2fi9. Steifflta. I (MUHI, i pitrt a mnhi HI7. L. feto. .Slovenski Nprod* v«'fa po pottt: a A*itio-Ogr?ko: ra Nemfljo: Ob-o leto sk'^aj rapre] . K 30-- I ćelo leto naprej . . . . K 3*— teLfteta Z 2 111 37-5O I M Amertko in v»e đrtt?e Ć^Mt: 9B inesec „ » . . . ?-5C | .~do leto naprej . . . . K 40.— Vpraianjcm ^lede fnseratov se rai priloti sa odgOtt* dopisnica ali mimika. O^ravsl^rro .spoda\ rfvorf?če !evo\ Ka«fl«v« «■*• HL • tolf'oa it, 35. !mfca|a vuk 4aa sv*6ar lifM«« at« 1«1|« la prastlk*. lnserati se računalo po mjrabljenefn prostoru In sicer: 1 hiti visok, ter 63 min širok prostor: estkrat do 8 vtn., d/akrat oo 7 vtn., trlkrat po 6 v. Ptislano (enak prostor) 16 vin, >>3rte tn zanvale (enak prostor/ 10 vi«. Pri večfih inserdiah no do^ovoru- llsfi iiročanri na{ psiljefo niračitno rali« V io aafcizilot *^H Na s*as pismene aan*:*; &rei insiiire đeatrfi se ne nare u ailufcor oztrttt. Hcrstaa tisMiraV teiefii tt. S5. .Slovenski Narod* velja v Ljub<|aiU dostavljen na dom ali če se hođi pon] i eelo leto naprej . . . . K 28-— I četrt leta „ • . ; ; . 7-— pol leta....... 14*— | na mesec „ ..... 2*30 f*asa;n3Zfia iteirilk? valja 12 vinarjev Dopisi na i se frankirajo. Rokopisi se ne vračaj o. Uredn'lfro: lnaflova allca *t. 5 tv I nadstr. levo, talefoa it Si 3il lasfui!i tovsnfcv fiirm Kranjski poslanei S. L. S. so scJaJ povedali javnosti pravi vzr-k, da mso mogli voliii načelnika stranke v ćcle-pacijo. »Že dali časa dr. Šusteršič i z tehtnib vzrokov ne uživa tisiega zcnpanja, da bi rna mo*li poveriti v tem usodnem trenutku zistopstvo na^e stvrri v dele^acijah.« Poslanci pra\ i?o Izrecno, da bi ne mcsH voliti dr. ?u-fctersićo, tuđi če bi ne bi!o ozirov na načelmka Jugoslovanskega kluba. Poslcnci so s tem izrre^ovorili mo-5ko fn resno bescJo. T> ' ?Jincirc!i so ćr. SusrerSića kot zas . . ,a nareda. Skrajni čas je. da 5e prične čistiti tuđi raSe politično ozračje. Kakor v drujrih narodili in zlast! pri Ćehih brezobzir-no odstraniuiejo Iz javne.^a življenja može. ki so pokazali, da nišo vredni za-»topati narodne interese in da jim narod v nobenem oziru ne more zaupati, t2ko je storjen tuđi pri nas z izjavo kranjskih poslancev S. L. 5. prvi potrebu: korak. Mi vemo dobro, z a k a j je ncmo-£GČe poveriti driu Šasteršiću velepo-membno nalego iusoslovanskega delegata. V* vsakem oziru bi moral priti dr. £*uster$ic\ ako bi hotel vestno vršiti svoje dolžrosti v dcle?acijah. narav-nost v nasnrotstvo z vfe-n svojim do-sedanjim deiovanjem. Prva nafojra iu-^oslovanskih delegatov v delegaciji bo, da tofmač'jo pred vseni svetom %\obo-ko in srem želio našega naroda po s k o r a i S n i e m mire. N?. mnremo si predstavljati, da bi mo^el biti to!mač te narodne srčne želje tišti, katere^a besede na shodu v hotelu Unicnu. me-seca iu!i:a 19!4. so ?e v živem spe " nu rseh. Vojni h u i s k a č i ne morejo in ne smeio bit! zastopniki mirovnTh te-ženj našega ljudstva. V delegacijah bo treba govoriti trpko in veliko resnico o trpljenju na Sega naroda. Dr. Šusteršič je s o k r i v t e ? a t r p -ljenja. Noćemo se na tem mesni sru-$Č2Li\ v podrobnosti m nrišel bo 5e čas, ko bo treba grovoriti natančno in obzirno. Le to reće^o. da «o dej^nja drja ?rJSterš?ča. ki so v zvezi z Žafostnim ča-*»*>m rre^anjan:a nafih ljudi, v nei^iiris-no sramoto njemn in vsem. ki ter*^a neprestane intimne zveze s frankovskim! izdajalci naših narodnfh fdeialov so tako znaČilne? Oštre besede bodo padate v delegacijah rudi o vojnem £o.^o-darstvu. Na§ človek bo moral biti brer-obziren in re bo sr^e! imeti veza ^ ih rok. Tuđi v tem orim W bil dr. $-.-^ter-Si<5 s!ab branitelj » - ' ^ •'— --.-. Med njim in vofno . *- ve vezi. Mi irotovo v tem oziru ne sra-d?mo med tište, kl bi vsevprek obs?-ja!i in v?ako zvezo s kapitalistićnimi podjetji žc smatra!! danes za somljivo. Toliko pa rečemo, da mora juteost. delegat biti v tem oziru popolncma rrostfh rok in da ga ne smejo moliti nikake obzirnezi*. Sl.'šafi •nno. đa bodo slovan^ke •tranke v dele^acijah skupno nastupale. Kofikor poznamo razpoloženje zlasti med Cei^i. bi bil vsak sknpen nastop nemogoc, ako bi naj sodelo-va! dr. Sustcršič. Med Cehi Je floboko ukoreninjeno nezanpanje proti temu politiku in smelo rečemo, đa so prisrčne vezi med Češkim Svazom in Jugoslovan^kim klubom postale mogo-Če še Ie v trenutku, ko je bilo jasno, da dr. Suiteriić v naši delegaciji ne bo i£ra! nobene odlc^ilne vloge. Da še več. S'ima ustnnovitev Jugo^Iovanske^a kluba je bila mosoOa !j pod pokojem, či nnša skupna narodna ijelegaoia ni-kdar ne bo izročena dr. Susterši:evin rokam. Nikdar bi se ne bili narodni hrvatski in srbski .rastopnikl podali rod skupno streho iugoslovajiskesa kiuba, pa tuai slovenski napredni poslatici nikdsr, ako bi hil voditelj in j?o-cpocar tem?j kltibn dr. Šusteršič. Tako bi bi! kranjski deželni )?!avar cc'e ;.:t, ki bi že samo s svoto izvolit-\-ij-?. s svejo navzočnostjo v delegacijah ncizmcmo škođoval poštenemu imjnu našega naroda in iskrenosti na^e riaci- se nam je potrebno, da v kratkih beseclah pojasnimo, kakšni so oni tehtni vzroki, na katere se sklicuie-jo poslanci S. L. S., ko pravijo, da bi ćrju ^usterši^u pod robenim pokojem ne mojli pover;ti t!e!eL'e-vim irstopom iz Jugoslovanskecra kluba 5? »e *jćirg lav $!ov. frankovsff«! itrartke. Dr. Susteršič ;e mašćuic. V ćeli Slovenski ljudski stranki se je dvi^mila burja odnora in obsodbe proti renegat-stvu načelnika, ki ie v kritičnem času po£ejrrn! izpod narodne zastave in zde-!o se je. da se ni^ dosedanj? ns^ožji pri-jatelji ne boda ur3!i se postaviti odkrifo na stran obsojenega voditelja. Pa se premalo smo Jih pn^rnli. Ker so §t»ster-šič in njegovi vedeh*. da v stranki ni več prostora za njesra, ki je posta! narodni tt^.kok in Z2 rje. ki po.ipirajo rt-rodno izdajstvo, nišo izvajaH naravnih in ne:zo£ibnih kon^ekvenc in iz stranke i z s t o n i H, temveč Sli so in so stranko razbili. Ta fterostratičen čin je čin m a -S č e v a r j a i n strahu. Dr. Strster-šič in n:egovi cžji sorrr"'jeniki se po-vsem zavedn-o. da je postala rvihova pozicija v S. L. S. n e v z d r ž n a. ker no'-ena slovenska stranka. H hnč> biti poštena, ne ~r -• trpeti. da bi njero rolstvo ot•-• , \? narodnih ii^kcAov. Zbali so se ob^rbe in so pred njo z b e f. a ! i. Za seboi pa so zažvali h i š o. ki jim je dajala tako ćoko let udobno prebivali<če. v k^teri so bili ne-ornejeni gosnodarji in odkoder so terorizira!] ne Ie svo?e sorni^j?nike, tem već takerekoč ves rarod. Po ob«:odbi. ki ie zadela drja §u-steršiča, bi mora1* prič?kovati, da bo ćosedanji vod"te!j S. L. S. v snoznsn.ui. da nared ne mara ne nje^a ne njegove politike, se umaknil iz javne^a življenja Toda dr. Sustrr^ic ne izvaia m o -ralićnih konsekvenc svoje ob-soJbe. temveć cn nctanavlia novo stranko, zb'ra nove moćL To nam je neoobiten dokaz, da je bila nicsrova taktika napram Ju-Roslovanskem-j klubu od vse^a začetka dobro premi^ljena in da ne gre tu za čin razžaljene osebne ambicije* tem vcč za dalekosežen nacrt, naperien proti jednotni narodni po!itiki, proti programu marniške deklaracije. Dr. Šusteršič usianavlja stranko, ki naj igra pri nas isto vlocco, ki jo igralo na Hrvatskem frankovci. On ho-če biti na?, Frank. na§ Morvat in* naS Sachs! Sedaf nam postaja jasno, kaj po-menijo njegove razne dunajske in druge zvtzc. sedaj si Iah!:o predstavljamo, kakčno delovanje naj razvije nova Sustersićeva stranka v času, ko se vedno očitnciSe pojavlja stremljenje izločiti slovensko vprasanje iz Jinro-Jo-vanskega problema *er nas tr-'^ -■> np?