi. Učitelj jih jemlje s seboj na polje, ali gozd in otroci rišejo tam cvetice, hrošče, metulje, hiše, sploh vse, kar njim ugaja.
Angleški časopis „Daily Mail" *), t. j. „Dnevna Pošta" je imel ravnotako svoj lastni paviljon, kjer si si v pol ure vse ogledal, kar je treba tako velikemu in modernemu časopisa, da ustreza zahtevi in potrebi občinstva. Na eni strani si videl neprestano tik-takanje brzojavnih aparatov, ki registrirajo najnoveje svetovne in športne vesti, tako, da jih besedo za besedo, kakor jih stroj rnproducira, takoj lahko čitaš. Drugje sv delali stavci na svojih strojih: pritiskali kakor na klaviaturo in vlivala se je črka za črko. Malo naprej so delali drugi iz tega stereotipne plošče za rotacijsko mašino, ki tiska časopis in zlaga po 50 in 50 izvodov vkup.
Paviljon mesta Pariz, za katerega je izdala pariška občina tretjino milijonov frankov, je kazal vso lukrativno in naj-modernejo municipalno upravo tega velikega mesta. Jako krasna je bila tu v modelih predočena kanalizacija Pariza in pa stroji, ki
prodrl te prostore ; ljudje so govorili le šepe-aje med se seboj.
Temu so odgovarjale tudi slike in njih sužeji. Dočim slika Anglež lepe pokrajine, konje, lepe pse, lepe ladije in lepe žene — vse z enako eleganso in preciznostjo, imenitno in mojsterski, a brez notranjega ognja in brez navdušenja, hladno in brez vsake nervoznosti, kakor je ves angleški narod po svojem značaju miren in previden ; dočim je angleški umetnik v izberi sužeja vedno enostranski, ter slika in upodablja samo to, za kar se zanimajo le najfineji angleški saloni s svojo luk8urijoznostjo in svojim sterilnim komfortom, ki se mu zdi človeško življenje udobno še-U tedaj, če je mehko poBtlano s svilenimi blazinami in ki zato oholo prezira vse to, kar ga more spominjati, da je preko vsakega demanta tekla človeška kri in da je potegnjen vsak biser iz dna morja z življen-sko nevarnostjo potapljača — — — je pa francoski umetnik vse nekaj druzega.
Gotovo: Anglež ne govori o teh slikah s podobnim navdušenjem, kakor pisatelj teh vrst, po čegar žilah se pretaka živahneja južna kri. In njemu bo neumljivo, da se umetnik, ki mu duh plava vendar vedno tako visoko, more pečati tudi z revščino in bedo človeškega življenja.
„Zahvala": ozka poditrešna sobica. Pod oknom sedi mlada, bleda mati z detetom v naročju. Mož njen zagrablja razjarjen za polomljen stol in ga hoče zalučati proti svoji ženi. Divje so mu zmršeni lasje, srajca pod vratom odpeta, iz oči mu plamti alkohol. Žena njegova pa čepi brez strahu pod oknom mirno kakor nebeški angelj ; le svoje dete stiska topleje na vvojo stran in pričakuje tako zahvalo za svojo ljubezen.
„Žrtev svojega poklic a" : na velikem platnu kaže umenik prizor iz pariške celice. Veliko poslopje žari v plamenu in gasilci delajo na vso moč, da ustrahujejo rdečega petelina. Brizgalne mečejo visoko tja gori vodo skozi okna in na strehe.
Drugi si delajo vhod v hišo, da najdejo kje pravo ognjišče. Pod težo nabrizgane vode se je udri strop. Žareči tramovi so podsuli pod seboj neustrašenega gasilca, ki si je delal pogumno pot skozi skozi dim in plamen. Tovariši so ga izvlekli obžganega in že mrtvega izpod razvalin: Slika kaže trenotek, ko ga nesejo otrpnega iz hiše k nosilnici. Pot jih vodi mimo javnih funkcionarjev in minister si razkriva glavo pred tem priprostim možem ki je izdihnil, ker je izpolnjeval j>vojo dolž-
zastavo naše ionske, pl tudi poE	«" aUtijo vodovodne
■	~	■ ■	C6V1.
emancipacije, in potem posebno vspeh. „Ja-	j a ^ in Teđno bogato obi.-
dranike banke , ta nam more .lnžih uzorom	palača za či.to umet-
moderne borbe našega kapitala za osvajanje	Qd £ izmod največjih angleStah
Trsta in morja — delo in vspehi torej teh	... . . M ? . bu J	.
cheb zavodov — da niti ne omenjamo osta- ? . ^ .in, ,p 7 J® - ,,Jl lib — nas uveriaio daia Trst z« K,n.ka) nekaj del. Zbirka je obsegala nad tn
v a n s k? k anp t. lV i n slo v a n o «?<*	tak°-	tDar°đ
ekonomsk o^d elavnost bogato, ne- * Pte^o Nekdaj 7-izmerno polje, ki treba samo primernih ^segala tttran, ki jin do tezto se Kdaj vi
mišic za obdelovanje.	P	| detl zb™lh enem mestu, imenujejo samo
i j;____i . j J imena kakor Rodin, Garrjere, Bartholame,
Ne trdimo s tem da bo petahdeset	d chavanne, Corot, Reynolds, Ram'
naših bank imelo dovolj posla s kapit&lom,l	. • m '	' J '
ki je sedaj v rokafc slovanskega gospodarja!1^ ^'^kaT sl nam ie Pa tudi kazala vsa
a^ ZtrJkTV P84"" ° 0e' r^ razlil^med temperamentonf in bivstvo van jem
za njih se zadostovali samo posojilnica in ,,__,____- - u;io „„j-i; '
Jadranska banka.	j obeh narodov Palača je bila razdeljena v
Toda Trst je pomorski emporij, trgovska d™.dela> .^terih enega so angažirali An-ve« med Balkanim in monarhijo, med preko-' elež\''»V™, ^elki, drugega pa so uredili morskim svetom in Avstrijo A čegav je ^pet Francoz]e s svojimi umetniki. Balkan čegava monarhiia	d t ki '	ez dvoma le	»ngIeška zbirka
trgovski potenciji ? Ako ne vse? pa "dobrim' }£ra81ia * *adi ."anžiranje ter razdelitev luči delom, a z ozirom na neke predele je to'Ah81 ff1	J franC03^
i z k i j u č n o a 1 o v a n s k o naše' In do' delek' 80 h Je zdel°' kakor da 86 2% °dprl° sedaj je bil ta emporij samoitalijanski, ker' Pred *T0>jmix očmi nekaj pov8em. njegov slovanski promet ni pospeševal na-!	lePšeSa' neS° 80 10 ,meU An*
rodnih interesov. Da, došli so Nemci pred1 gležl*	.	. ,, . .
