TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Knjižnica sp 0 ZASAVC 2006 352(497.12 Zagorje ob Savi) 0084710,21 VI\\ COBISS e LES ummsm [gasim KRALJ GAŠPE __ - FRRR, FAZAM ŠTEVILKA 21, LETNIK 16 ^19. 10. 2006, CENA 270 SIT/i.is Pošiljanje fotografi] v izdelavo -preko interneta VELIM IZBIRA MRILMEM PROGRAMA :<$i tor- öd 4.790.000 SIT Avtohiša Kržišnik Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov Nova Mazda 6 wviihWM NSKA PRODAJNA AKCIJ 'VSI MODELI IMAJO KLI IMAJO MOZN 00.000 SIT Ignis od 2.390.000 SIT Nov model SX4 - diesel GUME ZA DOLOČENE ELE SUZUK isto ce Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele, 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanlh modelov: 4,5-10,8 1/100 km: uradna emisija CQ2: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in Časovno omejena!" Za napake v oglasu ne odgovarjamo! UVODNIK Zareklo se mi je. Že spet in ponovno, kot že tolikokrat v življenju. Vsem okrog sebe sem razglašala, da imam obljub bodočih lokalno vladajočih preko glave dovolj in da o tem ne bom več tratila črnila. Ampak..., ja, vedno je še kakšen ampak in zarečenega kruha se poje mnogo več kot pečenega. Torej, gre za to, da toliko dobrih idej nismo slišali še nikoli poprej. Prišlo mi je na misel, zakaj ne bi bili kar vsi, ki jih ponujajo, kolektivno županije res potreben ta predvolilni boj? Vsi pravijo, da bodo delali za NAS, za lokalno skupnost, ki jih, ne nazadnje, tudi finančno gor drži ves mandat, njihov, njihovih predhodnikov in njihovih naslednikov. Zakaj je torej potrebno tekmovanje, strinjanje in nestrinjanje s proti kandidati? Nekdo mora biti vodja, vem. Ker v nasprotnem primeru pride do anarhije. Se strinjam. Pravijo, daje boljši slab red, kakor noben red oziroma ne red. Zdaj smo pa mi, ki bomo izbirali vodje, na vrsti, da se vprašamo, zakaj mora biti nekdo nad nami? Mar nismo dovolj dorasli svoji, edino nam dani, svobodni volji, ki seveda hodi vštric z zavedanjem popolne odgovornosti za odločitve. Kje nam zdaj ne gre? Pri odločanju? Pri odgovornosti? Verjetno pri obojem! V nasprotnem primeru ne bi potrebovali »leadeije«, ki bodo krivi vsega, česar nismo neposredno sami zakrivili in česar nismo dokazljivo sami vtaknili v Žakelj. Ob tem pa lepo pravi stara modrost, daje tudi tisti lopov, ki Žakelj drži. Saj nočem, da se bi slabo počutili in slabo vest nad sabo nosili - ali pač?! Ne koga, ampak kaj bomo volili! (za) ZASAVCA Urednica Marta r. Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031880158, komerciala: 031822 533,040 267 411 E-mai urednicah hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. MORATE PREBRATI: Val zabave Ko bom velik,... Stanovanjska lepotica sredi Dola Obljube raja Sovre že tretjič Intervju: Celestina Babič 21 22 28 39 1. zasavski ekološki sistem Krajani KS FF v Velenju Za velike in za majhne O avtizmu STKAN: 4 6 8 13 15 18 naslednjič SE SNIDEMO 2. novembra 2006 Naslovnica: Trboveljski gasilci z naj no V' Slika: Anton Si PIS MA + POSEBNO OPOZORILO VSEM ZASAVČANOM: V TRBOVLJE BO PLJUSKNIL V soboto, 21. oktobra ob 14. uri bo na igrišču »Ledenica« v Trbovljah uradna otvoritev športnega objekta (»mini ramp«), ki ga je skupina mladih iz Zasavja zgradila v okviru projekta Val zabave. Otvoritev bo popestrena z rolkarskim tekmovanjem, t.i. contestom, koncertom lokalnih glasbenih skupin, povabili pa so tudi navdušene BMX kolesarje, da prikažejo možnosti uporabe objekta tudi v kolesarske namene. Vse se bo pričelo že ob 11. uri, ko bodo najprej na vrsti trening vožnje in predtekmovanje, nato od 13.-14. ure prikaz BMX veščin, ob 14. uri bo uradna otvoritev objekta in ob 14.30 začetek tekmovanja rolkarjev, s finalnimi vožnjami ob 17.00. Med tekmovanjem bodo za pravo vzdušje poskrbeli trboveljski Icarus Down, 16(ex request denied, sun ate marš) in SROU. Da pa se zvečer ne bo vse končalo, vas Mladinski center Trbovlje vabi tudi na reagge večer - ODLOM, ki bo na AMD, s pričetkom ob 21.00. Se nekaj besed o projektu Val zabave. Izgradnja objekta, ki bi omogočal športno udejstvovanje mladih tako v rolkanju, rolanju in kolesarstvu, je bila že dalj časa velika želja Jana, Dominika, Gorana, Nika, Blaža, Tadeja, Boruta in Gašperja. Ko so izvedeli za možnost financiranja izgradnje objekta, so se odločili, da pod okriljem Mladinskega centra Trbovlje prijavijo projekt Val zabave na aprilski rok Programa MLADINA. Iz Programa MLADINA so pridobili finančna sredstva, Občina Trbovlje je zagotovila primemo lokacijo za postavitev in jo tudi na novo preplastila. Fantje so pričeli z delom, preživeli večino poletnih počitnic v delavnici in v začetku septembra dokončali tisto kar so si zadali. Projekt Val zabave pa še ni v celoti zaključen, saj bodo pripravili še uradno otvoritev objekta, kamor ste lepo vabljeni vsi, ki vas tovrstni športi navdušujejo oz. si le želite prisostvovati na športno -kulturnem dogodku, ki bo končni rezultat aktivne udeležbe in neizmernega truda mladih. Mladinski center Trbovlje in mladi »Z Ledenice« Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina sestavka je omejena na 30 vrstic (računalniško: v vrsti pisave Times New Roman v velikosti 16). Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem okrnil zanimivo vsebino. PREJELI SMO : Domačija in muzej družine KOVAČ v Nedelici pri Turnišču nas vabita! Območno združenje Zveze borcev NOB Lendava in občina Turnišče organizirata vsako leto spominsko srečanje pri domačiji narodnega heroja Stefana Kovača, ki se ga od leta 2000 dalje udeležuje vedno več ljudi od blizu in daleč. Za obnovo Kovačeve domačije sta zaslužna predvsem sin Stefan Kovač in njegova žena Vesna, kar jima je uspelo tudi ob strokovni pomoči Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Letošnje spominsko srečanje 24. septembra 2006, ki sem mu prisostvovala, je bilo posvečeno 65.obletnici Osvobodilne Fronte in 65. obletnici smrti Štefana Kovača, pravnika (1910-1941), leta 1951 imenovanega za nosilca reda Narodnega Heroja FNR Jugoslavije. Na ravnici pred domačijo se nas je zbralo blizu tisoč. Sončna nedelja, številni prapori ZB NOB, ozvočenje, bogat program in sproščeni nastopajoči so razgibali naša čustva in naklonjenost vsebini... Pozdravni nagovori in slavnostni govornik, predsednik GO ZZB NOB Slovenije Jože Božič, so nizali prepričljiva zgodovinska dejstva, v katerih je sodeloval narodni heroj Štefan Kovač skupaj z drugimi prekmurskimi aktivisti v organiziranem uporu proti madžarski okupaciji Prekmurja že v poletnih mesecih leta 1941. Posebej je poudaril posledice za organizacijo Osvobodilne fronte po 18. oktobru 1941, ko je padel Štefan pri Grančanih pod streli madžarskih orožnikov. Zena Mirna gaje v tem času zaman pričakovala s tremi meseci starim sinom Štefanom na domačiji Kovačevih, po domače Mlinarjevih. Poročila sta se leta 1939. Mirna, rojena Zupančič, je bila iz Zasavja, iz Radeč, je takrat kot učiteljica službovala v Radmonžancih. Kmalu po moževi smrti jo je aretiral GESTAPO in jo poslal v taborišče AUSCHVITZ. Za sina Štefana sta skrbela dedek in babica v Nedelici pri Turnišču. Leta 1954 se je Mirna Zupančič s sinom Štefanom, drugim možem in hčerko Natašo priselila v Trbovlje. Od takrat dalje sem z njimi prijateljevala, zato se jih rada s spoštovanjem spominjam: tovarišice Mirne, ki živi v Ljubljani v častitljivi starosti, sina Štefana, dipl. pravnika, kije obiskoval trboveljsko gimnazijo in Nataše, hčerke iz drugega zakona, ki skrbi za mamo Mimo po očetovi smrti. Hvala vsem za prijateljske spomine. Pavla Zadobovšek Sudence 18, Hrastnik ______FUNŠTERC (p PRIHODNOST OBČINE JE V VAŠIH ROKAH - DOBRO RAZMISLITE, KOMU BOSTE ODDALI SVOJ «LAS » “Uredili bomo zdravstvo, šolstvo, stanovanja za mlade družine, poskrbeli za večjo rodnost, kmetje bodo bolje živeli, ceste se bodo bleščale od nove asfaltne prevleke, pitna voda bo mala malica.” Obljublja se “oh in sploh”. Če se bodo izpolnile vse predvolilne obljube, s katerimi kandidati za župane in druge lokalne funkcionarje “flancajo narod”, nam ne bo treba več delati. Drevesa se bodo šibila pod sadovi, ki nam bodo sami padali v naročje. Samo veselili se bomo in vriskali v deželi postlani slovenskega naroda. Ljudje to radi poslušamo, ker je predpodoba raja. Vsi se radi naslajamo nad mislijo čudovitega prihodnjega raja. Tudi prevladujoča vera naše civilizacije nam napoveduje raj. Zgodil naj bi se po naši smrti, ampak le pod pogojem, da se držimo božjih in cerkvenih zapovedi. Sicer nas čakajo večne muke pekla ali pa dolge muke vic, preden nas sv. Peter vendarle spusti skozi rajska vrata. Politiki so še bolj potentni od cerkvenih avtoritet. Cerkev obljublja raj šele v posmrtnem življenju. Ta raj si vsakdo predstavlja drugače, a vsekakor je treba najprej prestopiti vrata smrti, da pridemo v “pravo življenje”, kjer nas čakata “polnost božanstva in slava brez konca”. Politiki vsi po vrsti zagotavljajo - vse priznanje velja redkim izjemam -, da imajo recept za raj, ki je uresničljiv že na tem svetu. Bolje izgleda takšen recept, več volivcev se ujame v zanko “slepe vere in praznega upanja”. Predvolilni boj je kot velika tržnica pridigarjev tuzemskega raja. Številne sekte (beri: stranke) in njihovi člani se ‘cufajo’ za pogačo, imenovano župansko mesto oziroma mestni ali občinski svet. Bitka za krajevna svetniška mesta je bistveno manj zaznamovana s sektaškim bojem, a ima še vedno pridih vznemirljivega preigravanja, kdo bo imel možnost krojenja politike v krajevnih ALEKSU POllEDNIK: OBLJUBE BAJA skupnostih. Verniki (beri: volivci) imajo možnost odločanja le enkrat na štiri leta, zato je za razliko od verskih sekt in cerkva, kjer je prestop iz enega v drug tabor mogoč kadarkoli, potrebna veliko večja razsodnost pri izbiri ustreznega kandidata. Pridigarji so zato med predvolilno kampanjo “našpičeni do amena”. Izgledajo kot alkimisti, ki hočejo “iz navadnega obcestnega kamna narediti zlato”. Vse za čim boljši rezultat, vse za stolček, najsi potem v svojem mandatu storijo kaj od obljubljenega ali se “obljube njih stopijo kot aprilski sneg”. Kdor zna lagati, torej obljubljati, dobro pride skozi življenje. Uspešni politiki so ljudje, ki znajo vodo volilnih glasov krasno speljati na svoj mlin. Številni znajo izkoristiti moč besed, na katere se v dobri veri ujamejo volilne ovčice. Skrivanje slabosti in poveličevanje vrlin sta tisti med, na katerega se lepijo volivci. V vsem veličastju predvolilne kampanje ‘folk’ pozabi na kritiziranje tistih, ki se jim prikupijo, in začnejo napihovati napake tistih, ki se jim zdijo ‘smotani’. Pozabljajo, da nobene volitve ne prinesejo korenitega preobrata. V splošnem ni bistveno, kdo je izvoljen. Vreče brez dna nima nihče. Vsaka občina ali krajevna skupnost ima omejen proračun, zato je povsem jasno, da se lahko uresniči le del obljub, ki jih je polna predvolilna kampanja. Volitve pokažejo, kakšni smo volivci. Ob vsakem nezadovoljstvu zaradi volilnih izidov se moramo oplakniti z mrzlo vodo zavedanja, da so volitve odsev volilnega telesa. Izvoljeni so kandidati, kakršne si zaslužimo. V nobenem primeru pa se ne smemo klanjati ne tem ne onim malikom na oblasti. Brez ljudi ne bi bili nič, zato jim ne smemo dovoliti morebitnega napihovanja in izkoriščanja oblasti za pridobivanje lastnih koristi. Upravljajo z