1891 Petintridesetlefnl jubilej 1926 THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED. STATES OH AMERICA. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST VJ AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. »NAJSTAREJŠI* IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH .DRŽAVAH AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 23. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 4. F$BRUARJA —. THURSDAY, FEBRUARY 4, 1926. LETNIK XXXV, Angleški kralj za ekonomijo - Romunska vlada pade. °RUGO ZASEDANJE PARLAMENTA V ANGLIJI JE O-TVORJENO. — KRALJ PRIPOROČA EKONOMIJO— ZA REŠITEV MOSULSKEGA VPRAŠANJA. — SKRB RADI BREZPOSELNOSTI. ** London, Anglija. — Kralj Jui'ij je svečano in z velikim Pompom otvoril drugo zaseda-nJe Parlamenta. Poročilo pra-Vl' da je bila to ena najsijaj &e]ših ceremonij. Dasi se še ^'Uje na dvoru po kraljici A fiksandri, vendar je bila voja-p a Parada, ki se je vila od ^ckingham palače proti West-nilnster nekaj veličastnega. Vreme je bilo lepo, tisoč-®'3va množica je stala v špa-,U;|U in navdušeno vzklikala , la'ievi dvojici, vozeči se v ®pi kočiji, katero so peljali kStljj'e pari konj. *rinc prestolonaslednik se ni ["ogel vdeležiti slavnosti, ker rt" ozdravel, ko je pred krat-em zadobil težke poškodbe lov«. je govoril iz svojega /'^Ijevskega prestola in izra-v Upanje, da bo locarnska ' 80 svojo bitko izgubi j' . te™u je pripomogla tuje tRjnika Mellona ,ki • Zedinjene države nikoli in nikoli ne novi škandal v romuniji. Romunska kraljica in princ Ba-bu izginila iz Romunije. — Ljudstvo je silno razburjeno, cenzura je stroga, a vendar , nezadostna. , Dunaj, Avstrija. — Zopet je zavrelo v Romuniji, ko se je raznesla po deželi vest, da je kraljica Marija pobegnila s princem Babu Stirbey iz Romunije. Vest sicer še ni potrjena. To vest je prinesel, kakor zatrjuje, iz zanesljivih virov, ogrski list Azest. Poroča tudi, da so nekateri nalepili na poslopje, ki je nasproti kraljeve palače, letake žaljive vsebine, na katerih je popačena slika princa Babu. Predno je Babu pobegnil, je izdal ukaz, da se mora .aretirati poslanca Gregorija Phili-pesco-ja, kateri je odgovoren za letake in ker se je izrazil, da bo spravil princa Babu za vs-ako ceno ob njegovo moč. — Kralj Ferdinand je pa ukaz razveljavil. Romunski listi ne smejo ničesar o tej stvari poročati. So pa viri, po katerih poročevalci drugih držav javljajo svetu, kaj se godi v Romuniji. Princ Babu Stirbey je bil kraljičin izvoljenec. Poročilo tudi pravi, da je bilo to največ krivo, da se je moral princ Ka-rol odpovedati pravici do pi*e-, stola. Zadnja tozadevna poročila govore, da so vladi v Romuniji ure štete. Bratianova vlada pade gotovo, kar je le še vprašanje časa. Kot premier bo naj-brže imenovan princ Karlov varuh in učitelj, prof. Nikolaj Jorga. Njegov oponent pa je vodja .agrarcev, Nikolaj dr. Lupu, kateri je istih idej kakor Stefan Radič in tudi njegov prijatelj. Vsa znamenja kažejo, da je za pričakovat; velikega prevrata v Romuniji in sicer prav v kratkem. PREMOGARSKA POGAJA-NJA SO SE ZOPET PONOVILA. Philadelphia, Pa. — Premo-garji in operatorji so se po par dni dolgem odmoru zopet zbrali in odločevali o usodi stavkajočih. Pogajanja so se obnovi- dar ne bodo nasprotovali, če se la v torek. O kakšni novi pred- bo preložilo na kasnejši čas. logi ali načrtu poročilo ne pove. o KRIŽEM SVETA. — Boston, Mass.— Mrs. Mary Chase, stara 45 let, njena' 211etna hči in 20 let star sin so! našli žalostno smrt v sobi svo-j . jega dom,a v Hyde Park okra- Q stanju v državL Dr- Koroše^. navadni poti, ampak je šel po Iz Jugoslavije » 9 ODLOMKI GOVORA NAČELNIKA SLS. ANTONA KORO-ŠEC O STANJU V DRŽAVI IN SPLOH O POLITIČNI SITUACIJI. — DRUGE Z ANIMIVE VESTI. ju .katerega je uničil požar in Na shodu zaupnikov SLS v tiru. Stroj ga je čisto razmesa- so se zadušili od dima, predp0j Ljubljani dne 30. decembra. J ril Nekaj kosov trupla so naje prišla pomoč. . ' Odkar sem imel zadnjič prilož- šli na progi, drugo truplo pa je — Chicago, 111. —Policija je nogt vam porojatii smo v no-'zavlekel stroj v Spielfeld. Fi-nasa tri male otroke s culica-. tranj. po]iti]d doživeli dye reJ)iančni in carinski uradniki s0 mi vandrati po ulici. Izpove- konstrukciji vlade. Kcr se je'pustili truplo brez kakih tež,av t T' i r6"!' I Pašič branil Radiča vzeti v ka" in brez carine Popeljati v Št. Turek,^ 1528 S. ^arolov Ave., binet> je odstopii yukičevič, in llj. Drozg je prišel pred par z.apodil od hiše, ko je njih ma- Radič je dobil ministrsko sto- dnevi od vojakov in je bil ko- ti umrla. Turek je bil aretiran.' ,ic0 Dl.uga rekon8trukcija. Ra-'maj 21 let star. Celo noi j velika britanija, gospodarica morja ? Velika Britanija ima v načrtu za razoroževalno konferenco^ točko, po kateri upa, da boj še nadalje obdržala stališče kot gospodarica morja. —o— čete iz kentuckyja v akciji. Vojaštvo je imelo veliko posla, da je razgnalo množico, ki se je zbrala in si prizadevala dobiti v pest Ed. Harrisa. Frankfort, Ky. — Okrog dr- Washington, D. C. — Kakor^ žavne poboljševalnice se je je znano vladnim krogom v, zbrala velika množica domači-Washingtonu, namerava Veli-J nov in čakala na priliko, da bi ka Britanija porabiti vso svojo dobila v pest črnca Ed. Harri-diplomatičmo spretnost in si sa, katerega so odpeljali v Lex-pri konferenci, na kateri se bo' ington, kjer se vrši proti njemu razpravljalo o razoroževanju,' obravnava radi trojnega umo-zasigurati svojo staro stališče,1 ra in napada na belo žensko. kot gospodarica morja. | y0jaštvo, ki. je bilo tam na Anglija manevrira za novo( straži je druhal opominjalo, pogodbo, ki bi jo napravila( naj se mjrno razide, kar p,a ni-najmočnejšo na morju. To so| so storili, zato so vojaki vrgli je s . dojevič-Jovanovič. Radojevič fanti na Belenčah pri Garuvih je postal neprijeten različnim bučno seme lušil in zgodaj belgrajskim, radikalnim in de-.zjutraj je odšel v — smrt. mokratskim porodicam, ki so j -o- interesirane pri brodarskih Žrtev hoje po železniški progi, podjetjih, za to je moral iti, in1 Nevarno je hoditi po navad-v kabinet je prišel advokat Pa- ni železniški progi, še bolj ne-šičevega ljubljenca dr. Velizar-[varna pa je hoja po dvotirni žeja Jankoviča in prijatelj dr.' lezniški progi. Pripetilo se je Ninčiča, dr. Vaso Jovanovič. j namreč že večkrat tujcem in Pašič in Radič bi še vedno tudi že lastnim uslužbencem, rada imela nove volitve, seve- da so se ognili vlaku, ki je prida vsak v svojem smislu, a ne peljal po ene mtiru, na drugi vesta, kako bi jih dosegla. To tir, v dobri veri, da je drugi tir stoji, da je Pašič dobil obljubo,'prost. Baš v tistem hipu pa je da bo dobil volivni mandat, to- pridrvel vlak še po drugem ti-da samo, ako bi Radič nastopil ru, ker se vlaki križajo na dvo-proti dinastiji in državi. tirnih progah tudi na odprti Sedaj imamo močno centra- progi, in je povozil neprevid- Pri zasliševanju se je pa tudi dognalo, da je napadel svojo 171etno nečakinjo, za kar se bo moral zagovarjati pred sodiščem. — Berwin, 111. — Joseph Sonkup, star 33 let, na 1531 Elmwood Ave., je imel hišico, katero je splačeval na obroke. Ker pa je slabo služil, ni mogel plačevati, in ga je to tako potrlo, da se je obesil. Njegova soproga ga je našla v kleti že mrtvega. — Cicero, 111. — Svedrovci, so z odejami zadelali blagajno v Cramer & Nortin Department trgovini, da bi se ne slišalo, ko so jo razstrelili. O- deja se je pa vnela in nastal jej ~ ogenj, ki ,ie poslopje umcil in'v, .. ^ ffrtft aaa «-rwJ hdacija ne more haprej. napravil $90,000 škode. Dva gasilca sta bila težko poškodovana pri izvrševanju svojega poklica. — Stockholm, Švedsko. — V vasi V.astersol so našli radium. Eksperti so kraj preiskali in dognali, da je množina tega dragocenega zaklada tukaj ena največjih v Evropi. parnik¥potopil, moštvo rešeno. New York, N. Y. — Holand-ski parnik Alkaid je na sredi morja v najhujšem viharju po- Vse | pokrajine se čutijo zapostavljene, tlačene. Vse je nezadovoljno. Slovenci in Hrvati smo prinesli lepo kulturno doto seboj, a sedanji vlastodržci je ne znajo ceniti in jo rušijo. -o- Požar v Primčivasi. Pri posestniku Kovaču v Primčivasi na Dolenjskem je te dni na doslej nepojasnjen način izbruhnil ponoči v hlevu požar, ki se je kmalu razširil tudi na hišo. Ker je pihal močan veter, je bila velika nevarnost za vso vas. nega ponesrečenca. Podobno se je zgodilo na železniškem tiru v bližini čuvajnice neki Mariji Domičevi, soprogi strojnega ključavničarja iz zagrebške o-kolice, ki je pristojna po možu v Kamnik. Žena se je hotela izogniti tovornemu vlaku in je skočila na drugi tir. V istem hipu pa je pripeljal po drugem tiru brzovlak, ki jo je pograbil. Stroj je ženo popolnoma razpolovil. Žena zapušča dve hčerki, ena je v Ameriki, druga pa je omožena v Zagrebu. dognali ameriški poizvedoval-' med množico _ "bombo," In šiljal signale za pomoč, kate-' /jf ^hv^da m ci, ki se na.haja.io v Angliji. Da| sicer tak0( ki povzroča solze rim se je odzval parnik West-| ^^ 0mejil na omenjena se, da je Ali ste že nominirali koga iz Le velikemu vaše naselbine za glavne jubilejne nagrade Amer, Slovenca? Ne odlašajate, storite to takoj! pa ne bodo druge države pri, golze tefiejo iz oži in zabranju- phalia, ki je last Hamburg- Je konferenci spale, si pa tudi • -0 nekaj časa vid. Ko so se American črte. Ko je West- 00^Kla- uomneva 'odo bile suh ^isk Ja8TI0' da ae Prolli" a n"ia8inerija izjalovila, ^H'n propagando za . K*cijo, ..... 