8 MOSTOVI 2/1990/XXV
Tako kot že večkrat, smo tudi tokrat ugotovili,
da je za zagotovitev pravočasne poravnave ra¬
čunov za prevajalske storitve najboljša preven¬
tiva. Ob prevzemu naročila za prevod se mora
prevajalec pozanimati o plačilnih navadah po¬
djetja, od katerega sprejme naročilo. Kadar gre
za podjetje, ki ga ne pozna, je najbolje, da v ra¬
čunovodstvu našega društva vpraša, kakšne so
njegove plačilne navade. Prevajalec nikakor ne
sme pričakovati, da bo društvo tako ali drugače
izterjalo plačilo računa za prevajalsko storitev,
on pa bo le prevzel naročilo in oddal prevod,
večkrat tudi od podjetja, ki je v stečaju ali tik
pred njim.
Če pa je prevajalec naročilo že prevzel (in se
pri tem z društvom ni posvetoval niti o solvent¬
nosti naročnika prevoda niti o načinu sklenitve
pogodbe), je najboljše, tako je vsaj pokazala
dosedanja praksa, da večkrat opomni osebo, ki
mu je dala naročilo in mu obljubila plačilo v do¬
govorjenem roku.
Skoraj vsako leto ugotavljamo, da so naši
člani zelo neredni plačniki članarine. Tako je bi¬
lo tudi letos, zato smo julija vsem, ki do takrat še
niso poravnali svoje obveznosti do društva, po¬
šiljali opomine, septembra pa tudi opomine
pred izključitvijo iz društva.
Letošnji kongres FIT je bil drugi v Jugoslaviji;
prvi je bil leta 1963 v Dubrovniku, tokrat pa so
ga pripravili v Beogradu. Delegati našega druš¬
tva v Zvezi društev znanstvenih in tehniških
prevajalcev Jugoslavije, predvsem pa Doris
Debenjak, ki je bila do marca 1990 predsednica
zveze, so veliko prispevali k pripravi kongresa,
saj je bila skoraj na vseh sejah tega telesa v
zadnjih dveh letih glavna točka organizacija
kongresa FIT. Po naših podatkih se je kongresa
udeležilo manj kot 10 prevajalcev iz Slovenije
(podrobneje je predstavljen v prispevku v rubri¬
ki Posvetovanja).
A. O.
Anton Omerza
Trideset let strokovnega dela DZTPS
Thirty Years of DZTPS’s Professional Services
In the past three decades, the Scientific and Technical Translators Association of Slovenia
(DZTPS) has engaged in a wide variety of Professional activities. The previous issue ofMostovi car-
ried an article on the Association’s history, while the currentissue gives an account ofits present-
day professional Services.
Translation Service of the Association encompasses the follovving activities: setting rates for
translation Services, providing financial Service for translators, referring translation orders, provi-
ding information on translators, and Consulting Services for its members.
Publishing DZTPS publishes the journat Mostovi— in 25 years 26 issues have been published
and occasional, in-house terminological and informative publications.
MOSTOVI 2/1990/XXV 9
Translation Training In order to upgrade the translating skills DZTPS organized, in the 1988/89
school year, 21 lectures in three language sections and eight seminars in the 1989/90 school year
in four language sections. In the past two years, DZTPS was also the co-organizer of two transla-
tors’ conferences.
Library Our library contains 300 dictionaries and language-related manuals, but lacks above ali
specialized multi-language glossaries.
Status of Translators The status of translators, particularly those in regular employ in a company,
has not been solved to our satisfaction. Thus, DZTPS, as a Professional association of translators,
must become more actively involved in this initiative. The first steps have already been taken.
In recent years, the Professional activities of the Association have been much more intensive
than previously. Stili, the lack ofprofessionals — translators, hinders DZTPS from advancing signi-
ficantly in this direction. For this reason, the fundamental task of the Association is to find and en-
gage appropriate professionals in the area of translation.
V prejšnji številki smo predstavili razvoj
DZTPS v tridesetih letih njegovega obstoja, v tej
pa bomo opisali sedanje strokovno delovanje
društva, da zaokrožimo predstavitev DZTPS ob
njegovem jubileju.
