Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 16 Ustanovitelji: obfi. konferenc« SZDL lesenice, Kranj, Radovljica, fik. Loka b Tržič — Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčlč *" Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO 1971 KRANJ, sobota, 27. 2. Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja 1958 kot poltednlk. Od L januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredah in sobotah SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Darila za 8. marec — dan žena vam ob bogati izbiri, odlični kvaliteti in po konkurenčnih cenah nudijo specializirane prodajalne: MIRA — Kranj, Koroška 4 pletenine najsodobnejših krojev in barv URA — Kranj, Maistrov trg 1 raznovrstni izdelki iz zlata ter ure odlične kakovosti svetovno znanih proizvajalcev LIPA — Kranj, Titov trg spominki — izdelki domače in umetne obrti za vsak okus Razveselite vaše žene z nakupom daril v naših prodajalnah! SE PRIPOROČA KOKRA — KRANJ Jd stalna arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in "»etnostno zgodovinska zbirka V galeriji v Mestni hiši jc odprta zgodovinska razstava Turški tabori na Gorenjskem. Dn^ ^aro^m stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v i. nadstropju od str 1 rcpunnska zbirka Slovenska žena v revoluciji. V II. nad-_ °Piu je na ogled etnografska zbirka Planšarska kultura na ^^'njskem. j,ajY.P/cšcrnovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, \ Gal/Vj v isti stavbi pa slikarska razstava Lojzeta Kirbiša. ' tnjske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12 rc 'n od 17. do 19. ure. 0 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SOBOTA — 27. februarja, ob 10. uri: KRESNICEK — nastopajo učenci šole Cerklje, ob 16. uri: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava. Nastop na Festivalu lutk v Mariboru. ' PONEDELJEK — 1. marca, ob 19.30 za IZVEN Jovano-vič: ZNAMKE, NAKAR ŠE EMILIJA, gostuje SNG — Drama iz Ljubljane. Mladini poti 18 let vstop ni dovoljen. loterija Poročilo o žrebanju srečk 8. kola, ki je bilo 25. II. 1971 Srečke s so zadele končnicami din 60 10 34170 500 85740 1.000 090150 10.000 21 20 81 10 35921 2.020 288271 10.000 357931 150.000 2 6 25632 1.006 95712 506 504112 10.006 573992 10.006 83 10 6633 200 8523 200 96013 1.000 94 20 63634 500 76824 500 328704 10.000 536834 10.000 315 50 38345 500 85445 1.000 293365 10.000 451505 10.000 36 10 56 10 70646 2.000 066766 10.000 759136 10.010 794666 10.000 07 30 357 100 03187 1.000 64587 500 208967 10.000 384707 50.030 658407 10.030 8 6 19218 506 77W8 506 125448 10.006 9 6 16769 506 61659 506 080159 10.006 432339 10.006 Valilnica v Naklem pri Kranju obvešča interesente, da v letošnji sezoni prodaja enodnevne piščance, bele lahke in rjave srednje težke pasme, vsako sredo in ne ob torkih, kakor prejšnja leta Snežne razmere na Gorenjskem V Bohinju je 50 cm snega, vlečnice obratujejo. V hotelih in zasebnih sobah je še dovolj prostora. Hotel Triglav je zaprt. Žičnice na Voglu redno obratujejo. — Cesta na Pokljuko je prevozna, obratuje vlečnica pri šport hotelu — Na Komni jc 210 cm snega, pot je prehodna, tovorna žičnica obratuje. — Žičnica na Veliko planino obratuje. Na smučiščih je 150 cm zmrznjenega snega. — Na Krvavcu je 150 cm pršišča. Žičnice redno obratujejo. V domu in bru- Trzni pregled V Kranju Cvetača 4,50 din, čebula 2,50 do 3 din, česen 9 do 10 din, fižol 5 do 6 din, krompir 1 din, koleraba 3,50 din, korenje 4 do 5 din, motovileč 8 do 10 din, pesa 2 do 2,50 din, peteršilj 5 do 5,50 din, repa 1 din, kisla repa 3 din, radič 10 do 12 din, špinača 8 din, zelje 2,5 din, kislo zelje 4 din, zelena 3,50 din, čebulček 10 do 12 din, fige 5 din, jabolka 2,50 din, limone 6 din, orehi 26 do 28 din, pomaranče 5 din, banane 6 din, smetana 12 din, skuta 6 din za kg jajca 0,60 din na Jesenicah Solata 4,50 din, špinača 5 din, korenje 2,50 do 3,40 din, | slive 5,40 din, pomaranče 5,40 din, limone 5,10 din, česen | ; 9,30 din, čebula 2,80 din, fižol 6,80 do 9 din, pesa 2,50 din, i kaša 3,70 din, radič 11,50 do j 13,50 din, ajdova moka 6,10 • din, koruzna moka 2,25 din, 1 surovo maslo 2230 din, sme- , tana 11,50 din, orehi 32 din, skuta 5,90 din, krompir 1 din za kg, jajca 0,65 din v Tržiču Solata 5 din, špinača 5 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 2 din, pomaranče 5 din, limone 5 din, česen 7 din, | čebula 3,50 din, fižol 7,50 din, I pesa 3,50 din, kaša 5 din, če- | bulček 10 din, ajdova moka j 4,50 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 26 din, | skuta 7 din, sladko zelje 3,50 din, krompir 1 din, banane 7 din za kg, jajčka 0,60 din. DEŽURNA SLUŽBA VETERINARSKE POSTAJE KRANJ Od 26. 2. 1971 — 4. 3. 1971: Bed ina Anton, Kokrica, telefon 23 518; od 5. 3. 1971 do 11. 3. 1971: Rus Jože, Cerklje, telefon 73 H5. naricah je do 3. marca vse zasedeno. — Na Zelenici je 220 cm snega, žičnica in vlečnice obratujejo, v domu je še nekaj prostora. — V Planici je 80 cm zmrznjenega snega. V hotelu je še prostor. — V Kranjski gori je 80 cm zmrznjenega snega, žičnice in vlečnice obratujejo, drsališče je uporabno. — Na Kredarici je 280 cm snega. — Žičnica in vlečnice na Starem vrhu obratujejo, cesta do žičnice je prevozna. Na smučiščih je 90 cm snega. lb poročili so se V KRANJU Draksler Anton in Rotar Viktorija, Ceglar Anton in Lu-kanc Nevenka. Štilec Alojz in Stenovec Julijana, Gril Marko in Sunkar Terezija, Ko-kalj Franc in Rihtaršič Emilija, Smole Dušan in Cilenšek Janja, štular Mirko in Bogataj Marta, Delavec Valentin in Kemperie Irena, Naglic Alojz in Tiringer Jelka, Koper Vinko in Ugrin Elizabeta, Košnjek Franc in Križnar Albina, Babic Janez in Kunstelj Francka, Šušteršič Franc in Lopuh Bernarda, Češek Franc in Junec Štefka, Arnež Andrej in Ropret Ana V ŠKOFJI LOKI Debenec Anton in Kovačič Nada, Bašclj Anton in Molk Miroslava, Oblak Tomaž in Lotrič Lidija, Jelene Peter in Vidmar Ivanka, Derlink Bogomir in Koželj Branka, Ime-rovič Abdirahman in Frlan Marija, cinku Viorel in Sardi Ana, Arhar Gregor in Rupar Marija umrli so V KRANJU Urbanija Frančiška, roj. 1914, Vičič Jože, roj. 1905. Justin Franc, roj. 1895, Pcrne Jože, roj. 1900, Dolenc Ivana, roj. 1889, Novak Jernej, roj. 1880, Sepič Rasim, roj. 1953, Bajželj Frančiška, roj. 1901, Kokalj Janez, roj. 1904, Arh Andrej, roj. 1877, Cernilee Anica, roj. 1904, Stancar Rajko, roj. 1965 V TRŽIČU štular Anton, roj. 1901, Va-ljavec Marija, roj. 1885, Gros Frančiška, roj. 1809, Ankele Ivana, roj. 1898, Frantar Ivana, roj. 1900 FLORE ZDRAVNIK Na koncu mesteca je stala še kar lepa zgradba, imenovana zdravstveni dom. Skoraj vsako mesto ga ima in tako ga je imelo tudi to. Mogoče je bila zgradba malo premajhna, saj se je v njej včasih kar trlo ljudi, a za tako mestece, kot je bilo tisto, so rekli, da je dovolj velika. Tudi osebja je bilo malo. Samo dve sestri in en zdravnik. Pa kaj bi, prebivalci mesteca so bili srečni, da imajo tega enega zdravnika, čeprav brez vzdevka dr., saj končno Start je vedno pomemben na vseh tekmovanjih. Na letošnji prireditvi v Kranjski gori Je merila čase z Ornega napravo ekipa smučarskega kluba Trans turist iz škofje Loke. ni on kriv, da so sedaj zdravniki in ne doktorji. Seveda so prebivalci mesteca vedeli tudi to, da je zelo koristno, če ga kličejo gospod doktor in ne gospod zdravnik. Je že tako, da je lepše slišati doktor kot pa zdravnik. Vidite, tako je to, še bolj pa je, če se zave damo, da pride na skoraj tisoč državljanov en sam zdravnik, ali pa doktor, kakorkoli že. V tistem mestecu je bil zdravnik Grcgorij. Vrl in sposoben človek je bil to, preprost, pa obenem poln potez, ki so kar kričale, da je zdravnik. Pacientov mu ni manjkalo. Pomagali sta mu sicer dve sestri, preglede je pa le moral opravljati sam. Tako je navadno delal po cel dan, zvečer pa utrujen legel in če je imel srečo, celo noč spal. Kajti se je velikokrat zgodilo, da jc moral sredi noči vstati in na vrat na nos pohiteti k bolniku na dom. Kaj je hotel, izbral si je pač tak poklic. Tako je bilo prva leta. Gre-gorij si je počasi nabral izkušenj in pričel postajati pravi zdravnik tistega mesteca. V bližini je zraslla majhna tovarna, tako, da je imel sedaj še več pacientov. Bi se reklo, dela čez glavo, sploh pa za enega zdravnika. A kar je res, je res. Gregorij je postal pravi strokovnjak in težko je bilo ujeti trenutek, ko je bilo v zdravnikovi čakalnici več kot pet pacientov. Neverjetno, ampak je res. Pa ne da bi bilo malo bolnikov. Ne, le Gregorij je znal pacienta tako hitro pregledati, da je bilo to skoraj neverjetno. Tisti dan je bil torek in takrat je bilo tudi največ dela, kajti to je bil dan, ko je moral poleg rednih pacientov sprejemati še tiste iz tovar- ne. Sedel je Gregorij za mizo, na sebi je imel lepo belo haljo, v roki pa nčki instrument, s katerim se je igral. Tako je čakal na naslednjega bolnika. »Sestra,« je skoraj zavpil, »kaj za vraga pa mislite. Naj eno uro čakam naslednjega?