1,1 lahko e. Wv0 i'***1^. da se bo dovolilo j . jejo nekaj lahko mislimo; gotovo^ je, daj zadosti najokali, so se godrnja- phalia priplul v bližino pone si bodo prizadevale račun An- j0g razgii jn njs0 prišli več v srečenega parnika, je kapitan zlobna roka zanetila požar. glije prekrižati bližino, nakar je bil pod voja- mislil, da je vse izgubljeno. — Iz Jesenic. Pripravljalna konferenca za škim spremstvom Harris odpe- Velikanski valovi so ladijo do " ___ I ________y_____• VI _„, +„„1... oo 1---,,„„UJK r< nvn-nln Ilitjd,! Denarne požiljatve. V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, itd. Nasa banka ima svoje lastne mil . _ pošto in zanesljivimi bankami T V nedeljo, 10. m. m. je ob- gtarem kraju in na5e pošiljatre to d»- razoroževanje se je preložila od 15. februarja na čas od marca do maja. Dan še ni določen. Državni tajnik Kellogg je ob- ljan proč v vojaškem tanku 38. tank-kompanije. spremljalo deset Harrisa je malega razbili. Gorenje kabine so bile že vse potrgane, rešilni g. Karol Ažman, delo- stavljene prejemniku na dom ali na vodja valjame kr. ind. družbe! P°što točno !n brez T»a,£c«■ . . .v, i v , • , ... xt-u • u-i 4. i « v krogu svojih stanovskih tova-konjeniških čolni razbiti. Vihar je bil rišev in prijateljev BOletnico' častnikov S sedemdesetimi ko- hud, da je bilo reševanje po- s]užbovanja pri kr. ind.| vestil tajništvo Društva n.aro- njemki, kakor tudi vec druge-j polnoma izključeno. En dan m ' dov da bodo naši zastopniki na ga vojaštva. Tank sta vlekla eno noč so čakali, da bi se vsaj mestu 15- februarja, kakor je dv.a "Liberty" trucka, katera je nekoliko morje pomirilo. Ko bilo določeno prvotno, a ven-! spremljalo šest drugih truckov - • — | odbitka. Načrt Anglije za nazorože-vanje je v prvi vrsti, da se doseže sporazum z vsemi narodi za odpravo, ne le podmorskih čolnov, temveč tudi bojnih la AVTOMOBILSKA NESREČA, ŠTIRJE MRTVI. Salina, Kans. — Štirje tukaj: dij. Temu pa nasprotuje Fran-živeči mladeniči so se smrtno c;jai katera se tudi ne strinja pnesrečili z avtom, ko je na g predlogo za zmanjšanje'voj-progi zadel v njih vozilo vlak nega brodovja vino. Union Pacific družbe. "AMERIKANSKI SLOVENEC" IS THE BEST ADVERTISING MEDIUM! Vsekakor kaže, da bo konferenca zelo zanimiva, pa tudi kaže, da bo moralo iti po taktu Anglije, drugače ne bo mirnega zaključka konference. ' vojaštva in pet potniških avtomobilov. Harris je bil v tanku z enim častnikom, spremstvo je bilo oboroženo s puškami in bombami, ki povzročajo solze. Lexington, Ky. — V bližini sodnega poslopja izgleda kakor v vojnem času. V mestu se nahaja 1000 mož pod orožjem, pripravljeni so tudi štirje tanki, 35 strojnih pušk in 60 Browning avtomatičnih pušk. Državo bo ?talo to "vojno stanje" do $$0,000. Častniki imajo ukaz, poslužUi se takoj orožja, ako bi se druhal ne po- so to dočakali, takoj pošlje kapitan Westphalije rešilni čoln, ki je srečno prišel do ostankov Alkaide in rešil 27 mož, t. j. celo posadko ponesrečenega parnika. Parnik se je potopil. -o- Ne reci bom šel jutri, ampak še danes pojdi na agitacijo za Amer. Slovenca, da si pridobiš lepe nagrade!_ korila njih povelju. Do Harrisa vlada veliko o-gorčenje tudi med sojetniki, kateri so ga nameravali potisniti v furnace, kar se jim je pa še pravočasno ubranilo. družbi. Slqvlju so prisostvovale tudi deputacije raznih okr. društev ter zveze delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani. Kakor čujemo, namerava ravnateljstvo kr. ind. družbe g. Ažmana še posebej primerno počastiti. Smrtna nesreča. Ne 2. m. m. je bil na mariborskem pokopališču pokopan mladenič Drozg Gran, viničar-ski sin iz Rane pri Spodnji Ivungoti. Prišel je 30. decembra 1925. na žekzniški progi v Belenčah pod stroj. Vračal se je po progi omenjenega dne okoli 4. zjutraj domov. Da bi prišel prej domov, ni šel po NaS« cene za poiiljke v dinarjih bi lirah so bile včeraj sledeče: Skupno s poštnino: 500 — Din. % 9.55 1,000 — Din. . $ 1B.7S 2,500 — Din. - $4473 5,000 — Din. _ $ 93,00 10,000 — Din. _ $185.00 100 — Lir $ 4.70 200 - T.ir .... $ 9.0S 500 — T.ir ........ » 2175 1,000 — Lir — $ 42.25 nad 2000 lir poteben popust. Ker se cena denarja čestokrat m* nja, dostikrat docela nepričakovan* je absolutno nemogoče določiti ceM vnaprej. Zato se poiiljatve nakaioj« po cenah onega dne, ko mi tprejm* tno denar. DOLARJE pošiljamo mj[ tudi V jugoslavijo in sicek po p«5ti kak#r tubi brzojavno. Vse pošiljatve naslovite na SLC* vensko BANKO ZAKRAJSEK ft ČKSarkk «5 W. 43nd St. Nav Ywft. N. T. AW T STE 2E DOBILI KAKO JUBILEJNO NAGRADO OD "AMERIKANSKEGA SLOVENCA?" AKO NISTE, TEDAJ NA DELO ZA NOVIMI NAROČNIKI, DA DOBITE TUDI VI NA-MJ M GRADOl SEDAJ JE ČAS, ZATO LE VSI NA DELO! AMEIUKAN3KI SLOVENEC -----------'111 r =B=E tiet Amerikanski Slovenec Prri in najstarejši slovenski list T Ameriki. 3 Ustanovljen leta 189L Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkor fa dnevov m prtxaiUlk Izdaja in tiska! EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in uprave! 1849 W. 22nd St., Chicago, III Telefon: Canal 0098, Za čelo leto Za pol leta , Naročnina j _$5.00 _ 2.56 Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto . 6.00 Za pol leta _8.00 The first and the oldest Slove ni sin newspaper in America, Established .1891. I mu* d daily, except Sunday, Monday. and tbs day aftsr holidays. Published by! EDINOST PUBLISHING CO Address of publication offics! 1849 W. 22nd St., Chicago, III. 'Phone: Canal 0098. _$5.00 . 2.50 Subscription! For one year___ For half a year_____ Chicago, Canada and Europe; For one year . 6.00 For half a year__ 3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate Uit plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko) v tednu je čaa do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Rev. J. M. Trunk: Problem starega sveta. m. narodno avtonomijo, politično enakopravnost in nacionalizem/ kar moremo smatrati za dobre strani revolucije. Kako se utegnejo vsi ti novi problemi starega sveta razviti ? Vsa znamenja kažejo, da se pripravljajo vsi ti nanovo pro-bujeni narodi na nekak pohod proti evropejski civilizaciji. Kaj, ako se vsi rmenokožci in zamorci združijo pod vodstvom kakega azijskega naroda in združeni udarijo na Evropo ? O neki "rmeni nevarnosti" se že dalj časa govori. Ali je to samo prazna govorica, in ali taka nevarnost res v istini ne obstaja ? Kdor ni slep in jasno razmotriva nanovo nastale probleme, ne more zanikati obstanka neke nevarnosti, ako že res o nevarnosti goVorimo. Vsak nov problem ima svojo nevarno stran. Treba pa je seči malo globokeje in nevarnost se bo precej zmanjšala, ako bodo oni, ki so nevarnost zakrivili, probleme razumeli. Gospodarjem nove Rusije se pri propagandi svojih idej ne more odrekati neka diplomatična in politična spretnost. Za "osvobojenje" svojih narodov so ustanovili celo vrsto nekako 'samostojnih muslimanskih republik, ki segajo od Kavkaza tja do Mongolije, imajo svoje soviete, a so tesno federativno zvezane z Moskvo. Tako si je Rusija sezidala most, preko katerega razširja svoje nove ideje tja v Turčijo, Perzijo, Afganistan, skozi Tibet v Kitajsko in stoji pred vratmi Indije. Vsepovsodi vre, narodi se probujajo in pod prav spretnim vodstvom rdečih agitatorjev se širi kakor vihar klic: Azija azijatskim narodom. Vsaj vobče je sovietska Rusija tudi sama začela izvajati politiko po smernicah svojega načrta za vzhod. Muslimanskim državicam je dala neko