nami, da mesto neokretnih Italijanov bodo' Francozje so svoj oddelek v resnici posredovalci med nami. In tako neopaženo °Prem,h tako> da P«atelj teh vrst, ki je videl so ut dili svoje pozicije na tej oba'i pa jim že mnoS° Podobnih zbirk po največjih mestih Še vedao precej služimo in robujemo'tako mi srednJe Evrope, vendar kaj tacega Še nikjer kakor Italijani.	*	j ui zapazil.
Ali sedaj se iz naših vrst pojavlja zdrava' Luč bila ohraniena v nski polutemi, reakciia. Skromne začetke naših domačih ikl morda najbolj pnja vsprejemljivosti naSe ljudi j so imeli naši bratje iz središča domo-duše; Podušen Je bil vsak najmanjši svetlobni vine in hrvatskih nam dežel in danes smo žarek» tako» da le prevevalo ves prostor precej poskočili naprej na potu k osvobojenju	tajinstveno-žalostno. Človeku se je
te pozicije za nas. i zdel°' kakor đa ie s^P11 v BockUnov gozd Je-li to prisvajanje tujega? Ne, tu ne'fh pa v tako svetišče, kakor je stolna cer-; i-— _	-----•• _ -t----*ev v Kolnu. Predenj se je oko privadilo tej
- -___l.l	a	■ •	______-1 *
cesarja vendar napravilo utis dejstvo, da se je blizu vse javno mnenje v Nemčiji postavilo na stran kaacelarja. Celo taki listi, ki so mu vedno nasprotovali, so te dni pisah ugodoo zanj. Je pač v Nemčiji prepričanje splošno, da se je cesar Viljelm dal zopet grdo zavesti od svojega impuljzivnega temperamenta. Če bo priobčenje parlamentu ugodno za Biilowa, bo to imelo pomen, da se mora cesar Viljelm enkrat — pokoriti.
Ogrska
nost.
C. Pleško.
mislimo govoriti o morali v trgovini. Alittudi, že abstrahiramo od tega, moremo naglasiti: kaj je naravnejega, nego-li to, da se osvodimo t u j i n s k i h p o s r e • dovalcev in varuhov, da sami
luči, je postalo tudi v tvojem srcu nekaj resnega; bal si se preglasno stopiti, da bi ne motil tega miru. Noben dekliški smeh ni
*) Izgovori D®U M*l.
Vprašanje italijanskega vseučilišča.
Sinočnjemu „Piccolo" poročajo z Dunaja, da se je zbralo pred parlamentom kakih 200 italijanskih vseučiliških dijakov, da čujejo odgovor naučnega ministra na njihove zahteve glede osnutja italijanskega vseučilišča. Od poslanca Bugatto so doznali, da minister zahteva še par dni odloga, predno stori svoj sklep.
Odbor italijanskih dijakov pa je sklenil, da se priredi nemudoma — demonstracija !! In res so šli dijaki, uvrščeni v kolone pred naučno ministerstvo, kjer so kričali: „Hočemo vseučilišče v Trstu! Vmes so tudi žvižgali. Od tudi so šli dijaki zopet pevaje pred parlament. Tu so jednako kričali kakor pred naučnim miniserstvom. Potem so Šli njihovi delegatje k rektorju, da v zadnjič zahtevajo zadovoljivega odgovora na njihovo opo-menico.
Italijani se menda še niso ničesar naučili iz — nevspehov dosedanje njihove borbe za vseučilišče. Mari še vedno mislijo, da si s krikom, pevanjem in žvižganjem izsilijo vseučilišče ? !! Poulične demonstracje imajo svoj pomen in namen, ali ta je le omejen. Taka demonstracija je le afirmicija želje in volje. Več pa ni, izlasti pa pri tako malo številnem narodu, kakoršen so Italijani u Avstriji. ^Zadnjič" — pravijo — zahtevajo ugodno rešitev. To bi bil torej — ultimatum ? Kaj pa potem ? Nam se ubirajo ustnice na smeh, ker res ne vemo, kako hočejo potem s silo pripomoči svojemu postulatu do uresničenja ! I Mari hočejo začeti revolucije ? ! Ali morda jamstvo, da Italija napove Avstriji vojno ?!
Slepci in nespametneži!
Ali res mislijo, da jim vlada uradnim potom ustanovi vseučilišče v Trstu, ne da bi j vprašala parlament za dovoljenje — stroškov ? !
In dalje : ali ne vedo, kako je sestavljen ta parlament ?! Menijc-li še vedno, da dobe j vseučilišče proti volji Slovanov ? 1
Pot do italijanskega vseučilišča vodi jedino le skozi sotesko sporazumi j enj a s Slovani!! Dokler ne pridejo do tega spoznanja, ne dobe vseučilišča. Ša le tedaj, ko pri nas doma privole v pošteno spora-zumljenje z nami, bo izpolnjen prvi pogoj za uresničenje tega njihovega postulata. Stremijo naj se in naj enkrat izpre^idijo, da njihova dosedanja pot jih ni dovajala do cilja! To jim govore dosedanje izkušnje. Kaj so dosegli n. p. z včerajšnjo demonstracijo ? Odgovor daja poročilo v „Piccolu" nekoliko aretacij !!
Rancelarska kriza v Nemčiji-
Iz Berolina poroča neka vest, da se danes priobči rajhatagu vspeh zadnjega burnega razgovora med cesarjem Viljemom in kance-larjem Biilowom. Z9 včerajšnje vesti so po-ročale, da se je položaj zasukal na bolje za — kancelarja in da je vsa nada, da ostane J na svojem mestu. To bi pomenjalo, da je na
Andr&33y-j8va volilna reforma v nevarnosti ?