« »Je že tu,« je pohitela sestra in bolnika skoraj porinila v ordinacijo. Plašno je obstal pred zdravnikom in čakal. »No, kaj bo dobrega?« je vprašal Gregorij. Bolnik Boško mu je razložil, da ga večkrat boli glava, da ga boli to in ono, da se sploh sila zanič počuti. »Mhm,« je zagodel Gregorij, malo potuhtal in že vedel, kaj bolniku je. »Tablete ti bom dal, pa boš takoj dober,« je dejal in že pisal recepte. »Bom imel kar tri vrste zdravil?« se je začudil Boško, ko je dobil tri recepte. »Ne, to so zdravila ene vrste, samo za vsak zavitek sem ti napisal en recept,« je odgovoril Gregorij. »Ja, to bi mi pa lahko napisali na en listek, vse skupaj,« je še sitnaril Boško, pa ga je Gregorij hitro odslovil, rekoč, da on in oni, ki so se odločili za tak način izdajanja zdravit, že vedo, čemu to mora biti. Naslednji je bil Vinko. »Aha, ti si pa v bolniški, kajne?« se je Gregorij takoj spomnil. Koliko časa pa že?« »Osemindvajset dni, a se še vedno slabo počutim,« je odgovoril Vinko. »Ja, če je tako,« je dejal Gregorij »potem pojdeš pa jutri kar na delo.« »Ampak jaz še nisem zdrav,« se je upiral Vinko. Kaj morate storiti v marcu ? SPOMNITE SE! Seveda, naročiti morate premog! uitnu.....Hi!iirr;tumfjj4.....HrHMtiidUJiiiiiikMbuj].....UMrijiiiin........f.....ijji]:iiLmi:.;]d^°8a» ko bomo skušali v bolj strnjeni obliki ugotoviti, zakaj le ln potrebe po petju na vaseh dandanes nI več. Na nage vpraSanje so nani "Kovoril «'e bralci Glasa (po » ccednem redu): Benedik ci! » ,a (M°šnja pri 2irovni- •L Božič Jože (Mlaka pri Be-£unJah), Kimovec Franc (Hra-j pri Smledniku), Nastran rii* „(Rudno v SeteM doll-j>. Pavlin Mili (Podbrezje), »ii,,?an Jera (Brltof Pri Kra-kJ"L Sivec Ivan (Moste pri £5i)di) m T"Šek N,k° (ŽC" **fenke,VSeh leh' kl S° SC "Pisali, bomo objavili. Se- veda pa bomo morali nekatere malo skrajšati, ker se bodo nekatere ugotovitve in mnenja o tem, zakaj petja ni več, ponavljala lz pisma v pismo, za odgovor na vprašanje pa zadostuje, če so enkrat objavljena. Na koncu bomo skušali strniti ugotovitve iz pisem z nekaterimi drugimi, tudi strokovnimi mnenji in tako odgovoriti na vprašanje, zakaj ni več petja na vasi. če kdo bralcev meni, da k naši mali anketi lahko še kaj pametnega prispeva, ga vabimo k sodelovanju, še vedno je namreč čas, da nam pišete. Najprej bomo objavili prispevek, ki nam ga je poslal Niko Tušek, Železniki — Otoki 24. A. Triler Babica pripoveduje Časi lepega domačega petja po naših vaseh so se že krepko pomaknili v preteklost. Tako je često zapisano v sestavkih obujevalcev spominov na pretekle čase. Podobne tožbe je slišati tudi od naših babic, ko vnučkom pripovedujejo o svoji mladosti. Ob razmišljanju, kaj je s petjem danes, v času torej, ko je življenje neprimerno lepše. Gorenjski Kraji in ljudje bogatejše in manj naporno kot tisto, ki se ga spominjajo naši starši, se mi nehote vsiljuje vprašanje, zakaj so oni prepevali? Ali so v razmerah, v kakršnih so živeli, sploh lahko še našli toliko dobre volje, da so zapeli ali prisluhnili ubranim glasovom fantov pod košato vaško lipo ali pa petju v bližnji krčmi? Najbolj prepričljiv odgovor na to vprašanje je pripoved babice, ki sem jo za hip odvrnil od njenih vnučkov z željo, da slišim njeno mnenje o vprašanju, zakaj danes skoraj ni več slišati domačega petja, ki je bilo včasih tako običajno, vsakdanje. Veš, to je čisto razumljivo, je po krajšem premisleku začela pripovedovati babica. Danes imamo radio, televizijo, plošče, kino, ljudje hodijo v službo, z avtomobili na izlete in podobno. Zjutraj morajo zgodaj v službo, delajo v več izmenah. Tudi če bi torej čutili potrebo, da bi se ob večerih zbirali na vasi, je to skoraj nemogoče. Pa tudi bolj prefinjene okuse imamo danes; ni nam vseeno, kakšno petje ali glasbo poslušamo. Vsakdo raje prisluhne kvalitetnemu petju iz radia ali s plošč. Skupine pevcev po vasi, ki smo jih včasih tako oboževali, bi danes kmalu začeli preganjati kot kalil-ce nočnega mini. Skratka, ozračje je danes že toliko zasičeno s petjem in glasbo, da nihče ne čuti potrebe po petju neke pesmi, ki jo po radiu lahko sliši tudi večkrat na dan. Pa še nečesa ne smemo pozabiti, je nadaljevala babica s svojim razmišljanjem. Tudi samote in uničujoče tišine današnji človek ne občuti v tolikšni meri, kot smo jo v moji mladosti. Za to so spet vzrok že omenjeni dosežki tehnike današnjega časa in pa zaposlenost ljudi po tovarnah, obratih, pisarnah itd. V mojih mladih letih smo — čeprav so bile družine takrat številne opravljali svoja dela, zlasti na kmetih, zelo ločeno drug od drugega. Večkrat po ves dan nismo bili skupaj, razen seveda ob košnji, žetvi in drugih večjih podobnih delih. Danes so ljudje po službah in si s pogovarjanjem s sodelavci sproščajo notranje napetosti oz. zadostijo potrebi po govorjenju. Mi pa toliko podobnih možnosti za krajši klepet včasih nismo imeli, zato smo osamljenost često preganjali s petjem. Nlko Tušek (Prihodnjič naprej) Tako smo v svoji pripovedi le prišli še do četrtega pred-dvorskega gradu, tako imenovane VVurzbachove graščine sredi vasi. Danes je v njej Prehodni mladinski dom. DVOREC V VASI Govorili smo že — koj v začetku teh zapisov — o gospodarski organizaciji starih fevdalnih gradov, ki so imeli v neposredni bližini ali pa malo dlje posebne dvorce, t. j. sklope gospodarskih poslopij — danes bi tem rekli središča ekonomije. Ti dvori ali pridvori so se pozneje razvili celo v zemljiške urade svojih gospodov. Po takem dvorcu je dobil Preddvor tudi svoje ime. Vas s cerkvijo vred je v 12. stoletju pripadla kot volilo ve-trinjskemu samostanu. Preddvor je bil nekaj let last Fe-licitc Harrer, ki ga je kupila od Vetrinjcev. Stiski opat Jakob je gradič v vasi po 1. 1616 lepo obnovil in tudi posest samo močno izboljšal. Iz tega časa, sredine 17. stoletja, izvira tudi v glavnem podoba današnje graščine. Pozneje ni bilo bistvenih prezidav. Stari Valvasor našteva na-daljne lastnike — po Stični: »Barbara, vdova po Baltazarju Kacijanarju, od nje je po- sest kupil Batista Benaglia — njemu grad še danes pripada.« — Seveda, ta »danes« je v 1. 1678! To je čas Ivana Vajkarda Valvasorja. Lastniki pa so se pozneje Še večkrat izmenjali. Bili so to najprej plemiči Schiffer-steini, nato pa so se zvrstili gospodarji brez plave krvi: Branichi, Urbančiči, VVurzba-chi in kot poslednji od 1. 1936 je bil spet naše gore list, zdravnik dr. Otmar Majerič iz Ormoža. — Že Wurzbachi pa so zemljo in hleve od prodali ter pričeli preurejati staro graščino v letoviščarske namene. Črtomir Zoreč Preddvorska graščina (pozneje Wurzbachova imenovana), kakršno je videl Valvasor L 1678 Razstava ob 25-letnici jeseniških likovnikov V delavskem domu na Jesenicah so se zbrali v soboto zvečer številni likovniki, ljubitelji slikarske umetnosti in gostje. Predsednik jeseniške Svobode Joža Vari je po uvodnem koncertu Dedičevega godalnega kvarteta spregovoril navzočim o srebrnem jubileju likovne sekcije DO-LIK, ki so jo ustanovili kmalu po osvoboditvi in to 16. 2. Nov pevski zbor na Jesenicah Med letošnjim šolskim letom so ustanovili na strokovnih šolah železarskega izobraževalnega centra moški pevski zbor, k' n-dno vadi in se je javnosti že predstavil. Pred več kot desetimi leti je obstojal na poklicni šoli mladinski moški pevski zbor, | kateremu pa naslednika do I letošnjega šolskega leta ni bi- j lo mogoče ustanoviti. EUzu 30-članski mladinski moški I zbor pripravlja koncert za konec šolskega leta, želi pa nastopiti tudi pred učenci enakih šol in jim dati spodbudo za ustanovitev podobnega zbora. Ker pojo v pevskem zboru strokovnih šol ŽIC bodoči železarji, ti z zborom pripravljajo mlad pevski kader za Jeklarja, to je pevski zbor jeseniških že-lezarjev. P. U. 1946. Ko so počastili spomin umrlih dolikovcev, je direktor kadrovske službe Železarne Jesenice Tomaž Ertl v imenu pokrovitelja glavnega direktorja jeseniške železarne mag. inž. Petra Kunca odprl razstavo. 