samostojnost, neodvisnost in avtonomijo, razveljavila je razne pogodbe, katere je sklenila caristična Rusija z vzhodnimi, narodi in je tako vsaj na videz odstranila zasovraženi imperializem nad temi narodi. S tem večjo silo pa se je v svoji propagandi vrgla na imperializem in kapitalizem drugih narodov, pred vsem Angležev. L. 1920 je bil sklican v Moskvo poseben kongres, na katerem so bile zastopane skoroda vse azijatske države. Ponovno so sestavili posebno spomenico, ki je bila prestavljena na vse vzhodne jezike in razširjena vsepovsod na orientu. Spomenica pravi: "Poživljamo vas na sveto vojsko za vaše življenje in vašo svobodo. Vstanite, možje Indije, ki ste poteptani na tleh, zasužnjeni in izstradani. Dvignite se, možje Anatolije, ki ječite in krvavite pod trinoštvom krvosesov. Zdramite se, možje Arabije in Afganistana, ki ste po Angležih odrezani od ostalega sveta . Na noge, kvišku zoper sovražnika človeškega \rodu, zoper imperialistično Anglijo." Razume se ,da ni ostalo samo pri besedah. Propagandisti sedijo pri vladnih koritih ogromne in vsekako bogate Rusije, propaganda se vrši nfekako oficielno, agitacijski aparat je dobro izdelan in preskrbljen z vsemi sredstvi. Na razpolago mu je celo poseben vlak "Vostočnyj agitacijskyj pojezd," in miljo-lii slišijo bojni klic: Azija Azijatom! Proč s tujci! Kakšen je uspeh? Doba je še kratka, ker se narodi ne prebudijo kar čez noč in se ne prerijejo mahoma do politične zrelosti. Pa je uspeh že na vidiku in raste od dne do dne. Mladoturki so se novih idej najprej navzeli. Pod udarci nove sovietske vlade v Angori se je zgrudila stara Turčija. Odpravili so teokratski sistem in kalifat. Boji Rifijancev v Maroku so sad ta ruske propagande, kakor vstaja Druzov v Siriji. Tudi y Indiji se giblje pod vodstvom Ghandija, dasi gre tam bolj počasi. Najbolj so se zavzeli za novi bojni klic Mladoki-tajci in napadajo strastno vse Evropejce in inozemce. Lahko rečemo, da je vsa Azija pokoncu ves Izlam, vsi vzhodni narodi j se čutijo zatirane in dvigajo svoje glave ter se pripravljajo na; pohod. Nastali so resnično novi problemi. Kaj naj rečem o njih? Ali so morda slabi, napačni, po gubni vsaj sami na sebi ? Nikakor ne. Nihče ne more tajiti, da1 v ruski revoluciji ni precej zdravih idej. Dočim so pa v Rusiji | prišli do njih potom revolucije, ki vsako deželo strahovito pretrese, so si vzhodni narodi te nove ideje osvojili pod vodstvom ruske propagande bolj na miren način in še sprejemajo misel za Chicago, 111. Odkar je naša slovenska naselbina dobila novo moderno dvorano v drugem nadstropju slovenske šole sv. Štefana, vlada novo življenje v naselbini. Ni jo nedelje, ki bi ne bila v dvorani kaka prireditev. Društva sploh na vrsto ne pridejo, prireditve se vrše celo med tednom ob večerih. Vse to je jasni dokaz, kako velik korak j naprej je storila naša župnija, i žin pride, kakor čujemo, tudi ko si je postavila novo moder- iz Minnesote v Chicago. parkrat spravilo k ponovitvi. Kaj takega chicaški Slovenci niso še videli ne na domačem in ne na kakem tujem odru. Tako smo torej imeli zopet en izvanredno prijeten večer v naši naselbini, ki bo vsakomur ostal v najboljšem spominu. Družina Mr. Gregor Grggo-rich se je te dni preselila iz Forest City v Chicago. Več dru- no dvorano, ki odgovarja vsem potrebam župnije in naših društev. Zadnjo nedeljo so priredile naše slovenske dekleta, ki tvorijo tamburaški dekliški klub, Med društvi KSKJ. vlada živahna tekma za pridobivanje novih članov in članic. Tako je prav. Mnogo je še naših rojakov, ki niso še pri KSKJ. Do teh rojakov je treba samo priti udai-ec, če nazadnje zgubi šej to zadnjo pomoč. Državni nadzorniki, ki imajo sedaj bankO| v oskrbi, zahtevajo od vseh vla-( gateljev bančne knjižice ali čeke nazaj do dne 10. marca. Zatorej Slovenci, ki imate kaj denarja naloženega v tej banki, storite kot se zahteva, da se olajša delo nadzornikom v vašo korist. V predpustnem času smo, pa je vse tiho glede ženitovanj. Menda je vzrok velika draginja pa slab zaslužek, d,a si fantje mislijo, da je bolje sam za sebe skrbeti kot za dva, pa ma-gari če ploh dobijo za to. Da| bomo pa vseeno vedeli, da je tudi letos predpustni čas in da! je treba pusta spremiti, bodo' pa poskrbele naše ženske oziroma Društvo sv. Ane št. 123. KSKJ. Pripravljajo se z vso energijo za pustno soboto zvečer, 13. februarja, ko prirede veliko maškeradno veselico. Pravijo, da bodo pokazale kaj j znajo in da bo vsak. več kot' zadovoljen, kdor bo prišel ta! večer v Boydsville društveno! dvorano. Že od prejšnih prireditev vemo, da se članice dru-j štva sv. Ane vselej izvrstno po-! stavijo. V zadnjem letu so pa dobile še okoli 40 novih mladih' deklet za pomoč, ki vse skupaj kot ena delajo s ponosom za! svoje društvo. Zato bomo go-! tovo vsi se odzvali njih lepemu vabilu, ker vemo, da se bomo imenitno zabavali. Poleg tega si pa ohranimo naklonjenost naših vrlih žen in deklet, ker. Jubilejna kampanja. Razpisana kampanja ob priliki proslave 351etnice prvega in najstarejšega slovenskega lista, "Amer. Slovenca," je v teku. Po vseh slovenskih naselbinah vlada veliko zanimanje za to kampanjo . Kaj takega, t. j. kampanje, ki bi bilo razpisanih toliko raznovrstnih nagrad, ne pomni zgodovina slovenskega tiska v Ameriki. Vredno je iz" vseh ozirov, da se vsakdo požuri tekom te dobe in pridobi listu kar največ mogoče novih naročnikov. Nagrade so razpisane od polletne^1 do 50 novih naročnikov. Na izbero je vsakemu, da si izbere karkoli kdo hoče. Ta kampanja ima to posebnost, da prav vsak nekaj dobi, ki kaj stori za "Amer. Slovenca" v tem času. Poleg tega P" bodo odlikovani s posebnimi nagradami Slovenci (Slovenke) v Ameriki, za katere bodo naročniki volili kot najzaslužnejše može (žene) za našo katoliško narodno stvar. Nagrade opisane v včerajšni številki. svoj prvi koncert. Nastopile so in razložiti, kaj je naša naj-na novem odru in naredile na starejša organizacija KSKJ. in občinstvo izvanredno dober' vsak rad v njo stopi. Le na-utis. Občinstvo jih je kar obču- prej agitatorji — zlato kladivo dovalo, ko so naša brhka dekleta proizvajala točko za točko. Tamburaški klub je žel s svojim učiteljem prof. Ivo Rači-čem največje priznanje. Nastopali so solisti in dueti, pevci in pevke. Vse točke so bile pro-izvajane kar najboljše. Ob tej priliki smo imeli v svoji sredi dva odlična gosta: Mr. Matt Jermana, podpredsednika KSKJ. in Mr. John Germa, nadzornika KSKJ. Domači g. župnik je oba občinstvu predstavil. Najprvo je nastopil Mr. John Germ in imel krasen govor. Pohvalno se je izražal o chicaški naselbini in obenem je spregovoril krepko mora priti še v Chicago! Rojaki naj gredo agitatorjem vsepovsod na roko! Bridgeport, O. Dne 26. januarja je presenetila vso tukajšno okolico brez njih tudi na drugih veselicah ni kratkočasno. O delavskih 'razmerah ni-' mam nič posebnega za poroča-1 ti. Tovarne v bližnjih mestih večinoma počivajo, premogo-' kopi obratujejo polovico časa in zaslužek je bolj majhen, ker' je dosti delavcev. Vreme imamo v zadnjem času sila spremenljivo. Dne 29. januarja smo imeli 6 pod ničlo. Mrzlo, da je vse pokalo. — vest, da je" "Dollar Savings} 30. januarja je bilo gorko kot Bank" v našem mestu zaprlai poleti, danes, 31. januarja je duri in je izročena v roke dr- pa ledeno, da se človek iz hiše žavnih nadzornikov. Ta banka1 ne upa. Tako se svet hitro su- ie poslovala od leta 1891. in je bila vedno na dobrem glasu kot zanesljiva. Pridobila je zaupanje posebno od delavcev, ker je v potrebi tudi rada pomagala s posojili. Vsled tega so delavci in mali obrtniki večinoma imeli naložene svoje prihranke v tem denarnem za- če dandanes, no, smo pač v A-j ,-meriki in z ljudmi se je tudi vreme uravnalo. V teh spremenljivih časih nam dela najboljšo in zaneslji-' vo družbo naš jubilant "Amer.J Slovenec," ki nas pridno obiskuje in donaša zanimive ve-' sti. podučne in šaljive članke,' o KSKJ. kot najboljši in naj , , , , , v. ■ . , , , ... vodu, med temi tudi nasi Slo-! tako da je lahko vsak zadovo- siarejši podporni organizaciji med Slovenci v Ameriki. Bil je živahno aklamiran. Za njim je pa prišel na oder Mr. Matt Jerman s svojo slovečo harmoniko .Ko so zagledali Mr. Jermana, je nastalo po dvorani tako gromovito ploskanje, da ga kar ni hotelo biti konca. Zaigral je občinstvu svojih par popularnih komadov, kar je občinstvo še bolj podžgalo, da ga je z živahnim aklamiran jem Uprava lista je nominirala sledeče kandidate