Iz Budimpešte javljajo: Neki člen vladne stranke je izjavil da iz Andrassy-jeve volilne reforme ne bo nič, češ, da so ž njo vse stranke nezadovoljne. Neki zastopnik ljudske stranke je izjavil, da je volilna reforma preveč konservativna. Socilalisti so jej itak nasprotni. Omenjeni politik je rekel, da volilna reforma pade največ radi tega, ker preveč favorizira Žide.
Hrvatska.
Nov kandidat za djakovsko škofijo.
„Hrv. Sloboda" poroča iz Djakova, da so se te dni v strogem inkognito mudila tamkaj novosadski veliki župan Balla in neki zaupnik bana barona Raucha in da sta obiskala posvečenega škofa dr. Voršaka, nakar sta takoj odšla iz Djakova. Balla, emisar ogrske vlade, je baje posredoval, v stvari spopolnenja djakovske škofijske stolice, za katero se ima kandidirati škofa dr. Voršaka.
Drobne politične vesti.
Jezikovno vprašanje v Dalmaciji. — Dalmatinski Italijani se baje bojejo, da na novo uradništvo ministeratvo završe italijanske opazke, ki so bile predložene namestnistvu Nardelli-ju za časa jezikovnih konferenc.
Dalmatinski deželni zbor bo baje sklican v drugi poslovici decembra.
Dnevne vesti.
Nepoštena agitacija. Naši Nemci in njih zavezniki Italijani gledajo nevoljno na naš gospodarski napredek, na našo gospodarsko organizacijo, posebno pa sijajne vspehe narodnih denarnih zavodov.
Minoli teden je hotel nemški ekonomski list „Ost. Volksmrt" izpostaviti zasmehu naše slovenske derarne zavode s trditvijo, da slabo gospodarijo, ter je citiral v dokaz za to ljubljansko kretitno banko. Trdil je, da je izgubila pri predilnici v Litiji ogromne svote. In tako da gospodarijo tudi drugi slovenski denarni zavodi. To notico je hlastno pograbil seve tudi tržaški „Piccolo" ter se silno veselil na tem nevBpehu rečenega denarnega zavoda!
Prenaglo se je veselil ljubi ,,Piccolo" in mu hočemo zopet enkrat pokazati, na kaki slabi podlagi zida, ko se zanaša na lažnjiva poročila svojih nemških bratcev, priča dejstvo da je ljubljanska kreditna banka za svojih — 673.000 K do zadnjega vinarja povsem varno uknjižena na prvem mestu, dočim so nemške banke brez vsake uknjižbe angažirane z veliko večini svotami — torej visi njihov kapital v zraku, o čemer seveda „Ost Volkswirt* modro molči 1
„Piccolo" le veseli se dalje, saj s tem varaš le sebe in svoje čitatelje !
Mi imamo pa le izgled več, kako se — „Piccolo" udeležuje vBaka četudi na nepošta-neje agitacije proti našim denarnim zavodom.
Volitve v prestojništvo delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu so razpisane na dan 16. decembra t. 1. Letos izstopivši členi predstojništva in njih namestniki pripadajo tem-le kategorijam: Kat. I. železnico, podjetništvB za prevažanje in skladišča blaga Kat. II. Rudarstvo in plavžarstvo, kovinar-stvo, stroji, orodje itd. Kat. VI. Papir in usnje, lesne snovi in rezljanje, kmetijski in gozdarski obrati, mlini. Vsi ti podjetLiki in zavarovanci vsake omenjenih kategorij volijo v predstojništvo po enega člana in enega namestnika. Glasovnice se pošljejo volilceai najkasneje do 17, novembra. Reklamacije je treba pošiljati do 1. decembra volilni komisiji delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, Via Valdirivo št. 40, II. nadstropje. Tu leže na vpogled tudi voiilni imeniki.
Slovenski volilci naj dobro shranijo glasovnice in naj čakajo na poziv v dlovenik h listih, kako jim je postopati !
Dobro mišljen opomin. Iz Bazovice nam pišejo- Kakor smo doznali, pride k nam kakor župe-upravitelj g. kapelan Sonc, doslej v
Baljunc^ ^ kapelan Sonc zaslovel zlog svojih strastnih agitacij proti sedanjemu na-rodaemu vodstvu v Istri, in ker bo hotel morda tudi pri nas nadaljevati to svojo, Vri pričo našega prekernega položaja sa narodno stvar nevarno delo, smatramo za svojo dolžnost, da mu že sedaj na tem mestu izpre« govorimo iskreno besedo — do bromišljeo in pošten opomin.
Ve naj, da smo pri nas pripravljeni na najodločneji odpor, ako bi se hotelo zanašati razdor v naše narodne vrste. Neizprosno se bomo upirali vBakemu poskusu, da bi se pri nas na mesto neizogibno p o t r e b n ega boi a za narodno stvar zanesel, ne le nepotrebni, ampak narovnost pogubni mejsebojni boj. ^e
V Trstu, dne 10. novembra 1908
a EDINOST* 5tv. 320
Stran III
bomo dopuščali, da bi se to, kar si je skozi leta gradilo, s težko muko, sedaj podiralo.
Naš opomin je povsem dobrohoten in naša želja je da bi z novim župe-upraviteljem živeli v dobrih odnošajih, v božjem miru — na korist naroda in vere. Pri nas naj ne išče župe-upravitelj liberalcev ali sovražnikov vere, ker jih ni! Naše ljudstvo, mi vsi smo verni, spoštujemo duhovščino, ali smo tudi zvesti sinovi svojega naroda. Od te zvestobe ne odnehamo nikoli in nikomur na ljubo!! Tudi ne kaki namišljeni nevarnosti za vero in cerkev, ker — kakor rečeno — take nevarnosti pri nas ni!!
To Bporočamo že danes novemu gospodu župe-upravitelju že danes spoštenim in do-brohodoim namenom. Mi ne zahtevamo od svojega dušnega pastirja, da bi se z nami pajdašil morda ob čaši rujnega vinca; želimo le — mir! Od g. župe-upravitelja je torej odvisno, ali bo imel pri nas prijeten mir, ali pa — vojno. Da mu pa v eventuelni borbi ni zagotovljen časten vspeh, o tem ga menda že pouče dogodki v Buljuncu !!