32 del v olju akvarelu in gvašu razstavlja 16 slikarjev-amaterjev jeseniške Svobode. Ogledu razstavljenih del, katerih večina presega raven amaterstva, je sledil tovariški večer, na katerem so jeseniški dolikavci obujali spomine na 25-letno uspešno delo in se pogovorili o bodočem delu. Izrazili so upanje, da bodo v bodočem obdobju deležni večjega priznanja v obliki boljših delovnih pogojev in boljših razstavnih prostorov. P. U. »Dekla Ančka« na predoškem odru V soboto, 27. februarja bodo prebivalci v Predosljah gledali že tretjo premiera v tej sezoni. Prvi so se predstavili naši najmlajši igralci-pionirji z igro F. Bevka BEDAK PAV-LEK. Z igro so nastopili petkrat na demačem in sosednjih odrih. Požrtvovalni režiser Lado Krmec je imel kar dosti dela, da je v enem mesecu pripravil devetintrideset mladih igralcev, da so igro uspešno in kvalitetno naštu-dirali. V začetku februarja so se igralci iz vrst mladine predstavili s komedijo ZAKONCI STRAJKAJO. Režiser Ivan Mubi je imel res težko delo. Dvanajst mladih igralcev, ki so prvič nastopili na odrskih deskah, je z vztrajnostjo in močno voljo pripravil, da so se uspešno in v zadovoljstvo vseh gledalcev predstavili prebivalcem kraja. Pohvaliti moramo tudi igralce, da so pri začetnem težkem delu vztrajali do konca. Prve težave so premagali, pri drugi uprizoritvi bo delo mnogo lažje. V soboto, 27. februarja, ob 20. uri pa bo v Predosljah že tretja premiera. Mlajši in starejši igralci bodo pod vodstvom režiserja Lada Krmeca uprizorili Finžgarjevo dramo DEKLA ANČKA, ki jo je dramatiziral Vladimir Frantar. V nedeljo, 28. februarja, ob 15. uri bodo igro ponovili. Pozneje pa bodo gostovali tudi na drugih odrih na Gorenjskem. Pomembno je, da bodo delo uprizorili prav ob 100-let-nici našega tako priljubljenega ljudskega pisatelja Frana S. Finžgarja. Dramska skupina v Predosljah je prva amaterska skupina na Gorenjskem, ki bo uprizorila omenjeno delo. Igra bo gotovo navdušila mlajše in starejše gledalce, saj je pisatelj priljubljen pri vseh bralcih. P. V. Gorenjska oblačila Kranj obrat Jesenice razglašajo 4 prosta delovna mesta šivilj ženskih oblek Kandidatke bodo sprejete na delo za določen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema odbor za kadrovska vprašanja do 5. marca 1971. j i ŽIVIL. A. KRANJ 9 Utrujena sem bila Ura je ob vzglavju zazvo-n'la in vstati je bilo treba. Zunaj je bilo mrzlo in prav ^žko se je bilo posloviti od toPle kuhinje. Stopim skozi Vrata, že me je zajel val mrz-lega zraka. Pokrajina je bdela v Pravi zimi. Ob pogledu na daljni gozd je bilo komaj ^Paziti, da se pod snegom širijo zelene smreke. Hiše so V pouk Nogomet Zima se vsaj v nižinah že Poslavlja, zato smo smuči in Sani že pospravili. Zdaj bodo Prišli na piano novi športni Pripomočki in morda med Prvimi bo gotovo žoga. če bi vas vprašali, od kod le nogomet bi najbrž odgovorili, da je domovina gotovo v ^n8Hji, kjer jc toliko navdušenih nogometašev. Pa ni ta-*°- Nogomet so že pred na-štetjem igrali na Kitajcem. To so spoznali ljudje, *i so pregledovali stare knjige, >n listine ter risbe o Kioski. Zelo rad je nogomet ^el kitajski cesar Tcheng- s'- Ustanovil je dve nogo-m.etni moštvi, ki sta pred ijim večkrat nastopili. Zmagovalce je bogato obdaril. f*al jim je sadja, cvetja, vina, b*aga in srebrne posode. Premagance pa je velel takoj po tekmi prebičati. . No, današnjim nogometašem je pac mnogo boljše. bile zavite v rahel dim, ki je puhtel iz dimnikov. Zakoračila sem v sneg, pod škornji je zaškripalo. Majhna in ozka pot je bila na debelo posuta s snegom. Po njej so hiteli otroci rdečih ušes. Vsem se je nekam mudilo. Le kam? Seveda, vsi so hiteli, imeli športni dan — zopet dan, ki prinaša veselje in radost. Prezebli smo prišli na cilj — na sankališče. Prava vojska otrok nas je bilo. Vsi smo hiteli po bregu navzgor. Mraza ni bilo več čutiti. Skoraj bi rekla, da mi jc postalo pretopio. Drug za drugim smo se spuščali v dolino in zopet peš nazaj v strmino. Tu pa tam se je valjal kdo v snegu, kajti zaneslo ga je s tira. Mene je pošteno vrglo v cel sneg in videti je bilo le moje škornje. — »O, to ni nič hudega,« sem dejala ter si otepala sneg in zopet »hajd« na sani. Po ic vec ne zamujam Napisala vam bom, kako sem se odvadila zamujanja. Takole je bilo. Kadar sem imela pouk dopoldan, sem večkrat zaspala in tako zamudila prvo uro pouka. Nekega dne, bil je torek, smo imeli prvo uro telesno vzgojo. Tovarišica mi je svetovala, naj dam uro v lonec in me bo zagotovo zbudila. Uro sem res dajala v lonec, dokler se ni pokvaril vijak. Sama sem uro razdrla in okvaro popravila. Zopot zvoni vsako jutro in nič več ne zamujam. Zima je. Stojim v snegu. Zavrem se v belo planjavo, ki me obdaja. Sama belina kr°g in krog, ki se svetlika v tisočerih biserih. Zdi se mi tako lepo. Ostala bi tu in Premišljevala. Nočem več v mesto! Zdi Se mi pusto, kakor da bi ga temna reka Potopila v sivino. Tam ni belega snega ne Snežne prte je čez vrste razgrnilo ivje kristalov. Ljudje so mrki, vase zaprti. Tu so sami kristali, leden svet, kakor v pravljici. Zamislim se: »Kje so cvetlice, kje so neme krizanteme?« Ni jih več. Izginile so, kakor bo nekoč ugasnilo naše iivljenje. Hodim naprej, za menoj je gaz. Koliko poti bomo morali prehoditi? Koliko temnih in srečnih dni bomo morati preživeti! Veliko. Da, to je iivljenje, ena beseda, tisot dejanj. Ozrem se. Samo eno drevo raste tam, samotno sredi svetlikajoče se beline. Gole, črne veje vzdiguje proti nebu. Samo je, tako kot jaz. Seveda, zdaj nisem več sama, pa tudi on ne. Zdaj sva dva. Žalostno je. Vem, da si želi luči, a viharji, sneg in dež ga teptajo v zemljo. A tudi on bo nekoč imel tako moč, da se bo vzpel, kakor mogočen kres proti nebu. Takrat bo lahko kljuboval viharjem in ti bodo v boju z njim propadli. Kako rada bi mu to povedala! Toda ali me bo razumel, se bo s tem njegova zunanjost spremenila? Ne, ne bodo brsteli listi, ne, te moči moj glas nima. To mu bo prinesla pomlad, ki ima čarobno moč. Odhajam. Še enkrat se ozrem. Drevo, Še vedno stoji tam, še vedno je samo sredi belega objema. A zdi se mi, da ni več žalostno. Kakor da bi me razumelo. Nisem govorila naglas, govorile so moje oči. In drevo me je razumelo. Mojo misel? Da. Prav zato stoji zdaj vzravnano, ponosno. Brigita Bernlk, 8. a r. osn. šole Simon Jenko, Kranj nekaj takih vožnjah sem postajala bolj utrujena in volja je začela plahneti. Usta so sc mi raztegnila na široko, ko smo jo odrinili proti domu. Noge so se kujalc in nič več nisem mislila na mraz, na strmo pobočje, temveč le kako se bom položila v kak topel kot. Pod škornji ni več škripalo, namesto tega pa je v njih čofotalo. Bili so premočeni in to sem začutila šele | po poti domov. Hlače so bile ' mokre. Kako je topla in prijazna ta i naša kuhinja in tako dobrega j čaja še nisem nikoli pila! Od preutrujenosti me je kar zmanjkovalo. V glavi pa se mi je motalo še vse tisto, kar sem malo prej doživela. Sankati se, valjati po snegu, se smejati, to je res lepo. Tadeja Prestor, 6. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Naj vam zaupam še nekaj. Tovarišici sem obljubila, da ne bom več zamudila, zato mi je dala oceno prav dobro namesto dobro. Za prav dobro mi je manjkalo pol ocene. Taka je moja zgodba, če kdo od vas zamuja, naj poskusi recept, ki ga bo gotovo odvadil zamujanja. Olga Grabljavec, 5. b r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Življenje je sestavljeno iz majhnih sreč in nesreč Sreča je samostalnik ženskega spola in za ženski svet pravijo, da je muhast. Srečo lahko predstavlja vrv, po kateri hodiš skozi življenje in ki se lahko vsak trenutek pretrga. Takrat se tvoja sreča konča, odide dalje in s sabo nosi žarke in blagoslov zadovoljstva. Začnejo se ure obupa, razočaranj in noči brez spanja. Je res sreča biti bogat? Sreča je živeti. Živeti s svetom. Živeti z dušo. živeti s telesom. Sreča je smeh v očeh dekleta, ki hiti po cesti, soncu naproti. Sreća, da te ima nekdo rad, da te potrebuje, te želi. Viki Fornazarič, 8.b r. osn. šole heroja Bračiča — iz Stezic Smuka pa taka Počitnice so bile zelo kratke. Opisal vam bom sobotni dan na smučišču. Zjutraj smo se odpeljali v Kranjsko goro. Pot je bila dolga, saj smo prispeli šele ob enajstih dopoldan. Med potjo pa smo videli marsikaj zanimivega. Videli smo gore v soncu, prometno nesrečo in še kaj. Odkoraeali smo na smučišče. Pri vlečnici Kekec je očka kupil točkovno karto za vožnjo z vlečnico. Vožnja z vlečnico je bila prijetna. Sneg je bil zmrznjen, zato smo morali voziti počaai. Če si padel, ti ni bilo preveč dobro. Včasih sem padel in to tako, da me ni bolelo. čakanje na vožnjo z vlečnico ni bilo prijetno. Neka-ter so se drenjali, drugi porivali, pa spet tretji padali po tleh, pa še kaj. Videl sem veliko padcev, toda ne nesrečnih. Počitnice so hitro minile. Ce bi bilo dovolj snega doma, se bi ne bilo treba tako daleč voziti. Marko Tršan, 4. a r. osn. šole Lucijan Seljak, Kranj Svet glasbe Glasba in človek. Veselega človeka naredi glasba še bolj veselega, z žalostnim pa sočustvuje, ga hrabri, mu daje \ moč... Najraje poslušam klasično glasbo in moderno beat glasbo. Ob četrtkih so bile na TV programu Beethovnove simfonije. Najraje sem poslušala Beethovnovo deveto simfonijo. Ob poslušanju te glasbe so me prevzeli najrazličnejši občutki. Zagledala sem se v strop in poslušala, poslušala. Dogodki so se spreminjali in menjavali pred mano kot na filmskem platnu. Imela sem občutek, kot bi %ie po vsem telesu spreletavali mravljinci, šlo mi je na jok. Potem me je nenadoma prevzela neka odločnost, hrabrost... Vse to se je prelivalo vame. Videla sem ga, sedečega ob klavirju z razmršenimi lasmi in ponošeno obleko. Sklanja se nad klavir in igra, igra. Nenadoma ga zaskeli v ušesih. Ves obupan se še bolj zatopi v delo, da bi ustvaril čim več, še več. Bolečine popustijo, obidejo ga prijetni občutki. Saj ne bo tako hudo. Ne more biti res! To so le navadne bolečine. Iz zamišljcnosti me zdrami Glasba se je spreminjala in izpopolnjevala s človekom vred. Glasba se je prilagajala hitrosti in tempu življenja, še tako trdega, krutega, maščevalnega ali morda jeznega čoveka mora lepa, mila glasba omehčati in ga odvrniti od zlih dejanj. Majda šturm, 8. d r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Učiteljica: »Od česa živijo ljudje v visokem alpskem svetu?