za te na-grade: , 1.) Vse slovenske duhovnike, 2.) vse naše delničarje (ce), 3.) vse naše zastopnike (ce), 4.) vse odbornike (ce) društev, podpornih ali kakršnihkoli brez izjeme. Poleg teh je lahko kandidat: 5.) vsak drugi Slovenec ali Slovenka, katerega noniini" ra ta ali oni naš naročnik. Za te prve nagrade ima torej vsaka naselbina dovolj kan-aidatov na izbiro, da naši naročniki ne bodo v zadregi, katerega naj volijo. Kjer pa ni niti slovenske župnije, niti nik*' kega slovenskega društva ,pa naročniki lahko volijo za katerega izmed odličnih rojakov, ki so splošno poznani. Župnije se lahko združijo skupaj in vse delajo in glasujejo za svojega župnika ;društva se lahko združijo in delaj0 za enega izmed najmarljivejših svojih odbornikov; cele naselbine se lahko združijo in delajo za svojega najodličnejšep rojaka; konečno, cela slovenska javnost se lahko združi in S suje za rojake, ki se žrtvujejo in vodijo našo katoliško narodno propagando v slovensko-ameriški javnosti. Ta načrt obsega vse naselbine in vsakogar, ki bi bil do nagrade upravičil' Od Vas, dragi naročniki, pa je odvisno, za koga boste voli'1 'Ker je skoro v vsaki naselbini več rojakov in rojakinj, * so naši delničarji, naši zastopniki, odborniki raznih društev moških in ženskih, ki so toraj vsi kandidatje za prve nagrad'1' bi svetovali, da se skupno z gg. duhovniki posvetujejo,"ka^0 bodo delali za list Amer. Slovenec v teku te jubilejne kanip3" nje in se združijo za enega skupnega kandidata, za kateri bodo volili. Voli se s posebnimi kuponi, ki so objavljeni v listu v.vs^1 številki. Izrežite kupon in ga natančno izpolnite ter nam' pošljite s potrebno svoto denarja. Zapomnite si, da volijo stari in novi naročniki. Kafld1' datje, ki agitirajo za prve nagrade ,imajo zelo obširni krog in od njih agitacije je odvisno, koliko volilnih glasov gl bodo pridobili. Tudi se lahko plača naročnina za pet let lUi" prej, kar Vam zopet da več volilnih glasov, kajti vsak dok:1' ki ga nam pošljete, šteje 100 glasov. Kandidatje, na delo t°' rej za naročnike na list Amer. Slovenec in s tem za Vaše lilne glasove in prve nagrade. , Zapomnite si tudi, da volijo samo oni naročniki M 'smo in dvignimo katoliški list, da dobimo popolni dnevnik šes krat v tednu. Do danes so na listi sledeči kandidati: Mrs. B. Globočnik ,Chisholm, Minn. ......................1250 gl»s , Mr. Martin Kremesec, gl. porotnik, Chicago..........5800 Mr. Frank Debevc, Durant City, Pa. ......................1500 g^ Mr. J ura j Ramuščak, Gary, Ind.............................1500 gl»s° Mihael Hočevar. WHO IS NEXT? Jos. Lavtižar: baraba. Kadar je prišel v našo vas, je vselej obiskal tudi mene. Čeprav velik revež, stopil je vedno z veselim licem v sobo, dobrovedoč, da imam sočutje z njim in da rad poslušam zgodbe njegovega življenja. Saj je menda bolj prav, ako gledamo na tiste,"ki se jim godi slabo, kakor njji one, ki se jim godi dobro. Pripovedoval je o svojih potovanjih križem Evrope in o ljudeh, ki jih je poznal večjidel od temne strani. Pa tudi njega so gledali ljudje bolj sumljivo. Postave je bil sloke, obraza bledega, velikih črnih oči, kratko ostriženih osivelih las in z brki pod nosom. Obleko je imel včasih dobro, včasih slabejšo, kakor je slučajno dobil dobrotnike. Ko sem ga zadnjič videl, je bil dovolj čedno oblečen. Vihtel je palčico v rokah, slično gigrlu, sicer pa ni imel nič drugega pri sebi. Semintja sem mu dal kak dober nauk, pa se mi je vselej dobrovoljno nasmejal, menda zato, ker ga ne potrebuje. Enkrat je celo trdil, da nečastno umrje, kdor bogat umrje. Imel je nazor, da igra vsak človek na svetu kako vlogo, naj je že finančni minister ali branjevec, on pa igra •vlogo izgubljenca, ki mu je deloma namenjena, ali je svoje usode sam kriv. Oče mu je bil poštenjak, mati je imela blago srce in skrb za družino, sin pa je padel daleč od debla. Dovršil je tri razrede ljudske šole; več ni hotel študirati, čeprav je imel dobro glavo. Starši so ga dali krojaškemu mojstru v nauk, ki ga je dovršil v štirih letih. Potem so ga potrdili k vojakom, kjer je postal če-tovodja, kar mu pa ni dosti pomagalo. Prirojene trme jn nagle jeze tudi v vojaškem stanu ni odložil ter je za kazen zopet postal prostak. Pri zasedbi Bosne ga je leta 1878. v trdnjavi Ključ zabodel neki Turek v desno ramo. Zdramil se je v Dubrovniku. Ko je okreval, so mu dali vojaško odhodni-co in 125 gold, odškodnine. Vse življenje ni imel toliko denarja, kakor ga je dobil takrat. To je bilo vse njegovo premoženje, ki ga je pa v najkrajšem času zapravil. Pozneje se je oženil v Trstu, toda zapustil je ničvredno ženo ter od takrat postal navaden postopač in žganj ar. Tuintam je še dobil kakšno delo, a se ga ni držal dolgo. "So skrbi na svetu," mi je rekel, "pa se dobi tudi liker." Žačela so se njegova potovanja. Najprej je obiskal Jugoslovane ter se nastanil v Belgrade. Tu ga je sprejel bogat trgovec za hlapca, pa ni vztrajal. Spri se je bil s kuharico, ter jej dal celo par gorkih preko glave. Izgubil je službo in dobil vrh tega nekaj dni zapora pri sodišču. Vrnil se je na Hrvaško, kjer so ga dejali v Zagrebu radi nasilnosti štirinajst dni pod ključ. Ker se mu \iiso prikupile slovanske dežele, je poskusil srečo med Nemci .Pa z istim uspehom. Na Dunaju so ga priprli tri tedne, v Gradcu pa tri mesece; v obeh krajih radi tepeža. Po prestani kazni se je vrnil v domovino. V Celovcu in Beljaku je prišel zopet v nasprotje s kazenskimi paragrafi, ki so-mu donesli novo bivanje med štirimi stenami. Po toliko neprijetnih izkušnjah je zapustil Avstrijo in šel na Laško, kjer je pričakoval boljše prihodnosti. Seveda bi bil moral biti tudi on boljši človek; pa ostal je stari trmoglavec. "Kakor bi jazbečarju ne mogel zravnati krivih nog drugače, nego da bi jih polomil, tako bi tudi take trme ne mogel zlomiti na lep način. V Rimu je podnevi pritiskal na kljuke, ponoči pa prebival v skupnem stanovanju za brezstrešne. Rekel je, da se mu je dobro godilo, toda nemiren človek ne prenaša dolgo svoje sreče'. O Italijanih je znano, da imajo vročo kri, pa tudi on, akoprav slovenske korenine, je imel vročo, zato so ga vtaknili za dvajset dni v luknjo radi nevarnega pretenja in ga po prestani kazni poslali na Avstrijsko. Za središče avstrijskega bivanja si je izbral Trst, ki mu je bil od prejšnjih let dobro znan. Od tu je delal sprehode na vse strani. Klatil se je po Istri, tuintam dobil kako delo, potem pa odšel zopet naprej. Ni čuda, da pride človeku brez stalnega doma marsikaj slabega na misel .V Pulju so ga zašili radi postopanja, v Rovinju radi pijanosti, in ko je prišel v Gorico, se je seznanil tudi z ondotno ječo. Radi tatvine baje ni bil nikoli kaznovan, ker je držal še toliko nase, da je pustil tuje blago v miru. Pri nas se je redno zglasil na dve leti. Rad je obiskal tudi svojo rojstno župnijo, čeprav ni imel ondi nobenega svojih ljudi več. Mudil se je tam le kakih par dni, češ, da postane otožen, ko se spomni da so mu u-. mrli starši. Poz ne jo je začel zahajati v severno Italijo. Videni, Benetke, Milan in Turin so mu bila znana mesta. Enkrat me je celo izne-nadil z lepo razglednico, na katero je zapisal : "Srčne pozdrave z laške planjave." Pa povsod je imel priliko, oglodati si zapore od znotraj. Pozneje je prišel v južno-francosko mesto Marseille, a tudi tukaj ni ostal brez kazni. Ondotna ječa je bila najhujša, kar jih je poskusil. Vsak ujetnik je imel tako majhno sobico ,da se je le dvakrat prestopil v njej. Postelj je bila čez dan priklenjena k zidu, da ni mogel ležati na njej. Zvečer so ujetniki oddajali vso obleko stražniku, ki jim jo je zjutraj zopet prinesel nazaj. Miza in stol sta bila vdelana v steno, da se nista mogla prestaviti dru- gam'. Okno je bilo ob vrhu stene, da je Pri' i hajala svetloba le od zgoraj. Jesti so vali skozi linico pri vratih. Zjutraj Je i t ™ \t kruh, ob enajstih riž z zelenjavo, ričet makaroni, ob nedeljah košček svežega ! sa,. zvečer post. Citati niso smeli ne knJ1 ne časopisa, v cerkev so hodili trikrat teden. V cerkvi je bil vsak zaklenjen v boju, v katerem je bilo le toliko odprtij da so oči videle pred oltar. Vsak dan s o ^ nekaj časa sprehajali v visoko obzid*n J prostoru, toda nobeden ni smel spregov'^ ti besede. Največji zločinci so imeli P8^,' lan čez obraz, da jih ni mogel nihče V0/'!