Trgati ali izrezavati znamke iz poštnih 3premnic, poštnih in plačilnih nakaznic je prepovedano. Povodom prejema zavojev ali plačilnim nakaznicam so prejemniki samo upravičeni si pridržati odrezek poštne spremnice ali nakaznice. Na spremnicah ali poštnih nakaznicah prilepljene znamke ni dovoljeno prejemnikom niti deloma odtrgavati ali izrezavati.
Poštna uprava si pridržuje pravico zavrniti izročitev zavojev ali denarnih zneskov in smatrati pošiljatev kot nevročljivo, če je prejemnik proti tem d^h čbam, znamke iz poštne spremnice ali poštne nakaznice odtrgal ali iz-rezal in Be branil iste dati nazaj ali pa povrniti njih napovedano vrednost.
Telefonska zveza Trst—Opatija je popolnoma vzpostavljena in se otvori 18. t. m.
Naznanilo učiteljem. Izpiti vsposobljenja za ljudske in meščanske šole prično pred c. kr. izpraševalno komisijo v Kastvu dne 7. decembra 1908. Tozadevne prošnje naj se dopošljejo omenjeni komisiji potom okrajnega šolskega sveta najpozneje do 1. decembra t.
1.	— Prošenj, ki prispejo pozneje, ne bo možno uvaževati.
Našle so se šolske knjige neke deklice III. razreda slov. šole. Kdor jih je izgubil naj se obrne do gospoda Wirknerja, Campo S. Griacomo št. 3.
Zvišanje plač orožništvu. Vsako leto od
2.	decembra letos naprej bo dobivalo 100 postaje vodij in titularnih stražmestrov zvišano plačo za 200 kron.
Tržaška mala kronika.
Nevaren gost. Včeraj zjutraj ob 8. uri je bil aretiran tridesetletni Anton Vrabec, iz Trsta, stanujoč v ulici Rossetti št. 7, ker je razbil dve šipi kavarne Moncenisio v (vredno-30 K, ko ga je ratakar radi razsajanja zapodil.
Skladišče bakra sekvestrirano v neki kočiji. Ob 1 in tričetrt je bila včeraj na ovadbo nekega konfidenta pri carinskem uradu na pomolu Sanita ustavljena kočija, v kateri je sedel kcčijaž Ivan Randic, Bilo je v kočiji 150 kg bakra. Sumi se, da je kovina bila kje vkradena.
Tajinstvena strelna rana. Včeraj zjutraj ob 11 enčetrt prišel je na zdravniško postajo miad mož, star 30 let. zasebni uradnik, stanujoč v Barkovljah, ki je imel strelno rano aa ievi roki. Ni hotel navesti, kako jo je dobil.
Tri Madjari okradli kmeta. Ob prihodu poštnega vlaka iz Dunaja ob 10*25 so bili zahtevo gledališkega imprezarija aretirani Teodor Weiaz, star 25 let, Aleksander Raisa star 16 let in Viktor Gezet, star 19 let, vsi trije iz Ogrskega.
Pridni mladeniči so med vožnjo okradli nekega kmetiča, ki to ni zapazil. Kovač pa jih je zapazil, ko so si delili plen.
Loterijske številke izžrebane dne 18. t. m. 1908.
Brno 49, 69, 32, 7, 35.
Inomost 90, 34. 76, 45, 84.
Smelnica. Oče : Minka. te knj ige ne
smeš čitati ! — Hčerka : Papa, jaz se moram vendar upoznati s knjigami, da jih bom nekdaj morala svojim hčeram prepovedati.
Koledar in vreme. Danes : Elizabeta vdova — Jutri : Feliks Valois s Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -+- 12 Cels. Vreme včeraj : deževno.
Vremenska napoved za Primorsko: Oblačno :n deževno. Zmerni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. Počasno boljšanje.
Društvene vesti.
V ..Narodnem domu ' pri sv. Ivanu se bo
v soboto 21. t. m. vršila slavnost a plesnim v, nekom v korist ('iril-Metodove podružnice i-i nabavo telovadnega orodja. V plemeniti namen bodo sodelovali iz prijaznosti noleg domačinov tudi gospodje : Boroščakov, Stoka in Verovšek. Začetek ob 4. uri pop.
Iz zavoda sv. Nikolaja. Zavod sv. Nikolaja bo im-1 v nedeljo 22. t. m. ob 4. uri pop. svoj letni občni zbor, na kateri se uljudno vabi vse p. n. družabnice in vsa službujoča dekleta, da se polno številno udeleže. Po občnem zboru bo igra, deklamacija, kar bodo proizvajala naša dekleta.
Ker je zavod sv. Nikolaja tako koristna aaprava in zasluži vse zaupanje, nadejamo se,
da se tega zborovanja udeleže vse bivše in sedanje gojenke, pričakujemo tudi naše rodoljubne gospe in gospice.	Odbor.
Akad. društvo slovenskih agronomov — wKras" ima svoj III. redni občni zbor zimskega tečaja dne 21. t. m. ob 7. in pol uri zvečer v lokalih restavracije »Eiiaabethof« XVIII. GrentzgaBse 1555. z običajnim vspo-redom.
Prijatelji društva dobro došli!
Zahvala. Podpisani odbor se tem potom prisrčno zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli, da je I. kolesarski družinski večer tako krasno vapel. Posebno hvalo izrokamo gospicama Katalanovi in Srkovi ter gg. Irgo-liču in Sili. kakor tudi slavnemu glasbenemu društvu „Trst" za blagohotno sodelovanje. Hvaležno omenjamo tudi požitvovalnosti naših členov iz Sežane, ki so v jako lepem številu prihiteli na našo prireditev. Hvala tudi slavnemu občinstvu, ki nam jo izkazal svojo simpatijo s tem, da si je udeležilo tako mnogoštevilno našega večera.
Hvala vnovič ter „Kolesarski" Zdravo !
Odbor T. k. dr. „Balkan44.
Darovi.