« Učenka nekaj časa premišljuje, potem pa resno odgovori: »Od zraka.« Lidija Baloh, 6. a r. osn. šole Žirovnica S ŠOLSKIH KLOPI zdravnik ^^svetuje MARTA odgovarja Angelca P. s češnjice — Lepo prosim, če bi hoteli narisati model za dvodelno obleko in spomladanski plašč. Pod dvodelno obleko bi nosila bluzo. Visoka sem 159 centimetrov, tehtam pa 62 kilogramov. Imam svetlo kostanjeve lase in svetle oči. Ker blaga še nimam, prosim za nasvet, kaj naj kupim. Prilagam tudi vzorec blaga, ki sem ga dobila že lani v dar, zanima me, če bi mi pristajal. Marta — Blago, ki ga boste kupili naj bo lahko in ne preveč debelo, volneno in enobarvno. Plašč je m idi dolžine, z vstavljenim pasom in žepki nad njim. Plašč je v princes kroju, na zadnji strani ima od pasu razporek. Velik ovratnik je zaokrožen. Zgornji del dvodelne obleke ima okrogel izrez, zapenja se z gumbi. Životek je oprijet in se končuje na poseben način. Krilo je gladko, sešito iz štirih pol. Ima pas z okroglo zaponko in velike žepe, na katerih so okrasni gumbi. Kotiček za ljubitelje cvetja Obrezovanje grmovja PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Takle spomladanski kostim predlagajo za novo sezono Italijanski krojači. Jopica je kratka, sega komaj do pasu. Spodaj Je obleka, ki se zapenja na gumbe. Dolžina: midL Kadar okrasni grm postane prevelik in ima pregoste veje, ga je treba obrezati. Vendar pa ne obrezujemo nepremišljeno kar vsega grma hkrati, ker mu lahko obrežemo ravno cvetno popje in zato spomladi ne bo več cvetel. Nikoli nc pozabimo, da je vsako obrezovanje v neskladju z naravo, zato je najboljše obrezovanje, ki ga kasneje niti ne opazimo. Ne skrajšujmo vseh vej enako, pač pa izrežimo sta-rikave, pregoste in polomljene veje pri tleh, tako da grm obdrži svojo značilno obliko. Spomladi cvetoče grmovje, ki ima že nastavljeno cvetno popje, obrezujemo šele po cvetenju (na primer forsitijo, španski bezeg, spireje). če pa se razvije cvetno popje na grmu šele pred cvetenjem, obrezujemo grmovje med zimskim mirovanjem oziroma spomladi pred začetkom brstenja (na primer metuljevke, vrtnice, vajgelija in vse druge, ki cveto od poletja do jeseni). Grmovje, ki zgodaj odganja, moramo obrezati pred ostalim, da z obrezovanjem ne napravimo grmu škode. Lepe plodove pustimo na grmovju kar najdlje v okras. Za pozebo občutljivo grmovje obrezujemo čim kasneje, vendar pred brstenjem. S tem preprečimo, da jih ne izsuši zimsko sonce, veter in mraz. Okrasne srobote obrezujemo po cvetenju, sicer bi uničili vse nastavljeno cvetno popje. Hortenzije cvetijo na dveletnem lesu, zato jih ne smemo do tal porezati. Pri večini grmov je treba obrezati le polomljene in pozeble veje, veje, ki se v grmu križajo, pri starejših grmih pa tudi starikave veje, da je več prostora za mlajše. Nekatere grmovnice pa spomladi brez škode porežemo do tal in jih s tem pomladimo. To so na primer krčnice-hvperi-cum, petoprstniki-potentila in bumaldova spireja. Metuljevka pa je tudi lepše rasti, če jo spomladi porežemo skoraj do tal. Tuberkuloza pri odraslih I. V prejšnjih sestavkih smo govorili o tuberkulozi pljuč pri otrocih. Govorili smo že tudi o testiranju in cepljenju proti tuberkulozi. Sedaj pa si oglejmo še tuberkulozo pri odraslih. Kot povsod po Sloveniji je tudi pri nas na Gorenjskem pljučna tuberkuloza v upadanju. Zato ta bolezen ni več tako pogostna, kakor jc bila pred in po drugi svetovni vojni, kajti z naraščanjem življenjskega standarda in s sodobnim zdravljenjem se Število obolenj iz leta v leto zmanjšuje, če primerjamo obolevnost pri nas s podatki iz nekaterih naprednih dežel, vidimo, da bo borba proti tuberkulozi trajala še dolgo in jo po vsej verjetnosti ne bomo uspeli nikoli zatreti. Slabe socialno ekonomske razmere vsekakor pospešujejo to bolezen. Porast pljučne tuberkuloze pri domačem prebivalstvu opazimo takrat, ko upad« JeJanski življenjski standard na račun navideznega. Pri tem mislimo na že znano dejstvo, da se pljučna tuberkuloza praviloma odkriva pri starejših ljudeh kljub dobrim socialno ekonomskim razmeram-Pri mlajših ljudeh pa 9« bolezen pojavi takrat, kadar je izgradnja hiše, nakup avtomobila in podobnih materialnih dobrin pred prehrano in higieno. Veliko število bolnikov s pljučno tuberkulozo odkrivamo pri priseljenem prebivalstvu (iz drugih republik). Priseljenci se zaposlujejo v industriji to v začetku navadno nimajo urejenih predvsem stanovanjskih razmer. Prihajajo s podeželja, kjer ie okužnost nižja in sedaj s° v novem okolju izpostavljeni drugačnim naporom« novemu načinu prehran« ob istočasni večji možnosti okužbe. Vsi ti vplivi povzročajo obolevnost * prvih letih v novi sredini* predvsem zaradi tega, ker Je njihova odporno«* upadla. Manjša odpornost ln pa ponovna okužba« omogočata razvoj pljučne tuberkuloze. dr. Gora/d Zavrni k DRUŽINSKI POMENKI Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah — bolezen današnjega časa (Nadaljevanje iz sobotne Številke) Ko se je davrtl prednik današnjega modernega človeka Postavil na zadnje noge in *ačel uporabljati sprednje kot bodoče roke, nikakor ni mogel predvidevati, kakšne Posledice bodo in koliko jih fto. Ena od nezaželenih je Poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki se Pogosto zaključi kot bolezen * imenom krčne žile, krtice •tt strokovno varice. Ta bo-fefcen sodobnega človeka sodi •Ped najbolj razširjene na-*Ploh. Po podatkih različnih •vtorjev zboli za njo več kot Polovica vsega prebivalstva, Sfcprav so podatki dokaj raz-točni glede na starost opazo-vanih skupin, njih poklice, življenjske navade Sn druge okoliščine. Za razumevanje nastanka jPotenj v obtoku in razvoja »rčnih žil si moramo najprej Priklicati v spomin znanje o n°rmalnem krvnem pretoku. Vemo, da krti proti perife-poganja srce s svojo m°čjo. Potem ko leta prelji tudi najbolj oddaljene £ele telesa, odda snovi, ki jih *t potrebne nosi s seboj in jme od celic vse tisto, sPre *•* jlim je odvečno ali škod- ljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, las-nic, ali kapilar proti debelim in debelejšdm se t. im. venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjost ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk s strani srca in še drugi. Iz povedanega je razumljivo dvoje; da bo odtok toliko težji in počasnejši kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav primer s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če kateri-kolii od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove. Ce pa pride do zastajanja krvi v spodnjiih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno če so močneje razvite. (Se bo nadaljevalo) ' dr. D. L. Planinsko društvo v Žireh je spet zaživelo v zadnjih dveh letih je planinsko društvo v Zireh spet zaživelo. Eno od učinkovitih oblik njegovega dela je organiziranje skupinskih izletov v gore pod vodstvom starejših izkušenih planincev. Ta oblika udejstvovanja je v Žireh že malone zamrla, nekateri so celo trdili, da zaradi velikega števila motornih vozil skupinski izleti ne morejo več uspeti. Izkazalo pa se je drugače. Vsi izleti, ki so bili organizirani v pretekli sezoni so bili izredno množični. Poleg tega dela se kaže dejavnost planinskega društva tudi v veliki skrbi za planin- ski dom v Goropekah, ki so ga pred leti planinci in žirov-ski šolarji zgradili s prostovoljnim delom. Prav v zadnje času dom postaja vse bolj središče družabnega življenja nc le planincev, ki skrbijo zanj, temveč tudi drugih prebivalcev žirovske kotline. Velika želja planincev v Žireh je, da bi pridobili čimveč mladih in bi tako lahko uspešno delal tudi mladinski odsek planinskega društva. Tržiški otroci v teh dneh Letošnje jugoslovanske pionirske igre potekajo pod geslom »tisoč radosti« in vanje so se vključili tudi pionirji z vseh treh tržiški h osnovnih šol. Prav ta sproščena oblika dejavnosti je oživela že mar-sikakšno prireditev, ki smo Gasilci Koroške Bele so z V nedeljo so se na rednem letnem občnem zboru zbrali gasilci s Koroške Bele. V izredno živahni razpravi so se