\ ti. Zakaj da je prišel tudi naš vagabu" tako družbo, ni popolnoma jasno. Rek«'^ ker se je v Marseillu stepel; toda je bilo kaj hujšega. •'P1 tir Vsega skupaj je bival 22 let v rastni^ J porih. Modrca lovec Nietsche pravi: pada, moramo še suniti." Pri nepoboU vem človeku bi nam lahko prišlo kaj } ga na misel, ako ne bi bili poučeni če. Sedaj hodi tisti, ki nosi naslov P1'''1* J čega spisa, po svetu kakor mož brez ,JX^ kakor oče brez otrok, rokodelec bflP2 ! služka, klativitez brez doma. več živ, ker ga že dalj časa Bržkone so mu že Pa goto^ pogre^ nekje izkopali ^ odpočitek .Mogoče da je Dizmov toV{il nebeškem kraljevstvu. k AjpRIKANSKI SLOVENEC Iz življenja in sveta. mer. Zdaj pa prihaja iz Newyor ZGODOVINA PONAREJEVA-NJA DENARJA. Ponarejanje denarja je že stara obrt, s katero so si skušali ustvariti in utrditi eksistenco razni mračni elementi. V starejših časih so si pomagali s tem sredstvom knezi in kralji, 1(i so se hoteli izkopati iz fin. zadreg. Cestokrat je šlo pri tem samo za državne interese, katerim so se pa običajno po-2^eje pridružili tudi zasebni. Iz srednjega veka je med ponarejevalci posebno znano' "M kneza Karla Lichtensteina. AIož je vladal Šlezijo ter je no-^ naslov opavskega nadvojvode Imel je nad sabo avstrijske-ga cesarja, kateremu je bil »odvržen kot vazal Lichten-stein se je v posebni pogodbi ■favezal, da bo preskrb'e.1 cesar-Ju denar; to pogodbo je podpisi skupno z nekim Basselijem. k-oval je denar v Kutni gori, na Znajti in v St. Poltnu. Kmalu Pa se je pokazalo, da je knez Zel° sleparski liferant. Po do-Sovorju bi moral preskrbeti ce-Sai1u srebrn denar, on pa je toešal med sebro tudi druge ko-Vlne- Uporabljal je z veliko ^retnostjo baker in kotlovino, atero je pobarval, da je izgle-pa}a»^ kakor bi bila srebrna, iitožbe o njegovem slepar-eili početju so končno prišle uho avstrijskemu cesarju t ei'dinandu II., ki je novce polnil iz prometa. Škoda, ki jo . Rapravil knez Liechtenstein, zelo občutna. Čudno pa je kljub dokazani slepa-•H se vedno ostal namestnik Češkem. ^Friderik Veliki je potreboval jj sedemletno vojno nepresta-Hov denar. Nekaj časa si je W*®3^ z anSleškim posoji-j n;1757 pa si je pomagal z aea; Hač larne zadrege na poseben uj Začel je ponarejati av-^uJske tolarje Marije Terezije ^Uske rublje ter si je na ta zavzela, marveč tudi po zme-šanih političnih in koristolov-skih ciljih, ki jih je zasledoval komplot brezvestnih aristokratskih pustolovcev in državnih funkcionarjev. -o- KAKO SO PRIŠLI MADŽARI NA IDEJO PONAREJANJA BANKOVCEV? O tem predmetu se kolporti-rajo različne vesti, katerih o-srednja točka je vedno in vedno iznova neki Schulz, misteri-jozna oseba, rodom baje Nemec, doma iz Bavarske. Ta Schulz se je, kakor pravijo, svojčas oglasil pri državnem policijskem šefu Nadossyju ter je prosil za razgovor. Ko ga je Nadossy sprejel, mu je povedal, da se je posrečilo najti bavarskim monarhistom primerno obliko revanže proti Francozom. Maščevanje bi bilo po njegovem naziranju najlažje in najprimernejše, če bi Madžari poskusili ponarejati francoski denar. Glasom njegovih izjav, se je to delo v Nemčiji prav dobro posrečilo. Bavarci so izdelovali bankovce po 500 frankov in so jih tudi srečno spravili v promet. Iz strahu pred razkritji pa so naposled ponarejanje ustavili ter ga priporočili v Budimpešti. Tako so se zvezali bavarski in madžarski monarhisti v enotno fronto. SERUM PROTI PRISADU, mnenja, da je njim odprta knji- Iz Pariza prihaja vest, da se je posrečilo sestaviti dvema zdravnikoma Pasteurjevega zavoda serum proti prisadu. Serum sta iznašla doktorja Ramon in Zeller. Njuno zdravilo naziranja je bil kanadski raz-' 1926. posebno kritično za Nem- Kakor znano, je helij najlažji iskovalec polarnih krajev Ner- čijo in Francijo, kjer se je bati in najredkejši plin. Ta najdba pretresov in revolucij. Približno pomeni odkritje največje mno-isto prognozo stavlja astrolog žine helijevega plina. Helij je ka senzacionalna vest, da je Frank Glan. j zel0 velikega pomena, ker je dobil Nermer pristaša v osebi Izjemo med prerokbami tvo- lažji kot vodik in ker ni vnet-ameriškega geografa Williama' ri horoskop nemške astrologi-1 ]jiv. Helija je na svetu zelo Shea, ki se je dal podrobno in-' nje Euler, ki zatrjuje, da se bo' malo. Leta 1917. ga je bilo na formirati o letošnji Amundse-, v sredi leta 1926. izvršil ugoden' celem svetu le 200 kubičnih nov\ ekspediciji. Na podlag^ obrat v Nemčiji. Eulerjeva vi-J čevljev. V Inglewoodu pa ce-teh informacij je nastopil s ka-' di v svoji ženski sentimentalno-] nijo, da bodo helija letno dobi-tegončno trditvijo, da Peary sti celo več: pravi, da čaka ]j kakih sto tisoč kubičnih čev-na severnem tečaju sploh ni bil.1 Nemčijo v tem letu nenadejanj ijev. Peary je pisal v opisovanju, procvit, ki bo deželi pripomo-svojih doživljajev in težav pri gel do njene nekdanje moči in ekspediciji, da predstavlja po-j slave. Pa tudi sicer je horoskop larni led neštete ovire tako, da Eulerjeve v marsičem intere-je pot v polarnih krajih zelo' santen ;tako na primer prero-težka. Na drugi strani pa pri-' ruke, da bo tekoče leto izred-znava sam, da je prehodil na' no plodovito na iznajdbah in povratku s Hensonom 50 milj' odkritjih, posebno na polju na-dnevno in da je trajala hoja' ravoslovja. (Bomo videli!) od severnega tečaja do izhodi-[ Golob med gavrani pa je šča osem dni. Amundsen, ki je astrolog dr. Erich Hartung, ki bil ločen od svojega drugega1 leta 1926. nikakor ne gleda in letala, pa pripoveduje, Premogarski sklad. III. Izkaz. DRAŽLJIVOST IN OBČUTLJIVOST RASTLIN. Rastline se navadno ločijo od živali v tem, da nič ne čutijo. Vendar nahajamo med rastlinstvom posamezne primere, ki nas uverjajo, da tudi rastline čutijo. V tropih raste akaciji podobna Mimosa pudica, ki je izredno občutljiva. Treba se je njenih listov le nekoliko dotak-da je' slika tako črno kakor njegovi niti, pa se takoj povesijo. Ako prehodil s svojimi tovariši dnev- kolegi. Sicer tudi on ne zanika,] se dataknemo stebla, se to tako komaj par kilometrov. Tudi A- da utegne v sedanjem letu nem-] silno skloni kot da bi se zlomi-mundsenov spremljevalec Ells- ška trgovina in industrija doži-! l0 in na njem se vsi listi sklo-worth trdi, da je hoja po polar- veti veliko krizo, da bo ljudstvo; nijo. V takem stanju se nahaja nem ledu neverjetno težka in brezposelnost in-da bo ljudstvo J rastlina potem nekaj minut na-da se da včasih prehoditi na obubožalo,vendar je prepričan, kar se zopet zravna. Nekoliko dan komaj pol milje. Shea prihaja na ta način do zaključka, da Perry severnega tečaja ni Druge države omenja le mimo-dosegel in da doslej sploh še j grede. nihče ni bil tam. Prvenstvo ča-| Navedli smo le nekaj pre-ka torej Amundsena, ki se na- rokb poznanejših nemških as-merava prihodnje leto v maju; trologov. Razen Nemčije in znova lotiti te riskantne ekspe- Francije v njih nismo zasledili da ta minus odtehtajo nekatere, manj občutljive so Oxalis sensi-ugodne konstelacije zvezd.j tiva in pa Dionaea muscipula. Slednja ima razvit muholovni dicije. KAKŠNO BO LETO 1926? Kakšna bo usoda Evrope v letu 1926? Nihče ne more vedeti odgovora na to vprašanje,; astrologe. Ie astrologi, bistrovidci in dru-: -o-- gi "izvedenci" okultnih ved so] VELIK IZVIR HELIJA ODKRIT. ga bodočnosti. Naj navedemo! y Kanadi v Inglewoodu so nekaj njihovih prerokb, ne nedaleč od Toronta našli velik aparat, ki se takoj sklopi, ako se muha ali kaka druga žuželka le nekoliko dotakne cveta. ,--o-- Iz bede v smrt. nobenih drugih držav, tudi A-' V Zagrebu se je vrgel s merike ne. Nič zato; mi pre- Strosmajerjevega šetališča 12 rokb ne potrebujemo. Kakor si metl-ov globoko deLavec Vid bomo postlali, tako bomo leža- Aridrovič. Ostal je na mestu li — ne oziraje se na zvezde in mrtev. Pri Androviču so našli pismo, iz katerega je razvid- Mr. Leo Jurjovec....................$1.00 Mr. Anton Gregorich.... 2.00 Mr. Fr.ank Ivančič ............10.00, Mr. John Lumbert ............1.00 Mr. John Kotzian ................5.00 Mrs. Mary Lousha ............2.00 Mr. Blaž Moličnik ........ 1.25 Mr. Matevž Centa ... .... 1.50 Mrs. Frances Novak .... 0.50 Mrs. M. Habian........................2.00 Mrs. Johana Zaletel .... 1.00 Mr. Michael Smole ............1.00 Mr. Nick Badovinac............1.00 Mr. Michael Stani&a .... 2.00 Mrs. Agnes Benčan............5.00 Mr. John Petrašič ................2.00 Mr. Vid Petrašič ....................1.00 Mrs. Andrej Tomec iz Johnstowna, Pa., je nabrala svoto $11.35 od sledečih rojakov: Mr. Andrew Tomec .... 