Strokovno delovanje DZTPS bomo obravna¬
vali po naslednjih skupinah:
□ prevajalski servis
□ založniška dejavnost
□ izobraževalna dejavnost
□ strokovna knjižnica
□ status prevajalcev.
1) Prevajalski servis
Prevajalski servis obsega naslednje dejavnosti:
□ določanje cen prevajalskih storitev,
□ finančni servis za prevajalce (fakturiranje
prevajalskih storitev in nakazovanje prevajal¬
skih honorarjev),
□ posredovanje naročil prevajalcem, dajanje
informacij o prevajalcih in svetovanje pri njihovi
izbiri,
□ svetovanje prevajalcem pri zaračunavanju
prevajalske storitve.
Podatki o delovanju prevajalskega servisa
društva za prvih sedem mesecev leta 1990 so
naslednji:
□ povprečno smo izstavili po 20 računov za
prevajalske storitve na dan, kar znese okrog
5.500 računov na leto,
□ prek društva izstavlja fakture za prevajalske
storitve okrog 650 prevajalcev,
□ skupno število opravljenih strokovnih pre¬
vodov v Sloveniji v enem letu presega 6.000, saj
gre del faktur za prevode mimo našega društva.
Zaradi vedno večje nelikvidnosti naročnikov
prevajalskih storitev se podaljšujejo roki izpla¬
čila honorarjev. Delež z zamudo poravnanih
računov za prevajalske storitve je v letu 1989
znašal 15 odstotkov, v prvem polletju 1990 pa
17 odstotkov celotne vrednosti izstavljenih
faktur.
Praksa je pokazala, da se prevajalec dolgim
rokom izplačila prevajalskih honorarjev najlaže
izogne, če se v računovodstvu našega društva
pozanima o likvidnosti oziroma plačilnih nava¬
dah podjetja, za katerega namerava opraviti
prevod.
Naročil prevodov, ki jih dobi neposredno
društvo, je bistveno manj, kot mislijo naši člani.
V prvih sedmih mesecih leta 1990 smo dobili
150 naročil, od katerih se je več kot 50 nanaša¬
lo na prevod od ene do treh strani v več jezikov,
le 25 naročil pa se je nanašalo na prevode,
daljše od pet strani. Med jeziki so prevladovali
angleščina, nemščina in italijanščina.
Posredovanje informacij o prevajalcih oziro¬
ma svetovanje naročnikom pri izbiri prevajalca
je veliko bolj pogosto, saj v povprečju posredu¬
jemo na dan vsaj deset informacij o prevajalcih,
dokončna izbira pa je prepuščena naročnikom.
Seveda so pri tem izvzeti člani, ki nam ne spo¬
ročijo sprememb svojih matičnih podatkov (na¬
slova, telefonske številke).
V zadnjih petih letih smo se lotili še svetova¬
nja (prevajalcem in naročnikom) pri zaračuna¬
vanju prevajalskih storitev. Najprej smo takšne
informacije dajali ie osebno, pozneje smo jih
vključili v cenike prevajalskih storitev ali objavili
v Mostovih, letos pa smo izdali Navodila za
prevajalce.
10 MOSTOVI 2/1990/XXV
Tabela 1: Pregled vsebine Mostov od leta 1970 do 1990
2) Založniška dejavnost
Strokovno glasilo Mostovi je najpomembnej¬
ši projekt naše založniške dejavnosti. Ob tride¬
setletnici društva smo pripravili bibliografijo
Mostov od leta 1963 do 1990 (na str. 55); tukaj
bomo prikazali le nekaj zbirnih podatkov.
V petindvajsetih letih je izšlo 26 številk Mo¬
stov, od tega 16 v ciklostirani (med leti 1963 in
1983) ter 10 številk v sedanji obliki, v kakršni
Mostovi od leta 1985 izhajajo dvakrat na leto.
Skupni obseg vseh številk Mostov je okrog
1.500 strani oziroma 3.000 strani v tipkopisu. V
vsaki številki glasila je bilo v povprečju 15 član¬
kov, skupno 390 člankov, pri njihovem pisanju
pa je sodelovalo več kot 300 avtorjev.