Za žensko podružoico sv. Cirila in Metoda se je nabralo v pušici pod cvetočo „Agave americana" v Skocijanu K 12.06. Darovali so: gč. M. Gombač in A, Grgič po 1 K, g. Daklevova družba iz Vrem več kron in drobiža. — Denar hrani uprava.
Naše gledališče.
V soboto vprizori naše gledališče znano burko s petjem in godbo »On in njegova sestra«. V nedeljo bo pa repriza krasne veseloigre ,.Katakombe".
Tržaška gledališča :
Politeama Rossetti. Danes zvečer ob 8, z opero „Eavorita", bo slavil vrli baritonist g. Stracciari svoj častni večer. Ob tej priliki bo pel, izven opere »Favorita«, v družbi gospice GMessich in g. Botteghelli, en komad iz opere »Ernani«.
F e n i c e. Nocoj ob 8. se ponovi ope reta »Vagabundi",
Vesti iz Goriške.
x Deželni odbor v zadregah. Luksuri-jozna deželna norišnica, ki jo |je sezidal na prav drago plačenem, a za tak zavod popolnoma neprimernem zemljišču ob Šempeterski cesti, ki bi bila morala biti že davno pre-| dana v porabo, še sedaj ni dovršena; flika > se še vedno na vseh krajih in oddajajo se ; nabave za potrebne predmete v tem času, ko bi bilo moralo biti že davne preskrbljeno za vse. Da se deželni umobolni, razstreseni večina po Italiji, ne premeste še tako hitro v domači zavod dokazuje dejstvo, da se je te dni mudil v Gorici psihijater Belmondo, vodja klinike za nervozne in umobolne na Padovanskom vseučilišču in ravnatelj tamošnje okrajne norišnice, v katero se prevedejo goriški umobolni, dokler se naš zavod ne otvori.
Deželni odbor je radi zamude in napadov zbog stroškov za norišnico v veliki zadregi ; išče torej pomoči na vseh straneh, da bi pred javnostjo opravičil neodpustno in protizakonito postopanje v tej stvari. V to mu mora služiti tudi nalašč poklicani in mastno plačani obisk omenjenega psihijatra, čegar izreke obelodanuje dež. odbor v svojem irre-dentovskem glasilu, in ki se glaae, kar se umeje samo ob sebi, le laskavo.
Ob tej priliki izbrbljava deželni odbor v svojem organu pa še druge zanimivosti, ki do sedaj še niso prišle v javnost, namreč, da je že prej povabljal druge ^illustre" laške učenjake, da si ogledajo uzorno goriško deželno norišnico.
Tako doznajemo, da je bil naročil za to vodjo okrajne norišnice v Vidmu, potem one v Arezzu, v Firenci in še druge, katerih njegovo glasilo ne navaja.
Kaj v Avstriji res nimamo nobenega psihijatra, da se slavni deželni odbor obrača vedao le na popolnoma nepoznane strokovnjake v Italiji ? Ali se pa morda boji sodbe domačih učenjakov?! Ali pa misli, da spadamo že k peteroroglati zvezdi? Vsekakor deželni odbor je radi norišnice v zagati, iz katere ga ne rešijo V3i laški učenjaki !
x Carine zveze po zapadnih Brdah. —
Deželni zbor goriški se je bavil že leta 1900 z napravo ceste Mulinut—Paternel—Kužia in je z orirom na nje nujno potrebo in da se zboljšajo cestne zveze v Brdah, dovolil podporo v znesku K 600. Ker bo se pa pogajanja o pokritju potrebščine zavlačevale, je i imela ta podpora zapasti, vsled česar se je I podaljšala do konca tekočega leta. Vlada je j za to cesto dovolila prispevek K 26.000 ne i da bi izdelala za njo popolen načrt.
Pozneje je sestavil stavbeni oddelek go-'riškega okrajnega glavarstva načrt za spodnji i del ceste, namreč za oddelek med Mulinutom


© Gumijevi izdelki in podmorske cevi.
š Josef Reithoffer'5 Johne Dunaj
Podružnica v Trstu - Corso 29 (6)
Zaloga hlačnikov, podvez za nogovice in obujke, lepenov, ženskih pasov iti.
Gostilna „Al buon ritrovo"
TRRT — Ulica Stadion št. 19	z lepim hladnim vrtom.
Toči se Istrsko, dalmatinsko, vipavsko pristno vino; PIVO DBEHEB prve vrste.
DOMAČA. KtraiVJA. KRAŠKI TERAN.	ANDREJ ITJBLAM, lastnik.
Fratelli Rauber E&SS'V?
Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. Lastna tovarna ustrojenih gornjih kož (tomaje) ■M Iz vrtni je naročbe za vse kraje v pokrajini. HB
ZOBOZDBAVHl' AMBDLATORIJ
Dr. Viktor Bondel
Trst, ulica San Glovannl J, I. nads.
9-1	3-6
Zaloga to- io isfizem. Tin, špirita in likerjev
in razprodaja na debelo In drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST
Via dell'Acqne Stv. 6. (IflSprotl lafe Cflltiale). Velik izbor francoskega šampanjca, penečih dezertnik talijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordeauz, Bui-gunder. renskih vin, Mosella in Ohianti. — Bnm i cnjak, razna Žganja ter posebni pristni tropinen 3c elivovec in brinjevec. — Izdelki 1. vrste, doSli i« dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki aa zahtevo in franko. — Razprodaja od pol litra naprej._
JCotpencijalna posredovalnica EROS
Trst, ul. Nuova 49 1. nad.
I Ugodni aklepi v delikatnih zadevah. Organizovano anonimno nadzorovanje. Posebne misije v tu- in inozemstvu. Internacionalna korespondenca. Resnost in korektnost.
Najstrožja tajnost. — Absolutna diskretnost. Informacijski urad za osebne in trgovinske kakor tudi neprimičninake zadeve. — Posredovanje za kupoprodaje, hipoteke in posojila.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoboy
Izdiranje zobov brez vsake bolečine
v zobozdravniSkem kabinetu
Dr. ]. Čermak m (j. Tuscher
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. nadst.