denarjem davkoplačevalcev, zato so si dolžni prizadevati za blaginjo vseh družbenih skupin. Politiki so javne osebnosti, ki so na oblasti zato, da služijo narodu. “Kdor hoče biti prvi med vami, naj bo vsem strežnik,” je dejal začetnik krščanstva, pred njim pa že mnogi modreci starih civilizacij. Ta stavek bi si moral vzeti k srcu vsak politik. Hkrati bi moralo biti spoštovanje tega načela s strani kandidatov na lokalnih volitvah ključno merilo, v skladu s katerim bi se moral odločati sleherni volivec. Pa še nekaj je zelo pomembno. Vsak volivec bi se moral zavedati, daje tudi najboljši kandidat samo človek. Nihče ne more reševati naših vsakdanjih težav, kaj šele prinesti raja na Zemlji, če stojimo križem rok. Vsakdo med nami je soodgovoren za graditev boljše skupne prihodnosti. V petek, 13. oktobra 2006, so trboveljski gasilci prevzeli novo hitro gasilsko vozilo, ki je z vso pripadajočo tehnično nadgradnjo namenjeno za posredovanje v prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. V nagovoru pred častno gasilsko enoto, sestavljeno iz oddelka poklicnih gasilcev GZ Trbovlje ter iz oddelkov prostovoljnih in industrijskih gasilskih enot, je prisotne nagovoril direktor GZ Trbovlje Matjaž Lapi. Zahvalil se je vsem, ki so omogočili nakup novega, sodobno opremljenega vozila: Občina Trbovlje, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Zavarovalnica Triglav d.d., območna enota Trbovlje, Termoelektrarna Trbovlje, Lafarge cement d.d., Cementarna Trbovlje, Spekter d.o.o. Trbovlje, Gasilski zavod Trbovlje, Gasilska zveza Trbovlje in vsi obiskovalci dobrodelnega koncerta so zbrali 21 mio tolarjev, kolikor je vredno vozilo. V omenjeno vsoto ni všteta oprema, ki so jo gasilci prenesli v uporabo iz starega v novo vozilo. Novo vozilo poganja pet valjni turbo dizelski motor s 156 konjskimi močmi in ima pogon na vsa štiri kolesa. Za varnejšo vožnjo ima voznik na razpolago ABS zavorni sistem ter ASR sistem, ki preprečuje drsenje pogonskih koles. Za gasilce je tudi pomembno, da ima vozilo dobri 2 toni neto nosilnosti. V kabini je prostora za tri člansko gasilsko posadko. Za njo je prostor, v katerem je pritrjena oprema za delo z nevarnimi snovmi, nad zadnjo kolesno osjo pa je 200 litrski rezervoar za vodo. Pod nivojem tal vozila je vgrajena visokotlačna črpalka in v nekoliko zadaj Weber hidravlika pred katero je nameščen 9,6 kW agregat, ki z elektriko oskrbuje hidravliko, stolp z dvema reflektorjema in vse ostalo gasilsko delovno orodje, ki potrebuje za delovanje električno energijo. Na desni bočni strani vozila je nameščena armaturna plošča s stikali za upravljanje visoko tlačne črpalke, pod črpalko pa se nahaja vreteno s 60 m cevi, malo nižje pa tudi 50 litrski kompresor. Svetlobni stolp premore moč 2 x 1000 W, z možnostjo vrtenja in nagibanja reflektorjev. Na strehi vozila je dvodelna lestev in zaboj za orodje. Vozilo je obarvano z dnevno svetlečo barvo. Za še boljšo opaznost vozila poskrbijo modre utripajoče luči in sirena. Gasilci menijo, da bodo njihova posredovanja z novim vozilom še učinkovitejša, kot so bila s sedanjim, z 12 let starim in že nekaj časa, zaradi vse več intervencij preobremenjenim, vozilom. Vozilo bo delovalo na področju celega Zasavja. Ključe novega vozila je trboveljski župan Bogdan Barovič ob prisotnosti Pavla Nemeta, predsednika Gasilske zveze Trbovlje, predal strokovnemu vodji - poveljniku Gasilskega zavoda Trbovlje, Srečku Kerinu. Ob zaključku slovesnosti so ključi vozila pristali v rokah Andreja Sakelška, vodje izmene, ki je tako prevzel vlogo skrbnika vozila. Besedilo in slike: Anton Sutar + SOV11E ZE TRETJIČ POl) STREHO Sumi nekaterih pohodnikov, da imajo organizatorji Sovretove poti zvezo z grškimi bogovi, so povsem utemeljeni...Tudi v soboto, 7. oktobra 2006, ob tretjem Sovretovem pohodu, je bil namreč lep, sončen jesenski dan... Temu primemo je bilo tudi število obiskovalcev. Na Dolu sojih registriral 76, v Hrastniku 104. »Veliko pa jih je šlo kar mimo naših miz,... «je povedala ena izmed prijaznih zapisovalk TD Hrastnik. To bo držalo, saj so našteli v Šavni Peči več kot 250 obiskovalcev. Zanimiva je tudi statistika najbolj oddaljenih pohodnikov: 16 iz Ljubljane, 6 iz Trbovelj, 3 iz Zagorja, 2 iz Mengša in po eden iz Svibnega, Sedraža, Celja, Mislinja, Ptuja, Slovenj Gradca in Murske Sobote.. .Ostalo so bili domačini. No, vsaj eden je bil tudi iz Zidanega Mosta - Milan Vodišek, predsednik KS, ki je povedal, da želijo pot povezati tudi z njihovim krajem, kamor je hodil Anton Sovre štiri leta v osnovno šolo. Dogovori so stekli s člani hrastniškega odbora že na licu mesta. Vse mize so bile zasedene... V Šavni Peči so nastopali z glasbenimi točkami gojenci GŠ pod vodstvom Slobodana Filipoviča, govorni nastop pa sta imeli domačinki Ana in Mateja. «Predstavili sva svojo vas, zgodbo vaškega posebneža Nandeta Mokotarja, v drugem delu pa sva osvežili spomin na našega rojaka Antona Sovreta z zgodbo njegovega učenca dr. Kajetana Gantarja in s pesmijo Vitomila Zupana,...«je povedala simpatična Ana Černuta. Na levi Marjan Dolanc, predsednik odbora za Sovretovo pot, na desni župan Ana in Mateja, domačinki. ANTON6' SOV* 1 8 S 5 - 19<1. klasični fil<^ in prevajal* Obiskovalce je še posebej pozdravil župan Miran Jerič in se zahvalil vsem organizatorjem za uspešen pohod. Omenil je tudi velik kulturni dosežek v zvezi s Sovretom, saj je občina podprla nastanek izjemno zanimivega dokumentarca, ki so ga Milan Vodišek, predsednik KS Zidani Most. Slikoviti prizori s poti. prvič predvajali ob 120 - letnici rojstva 4. decembra 2005. V njem sodobniki - učenci, prijatelji in sorodniki, govorijo o Sovretu kot človeku in kot izjemnem garaču v svojem pedagoškem in prevajalskem delu. Avtorica Boža Herek in njen mož Bojan sta izbrskala tudi posnetke nekajminutnega filma, ki prikazuje našega velikega filologa, humanista in prevajaleca. Za vse, ki želijo kaj več izvedeti o filmu na DDV, pa posredujemo telefon Bože Herek: 040 223 072. Dodajmo še to, da so pohodnike prijetno presenetili v Krnicah. Fotografije in besedilo: FančiMoljk »PRVA VIJMPA, VODO DAJ!« V soboto, 7. oktobra 2006, so tekmovale v športnem parku na Logu gasilske enote iz Zagorja, Trbovelj in Hrastnika. »Vzdušje je bilo prijetno, vreme sončno, tako da so bili vsi udeleženci zadovoljni...« je povedal Slavko Draksler, poveljnik GZ Hrastnik, eden izmed organizatorjev hrastniških gasilcev. Tekmovali so v vseh kategorijah: 11 ekip pionirjev/pionirk, 7 ekip mladincev/mladink, 37 ekip članov/članic, 8 ekip starejših gasilcev/starejših gasilk. Skupaj: 198 mladine, 450 članov starejših ter 47 članski tekmovalni in sodniški odbor. Rezultati: - Pionirke: - Pionirji: - Mladinci: - Članice A: - Člani A: - Članice B: - Člani B: - Starejše gasilke: - Starejši gasilci: 1. mesto PGD ČEMŠENIK (GZ Zagorje ob Savi) 1. mesto PGD ČEČE (GZ Trbovlje) 1. mesto PGD HRASTNIK - MESTO (GZ Hrastnik) 1. mesto PGD ČEČE (GZ Trbovlje) 1. mesto PGD LOKE (GZ Zagorje ob Savi) 1. mesto PGD ČEČE (GZ Trbovlje) 1. mesto PIGD TKI HRASTNIK (GZ Hrastnik) 1. mesto PIGD TET Trbovlje (GZ Trbovlje) 1. mesto PGD KOTREDEŽ (GZ Zagorje ob Savi) Tekmovalni in sodniški odbor so sestavljali sodnikov vseh treh gasilskih zvez - iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Za prva tri mesta v vsaki kategoriji so podelili pokale, ostalim pa priznanja za udeležbo in prizadevnost. Fotograßje: arhiv GZ Hrastnik Besedilo: Fanči Moljk ČLANI PD DOL NA NANOSU Skupina dolskih planincev preteklo nedeljo ni samo hodila za nosom, ampak so se tudi povzpeli nanj. Na Nanosu je ob sončnem vremenu tudi pihalo, kar je za te kraje normalno. Fotografija in besedilo: F. M. »NAJ GLAS NARODNE PESMI ZAZVENI« ...NA IZLAKAH Pa boste rekli, da ni res, pa je.. .kot v dobrih starih časih, ko se je še ročno želo, vasovalo, šrangalo. ...in sta povsod bila pesem in veselje. Tako je bilo tistega prijetnega oktobrskega večera v Kulturnem domu na Izlakah. Neumorna vandrovčka Zaključili so vsi skupaj lS.oktoberje dan kmetic in na Izlakah so ga obeležili že 7.10. s skupnim koncertom pevk društev kmetic. Srečanja so se udeležili (e): Ljudske pevke iz Kamnika - Predice, Društvo kmetic Mežiške doline Vesele kmetice, ZePZ Aktiva kmečkih žena Gornja Radgona, Društvo kmetic, žena in deklet Na podeželju Izlake-Mlinše-Kolovrat (tudi kot organizator) in za popestritev odlična folklorna skupina iz Čemšenika. Druženje z nastopajočimi je bilo prijetno za vse, njihova vedrina in dobro razpoloženje pa sta se prijela vseh v dvorani, saj se kar niso mogli posloviti in tako končati z narodno pesmijo bogat večer. Cemšeniška folklorna skupina Slike, besedilo: St.R. Lepi jesenski dnevi, posebno še sobote in nedelje, so marsikaterega alpinista zvabila v gore v svoj objem. Tako sta v nedeljo, 2. oktobra, trboveljska plezalca, člana alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastijan Jančič in Gregor Tener odšla v Julijske Alpe. Pridružil se jima je še Toni Lekše iz Cerknice. Vsi trije so se iz doline Vrat podali pod Severno steno 2864 m visokega Triglava. Lotili so se plezalnega vzpona po Slovenski smeri. Dobra telesna pripravljenost in lepo vreme sta jim omogočila, da so 800 m visoko smer preplezali v treh urah. Dobre volje so se vrnili v dolino in nato domov. V soboto, 7. oktobra, sta se namenila v Kamniško-Savinjske Alpe plezalca Sebastijan Jančič in Gregor Tener. Lotila sta se plezanja v 2058 m visoki kalški gori. V severni steni tega dvatisočaka sta preplezala dve smeri ob izredno lepem, sončnem vremenu. Najprej sta preplezala Najlon kratko smer z oceno težavnosti IV/III in višini 245 m. Po dobri uri plezanja sta se vrnila znova pod to steno. Odšla sta v Zahodno grapo. Ta smer je ocenjena po težavnosti s III. stopnjo, visoka pa je 150 m. Tudi to smer sta preplezala v dobri uri brez kakšnih večjih težav. Dobro razpoložena sta se vrnila v dolino. V nedeljo, 8. oktobra, pa sta ista plezalca Jančič in Tener odšla pod Jugozahodno steno 2394 m visoke planjave. Prav tako ob lepem vremenu sta plezala v smeri Greben z Macesnovca. Smer je visoka 470 m in je po težavnosti ocenjena s III. stopnjo. Plezanje je potekalo razmeroma gladko, brez zapletov, tako, da sta stala na vrhu smeri v dobrih dveh urah. Zadovoljna z uspehom sta nato sestopila na Kamniško sedlo. Tu sta po krajšem počitku dobre volje odšla v dolino in nato domov. Tine Lenarčič INTERVJU Razgovor ob svetovnem dnevu učiteljev CELESTINA BABIČ: PONOVNO BI POSTALA UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA... Celestina Babič na Sovretovi poti 7. oktobra2006 S Celestino Babič-Lesti, upokojenko, ki je kot učiteljica prvega razreda naučila pisati več generacij hrastniških otrok, smo se pogovarjali ob svetovnem dnevu učiteljev, kije bil 5. oktobra 2006. Beseda je tekla o začetkih njenega poučevanja, o njenih potovanjih, hčerki Lidiji oziroma Mirandi, hrastniških lutkarjih in še o čem. Začeli pa sva z letom 1954, ko je kot Celjanka končala učiteljišče v Celju. Maturiralo nas je okrog 140 in ravnatelj Anton Aškerc je dejal: Čestitam vam, dragi kolegi... Učenci vas željno pričakujejo. Domovina pa bi rabila še desetkrat več učiteljev...Bila sem srečna, saj so se izpolnile moje otroške sanje - postati učiteljica. Sprejeli smo dekrete. S