Mostovi so pridobili ugled pri prevajalcih,
zlasti v zadnjih letih, ko izhajajo redno in ko so
se ustalile redne rubrike v njih. Brezplačno jih
dobivajo vsi člani društva, imamo okrog 40 na¬
ročnikov (podjetij), informativno pa jih pošilja¬
mo tudi vsem sorodnim društvom v Jugoslaviji
ter reviji Babel. Letos smo poskusili s prodajo
glasila v knjigarni Mladinske knjige v Ljubljani
na Titovi 3. Naklada glasila se giblje med 650 in
750 izvodi.
V zadnjih dveh letih je društvo izdalo še na¬
slednje publikacije:
□ Seznam strokovne knjižnice DZTPS, Ljub¬
ljana, september 1988, 14 str.
□ Marjan Golobič: Glosar slovensko-angle-
ških nepravih prijateljev, posebna številka Mo¬
stov, Ljubljana 1988, 26 + IV str.
□ Prevajanje in zunanja trgovina, zbornik refe¬
ratov s posvetovanja v Portorožu, DZTPS in
DZTPH, december 1987, 60 str.
□ Anton Omerza, Jože Požru: Navodila za pre¬
vajalce, DZTPS, januar 1990, 30 str.
3) Izobraževalna dejavnost
Leta 1986 smo začeli s predavanji angleške
sekcije, ki smo jih nadaljevali leta 1987. Od leta
1988 pa se s strokovnim izpopolnjevanjem pre¬
vajalcev ukvarjamo bolj načrtno, kar prikazu¬
jemo v tabeli 2:
Iz tabele se vidi, da smo v šolskem letu
1989/90 prekinili izpopolnjevanje prevajalcev
nemškega in francoskega jezika. To bomo sku¬
šali popraviti v naslednjem šolskem letu, ko bi
radi začeli z delovanjem še ene jezikovne
sekcije.
Največja težava pri pripravi predavanj in se¬
minarjev za posamezne jezikovne sekcije je
pomanjkanje predavateljev, zato je obstoj po¬
samezne jezikovne sekcije večkrat odvisen od
enega samega predavatelja. Čeprav skušamo k
sodelovanju pritegniti čimveč naših članov,
MOSTOVI 2/1990/XXV 11
Tabela 2: Izobraževanje prevajalcev v zadnjih dveh šolskih letih
1 Angleška seminarja sta bila dvodnevna, vsi drugi
enodnevni.
predvsem k jezikovnim delavnicam, je odziv še
vedno premajhen, da bi nam omogočil takšno
obliko in vsebino izpopolnjevanja čanov, kot si
jo želijo.
K izobraževalni dejavnosti društva prišteva¬
mo še pripravo strokovnih posvetovanj za pre¬
vajalce. Prejšnje generacije funkcionarjev druš¬
tva so organizirale večdnevne simpozije;
samostojno ali skupaj z občnimi zbori društva.
O vseh strokovnih posvetovanjih prevajalcev
v Jugoslaviji so bili v zadnjih petih letih bralci
Mostov podrobno obveščeni, posvetovanju v
Portorožu 1987 pa smo namenili kar posebno
številko. Skupaj z Društvom znanstvenih i teh¬
niških prevodilaca Hrvatske smo takrat pripravi¬
li prvo specializirano posvetovanje strokovnih
prevajalcev v Jugoslaviji z naslovom Prevajanje
in zunanja trgovina. To je spodbudilo še druge
organizatorje podobnih srečanj, da so se začeli
lotevati specializiranih posvetovanj ter opustili
splošna, ki so bila v navadi do takrat.
Novembra 1989 smo skupaj z Udruženjem
naučnih i stručnih prevodilaca SR BiH pripravili
zelo obiskano in odmevno posvetovanje v Sara¬
jevu z naslovom Zagotavljanje kakovosti pre¬
voda za potrebe gospodarstva.