-pustiti »lOOOIetni kulturni zvtai z ri^rn-iklmi deželami«! Nova stranka se bo imenovala slovenski, kmečko. katolisko. Taki priđe vki nišo niC; dražega, ka! or agita-ciske fraze, katerim naj nasede naše priprosto ljudstvo. Dr. Šusteršič se je moral zadnje dni prepričati, da mnogo premalo pozna nurod i;i njega dušo. V vojnem trpljenju je po-sialo našt ljudstvo zrelo in je spoznalo, kdo mu je prijatelj, kdo so-vražnik. Trdno smo prepričani, da se dx. Suster5ićeva špekulacija na priroje-no pobožnost, kmečko samazavest tn iKirodno zavednost Siroldh vrst našega naroda ne bo obnesla. Za vse pi. ki jim je narodni blagor re? pri srcu, ki nočejo, da prične razjedah frankovšćina zuravo jedro našega ljudstva je z vcerajšnjim dnejn nastala no\a velika naloga: brezi*bz!rnega boja proti političnim nacrtom mcža, ki se je sedaj odkrito pod?! v tabor na-sprotnikov našega ujed.inje-nja in naše svobode. O včerajšnji seji izvrševalnega odbora S. L. S. se nam porc:a: Seja se je vršila 1c ob udeležbi ožjih šusteršičevih somišljenikov. Državnozborski poslanei | S. L. S. so bili poslali protest, Krekovi pristali se vabil-j načelnika stranke nišo odzvali. Dr. $uster<£ ie podal politično porečilo ter razložil vzroke svojega in JakTičevega izstopa iz Jtigoslo-vanskega kluba. Označll je politiko kluba za napačno ter je posebno očital načelniku drju Korošcu razne izjave, podane v imenu jugoslovanske delegacije, zlasti tuđi njegov nastopr*i3Ti zadnji poljski debati. Dr. Susterštč je razlagal. da politika slovensko - hrvatsko - srbske-ga ujedinjenja ne more biti v skladu s programom stranke, ki bi morala stati na stališču združenia »slovensko-hrvat-skega ljudstva«. Tii.'i se mu zdi napač-no. da J'jgoslovanski klub premalo vpo-števa de>an?ke razmere in rnzpolozenje cd!oći!nth krogov n?pram ?nsroslovan-skem« problemu. Dr. šusteršič je zahte-val, da izvrne valni odbor njegovo po-stopanie odobri in da naj z ozirom na dejstvo, da ie većina pristašev S. L. S. z vcl?no norl.inccv vred ponolnoma na strani radikalne jufc^slovanske politike, izvaia primerne poslenice. Na to se Je vrsi'a ž:"ahna debata, v kateri so po-samezni govorniki ljuto napadafi kranjske poslance S. L. S. ter načelnika Ju-.^osiovan^kegi kluba dr. Korošca in v kateri tildi r\ manjkalo jako oštrih bc^cd na adreso liiibljanskcea fkofa. Končno je izvrševalni odbor sklenil: 1. izstop dr. ^i?^ter^iča in J^kiiča iz Ju2:os!ovan5.kcs:a kluba se odobri; 2. Slovenska Liud^ka Stranka s e razdruži, invenr^r stranke se izroči načelniku dr. Susterr!ču; 3. ustanovi se nova stranka .'Slovenska kmečka stranka« ki bo izdavala tuđi svoje glasilo. Y**i-'r"* se v kregih šusteršičevih 5=onr - kov govori, bo nova stranka iskala intimnih stikov s frankovci na Frvr'skem in skuhala dobiti tuđi vezi z nemSkimi kršč?r:sko - sociia!nimi krogi. Kot urednik novega lista je baje dolo-čen »Slovcnčevc urednik Stefe. NEZAUPNICE DRJU SUSTERSlCU. V dr. Su^teršičevem volilnem okra-iu niubljanska okonča) se od dne do f-ns lx)lj širi ogorčenje proti zastopni-ku okraja. ki je dezertiral iz Jugos'o-vanskega kluba. ObĆini ?t. Vid in Borovnica ste že sklcnili nezaupnico. Njima se bodo nndružile tuđi še mnoge dru^e občine. Pa tuđi po ostali Kranjski se širi gibanje, naj bi ljudstvo povsodi pokazalo, da naio^trejšo obsoia politiko dosedaniega načelnika S. L. S. Tako ie občina Dolenji Logatec sklenila poslati drju Susteršiču nezaupnico ter je odbila predlog, da naj bi se poslanca dr. §u-steršiča pozvalo, da zopet vstop! v Ju-goslovanski klub. Naš narod dobro čuti. da so vezi med npšo narodno delegacijo na Dunaiu in drjem Susteršičem za vedno pretrgane. UST ANO VITE V VSFS? OVENSKE LJUDSKE STRANKE. Te dnr bi se imela izvr'-it? ustano-vitev Vsestovenskc Ljudske Stranke, v kateri naj bi bili združeni pristaši de-klaracijske politike, ki so bili dosedaj organizirani v Slovenski Ljudski Stranki in pokrajinskih katoličkih stran-cah. V koliko bodo včerajšnji dogodki vplivali na pripravljeno ustanovitev V. L. S., Še ni jasno. MM Sfs^lET proli $fcum Jsifl-sls¥. Mf in b M\\w Umm\ Na čelu svojega glasila »Hrvat. Dnevnika« z dne ^0. novembra objav-Ija sarajev^!:i nadškof dr. S t a d 1 e r sledečo izjavo: I. Zaiujevamo riješenje državo-pravnoga pitanja na jugu monarhije u hrvatskom smislu, na temelju hrvatskoga državnoga prava te uz neokrnjeno očuvanje hrvatske narodne i državne individualnosti. ?I. Zahtjevamo sjedinjenje onih zemalja, na koje se hrvatsko državno pravo oroteže, najme Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne i Hercegovine te hrvatske Istre u jedno politički i financijalno autonomno, sa habsburškom monarhnom kao i cjelinom nerazdruživo spojeno državno tijelo. III. Držimo svojom dužnošću u : prvom redu obraniti svoju vlastitu, sa svijuh strana teško ugroženu narodnu i državnu individualnost. Rado ćemo ipak pomoći braći Slovencima u njihovoj borbi za samoodrža-n j e i u njihovom nastojanju i radu oko toga. da se s nama sjedine. IV. Vidimo u iakoj habsburškoj monarkiji najbolji Štit proti svojim hi-storičkiin neprijateljima, koji lakomo pruž3ju ruke za hrvatskim teritorijem. Ostati ćemo kod svcie tradicijonalne vjernosti vladaru i državi, ali zahtjevamo, da se državopravno pitanje na jured~eo*nfV, da se ie t. ^iih^vim rjr^m^^^e^'om v Av^f"iio pre^oraxi! 7^r^fi% toda §lo je za to, da m nezancsljlvi ele- menti nadomeste z ogrskimi četami in to je tuđi v osrskem interesu. Poslanec Sztanko\vanszky (Tiszova stranka) interpclira, da so češki vojakl na transportu v Simontorva počcnjaH »grozo-v.itostir. Honvedsld minister baron 5zurmay iziavlja. da se bo izvršila stroga prciskava. Nato je bila seja zaključena. Mii w& Um\\ siraaL (Od našega praškega dopisnika.) ti. V P r a g i, 20. novembra. Dunajska »Slavische Korrespon-denz« razglaša, da sta se po pogaja«-njih, ki so se vršila med poslanei Klo-fačem in $tfibernym na eni strani ter Habermanom in Bechynjem na drugi strani, združile Češka socijalno - demokratična in narodno - socijalna stranka. Ta vest sama na sebi pri nas ni nikogar iznenadila, ker je znano, da socijalno - demokratična opozicija $ poslancem Habermanom na čelu, ki je razmeroma slaba, išče že dalj časa po-moči in opore v tem, da se vedno boli nagiba k češki narodno - socijalni stranki. Za združenje češke socijalne demokracije in narodno - socijalne stranke se je večkrat že izjavilo tudl glasilo socijalistične opozicije plzenj-ska »Nova Doba«. 1 Vesti iz »Slavische Korrespon-denz« o naših razmerah pa ne pohajajo vedno iz čistih virov; radi tega se ml ■ je zdelo potrebno, da se naravnost informiram pri merodajnih faktorjih. Do-znal sem, da se res vrše poga-janja za fuzijo obeh delavskih strank da pa zadeva ni še tako daleč. Predvsem gre za to, da se socijalno* demokratična stranka otrese kompro* mitiranih oseb, kakor sta dr. Šmeral in dr. Soukup. da prevzame v svoje roke gospodarska podjetja, ki so se jih po-» lastili Šmeral in tovariši, kateri izvr-šnjejo pravcato diktaturo v glavnera socjalističnem glasilu, v strankini tis-karni itd. Poslanca Haberman In Pro* keš* sta v nedeljo, dne 18. novembra govorila na shodu v Vršovicah pri Pragi za zedinjenje ne samo omenje-nih dveh strank, nego tuđi za fuzijo s takozvanimi centralisti, tako, da bi češko delavstvo in vsi socijalistični elementi tvorili po vojni enotno fronto proti kapitalu. Kolikor poznam razmere, Je do po-pnlnega zedinjenja vseh čeških delavskih in socijalisticnlh strank še da* I e č. Glavna ovira nišo razlike v pro-gramih. temveč nasprotstva med ose-bami. Delavstvo je že davno od izbru-ha voine sem enotno in solidarno ter stoji v eni vrsti s češko inteligenco, Toda voditelji delajo težkoče. In predvsem bi bilo vladi silno malo simpatično, ako bi 60 odstotkov češkega naroda bilo združenih v eno močno socijalističko stranko, na katero bi ne imela vlada nobenega vpliva, kakor je to bilo dosedaj s pomočjo mešetarja Smetala. Za če^ke napredne meščanskG stranke, ki se zbirajo sedaj okrog ^Narodnih Listov«, pomen.ia bliŽajoče se združenje delavstva in združenje kmetijskega prebivalstva, ki je Že doigo organizirano v močni agrarni strarki, resen opomin, da se tudl one konsolidiralo in zediniio. Tuđi pri nanrednih strankah tvori glavno za-preko zdrnženja čišćenje niihovih vrst od pekvarjenih elementov. Res je tud!, da so n. pr. v realistični stranki dve struji, ena, ki nagiba k mladočehom in ie izrecno buržoazna, druga, ki inkli-nira k sociializmu in je tuđi posredovala ter izdatno pomaerala pri konsoli-daciii m zedinievanju delavskih strank. Realistična stranka smatra danes kot svoio glavno vlogo, da drži ravnotežje med liberaHimi in socijalističniml strankami, dokler se ne organizira enotna de!av.cka stranka in ne postane io Češke politične rozmere enostav-nejše in manj zamotane. Začetkom decembra prične Izda-iati socii^lno - demokratična opozicija (nosi. Hnberman in tovariši) poseben tedniV »Soci?'i?ft!clc4 Li.styc, pri katerem b^do sodetovnl? tndi narodni soci-jnld. Tu se ho prviČ tratno iivelfavliala delavska solidarnost. Dosedanje politično elasilo nnrodnih socijnlistov »Češka Demokracie« ne bo več izhaiala. Vlada noče nreklicati prepovedi tega lista, pa tuđi ne dovoliti izdajanie dru-ec^ra nod vodstvom istih urednikov. Narodni soctinii^ti so d^ncs brez poli-tič"e?ra "-lo^t-, fn |rnof0 |e strokovn^ or«rane, k\ se ne pečajo s političnimJ zadevami. Stran 2. »SLOVENSKI NAKUU-, one zđ. novem&ra «17. 