OIOV. PELLIS, Trst
ulica San Antonio 9, nasproti kavarni ===== „STELLA POLARE" =====
Proiajalnica porcelana toenine in iristalo?.
PopolDe »erTice za umivalnike. - Namizne servlce za kavo In &0 . v bogati Izberi. - Raznovrstni krasni predmeti iz porcelana io | lonćevine, jako primerni za darove. - CENE JAKO ZMEENE. !
Direktni dovoz štajerskih kokoši ta ajc. Specijaliteta : Graške PoulartU. Cene dogovorne. — Postrežba aa dom.
št. 15.
Touarnn cementnih cevi In plošč, terocou, betona 1 artif. Kamenja ■ ARISTIDE GUALCO - TRST |
ulica S. Servolo št 2.	Jelefon 21-42.
Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi
Kollar & Breitner
Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokrivanje, lesni Cement, Karbollnej, Naftalina „GROSSOL" itd. itd.
za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove In stare plasti na asfaltičnih kartonih, skrilnih ploščah In vsakovrstnem lamarJnu.v.v.'.
Asfaltirani kartoni, izolatorni kartoni, lesni cement, karbolinej, karbolna kislina, asfalti in dragi proizvodi iz asfalta in katrama, opolzla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamke (registrirane) mast za vagone, mast-vaselina za koze, mast za orodje, voščilo za čevlje itd.
Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu.
. kina-vino O/erravatfo
za bolehne in rekonvalescente.
Provzroea voljo do jedi utrjuje želo-
de© in ojaeuje organizem.
i
Priporočeno od najslovečih zdravnikov v vseh slučajih, kada je treba se po bolezni ojačitl.
Odlikovano z 22 kolajnami na raznih razstavah in z nad 5000 zdravniškimi spričevali.
Izborni okns.	Izborni okus.
J. SERRAVALLO - TRST
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH.
Najvspešneje sredstvo proti
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH
revmatizmu in protinu
je Tekočina GrODIJV A. prireJ'ena v Trstu lekarna »i1111 J*^®0113 aella SalaU" pfi
od lekarnarjev: sv. Jakobu in Josipa godina, lekarna 3§ea' f arneio 4
Steklenica Stane K 1'40. Iz Trsta se ne odpošilja manje od 4 steklenic proti podt. povzetju ali proti anfaicipatni požiJjatvi zneska 1 K franko poŠt, In zavoja
Stran IV
»EDINOST« št. 320
V Trstu, dne 19 novembra 1008
Peternelom in mostom pri „Kapeli" s potrebščino K 41.500.	.
Med tem časom je izvršilo osrajno glavarstvo gradišćansko potrebno dela v gorenjem delu med Peternelom in Kužinom, za k;tr se je pcrabilo K 4000, katere je bila dovolila vlada iz draginjskega zaloga za cesto po kcžbaneki dolini.
Ta dela, izvršena v vladni režiji, stala so približno K 14.000, vsled česar se je dovoljena državDa podpora znižala za ta znesek. Ta kog ceste je v dobrem Btanu, treba je le še urediti kolovoz in izvršiti nekatera dopolnilna dela.
Tako bi ostala Še zgradba ceste v spodnjem delu, namreč med Mulinutom in mostom pri „Kapeli" po načrtu, čigar proračun znaša K 41.500. Za to delo pa sta na razpolago ki pa zapade koncem tega leta in državni prispevek K 19.124, na kateri znesek se je zvišala prej omenjena podpora K 15.000 na prizadevanje okrajnega fglavarstva gradiščan-skegu, torej skupaj K 25 124; potem še K 10.411 in natura, ki so bile svoječasno zagotovljene cd županije kcžbanske, tako, da oetane nepokritih še K 5965.
Na komisijskem ogledu, ki se je vršil 6. avgusta t, 1., se je sklenilo, razdeliti zgradbo omenjene ceste v dva oddelka, in sicer v oddelek, ki obstoja iz kosa' ceste in mosta v okolišu občine Kožbana in v drugi oddelek v okolišu občne Dolenje.
Kar se tiče zgradbe prvega oddelka, ki je tudi nujnejša, je potrebščina, K 13.000 in K 2000 za razlastitev potrebnik zemiiišč, že pokrita in sicer z državnim prispevkom K 6912 in deželnim prispevkom K 2169, skupaj K 9081 ; dočim se ostali znesek K 5919 popolnoma pokrije s prispevkom in natura v znesku K 00.411, v kar bo se obvezali kož-banski občani tako, da se more z delom pričeti takoj.
Drugi kos ceste bi se zgradil v dolini in preložila bi se sedanja prostorna in priležna cesta, ki vodi tik ob Kožbanjščeku, kateri jo mnogokrat poplavlja tako, da je promet ne-možeo. Nova ceata bi vodila ob vznožju hriba in izven okolišča, kfcmor segajo pOvodnji Kožbanjčka, To delo pa bi stalo preveč, ker bi se samo za razlastitev zemljišč moralo izdati K 5560. Iz tega razloga se je mnenja, da bi se mogla pustiti ceBta na starem mestu in da bi zadostovalo, ako bi se gladina zvišala v toliko, da bi povode;, i ne mogle doseči ce.te.
Za to delo je zdaj na razpolago kron 12.212 državne podpore in K 3831 iz deželnega zalega, Bkupaj K 16.043, tako da bi ostalo od potrebščine K 26.500 nepokritih še K 10 457 ; od teh prevzamejo polovico morda kožbanski občani v smislu prej omenjene obveze ; druga polooica pa bi ostala popolnoma nepokrita, ker je občina Dolenje odrekla katerikoli prispevek.
Temu bi bo dalo izogniti, ako bi se izvršilo zgorf j omenjeno delo pri obstoječi cesti, ki se vije v Košbanjščeku ; radi tega se pa mora čakati, dokler se ne izdela načrt za ureditev tega hudournika, s katerim bi se vzporedilo tudi to delo.
V ta namen poklicani državni organi pri c. kr. gozdnotehničnem oddelku v Beljaku naj se torej nekoliko požurijo, da že vendar enkrat dovrše načrt za ureditev hudournika Kožbaojšček z zapadnih Brdih tik italijanske meje.
Vesti iz Istre.