1.00 Mr. Matija Vidmar...... Sklad je torej tukaj in pomoč se že lahko nudi takoj. Prizadete slovenske družine, ki so resnično vredne podpore, naj se priglasijo, da se jim pomaga. Pomagati se želi predvsem tistim, ki so najbolj potrebni, kot družine s številnimi otroci. Kakega prepričanja je kdo, tu ne pride v poštev. Vsaki družini, ki je potrebna podpore, se bo nudila pomoč. Podpore vredni naj se priglasijo tako-le: Kjer je v taki naselbini katoliška-župnija, naj potrdi prošnji) župnik, da je prosilec ali prosilka resnično vredna podpore, ali pa odbor kakega lokalnega podpornega društva, najsibo katerekoli organizacije. Edino na prošnje, ki bodo potrjene od župnikov ali odbor- l.OOj nikov društev se bo oziralo, to Mr. Fred. Požun .......... 0.50! pa zato, da bo ta podpora res- Mr. Jernej Jene .......... 0.50 nično in gotovo prišla v roke •Anton Jene .......... 0.50 samo tistim, ki so jo resnično Mr Mr. John Zalar Mr. Ignac Pečjak 0.50 1.00 Mr. Jernej Gorenc ............0.50 Mr. Jacob Drašler................1.00 Mr. John Znidaršič............0.35 Mr. Jernej Se-lan ....................0.50 Mrs. Antonia Požun .... 1.00 Mrs. Joe Sapčič........................0.50 Mr. Ray Sapčič...............0.50 Mr. Steve Baich........................0.&>, Mr. Joseph Golob ................0.50 potrebni. Pomoč se bo delila po možnosti sklada ,ki se zbira v ta namen. Prošnje naj se pošlje naravnost na uredništvo Amer. Slovenca. Pomoč se bo nudilo vsem ne glede kakega prepričanja je prosilec. Mr. Frank Klučar .. Mr. Frank Thomas 0.50 0.50 no, da je bil že dalje časa brez posla in cla je živel z ženo in otroci v skrajni bedi. Družina je bila tudi brez stanovanja. Skupaj..................$50.60 Prejšnja svota do 25. januarja 1926 .......... 84.00 Skupaj do 2. febr...$134.60 morda, da bi s tem hoteli izra žiti vero v okultno znanost, nego le kot kronisti. Da takoj v početku povemo: je baje tako popolno, da omo- Iprognoze astrologov se med se- način Sov, šla prilično opomogel. Nje- a sleparija pa je kmalu pri-"a dan in so jo ljudje sploš- 10 obsojali. 2 a Angleškem je' znan v ^ °dovini ponarejevalcev de-J* Posebno Pitt ml., ki je jj. časa Napoleona I. vodil-Minister Anglije in se je lo Ml J- lav goča trajno imuniteto in docela uničuje nadležni prisad. Prisad povzroča posebna vrsta bakterij, ki se nahajajo v velikem številu v zemlji. Rane, ki pridejo v dotik z vlažno zemljo, s trskami in drugimi predmeti, lahko postanejo zelo o-pasne in se čestokrat ne dajo ozdraviti. V svetovni vojni so zdravniki že preizkušali več sredstev, da -bi omejili in odpravili prisad. Dosegli so lepe, vendar pa ne popolne uspehe. Posebnost novega protistru-pa obstoji v tem', da je mogoče Ponarejanja francoskega de-] tekočino vbrizgavati pod kožo v večjih količinah, ne da bi pri ]0 lJa- Njegovo početje je ime-. ^litično in gospodarsko o-Ir„,Hotel je s tem, da je vr- Ha ^elike množine falzifikatov tem trpel človeški .organizem Cepljenje z novim serumom o beta celo trajno odvrnitev pri- n0,fenarni ti'g, zmanjšati vred-! sada. Novo zdravilno sredstvo t francoskih bankovcev ter[ )>0v: Stv ločiti v francoskem denar J veliko zmedo. 's] °dobnega sredstva se je po-I tudi Napoleon proti Av- se bo začelo takoj uporabljati in zdravniki si obetajo od nje- studenc helijevega plina in sicer na opuščenih poljih olja. I boj precej razlikujejo. Skladajo pa se v glavnem v eni točki: da Evropa v letu 1926. nima pričakovati ničesar dobrega. Nemška astrologa Hoffmann' in Ebertin prorokujeta, da bo1 sedanje leto za Nemčijo in1 Srednjo Evropo usodno. Po njuni prognozi bodo ostali medna-! « na najboljšem francoskem par- Vsi, ki boste za časa jubilejne kampanje "Amer. Slovenca" pošiljaj naročnino na upravništvo, se poslužujte teh kuponov. Volite za one, ki delajo za skupni blagor našega naroda. Volilni kupem za agitatorje« Upravništvu "Amer. Slovenca" Chicago, 111. RADA BI ZVEDELA, kje se nahaja moj brat John Godec, doma iz Oselce pri Stični na Dolenjskem. Pred petimi leti je bil pri moji sestri tu na Ely, Minn., od tukaj je šel nekam na farmo, zdaj pa ni več glasu o njemu. Prosim, če kdo ve, kje* se nahaj.a; da mi naznani, za kar mu bom zelo hvaležna, če pa sam bere te vrstice, naj se pa tudi oglasi na naslov: Frances Borich, Box 1019 Ely, Minn. V JUGOSLAVIJO Dne. .1926 ..,.„., - i , i niku PARIS, ki odpljuje iz New Yor- rodni politični odnosaji vse leto ka na j MAja 1926. napeti kakor doslej in še bolj.) Za potnike tega potovanja bodo na -Jk n,arognino nosili'irn $ parniku in na vlaku prirejene posebne1 i 1 Pridobil (a) sem Vam................novih naročnikov in za Tudi gospodarski položaj posameznih držav se bo poslabšal. Nastopili bodo polomi velikih finančnih zavodov, precejšnje valovanje valut pa bo povzročilo med narodi veliko vznemirjenje. Izmed vseh držav je najbolj neugoden horoskop Franciji, ki bo v letu 1926. izpostavljena velikim notranjim in vnanjim pretresom. (To pač ni bilo tež ko prerokovati, zlasti ne Nem ga velike ugodnosti. Pripomni- cu!) Leto 1926. bo poteklo v str Niti Dal je leta 1805. pona- ti je še treba, da je pred kakimi 20 leti sestavil profesor in vodja Pasteurjevega instituta v Parizu nekak serum proti prisadu. Že takrat so bili uspehi zelo povoljni. Zadnja leta se Početje je imelo politične! je sredstvo izpolnilo, sedaj pa ;,j| - avstrijska bančna naka-V ' Patera je spravi! v obtok g0 °Ceišnjem številu. Tudi nje- tel osPodarske cilje, kepje ho- (},,£ aPoleon uničiti avstrijski gos 1 krfedit in oškodovati i^P.odarstvo Avstrije .Falzifi-L,1 So se izdelovali v Stras- , kn v katere je uporab-Wh0},| imele seveda'neprijetne >redice za dotične države, tlovi S° primeri iz zgo- 50 ^"'^Ponarejanja denarja, ki Dit^ "Z"'1' političnim in držav-SeVe^n^ei'e«om, radi česar pa *lo(;;f U no Kubijo kvalifikacije DgdJ!'1; A Primerov zasebnega li j}0 ki so ga izvrševa-ba^(j^amaatiiki ali podzemske 51 / beleži kriminalna zgo-?-;u\s].jl raj d o. Sedanji mad-v 8Ve Sandal pa je edinstven i j, 0v*li zgodovini ne samo Do (j- zgodovini no samo meazijah, ki jih je afera je smatrati, da smo dobili najpopolnejše zdravilo, s katerim bo borba proti prisadu lahka, enostavna in, kar je glavno, u-spešna. NA SEVERNEM TEČAJU NI BIL ŠE NIHČE. Ameriški raziskovalec polarnih krajev Peary je dosegel, kakor zatrjuje sam, severni tečaj 9. aprila 1900. Na ekspediciji sta ga spremljala samo njegov osebni prijatel Ross Marvin, ki je pa utonil, in črnec Henson. Kmalu po povratku Pearyja so se začele širiti vesti, da se je Peary zmotil in da ni bil na severnem tečaju. Nekateri učenjaki so trdili, da Peary ni bil na severnem tečaju, pač pa nekje v bližini in da je dotični kraj zamenjal s svojim pravim ciljem. Toda te govorice so kmalu utihnilo in tako je obveljalo splošno prepričanje, da je bil Peary prvi človek, ki je stopil na severni tečaj. Edini dosledni nasprotnik tega Franciji v znamenju opetova nih vladnih kriz, notranjih nemirov in neprestanih vstaj in uporov v kolonijah. Astrolog Grimm, ki je pred kratkim izdal knjižico o bodočnosti Evrope do leta 1950., je istotako mnenja, da bo leto ugodnosti. Poleg tega bo spremljal izkušen uradnik banke potnike prav do Ljubljane in skrbel za udobnost potnikov, zlasti bo imel na skrbi njih prtljago. Vsak rojak je vabljen, da se pridruži.- Potniki bodo dospeli domov v najlepšem času. Izrabite to priliko. Priglasite se čim prej! Za nadaljna pojasnila o skupnem potovanju, kakor tudi glede drugih potovanj, pišite na: SLOVENSKO BANKO ZAKRAJŠEK & CESARK 4SS W. 42d ST., NEW YORK, N. Y. Obrnite se na našo banko tudi: Kadar pošiljate denar v stari kraj bodisi v dinarjih, dolarjih ali drugih valutah; Kadar hočete dobiti denar iz starega kraja; Kadar ste namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja; ali Kadar imate opravka s kako drugo zadevo v starem kraju. Naročnino je obnovilo....................naročnikov, kar znaša Skupno število volilnih glasov je. Glasujem za ........................................... (Naslov) ............................................... kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Imena teh, ki so mi plačali naročnino, Vam pošiljam' na priloženi listini. Pošljite vsem jubilejni spominek. Jaz si izvolim nagrado. Podpis agitatorja ....... Naslov Splošno priznanje in vsestransko zadavoljnost zavlada med odjemalci "Schrumm & Schrumm izdelkov. V zalogi imam sledeče izdelke: — EXTRA SPECIAL: — Schrumm & Schrumm preparacija, — vsaki paket vsebuje 4 predmete: importirano nemško hmelje, najboljši sladki malt, steklenica Flavorama cvet, kateri da pivi pravi pristni okus in Gelatinum. Iz vsakega paketa se lahko naredi 8 galonov najfinejšega domačega piva. Cena $2.00 paket. (OPOMBA) Vsaki paket vsebuje coupon, katerega vrednost je 20c. Dalje imam v zalogi special Heidelberg Brand Malt & Hops, ki je med ljudstvom jako prijubljeno. Cena: Set $1.00 Na razpolago imam dalje "Krambambuli" — to je preparacija za fino pivo, katerega ni potreba nič kuhati. Cena: $100 za preparacijo. Pri naročbi 6 ali več gori — omenjenih predmetov dajem znaten popust. Dalje prodajam in razpošiljam v vse naselbine najboljše extractc (svete) kot Bourboun, Rye, Scotch, Cognac, Kiniel Rum. Dry Gin, e. t. <1. Ccna: $1.00 steklenica. Pn večjih naročilih pa dam znaten popust Naročilom iz naselbin izven Chicagc je pridjati potrebno svoto Money Order ali draft čeku. Moj naslov je: LEO JURJOVEC Edini Slov. Zastopnik za "SCHRUMM & SCHRUMM" izdelki v Združ. Državah. 