4) Strokovna knjižnica
Strokovna knjižnica društva v zadnjih letih
počasi pridobiva slovarje in jezikovne priročni¬
ke, po katerih je največ povpraševanja, čeprav
še ne moremo trditi, da je v pomoč pri prevaja¬
nju iz prav vseh strok.
2 Seminarje o uporabi računalnikov pri prevajanju je
pripravila Mikro Ada iz Ljubljane.
V zadnjih treh letih smo nabavili skoraj vso
slovarsko literaturo, ki je bila na prodaj na na¬
šem tržišču, nekaj pa smo je tudi uvozili. Knjiž¬
nica vsebuje 300 naslovov in več kot 400 knjiž¬
nih enot. V zadnjih dveh letih smo kupili več kot
100 slovarjev, nekaj knjig smo dobili v dar, ne¬
kaj glosarjev pa fotokopirali.
Naše člane redno obveščamo o knjižnem
fondu, saj smo leta 1988 izdali posebno brošu¬
ro Seznam strokovne knjižnice, v Mostovih
št. 2/89 pa priobčili članek Novosti v knjižnici.
Izposoja je neredna, v povprečju posodimo
po eno knjigo na teden. Največje je povpraše¬
vanje po specializiranih dvo- ali večjezičnih
glosarjih, zato ponovno prosimo člane, naj nam
posodijo svoje glosarje, da jih bomo fotokopira¬
li za knjižnico.
5) Status prevajalcev
V avgustu 1990 je imelo naše društvo 580
članov, od katerih so v svobodnem prevajal¬
skem poklicu delovali 104, med njimi pa je 34
prevajalcev imelo status samostojnega kultur¬
nega delavca. Skupina prevajalcev v svobod¬
nem poklicu je zelo dejavna, tako pri delu v or¬
ganih društva in pri založniški ter izobraževalni
dejavnosti kot pri prevajalskem delu, saj opravi
več kot polovico vseh prevodov, ki jih društvo
fakturira.
DZTPS kot stanovska organizacija strokov¬
nih prevajalcev izstavlja za prevajalce, ki želijo
delovati v svobodnem poklicu, ustrezna
potrdila.
12 MOSTOVI 2/1990/XXV
Razprave na posvetovanjih prevajalcev v
Ohridu in Hercegnovem so se večkrat dotaknile
statusa strokovnih prevajalcev v primerjavi z
inženirji, ekonomisti in pravniki. Enotno mnenje
vseh je bilo, da imajo prevajalci od vseh aka¬
demsko izobraženih delavcev v podjetjih najni¬
žji poklicni status, pa naj gre za plačo, delovne
razmere, strokovno izpopolnjevanje ali pa za
strokovni ugled. Ta mnenja so društvu služila
za podlago, ko je pripravljalo načrte akcij za iz¬
boljšanje statusa prevajalcev po podjetjih. Ugo¬
tovili smo, da je treba vodilne delavce v podjet¬
jih seznaniti s pomenom prevajanja pri
zunanjetrgovinskih poslih. Najprej smo se po¬
vezali z Gospodarsko zbornico Slovenije, nato
pa smo ustreznima šolama na Brdu pri Kranju
in v Radencih ponudili, da v program izobraže¬
vanja delavcev v zunanji trgovini in poslovod¬
nih delavcev vključijo predavanje Vloga preva¬
jalca v poslovnem svetu. O rezultatih akcije vas
bomo sproti obveščali.
Sklep
Predstavljeni podatki in ugotovitve kažejo, da
je strokovno delovanje društva v zadnjih letih
dobilo večji zamah, čeprav moramo poudariti,
da nam še ne uspe enakomerno pokrivati prav
vseh področij delovanja.
Največ opaznega in koristnega za prevajalce
smo napravili pri prevajalskem servisu, pri za¬
ložniški dejavnosti ter pri strokovnem izpopol¬
njevanju. Veliko dela pa nas še čaka na termi¬
nološkem področju — tako pri izdajanju kot pri
nabavi strokovnih glosarjev za knjižnico. Tudi
pri organiziranju strokovnih posvetovanj preva¬
jalcev se bomo morali bolj angažirati, še pose¬
bej v spremenjenih družbenopolitičnih razme¬
rah, ko je umestno razmišljati tudi širše, ne
samo v jugoslovanskih okvirih, recimo v okvirih
skupnosti Alpe-Jadran.