258. Stev. Uspeh med Brento in Fiavo. NAŠE URADNO POROClLO. Dunaj, 22. novembra. (Kor. nrad.) Itaiijan ko bojišče. Zapadao od gore Meletta smo s protisunkom zavrnlll italfjanske napade. Med Brento in Plavu so zajurišall cesarskl lovci prvega polka in VViirtemberžani goro Fontana Secca in goro Spinuccia. Na Fontani Secci smo vjefl 200 alpincev. Na vzhodu in Albaniji ničesar no-▼ega. — Sef gen. štaba. NEMSKO URADNO POROClLO. Beroiin, 22. novembra. (Kor. urad.) Italiianska fronta. Tirolski cesarsld lovci in wiirttemberške čete so zagrizale med Brento in Piavo vrh gore Fontane Secce in gore Spinuccije, — r. Ludendorfi. I talijansko bojiSCe. »Corrlpre della Bera« govori o odločiini bitki, ki se fma izvršiti r ^orovju med Južno Tirolsko in Piavo, in eicer je nričakovati to bitko neposrt clno. Ako se posreći četam centralnih držav, ela capravijo rrzel t pozicijo med Brento in Piavo, bodo posledice za ita-lijanslro armado nepregledne. »Secolo« poroča iz glarnega stana, da nemSke in bt-Btro - ogrske baterije rtreljaio na zaleđr.e srvezne roti In slabijo tako italijanskl odbor ospešno Ogenj traja no£ in dan. V Rimu presojajo položaj za relekritičen \ •klepajo, da pohoda Cet centralnih dr: £• bo mogoče ustaviti navz!lc ogromni-' pripravam italijanske annaće in pomotnin: ententnim četaza. Po radujem poročilu \z Italije se more re?i, da je na Italijanski fronti Tsled moćnih napređkov Krausove armadne skupine na gorskem ođselcu meti Piavo in Brento splošni položaj dozorel za Bove odločitve. It&iijanl ne ostanejo ob P !-avl. S šviccrslie mele poročajo: Iz novej-ših poroćil italijanskih vejaških kritikoT •ledi, da italijansko armadno poveljstvo n« uamerava držati ozem'Ja ob Piavi. Boji ob Piavi imajo raloero timikalneea borenja, ki Ima omogočiti priprave za pravo obrambno crto, ki se n aha Ja brez dvoma ob Aditi. Deset franeosko - mnglo-Bklh dirizlj na italljanskem bojišču »Berner Bund« poroča, da v Italijo došle franeosko - ang'egke čete se cenijo na 10 divizij. Vse {talijanske Želez-niške crte bo poćvržene franeosko - angle-§ki vojaški upravi. Benetke. Iz Rima poročajo tesln-«ki listi, da je papež baje pređložil italijan-Bki vladi prečlog Avstro - Ogrske, da na] se Benetke proglaeijo za nevtralno mesto in se izroči začasno varstvo caesta patrijarhu. Italijanska vlada pa da še ni resila predloga. P r o t i o f e n z I va t Trentlnn? >Ecb,o đe Pari*« poroča, da prijavljajo Ita-UJani t svezi 2 aliiranci za mogočnimr obrambnlmi pozlcljaml r Trentinu proti-ofenzivo. Pogreflata se že nekaj đnl sin ministra Nittija, ki ee je boril pri mostu ob Pas inju, in sin ministra Ciufelllja, ki je letalski stotnik. Zadnji italijanski vpokll-cL Italija se obupno trudi, da bi nađome-etila one etotlsoče vojakov, katere Je izgubila tekom naše ofenzive. Seđaj kliče pod orožje vse, ki so bili potrjeni pri zadnjih na bor ih, pa tudl iz posebnih vzrokor zavT-njeee iz letnikov 1874. do 18S9. na novo prebiranje. Na novo morajo priti na prebiranje tuđi taki, ki so bili načeloma izklja-čeni pri naborih. in vsi zavrnjeni, kl se na-bajajo v Inozemstvu- Gabriele d' Annnnzio vjet? ^Flgaro« poroča iz Rima, da pogreiajo Ga-Brljela de m^sti viSj!h poveljsteT in katero Je đo!o^o »er'ai Je imela ofenziva ta nspeh, da je vpo^nila rsm-ftko fronto t oflselm pri Cambraju za 8 do 10 km. Amerika v vcini. Amerika proti Rusiji. London, 21. novembra. fKor. ur.) »Central News« poroča iz Washin$cto-na: Vlada je proglasila vse vojne pogodbe z Rusiio za tako dolfco uničene. dokier Rusija ne bo imela pravilne vlade. Ll3yfl poglavitno udeleienih roj-nih ci am*»rl*ko spe-rijalce misije. U076 Ocor«r** Je izjavi!, ria tprm zn, to, da ae dožene, kako bcfo mo^:!» ZcfiSr.jene đr5a"« najbolj tjppe^no skupa) k dracrlmi rarezrik! delorat!. I>re rprn^a-nJI «ta najvr*^je ražno?tl: Ćete na fronti tn plo-rstveno vpraPanje. Rad bi v^flel, kdaj bo prri milijem mft* i* ZpdinJ. držav fbran nn. Francoakem. Olaj5anJ« pozicije cavrznifccT 'e odrisno popolnoma od toara, kdaj bo lxTeden rradberi proarrtm *> mili-jonov ton ladij. ki je bil obljubljen ca le-to 1916. Glede prehrane je iz javih da t»e bo treba preMvalstvn An?:lije omejitl, delonaa da pomagajo taTerafkom. deloma da prihrani jo ladijfkefa prostora za prevažanje moštva in municije. V Bvojem odroTorn je lzjaTil admiral Benson. da «0 Zedlnjene države 1 duflo In teletom pri vojni. One ne bodo Stedile niti rvojin viror, niti mot, ladij niti đelA. da dosefejo nnafo. Konfe-resca se je nato bavila ■ tekoćiml Tpra-ianJL Amerika In entefttfil vrhovni vojni avet. London, 20. novembra. (Kor. nrad.) Urad no se poroča, da fm polkovnik Hoose rstopil ▼ vrhovni ententnl Tojni iret. Oe-neral EU i« bo eastopai Zet] i njene driare ▼ Tojnem svetu kot vojaiki posvetoval^e. Izoliranje Nemdije. Amsterdam, 22. novembra. ZaTesnlaka konierenca v Parica se bo te đni sestala. V prvi Trt! se namerava na predio« Amerike sklenitl popolno liollranje NemĆlje. Američka vlada camerava dobavljati ne-vtraicem, kl so sosedi Nemčije, mudo toll-kflb takor ra^Uo «bL Tipu aorajo wm- ▼asatt. da pretrgajo rse irwarukm stlke s Nemćijo. ^rotj Nimoim v Ameriki. New York, SI. novembra. (Kor. urađ.) V HobokMm je bilo baje aretiraalA na« 2000 Nanoev. Carjevo imetje v Amerikt. N«w Vork, 20. novembra. Država« ao-đišCe je sapienilo imetje bivšega carja v vrednoatl 2,800.000 dolarjev. Zgodilo ae je to vsleđ toibe neke transportne druibe, ki je ctortla carja odgo¥ornesa za naroćUa njegove vlade. Azorl. Madrid, 20. novembra. Portugalsko poslaniatvo izjavija, da je Test, da bi bile Ze din ječe države prevzele vojašito obram* bo Azorov in pričele v Punti del Gadi s utrdbenlmi deli, neresnična. Med Portugalsko, Zediiijenimt državami In entento via-da popolna skupnost v delovanju, tako da Biu/ijo Aoori, kakor vse druge točke na portugaiskem osemlju, Zedinjenim driavam kot oporiščts za nasLop proti eovražnlku. Židovska država. vVossiFcbe Zettuns« porot"a iz Haaga: V londonekih l'Olitičnih krogih se zatrjuje, da so pegajanja sa ustanovite *r židovske (inave v Palestini končana. Amerika le dala ▼ to svrho na rarpolae;o ogromna «re.1ntva. Ameriški pooblai^enri % dalekosežnim! navodili bo na poti v Petrograd in London, da se izvrši ustanovitev. Efeija^a m % Jote BOLJSEVIKI POMJJAJO PREMIRJE. London* 22. novembra. (Kor. ur.) Reute;. Ruska brczžična brzojavka poroča, da je boljse-viška vlada naročilavrhov-nemu poveljniku. da naj stopi pred sovražne po-veljnikc s ponudbo premir-jn, da se prično mirovna po-g a j a n j a. Kodanj, 22. novembra. »National Tid.« si da z dne 20. novembra zvečer brzojaviti iz Berlina, da je dospelo indirektnim potom tja poročilo, da je ruska vlada uradno izjavila, da se ne smatra veČ v vrstah zaveznikov. * Z Duna.a pa poroČajo z včeraj-šnjim dnem, da niti avstro - osrski, niti nemški vrhovni poveljnik ništa do se-daj prejela nobene ponuđbe za premir-je. Će pa se bo to zgodilo, bodo avstro - osrski in nemški voditelji Koto-vo sprejeli tak predlog v duhu miru in spravljivosti. Ni se bati, če se bo nudila realna pod!aga, da bi ne prišlo do posa:anj, ali pa. da bi se pogajanjem stavile ovire. Vest se zdi verjetna, ker so no vseh poročilih boljševiki ojačili svojo moč in ker tvori dosega miru prvo točko v njih prosrrarrm. Beroiin, 20. novembra. Glasom po-roČila iz Petrograda se zatrjuje, da je nemška vlada na izjavo delavskega in voj asketa sovjeta fdede miro^Tiesra predloga odgovorila, da se more poga-jati Ie, če se obnovi monarhija, ali pa sestopi v življenje ustavodajni zbor. Nasproti temu se z nemške strani zatrjuje. da so merodafni nemški krosn 7. interesom sprejeli mirovni predio? boljševikov, da pa ne morejo odgovoriti, ker ne vedo, k?ko velika je oblast boljševikov in ?li imajo v resnici za seboj ru?ki narod. Sele Če se to izkaže, je mocroče se pogaiari. DIKTATiTRA BOLJSEVIKOV. Amsterdam, 22. novembra. Socijalisti presojajo položaj v Petrogradu zelo pesimistično. Boje se boljševikov in diktature ter so prinravljeni, združiti se z delom boljševikov proti vsaki diktaturi. Ljeninovo glasilo poroča, da so odkrili dalekosežno zaroto proti blagotvoriteljnemu odseku. Maksimali-sti trde, da bi imeli povoda za nasilja, da je v zaroto zapletena soproga Ker-jenskega in da so ententni diplomati vedeli za zarotn. Zaradi stavk v državni in nbčinski službi je izdal revcluci-jonarni voiaški odsek oklic, v katerem svari imovite kroge, da naj se ne igra-jo z ognjem. V pr\M vrsti bi oni trpcH pod lakoto. Odtegnila bi se jim pravica, dobivati živila in njih zaloge bi jim zanlcnili. Poveljnik Moskve je — na-vaden prostak. Stockholm, 22. novembra. (Kor. ur.) »Swcnska Telegram Bvran* brzojav-Ha: ^urnalistično zastopstvo