1840 West 22nd Place, Chicago, Illinois Phone Canal 3839 VAŽNO:—Pazite, da bodo naslovi naročnikov; katere nam pošiljate, pravilno napisani. Označite natančno, koliko je kdo plačal naročnine. Volilni kupon naročnikov. Upravništvu Amer. Slovenca, Chicago, 111. Dne..............................................1926. Priloženo Vam pošiljam ,$................... za obnovitev moje naročnine na list "Am. SI." Mojih volilnih glasov je......'............ Glasujem za ................................................................ Naslov kot najzasluženejšega Slovenca (Slovenko) na polju katoliškega rodoljubja v Ameriki. Pošljite mi jubilejni spominek. Podpis pošiljatelja ................................................. I Naslov 'ZGODBA 0 NEVIDNEM ČLOVEKU" "bo ime podlistku, ki ga začnemo priobčevati te dni. Ta povest je polna pretresujočih dogodkov in vsled tega tako zanimiva, da je le malo povesti, ki bi se mogle meriti po zanimivosti z njo. Prepričani smo, da bomo z njo našim naročnikom kar najbolj ustregli. Povest je povzeta iz angleškega družabnega življenja. Či-tatelj ji sledi z največjim zanimanjem, ker povest je resnično med vsemi povesti nekaj posebnega. Da se zainteresira za to krasno povest, kar največ mogoče onih, ki ljubijo lepe zanimive povesti, prosimo vse naše cenjene na" ročnike, da naj na to opo-zore svoje sosede in prijatelje, da se bodo na list naročili pravočasno in da bodo tako čitali povest od kraja. Vsakdo, ki se bo na list naročil na novo te dni in bo čital zanimavo povest "ZGODBA O NEVIDNEM ČLOVEKU" od kraja, bo vam hvaležen, ker mu bote s tem preskrbeli zares užitno in zanimivo čtivo. Ker je točasno ravno razpisana kampanja za nove naročnike, bo to kakor nalašč dobrodošlo za naše agitatorje (jce). Že samo to, da spomnite naše ljudi na to lepo povest bo vam pomagalo pridobiti marsikaterega novega naročnika. Povest se bo pričelo priobčevati v kratkem, zato te dni krepko agitirajte za nove naročnike, da bodo vsi novi naročniki čitali to zanimivo povest od začetka. AMERIKA N SKI SLOVENEC Gospodarica sveta AVANTURISTIČEN ROMAN. Karl Figdor — prevel R. R. Kako je bilo mogoče, da ni tega takoj spoznal. . . ? Fohi, strašni Fohi, je tisti, ki je po-slai nadenj trumo razcapancev, pohabljencev in slepcev. Fohi, kralj beračev, ki se maščuje, ker mu ni hotel dati svoje hčere! Gospod Ni se je stresel od groze ob tem spoznanju, ki je tako nenadoma vstalo v njegovi duši. Trudoma se je rešil nazaj v polu-mrak svoje trgovine, za njim pa je udrla peklenska truma smrti posvečenih, napol mrliških beračev. Kakor blazen je bežal Ni, kolikor so mu dopuščale stare noge, nazaj v o-zadje, zapahnil stranska vrata ter zbežal. Pozneje ni vedel niti sam, kako je po ovinkih in skritih ulicah prišel do doma. Naj počno z njegovim blagom kar hočejo! Boječe, kakor zločinec se je splazil v svojo sobo, sedel ter premišljeval, kaj se godi v njegovi trgovini, ki naj bi bila edini vir blagostanja njega in njegovega sina. Zaman bi bilo vrnit se še kdaj nazaj, saj drugega ne bo našel na mestu, kjer je stala njegova trgovina, kakor kup podrtije in razvalin. Častitljivi je položil glavo v dlan in pričel plakati. Toda njegovo trpljenje, tako je hotela usoda, je postajalo vedno večje. Bilo je še svetlo, ko ga je iz kratkega utrujenega spanja prebudil vrišč pred hišo. Komaj se je spomnil, kaj se je zgodilo prejšnjega dne in kje se nahajajo., ko so se že nenadoma odprla vrata ter je skozi nje planila k njemu v sobo prestrašena Kao. Prestrašen jo je pogledal, ker še ni nikoli se ni bilo zgodilo, kar bi po starih zakonih pomenjalo bližajoči se konec sveta, da bi si bila katera hči upala na tak način stopiti pred svojega očeta. To-dn en sam pogled v od strahu stisnjeni obraz Kaoe ga je prepričal, da se bliža res nekaj podobnega koncu sveta. Trepetajoč od razburjenja se je zgrudila Kao na tla pred njim in trajalo je dolgo, predno je mogla spregovoriti. Po prvih besedah, ki jih je slišal, se je častiti trudoma dvignil, prijel Kao za roko ter odšel ž njo ven. Pred hišnim pragom' je ležal berač, kup cunj, in se ni,ganil. Bil je oni, kateremu je bil iztrgal cunje s prsi. Gospod Ni ga je spoznal na prvi pogled. Bil je mrtev. Med cunjami mu je tičal v prsih nož, katerega rezilo je blišča-lo v žarkih jutranjega solnca. "Končno je," je rekel Ni trudno ter se vrnil nazaj v hišo. Predobro je bil opazil gručo ljudi, ki je stala grozeče, kakor stena krog mrtveca, mrmrala zamolklo ter iztegovala roke proti njemu, pred katerega hišo je umrl revež. Komaj uro na to so bili pri njegovi hiši že vojaki. Ni je pričakoval tudi to. Z zadnjo močjo je še ogovoril hčerko Kao, jo vzpodbudil k čistosti ter ji naročil naj pove sinu Kien-Lungu vse, kakor se je resnično dogodilo. Potem je odšel ponosno in z glavo pokonci, pripravljen na vse, karkoli pride, v stražniki. Za njim se je zgrudila nežna Kao v nezavest. . . To je bilo, kar je izvedel Kien-Lung, ko se je vrnil po dolgi dobi nazaj v očetovo hišo; in bilo mu je takoj jasno, kaj mu je treba storiti. Sinovska dolžnost ga je klicala, da se žrtvuje za očeta. Že v šikingu stoji: Katoliška "Oče me je vstvaril ,a mati me je rodila v bolečinah. Oče in mati sta me vzgojila s trudom in delom. Če bi jima hotel povrniti vso globoko ljubezen, ne zadostovalo bi visoko nebo." Veliki učitelj Menzi je rekel: "Med vsehii zločini, ki zaslužijo eno peterih kazni, ni nobeden tako velik, kakor nehva-ležnost." Ko je napočilo naslednje jutro, je bil Kien-Lung, ki je med tem zamenjal svojo evropsko obleko z domačo kitajsko, že na poti k sodišču. Ko je daroval stražarjem in slugu Več taelov, so ga končno vendarle pustili pred preiskovalnega sodnika. Skušal mu je razložiti celo zadevo tako, kakor je bila v resnici; toda zaman. Sodnik je bil vajen soditi ljudi z njihove najslabše strani. Zakaj naj bi mislil zdaj drugače ? Zaman je ponujal sodniku veliko vsoto za izpustitev sivega Nija, kateremu bi ječa lahko prinesla smrt. Sodnik se je smehljal hudomušno ter pripomnil, da je jet-niški zrak za vse hudodelce enako zdrav, zato se ne more napraviti izjeme, naj se imenuje gospod zločinec Ni, ali kako drugače. V skrajnem obupu je ponudil končno Kien-Lung samega sebe v zameno za očeta. Prosil je, naj izpuste očeta in kaznujejo raje njega, če že pride do kazni, ko je častitljivi vendar tako nedolžen, kakor beli mesec. Nikoli ni storil Ni nič žalega in berači in postopači so le nehvaležniki, ako so pozabili na vse ono, kar jim je v dolgem življenju storil dobrega. Berač je izvršil na ukaz Fohija samomor, samo da škoduje častitljivega s tem, da vzbudi sumnjo, da je Nijeva trdosrčnost kriva njegove smrti. Toda tudi temu se je smejal sodnik ter se malomarno igral s pisalnim čopičem. Končno je uvidel Kien-Lung, da je vsak njegov'trud zaman. Dvignil se je že potrt in obupan, ko mu je rekel končno sodnik tako mimogrede: "Sicer pa poizkusite tudi lahko na svojo roko doprinesti dokazilo za vašo trditev. Ako stoje stvari res tako, kakor pravite, potem je izven vsakega dvoma, da je vaš častitljivi oče nedolžen in bo tudi takoj izpuščen. Toda. . . pripeljite mi Fohija. iMogoče boste imel pri tem več sreče, kakor moji uradniki. Vrnil ste se, kakor čujem, ravnokar iz zapada, zato ste morda pozabil, da se pride beraškemu kralju težje pred obličje, kot nebeškemu sinu, kot Tien-Čiju, ki živi za desetimi zidovi Pekinga. Sicer pa, mogoče bo sreča mila. Sodnik je po teh besedah vstal ter napravil poklon, običajno znamenje odslovitve, o katerem Kien-Lung ni vedel, ali ga naj smatra kot ironijo ali resnico. 