zavzemali predvsem za učinkovitejšo požarno varnost, za nabavo sodobnejše opreme in za boljše označevanje vodnih hidrantov na vasi. Le-ti so posebno pozimi nedostopni, slabo vidni ali sploh neoznačeni. Menili so tudi, da so lastniki stanovanjskih hiš vse premalo pozorni na slabo stanje njihovih dimnikov, saj prav zaradi tega prihaja najpogosteje do požarov. V vrste prostovoljnega gasiskega društva na Koroški Beli se je v zadnjem času vključilo I kar precej mladih, zato so sklenili, da morajo le-ti čimprej opraviti izpite. Dogovorili so se, da bodo še v prihodnje dosledno opravljali svoje naloge in skrbeli za požarno varnost na območju . Koroške Bele. D. S. Pivnica v Škof j i Loki V prenovljeni Homanovi hiši v škof j i Loki je Pekarna in slaščičarna škofja Loka pretekli teden odprla pivnico piva. Ker je to prvi tovrstni lokal v mestu pod Lubnikom, je zanj med prebivalci opaziti precejšnje zanimanje. Poleg piva postrežejo gostom tudi z drugimi pijačami in toplimi sendviči. -jg jo sicer v stalni dirke s časom začeli opuščati. Tako je bila v organizaciji društva prijateljev mladine, vzgojno varstvene ustanove in osnovnih šol po več letih preteklo nedeljo spet otroška maškarada, in sicer v Tržiču in v Križah. Udeležba cicibanov in pionirjev pa tudi originalnost njihovih mask, zlasti iz pravljičnega in otroškega sveta, sta v obeh krajih presegli vsa pričakovanja. Pri tekmovanju »tisoč radosti« so tako učenci prinesli svojim šolam lepo število tekmovalnih točk. Sicer pa so bila v preteklem tednu tekmovanja »vesele šole«, in sicer razredna prvenstva. Prvaki so dobili lične diplome in se zdaj skupaj z drugouvrščenimi že pripravljajo na drugo stopnjo tekmovanja za prvenstvi šol. Drugi pa se že pripravljajo za kar najbolj uspešno sodelovanje pionirskih vrst pri spuščanju hišic po vodi na Gregorjevo, običaju, ki se je zaradi čevljarske tradicije ohranil v Tržiču do danes, z uvrstitvijo v koledar turističnih prireditev, še posebej pa v program pionirskih iger, pa še bolj zaživel. — ok DOM KULTURE V GORJAH — Ta dom so zgradili Gorjanci 1926. leta sami. Pred vojno in tudi nekaj časa po njej so bile v njem številne različne prireditve vsakih štirinajst dni. V njem so redno gostovale domače ln tuje igralske skupine, med tednom pa so se fantje in dekleta pripravljali na telovadne nastope. Nekaj let po vojni pa je bilo tovrstnih prireditev vse manj in mnogi so nehali sodelovati. Tako danes v Gorjah celo leto ni nobene predstave (Igre). Tako imenovani amaterizem je skoraj splahnel, če bo šlo tako naprej, bo čez nekaj let dom še bolj sameval kot zdaj. — Jože Ambrožič OD 10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V FESTIVALNI DVORANI" NA BLEDU ZAVESE STROJI murli TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din veletrgovina bled razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. komisionarja za skladišče na Bledu Pogoj: KV prodajalec-ka, zaželena praksa v živilski stroki 2. natakarice za področje Bled—Radovljica Pogoj: končana gostinska šola 3. prodajalca mesa za Jesenice Pogoj: K V mesar — sekač. Ponudbe pošljite na naslov: Veletrgovina špecerija Bled, Prešernova 76 do 15. marca. SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Kmetijska zadruga SLOGA — Kranj telefon 23-866, 23-995 Vsem strankam sporočamo, da imamo stalno na zalogi cement mladinska knjiga--' PRODAM Prodam KRAVO simcntal-ko, dobro mlekarico s tretjim teletom, žabnica 1 782 Prodam 90-litrsko VODNO ČRPALKO (trofazni motor). Ilenič Leopold, Sr. Bitnje 72, Zabnica 783 Prodam PSA škotski ovčar, rodovnik, star 16 mesecev. Bukovnik Franc, Betonova 13, Kokrica, Kranj 784 Prodam 100-litrski betonski MEŠALEC. Pristov Vinko, Hraše 30, Lesce 785 Prodam 6 mesecev brejo KRAVO, 8 mesecev staro TELICO, 2000 kg SENA. Za-krajšek Alojz, Gobovce 9, Podnart 786 Prodam štiri plemenske ZAJKLE. Staretova 4, Cirče, Kranj 7887 Prodam ČRPALKO za hišni vodovod (hidrofor). Cof Janko, šutna 70. žabnica 788 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Hrastje 115, Kranj 789 Prodam osem let starega KONJA, težkega 500 kg ah zamenjam za starejšega. Hraše 5, Smlednik 790 Prodam dva KONJA po izbiri, stara 5 in 7 let, težka okrog 500 kg. Valburga 22, Smlednik 791 Prodam KRAVO s tretjim teletom. Habjan, Breznica 11 nad škof j o Loko 792 Prodam OSTREŠJE za strešno opeko za garažo in drvarnico, 6 X 7 m. Voglje 78 793 Prodam ženski ŠIVALNI STROJ singer na motorni pogon in skoraj nov športni OTROŠKI VOZIČEK. Rečd-ška cesta 55, Bled 794 Poceni prodam kuhinjsko OPRAVO in KAVC. Zivlaković Marko, Kidričeva 30, Kranj 795 Prodam KROMPIR za krmo. Predoslje 47, Kranj 796 Prodam PRAŠIČA za zakol. Rupa 15, Kranj 797 Prodam PEC na olje emo 8. Naslov v oglasnem oddelku 798 Prodam štiri PRAŠIČKE, stare po sedem tednov. Ce-bašetk Slavko, Voklo 30, Šenčur 799 Prodam STROJ za izdelavo cementne opeke »folc«. Kavčič Rudi, Polica 14, Naklo 800 Prodam SADNO ŠKROPILNICO holder na visok pritisk. Guzelj Alojz, Kranj, Ke-betova 26 801 Prodam od 30 do 70 kg težke PRAŠIČE. Cesta na Klanec 5, Kranj 802 Prodam večjo količino SENA in DETELJE— rezano, traktorsko KOSILNICO za ferguson mertel hidravlično, traktorske GRABLJE sonce s tromi vretoni. Gostilna Bla-žun, Kranj, Cesta talcev 7 803 Prodam SADIKE zgodnje vinske trte izabele in kos-mulje. Humskv, Biokova 3, Kranj 804 Zelo poceni prodam DNEVNO SOBO. Kranj, telefon 22-692 305 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Jenstrle, Cesta JLA 6, Kranj 806 Prodam 500 kg drobnega KROMPIRJA igor in suhe BUTARE. Dobnikar Franc, Lahovče 37, Cerklje 807 Ugodno prodam ohranjen POLAVTOMATSKI PRALNI STROJ castor duplex. špraj-car, Kranj, Kidričeva 38 808 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Ristič Vera, Kranj, Staneta Žagarja 49 809 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Zupančičeva 23, Kranj 810 Prodam suho CRNO DETELJO za krmo (prva košnja). Grašič Peter, St. Loka 29, škofja Loka 811 Prodam več PRAŠIČEV za rejo. Novak, Prebačevo 13» Kranj, telefon 22-516 812 Prodam mladega planinskega VOLA. Sp. Duplje 51 813 Prodam mlado KRAVO s teletom in vprežni OBRAČALNIK za seno. Sp. Bela 12, Preddvor 814 Prodam OTROŠKI VOZIČEK. T. M., žanova 13, Kranj 815 Prodam smrekove in m*" cesnove DESKE 50 in 25 nun« Naslov v oglasnem oddelku 816 Prodam skoraj nov TRAKTOR ferrari 18 km. Mesec Albin, Lenart 14, p. Selca nad škof j o Loko 81" Prodam SEME ČRNE DE-TELJE in nad 100 kg težkega PRAŠIČA. Vopovlje 7, Cerklje 81» Prodam ŠTEDILNIK «9 drva goran. Srednja Bela 42» Preddvor $l9 Prodam REPO, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK tobi g rabljeno SLAMOREZNlCj Srednja Bela 4, Preddvor S20 Prodam večjo količino SENA. Bukovica 1, Vodice 821 Prodam suhe BUTARE- Srednja vas 36, Šenčur 822 Prodam malo rabljen g*** bok OTROŠKI VOZIČEK« Dagarin, Zasavska 25, Kranj 823 Prodam mlade PAVE. K> divec, Šenčur, Pipanova ^ Prodam dobro KRAVO, * bo marca četrtič telotila. J^j zerska cesta 98, Kranj Prodam globok OTROS£* Tj- 0 VOZIČEK. Ziherl Ivana, tov trg 16, Kranj Prodam tri PRAŠIČE (*J? kone), težke po 100 kg. rT Kranj, Hafnarjeva 6, Stra*L šče Prodam TELIČKO ali # menjam za bikca. Glinje ' Cerklje ..^t Prodam rabljen SlVALg STROJ (moški), Grad «2 Cerklje g Prodam šest let staro, 1 ko KOBILO, vajeno VS» 830 bre- kmečkih del. Naslov v ogl.3* nem oddelku Prodam osem mesecev jo KRAVO. Šmartno 24, ^ kija 0 Prodam KRAVO s teletom. Lahovče 26, Cerklje 832 Prodam 60 kg težkega PRAVICA. Stiska vas 10, Cerklje 833 Prodam MLAT1LNICO in pRAšICKE. Poženi k 15, Cerklje 834 Prodam suhe BUTARE. Senturska gora 19, Cerklje 835 Prodam štiri PRAŠIČE, tcžke 30 do 40 kg. Škofjeloška cesta 22, Kranj — Stražišče 836 Prodam v 9. mesecu brejo KRAVO, ki bo četrtič teleti-la, mladega BIKA in vprežni pBRACALNIK za seno. Podaje 31, Duplje 837 Prodam kombiniran ŠTE-DILNIK (plin — elektrika) sloboda Cačak, PEČ na olje *eniks in trodelno POMIVAL-N0 MIZO - vse v odličnem Janju. Vido Zupančič, Ki-dričeva 71, škofja Loka 838 .,Prodam otroški ŠPORTNI TpZlCEK. Ulica 31. divizije M. Kranj 839 Prodam dobro KRAVO s 'e'otom. Pogoru, Žirovnica 840 Prodam mlado KRAVO s Pd °m in 170 k8 težkega RASICA. Gole, Zasip 65, Bled 841 P'odam INKUBATOR za rJJ Jajc, MONTAŽNO GARA-,° m MOPED skuter. Lipce ,u. Jesenice 842 .Prodam otroški ŠPORTNI JEZIČEK (novejši). Infor- ac,-ie v Zg. Gorjah 12/a 843 Kav ugo^ni cen' prodajam KOSI nesnice. Prodaja ■ dan od 9. do 11. ure Je-tJska cesta 59, Kranj, pri uanču« 844 ^ r°dam večjo količino AJ-k<5 'n dva PRAŠIČA za za-°kroglo 6, Naklo 845 .Prodam KRAVO simental-KjAki bo druS'č toletila, KO-V'rv7 Za vsa kmečka dela in puf,- Marolt Vinko, Bled. rart'zanska 2 846 tEHT^ BIKA in kupim rJ^HTNlCO (vago) od 250 do j Visoko 90 847 1 PrI^"1 20 do 25 kg težke ICKE- Bre« ob Savi »« Pri 848 PlR r krmilnd KROM- p • Lrnogrob 6, žabnica 849 K0,Sm 2000 kg KORENJA, kije 7i in PESE. Cer- PraV 850 en0 aam dve mladi KRAVI, star^ teletom in sedem krt S4rga KONJA. Visoko 5, Prn!l 851 Heu, * mlado KRAVO s &■ M'aka 21, Kranj 852 V0Zrfe globok OTROŠKI *tr«*ixt? . ZuPan Ivanka, Prola 1 Kra"i 853 br0 0f,an? mlado KRAVO, do- Viio ?anco ali po 3zbi". P 854 ^leSam KRAVO, dobro *. Kr\r. °' izbiri- Hovka SEMENSKI KROM-KKAVn°r ^ktorijo ter S^Čur P° 1Zbiri- V°g,Je 85' Po l,rr~,J • 856 ^ERE^^i Prodam nov Žčarni in o^AMOFON s plo-^bri". RAriDJ0- Rant Stane. re7-Jc 20, Dupljc 857 Prodam KRAVO, dobro mlokarico. Nomenj 42, Bohinjska Bistrica 858 Ugodno prodam KAVČ in »REGAL«. Poizve se na telefon 23-966, samo popoldne 859 Prodam KRAVI po izbiri. Zbilje 26, Medvode 901 Prodam okrog 70 kg težko SVINJO. Nasovče 19, Komenda 902 Kupim suhe MACESNOVE PLOHE 5 in 8 cm. Sprejmem tudi MIZARSKEGA POMOČ NIKA. Stanovanje v hiši. Cernivec Janko, Strahinj 23, Naklo 860 Kupim BETONSKO ŽELEZO U 8 ali U 10, dolžine 2X3,50 m. Pušavec Franc, Hudo 1, Tržič 861 Kupim drobni (krmilni) KROMPIR. Sporočite količino in ceno. LENARČIČ, Podgora 14, 61210 Šentvid — Ljubljana 862 Kupim AZ PANJE. Telefon 72-552 Kranj 863 MOTORNA VOZILA' GARAŽO vzamem v najem v Kranju ali bližnji okolici. Savinšek, Kranj, Ulica 31. divizije, telefon 23-522 864 Poceni prodam FIAT 750, letnik 1962. Zaplotnik Stane, Jezerska cesta 28, Kranj. Ogled v nedeljo od 10. do 12. ure 865 Prodam AVTO AUDI 60 L, letnik 69 s štirimi vrati in FIAT 1300, letnik 1969. Hraše 5, Smlednik 866 Ugodno prodam malo rabljen TAHOMETER za tovorni avto znamke kinzle. Britof 156, Kranj 768 Prodam dobro ohranjen TAUNUS 17 M. Naklo 175 867 Prodam DKV junior delux. Zvirče 8, Tržič 868 Prodam MOPED kolibri T-12, letnik 1966 v voznem stanju z vetrobranom. Mlaka 84, Kranj 869 VW kesonar, nov ali malo rabljen, letnik 1968, kupim. Kranj, Titov trg 8, telefon 22-938 870 Prodam FIAT, tudi na ček. Informacije na telefon 70-565, Radovljica 871 FIAT 750 ugodno prodam. Britof 162, Kranj 872 STANOVANJA Iščem SOBO v bližini Kranja. Škarja Alojz, Gorenjski tisk Kranj 874 Starejša upokojenka išče začasno opremljeno SOBO v j Kranju. Zaželena je tudi domača prehrana. Ponudbe pošljite pod »do 30.000 ali do 100.000« 770 Uslužbenka išče neopremljeno SOBO na Bledu. Ponudbe poslati pod »čimprej« 873 Tričlanska družina nujno potrebuje ENOSOBNO STANOVANJE ali kuhinjo in so- bo v širši okolici Kranja. Ponudbe poslati pod »zelo nujno« 875 Kupim ENOSOBNO ali DVOSOBNO STANOVANJE. Naslov v oglasnem odde''-u 8/6 Mlada zakonca brez otrok iščeta SOBO v Kranju ali bližnji okolici. Informacije na telefon 23-823, Kranj 877 Oddam večjo opremljeno SOBO solidnemu moškemu. Naslov v oglasnem oddelku 878 Samsko dekle išče OPREMLJENO SOBO v Kranju. Cot Ana, Medetova 1, Kranj 879 Dve veliki SOBI s pritlikli-nami v Kranju ZAMENJAM za enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 8S0 Opremljeno SOBO in GARAŽO oddam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku 881 dobra. Plačam stroške prevoza, 20 km dnevno. Udir Ivan, izdelovanje grelcev za centralno kurjavo Gorice 2, p. Golnik 889 Iščem PLESKARSKEGA SOBOSLIKARSKEGA POMOČNIKA — polkvalifici-ranega, kvalificiranega ali za priučitev. Plačam dobro. Jovan Leopold, Tacenska 80, Vižmarje, Šentvid — Ljubljana 890 Sprejmem DEKLE ali UPOKOJENKO k dvema otrokoma. Naslov v oglasnem oddelku . 891 Poučujem in instruiram nemščino. Ponudbe poslati pod »konverzacija« 892 Prodam ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO na Brezjah pri Tržiču 36 na Gorenjskem 882 PARCELO na lepem kraju v Škofji Loki prodam. Informacije: Kržišnik, škofja Loka, Novi svet 7, telefon 85-035 883 Kupim ZAZIDLJIVO PAR- I CELO, najraje na Planini, j Zlatem polju, Primskovem. i Ponudbe z navedbo cene po- } slati pod »čimpreje« 884 j Prodam TRAVNIK(7000 m2) v Olševku. Visoko 56, Šenčur 885 Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO v Brilofu. Naslov v oglasnem oddelku 886 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Kokrici v velikosti 567 m2. Marjančič A., Kranj, Cesta 1. avgusta 11 887 Prodam ZAZIDLJIVO PAR CELO v Stražišeu. Naslov v oglasnem oddelku 888 ZAP0SUT7E Sprejmem MIZARSKEGA POMOČNIKA, 42-urni teden, prejemki 10,00 din na uro. Mizarstvo, Bratun Franc, Cesta na Rupo 13, Kranj 772 Takoj zaposlim ŽENSKO v delavnici. Avtobusna zveza Dne 23. februarja sem iz gubila PRSTAN od Cvetli- | čarne na Klancu do trgovine Tekstil. Poštenega najditelja prosim, da ga vrne proti nagradi v trgovino Astra 893 Od Hrastja do Prebačen ega izgubljeno DENARNICO vrnite proti nagradi na upravo Glasa 894 Na Laborah sem našel »PLAHTO«. — Poizve se na upravi Glasa 895 V Kranju vzamem v najem primeren LOKAL za kemično čistilnico. Ponudbe oddati pod »maj« 896 Sprejmem NAROČILA za STAVBNA MIZARSKA DELA. Markun Franc, mizarstvo, Ribno, p. Bled 897 Očividci prometne nezgode z dne 15. julija 1966 na Go-renjesavski cesti pri železniškem podvozu, ko je voznik fiata trčil v mopedista, prosim, da se zglasijo na Gore-njesavski cesti št. 57, Kranj, zgoraj kamnoloma 898 Prepovedujem odmetavanje smeti in raznih odpadkov v Strahinju v Oračevo gramoznico in vožnjo po parceli. Jarc Anton, Strahinj 18, Naklo 899 GOSTIŠČE pri JANČETU iz Srednje vasi, priredi v soboto ZABAVO s PLESOM. Igrajo VESELI TRGOVCI. Vabi jeni! 900 Zahvala Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Bajželj roj. Oman sc iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam pomagali, ji poklonili vence in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravniku dr. Janezu Bajžlju, g. kaplanu in pevcem. Žalujoči domači Stražišče, 24. februarja 1971 Dotrpela je naša ljuba mama, stara mama Gabrijela Oman roj. štibelj Pogreb bo v soboto, 27. februarja 1971, ob 15.30 na pokopališče v Gorenji vasi. žalujoči: hčerki Minka in Jelka z družinama, sin Slavko z družino, sestre in drugo sorodstvo Gorenja vas, Kranj, Lesce, 25. februarja 1971 Zahvala V 86. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta Marija Valjavec roj.Kokaij Mihovčeva mama iz Brezij pri Tržiču Iskreno se zahvaljujemo vsem za podarjenje vence in cvetje, vsem, ki so nam ustno in pismeno izrekli sožalje, sorodnikom, prijateljem, znancem, organizaciji ZB Brezje, občinski gasilski zvezi Tržič, vsem gasilskim društvom, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Iskrena hvala č. duhovščini za pogrebne obrede in spremstvo do groba, govornikom, g. župniku šmitu, tov. Frelihu za toplo občutene besede. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom, ki so nam v težkih dneh pomagali in nas tolažili, še enkrat vsem prisrčna hvala. žalujoči: sin Milan, hčerke Mici in Mira z družinami in drugo so-Brezje, 22. februarja 1971 rodstvo nesreče TRČENJE NA KLANCU V ponedeljek, 22. februarja, zvečer je na podvimkem klan; cu voznik osebnega avtomobila Roman Stana z Jesenic P» vožnji po klancu navzdol zapeljal v levo čez sredino ceste ip trčil v osebni avtomobil nemške registracije, vozil ga je Božidar Singer. Pri trčenju ni bil nihče ranjen, Škode na avtom0* bilih pa je za 18.000 din. MOTORIST JO JE ZADEL V bližini avtobusnega postajališča v Britofu je v torek* 23. februarja, zvečer neznani voznik motornega kolesa zadel Marijo Krmec iz Britofa prav tedaj, ko je prečkala cesto« Krmecova se je v nesreči laže ranila. Voznik motornega kol? sa še ni znan. PRETESNO PREHITEVANJE Na cesti JLA v Kranju je v četrtek, 25. februarja, nekai pred sedmo uro zvečer voznik osebnega avtomobila Pavel Rafl' iz Hotavelj pretesno prehiteval kolesarja Eržena iz CerkelJi tako da ga je zadel. Eržena je s ceste vrglo v travo, pri tefl* pa se je lažje ranil. L. M. V torek ob 10.40 se Je na cesti I. reda ob vasi Pivka blizu Naklega zgodila prometna nesreča. En voznik je bil hudo ranjen, materialna škoda na vseh vozilih pa je znašala okrog 17.000 dinarjev. — Foto: A. žalar Via m I jal v trgovine Senat okrožnega sodišča je obsodil Valentina Mesca, starega 23 let, iz Rovt pri Sel-cah v Selški dolini zaradi kaznivega dejanja velike tatvine na štiri leta strogega zapora. Pot mladega Valentina v kriminal jc nenavadna in nerazumljiva. V družini je deset otrok, vsii bratje in sestre so urejeni, le Valentin je družini vedno povzročal težave. V šoli Je bil uspešen učenec, zelo rad je risal. Do poklica pa ni prišel. V Cerkljah se je sicer učil kot vajenec pri nekem obrtnem podjetju, vendar pa nI počakal do konca učne dobe in je pobegnil v Francijo. To je bilo leta 1963. Stopil je v tujsko legijo, vendar je že čez nekaj mesecev z nekim Jugoslovanom skupaj pobegnil. Skupaj sta v La Ciotatu vlomila v nekaj vil, nato pa sta se z ukradenim avtomobilom za- Glede članka Vlomilec z gradbišč odkrit, ki je bil objavljen v sredo, 24. februarja objavljamo nadednje dopolnilo, ki nam ga je posredoval Jože