fnozemske de?cicac;je boljševikov na meji poroča, ćv je v*c mirno in da vlada v Petro-rrradu izvrsten tqć. Kerjcnskecra Čete da so se r>o dolcem odnoru pridružile ljudstvu ter se podvrgle naredbam narodnih komisarifatov. Revolucijonarni garniziji v Moskvi na pomoč poslane čete se vraČajo v Petrograd. V Moskvi je revoluc:ja brezpogojno zmagala. Proti Kaljedinu koraka 150.000 vojakov. Pa tuđi za njegovim hrbtom se nahajajo močni oddelki. tako da $0 dan! predpo-goji za uspešna pogajanja s Kaljedinom. Boljševički komisar v Tornejl sporoča. da bo do obnovitve redne zveze s Pet-rogradom ofic'ielna petrogradska poro-čila izdajalo inozemsko zastopstvo bol]-Sevikov čez Haparando. Amtt«rdam, 22. novembra. »Tlmeac poroda: Is Petrosrađa 19. t. m.: Vojvoda Lenchtenberc i« bil aretiran. Mestna uprava petrogradflka je dobila od 12. arraadne-int sbora na fronti brzojavko, da ta annad-nl zbor lakote nmlri London, 22. novembra. (Kor. nrad.) Renter javlja is Petrograđa: Maksimali-stična rPravda- sporoča, đa je priflo blizn Viborsa do boja med rđe^o In belo garda 2elesni6ka prosa je pretrgana. Anarhija tudl na Finakem. Stockholrr, 31. oorembra. Splolna ■tavka na Finakem je končana. Delavcl na mi« Ma Fteakas pa m kraatto mtiđ m »a đelo ter sahtevajo sa to uatmenega, In ne bnojavnega ukaia. V Helsingforau vlada popoln* anarhija. Socijalisti Imajo re-člno ▼ novem deielnem zboru, ker bo se agrarci udall. Kodanj, 21 novembra »Berlingske Tidende« poročajo ia Haparanđe: Kakor se latrjuje is zanealjivih virov, je pričako-vati med aocijalistidniiri in meManskiml strankami sporazuma, ki je nanerjen proti ruskim vojakom na Finskem. Veliki knez Pavel Aleksandrovič je bil aretiran. Poljaki v Rusiji. Stockholm, 21. novembra. Petrograd-skl poljski odeek je prevzel funkcije eksteritorijalne poljske državne oblasti. Kmetje proti maksimstistom. Iz petrogradskih porcčil je razvideti, da eo se vse socijalistićne stranke, ki £O ee izrekle proti podvzetju boljševikov, str-nile v blagotvoritelni odsek, katerega so &e posebno udeležili sovjet kmeCkcga kongresa in njesa predsednik, bivši minister Aksentijev. Odklanjajoče sta!išfie kmetov napram puču Ijeninistov je bilo sklenjeno že pred države im prevratom. V eeji, dolo-^.eni posehno temu vprp^anju. so se izrekli vsi č!ani kicećkega sovjeta soglasno proti nacrtu LoljSevikov ter izdali neposredno pred pučem bo:i>evlkov apel na preblval-stvo, v katereni pravijo med drugim: »Bratje, tovari?i, d^Iavri in vc*aki! V imenu irnogo milijorov delajo^ega ruskega naroda vas poznrtJaTno, r!a se do ndaste la^komiselni in zloćinski provokaciji, ki more rluf;iti sorr?o sovražnikora delajočesra ljudstva in sur: an Jim sovražnikom. Poziv-ljamo vas. f!a ne iriJn^te e bratomorcim bojem, da ne pre!jvate ne<1ol?ne krvi, da hranite tvoje sile za boj z zunaniim eo-vraž.nikco in da prepustite vprrti^nje državne ohlnstl v rr'Sitev tistavodajnemu zhoru. Mislite na odgovornost pred domovino, pred deteijoćim Ijtv.?stvora in pred svojo vf-stjo!« Pole** petrogr«id«ke centrale kmećkih sovjrtov fo sk!r-nfli fruli £tP*Tni kmočlti 5ovie*i t provinciji podobre pozive, v katerih kar najostre'e obsojajo akcijo boljševikov Ta're re«oiucije eo sprejeli med dni^im v Oćt'fi, Pskovu, Saratovu in (^mgod, in v Stevl:nlh reeftlh so se kletom pridružili tudl đelavski in vojaSki sovjs ti. Cferr.enceau o makstmaPstlh. Novi franco^ki miniptrski predsednik Clemrnecan je 6e 13. t. m. v svojem listu »L' Komme Enchain€« naonđal mak^imali-ste, ki so venćar en?-rat pote??ni1I krinko z obraza in pokazali, da hočejo le remšlci mir, kl pusti Alzacijo in Lotarinško pod nemiSklm ieom ter bi ententi istrgal sred-njeinorske posestl in severno Afriko. O ta-feih nizkotnih factazijnh se sploh ne đa nadalje govoriti. Veseliti pa. se j^, da je zahrbtni pacifizem rendar enkrat razkrin-kan. VPolffov urad ni zatnnn namieaval, đa je mogoča še ena stockholmska konferen-ca Entento hočejo zapeljati, da bi pripustila, đa se na mednaroini konferenci s strani zastopnlkov brez v«ake avtoritete rarmotrivajo vojna in mirovna vpraganja. S tem bofieio nadomestiti vlade z {»dajica-mi in špijou! Nemcije. NemCiji se mudl, da sklene nemški mir, pređno nastopl ameri-§ka vojeka. Zato se mora volna naloga za entento eedaj gladiti, da najprej drži đolo-čeno fronto, da povsod strogo pazi in si po-vsođ zajamči ugo^no«:ti za ofenrivo tako dolgo, đa stopi Amerika na pozorišče. Japonska in Rusija« ženeva. 20. novembra. »Matfn« poroča it New Yorka, đa je japonska viada pripravljena dobaviti Rusiji železniške vozove in municijo, kakor hitro se bo tam vlada utrđila. Japonska skoz In skoz respektira pravico Rusije, đa si čama Izbere svojo vlado, ta pa mora respektirati prejSnje pogodbe, eicer je Japonska ne prizna, Oeneral BrusUov ranjen. StockhoJm, 21. novembra. Bruallov je bil ranjen na nogi od drobea granate. Persekucijs slovenskih čitank. Poslanci dr. KoroScc dr. Ravni-h a r. prof. Jare, dr. P o g a č n i k in to-variši so vložili dne 21. novembra na celo-kupno ministrstvo interpelacijo radi pre-povedi rabe slovenskih Čitank na srednjih bolah, o kateri je svoj čas »Slovenski Narod« obširno poročal: Začetkom leta 1915 ie pričela gonja proti Sketovim, oziroma Sket - Westrovim slovenskim čitankam, ki so bile dotlej de-setletia v rabi na naših srednjih šolah. Pričel Je to gonjo neki >Arbeitsausschu8 der deutschen Hochschuljugend in Graz^; Šla ie preko zloglasnejja ptujskega župana Ornima ter našla svoje za-vetišče v referentu za kranjski deželni 5ol-ski svet, dvornem svetniku vitezu Kal-tenegscrju ter nemškem def elrem Solskcm nadzorniku za Kranjsko B e 1 a r-j u. Na podlagt nekega naznanlla« ki graja več heril v navedenih čitankah kot ne-, oziroma manjepatrijotičnih, ki se obrača nroli pre\ elikemu poudark'i ^sl^ve^stva* in »slovanstvac v teh berilih, ie deželni Solski svet kranjski po inicijativi omenje-nih dve'i uospodov prspovedal nadaljno rabo čitank na utrakvističnih srednjih Sc-lali. Ta zaznamek, Ki sta mu omenjena ro-spoda prejkone tuđi avtoria, se glasi v iz-virniku tako - le: »Ad 21. 43 L. Sch. R- Pr. Bcilaj:e A. Verzeichnis der zu bemangeln-den Stellen in der Slovenska čitanka za V. in VI. razred srednjih Sol III. verbes-serte Auflage. Klagenfurt 1903. (Neueste Auflaa:e).« Nato sledi seznam berlt, v katerih se omača vsebina teh bcril kct »Obertriebene Prahleref, GroBer PfsrendfiTikel, Aufreizende Behaupttmsr (Največ sveta otrokom sliši slave), groBer Eigendiinkel (sorodnost v duševnem razvolti slovanskih In RrSkega naroda1*, GroBe SelbstverherrlichunK und Selbsttiberschatzung der Slovenen (Koses-kijeva »Voja«ka«), Cberhebung (Parapato-vt »Narodna bramba«) Itđ-, ltd. Iz ocene, kakor nam ]o prinaSa rav-noka* citirani zaznamek o posameznih berilih. Je spoznati največjo animoznost. Če ne sovražnosti proti slovenskemu življu. Slovence se ne sme ponašati s svojiml prednostml, ne srne poudariti svojega so-rodstva z ostalimi slovanskimi narodi, ne sme hvaliti svoje lepe narodne pesmit ne sme povzdiRovati svojih uspehov v zgo-dovlni narodov, ne sme blagrovatl svoje rodne zemlje, ne sme ugotavliatl svojega udeistvovanja v z^odovfn! avstro - osrske monarhije, — sploh on ne sme biti Slove-nec, ampak V\rcČiemu brezbarven držav-Ijan avsfrij«^:i. Tenii! brezmlselnemii fn skozinskoz nepedagogiCnemu stališču sledi ateoa prepoved deželncsa ioltfcaga *Teta — brez pomisleka In brez preudarka. Vodi Jo, kakor rečeno, očividno komaj zaželjeni trenutek, nastupiti proti narodu slovenske-mu kot takemu. Kranjski deželni Solski svet je v seil dne 1. julija 1915 izmed sebe voli! odsek, ki Je dobil nalogo, da odda svoje mnenje o prepovedi, oziroma o razlogih, ki so vedll do prepovedi. (Sledi elaborat, obse* gajoč okros 70 strani.) Interpelacija konćuje: Podpisani poslane! prej ko slei stojimo na stališču, da je bila prepoved rabe čitank nepotrebna in neutemeljena, da ta prepoved ni zasledovala drugega namena, kakor oblatiti ves narod slovenski, češ, da Crpa svoja ne- ali baje manjpatrijotična čustva že v Soli. Ta svoj namen pa skuša s svojo motivacijo doseći s tem, da pod-tika posameznim berilom tendenco, kakr-Šne nimajo, ali pa usotavlja kot greh In kot nedopustno učno tvarino, kar že po slavnih nače!ih, po katerih nai bodo sestavljene slovenske čitanke, ne more biti nedovo-IJeno. Spričo temu si usojajo podpisani po-slanci vprašati visoko celokupno ministrstvo: 1. Je - li pripravljeno, poučiti se o zadevi? 2. Je - li pripravljeno, povzročitelie ornenjcr.e neosnovane prepovedi staviti na odgovor ter s tem dati zadoščenje upravl-čeno kaljeni slovenski javnosti? 