Nova Čitalnica in ljudska knjižnica. V
nedeljo, dne 22. t. m. ctvori se v Stopedu pri Buzetu ljudska Čitalnica pod imenom „Izvorska vila" v katero bo spojena tudi ljudska knjižnica. To je prva čitalnica, ki jo je osnovalo „Hrv. akad. ierijalno društvo Istra"* držeče se programa, t. j. da ustanov-lja med istrskem ljudstvom posvetna društva, s posebnim ozirom na narodno ekonomijo.
Vesti iz kranjske.
Iz Kranjske hranilnice je bilo v ponedeljek dvignjenih 800.000 K. Hranilnica je v vedno večih stiskah za denar.
Slovenski poveljstveni jezik je uvedlo veteransko društvo v Kranjski gori.
Veliko električno podjetje se snuje pri Sv. Katarini pri Tržičn. Zvezano bo baje z vodno močjo v Mostah pri Žirovnici. Elektrika se bo baje oddajala po vsej Gorenjski do Liubljane. — Vršil se je že komisij, ogled.
Silen mraz je bil te dni na Dolenjskem. Krka je pri No\em mestu in in Št. Petru pri Novem mostu skozinskoz premrznila.
Vesti iz Štajerske.
Iz Šoštanja, Nemški listi so te dni poročali, da je posojilnica v Šoštanju v konkurzu, da je Ivan Vošnjak poneveril več 100.000 K in da je [ponarejal knjige. Ravr-atejstvo so-štanjske posojilnice razglaša sedaj, da so vse omenjene vesti neresnične.
MALI OGLASI
Se računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat »e?. Majmanjša pristojbina stane 40 --- — Plača se takoj.
itn o fe/ »nkrat več. 10 stotink. ^ 1
lllirkim	hektolitrov vipavskega vina. —
■VUpilll Kdor ga ima naj piše ponudbe pod „Hektoliter" na InB. odd. Edinosti	182G
Cionnud nin primemo išče mala družina (3 OldllUVoNJC osebe) v bližini velike vojašnice. Predi ost imajo stanovanja v novi hi§i, ali ona, katera imajo vpeljano vodo in plin. Pogodba tudi za več let. Ponudbe pod „Tri osebe*4 ca Ingeratni oddelek Edinosti.	_ *721
n„nJn	kanarčka, starega eno leto, ulica
■ rUtlci OC Rueeero Manna št. 11. vrata 2.
1822
18-OGO kron
razpolagam Da prvo instalacijo meSetarjev. Ponudbe pod ,1S.000U na Inser. odd. Edinosti.	1828
Zenitna ponudba. ^^SSSiSSi
se želi seznaniti v svrho ženitve z 18—24-letno, simpatično, nekoliko izobraženo goapico Slovenko ali Hrvatico, iz mesta ali iz dežele ; premoženje postranska stvar. .Le resne, ne anonimne ponudbe, če mogoče s sliko, ki se takoj vrne. je pošiljati na Inse-ratni oddelek Edinosti pod „Srečna bodočnost M. 8." do 30. t. m. Stroga tajnost zajamčena.	1329
PnennHirno šestnajstletna, vešča slovenskega, UUOpUulLfUd. nemškega in nekol. italijanskega jezika, katera je že eno leto služila kot uradnica pri neki tukajšnji tvrdki, i5če službo. Ponuja dobra spričevala. Naslov pove „Edinost"._1877.
l/fool/i {npnn in beio vipavsko, prodaja IVlCOlll ICl dll Anton Stare, Trst. ul. San Lazzaro štev. 22, po 9(> stotink liter, in belo 72 stot. Za gostilničarje in krčmaije dogovorne cene
lf 52
n^Om-ti Be ^ dober, trezen 35-letni c kr. U£ClllU državni uradnik (letna plača 3000 K) z dobro, lepo in mehkočutno, primerno naobraženo in premožno gospodično. Resne ponudbe (tudi po stariših in sorodnikih), ako mogoče s fotografijo na Inseratni oddelek Edinosti pod „Ideal" vsaj do 30. novembra.	1775
nVp vplilfi Qfthi uporabo kuhinje se UVB VClml OUUI odda v najem za 22
gld. m esečno. Ulica Fabbri št. 1, po Scala dei Fabbri
na desni. Voda v hiši.	1889
Pil!t (Tis°ka pisalna miza) malo časa rabljen, ■ 118 1 proda „Inseratni oddelek Edinosti (via G. Galatti št. 18, pritličje — Narodni dom). 1784
Prnrioin OD obleke, paletots za moške in riUUdJU	dečke. Plačilo na obroke. KO-
STORIS, ulica Giosue Carducci Št. 16, prvo nadstr., blizu restavracije Cooperativa ex Hacker.	1S13
MoHnrlni ns«nh napravi, sdor se puati sli-
naruuill yrc!i kati drugje in ne v odlikovanem fotografskem ateljeju Antona J e r k i Č a v Trstu zraven velike pošte št. 10, v Gorici Gosposka ulica št. 7. — Svoji k svojim !	1267
Specijaliteta gumijevih predmetov.
Rjuhe iz gumija, elastične nogovice, predpasniki, sospenzorji, irigatorji — cevi za vino, plin in vodo; ovata.
- - gumijevi čevlji. - -JCigijenični predmeti po zmernih cenah
Federico Steindler
TRST, Acquedotto štev. 14
Proiajalnica zgotoTljenih oblet in blaga
G. Mayer Grego
crst, ulica Hibcrgo št. 23, Trst
Specijaliteta: Obleke za dečke. Izbera perila in pletenin.
Veliki prodajalnici črevljev
ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49
Velika izbera črevljev za moške, ženske in otroke, kakor tudi čreveljčkov.
cr>
Trgovina z manifakturnim blagom
Ani. Saiiziia pok. Frana
TRST
ulica Barriera vecchia štev. 11
8 Velika izhera: Srajc za jnoške belih, barvanih in fuštanjastih. Zimske maje, spodnje ž £ hlače, konfecijonirano blago za delavce; ovratnice in ovratniki. NAJNIŽJE CENE. |
iCantina famigliare istriana
TRST - ulica Farneto št. 29 - Trst
TELEFON itev. 488 1
Restavracija Finding
--(PRI BELEM MEDVEDU) -
TRST - ulica Cologna 11 - TRST
Veliki lokali s plesno dvorano, lepim zagretim kegljiščem iz linoleja, biljardom Seiffert. separatnimi igralnimi sobam ter dvorano za klube in društva. Najpripravnejši lokal za društvene zabave, zborovanja —	svatbena gostovanja itd. itd.	- ■
Vsako nedeljo in praznik
3®" plesni venček z orkestrom.