tresočo roko sem odprla ovojnico: Trbovlje. Oj oj, saj tam se stepejo pri vsaki plači, sem se prestrašila. Na železniški postaji sem srečala sošolca Staneta in skupaj sva jo ubrala na okraj, kjer naju je sprejela birokratska uradnica. Stanko je bil določen za Konjščico, jaz v Turje. Ali sploh imajo elektriko? Splahnelo mi je pol korajže. Imeli so jo, kar me je spet pomirilo, saj sem se bala petrolejke in podobnih svetil. Stanko je bil na slabšem. Njegova pot do šole je bila adrenalinska - v Renkah je moral s čolnom čez Savo in naprej po kozji stezi... V Turju še zdaj stoji šola na hribčku nad vasjo. Takrat je imela dve učilnici - eno v novem, svetlejšem delu, drugo z odrom in klopmi iz časa Marije Terezije. V stanovanju za učitelje pa sem našla zemljevid Jugoslavije, nekaj slik, računalo in globus. Postelja je bila tako kratka, da sem morala podložiti kovček, da sem lahko kam položila noge. A so mi kmalu pripeljali novo opremo. Prvi september. Bil je lep, sončen dan. Pred šolo je čakalo 56 učencev - velikih in malih, glasnih in preplašenih, radovednih... Staršev ni bilo, starejši otroci so spremljali mlajše. Ko so posedli, je Tonček ustrelil: Je res, da nimate pravih šol za nas? Pomirila sem ga in kmalu smo postali velika, prijetna družina. Bila sem jim stik s svetom. Radi so hodili v šolo, bili so hvaležni poslušalci...Po dveh mesecih sem dobila še kolegico in učenci od tretjega do sedmega razreda so imeli diferenciran pouk dopoldne, prvi in drugi pa popoldne. In kako je sodelovala mlada Lesti z društvi oziroma vaškimi organizacijami ? Kakšni so bili dohodki, odnosi v zbornicah? Postala sem tajnica vseh mogočih društev. Tipkala sem vabila, otroci sojih raznašali po domovih. Mlada in naivna nisem ničesar odklonila. Nekoč so me poslali na sejo gasilskega društva v oddaljeni Hrastnik. Dolgo sem iskala njihov dom, saj sem živela prej v Celju, potem pa plašno odprla vrata. Gospodična, zgrešili ste, tu imamo sejo, so rekli. No, kmalu smo se sporazumeli. Celestina kot začetnica - pri vajah lutkovne skupine V 36 letih sem dvakrat poučevala po dva razreda skupaj - celo leto, brez honorarja, v dobro otrokom. Tudi plače so bile slabe. Učitelji smo si med seboj nesebično pomagali. Reforme so kar deževale in kar INTERVJU @> je bilo prej dobro, naenkrat nismo smeli več uporabljati... Ko pa se je začelo različno točkovanje in ocenjevanje, so se začeli odnosi krhati. Kakšne so bistvene razlike med otroki nekdaj in danes? Včasih so se otroci razlikovali po tem, ali so imeli doma spodbudo, knjige in pozitiven odnos staršev do šole ali ne. Pravzaprav je tudi danes to zelo pomembno. Ampak zdaj te razlike niso tako vidne, ker zanemarjeni otroci dohitijo ostale s televizijo, kjer izvejo vse. Sodelovali ste tudi pri imenitnih hrastniških lutkarjih, ki imajo zdaj svoje mesto v hrastniškem muzeju in žanjejo vsesplošno občudovanje obiskovalcev... Celestina v ZDA, okamnela drevesa Leta 1956, ko sem poučevala že v Hrastniku, je prišel k meni na roditeljski sestanek Vili Kohne in videl na steni sliko Sneguljčice. Vprašal meje, če imam rada pravljice in me povabil v lutkarsko skupino. Za novo leto smo že igrali Jurček gre na Mars. Otroci so tulili od veselja. Nekje v Ljubljani sije natančno prerisal lutkarski oder in ga za naše razmere zmanjšal. Včasih si je besedilo kar sam izmislil. Bilje vsestranski. Spretni rudarji so lutke za odrom vodili, mi pa smo govorili, kar seje moralo seveda ujemati z akcijo. Pomagala sem tudi pri dikciji... Kasneje, ko je to razpadlo, je bil Vili zelo potrt. Z lutkami se umrl tudi jaz, je dejal. Prav bi bilo, da se ta tradicija nadaljuje in kolikor vem, na šoli že obstaja lutkovni krožek. Po upokojitvi pa se je odprlo novo obdobje. Potovanja... Vedno sem si želela potovati. Že takoj v jeseni sem se odpravila za 14 dni v Turčijo, kjer je bilo vse zelo poceni, čisto, prijazni ljudje, bujno rastlinje... Ker pa so bile pokojnine skromne, sem izkoristila možnost, da sem pri slovenskih znancih v Londonu pazila na otroke. Z njimi sem potovala po Angliji, sama pa sem si London ogledala najmanj tridesetkrat. Za upokojence je tam vsepovsod velik popust. Poleg tega sem si vzela turistično karto, s katero sem si lahko ogledovala vse muzeje in se vozila s podzemno. Pomagala pa sem tudi pri prevajanju z begunci, ki so pribežali iz Bosne leta 93, 94 in so bili nadvse srečni, če je kdo govoril njihov jezik. Angleži so zelo lepo poskrbeli zanje. Izvedela sem veliko tragičnih zgodb... V Angliji sem spoznala veliko Slovenk, ki so me pritegnile v svoje delo na ambasadi, kjer sem pomagala ob raznih sejmih peči pecivo. Enkrat pa sem srečala tudi dva Slovenca iz Chicaga, ki sta me prosila, če pridem k njima pazit dvoletnega otroka; oba sta namreč pripravljala doktorat. V ZDA sem šla dvakrat po deset mesecev. Bili smo na Floridi, v Kanadi in Arizoni, pri Niagarskih slapovih, si ogledali Grand Canyon. Potem sem se vrnila in odšla na obisk k hčerki Andreji v Avstralijo, kjer sem si sama ogledala vzhodni del. Avstralija se mi zdi najbolj prijazna dežela, kar sem jih videla. Čeprav so prijazni tudi Američani. In kakšen odnos imate s svojo popularno hčerko Mirando, ki je že večkrat razburila slovensko javnost ? Ob izidu knjige Lidija 1992. leta so govorili vse mogoče, saj je razkrila vse družinske probleme. Na ta način seje nekako rešila otroških travm. Knjigo sem dobila v London in priznam, da so me nekatere stvari prizadele. Zato sem ji povedala še svojo resnico. Zamerila pa ji nisem. Glede njenih astralnih izkušenj pa sem bila V Avstraliji mnenja, da bo naletela pri večini na odpor. Takrat seje zanimanje za tako imenovano duhovnost šele porajalo. Pa tudi sicer ljudje nimajo radi drugačnosti. V zadnji knjigi Kodeks, kjer obravnava sistem vrednot, je tudi sama prišla v zvezi z družino do drugačnih zaključkov... Knjiga mi je všeč, ker moraš razmišljati o sebi, ob tem pa jo lahko večkrat odložiš. Cenim tudi njene uspehe na področju slikarstva v zadnjih desetih letih, saj je imela že več mednarodnih razstav. Je levinja, vedno mora biti v gibanju... Zdaj ste večidel doma, vendar ne mirujete. Srečujemo se na razstavah v galeriji, predavanjih v Knjižnici Antona Sovreta, nazadnje smo se srečali na Sovretovi poti... Kaj bi povedali za zaključek? Ob Niagarskih slapovih Ljudje morajo skrbeti za ravnovesje v sebi in z okoljem, v katerem živijo. Še posebno učitelji. Če so medsebojni odnosi slabi, to čutijo tudi otroci. Se mi pa zdi prav, da se učitelji borijo zase, kadar je to potrebno. Celestini Babič želimo še veliko zdravih in dinamičnih let! Fotografije: C. Babič, F. Moljk Besedilo: Fanči Moljk FRRRRRRRRRR FRRRRRRRR, FAZANI!!! Meseca september in oktober sta obarvana s poplavami fazanarij in brucovanj, na katerih si dijaki in študentje višjih letnikov »dajejo duška«. Tudi letošnja fazanarija na Srednji šoli Zagorje ni bila nič drugačna. Uspešna naveza Gledališke skupine z mentorico Tanjo Tkauc in dijaške skupnosti, ki jo vodi Janez Zobarič, je ponovno poskrbela za obilico smeha in dobre volje. Fazanom so pripravili sprejem, katerega ne bodo zlepa pozabili. Pozdra v ra vnateljice Anice Ule Maček V četrtek, 28.9.2006, so predstavniki in predstavnice četrtih letnikov pod strogim nadzorom dveh policajev - dijakov pričakali novopečene fazane in njihove razrednike pred šolo. Najprej so jih zaznamovali tako, da so jim na čelo napisali veliko črko F, da jih mimoidoči in ostali predstavniki šole ne bi slučajno zgrešili oz. se na njih pripravili. Saj veste, ko gre fazan mimo, je kihanje skoraj obvezno, perja pa je tudi polno naokrog, frrrrr frrrrrrrr. V »naši četici koraka« so jih pripeljali do delavskega doma, kjer so jih že čakali dijaki ostalih letnikov. Pod taktirko dveh voditeljev Nejca Trstenjaka in Almira Hasiča so se fazani morali obnašati dostojno in vljudno, saj nista dopuščala kakršnih koli ugovorov. Z uvodnim pozdravom ravnateljice Anice Ule Maček so doživeli toplo in prisrčno dobrodošlico z upanjem, da bi se skupna pot izobraževanja končala po njihovih željah in obrodila številna nova prijateljstva ter poznanstva. Nato pa seje začelo... Domislene igre, polne humorja, kot so pantomima, vtakni v steklenico, risanje razrednika z zavezanimi očmi,... so gledalcem in profesorjem v dvorani privabile solze v oči. Smeh je napolnil dvorano do zadnjega kotička. Ubogi fazani so se sicer trudili po najboljših močeh, a se je videlo, da jim igre povzročajo številne težave in na plan privabljajo nerodnosti, za katere sploh niso vedeli, da obstajajo. Nepozabna figura je bila zagotovo Micka Motika -lastnica farme fazanov, ki je z enim v naročju prihrumela Voditelja Nejc Trstenjak in Almir Hasičsta obvladovala dogajanjem Micko Motika med zmedene prvošolce in požela salve smeha. Manjkala ni niti modna revija azijskih oblačil, ki so jih dijaki in dijakinje prikazali kot pravi manekeni in manekenke. Kot gostja pa se jim je pridružila še lanskoletna miss zasavskih kmetij Malči Koren. Fazanarija ne bi bila fazanarija, če ne bi izbrali mistra in miss fazanov. Upamo le, da bosta dostojno predstavljala barve Srednje šole Zagorje. Svečana zaobljuba vseh s črko F na čelu Zaključek prireditve na odru s slavnostno prisego vseh prvošolcev, da se bodo učili, spoštovali dijake višjih letnikov in profesorje, da ne bodo neopravičeno izostajali in še bi lahko naštevala, jev marsikomu zbudil obžalovanje, daje vsega lepega in prijetnega prehitro konec, saj je dobra ura minila kot blisk. Dijakom in dijakinjam, profesoricam in profesorjem, mentorjema Tanji Tkauc in Janezu Zobariču ter vodstvu šole je polepšala dan in jih napolnila z dodatno energijo, ki jo bodo vsi potrebovali, da pričujoče šolsko leto uspešno pripeljejo do konca. Prepričana sem, da jim bo s skupnimi močmi to tudi uspelo in da se na fazanariji 2007 ponovno srečamo in se nasmejemo do solz. Modna revija azijskih oblačil Besedilo: Jasmina Pogačnik Slike: Bogo Lukan VSE JE MOGOČE: + 1 .ZASAVSKI EKOLOŠKI SEJEM V soboto, 14.10.2006, je Združenje ekoloških kmetov -Zdravo življenje s sedežem v Lukovici, pripravilo 1. Zasavski ekološki sejem. Sejem je potekal pred upravno stavbo podjetja EVJ v Kisovcu. Namen prireditve je bila promocija ekološkega kmetijstva v Zasavju in možnost predstavitve in prodaje izdelkov tudi iz Zasavskih ekoloških kmetij. V ta namen so organizatorji pripravili prodajo ekoloških pridelkov. Največja je bila ponudba sadja, zelenjave, jajc, obiskovalci pa so lahko kupili tudi med. Pripravljena je bila pokušina ekoloških pridelkov. V času sejma je potekalo več spremljevalnih prireditev. Organizirana je bila okrogla miza o ekološkem kmetijstvu, odprli pa so tudi likovno razstavo, saj so na natečaju izbrali najbolj izvirno likovno delo na temo ekološka kmetija. Organizatorji so želeli prireditev predstaviti kar čim širši javnosti, zato so 4.10.2006, organizirali tiskovno konferenco. Obiskovalci so si lahko ogledali nekatere domače živali, zelo zanimiv pa je bil prikaz prekrivanja strehe s slamo. V Zasavju je v ekološko kmetovanje vključenih 50 kmetij. Največ jih je v občini Zagorje, sledita pa občini Trbovlje in Hrastnik, tri takšne kmetije pa so tudi v Radečah. Za tovrstno kmetovanje veljajo zelo strogi pogoji, vendar je zanimanje med kmeti kljub