Kljub velikemu številu članov nas ves čas pe¬
stijo kadrovske težave; primanjkuje predavate¬
ljev za jezikovne seminarje, avtorjev strokovnih
Doris Debenjak med slavnostnim nagovorom
MOSTOVI 2/1990/XXV 13
člankov za objavo v Mostovih, prevajalcev ter¬
minologov za glosarske projekte, celo izpraše¬
valcev kandidatov za sprejem v društvo nima¬
mo dovolj. Na širšem ljubljanskem področju je
okrog 350 članov, pri celotnem strokovnem de¬
lu društva pa jih je v zadnjih dveh letih sodelo¬
valo manj kot 20.
Novi poslovni prostori nam omogočajo boljše
operativno delo, dodatni strokovni sodelavci pa
bodo odločali o tem, do kakšne kakovosti (in
koristi za prevajalce) bomo pripeljali strokovno
delo društva.
Naše sanje — lastno stanovanje
nastopajo:
DZTPS
Joško Battestin
Doris Debenjak
Tone Omerza
Majda Avguštin
Marjeta Martič
Katja Oblak
Vsak človek si mora do
svojega tridesetega leta
priskrbeti lastno streho nad
glavo.
Donator
Mati stanovanja
Oče stanovanja
Tajnica režije
Mojstrica finančnega
inženiringa
Podnajemnica v
stanovanju
Naše sanje - lastno
stanovanje
Naše sanje — lastno stanovanje je bil na¬
slov slikovnega prispevka, ki smo ga objavili v
Mostovih št. 2/1989 in s katerim nas je prijetno
presenetil naš zunanji sodelavec Boštjan. Ven¬
dar segajo želje po lastnih poslovnih prostorih
že v začetek osemdesetih let, uradno pa so bile
potrjene na občnem zboru dne 20. 2. 1986, ko
smo delež, ki ostane društvu, zvišali s 7 na 10
odstotkov, da bi zbrali sredstva za nakup
prostorov.
Sprva smo dobri dve leti čakali, da bi nam na¬
jemniške prostore priskrbela občina, ker pa
nam niso ponudili nič primernega, smo se zače¬
li zanimati za nakup stanovanja, ki bi ga pre¬
uredili v poslovne prostore. Pravijo, da gre v
tretje rado, in resničnost tega pregovora se je
potrdila tudi pri nas, saj smo tretje stanovanje,
ki smo se zanj zanimali, junija 1989 res kupili.
Nadaljujemo v slogu, ki ga je začel Boštjan s
sliko Naše sanje — lastno stanovanje, zato vse
tiste, ki so sodelovali pri nakupu poslovnih pro¬
storov, pri adaptaciji in opremljanju ter selitvi in
otvoritvi, predstavljamo v obliki »gledališkega
lista«.
tehnična ekipa:
Krajnčič in
Cimerman
Silvo Habat
Švajif Arifovič
Janez Ložar
Mašič
Slejko
Marjan Golobič
Borut Zupančič
Marjeta Kotar
Darko Novak
Nedžad Žujo
Sitar
Rozika
Boža Pretnar
Savin Vilhar
Lidija Šega
Igor Žužek
Mojstra lesne in kovinske
scene
Scenski mojster za likovno
opremo
Mojster luči in toplote
Sanitarno-umivalni mojster
Mojster za razgled
Vodja transportno-
prenosne ekipe
Posebni prevozi, montiranje
in servisiranje tajnice
Preddelavec pri posebnih
prevozih
Mojstrica za notranji videz
Referent za stike s stano¬
valci hiše
Avtor oblikovanja v celoti
Vodja administrativno-
štampiljkarske službe
Vodja prehrane in gostinske
opreme
Posredovalka
Mojster fotografije
Izbor likovne opreme
Stiki z javnostjo
čas in kraj dogajanja:
— Ljubljana, v starem delu mesta ob reki
— prvo dejanje sega v junij 1989
— zadnje dejanje se je končalo 8. 5. 1990