Prostor za tlaoč oseb
prodaja svoja vina, z brezplačno postrežbo na dom, po sledečih cenah :
Črno istrsko za dom po . . K —48 | Pristni viški Opolo . . po . .K — 72 Belo „ prve vrste „ . . „ —72 | Črno dalmatinsko . . „ . . „ — 68
Vrhu tega je vedno preskrbljena z vsakovrstnim namiznim vinom v buteljkah. Vaa gori naznačena vina kemično bo analizovana. Gostilničarjem in krČinarjem cene po dogovoru. M. CINICH EI GlaVlM.
r-*f*jr;Y*	k..

s Novo pogrebno podjetje
pisarna in prodajalna Uia Uincenzo geHisti št. 13.
Telefon Št. I402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št. 1402 Zaloga oprave ulica Massimo D' Azeglio Št. 18
Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene
rakve ; čevlje, vence iz 'umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga : VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo HENRIK. STIBELJ in drugi,
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma štev. 2 u lastni palači
(Vhod po glavnih stopnicah) TELEFON 952	---- -
Ima na razpolago
Jekleno varnostno celioo
ki je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se oddajejo strankam v najem in sicer :
za celo leto kron 30 . pol leta „ 20 „ četrt „ „ 12 sa en meiec „ 6
Slirambiee so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti.
Oddaja hr&nlne puiioe, katere se priporoča posebno »tarišem, da na ta najnovejU in najnapeinejl način navajajo Atedltl svojo deoo
—s-— Nadaljna pojasnla daje zavod ob uradnh urah. —
Engenia Cossovel
prej ravnateljica Tržaškega grafi*, zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejt R. G. Salom)
časti se naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla r ulici delle Poste št. 6
Prodolalnico novih In rabljenih pisalnih stroeo vseh zlstemov.
Aparati repredt-kterji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table.
&B3T Gramofoni in slovenske, italijanske in nemSkd plošče
fini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLO^Č. — Telefon 1S-S2.
4- Giuiio Mitm »1*!
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23
:: :: TELEFON žtev. 813 :: ;:
Ktrurjrično orodje, ortopedlčni apuruM, 3Ioderci, umetne ruke in no^e, bersrije,
kilni pasi, elastični pasi in nog-ovice, elektroterapevtične priprave, aparati 1. \ Inhalacijo.
SKI.fi. D IŠČE potrebščin xa klrurg-iona r.drnv-IJocja. Potrebščino lz grnralja le noprOulrnc^a :::::::: blaga.

Frodajainica in pekarna
F, PUT'
w
"a; c*
**
je preložena iz ulice Giulia 73
v Vrdeio štev. 490
Prodaja tobaka, katera je bila vzeta od prejii^fg* lastnika Wran, Jos.je zopet' dovolje.ia"
eeđ&njeinu lastniku P. PETE21NEL
DROGERIJA
Josip Zagon
iLC^ms8
FILIJALKA NA PROŠEKU ŠT£V. I4G
gC Izbor drog, barv, čoplčsv, poii.atl4 parfumov, fln. milo. — Zalogra mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenoga sirupa, tamar'nda, mallnovca Itd. Itd.
Veliki obrtnijski zavod
Cosovd cg jiovanni cg
TRST
ulica Chiozza št. 32.
izvršuje vsakovrstna dela v železu ir kovini po cenah, da se ni bat konkurence.
f !!


r-A-

r&COOC3COOC?C 3	Nai 40-!etQ9 vssfth
?ASTi£LSE PtlENDiia
•4 egohnjent ilkA^t fikarj*
»aj(«lt8lj In Izdajatelj P. PRENDiN! v Trata
Poč^ičese t kolajnami ia diploma
Zdramili o priporočane pri grlafeai«, kalija hrfpavoatf. kataru.
Padeljujajo pevcem In fovornikom Cist glas.
Zaloga v lekarsl PRENDtNi ia v vtak
boljših lekarnah v Trota Is Evrcjs«.
Pariti je na nepoit«na ponarejanja
ZAHTEVAJTE VEDW0 „PASTlflLlE PRENDIMI'
Namizno vino prve vrst©
pridelek iz posestev g^ofa Dr. Venler v
Novemgradn, v buteljkah ali sodih, v vsaki koli-kosti po 64 stotink liter, brezplačno na dom, "g* proti takojšnjemu plačilu.	■ -»
Tropinouec po Kron 1*60 liter
prodfija Angelo JVichetto
lastnik gostilne „Nichetto" v Rocolu Fn mesnice no Goldonijevem trgu štev 6. — TELEFON st. 963.
Gostilna v Rocolu ima na razpolago drcStvoin in klubom, za prireditve plesov ali društvenih za.br.v, (po dogovornih cenah) elegantno plesno dvorano ln kegljišče.
jfajbolja Dalmatin, vina
Jamćeno pristna iz solnčnega otoka Visa navadna v sodih in lina namizna v buteljkah
Opolo, črno in belo sladko.
SPECI J ALI 1ET A :	pristna Kurtelaška
v buteljkah. — Sjamo pri
JURAJ-u MARASOVIĆ, TRST
nlica CHiona šle?. 17 {prei S. PavlmoTio
Dostavljanje franko na dom. • Cena zmerne. • Svoji k svoj m
Usaka ekonomična družina
nakupi	_
VSRMOITTH
v velikem skladišču v ulici San Nico!6 16
Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. -^Znamka neprekosljiva
bogomil^Po
bivši urar v 8e£ant
ima svojo novo
pro9ajalmco ur
v TRSTU ul. Vincenzo Bellini št. 13
oaaprcU	Aaloni
vsakovrstne verižic*, i o pravih tova». cena^