temu zelo veliko. Trenutno čaka na vstop v začetek takšnega kmetovanja v Zasavju 20 kmetij. Janez Vidmar, tudi sam ekološki kmetovalec in pobudnik sejma, nam je povedal, da želijo vzpodbuditi kmete za takšen način kmetovanja, hkrati pa potrkati na vest potrošnikov za nakup ekoloških pridelkov. Dejal je, da ekološka pridelava v Zasavju ni sporna. Sam v Kisovcu načrtuje odprtje ekološke trgovine, želi pa si tudi, da bi v prihodnjem letu ekološke sejme organizirali vsak mesec. Videli smo lahko, daje bilo zanimanje med obiskovalci za nakup ekološko pridelane hrane, kljub nekoliko višjim cenam, veliko, zato ne dvomimo, v uspeh prihodnjih sejmov. Veseli smo lahko, da imamo tudi v Zasavju priložnost posegati po tovrstnih pridelkih, saj se vse več ljudi zaveda, kako pomembna je zdrava prehrana za naše telo. Biti zdrav, pa je največja želja vsakega človeka, ali kot pravi turški pregovor »zdrav človek ima vsak Besedilo in slike: Aljoša Barlič +■ KRAJANI KS FRANC FARČNIK V VELENJU Poslovni sitem “FORI”, pravzaprav njegov direktor Milan Forštner, je 23. septembra gostil v Velenju skupino krajanov iz zagorske krajevne skupnosti Franc Farčnik. Štefka Suša, predsednica KS Franc Farčnik, pomočnik izvršnega direktorja za proizvodnji Boštjan Dokl-menih, član KS Aleš Potokar in Breda Verbovšek, inženir za varstvo pri delu vForiju Vhodni jašek Skale Naj povemo, da ima “Fori” v KS Franc Farčnik v nekdanji Lisci svojo dislocirano enoto proizvodnje. Tako so se seznanili s proizvodnjo v matični tovarni, z asortimanom, s celotnim sistemom. Jamsko skladišče streliva. Prijazni gostitelj jih je peljal še v Muzej premogovništva Slovenije, ki deluje v okviru Rudnika lignita Velenje. Tam so namreč v globini 178 m jaška Skale uredili enega od treh podzemnih muzejev pri nas. Udeleženci izleta, povečini potomci zagorskih knapov, so bili navdušeni nad videnim, saj so le-to poznali samo iz pripovedovanja očetov in dedov. Kar žal jim je bilo, da kaj podobnega nimamo tudi v Zagorju, kot najstarejšem premogokopnim mestom. SlavkoJelševar, Štefka in Monika Suša, Damjana Jelševar, Mari Flere in Dani Herman v jamo. Velenjski grad Na grajskem dvorišču: Nena Kozlevčar, Lidija Kalšek, Ani Repovž, Dani Herman, Ivo Kozlevčar, Majda in Janez Skrinar, Mari Flere, Igor Šinkovec... Ogledali so si še Velenjski grad kot utrjeno stavbo, kako seje razvijal skozi stoletja, spoznali so zanimive detajle in mogočno rondelo z ohranjenim sistemom strelnih lin in izlivnic za smolo ter nekaj stalnih muzejskih zbirk. Dame ob jezeru: Lidija, Nina, Ani, Dani, Urška, Jana Z veseljem so si pogledali rekonstrukcijo stare gostilne in starejši so se takšne še spominjali. Tudi zbirko “Šaleška dolina 1941 - 1945” so z zanimanjem pogledali, prav tako tudi zbirko afriške umetnosti Františka Fojte. Rekonstrukcija stare gostilne Za pester in vesel zaključek pa so za Zagorjane poskrbeli v restavraciji Gost ob velenjskem jezeru. Nad Velenjem, rudarskim in industrijskim centrom, okolico in gostitelji so bili navdušeni in marsikdo si ga bo z veseljem še kdaj ogledal. GALERIJSKA H---------- V poslovni stavbi TKI Hrastnik za Savo je bila v četrtek, 5. oktobra 2006, otvoritev slikarske razstave Zdravka Dolinška iz Trbovelj, ki je že dolga leta prisoten na slikarski sceni v Zasavju in izven in tudi zelo uspešen, tradicionalni slikar. Ker pa je po svoji stroki zlatar, kombinira v slikarstvu tudi svoje zlatarsko znanje. Na ogled je postavil 51 slik, ki so pri številnih obiskovalcih zbujale občudovanje. Trije glavni: slikar Zdravko Dolinšek, direktor TKI Branko Majes in kajakaš Peter Kauzer »Kulturni dogodek smo povezali tudi s športnim dosežkom. Povabili smo našega mladega, vrhunskega kajakaša Petra Kauzerja mlajšega, da mu čestitamo za nov uspeh - članski evropski prvak, ki ga je dosegel avgusta v Angliji ...« je v pozdravnem govoru dejal direktor TKI Branko Majes in mu izročil ček v vrednosti 100.000 sit. Čestital mu je tudi župan Miran Jerič. Peter z nagrado TKI in Branko Majes Srečanje v poslovni stavbi TKI Hrastnik so popestrili tudi gojenci Glasbene šole Hrastnik, dogajanje pa je povezovala Sabina Brečko. Besedilo: FančiMoljk, Slike: Fanči Moljk in Drago Vukovič-Vukas RDEČI BISERI KARIBOV V ZD HRASTNIK Od 10. oktobra do 20. novembra 2006, bodo obiskovalci Zdravstvenega doma Hrastnik lahko občudovali fotografske posnetke s Karibov, ki jih je ujel v objektiv Tomaž Gnus, član Fotokluba Hrastnik, pozimi 2005/06. Posnetek Tomaža Gnusa z razstave »S Karibov« »To je razstava, ki sodi v cikel član fotokluba se predstavlja,« je povedal njihov predsednik Vinko Žagar. Tomaž Gnus je s posameznimi fotografijami že sodeloval na razstavah. Lani s tremi v Foto pabu Novo mesto in na skupni klubski razstavi v galeriji delavskega doma Hrastnik. V zdravstvenem domuje torej prva samostojna razstava mladega, obetajočega Tomaža Gnusa. Besedilo: Fanči Moljk PREVENTIVNO OKREVANJE IN IZORRAŽEVANJE Društvo diabetikov iz Hrastnika in iz Trbovelj se lahko pohvali z mnogotero dejavnostjo. Svojim članom skušajo sladiti življenje na način, ki njihovemu zdravju zagotovo ne bo škodil in priporočajo ga tudi vsem drugim, ki jih je diabetes vsaj zaenkrat obšel. »Poletje se je poslovilo, prišla je jesen. Kot hrčki pred zimo potrebujejo maščobo, tudi mi, „ta slatki“, kakor sami sebe radi imenujemo, pred zimo potrebujemo zalogo zdravja. Ravno zato je, kot že nekaj let doslej, Društvo diabetikov Hrastnik in Trbovlje, skupaj organiziralo enotedensko preventivno okrevanje in izobraževanje. Izobraževanje Letos smo si, kot že lani, izbrali morje in sicer Biograd Na Moru. Vse organizacijske posle sta prevzela neumorni predsednik društva diabetikov Hrastnik Viktor Ramšak in predsednik trboveljskega društva Edi Brglez. Na pot smo se odpravili 21.septembra z dvema avtobusoma. Potovali smo po stari cesti preko Karlovca, Korenice, Plitvic, z obveznim postankom pri Macoli, da se malo podkrepimo, s kakšno travarico na primer, naprej po novi avtocesti mimo Zadra, do končnega cilja Biograda. Jutranja telovadba Ob prihodu v Biograd nas je v hotelu Adrija sprejela animatorka Petra, ki je med oddihom skrbela za izlete, telovadbo in vsakodnevne čajanke. Da nam ni bilo pretirano dolgčas smo imeli, poleg jutranje telovadbe, vsakodnevne kontrole sladkorja v krvi in merjenja pritiska, še kopanje v morju in pokritem bazenu, predavanja o sladkorni bolezni, sprehode in dvakrat po večerji celo ples s karaokami. Za kontrolo sladkorja v krvi so skrbeli: Siko, Edi, Mojca in Sepi. Da je bilo z zdravjem vse v redu, je poskrbela vedno nasmejana zdravnica Dr.Jelka Markovič-Grahek, ki pretiranega dela, poleg merjenja pritiska in predavanj, z nami ni imela, saj je že njen prijazen nasmeh v kali zatrl vsako misel na bolehanje. Nepozabno druženje Kar prehitro je prišel čas, ko je bilo treba oditi. Nervozo pri pakiranju in čakanje na avtobuse smo si lajšali z nabiranjem lorberja, da bo ajmoht bolj okusen in puljenjem rož za domov, za v lončke, da nas bodo še dolgo spominjale na prijeten oddih. Vsega je enkrat konec, še prijetna vožnja domov po lepi avtocesti in obljuba: » Drugo leto nasvidenje!« V imenu vseh iskrena hvala vsem, ki ste se trudili z nami. Pa nasvidenje pri nordijski hoji.« so soglasno zaključili svoje »poročilo« udeleženci oddiha, člani Društvo diabetikov iz Hrastnika in Trbovelj. Priredila: MaH <® BUKVARSKA ŽIVLJENJE Vsi živimo, a se hkrati skrivamo za debelimi zidovi. Zidovi, ki mogoče nikoli ne bodo podrti, ker so trdi in kamniti. Kdo ve. Zruši jih lahko morda en sam pogled - pogled topline - ali pa stisk roke mimoidočega, prijazna beseda soseda, ki ni še nikoli spregovoril s tabo. Do takrat pa le čakaš na tisto nekaj, kar te popelje visoko v nebo in daje upanje v boljšo prihodnost. V življenju eni čakajo, drugi pa se nekega dne predajo z mislijo, da bodo za vedno rešeni srčnih bolečin in večnega trpljenja. Nato pa obsojamo. To je vse, kar znamo. Ne vemo pa tega, da se je to zgodilo tudi po naši krivdi, saj smo tudi mi del tega krutega sveta, zaradi katerega ljudje končujejo svoja življenja. Krivi, a preveč malomarni, da bi krivdo tudi priznali. Lažja se je zagovarjati in bežati pred tistim, kar nam požene strah v kosti. Sosed, ki posiljuje hčerko že od njenega sedmega leta, čigar žena se zdravi zaradi alkoholizma, mimoidoči, ki joče, ker je izgubil službo. Vse to in še več je tisto, kar nas bega, in razmišljamo: samo, da se ni zgodilo nam ... Želimo pa vedeti, kaj se dogaja, zato poiščemo pravi vir informacij, ker hrepenimo in dihamo zato, da bi vedeli, da bi se napolnili z življenji drugih, da bi si polepšali dan, vedoč, da tudi drugim ni samo z rožicami postlano. Potem pa takoj k sosedi, za katero smo ravnokar izvedeli, dajo mož pretepa, in smo do nje tako osladno prijazni. Ker je vse, kar šteje, to, da se nekomu godi slabše kot nam. Agonija življenja ... Agonija ljudi. Kaj je sploh tisto, kar daje smisel? Kaj je Optimum življenja in osnova, na kateri gradimo? Spomini na nekdanjega moža in globoke srčne bolečine, je to morda deprofesionalizacija življenja? Kakor za koga. Včasih je veljalo: vsi za enega, eden za vse - načelo erga omnes. Danes pa je vsak zase individualist, ki skrbi le še za svoje koristi in potrebe. Vsi drugi so nepomembni. Vrednote človečnosti in vse tiso, kar nas naredi človeške, smo zožili in omejili v lastno korist. Vrednote tako niso več vrednote v pravem pomenu besede. So le še formalnost, saj obstajajo samo na papirju, ne pa tudi v človeških srcih. Pozabili smo nanje, pozabili smo na moralo, zato nas ponoči vedno znova peče vest, ko sosedi z užitkom privoščimo trpljenje. Vrtimo se v začaranem krogu življenja, ker pozabljamo, daje življenje umetnost in ne samo večno bojišče, jeza, maščevanje. Lahko bi se preprosto zjutraj zbudili, si nadeli “rožnata očala” in na svet pogledali z nasmehom, polnim optimizma. Pika Gostiša Ne bomo se več srečevali, ALJOŠA KINK Lep sončen četrtekje prekril črn oblak, ko seje okrog poldan razvedelo, da ni med nami več Aljoše Kinka, človeka, kije prišel v Trbovlje v prvi polovici sedemdesetih in tu pognal globoke, močne korenine. Aljošaje svojo mladost preživljal v več krajih Jugoslavije, saj je bil njegov oče vojaška oseba inje moral po ukazu nadrejenih službovati tam, kjer mu je bilo ukazano. Študiral je rudarstvo, rad je imel jamo kljub vsem pastem, ki so bile v njej. Rasel je vdružini, kjer so poznali srčno kulturo, ljubezen in skrb za drugega. Svojo mamo je nadvse ljubil in spoštoval. Razumel se je z bratom, z vsemi svojimi. Njegovo srce je bilo veliko, saj je vedno našel čas in poklepetal z vsakomur, ki ga je prosil za nasvet ali mu potarnal. Njegova življenjska potje bila močno povezana z RTH-jem, življenjem Trboveljčanov in željo, da bi bilo pri nas čimveč priložnosti za življenje in zaposlovanje. Zadnja leta, ko se je upokojil, je skrbel za svojo družino, svoji ženi in otrokoma je želel uresničiti tudi želje, zapisane v njihovih očeh. Pomagal je v krajevni skupnosti, aktivno sodeloval v občinskemu svetu. Nič več ga ne bomo zjutraj srečali najutranji kavici, ne bomo ga mogli česarkoli vprašati in mu odzdraviti na njegov srečno. Za njim žalujejo kameradi, sosedje, kolegi, domači in se sprašujemo zakaj pridejo na vrsto najprej najboljši? Besedilo: Irena Vozelj »JESENSKE MISLI« Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, območna izpostava Zagorje ob Savi organizira 3. območno srečanje literatov seniorjev Zasavja z zgornjim naslovom. Na srečanje vabijo vse, ki pišejo literaturo. Starost oziroma spremljevalcem Alešom Guličem-Lekom o svoji literaturi. Cas mladost ni omejena. Priporočajo pa mlajšim, da se odzovejo za oddajo del je do 30. oktobra 2006. Proze naj bo do 6 strani, vabilu OIJSKD Trbovlje za »mlado literaturo«. poezije do 6 pesmi ali dramskega besedila. Prijavnice so na Srečanje seniorjev bo v četrtek, 9. novembra 2006ob 18.00 uri voljo na OIJSKD Zagorje ob Savi, C. 9. avgusta 5. v Domu starejših občanov Polde Eberl-Jamski na Izlakah.Vo Na prireditev vabijo tudi vse, ki lepi slovenski besedi radi uvodnem pozdravu bo interpretacija lastnih del in kulturni pro- prisluhnejo. gram ter druženje in individualni razgovori s strokovnim MaH KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Jesen je že pošteno zakoračila v našo deželo. Krog življenja je spet na točki, ko narava postopno upočasnjuje svoj ritem. Ljudje bi bili najbolj srečni, ko bi se zgledovali po naravi, katere del smo, čeprav se v današnjem toku splošne odtujenosti vse bolj izgubljamo v zaverovanosti vase. Počutimo se gospodarji svoje usode, ki pa je v resnici veliko bolj krhka, kot si pogosto domišljamo. Kljub razviti znanosti in tehnologiji smo še vedno vpeti v naravne zakonitosti. Bolj ko jih spoštujemo, bolj smo v ravnovesju s seboj, soljudmi in svetom. Če spoštujemo sleherni trenutek, ki nam je podarjen, smo hvaležni za vsako izkušnjo. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) LJUBIL SIME, ZDAJ POVEŠ Živela v tvojem srcu sem en kratek čas, nekdaj, tam, kjer si zdaj lahko le še želim, da bi bila. Nisem vedela in še slutila ne tega, tedaj, da čista kot izvir bila sem ljubljena. Poslušal si, kako ti prek srca šumljam. Namesto da bi me zajel v svoj tolmun želja, si gledal le, kako počasi še drugam sem čez brzice, čez previse se razlivala. Čeprav si slišal iz daljav, kako bučim, kako v breznu lomi se ljubezni stari splav, si pustil, da odtečem, da se v blatnih rekah okalnim. V srcu ni nikoli zazvenel ti šop pojočih trav! Zajemaš vame, kadar huda žeja te k izviru napodi; kje se očistim, da lahko me piješ, to te ne skrbi. Zajemaj, le zajemaj, dokler se v meni voda še bistri; ko moj izvir presahne, te tvoja žeja pogubi! Vesna Berk PAPIR JESENSKA Vse začne se na papirju ... In v naročju odpeljejo te v topel dom ... Vse je na papirju ... In po sončnem zahodu poslušaš pravljice ... Vse je na papirju ... Na polju hripavo vran se oglaša, prazne so njive, vse pusto se zdi, le na obronkih, v gozda zavetju, zadnja še njiva ajde zori. In imaš nove obleke, igrače ... Vse se nadaljuje na papirju ... In strmiš vanj v otroštvu ... In pišeš nanj v mladosti ... In delaš z njim v starosti ... Barv razkošje gozd mi ponuja, a vetrič že prve liste lovi, kmalu se barvna paleta osuje, le rjava preproga na tleh obleži. Piše pismo pišoč pesnik z nepisanim pisalom na papirnati papir za papirnate ‘people’... Vse konča se na papirju ... Zakaj ravno na njem je moje ime, moje zdravje, moj uspeh, moja podoba, Tako se zdi tudi naše življenje, vedno ponavlja se znani refren: za pomladjo cvetočo, košatim poletjem pride vedno tiha, otožna jesen. Francka Šmid moja usoda, moje misli, moje premoženje? In nekoč, spet na njem, končalo se bo moje papirnato življenje. Ina Brečko USTVARJALCI PROZE, RUBRIKA LIST ČAKA NA VAŠE PRISPEVKE! Odprti smo za vaše dragocene stvaritve, ki bodo obogatile bralce! Opogumite se in jih pošljite na znani naslov: Uredništvo Zasavca. Cesta zmape 3. 1410 Zaporje ob Savi. “Najtežja stvar na svetu je, da cenimo tisto, kar imamo -preden to izgubimo.” (Neznani avtor) PROSTOVOLJNO + DROBTINICE V soboto,14.10.2006, v dopoldanskem času, je bilo na zagorski tržnici prav veselo. Že od daleč se je videla množica pisanih balonov in lepo urejena stojnica, za njo in okoli nje pa veliko razigranih osnovnošolcev. Zanimalo nas je, kaj se dogaja. Pa smo kmalu tudi izvedeli. Območno združenje Rdečega križa Zagorje je namreč organiziralo dobrodelno prireditev z naslovom Drobtinice. In zakaj takšen naslov? Niso ga izbrali povsem naključno. Kruh in ostale pekovske izdelke so namreč menjavali za prostovoljne prispevke. Na pomoč so jim priskočili učenci iz osnovnih šol Toneta Okrogarja in Ivana Skvarče z mentoricama. Prav tako pa so k uspehu akcije veliko pripomogle tudi prostovoljke RK Zagorje in zagorski taborniki. Prireditev je potekala ob Svetovnem dnevu prehrane in boja proti lakoti. Kot nam je povedala gospa Mari Drobne, predsednica RK Zagorje, so kruh donirale različne pekarne (Klasje, pekama Friškovec, Sladki pek, pekama Duričič in GP Trojane). Vabilu so se z veseljem odzvale tudi žene in dekleta združene v Društvu podeželskih in kmečkih žena z Izlak, ki so prav tako prispevale svoje pekovske mojstrovine. Vsi skupaj so si prizadevali, da bi zamenjali čim več kruha in peciva. Tako zbrana sredstva bodo namenili za prehrano otrok iz socialno šibkih družin v občini Zagorje. Videti je bilo, da so občanke in občani Zagorja prireditev z veseljem podprli, saj jih je bilo veliko, ki so to soboto, namesto v pekami ali trgovini, kruh zamenjali za dobrodelni prispevek. Verjamem, da se bodo ob vsakem grižljaju spomnili, da so storili dobro delo. Želimo si lahko, da bi bilo takšnih prireditev, tako v občini Zagorje, kot v ostalih občinah še veliko in bi na ta način vedno manj otrok občutilo, kaj pomeni revščina. Besedilo in sliki: Aljoša Barlič ZA VELIKE IN ZA MAJHNE Ob Tednu otroka, ki je potekal od 2. oktobra do 8. oktobra na temo »Enake možnosti za vse otroke« so pri Društvu prijateljev mladine Trbovlje za najmlajše pripravili tri večje prireditve. Po prvih deževnih dneh seje v četrtek popoldan kot naročeno izza oblakov prikazalo sončece. Tako so dpmjevci lahko uspešno izpeljali prvo načrtovano aktivnost - »Tekmovalni živ žav«, ki je potekal v Mestnem parku. Otroci so tekmovali s skiroji, rolerji, kolesi in avtomobilčki na daljinsko upravljanje. Tekmovanja se je udeležilo približno 70 otrok, vsak izmed njih je ob zaključku prejel priznanje in manjšo nagrado. Tisti, ki so osvojili prva mesta v posameznih kategorijah, pa so tudi letošnje leto prejeli pokale. Vreme jim je bilo naklonjeno tudi ves vikend, tako da so v soboto brez mokrih nog spekli ves kostanj na, že tradicionalnem »Kostanjevem pikniku« na Kipah. Prireditve so se udeležili otroci iz vseh trboveljskih osnovnih šol v spremstvu učiteljic in vzgojiteljic. Ob peki kostanja, toplem čaju in dobri glasbi so otroci preživljali dopoldanske ure ob ustvarjalnih delavnicah in športnih igrah. V nedeljo pa je bila v popoldanskem času še osrednja prireditev »Dan trboveljskih otrok«, kije tokrat potekala drugo leto. Poleg ustvarjalnih delavnic, so povabili k sodelovanju tudi balonarje, tako da je imel vsak otrok možnost videti svoje mesto tudi s ptičje perspektive, dviga. Prav prijetno je presenetilo podjetje Lafarge cement Trbovlje, ki je v mestni park pripeljalo še napihljiv tobogan, kar je bila tudi velika atrakcija za naše najmlajše. Z udeležbo na prireditvah so člani DPM zelo zadovoljni in veseli, da jim je tudi tokrat uspelo združiti moči in pripraviti za trboveljske otroke zanimiv Teden otroka, ki jim bo vsekakor ostal še dolgo v spominu. PROSTOVOLJNO © ------------i—— Seveda zanje ni počitka in uspavanja na lovorikah. Na društvu že pričenjajo s pripravami na jesenske počitnice. Upajo, da se jim bo tudi takrat pridružilo čim več otrok, saj je to cilj dela in prizadevanj vseh prostovoljcev in največja nagrada za trud, ki ga vložijo v pripravo vseh aktivnosti. Iz poročila sekretarke DPM Lavre Izgoršek @f ŠPORT Karate: Na povabilo čeških karateistov so se 8. oktobra trboveljski karateisti udeležili »5. SHOTOKAN CUPA- Vamberk 2006«. Skupno je nastopilo preko 150 tekmovalk in tekmovalcev iz Slovaške, Poljske, Hrvaške, Slovenije in Češke. Iz karate kluba Trbovlje so pod vodstvom trenerjev Bogdana in Jerneja SIMERLA nastopili Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA, Nina POŠEBAL, Dunja ANDRENŠEK in Nastja BEVC. Glede na to, da Vamberk leži blizu poljske meje ter da je pot zelo dolga, so se Trboveljčani odpravili tja že kar ponoči iz četrtka na petek. Med potjo so se zaustavili v svoji, sedaj že kar stalni bazi, glavnem mestu Češke. »Zlata Praga«, kot jo imenujejo nekateri, s svojimi znamenitostmi Karlov most, Praški grad, Stolnica Sv. Vida, Staro mestni in Vaclavov trg, ki so si jih Trboveljčani temeljito ogledali, slovi kot najlepše mesto v Evropi. Dolga in naporna pot do Vamberka Trboveljčane ni spravila v slabo voljo. Ta razdalja je bila za tekmovalce kvečjemu motiv za dobro psihično pripravo na samem tekmovanju, da v ključnem trenutku dajo vse od sebe, v cilju čim boljše izvedbe ter temu pogojenem rezultatu. Vamberk - Češka Fantje so bili v katah razred zase, saj so vse dvoboje do finala dobili v svojo korist z maksimalnim rezultatom 3:0. Aljaž je v finalu v svoji starostni kategoriji ponovno zmagal s tem rezultatom, Timi in Žiga pa sta se pomerila med seboj. Boljši je bil Timi. Tudi v ekipnih sestavah so bili mnogo boljši od svojih nasprotnikov in v finalnem nastopu so prejeli prisrčen aplavz celotne dvorane. Za njimi so nastopila dekleta in vsem so pot v polfinale preprečile poljske tekmovalke. V repasažnih dvobojih je Nina POŠEBAL premagala klubsko kolegico Dunjo AND REŠEK in s tem osvojila bronasto medaljo. V ekipnih sestavah sta obe nastopili skupaj z Nastjo BEVC, se prebile vse do finala, kjer so ponovno klonile proti tokrat boljšim poljskim tekmovalkam. Aljaž, Timi in Žiga so nastopili tudi v športnih borbah, kjer je bil scenarij podoben tistemu v katah. Žiga tokrat ni imel svojega dne. Po začetnih zmagah je najprej izgubil v borbi za finale, nato pa še repasažno borbo za bronasto medaljo. Aljaž in Timi pa sta bila ponovno nepremagljiva za vse svoje nasprotnike in sta na koncu ponovno, tokrat že tretjič ta dan, stala na najvišji stopnici tekmovalnega odra z zlato medaljo okrog vratu. Tako trenerja, kot sami tekmovalci so bili po končanem tekmovanju zelo zadovoljni z osmimi osvojenimi medaljami, od tega je bilo kar pet zlatih. Dolga pot nazaj je bila tako precej lažja in je minila v dobrem razpoloženju vseh potujočih. Kdor se želi priključiti enemu izmed najuspešnejših slovenskih karate klubov, se še vedno lahko vpiše v začetni tečaj karateja. Treningi so vsako sredo in petek od 17.00 do 18.00 ure v večnamenskem prostoru Osnovne šole Trbovlje. Vabljeni so vsi, ki si želijo utrditi telo in samozavest. V karate klubu omogočajo tudi razvoj tistim, ki želijo tekmovati doma in v tujini. REZI TT .TATI: KATE - posamezno: Zlata medalja - Aljaž VESENJAK - starejši dečki; Zlata medalja - Timi UMEK - mlajši kadeti; Srebrna medalja - Žiga ROZINA-mlajši kadeti; Bronasta medalja - Nina POŠEBAL - kadetinje; KATE - ekipno: Zlata medalja - ekipa mlajših kadetov (Aljaž VESENJAK, Timi UMEK, Žiga ROZINA). Srebrna medalja - ekipa kadetinj (Nastja BEVC, Nina POŠEBAL, Dunja ANDRENŠEK). ŠPORTNE BORBE: Zlata medalja - Aljaž VESENJAK - starejši dečki do 39 kg, Zlata medalja - Timi UMEK - mlajši