3. Je - li pripravljeno, povzročiti, da pr idejo Sketove, odnosno Sket - VVestrove slovenske čitanke zopet in to nemudoma v neomejeno rabo r.a na?ih srednjih šolah? Na Du n a i u, dne 20 novembra 1917. Podpisani so vsi poslanci Jugoslovan-skega kluba. OSmsIaestvo nrzšKhs Jalee idenite i „JugoslovansViem klGliii". Z Duraja nam peročajo: Te dnl se Je rglasHa v J. k. deputacija uradništva Južne želernice. V konferenci, ki sta so je poleg kluhovega načelnika drja Koro sca ude-Icžila posfanca dr. Ravnlhap In dr. Rybaf, se je ugotovito, da uprava Južne že!ern;ce ne kaže niti najrnanjše vo!je, da bi upoštevala že znane pritožbe in težnje. Spomenica, ki Je bila nedavno temu predložena upravi, zel. ministru In vojnemu ministru In ki obsega predvsem pritožbe glede iz političnih ozirov preganjanega iel. esebja, ne kaže še nsjmanjšega uspeha. Naši železničarjt so še vedno v prognan-stvu ter se ne smejo vrniti domov, niti na dopuste jih ne puste. Dočlm poitijajo v nače kraje ljudi, ki ne razumejo Jezika občin-stva in prebivaistva. Da, uprava Južne ie-leznice je iia tako daleć. da Je, vzltc temu, da potrebuje. krvavo potrebuje ljudi, glede mnogih naših uradnikov Izjavila, da jej nišo neobhodno potrebni ter Je pustila, da &o morali odriniti v vojake. NaJenostavneJ-ša pravičnost zahteva, da da južna železni-ca krivično preganjanlm železničarjem popolno zadoičenje. Pri konferenci navzočl poslanci so obljubili, da bodo, kakor doelej tuđi v prihodnje z vso energijo podoiraM navedene tein je. SaJ tvortjo te te; nje eno izmed onih prltožnih točk, zaradi katerih se Jugcslovanskl klub v najstrožj! opoziciji proti vladi. Politične vesti. = Za deklaracijo. Iz Borovnice nam pišejo; Glede na deklaracijo Ju-goslovanskega kluba z dne 30. maja 1917, je občinski odbor v Borovnici iz-rekel v svoji seji sledeče: S svojo deklaracijo od 30. maja 1917 so nam naši državni poslanci govorili prav iz srca* Zato jim izrekamo svojo posebno zahvalo in zaupanje ter jih prosimo, da neomajno vztrajajo na tej poti dokler ne bo naš rod na svoji zemlji svoj go-spod. — Za dr. Krekovo ustanovo je daroval občinski odbor 400 K. — Zu-panstvo občine Borovnica, dne 18. novembra 1917, — Anton Cerk, župan. = Poslanec dr. Korošec o lakoti v Bosni. V svojem govoru dne 21. novembra je povedal poslanec dr. Korošec v državnem zboru sledeče: Dobivamo pisma in telegrame iz Bosne, kjer je prehrana še mnogo slabša, kakor v Avstriji, in sicer zato, ker tuđi tam stoji na čelu vojaški gospod, ki se na gospodarstvo nič ne razume (Med-klici). V Bosni ćelo leto traja lakota, letos 7 mesecev ni bilo kaplje dežja, nimajo ne sočivja, ne krompirja; prva žetev je bila silno slaba in Bosna in Hercegovina stojita že sedaj pred la-koto. G. Sarkotić je bil sicer tukaj in je opozarjal na to. Nima pa dovolj eneržije, da bi ukrenil potrebne korake za hitro pomoč. Bojimo se, da se bo Bosni tako godilo, kakor lani v Novo-pazarskem Sandžaku. Tam je lani — tuđi tam stoje generali na čelu prehrane, tuđi tam se prehranjuje vojaštvo — 1600 ljudi umrlo za lakoto. (Ogorčenje. Čujte, čujte!) Sicer ne moremo natanč-no vedeti, pač pa žalibog moramo sklepati, da letos ne bo umrlo le 1600 ljudi za lakoto, ampak jih bo umiralo na ti-soče in tisoče, če deželi ne priđe kmalu pomoč. Jh s tem končam. + Zasedanje deiegacij bo trajalo, kakor poročaio z Dunaja, le 14 dni. = Politična posvetovanja pri grofu Czerninu. Z Dunaja poroča jo 22. novembra: Danes se je vršila konierenca poljskih članov delegacije z zu-nanjim minstrom grofom Czerninom. Podobne konference se naj vršijo tuđi z ostalimi delegati. = Odstop grofa Polzerja, Ravnatelj cesarske pisarne dr. Artur grof Polzer je ponudil cesarju iz zdravstvenih razlogov svojo demisijo, ki je bila s p r e j e t a. — Odškodnfna za krivične obsod-bc. Justični odsek poslanske zbornice je odobril v svoji seji 22. t. m. zakon o od-škodnini za krivične obsodbe.Po zakonu imajo pravico do odškodnine tuđi tišti, ki so bili obsojeni od vojaških sodišč in katerih obsodbe so bile pozneje dvig-njene. = Madžarščina na dunajskih me* SčanskJh šolah obligatna. Dunajska ob čina namerava uvesti na mestnih »e- 269 5tcv. .SLOVENSKI NAKOD\ dne 23. novembra 1917. Stran 3 ščanskih Solah namesto francoSčlne madžarščino za obligaten učni predmet = Narodnostni problem na mirov-nem sestanku v Bernu. Bern, 21. novembra. (Kor. urad.) Sestanek parla-mentarcev in učenjakov za proučavanje vpraianja trajnega miru je otvoril v ponedeljek nacijonalni svetnlk Scher-rer. Nato se je pričelo posvetovanje o raznih postulatih haaškega minimal-nega programa; o ustvaritvi medna-rodne, povsem neodvisne brzojavne agenture in odpravi vojnega prava kot dela mednarodnega prava. Xa dnev-nem redu v torek je bil narodnostni problem. Soglasno se je posebno odobravalo misel za mednarodne pogodbe, ki imajo varovati pravice narodnih manjšin, kakor tuđi avstrijska inicijativa za ureditev narodnostnega var-stva na podlaci paritetnega principa in nacijonalnega katastra. Z raznih strani se je izrekla želja, da se donolni var-stvo manjšin s tožbeno pravico pred mednarodnim sodnim dvorom. Obso-jati je nasilne odstopitve ozemlja. Pri eventualnem sporazumu dotičnih vlad o odstopitvi ozemlja je upoštevati voljo prebivalstva na ozemlju. katero se ima odstopitu karkoli mogoče. = Boćarski kralj na Dunaju. Bolgarski kralj Ferdinan4 se mudi te dni na Dunafu ter je v sredo posetil cesarja in razne člane vladarske hise. = Poljski kabinet. Iz Lvova poro-čajo. da se bo te dni sestavil poljski kabinet. Ministrstvo bo takoj, ko bo natopilo, zahtevalo, da preneha raz-delitev Poljske v dve upravni skupini. = Vestr iz Rusije. Z Dunaja nam poroča dopisnik: 2e već dni ni pravih vesti iz Rusije. Vse, kar prihaja sem-kaj, je iz nezanesljivih kovačnic v Stockholmu. Potniki iz Rusije, ki so do-speli do Haparande, pripovedujejo, kar so izvedeli od neznanih oseb pred od-hodom; v Haparandi je povedal nata-kar Peter vse to tovarišu Pavlti, in ko je ta imel prosti čas. je šel v kovač-nico za »ruske časnikarske race, kjer je za dobro plačo povedal. kaj je izve-del od tovarila Petra. In nato služijo brzojavne agenture na tisoče kron za taka senzacionalne vesti iz Rusije. Tako smo torej danes izvedeli, da so boljševiki gospodarji položaja, ali druga vest koj pravi, da le Petrosrada, tretja \Qst omenja to že na en del Pe-trograda. Kerjenskif je pobegnil, Ker-jenskij se je usmrti!, Kerjer.skij je iz-VTsil * »harikiri«, ker je obupa! nad položajem, — ali drucre vesti govore, da je gospodar položaja v Moskvi, Kijeva, Nižjem Novgorodu in ćeli Rusiji, razun Petrograda. Da, po najnovejše vesti se pogaja za sestavo koncentracijske vlade vseh socijalističnih struj. Čudno oa je, da vse te vesti ne vedo nič pozitiv-nesa povedati o Ljeninu. Kako sj vesti v eni in isti sapi nasprotujejo, je dokaz v poročilu o izjavi ruskega legacijske-ga tajnika barona Vjetka, ki je v Ko-penhasniu pravil: Dežela naša je strta. podobna možu, ki je bcTan na duši in telesu. Prišli smo do odločilnega trenutka, do cdinstvene želje po mira za vsako ccno. Ali takoj pravi: Toda Rusija ne pusti na ce-dilu svojih zaveznikov. Dobre sile naroda pridejo zopet do velja-ve. Vojska ni unićena kljub vsemu te-mu, kar se je godilo . . . K2lie^in je ustavi! dovoz živil v Petrograd: na eni sami oostaji je pridržal kar 200 va*o nov. Hoče izstradati boljševike, ki tam STOspodarijo. V Petrogradu vlada zopet popoln mir itd_ itd. Najzanesljive'iSe jedro ruske vojske so — kakor trče ukrajinska poročila — Ukrajinci; teh je okroglo 3 milijone in ne trobijo v boljševiške rogove. Poleg teh pa usta-navlja Ukrajinska Narodna Rada svojo posebno vojsko, ki bi imela nalogo, varovati domačo zemljo pred ropanjem raznih ruskih čet . . . Tukaišnja U. P. Z je pojasnila po vesteh, došlih iz Kijeva, da Ukrajinci so in ostanejo zvesti svojim ciljem: samostalne ljudovtede v zvezi s federativno rusko republikansko državo. *Reich5pošth ta izjava ni povSeči In že jej njena denu^cijantika ne da pokoja. Vesti iz Rusije je treba vsekakor sprejemati z veliko hladno-krvnostjo fn neraupnostio. = Angfeska vofffna reforma. Kotterdam, 21. novembra. (Kor. u.) Iz Londona: Poslanska zbornica je jrle-de volilne reforme sklenila: 1. Ža vo-litev v krafevne zastope dobi soprosa vsakesra moža, ki je upravfčen voliti v krajevni zastop, en glas, če živi z njim v isti hiši in je na^manj ,30 let stara. 