3. V čolnu "Trikratne sreče" valovi živahno življenje. Polnage in z visečimi prsi kleče služabnice na tleh ter snažijo dragocene preproge. Druge snažijo s teaškim lesom obite stene ter brišejo s cunjami medlozlate orna-mente na črnih mizah. Obeša se svetilnice, čudno oblikovane in fantastične, slike iz stekla in pergamenta, na katerih so upodobljene s potrpežljivo vestnostjo nečedne scene .V majčkenih sobicah za veliko dvorano sede dekleta, pevke, plesalke in one, ki igrajo na instrumente. Šminkajo se. Tiskarna SE PRIPOROČA V NAKLONJENOST —Tiem slovanskim društvom in —nem slovenskim trgovcem in obrtnikom, —za vsakovrstna tiskarska naročila. Izdoljujamo Učno, tete« (a hitro, so vedno med najnižjimi, —poizkusit« in prepričajte se« —Naia ipecijaliteU so zlasti društvena dela, —društvena pravila, in vse druge tiskovine, —izvršujemo prestave na angleško in obratno. KABAR RABITE KAKIH TISKOVIN, PlSlTE VEDNO NAJPRVO NA SVOJO KATOLIŠKO TISKARNO t Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, im R. PAVLOSKI Slovenski fotografist 719 No. Chicago St. JOLIET, ILL. Se priporoča slovenskemu občinstvu v naklonjenost! ŠIRITE "AMER. SLOVENCA." PRIPOROČAM SE rojakom na Ely, Minn., da kdor potrebuje sveže rože in vence, dobi največjo izbero pri meni. * FR. PENGAIJ, Slovenskim gospodinjam je znano, da se dobi najboljše'svežo meso, suho pre-kajeno meso, perutnino ali druge vrste meso, kakor tudi prave KRANJSKE DOMA NAREJENE KRVAVE IN MESENE KLOBASE edino pri domačem mesarju: Math iCremesec SLOVENSKI MESAR 1912 W. 22nd STR., CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 6319. EEEE Veliki popiist I na zimskih suknjah in obelkah Z ENIMI ALI DVOJNIMI HLAČAMI. Imamo tudi posebne velikosti za prav debele, do št. 52. Vrednost je bila dose-daj do $35.00, pri tej razprodaji pa le $23.00. Kar je veljalo dosedaj $40, je sedaj le $28.50. Vrednosti do $45.00, sedaj le $33.50. Vrednosti do $55.00, sedaj le $45.00. Hlače za moške — na tisoče parov. Posebno u-godna prilika za nakup po: $2.95, $3 95, $4.95 in višje. | M. H. JELINEK, lastnik VOGAL BLUE ISLAND IN 18. ULICA. CHICAGO, ILL. Za one, ki živijo zunaj mesta je prav pripravno, ako pridejo k nam kupovat ob torkih, četrtkih in sobotah zvečer ali pa v nedeljo dopoldne. k našemu -1926 Božičnemu hranilnemu klubu ki se je ustanovil. FIRST NATIONAL BANK Največja in najstarejša banka v Jolietu. Premoženj« te bank« sau&a $13,000.00000 IKMMS^r m ©UD l PISANO POLJE J ^ J. M. Trunk. ® Tat se zgraža nad — tatvino. Amerikanski Slovenec je dne 25. decembra p. 1. ob priliki nesreče v Bellaire, O., pisal in se potegnil za delavske koristi. Proletarec imenuje to — hinav-ščina, ker baje podpira A. S. tudi kapitaliste. "Kakšen izhod,' pravi, "ima frančiškanska lopovsko hinavska svojat (zelo kulturno!) za uboge rudarje ? Ali jih misli rešiti izkoriščanja z molitvijo?" Zadnji izraz je že stokrat premleta socialistična fraza, kadar gre tudi za duševno stran pri delavskem vprašanju. Proletarec imenuje A. S. hinavca, "lopovsko hinavska svojat." Kdor se tako "kulturno" zgraža nad hinavščino, bo pač sam brez vsake sledi kake hi-navščine. Tako bi vsak človek pričakoval. Proletarec pa v svoji togoti očividno sam ne ve, kaj piše. Moram mu malo poživiti spomin. Na strani 9 iste številke (955) pravi po svojem' dopisniku : "Socializem ni gibanje za pobijanje vere. Socializem se bori samo proti sovražnikom delavstva. Kjer so vero vzeli v zakup kapitalistični agentje, tam se socializem bori proti tem zavajalcem, ne proti veri kot taki. Namen socializma je izvojevati delavstvu boljše živ-Ijenske pogoje, pomagati mu do sigurnosti na tem svetu, če pa hoče kak delavec verovati še v posmrten raj, mu ne branimo tega veselja." Stvar se prav lepo čita, dasi mora vsako pravo socialno delo vero vključiti, ne samo biti proti veri indiferentno, ne "vere pobijati." Pa bi bilo že to lepo od Proletarca in socialistov, ko bi bilo resnično, in ne samo — hinavsko. Kar trdim, moram tudi dokazati in dokažem. Ali ni to očitna hinavščina, ako v isti zadevi vere piše Proletarec v št. 954 o Božiču : "Božič (to je rojstvo našega Zve-ličarja) je danes le še tradicija-" Ali hoče še več "pobijanja vere," ko pobije s tem prav vso vero, vse krščanstvo ? ? V prav isti številki piše: "Sin božji nima moči odrešiti človeštva." Na eni strani pobija rojstvo, na drugi božansko moč Spasitelje-vo, pa pravi, da "socializem ni gibanje za pobijanje vere." Gola hinavščina.. V prav isti 955. številki na strani 6 pravi, "da* izvirnega greha nikoli ni bilo." Taji eno temeljnih resnic vere. Mora toraj biti nekaj tudi za vero, da ne morejo priti preko nje, dasi zagotavljajo, "da socializem ni proti veri kot taki." Zgražanje nad hinavščino drugih se hinavcem ne prileže. * * * Tudi tarnanje ni na mestu. ". . . grenimo življenje drug drugemu po lastni krivdi. Človek izkorišča človeka in človek ubija človeka," pravi M. Teka-vec v Proletarcu. Gotovo. A odkod to prihaja? On sam govori o sv. pismu kot o kaki pravljici, taji nauke vere, postavlja toraj človeka na materialistično stališče in se pritožuje, da "je vse družabno življenje zgrajeno na laži in hinavščini." Ali res misli, da se bo človek na golo materialističnem stališču kdaj zboljšal ? Blagor mu, ako ima tako "vero," a moti se in ako v Amer. Slovencu ni kaj prav, povejte uredništvu, da se v prihodnje zboljša. AKO pa list Amer. Slovenec Vam ugaja in se dopade, povejte to svojim prijateljem in znancem in nagovorite jih, da se na list naroče! zastonj bo pričakoval zboljšanja. Ne v toliki meri boj za obstanek ali pomanjkanje je u-zrok nenravnosti, krutosti, krivic, lažij in liinavščine in vseh slabih pojavov kljub "hvalisa-ne civilizacije," temveč pomanjkanje strahu božjega in pretirano poudarjanje dobrin tega življenja. Kaj je človek, ako ga postavimo na materialistično stopnjo? Kot golo čustveno bitje človek najstrastnejše vseh čustvenih bitij. Kakor pravi 0-ken, je človek najlutejša zverina in najponižnejši prežvekovalec, najmičnejša morska inačica in najostudnejši pavijan« najponosnejši konj in najpotr-pežljivejši lenuhar, najzvestej-ši pes in najbolj zakotna mačka, najbolj veledušen slon i'1 najpožrežnejša hijena, najnez-nejša srna in najbolj predrzni1 podgana. Le potiskajte človeka na materialistično stališče, le razgla* sujte vso in vsako vero za "praznoverje," pa govoričite 0 kulturi in civilizaciji po vašem receptu kolikor vam drago. za-man bote čakali na sadove, kvečemu bodo od dne do dne bolj kisli. Tarnate a ste tarna* nja in povodov za tarnaje naj' bolj sami krivi. * * * To bodo zagrabile — dusevn« plitvine. "Bog ima razne boarderje, pravi pregovor. Ni toraj Čuda-ako je neki moderen pričar * New Yorku nedavno od teg® trdil, da je vera na neumrj°c' nost človeškemu rodu pHne?^ hudo škodo in jo še prinaša; ker so jo vzeli v zakup raz*1 dfežmtbgi fn šarlatani in t»*J ljudi na razne načine "fulah-Ne vem, če je pričar ostal sa' mo pri tem, ali je posegel kaJ globokeje; od modernista ?e težko kaj pametnejšega pr»cf kuje. Tudi naši "filozofi" verski pridigarji brez vere ^ do za stvar zagrabili in pričal" ju pritrjevali. ' . So pač vsi skupaj duŠevn plitvL • M Nihče ne more zanikati, 0 bi se vera ne zlorabljala, ka*0. se pač lahko zlorablja najb°U' ša reč, in da je taka zlorab® prinesla ljudem mnogo škod* Ali pa je s tem dokazalo, n .pr. neumrjočnosti ni? Ni* kor ne. Ravno neutešeno hrc penenje po dosegi neumrjoc sti, in če se to tudi zlorabil'1' je dokaz, da ima to hrepe'1«' nje realno podlago. Zlora naj se pobija z vsemi stredstj in hrepenenje naj se spravi pravi tir, pa ne bo nobene de. Narobe. Tostransko živUe^ nje se bo uravnalo v korist'1^ harmonijo, ako se ob ene"1 1 pravi in resnični podlagi de]" tudi zjji posmrtno življenj6 ^ se ustreže po resnici neuteše'1^ mu hrepenenju človeštva " neumrljivosti. Le kdor ostaja na površju je duševno plitev, bo radi ^ katerih "fekarjev" vse gel. zftV CLEVELANDČANJE« kadar potrebujete po»rebnik« spomnite Tedno n» pnri «lo»e pogrebni zavod grdina in sinov1 1053 — E. 62n4 St. Q CLEVELAND. O H V, Prhnite xm bliiajl telefon 1° r kličite: Randolph 1881 all 45M. louis stritar se priporoča rojakom za ^ čila premoga, katerega P*'^;, ljam na dom. Prevažam P° ( štve ob času »elitev in vse spada v to atroko. . Pokličite me po telefonu1 2018 W. 21st Plačo CHICAGO,ILL. ' Phone: Roosevelt 8221.