Kropar, brat Alojza Kroparja. Alojz Kropar je bil rojen v Podborštu pri Komendi in ne v Utiku. Do maja 1969 pa je stanoval v Suhadoiah. Njegovo zadnje bivališče, vendar neprijavljeno, pa je bilo na Miljah 22 pri Kranju. V Utiku pa stanuje njegov brat Jož« in pa mati. letela in so ju prijeli. Bila sta obsojena na 18 mesecev zapora. Ko je odsedel kazen. Je Mesec spet služil v tujski legiji, vendar je v junliju 1969 ponovno pobegnil, tokrat v Italijo. Italijanske oblasti so ga izročile našim obmejnim organom, že po treh dneh bivanja doma je pobegnili v Avstrijo in se zaposlil v Miinchnu pri nekem gradbenem podjetju pod lažnim imenom. V aprilu 1970 ga je policija poslala nazaj v Jugoslavijo. Ko je odsedel 20 dnli, ki mu jih je dosodil sodnik za prekrške, je ponovno skušal pobegniti v Avstrijo, vendar so ga v Mariboru zadržali in spet je bil kaznovan z zaporom. V Avstrijo mu je uspelo zbežati šele tretjič. Vendar so ga julija že spet vrnili v Jugoslavijo. Odsedel je spet dvajset dni, nato pa je 19. septembra prišel iz zapora. Ker ni Imel denarja, je naslednjo noč vlomil v Bohinjski Bistridi v trgovino Slavica, last ljubljanskih mlekarn. Vzel Je cigarete in žgane pijače. Isti večer je vlomil tudi v privatno slaščičarno v Ribičevem lazu in si prilastili 150 din. Teden dni kasneje Je vlomil v samopostrežno trgovino živila v Cerkljah na Gorenjskem. Prilastil si je tranzistorje, plašč, moške hlače, ure, skupaj blaga za okoli 7000 din. Po vlomu v Cerkljah je za 10 dni pobegnil v Avstrijo in se nato vrnil, potem ko Je na našem konzulatu zaprosil za potni Ust. V začetku decembra je dobil delo v Alplesu v Železnikih. V januarju letos pa je vlomil v trgovino Sora v že-leznikih. Iz nezaklenjene registrske blagajne je vzel 1390 din ter več oblačil, uro in konzerve, vse v vrednosti okoli 3000 din. Kmalu po tem vlomu pa je bil odkrit in prijet. L. M. Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dragi mož, brat in stric Simon Pogačnik šofer Od njega se bomo poslovili v soboto, 27. februarja 1971, ob 16. uri iz hiše žalosti Podnart št. 31 na pokopališče Ovsiše. žalujoči: žena Slavka in vsi sorodniki Podnart, 25. februarja 1971 Zahvala V 72. letu starosti nas je po mučni bolezni zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra, sestrična, teta in botra Frančiška G rOS roj. Jerala iz Brda 1 pri Ljubnem Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence, šopke in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Cirili, družini Brišar, kolektivu Jelovica, obrat Preddvor in Medexu Ljubljana. Iskrena zahvala č. duhovščini, voznikom avtomobilov, ki so jo peljali in spremili ter vsem, ki so nam izrekli sožalje in jo spremili na pokopališče v Podbrezje. žalujoči: mož Jože, hčerka Mari z družino, sinova Jože in Franc z družinama, sestra Marija z družino in Manca ter drugo sorodstvo Brdo pri Ljubnem, bujica pri Dobravi, Duplje, Rupa, 25. februarja 1971 Žeje, Zahvala Ob smrti naše mame Neže Ušeničnik roj. Jurjavčič se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam pomagali, darovali vence in cvetje, jo spremili na zadnji dom. Iskrena hvala dr. Mesecu, ki ji je lajšal zadnje trpljenje. Iskrena hvala sodelavcem Elcktro Žiri in Zdravstvenemu domu Škofja Loka. Hvala tudi č. duhovniku g. Florjanu za spremstvo in vse obrede. Vsem najlepša hvala. Žiri, 26. februarja 1971 žalujoči: Ušeničnikovi — Mihajlovičevi Pogovor tedna Srečko Grosar: Brez tekem ne bo napredka Klasična kombinacija jc smučarska panoga, ki je pri nas vsekakor premalo upoštevana. To je disciplina, ki je nc bi smeli zanemarjati, saj bi v svetu lahko mnogo hitreje prodrli med najboljše kot v nekaterih drugih smučarskih disciplinah. Zdaj imamo pri nas praktično le tri kombinatorec Gorjanca, Dovžana in Grosarja. Medtem ko sta imela prva dva vsaj nekaj nastopov na tujem, pa je Grosar v letošnji zimi le enkrat nastopil, čeprav sc jc za sezono temeljito pripravil. Vsekakor jc obetajoči Kranjčan naj resneje računal, da ga bo smučarska zveza poslala na evropsko prvenstvo, kjer bi letos lahko glede na solidno formo dosegel mnogo več kot lani. Za pogovor tedna smo tokrat izbrali 17-letncga Kranjčana Srečka Grosarja. Zanimalo nas je, kaj meni ta mladi tekmovalec o najtežji smučarski disciplini. % Zakaj nisi nastopil na evropskem prvenstvu? »To se tudi sam sprašujem. Moj glavni cilj sezone je bil, da bi čimbolj uspešno zastopal Jugoslavijo na mladinskem prvenstvu Evrope. Toda ostal sem doma in je bil torej ves trud v pripravljalni dobi zaman, saj ne morem nikjer tekmovati ne doma, ker ni tekmovanj v klasični kombinaciji, v tujino pa me Je zveza poslala le enkrat.« Q Kaj meniš o vsem tem? »Ce bi vedel, da me ne bodo poslali na evropsko prvenstvo, bi se raje posvetil samo solo skokom, kjer bi lahko dosegel precej več kot sem sicer, ker sem moral vaditi še tek. Zakaj sem torej treniral, če nikjer ne morem pokazati svojega znanja.« % Kako gledaš za naprej? »Nisem se še povsem odločil, ali se bom še priprav-Ijal v tej disciplini. Ce se na tem področju ne bo bistveno premaknilo na bolje, potem mislim, da je škodil časa, da bi sc vnaprej ukvarjal s to najtežjo smučarsko disciplino.« % Kaj predlagaš za večji napredek klasične kombinacije v Jugoslaviji? »V republiškem merilu bi morali formirati komisijo z*> klasično kombinacijo, ki bi morala skrbeti tako za kvaliteto kakor tudi množičnost. Vplivati pa bi morala ♦udi na klube, da bi povećali zanimanje za to panogo. Vem, da je po posameznih klubih dovolj interesentov, d» bi se posvetili tej disciplini. Hkrati pa posamezniki tndi vedo, da ne bo letos državnega prvenstva v klasični kombinaciji in jc zato že tudi marsikdo opustil vadbo v klasični kombinaciji. Čeprav si najboljši v Jugoslaviji, ne moreš postati državni prvak.« J. Javornik Republiško in državno prvenstvo v smučarskih tekih Obe tekmovanji v Gorjah 13. in 14. marca bo v Gorjah pri Bledu XXVI. republiško prvenstvo v smučarskih tekih. Organizator tekmovanja, TVD Partizan Gorje, bo ob tej priliki proslavil tudi 50-letnico telesne vzgoje in športa v kraju. Zato bodo v soboto, 13. marca, pripravili svečano akademijo, na kateri bodo nastopili domači telovadci, ženska telovadna vrsta z Jesenic in nekateri telovadci iz Ljubljane. Seveda pa bodo program popestrili tudi s folklornim nastopom, godbo in pevci. Razen tega bodo v soboto odprli tudi razstavo športnih priznanj, ki so jih gorjanski športniki osvojili v 50 letih. •Športni delavci TVD Partizana Gorje pa so se pred nedavnim dogovorili s športnimi delavci iz Raven na Koroškem, da bodo v Gorjah pripravili tudi XXVI. državno prvenstvo v smučarskih tekih. Tega tekmovanja na Ravnah zaradi pomanjkanja snega niso mogli speljati. Letošnje državno prvenstvo v smučarskih tekih se bo Gorjah začelo že 11. marca, ko bo na programu tek na .'-0 kilometrov. V soboto, t3. marca, se bodo v tekih pomerili posamezniki, v nedeljo pa bodo na vrsti še šta-fetni teki. Ce bo do začetka obeh tekmovanj tudi v Gorjah zmanjkalo snega, bosta obe prireditvi na Pokljuki. A. 2. Prvenstvo železarne Jesenice v sankanju Letošnje prvenstvo železa r ne Jesenice v sankanju tm. I je pozdravilo lepo, toda mrz- | lo jutro. Tekmovalna proga na cesti Plavški rovt—Žeija- J vec, ki so jo zato prvenstvo | pripravili z marljivim delom člani sankaškega kluba Jesenice pod vodstvom tov. Dok-la, je bila kljub že delno kopni okolici v dolžini 800 m trda in dobro pripravljena. Športni referenti petnajstih obratov železarne so za letošnje prvenstvo prijavili 234 tekmovalcev, od tega 20 žensk, 73 moških nad 40 let in 141 moških do 40 let starosti. Vsekakor rekordno število, ki pa se je zaradi lepega dneva in pustnih prireditev zmanjšalo na 118 tekmovalcev, od tega 9 žensk, 36 moških nad 40 let in 71 moških do 40 let starosti. Kljub vsemu lepo število športnega sodelovanja željnih članov jeseniškega železarskega kolektiva. REZULTATI: Posamezno: ženske: 1. Mara Jasene — 121,5, 2. Angela Klinar — 1.22.7 (obe HVŽ), 3. Stana Klemene — 123,0 (str. del.), 4. Neda Oblak — 132,6, 5. Marica Valentar — 1.33,9 (obe upr. službe). Moški nad 40 let: 1. Janez Meglic — 1.10,5 (martinama), 2. Vinko Razinger — 1.17,8, (str. del.), 3. Janez Smolej — 1.19,3, 4. Zvone Hutar — 1.20,2 (oba livarna), 5. Franc Noč — 1.222, (upr. službe) Moški do 40 let: 1. Peter Danilov ič — 1.07,2 (HVŽ), 2. Drago Doki — U1,0, 3. Jože Jalen — 1.112, 4. Dominik Soklič — 1.13.8 (vsi martinarna), 5. Pa- vel Noč — 1.17,0 (HVŽ), 6. Marjan Burnik — 1.19,1, (str. delavnice), 7. Štefan Razinger — 1.20,7, (zašč. služba), 8. Anton ing. Klevišar — 1.212, (HVŽ), 9. Slavko Koselj — 1.21,3, (valj. Bela), 10. Emil Klinar — 1.21,4, (martinarna). Ekipno: ženske: 1. HVŽ (Jasene, Klinar A., Šepic), 2. Upr. službe Moški nad 40 let: 1. Livarna I (Smolej, Rutar, Bukvič), Dobre uvrstitve slovenskih pionirjev ^a prvem mednarodnem i ^niovanju v Achau v ZRN j j iit v slalomu in velesla- I pomerili učenci osnov-**• Med 81 tekmovalci ^ s,r'je, Švice, Licchtcn&tei-^ 'n ZRN jc nastopilo tudi slovenskih pionirjev in sS?