2. Za noslansko zbornico dobe volilno pravico vsi vojaki in mornarjf, ki so služili v te! vojni, če so najmanj 19 let stari. Polee tega se nriznava ženam ob-činska volilna pravica. Maribcrsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 19. novembra. Se enkrat slovenski 1e -p a k I. Tuđi to ni prav našim Nemcem, da je vojnopreskrbovalni urad poslal ljub-Ijanskemu magistratu slovenske lepake, češ, za ljubljanske Nemce mora vojno ministrstvo in vojnopreskrbovalni urađ po-skrbeti nemške lepake. V »Marburger Zei-tunge od 26. novembra čitamo nadalje, da so ljubljanski Nemci nabrali pri zbirki za vzdržavanje vojaSkih icrobov većino pri-spevkov od nabranih 10.026 K; le 3361 K 7*> vin. so darovali Slovenci, vse drugo Nemci. Ne zre nam za prerekanje, le pribiti hoćemo, kako pravični so Nemci: kar ne srne dobiti Slovenec v Mariboru, to mora dobiti Nemec v Li ubijan!. To ni več narodna zlobnost. mar več narodna xa-bitost! Pomanjkanje kadlva. Od 2. novembra nismo več do bil! nobeneza kadi-va in pravijo, da ga do 22. novembri ne bo dobiti. Kje je krivda, ne ve ali noće ve-deli nikdo, pafi pa se UgovarU TH »• P*Q- neto« težave im želernici. Da to ni res. Je že iz tega razvidno, da poiilia uprava toba^ne tovarne v PUrstenfeldu ćele va-gone našega tobaka in drugega ka div a na Nemško tn Ogrsko. Drugi virok tplošnemu pomanjkanju ka div a pa je tuđi v okolnosti, da priđe le mal del kadiva res v roke ka-dilcem. Pri nas smo že tako dalcč, da so tobakarne boij podobne mlekarnam in trgo-vinarn s speceriiami, kakor pa čemu dru-gemu. Na dan razdelitve se razdeljuje po dve uri, a tubakarne imajo vedno se toliko svoje zalage kadiva, da i njim lahko ba-rantajo za drugo bUgo. Bfle so že btevime ovadbe na finančno ravnateljstvo, ki tuđi razpošilja časih kakega finančnega straž-j nika, toda zato ne priđe nić več duhana med mestno prebivilstvo. Ne kaže torti drugega, kot pustiti pogasi vsako kajenje. Petrole ja je prišlo nekaj minoli teden. Stranke so ga sprejele polovico za prćtećeni niesec! Ostalo množino in množino za november bodo dehli koncem novembra — če dei ne pojde. Z a p r 1 i so nekega ITletnega Fr. Gluschitza, ki je pokradel raznim stran-kam 5209 K gotovine in kolo, vredno 500 kron. Pri aretaciji je imel od vsega še 180 kron. DeCko je zapravil većino denarja z dekieti in po raznih čednih hišah. Nesreča na železnicf. Pred dne vi sta na izmikalnem kolodvoru na Tez-nem trčila dva vlaka, vsled česar je bil prevrnjen neki voz z živino. Poklati so morali vso živino. Meso Je erar prodajal po l krono kilogram. Ljudje so se zanj tepli. LaSki vojni vjetniki. C. kr. okrajno glavarstvo je prepr*vedalo kupče-vanie z laškimi vojnimi vjetniki. O tem kupČevanju smo že opetovano poročali, kakor tuđi o nesramnem odiranju vjetni-kov. Okrajno glavarstvo je za to kupčeva-nje sicer moralo že davno vedeti. a potrebne korake ie storilo Sele sedaj, ko so se transporti že nehali. Zato ni čudno, če se vsa javnost nad tem modrim, a prepozno došlim ukrepom norčuje. Železničarski konzum. V konzumu južne želernice vladajo zopet bkraino skandalozne razmere in stranke ne dobivajo zopet blaga, ker se osobju ne ljubi prodaj a ti, oziroma streči. Dne 16. in 17 novembra je prišlo vsled vsega tega »opet do prav viharnih prizorov in odkri-tih prizorov ter groženj. Južna železnica, ki se v zadnjem času precei zavzema za svoje nastavljence. bi dobro storila. Će bi tuđi tu napravila red in razgnala par samo pasnih gospodov in predmestnih gospodiC-n tesa svojega podjetja. Dvomimo, da bi ji bilo mnogo na eventualnih resnih demon-stracijah. U soda dr Pivkove rodbine je nov tragićen dokaz, kako zahvalo irr.a pri nas pošten in znalajen mož. 2e opetovano sno poročali, da je bil dr. Ljudevit Pivko. profesor našega moSkega učiteliišča od prve^a dne izbruha vojne pod crožjem, na frontL V Crni gori je doživel stevilne praske in marsikak vroč boj in se vrnil — ranjen, teiko ranjen z razstreljeno roko in odlikovan. Se ne popolnoma ozdravljen. je bi! poklican v Tolmin, koder je stal do 11. soške bitke, torei več kot dve leti, vedno mož na svojem mestu in opetovano odlikovan z redi in osebno cesarjevo pohvalo. Vojakom je bil vzor častnika in zrli so van!, kot zre le ređkokdaj vojak v svojega častnika. Sedaj, ko ga ni več med nami, je dvijmili umazana obrekljivost strupeno svoje blato in skusiia ga je ocrniti kot — dezerterja. Ko je izbruhnila itali;anska vojna in so stale naše skromne m -»-i ob Soči in v Kanalski dolini, pri Gorici in Toi-minu, — kdaj !až;e bi bi! dr. Pivko zamah-nil 2 rcko v pozdrav in slovo? Tega ni storil, marveč kot značajen častnik in bata-Ijonski poveljnik je one dni in ne.'teto na-slednjih izvrscval svojo do'inost dosledno in v neštetih slučailh smrtne nevarnosti prvi med prvimi s peščico svnlih, v krvavih bojih brani! Itali?anom pot naprej . . . Da. da: Dr. Pivko je bil vzor narodno č^teče^a slovenske?a profesorja in na tem trpi danes njegovo ime. njegova Čast in trpe narodno mučeništvo njegovi otroci in žena. Radi «voie zavednostf je bfl dr. Pivkn od nekdaj do krvi In mozza osovražen pri neprijate-ljih in ker mu kot učitelju in rodbinskermi očetn nf^.o mosrli do žive^a, zato so ga napadali kot moža politično - narodnesca dela in nišo se sramovali, ga obdati s celini vercem dijakov - ^pfionov nem^Ve narodnosti, ki so mu sledili korak za korakom, vohunili za njim in *a ovaiaf! na način, kot more ovaiati le v duhu mariborskoga nem-štva vzgojena, do moz?a ookvariena in iz-prijena nemška mladina. Sli so še đalie In s:a obdali $ svojim žrJčem rudi takrat, ko je «.tal v bojnem gromu, oči oprte smrti v obraz fn. komaj se je Izvedelo, da ie vjet. so planiH kvi^lni in ga denuncirali! V«!e sta»5ovanfe dr. Pivkovo \ ć i*no in telesrto muko rodbina dr. Pivkova. Otvoritev poštnesa urada Gorica 1. C. kr poštno in brzojavno ravnateljstvo za Trst, Primorsko in Kranj-sico nam poroda: »Dne 21. studenog o. jj. biti će opet otvoren po§t. ured Gorica 1 i to samo za pismovmi poštu izuzev zasebno preporučevanje, K. k. Post und Telec:rapbertdirektion ftfr Trie^t, Kiisteniand und Krain in Trie*t.* Pade! je junačke smrti črnovojnik Anton Humar, rojen 1. 1^78., doma iz Deskel pri Kanalu, dne 9. avs?nsta pH Purce!emeščaui, podr'^'ijte VII. vojne po-so'ilo! V Ljubljani, 19. novembra 1917. 2upan: dr. Ivan Tavčar 1. r. Dnevne vesti. — Vojaška povišanja. Za pclkov-nika je povišan artiljerijski podpolkov-nik Mi!an vitez I51ei\veis p i e m. Trsteniški, za stotnike - avditorje: nadporočniki - avJitorji: Valentin Le-v i č n i k, dr. Ivan Franke, Jo^io R o ž i ć, dr. Jurij p 1. Račić, za poi-koviiega zJravnika nadzornik dr. Živko L a p a i n e, za črnovojniška poročnika praporščr.ka Ivan B a b i č in Stojan J e n ko. za dom. evid. visjela ofic. Ste-;an P e r t o t, za črnovojni^kega vjsjega zdravnika je povišan dr. Vladimir V r e č k o. — Vojaške vesti. Za povelinika črnovoj. p. 27. ie imenovan poikovnik Av^ust vitez Pa n zera. strci. p. 13. kovnika. Rezervna poročnika Severin rodvlovv* je clobil naslov ;n rnačaj pol-kovknika. Rezervna poročnika Severin C e n ek in Egon Jezeršek. strel. p. št. 2, sta odlikovana z vojaš!;im zaslužnim križem 3. razreaa z vojno dekoracijo in meci. Knolctni prostovošjec narednik Albin H u d n i k, p. 17M je imenovan za voi:ibJ-:osodncjo ▼ Nor. Viskiju. — Kcncert. Češki kvartet iz Prage f« pristoga po r->Tizika1nem svetu med cajboljše komorne kvartete sveta. V p^tindvajsetih let ih svojega obPtanka je v Evropi, Ameriki in drugih kontinentih do-eegel toliko slave, kakor težko kPteri dni-gj, morda c^lo — nobeđep dru^I! Spada med DPjnnpolnejče fn naifdGalnpjše. Njrara vzorno, temperprrentTio. mojstrsko preda-varje nudi visek užitka komorne g 1 a s b e. Za ljubljanski, jubilejaki Vonrert so si moj^tri izbrali krapea epered. Hve del i iz češke in eno delo iz nemSke glaebene literatura. Sroređ fp pTn«>i: 1. Anton Dvorak: Kvartet za gođala v F-durn, op. 96. I. Alle^ro moderato. II. Lento. ITT. Scherso Vivace. IV. Allegro vivo. 2. Vite-»lav Novfik: Kvartet zn goiala v D-duru, op. 35. I. Fnga. Larffo misterioso. II. Fanta-sia. Allegro pa^sionato. CJnasi seherzo. (Alle^retto moderato). Tempo del Comin-cio. Largo misteriopo. (V enprn stavku.) 