kadeti do 49 kg. Bogdan SIMERL Skakalci: Iz SK Zagorje, Sekcije za skoke Kisovec prihajajo vzpodbudne vesti. Prejšnjo soboto so se v Velenju na skakalnici s kritično točko za naslov državnega prvaka pomerili v kategoriji mladincev do 19 let. S kar lepo prednostjo si je naslov priskakal Primož Roglič. Uspeh pa je s četrtim mestom dopolnil še Andraž Pograjc. Prvo deseterico je ravno z desetim mestom zaokrožil Miran Zupančič. Sledilo je še državno ekipno tekmovanje mladincev do 19 let in tudi tam so skakalci zasedli odlično drugo mesto. Srebro so priskakali: Primož Roglič, Andraž Pograjc. Miran Zupančič in Dejan Judež. V nedeljo 8.10.2006 je v Kranju potekalo državno prvenstvo za dečke do 12 let in tekmovanje za pokal cockta za deklice do 14 let. Na skakalnici s kritično točko pri 40 metrih je bil pri dečkih do 12 let presenečenje dneva prav Žan Žujič, saj je, čeprav dve leti mlajši od ostale konkurence, zasedel odlično peto mesto. Svojo formo pa še nekako lovi Žiga Hrovat, ki pa seje uvrstil na 29 mesto. Pri deklicah do 14 let je dva zares dobra skoka pokazala Anja Javoršek in si priskakala tretje mesto. Julija Sršen je bila šesta. V nedeljo, 15.10.2006, ob 9.00 uri je bilo v Kisovcu, v skakalnem centru, na veliki 50 metrski skakalnici tekmovanje za pokal cockta za dečke do 12 in dečke do 13 let. Borut Markošek ŠPORT -----h KNEZDOLSKI STAROSELCI Kdor se je v nedeljo, 24. septembra, sprehodil po zaselku nad Trbovljami s plemenitim imenom Knezdol, je bil prav gotovo začuden. Hiše so samevale, le štirinožni čuvaji so z laježem opozarjali, da tujci niso dobrodošli. Tišina in mir sta se razlivala po bujno ocvetličenih dvoriščih in balkonih, traktorji in kosilnice so počivali, blagodejno jesensko sonce pa je začudeno razdajalo svoje žarke skozi okna praznih hiš. A če se je naključni sprehajalec vračal v dolino mimo gostilne Brin, se mu je hitro posvetilo, da se je življenje iz idiličnega zaselka za eno popoldne in večer presellilo na en sam prostor, na travnik za hišo Borisa in Marinke Kuder. Znana gostinca sta v veliko zadovoljstvo krajanov priredila zabavo, na katero sta povabila vse staroselce in prišleke z namenom, da se ljudje med seboj spoznajo, stkejo trdne medsosedske odnose in se ob dobri pijači, odličnem golažu in muzikantih, ki so ubirali zimzelene plesne melodije, zabavajo ter pozabijo na vsakodnevne skrbi. Gostje smo bili toplo sprejeti in vsak od nas je dobil darilce, ki naj bi nas spominjalo na ta “zgodovinski knezdolanski dogodek”, predvsem pa naj bi v včasih kar preveč zaspanih človeških srcih prebudilo željo, da bi druženje domačinov postalo tradicionalno. Zaprtost in nezainteresiranost za družabnost sta dandanes žal postala način življenja, ki v ljudeh vzbuja tesnobo in zadrtost. Ko se s sosedi poveseliš, ko jim po kozarčku ali dveh pogledaš globoko v dušo, pa spoznaš, da so čisto drugačni, kot si si čez svoj plot o njih mislil - morda več slabega kot dobrega. In zakaj krajani Knezdola želimo, da za ta dogodek zvejo še drugi? Ker smo prepričani, da je pozitivna ideja, naj se ljudje, ki živijo drug ob drugem, med seboj spoznavajo in spoštujejo, vredna posnemanja. Naj bo torej toliko druženj in zabav, kolikor je od mestnega vrveža odmaknjenih zaselkov! Kdor se s tem ne strinja, se lahko pritoži na ravbar komando (v Knezdolu). Besedilo in slika: Menči Klančar V »OLANKI TOKRAT RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V ponedeljek, 16. oktobra 2006, so odprli v Dolanki razstavo sedemnajstih fotografij na temo Handball cup -Zasavje 06, kjer so utrinki s sedmega mednarodnega tekmovanja v mini rokometu, ki je bil letos konec maja na Dolu. »Tokrat se predstavljajo trije avtorji, naslednje leto pa nas bo še več,» je obljubil Vinko Žagar, predsednik Fotokluba Hrastnik. Izbor fotografij Primoža Hafnerja, Vilija Zaletela in Borisa Jazbinška je napravil Simon Tanšek, tajnik kluba. Ob tem so se spomnili na prireditev, kiji ni enake v naši državi, kot je povedal župan Miran Jerič. Prvič je sodelovalo 14 ekip, letos že 96. Županu so za pomoč v teh letih poklonili spominsko darilo. Spominsko darilo je Andrej Železnik, kot predstavnik Lafarge cementa Cementarne Trbovlje, kije glavni donator, odnesel direktorju direktorju Franciju Blazneku. Fotografiji in besedijo: FančiA0) 321 RAZVEDRILO ŠKODLJIV HROŠČ NA AMERIŠKA NEKDANJI ČETVORKI (ANTON) NAJVEČJE OMEHČA- (ZASTAR.) CESARJA, GRŠKI LIGUSTER 14. GRŠKA DRŽAVA ŠVEDSKI ŠVICARSKI SMUČAR GASPOZ (UUBK.) PUGAČOVA IN VOKAL AMERIŠKA ŽIVO- BARVNA PAPIGA ŽORŽET: vrsta krepa TARRASA: mesto v Kataloniji EPIKTET: starogrški filozof ARNIK: slanik Vicoteka LUČKA Zapade en meter snega in prekrije vse avtomobile. Na parkirišču začne nek moški odmetavati sneg s streh avtov. Pa pride možakar mimo, to vidi in reče: »Ja, kaj pa delate?« »Iščem svoj avto! »Ja, pa potem raje glejte po tablicah, ga boste prej našli!« »Ne, ne, moj je drugačen!« »Ja, kako drugačen?« »Moj ima lučko na strehi!« GORENJEC V nekem mestu na Gorenjskem je živel zelo uspešen in bogat poslovnež, ki pa ni nikoli nič prispeval za uboge. Neka dobrodelna organizacija je izvedela za to in eden od uradnikov ga je poklical. Uradnik: »Iz naše evidence je razvidno, da na leto zaslužite več kot 1.000.000 evrov, v dobrodelne namene pa ne daste ničesar ...» Poslovnež: »Ali v vaši evidenci piše tudi, da je moja mati že eno leto v bolnišnici in da je moj brat invalid, moja sestra pa je ostala sama s tremi otroci?« Uradnik: »Oprostite ... Tega pa nisem vedel...« Poslovnež: »Povejte mi, zakaj bi torej vam dajal denar, če ga še njim ne dam!« PONOVITEV “Halo, šef, sporočiti vam moram, da me danes ne bo v službo.” “Res ne? Zakaj pa ne?" “Postal sem oče četverčkov." "Ali prav slišim? Bi lahko to ponovili?" “Ste pri pravi? Kaj pa naj počnem z osmimi otroki?!" PABERKOVANJE Hilda Ackermann iz Essna v Nemčiji je zahtevala ločitev, ker je njen mož Erik več mesecev na štedilniku pogreval lonček z lepilom, ki je grozno smrdel. Te zvijače se je poslužil zato, da bi odgnal taščo. V srednjem veku so v Angliji pogosto pripravljali jed, ki je bila pravzaprav nekakšno »meso v skorjici«. Divjačino so prekrili s plastjo krušnega testa v obliki živali in potem vse skupaj spekli. Da pa bi jed izgledala bolj veličastno, so včasih pustili, da so živalski uhlji kukali iz testa. Paket zvestobe! Ste naš reden naročnik oziroma naročnica? Seveda šemi Potem boditedo DECEMBRA 2006 pozorni na našo akcijo PAKET ZVESTOBE, ki smo jo ob naši 15. oöletnki delovanja pripravili z* Vas, naše redne naročnike! V času poteka akcije bomo med Vami vsak mesec Izžrebali 10 NAROČNIKOV, ki bodo prejeli paket presenečenja v vrednosti 10.000 SIT (41,73 €). Kaj morate storiti? Dovolj h. a« Izpolnit« spodnji kupon zvestob«, s katerim boste sedelo vili v vseh mesečnih žrebanjih do tone« let* - poskrbite le, d* bo Y*š* naročnin* plačan*. Kupon lahko izpolnite tudi n* naši Internetni strani. NASLOV" Kaj pa, če nisem vaš naročnik? Petem se Nrečite ni katero Izmed uti rev$ m sittr z aaračikico v poumeuA revij*, po teMoee 01/ St 34 K» **e*m.nzvrtrital I Po pUMi uročite* le pozabite posl* kopo*« zvestobe. — p Abpr*/ead Mo vsa* mesec otjarljtaj t rHnt F* Utrite* Umdria m «a atmet«. Paket netto*# Mo preje* aa dem DAVČNA ŠT: _ - - — - - SLM NAROČNIK RLVUL . PODPIS: (S podpisom dovoljujem podjetje Razvedrilo d o o uporabo svojih osebnih podatkov z* namene obveščanja o prodajnih artiklih in storitvah podjetja Razvedrilo d o oj mre* po šum izmučim n* oortsioci iu iusioi: www.razvedrllo.sl RAZVEDRILO d.o.o., (Paket zvestobe), p.p. 225,1001 Ljubljana RAZVEDRILO -----------h Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 28. oktobra 2006 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 21/2006. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekama-Slaščičama-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 5.000,00 sit, lx bon za 3.000,00 sit in lx za 2.000,00 sit Izžrebanci nagradne križanke 18/2006 so: Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: Majda Zupan, Pod Ostrim vrhom 14a, 1420 Trbovlje - bon za 5.000,00 sit Gašper Križnik, C. 20. julija 13,1410 Zagorje-bon za 3.000,00 sit Neva Bombek, Sallaumines 5a, 1420 Trbovlje -bon za 2.000,00 sit BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČ1CARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO VABLJENI V TRGOVINO JAKA V ZAGORJU POSEBNA PONUDBA OD 19.10.2006 DO 01.10.2006 BELI KRUH 800 g PO NEVERJETNI CENI 240,00 SIT l € TRGOVINA JAKA C.9. AVGUSTA 107, ZAGORJE TEL: 035660280 Dnevi so še topli. Sonce ima svojo moč, zato še ni potrebe, da bi se zavijali v šale in natikali kape - vsaj bilo je še ni in se ne bo težko prepoznati na naši fotografiji. Ko pa se vam bo odprlo in boste ugotovili, da ste na sliki čisto zares in čisto ta pravi, hitro pokličite na Zasavca, da si prikličete nagrado. V Pizzeriji Čebelica bodo za vas, seveda z našim potrdilom, spekli dve pici in dodali dve coca-coli. Hitro, za klic na številko 041 410 734 (Marta) imate časa točno do, vključno, petka, 27. oktobra 06. PIZZ6RIII Č6BE1ICA VRAÖEVIÖ mo lej Yolrozorjero 2, IZ1AKE. Tel.: 03/56-74-137 O ZELIŠČIH Draga Francka, za puslane ružce taužentkat buhlunčki in za besede, kuku nej z nimi raunam, prov taku. Arnko sm namučila u nartabul močen šnops,se punvoč, kvem, de nubenga več nabu bliz, po useh glidih namažem pa zdrgnem, de sm nagraužen erdiča kukrcoprnca. Še pre pa zrihtam en dubrčajč. Meto, lipuc, kamilčke, taužentruže, rman not denem, zlezem putkoutr, se zadekam čez glavo pa švicam, de se buh usmil’. Če bme rajnki Kori vidu, b’riku, baba teb sj zmešal. U zimer res deši kukr u speta!, de zutri, k ustanem, taparu dve ure luftam, ampak nuca pa, nuca bul kukr use rcnije, čeprovjh mam pon ladlc. Pa tud muh nimam nbenih kuker tazgurna suseda. Je zadnč pr duhtari rjekla ena fejst guspa učitlca, sjjo mam čist na kvonc jezika, no, gor s hribu, k pravjo, de Ipu riše, sm mende neki čz duhtarco šimfala, ja guspa, za neki je pa treba umret'. Že, že, guspa, sm djala, pa to j še prkmal, neki čz osemdeset jh komi mam, moja mat so jih dučakal 94. Pol se bote pa še fejst matral, mej tku nakratk špiknla. Luba Francka, buh te še doh u trdnem zdravi uhran, de buš lohk še doh ružce nabirala, jih men pušilala. Pa še jenkrat taužentkat buhlončki. Not u pism ti bum par tolarčku pedožila, de buš mal pokufetkala. Murm končat', de mičajč na zaure. Vlado Garantini GLASBA ZA TROBILA Trboveljčani se lahko ponašamo z mnogimi uspešnimi glasbeniki, med njimi je veliko tistih, ki igrajo na trobila. S takimi instrumenti igrajo največkrat v orkestrih in godbah na pihala. Marjan Korošec, skladatelj, trobentar, pedagog in ravnatelj, Trboveljčan, ki mu je glasba pomemben del življenja, je v marcu letos posnel zgoščenko na kateri je skupaj s svojimi kolegi iz Velenja predstavil nova dela, ki jih je namenil učencem glasbenih šol in drugim trobilcem, ki želijo igrati kaj novejšega. Zgoščenko so posneli v Glasbeni šoli Velenje skupaj z njihovimi glasbeniki in pedagogi. Na njej je osem skladb, ki so pisane v treh stavkih, razen skladbe Aksiom. Skladbe so napisane kot pogovor med trobilom in klavirjem. V skladbe je vpletenih precej spominov iz preteklosti, kije vtisnila skladatelju neizbrisen pečat na čase, ki so bili