- SO odlično za" oSJSJj*"*6 Jugoslovanskih VRSTNI RED: slalom: mlajše pionirke: 1. Konzert (Liechtenstcin) ... 5. Jezer nik, 6. Blažcj ... 8. Oblak, 9. Caf (vse Jugoslavija); starejše pionirke: 1. Etschmann (ZRN) ... 8. Lončar, 9. Pre-log, 10. Kerec; mlajši pionir-jt: 1. VVorndl (ZRN)... 7. Križaj ... 10. Lukanc; starejši pionirji: 1. Steger (Avstrija) . . 8. Popcnke . 10. Per- ko. Veleslalom: mlajše pionirke: 1. Badev (ZRN) ... 5. Blažcj, 6. Caf, 7. Oblak; starejši pionirke: 1. Hauser (Avstrija) ... 8. Prelog. 9. Lončar; mlajši pionirji: 1. Habcrstock (ZRN) ... 9. Ga-sar... 11. Saksida, 12. Lukanc; starejši pionirji: 1 Enn (Avstrija) ... 10. Popen-ko... 14. Perko itd. — dh 2. Martinarna I, 3. Strojne delavnice, 4. Strojno vzdrževanje, 5. Upravne službe Moški do 40 let: 1. Martinarna (Doki, Jalen, Koklič, Klinar E., Sever), 2. HVŽ, 3. Strojno vzdrževanje I, 4. Livarna, 5. Valjarna Bela, 6. Strojno vzdr/canje II. 7. Je-klovlek, 8. HVŽ II, 9. Zaščitna služba, 10. Strojno vzdrževanje II. J. J. Šah Zadnji premagal favorita Na šahovskem prvenstvu Kranja je bilo doslej odigranih devet kol. Največje presenečenje je napravil doslej Stagar ml., ki jc premagal Vojičića, ki je kandidat za prvo mesto. Vrstni red po devetem kolu je naslednji: Matjašič in Vojičič 6, Bukovac in Valjavee po 4,5, Djor-djevič, Naglic Gazvoda, Pod-gornik po 4, Lazar in Vidali po 3, Torkar, Sire, Marko po 2, Stagar ml. 1 točka. Do konca prvenstva so na sporedu še štiri kola. F. Stanar Izbrana reprezentanca Šahovski klub Borec je v nedeljo izvedel drugo zbirno tekmovanje za sestavo kranjske reprezentance za prvenstvo slovenskih mest. j V reprezentanco so se uvrsti- j Ji: Matjašič 36,5, Bukovac ( 33, Smid 32, Vojičič in Iva-novič po 31, Valjavee 26, JoviČ 25, Zbil 24,5 točke. Prvenstvo Slovenije bo v marcu. Kranjska reprezentanca se realno lahko uvrsti med prvih de-et najboljših ekip. F. Stagar Na današnjem tekmovanju mladincev za pokal Kor.gsbcrg v Autransu v Franciji bodo našo državno reprezentanco sestavljali trije Kranjčani: Kobal, Norčič in Kapušin ter Cuznar z Jesenic. Med favoriti za dobro uvrstitev na tem najponi • >-nejšem srednjeevropskem tekmovanju mladincem je tudi Jo/e Kapušin (na sliki), ki je nu evropskem prvenstvu zasedel 13. mesto. II v p r a š a n j efl 3o d govoril Mladinski odsek planinskega društva v Kranju bo drugo leto praznoval petnajstletnico dola. Sodi med najbolj množične specializirane mladinske organizacije v občini, saj ima prek 800 članov. Že več let dobi društvo za svojo dejavnost le 100.000 din iz občinskega proračuna, pa še ta denar se deli na mladinski odsek, alpiniste, gorsko stražo in markaciste. Kljub skromnim denarnim sredstvom pa je dejavnost organizacije zelo razgibana. Poiskali smo tri mlade planince, da bi nekaj povedali o delu mladinskega odseka. Jagodic Franc, 19 let, grafik (vodja mladinskega odseka planinskega društva): »Veliko pozornosti posvečamo izobraževanju. Predvsem je naša naloga pripraviti mlade na planinar jenje, skušamo jih vzgajati v tovarištvu in prijateljstvu. Nekaj predavanj izobraževalnega programa pripravimo sami, precej pa nam pomagajo tudi starejši planinci. Letos smo že predelali področje orientacije, kjer so nam veliko pomagali pripadniki garnizije JLA iz Kranja. Precej težav pri izvedbi programa imamo zaradi premajhnih prostorov. Vse kaže, da bomo še te izgubili, ker je hiša predvidena za rušenje.« Jeretlna Marko, 19 let, dijak poklicne šole: »Na poklicni šoli kovinske in fftektro stroke smo planinsko sekcijo šele ustanovili. K temu nas je vodilo veliko zanimanje dijakov ta planinstvo. Mladinski odsek pri planinskem dru-•tvu je zedo zainteresiran za razširitev dejavnosti, zato nam je ob tem nudil vso pomoč\ Naše delo je tesno povezano z delom tega odseka. Tudi program dela je v glavnem enak. Uresničiti bomo skušali tisti del, ki spada v časovno obdobje od februarja do junija, ko imamo pouk. Prvi izlet bo 14. marca. Na Lubniku se bomo zbrali planinci šolskih sekcij in mladinskih klubov.« Strnad Tone, 17 let, dijak poklicne šole: »Društvo je ob »koncu lanskega leta izdelalo program dela, ki smo ga že začeli uresničevati. Januarja smo imeli smučarski tečaj na Krvavcu. 14. februarja je bil na Kališeu nad Preddvorom tečaj prve pomoči. Učili smo se tudi hoje s cepini in z derezami. Preteklo nedeljo se je nekaj članov udeležilo spominskega pohoda na Stol, ki ga je organizirala organizacija ZB NOV v sodelovanju z alpinističnim odsekom z Jesenic. Včeraj, danes in jutri pa teče tekmovanje »Skrij — poišči«, ki smo ga pripravili slkupaj z odsekom za vse-Ijudski odpor, planinsko zveso in taborniki.« L. Bogataj Zasebna zobozdravstvena praksa dovoljena Svet za zdravstvo radovljiške občinske skupščine je v torek popoldne, ko je obravnaval predlog proračuna za letos, razpravljal tudi o problemih zasebne zobozdravstvene prakse. Svet je na tej seji sprejel sklep, da se na Bledu dovoli zasebna zobozdravstvena ordinacija. O zasebni zobozdravstveni praksi so pred nedavnim razpravljale tudi družbenopolitične organizacije v občini. Predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij pa so se o tem pogovarjali tudi z zdravstvenimi delavci oziroma predstavniki poslovne enote Zdravstvenega doma in zobozdravstvene enote na Bledu. Tako v organizacijah kot predstavniki družbenopolitičnih organizacij v skupnem razgovoru z zdravstvenimi! delavci so ugotovili, da je položaj zobozdravstva zaradi pomanjkanja potrebnih družbenih sredstev za delovanje zobozdravstvene službe dokaj težak. Hkrati so ugotovili, da ima prav zobozdravstvena na Bledu najmodernejšo opremo in da je kadrovsko zelo dobro zasedena. Zato so menili, da nti vzrokov, da bi na Bledu morali odpreti zasebno zobozdravstveno ordinacijo. Menili so, da tudi pomanjkanje sredstev ne more bi tU razlog za takšno odločitev, ker bi zasebna praksa težave v družbenem sektorju še povečala. Ob tem so se zavzeli, da bi odprli tako imenovane prednostne ordinacije za samoplačnike. Sklenili so, da je to vprašanje treba vsestransko preučiti, ker bi takšne ordinacije močno zavrle tudi črno prakso. Razen tega pa bi s takšnim načinom zbolj-šaM tudi nagrajevanje v zobozdravstvu. Takrat so sprejeli tudi stališče naj pristojni organ občinske skupščine ponovno preuči ta vprašanja in hkrati ugotovi, če je na Bledu potrebna zasebna ordinacija. Kot smo uvodoma zapisali, Je svet za zdravstvo na zadnji seji sprejel sklep, da se na Bledu lahko odpre zasebna zobozdravstvena ordinacija. Menda je bil eden od razlogov za takšno odločitev tudi ugotovitev, da bodo tako laže odpravili tako imenovano črno prakso v občini. A. Ž.. V vasi Olševek pri Preddvoru, kjer je bil rojen Ciril Pregelj, se je 8. novembra 1945 rodil Stane Naglic-Dobro leto je tega, ko se jc iz Olševka preselil v vas Koritno pri Bledu in tam kmalu ustanovil moški pevski zbor Viharnik, ki sedaj uspešno deluje v okviru kulturno umetniškega društva Jurij Jedretič Ribno. čeprav še mlad, je ta zbor pod vodstvom Staneta Naglic*1 nastopil že na različnih prireditvah in pripravil efl samostojen koncert. Zbor pa ima še velike načrte. Med drugim nameravajo mladi pevci v poletni sezoni slovensko pesem združiti na različnih nastopih z nekaterimi že skoraj pozabljenimi starimi običaji. »Zeljo po glasbi mi je vzbudil oče. Tako sem začel obiskovati srednjo glasbeno šolo, študiral nekaj časa solo petje in uspešno opravil zborovodski tečaj. 1966-leta sem v Olševku začel učiti mešani pevski zbor. Kasneje sem na Visokem pri Kranju ustanovil pevski zbor in hkrati prevzel zbor v Britofu. Zakaj me veseli delo v podeželskih pevskih zborih? Predvsem zato, ker sem prepričan, da ta, včasih zelo živa dejavnost, še vedno m čisto pozabljena in skomercializirana. Povsod sem namreč ugotovit, da po vaseh tako mladi kot starejši se vedno radi pojejo in še raje prisluhnejo stari slovensK narodni pesmi.« Stane Naglic, ki je bil do nedavnega zaposlen v Psihiatrični bolnišnici v Begunjah, je tudi sam že priredi nekaj pesmi. Za pevski zbor v Britofu pa jc napisal tudi gasilsko himno. »Mislim, da bi morali podeželski pevski zbori tua. v prihodnje bolj težiti k izvirni slovenski narodni pesmi in jo tako ohraniti pozabe. Želim pa si, da bi o obletnici rojstva Cirila Preglja v Olševku pripravili dober koncert.« A. ž- KUD Tržič gostuje v Poljanah Jutri popoldne bo v dvorani Kulturnega doma v Poljanah nastopilo KUD Tržič z igro v treh dejanjih domačega pisatelja Mirka Zupan- čiča Hiša na robu mesta. ^ je to ena redkih dra^!irvi, predstav v Poljanski o je pričakovati dober ^