3. Fran Schubert: Kvartet za podala v Dtcolu. op. posth. — Eđrn najlepšfh kvar-tetov STrtovne glanbe % varijacijami o pesmi »Smrt in Deki i c a«. I. AllejETc. II. Andante cou moto. (Varijacije o »Sir*-In Deklica«.) III. Scherxo. Allegro moT IV. Pre«*o. — Z Dvnfakom. Kov^.koT-Srhr^ertoni bo nbriDst^o T'^ivpJo r« ' glasbo v najpopoinejši obliki. Slovcn-•■■♦*■ o w*m hrmtm, velik« toftke xr in hitimo k njim v hram lepote, čiatosti In idealizma! — Podpora za rodbine, katerih rednlk se ne more vrnitl iz eovr&žnega i nožem-•tva. Zakon z dne 17. avgusta 1917, dri. zak. štev. 376, velja — z izjemo rodbin po. moržčakov, U se ne morejo vrniti v domovino — samo sa svojce onih avitrijakih dr-žavlj&nov, ki t>o ■ silo zadržani v no. v r a £ n e m inozemstvu. Ker se k aovraz-nerau inozemstvu prifitevajo samo one države, ki se uahajajo z Avstrijo v rojnem stanju, ta zakon i*e velja za svojce Av. strijcev, ki bivajo v Ameriki in ae Jim torej ne more dovoliti podpora v smislu omenjeuega zr.kona. Med prebivalstvom zelo razžirjeno mnenje, da imajo svojci naših rojakov, ki eo se že pred vojno izsolili v Ameriko, vsled tega, da trpe škodo, ker ne dobivajo već đenarniii pošiljatev iz Amerike, pravico do podpore po novuni zakonu« je popolooma napačno. Vse toza-devue prošnje ne morejo Ime ti nikake^a uspeli a. — Prijave za besunsko obleko. Dc- gunci, ki žele za.se ali za bvojce oblclie in dosedaj še sploh nišo prosili z a n j o, naj se zglase pri mestnem magistratu v bobi št. 5 (nasproti posvctovafnlcc) v spodaj označenem redu, in sicer le oni, ki so v razvidnestnih listih vpisani r.a prvem (družinski glavarji, oziroma pri 5amcih. oni sami). V sredo, dne 28. novembra so ra vrsti stranke z začetnimi ćrkaini A—O; v četrtek, dne 29. novembra stranke od M--P; v soboto, dne 1. decembra stranke od R—Ž. Uradne ure so vsak dan od 8. dopolcine do 1. popoldne. Vsak družinski glavar mora priti osebno ter prlnesti s seboj istovctnobtne razkaz-n i c e vseh družinskih članov in ker so te obleke namenjene Ie najpotrebncjJim be-guncein, tuđi še potrdilo hišnega gospodarja naslednje vsebine: »Potr-jujem, da ima vsak begunske družine .... (ime stranke) le po eno zsornjo In eno spodnjo obleko. Datum. Podpis hišne^a so-spodarja.« — Ćevljtv sedaj še ni v zalogL — Nek2znfce za begunsko obleko. Begunri, ki po pretek'i teden prosili pri mestnern magistratu za obleko, ćofce, ako se legitimiralo z razkaznicaml o istovetao-sti, iii;ka"5nice v naelednjem redu: v pone-đcljek, i>; novembra od 8.—10. ure stranke z začetnimi Crkami A—G; od 10.—12. ure stranke od H—L; v torek, 27. novembra od 8—10. rre stranke od M—P; o4 10.—12. ure »tračke od R—2. Obleka se dobi vsak ponedeljek, sredo In petek od 2.—5. ure po-polilne pri dežolni zalogi c. kr. dež. vlade (pri tvrdki R. Miklauc, Stritarjeva nUca št. 5, skozi vežo). — Trgovsko bolniiko in podporno društvo v Ljubljani je imelo 21. novembra svoj 79. redni o* čni zbor. Ravnatelj g. A. Lillfcg je otvori i obCni zbor ter se spora in jal lani umrlih članov, ki so: Emerik Mayer, , Karei YT e b e r , Josip P 1 e i -w e i « s Ivan Mejač, Konrad Lliec, IgDac Kessler, Alfred Ledenig, Emil Ranđhartlnger, Friderik F e 1-ber, Karei L a p a j n e , Ludvik V a S i č . Milan Drahsler, Ivan Tomsche, Filvester Skerbinec, Ivan Gestrin in Leopold Legat. Iz blagajniškega In tcjDi^kega poročiTa g. Ivana Volka po-znamemo: Društvo je imelo lani 5 Castnfh članov, -i poepomih in 371 rednih članov ter enega vajenca, stupaj 401 člana. Pre-moienje bolniš^ega odčlelka zcaSa 88.664 kron 81 v:n^ podpornesra CKldelka 14S.70i K 84 v. Terčkova ^apuščina 30.21S K fO v, skupaj 282.586 K 31 vt proti letu 1915 torej več z;i 5521 K GO v. Bolziški zaklad lzka-zujc dohođlcov 15.S7S K 18 v, bolnički stro-žki €8r?S K 97 v, pogrebni stroški za 9 čJa-r«ov 720 K, stro^ki skupaj 10.996 K 56 v, torej znaša dobiC-ck 4SS1 K 62 v. Podporai odilflrlv izlcaznje ?470 K 22 v đo^odkov in 76«l K stroFkov. torej dobiffek 1779 K 52 vin. Terčkova zapu?^ina iskazuje preostali-ka C50 K iz obresti. Daril je prejelo društvo 334 K 32 v. Na pretilog raCnnske&a prog:loinika g. škofa se da odboru abso-lvitorij in ee mu izreče zahvala. Za leto 1017 so ćovoli 10 čluccra rodpora. 2a pre-^lerfnlke računov so bili Izvoljeni gR. Ko-atevc, fikof in Kmet. za njih narnest-nika pa gg. Sckula in Kovača, Izpre-meniia so se rtato pravila na podlagi novih zakonitih dolo^b. Doslej so riani rlafovali Fami letno Članarine 32 K, od^lej bo plaćati mescffno 4 K S0 v in sicer odrade od tega zneska 1 K 60 v na g'oppo^arja, 3 K 20 v pa na Člana, za nčer.ce plač-ujelo gospodar-ji m<*B^čno po 1 K. Doslej ee je tzplat'cvala hnlTitanina po 2 K 40 v na dan, odslej se bo plar^evalo po 5 K. Za pogrebne stroške se bo izplačrvalo nampsto 80 K odrloj 250 kron. Volitve v ravnatolistvo se bo vršilo odsiej talvo, da i^stopijo iz ravnateljstva vsako leto po 3 čJani. — Uprava Vajentftkega doma v t-Jub* Ijanl sporoga, da se Vajr>ni?M dom z gotovost jo otvori 10. decembra t. 1. Znova opo-zsrjamo na to mojstre in star'e vajencev. Kdor foli MLi pprejet, naj fo tedaj hitro ogta^i. Prav tako S« enkrat prosimo, naj bi se pri^lasilo zlastt Iz vrst mojstrov mnogo članov k društvu za varstvo vajencov. ClaTinrfTiR znaga letno 5 K. Uprava prosi v?o s!oven?ko javnost dobrohotne naklonjenosti pri đelu za povzdigo obrtnega stanu. — Zvigani davek na sfadkor 54 K za 100 kg rne«*to đosedanjih 38 K, se naj po pred logu vlade vpelje ie m 1. decembrom in ne sele s 1. januarjem. — Trgovci, pozor! V*i trgovci % obleko, blagom in perilom bp kar n»:re?«neJ3e opozarjajo, da teh potrebš^in pod nobenim pogojem ne smejo prodajatl — brez na-kaznic »Deželne poplovalnice sa preairbo z blaroro, obleko in perilom.« Prcstopfti se najstrozje kaznujejo. — Za đeželo izdajajo nakaznice c. kr. okrajna glavarstva. — Izvoz blaga Iz Avstrije. Trgovci se opozarjajo, da je v smislu ministrsk« naredbe z dne 21. septembra 1917. št. 3S3 drž. zak. (5 10) v fi 1. označeno blago do-voljeno iEvažati le jb đovoljenjem e. kr. de-2c-bne vlade. Kdor bi hotel tedaj odposlati v § 1. navedene naredbi omenjeao blago, mora, kadnr prosi za transportno dovolje-nje. navesti, katero in koliko blaga, kakor tuđi kam namerava to odposlatl. Za dovo-Ijenje izvoza je vložitJ prošnjo pismeno, prestopki se bi najstrožje kaznovali. — Pošiljanj« tadja vojakom. TJgotovl-lo »e je, da bc predajajo ra vojnopoštne ■orade številne poSiljatve z blagovnlmi Tzorci, ki vsebujejo sad je. Te poSiljatvedo-epejo v največ Slučajih popolnoma pokvar-iene pa namerabne vojnopoštne urade. Rasventega se tuđi naslovi na mokrih, rastrganih omotih ne đajo razbrati. Občinstvo n. opozarja na to a pozivom, naj takih po- '-•k n«? predaja. Pri tej priliki «e tuđi '»Ha na ppppoveđ. da me vojnopoStnim ' -jl'.aiii z tlrrovriimi vzorrt in vojno- nm zavitkom ne smejo prilagati pred- Z. ki ao nevarni saradl osnja. FoiiUka morajo pregledati ne samo državni po&tnl uradi pri predaji, ampak tuđi namembnl vojnopoštni uradi pri o d d a j i in morajo vsak doznani slučaj naznaniti nadrejenl oblasti, da vloil kaiensko ovadbo proti od-pofiiljateljem. — Zdravstveno stanja mestne obćin« ljubljanske. V času od 1L do 17. t. m. se je rodilo ▼ Ljubljani 22 otrok. umrlo pa je 28 oseb, med njimi 14 dom ač i nov. Umrle so 4 osebe za jetiko, od teh 2 tujca, In 3 oseb* vsieđ mrtvouda. Oboleli so: sa skrlatico 1 tujec, za tifuzom 15 vojakov, sa griio 4T vojakov In za vratico 1 tujec I*med IJub-ljanskega občinstva ta teden ni bilo na* znanjenih nobenlh nalezljlvih bolezni. — Slopar. K neki kuharici na Miklo« bičevi cesti je pri5c4 te dni neki mlad člo-vek, star okoli 25 let, ter izvabil Iz nje 1C0 K, češ. da iina od njene gospodinj* naročito za, nabavo raznih živil. Morda je še koga druge&a navll. V H rast ni k u je umri strojni inženlr Oviđon Lanđra. Bolniinica v Mariboru za p rt a. li Maribora poročajo: Tukaj.šnja velika spi očna bolnišnica navzlic vsem prešnjam ni mogla debiti premoga. 2e več dni bo sobe povsem nozakurjene in bolnikl strašno trpijo, Bol-nibnica ima komaj toliko precnoga, da »a-đostuje za kuho. Ker ni izgledov, da bi oblasti preskrbele bolnišnico s potrebnim kurirom, je uprava sklonila bolnišnico za-preti in bolnike poslati đomov. Maribor. Minulo nedeljo se je frtil občni zbor »Zgoćovinskega dru^irm i% Slovenski Stajer« in slavnostna seja v spo-min stoletnice rojstva Davorina Trstenjaka. Društveni tajnik profesor dr. Kovaćič je v jearaatein govoru očrtal življenje ta znanstveno celovanje tega neutrudnega učenjaka. Nato .ie podal poročilo o gmot-nem stanju društva, ki le prav ugodno, društveno delovanje pa se je gibalo radi vojne v bolj skromnih mejah. Venda** j« opažati ▼ drnštvu novo življenje, ter ao j« tuđi Stevilo udov — flotna članarina & K) vzdisnilo leta 1917 na 372. Kmalu po noveca letu iziđe prva fetevilka »časopisa sa sgo-dovino in narodopJ3je« za leto 1918. Kino Ideal. Spored sa danes: »Nočnl pogovor«, tretji film slavne detektivske Fantomas - serije. Igrokaz v gtirih de-janjih. Poleg tega smehovita burka v dvefc. delih »Zamenjana nevesta.. ter najnovej&a vojna poročila. Ta sporeći traja do pone-deljka 25. novembra. NI za mladino. Kino Ideal. Zgubita se je ima denarnlca v tramvaju od dunajske mitnice do magistrata 21. t. ra ob D. popoldne. V dennraiei je bilo 60 K v bankovcih in nekaj drobila. Kdor jo je našel, naj jo odda v našem upravit istru. Izgubljena je bila elanes denaraica z večjo vsoto ćenarja. Ođđa naj se v našem upravniStvu. 