povsem drugačni od današnjih, napeve slovenskih pesmi, ki so jih prepevali pred sto leti... In prav to prepletanje preteklosti in sedanjosti bo verjetno dalo trajno vrednost skladbam, ki sojih odlično zaigrali David Spec Jezernik na trobento, Blaž Umek na helikonu, Irena Nadler na altovskem rogu, Gorazd Vidič na tenor, Gregor Dvorjak na rogu, Marjan Stropnik na pozavni ob klavirski spremljavi Sanje Mlinar. Na sredini promociji avtorske zgoščenke, 11. oktobra, v dvorani Glasbene šole Trbovlje, je Marjan Korošec predstavil svoje delo in izvajalce. Njegov mladostni duh mu ne da miru, zato bo še ustvarjal, kot je v šali rekel, dokler bom imel radirke. In prav zato ljubitelji njegove glasbene ustvarjalnosti pričakujemo še takšen velik pripomoček so mu podarili po končani predstavitvi, veliko novih, čudovitih stvaritev. Besedilo in sliki: Irena Vozelj Vsak petek, od 20. oktobra dalje, vam Klub Mesečina ponuja možnost, da sooblikujete zabavo po vašem okusu. Poskrbite, da petki spet postanejo dnevi vaše nore zabave! kateri boste izvedeli vse podrobnosti o tematskih večerih. Predstavljene bodo različne zvrsti glasbe, ki naj bi se vrtele ob petkih. Če vam bo katera od zvrsti še posebej všeč, ne ostanite tiho! Z dovolj močno izraženim interesom se vam ponuja možnost, da pomagate vašo priljubljeno zvrst uvrstiti na redni petkov program. Teden kasneje, 27. oktobra, se že obeta tematska zabava »Happy house for happy souls«, za vaše razpoloženje pa bodo skrbeli DJ Pan & exforium gang ter MG Vrane. Obljubljajo tudi manjše nagrade in promocijske CD-je. Tudi za starejše generacija S tematskimi petki naj bi v Mesečini pridobiti tudi nekoliko starejše generacije. Z aktivnim sodelovanjem pri pripravi tematskih večerov ponujajo možnost, da skupaj pripravite zabavo vaše mladosti. Le kje lahko danes doživite večer v ritmu Elvisa Presleya ali Beatlesov? Vse, kar morate storiti je, da pokličete organizatorja vsaj dva tedna pred želenim terminom in mu sporočite idejo. Prostor lahko koristite tudi med delavniki in ga rezervirate za srečanje poslovnih partnerjev. Seveda boste lahko aktivno sodelovali pri organizaciji dogodka, izkušena ekipa pa vam bo v pomoč, da bodo priprave in izvedba dogodka tekle brez zapletov. Na voljo vam je vsa oprema, gostinske storitve in pomoč pri organizaciji in izvedbi dogodka, in to - BREZPLAČNO! PETKI V MESEČINI SE DOGAJAJO - NE DOVOLI, DA NISI ZRAVEN! I.M. Klub Mesečina ponuja možnost, da s svojimi idejami soustvarjate petkove večere in mladim po srcu omogočite zabavo po njihovi meri. Končno imate priložnost, da oblikujte večer po svojem okusu in predlagate tematiko, ki vam najbolj ustreza. V Zasavju se odpira prostor, kjer se bodo lahko vrstili različni dogodki, od rojstno-dnevnih zabav do različnih poslovnih srečanj. V vsakem primeru pa so dobrodošle različne ideje, kako popestriti večere tako, da jih boste zapustili zadovoljni in se znova in znova vračali. Otvoritev v petek V petek, 20. oktobra, za vas pripravljajo otvoritveno zabavo, na MATEMATIČNI MARATON VZDRŽLJIVOSTI Kdaj: sobota, 14.10 2006 - Kje: Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje. Namen: Dokazati sebi in drugim, da ZMOREMO, če HOČEMO! Priložnost: Počastitev 50. obletnice ekonomske šole. Opis dogodka: Dijaki gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje so se že drugo leto zapored preizkusili, kako so vzdržljivi pri reševanju matematičnih nalog. Maraton traja 12 ur in v tem času dijaki, ki se predhodno prostovoljno prijavijo na maraton, rešujejo matematične naloge, primerne njihovem znanju. Pri tem so jim v pomoč profesorji ter nekdanji dijaki GESŠ Trbovlje, danes študenti ali diplomanti naravoslovnih ved. Zmagovalci so vsi dijaki, ki zdržijo 12 ur matematičnega maratona, od 8.00 do 20.00 ure, na koncu pa se za zmagovalce žrebajo tudi nagrade! Zelo različni pripomočki Lansko leto: Matematični maraton je bil lansko leto izjemno dobro sprejet med dijaki. Udeležilo se ga je kar 117 dijakov, ki so skupaj rešili kar 4200 nalog ter 3100 računov. Do konca maratona je zdržalo kar 96 dijakov, ki so prostovoljno namenili tisto soboto matematiki. Skupinsko delo Četrtošolci in tretješolci so se posvetili maturitetnim nalogam, ostali pa so maraton izkoristili za pripravo na kontrolne naloge, za skupinsko delo, timsko reševanje nalog, mnogi pa so bili veseli dodatnih razlag iz strani profesorjev in študentov, ki so jim pomagali pri nalogah. Zmagovalci lanskoletnega maratona Nekaj izjav lanskoletnih tekmovalcev: Mislim, daje bil današnji matematični maraton zelo dobra ideja. Sprva smo bili vsi malo v dvomih, saj se 12 ur že sliši veliko. Ampak dalo se je zdržati. Pravzapravje bilo zelo zabavno, saj smo naloge lahko reševali v skupinah, pa tudi lačni nismo bili. Sklep današnjega dne: po 12 urah matematike je vse smešno in pa: matematika redi. Vse poh vale profesorjem. (61 nalog) Matematični maraton se mi je zdel zelo fajn, saj sem s tem ponovila snov, ki jo obravnavamo pri pouku. Čeprav je 12 ur dolga doba, sem jo preživela. Profesorji so bili pri težkih računih vedno na voljo in skrbeli za nas s hrano, pijačo in slastnim pecivom, bilo je nepozabno, saj sem spoznala tudi nove Žreb nagrad prijatelje, ter ponovila matematiko. Lahko pa bi imeli zato kakšen dan pouka prosto. Hvala za razumevanje. (247računov) Današnji dan je bil zanimiv, neka nova izkušnja. Bilo je zabavno, ker smo reševali v skupinah. Ni mi žal, kr sem današnji dan izkoristila za matematiko. Mogoče bi bilo zanimivo, da bi maraton organizirali vsako leto, mogoče tudi iz drugih predmetov. V naši skupini smo matematiko izvajali tudi s praktičnimi poizkusi, pri tem smo se zelo nasmejali. (80 nalog) ...in slik z lanskoletnega maratona: Organizator: Aktiv matematikov Gimnazije in srednje šole Trbovlje Za PR kontakt (prispevki, sporočila za javnost, fotografije) je poskrbela Tina Leskovšek, tina.leskovsek@gess.si, 041 203 654. © KRONIČNO ZASAVSKI ERKER OBA Z LAŽJIMI POŠKODBAMI Dne 4.10. ob 17.15 uri se je na Koloniji 1. maja v Trbovljah pripetila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti. 28-letna povzročiteljica iz Hrastnika in 20-letni udeleženec, prav tako iz Hrastnika, sta bila v nesreči lahko telesno poškodovana. Zoper povzročiteljico je bil napisan obdolžilni predlog. Z VOZILOM V JAREK Dne 7.10.12.00 uri je 42-letna Zagorjanka v okolici Zagorja z vozilom zapeljala v jarek, ker seje umikala neznanemu vozilu, kije pripeljalo iz nasprotne smeri po njenem voznem pasu. V nesreči ni bila telesno poškodovana. SAM SE JE JAVIL Dne 9.10. ob 21.00 uri je PP Trbovlje obravnavala prometno nesrečo na območju Trbovelj, v kateri je povzročitelj (neznani voznik večjega vozila srebrne barve) odpeljal s kraja dogodka. Policisti so o povzročitelju zbirali obvestila, nakar seje naslednji dan sam (pojjavil na policijski postaji. Zoper storilca bo podan obdolžilni predlog. RAVBAJO KOT SRAKE NABRAL ZA 400.000 SIT ROBE Dne 9.10. ob 11.30 uri so bili policisti obveščeni o tatvini inventarja iz gostinskega lokala v okolici Šmartnega pri Litiji. Z ogledom in zbiranjem obvestil so ugotovili, da je storilec iz gostinskega lokala odtujil več inventarja v skupni vrednosti približno 400.000,00 SIT. Policisti o okoliščinah in storilcih tega dejanja še zbirajo obvestila. NEPOŠTENI NAJDITELJ Dne 8.10. ob 12.00 uri seje na PP Litija oglasil občan, kije prijavil tatvino denarja. Ob razgovoru je bilo ugotovljeno, da je na strehi osebnega avtomobila pozabil denarnico in se, s premoženjem na strehi tega istega vozila, odpeljal. Med vožnjo je denarnica padla na tla. Neznani »najditelj« je izvršil tatvino denarja v višini približno 150.000,00 SIT, denarnico pa je pustil ležati ob cesti, kjer je počakala lastnika. OB DENARNICO Dne 30.9.2006 ob 09.05 uri so policisti obravnavali rop. 56-letnemu Zagorjanu je (zaenkrat neznani) storilec odtujil denarnico z dokumenti. O roparju policisti še zbirajo obvestila. UJELI TATIČA 6.10.2006 popoldan je dežurnega policista na PO Zagorje obvestil operater OKC PU Ljubljana, da je »na kraju zločina« občan prijel storilca, ki je vlomil v vozilo. Med telefonskim klicem na OKC mu je storilec pobegnil, vendar je bil še istega dne odkrit. Zoper storilca, kije star znanec policije, sledi kazenska ovadba. AUFBIKS KRŠILI JAVNI RED IN MIR Dne 30.09. okoli polnoči je 32-letni občan iz območja Laškega kršil javni red in mir v stanovanjski hiši na območju Dola pri Hrastniku. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Nekoliko kasneje so bili policisti obveščeni, da sta se na Cesti zmage v Zagorju prepirala 19- in 24-letna Zagorjana in kršila nočni mir in motila počitek. Zoper oba je bil izdan plačilni nalog. Dne 9.10. je PP Trbovlje obravnavala spor med sosedoma na območju Trbovelj. Zoper 35-letno Trboveljčanko so policisti izdali plačilni nalog. Dne 9.10. v večernem času so policisti posredovali v stanovanju v Trbovljah, kjer je pijani oče doma razgrajal. Izdan mu je bil plačilni nalog. V SPORU SE JE HUDO POŠKODOVALA Dne 10.10. ob 08.12 uri so policisti PO Hrastnik obravnavali spor med 72- in 79-letno Hrastničanko. Pri tem je mlajša starejšo potisnila, tako da je le ta padla po tleh in se pri tem hudo telesno poškodovala. Zoper povzročiteljico sledi kazenska ovadba. KRONIČNI FUNŠTERC KAZENSKE OVADBE ZARADI DROGE PP Trbovlje je podala kazensko ovadbo zoper 20-letnega Trboveljčana, kije v mesecu maju v parku na Mestnem trgu prodajal prepovedano drogo, konopljo, 17-letnemu sokrajanu in zoper 27-letnega Trboveljčana, ki je na igrišču na Gimnazijski cesti prodajal prepovedano drogo, konopljo, 18-letnemu sokrajanu. Policisti so pri hišni preiskavi zasegli še dodatne dokaze, da seje osumljeni ukvarjal s prodajo prepovedane droge. Dne 06.10. ob 11.20 so policisti v šoli na območju Trbovelj pri 16-letnem dijaku odkrili več paketov prepovedane droge (hašiš), namenjenih za nadaljnjo prodajo. Zoper mladoletnika sledi kazenska ovadba. Peter Motnikar 080-1200 “Skupaj proti kriminalu” ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČE VEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV, KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200 Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail: pp_trbovlje.pulj@policija.si; po_hrastnik.pulj@policija.si: po_zagorje.pulj@po1icija.si; gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje); hostjan.hokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) MALI OGLASI (©> mali oglasi Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam sliko olje na platno, 1,50 x 0,90, nabožne vsebine, delo akademskega slikarja. Tel.: 03 56 34 725 popoldan ali 03 56 34 820 dopoldan V Zagorju ( Polje) prodam garažo v izmeri cca 17 m2, elektrika. Info: 041 371 430 Prodam GSM telefon Motorola V 235, star dva meseca - cena po dogovoru. Mirko Koritnik, Mali Cimik 12/B, 8297 Šentjanž Prodam kozla za pleme - brez rogov; kozo z dvema mladičema; omaro, lepo ohranjeno, staro okoli sto let - češnjev les; predalnik; Škodo Favorit za dele ali celo, letnik 1994; bukova drva. Info: 03 56 76 310 Kupim Kupim ohranjen Renault 5 Campus, motor 1,1, registriran vsaj še pol leta. Tel.: 03 56 76 310 Podarim Podarim mlade mucke. Tel.: 03 56 76 310 Živali Sprejemam rezervacije za meniške doge. Mladički bodo pred oddajo cepljeni, razgeisteni, socializirani in veterinarsko pregledani. Rodovniški! GSM 040 726 117 e-mail: dejan.zigon@gmail.com ZAPOSLIMO strojnika gradbene mehanizacije gradbenega delavca za dela pri nizkih gradnjah zidarja in tesarja AGM NEMEC D.O.O., Sedraž 3, 3270 Laško gsm: 041 625 913 tel.: 03 56 48 841 NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): Z \ v_________________/ CiC nepRemičnine Ulica 1. junija 7, 1420 Trbovlje Tel.: 03 56 26 242 Fax: 03 56 32 242 GSM: 031 359 725 in 031 359 726 TRBOVLJE - center, enoinpolsobno stanovanje, 42 m2, 1. 1969, CK, balkon, obnovljena kopalnica, delno opremljeno cena: 9.800.000,00 SIT (40.895,- EUR) TRBOVLJE - zg. del mesta, enoinpolsobno stanovanje, 51,80 m2,1. 1987, 3. nadstropje, CK, toplovod, balkon, hitro vseljivo cena: 12.600.000,00 SIT (52.579,- EUR) HRASTNIK - DOL, stanovanjska hiša , 120 m2,1. 1945, deloma renovirana 1. 1996, takoj vseljiva cena: 8.900.000,00 SIT (37.139.- EUR) Opaž, suh smrekov-debelina 13,16, 20 mm in brune 21 mm ter karnise, stružene-Ugodno! Izdelovanje lesenih predmetov. Možna dostava! Tel.: 03 57 25 547 GSM: 031 814 637 Maček Marjan s.p., Vransko 113, 3305 Vransko f3 KOFETKAMO GAŠPlill OVNIIt - KRALJ KOŠARKE V soboto, 9. septembra 2006 je v zabaviščnem centru Arena Vodafone Live! potekalo državno prvenstvo v ulični košarki. Že drugo leto zapored so med 16 najboljšimi igralci ulične košarke izbrali »Nike kralja košarke«. Ta naziv si je v tesnem boju v finalnem tekmovanju z rezultatom 15:13 prislužil Gašper Ovnik iz Trbovelj. OSEBNA IZKAZNICA Starost.24 let StoÄ/.absolvent Fakultete za šport Košarkarski /ob/.M i c h a e 1J ordan Naj košarkarski klub: Chichago Bulls iz 90-ih Najljubše superge:vse, kar ima kljukico Številka noge: 45 Število zamenjanih žog: precej Dejavnosti v prostem času (poleg košarke): ostali športi, fotografija, računalniške igrice ... Nas vet za košarkarski podmladek v Zasa vju: preprosto uživaj v košarkarski igri! KDAJ SI SE ZAČEL UKVARJATI S KOŠARKO? Prve resnejše korake v košarki sem naredil ob koncu osnovne šole. Prvi uradni trening za košarkarski klub pa sem opravil v 2. letniku srednje šole. SI KDAJ IGRAL V KLUBU? V mladinskih kategorijah sem igral za KK Rudar Trbovlje, kasneje prekinil s treningom zaradi šudija v Ljubljani. V letošnji sezoni pa sem se zopet pridružil članski ekipi KK Rudar Trbovlje. KOLIKO ČASA NAMENIŠ KOŠARKI? Ravno toliko, da mi je vedno v užitek ter znova in znova izziv. KAKŠNI SO OBČUTKI OB PODELITVI NAZIVA KRALJ ULICE? SI MORDA PRIČAKOVAL ZMAGO? Takšno priznanje težko rečeš, da pričakuješ. Jaz ga nisem pričakoval. Zelja po zmagi je bila res velika. Zavedal sem se tudi svojih prednosti predvsem pa svojih slabosti. Izkoristil sem prve in očitno dobro prikril slabosti (smeh). Občutki po zmagi.... hja. Nepozabno, z eno besedo. SE UDELEŽUJEŠ TUDI DRUGIH TOVRSTNIH TEKMOVANJ? Že tretje leto zapored se z ostalimi prijatelji (Vajdič, Džombič, Košalin, Knaus, Zorko, Zagorc) udeležujemo državnega prvenstva v ulični košarki. In moram povedati, da zelo uspešno. Lanskoletni prvaki in 2 kratni podprvaki pač niso zanemarljivi dosežki. Drugače pa se z veseljem udeležimo tudi kakšnih lokalnih turnirjev in enostavno uživamo v košarki. BOŠ TUDI V PRIHODNOSTI OSTAL ZVEST KOŠARKI? Glede na to, kaj košarka nudi (telesni in čustveni razvoj) in koliko res nepozabnih trenutkov sem že doživel ob tej igri, ne vidim razloga, da ji ne bi ostal zvest tudi v prihodnje. Državno prvenstvo ulične košarke Tekmovanja za uvrstitev na državno prvenstvo potekajo tekom leta po večjih slovenskih mestih. Najboljši tekmovalci so povabljeni na Nike kletko strahu, kjer je najboljši okronan za »Nike kralja košarke«, prejme pa tudi nagrado v vrednosti 300.000 SIT Nike kletka strahu Prireditev v Sloveniji poteka že drugo leto zapored, v tujini paje tovrstna oblika igranja košarke že vsakdan. Igra poteka v kletki, kar naredi igro bolj zanimivo in privlačno, igralcem pa povzroči večjo stopnjo adrenalina. Z igro do 11 točk je dinamika igre med dvema igralcema ves čas na višku. Finalno tekmovanje, ki privabi največ gledalcev, poteka do 15 dobljenih točk. Pravilo igranja košarke v kletki je, da poteka po izločilnem sistemu z možnostjo napredovanja v repasažu; igralec z eno izgubljeno tekmo še vedno lahko nastopa v finalnem tekmovanju. Besedilo: IM. Slike: družinski album Gašperja Ovnika NE-VSAK-DANJE ---------------s ° O 1 :y o o £ E s >o 0 b 1 c. s "t/5 a. a o? o RAZMIŠLJANJA / KLEPETALNICA Veselica Sleherni človek se občasno rad sprosti na kakšni izmed različnih oblik zabav. Občasno veseljačenje razbije vsakdanjo življenjsko monotonost in daje nove razsežnosti življenju posameznika. Ena izmed oblik zabave je tudi veselica. Nekateri imajo veselice radi in se jih redno udeležujejo. Drugi pa se vsesplošnega ljudskega rajanja, ki se mu reče veselica, najraje izognejo. Preveč bučno se jim zdi vsesplošno ljudsko rajanje pa tudi prave vsebine ne vidijo v omenjenem načinu sproščanja. Hvala bogu, da nihče nikogar ne more prisiliti, da bi se udeleževal vseh zabav po vrsti. Ponavadi je odvisno od posameznika, katere izmed zabav se bo udeležil ali ne. Vedno pa ni tako. Veselica, ki se ji reče volitve, je vsiljena slehernemu prebivalcu, ki živi na območju, kjer se ljudem vsiljujejo oblasti željni posamezniki. Sreča v nesreči je v tem, da so te vrste veselice, s prizvokom posiljevanja okusa posameznika, del našega vsakdana le na daljše časovno obdobje, ponavadi vsake štiri leta. Predvsem nesreča pa se pokaže v dejstvu, da imamo več vrst volitev in na različnih nivojih. Saj veste, enkrat so to lokalne volitve, drugič spet gre spet za državnozborske volitve in še kaj bi se našlo. Tako se ponavljajo pogosteje, kot bi si človek želel in je sposoben prenesti nasilnega vstopa v njegovo zavest. Ob vsakih volitvah torej trpimo vsaj mesec ali dva in prenašamo vse mogoče oblike verbalnega posiljevanja naše zasebnosti. Začne se ponavadi zadržano in dokaj plaho, potem pa se agresivnost posameznih kandidatov iz tedna v teden stopnjuje in preide na koncu v prvi boj. Kandidati za končno zmago v večini primerov pozabijo na protikandidatovo dostojanstvo. Nase poskušajo volivce opozoriti z osladno glasbo, obljubami, kuhanjem golažev in drugih enolončnic, s kozarčkom pijače, stiskom rok mimoidočih in šarmom prisrčnega nasmeha. Vsesplošni videz kandidatov, ki želijo volivcem v predvolilnem času sebe prikazati kot borca za narodov blagor in na sploh nekoga, ki se zaveda, da se na listi ni našel zaradi sebe samega, temveč zaradi klica ljudstva, ki da potrebuje ravno njega kot najbolj sposobnega in poštenega med vsemi kandidati, ki nastopajo v predvolilni kampanji. Zadnji teden predvolilnega boja je vedno najbolj intenziven. Kandidati izvlečejo iz rokav najbolj skrite adute in izstrelijo serijo pljunkov na protikandidate. Seveda pa morajo biti pripravljeni tudi na zlivanje gnojnice po svoji glavi. Ostati morajo na videz neprizadeti, saj je vse le vsesplošna in množična veselica, ki mine. Tudi letos, ko imamo lokalne volitve v Sloveniji ne manjka predvolilnih veselic. Jaz se te vrste zabav ne udeležujem. Nasprotno, kolikor je mogoče se, jih izogibam. Poskušam se izogniti nasilnega posega v avtonomijo mojega razmišljanje. Na volitve pa hodim redno. Moj glas praviloma dobi kandidat, ki nastopa v človeški podobi vedno, v vsakdanjem življenju, ne pa tisti, ki je svojo osebnostno podobo prilagodil liku, všečnemu javnosti zgolj zaradi predvolilnega boja. Ne dovolim, da bi me zavedlo vzdušje veselosti ob spremljanju veselic s poceni vsebino. MeGsto ...ko hormoni podivjajo Najnovejše raziskave so pokazale, daje visok nivo hormona stresa kortizola, hormona nadledvične žleze, prava bomba in vzrok za celo vrsto zdravstvenih problemov, vključno z debelostjo in boleznijo srca in ožilja. Prenapolnjen urnik, družinski prepiri, kopica neporavnanih položnic, propadle počitnice...vsakdanji problemi povzročajo stres, ta pa v nadledvični žlezi sprošča vse več kortizola , ki povzroča anksioznost, debelost, depresijo, slab spomin in bolezni srca. Nedavno je dokazano, da stres ni edini vzrok za nadležen kortizol. Dobimo ga lahko tudi, ko gre v življenju vse kot po loju. In to bi bilo? Vnetja! Telo v vsakem vnetju vidi nevarnost in reagira z veliko količino kortizola. Kaj storiti? * Odpovedati se živilom, ki so krivci za različna vnetja. Pa naštejmo: soda, panirana in pražena hrana, krekerji, čips, keksi, predvsem škrobni izdelki. Nadomeščajo jih lahki proteini, sadje, zelenjava, stročnice in žitarice. Če to upoštevate in koristite 85 odstotkov proti vnetnih živil in 15 odstotkov priljubljenih »grehov«, se bo v trenutku zmanjšal nivo kortizola v krvi za 14 odstotkov. * Pokličite minerale na pomoč. Če vam je življenje prepolno stresnih situacij, si skušajte pomagati s kalcijem, magnezijem in cinkom. Ti minerali pomirjajo, zmanjšujejo vnetja in krvni tlak, a vse to bo vpliva tudi na količino kortizola. Na žalost kar 80 odstotkov ljudi na svetu uporablja premalo teh mineralov. Najbolje bi bilo 1.000 mg kalcija, 400 mg magnezija in 15 mg cinka. * Zdravite se z ledom. Če pripadate množici tistih, ki se vsakodnevno borijo proti bolečinam v mišicah in sklepih, verjetno kar naprej uživate neka zdravila. Velika napaka! V preteklosti je bil led tisti, kije preganjal bolečino. Analgetiki povzročajo zvišanje kortizola in želodčne težave. Bolečino je treba umiriti z acetaminofenom in v obdobju štirih tednov po 20 minut dvakrat na dan, hladiti boleče mesto z ledom. * Priznajte vsem, kakšne težave imate. Pravzaprav ne vsem, vsaj nekomu in lažje vam bo. Dokazano je, da ljudje, ki lahko potožijo prijateljem znižajo količino kortizola tudi za 400 procentov za razliko od tistih, ki vse najraje zadržijo zase. Vaše telo bo pokazalo rdečo luč, ko bodo stresni hormoni izzvali zmešnjavo v vašem telesu. Če na naslednje trditve najmanj trikrat odgovorite z DA je stres že vaš spremljevalec. * Pogosto stiskam in škripam z zobmi, tudi pri spanju. * Grizem nohte ali svinčnik. * Večkrat imam vročino ali neko glivično okužbo. * Moji spremljevalci so: razdraženost, slaba volja, občutek izgubljenosti. * Ne morem se znebiti želje po sladkarijah in nezdravi hrani. * Napihuje me, imam slabo prebavo ipd. * PMS je neprijeten in boleč. * Imam krče, bolečine in slabost v mišicah. * Zdi se mi, da sem večkrat in dlje bolna kot drugi. * Imam navado, da se mrščim in stiskam obrvi. * Diham hitro in plitko. * Kar naprej sem utrujena. * Glava me boli vsaj enkrat tedensko. * Pozabljiva sem in težko se zberem. * Počutim se, kot, da me je povozil vlak. * Jem, tudi če nisem lačna ali pa izpuščam obroke. * Ne morem zaspati brez kozarčka žgane pijače ali uspavala. Drage moje, ukrepati bo treba!!! Stanislava OGLASI lil 11!! t 11A E KDAJ? V nedeljo, 22.10.2006 od 9. ure dalje KJE? Travnik pri Deponiji premoga Lakonca V sodelovanju z Avtomodelarsko zvezo Slovenije smo pripravili off-road tekmo avtomodelarjev v Trbovljah, ki bo štela za državno prvenstvo. Oglejte si, kako delujejo pomanjšane različice avtomobilčkov v razmerju 1:6 in 1:8. Gre za prvo tovrstno tekmovanje v Trbovljah, zato ne zamudite priložnosti za res pravo adrenalinsko doživetje! MD NITROINFECTED TRBOVLJE in ZASAVC