4- Sveza repa za VIC Stranke r. rumen, izkaznicami C in B iz Vica prej-mejo svezo repo v soboto, dne 24. t. m. rri Muhleisnu na Dunajski cesti. Dolo-čen ie tale red: od 8. do 9. donoldne stranke z rumenimi izkaznicami C št 1 do 160, od 9. do 10. št. 161 do 320. od 10. do 11. št. 321 do 490. Ponoidne od pol 2. do 3. stranke z rnrnenimi izkaznicami B, od št. 1 do 2-10. Vsaka oseba dobi 10 kg; kilogram stane 10 v. Pripravite vreče. -i- Meso za uradniške skupine. .Mestna aprovizacija ljubljanska bo ođ-ciajala meso uradr.iškim skupinam v sc-boto dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: I. -jradni-ška skupina od 2. do pol 3. št. 1 do 2C0, od pol 3. do 3. št. 201 do konca. II. in III. uradniška skupina od 3. do 3/44. in IV. uradniška skupina od 3/44 do 4. Kna oseba do 1/4 kg, 2 osebi pol ks, 3 in 4 s/4 kgt 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 o?eb i1 /t *z* ve- oseb 1V2 ks. -f- Meso na rdeCe in rumena A iz-ksznice. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicamf, zaznamovanc s črko A, prejmejo meso v soboto dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do pol 5. ure. -h Uvedba nakazne za čevlje. Z Dunaja poročajo: Vlada namerava uvesti nakaznice za čevlje in sicer ne le za take z usnienimi podplati, temveč tuđi za čevlje z lesenimi podplati ter za co-pate. Mm stuarL ,. Vlak z Dunaja v laSki Videm. Od 20. t. ni. vozi že en vlak % Dunaja preko Ljubna r laSki Vldem. Z Dunaja odhaja ob 7. uri 45 min. zjutraj, prihaja v Ljubno ob 12. uri 23 min. in odhaja ob 12. uri 38 mia. Protivlak prihaja na Dunaj ob 9. uri 40 min. zveče-r. , Skupna amrt oficirske zakonske dvojice. Vpokojenl stotnik Ivan Wiesner v * Gradcu je v svojem stanovanju tiatrelil sebe in svojo bolno ženo. Wiesner je.bil star 70 let, bolehen in naveličaa življenja. Ustrelil je ženo z dvema streloma iz re-volverja in potem sebe zađel v srce. * Umri Je dne U. novembra v Hobo-kemi v Severni Ameriki Hans K u d li c h-v 94. letu svoje starosti, flans Kudlich je igra! v avstrijskf revoluciji leta 1848. odlično vIoro. Komaj 24 let star je posta! član kromeriškega driavnega zbora, kjer je dne 25. iulija 1848 prcdlaj?al odpravo kmečKega podloŽniStva. Njegov predlog je bil talirat z vsemi glasovi sprejet #in dne 7. $eotembra 1848 kot zakon sankcioniran. V oktobrski revoluciji je bil Kudlich obso-}en na smrt. Pobejjnil je na Nemško, kjer se je udelc'^il vstaje na Haden S ^fc# a^L Sn Bffl %§# W v Kranjski fa Šie^ersM dc*«H ima ©3o2»U36an|a od oblasti ****•»-aištra aađfepreskrba £o ckr. ura da » lindska prah-ana „Saas" DsnaJ, $*t£ eđino ie trrdka to. fl. Martmann nasl. Uubiiana. Ptacara za zdravo crima brezhsbn© blago rsajviSJe od oblasti rostavljene cene i« pre-*krbim 2a edpašiljanj« uredno prevozn© dovoljenjt #đ sad toreskrfce in od c. kr. ljudske frefcrane »Gecs«. Orf'ii se smejo te z obiastvena označenim prevozmm dovolj. razposiijati. aaajaaaaaa9a5£SB2££!!£I3529BVHRB^^ I imaio tarifee srećke jb aave sraćfto a?str. I<2«č»^i »Iža rsi^i | 9 sveje redao zvišujo^e se denir-Je Tredoosti! Ye&!ia 8?2>ka iad«98 ! % B Giavt» dob*tta zsalata £ec 3996 ^ ■ 1^9 lfWvll»IIVU I%Sij#ll« VvBS g ■ Natančnr> po^E«T5!lo z ita MS7. ^nton Kane Llubljaaa, Siđovska atlea 1. Cefiflri aa rasoolafO. Onita na rmapolago atepl m : mujbna mio z vrtom : v arotiat ioaU aU prodamoat «. Ponudo« na upravn »Slov. Nar. pod »A. 1. lat/atST« Služkinja se sprsime. Dobro nvn«r. c, -itirana » placa, Istotam se ocfda SOBA. Naslov v upravniStvu *Slovenske?a Naroda«. 94! :?N AT A K A Ri€ A :: v hotel na defelo ao sprojaao lakof Nas tov pove uprav. »Slov Naroda«. 39^8 Otroćji voziček lep popolnorna nov, so proda. Kje pore cnravrp*~tvo »Sioven Naroda« .?f64 ZIViLJI ^reskrblm za finesi :: oficirski plaše ^a&iie') :: Nas:ov pove upr. »Slov. Naroda«. ^955 £QBr Pro«5a ss vit\n množina dobrih Kje pove upr. »Sloven. Narodi€. 3982 3959 f*BT Oddc se "959^ meblcva»a STANOVANJE dve sohi, kuhini«i in kterV r decernb. Naslov se izve v Spod. ŠBki, Koderjeta ulica St 119 tU 3963 Sprcjmeta a« 2 kronika pomoćnika pri Mart Mahkota L tucana Sa. iiake 79 D ah viS*e r?! ran a si i© želi spra ett v inštrisk^IIo prvo ali dru^o ol:a. Naslov pove upravn »Slovenskoga Naroda«. 3980 T> JE> IC f.. JB> iz poSrene hiie, vajena kuharslva in vseh Q ali trgzvino bo-dt$i '.G-.no, i mssaitm btapem alt drugo ge-iVno ah mlekarsivo mven-tuelio idmferic. ys t r« cn*.*n?ii 36 let sia+t vdovf-c t dvs^v smžfeTna m v**wn Drmmoimn em Žc i go^codicno at' vdovo 6rc? etroh nnmcr** iyob-ra-tbt tx stares* đo 33 tmi. pQ$€*tvo ali trgovina 5« iah%o naha/a v mestu ali na de*mtt. vač pa na slo ens^ih ttth Penudbe na uuravn 9^iovmn> /raroda* vod nGorica!397$ * Povećane slike rV> naravne ?e!iko5ttt kakor tuđi otjnate portrete u platao isvr^ujc umotnisko po tsaki foio-erafiit 185 prm fotofrifski in povcčevtJnt zaiod ▼ Hafcljaai, loUirfrsb tL 34*. aa NJdoJovanla rfrv, kakor tuđi gotova drva a« kupi po visoki cenl, na ttranjakem ne da!e£ od že'ezniike postaje — Viamt f« tusti vmllm nf!ya v na jar« v okolici LJuSriJano« Ponudbe: LJubllana Pc^LiS predat II« 151. 3505 Židovska uHcs ifsv. 3. Ovors!;; trg 1, Ljubljana. PriDcroča največjo izbiro 2lnlH ve!*>wr»k!o^ukow a kossnatim robom iz prvo- vrstnih tovarn »Novega Jičina«, kakor iz barSuna, filca ia ko uho-vine, ter čepić za darne ia deklice. PoDravifa točno !n vestno! VeHka izb'ra žalnih klobukov. Cens razmsrsma ze!o nizke! ■ = V kraikem iride v založbi = stercska s!iSia 3910 Sjj £0^k VI fg f^a| a aj^ £Bt £^2 fi^ §P^ if7^ ^9 afft ; /-, ^-y v C Pi w «^ 1^1 ^i«Wa fc^ ^P 3^3 oA po ori^. znanec»a umetnika Fr. Klemenčičn. Umctni§ko v barvah na karton izvršena reprodukcija meri brez okvirja 65X^8 cm. in velja za naročnike, ki se priglasiio do koica te^a me^eca.......K 20«— t bogato p jzlafenem okvirju.......M 50«^- Od 1. nov. t 1 dalje oziroma po iziđu sMke bo zna-ala cena brez oV v r ja...........K 24i— z okvir;em..............„ 60t— zaboj in o?o;niao za pošiljatev po pošti (želrznici) se zaračuna po lastni ceni ali pa se vzame nazaj. Slika je ođ d^nes rmorej nastavljena v salonu „VsieL propaganda"* V Ij!?b?;an! Socioa ni. St 5. Prospekti na razpolago. Kapo!| xac*ni!v fn aajl:o!*š* alov. llnstrovaiil iednlk aoi ^P 9«P ^ ^ * ? .f1^ II Q ki priohčulcio vs«k teden «so«rft «a^.lTfi!TSb slik^T bofis£ in o drugih važnih aktaainfti domaćih in tu??h ^orrodK-ih. ter oMS ?an:niJve^a čt!va: oesm!, povesti, fako sanlfltlv, lop ćotoktlvskl ro**a3, oou^ne član'.e n crtice iz eospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in aploh vseh strok poliudnega znanstva. 118 ,,TEDENSKE SLTKH** so nenolitlčen fn nestrankarskl ilustrovan tednlk, ki Je posve&n 1« zabavi in poukn. „TEDEN5KE STJK1^' bi na] imela naročena vsakfl rodbina, vsaka ^ostilna, kavami, briv» nica, vsako drrst\o ifd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod In pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE" »tane.'o ^etrt leta K 3'80 pol leta K 7.50 in ćelo leto K 15'—t Naročniki dobe kot nagrado slike Prešerna, JurČiča, Gregorčiča in Aškerca ter tuđi lepe zaniniive knjige. Naročite si „TEDEMSKE SLIKE" takoj! PoSljte nam svoj raslov in pođemo Vam 1 števllko „TEDENSKE SLIKE" brezplaftio In poštnine prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Linbllasa, Frančlikaiiska oiloa 10 L ^a^ *G9 ^aV ^^^m ^^^?£E? ^HHaT^ ^^t^S^ ^W ^^^SS^ ^^^Bar^^aW W za vol«« - posoiiSno zavarovanie. t. 45 Ictni deSavec zavamje 1000 K nom. vojne ga posojila. Po dveh letih nmrjf. Njegova družina prejrae obligadjo vojnega posojila za letnih 12 mesečnlh preml* po 6 kron, t j. K 72 — torej skupaj X 144- - V dveh letih se je tore] znatno manj plačalo. kot bi se morato plačati pri banki, ki W pofodfla 75° f»( tako} pri podpisu za 1000 K noTninale. 2. Za 29 Ietn«tc9a reUodelca, ki se nehaja na fronti kot črnovojnik, podpiše soproga vo:m posojtl "o ziavarovanje za 49C1 K nomtnale proti mesečnerau plačevanjn rremije. Scprop pade v prvem letu In vdova dobi obi:gadjo vojnega po-sojHa za 4r