10 V časih, ko se vse šteje in meri, je po- membna tudi številčna ocena vrst, prisotnih v nekem koščku narave. Če lahko med temi pokažemo na peščico resnično redkih in ogroženih vrst, je naše sporočilo javnosti podčrtano. Če pa vse to stisnemo še v dogodek, ki bi mu lahko rekli »koncentrat raziskoval- nega tabora«, še toliko bolje. Podobno idejo, kot smo jo gojili in razvijali v zadnjih nekaj desetletjih z biološkimi raziskovalnimi tabori, so v tujini že primerno zgostili in ji dali malce mili- tantno ime »BioBlitz« ali bolj prijazno tudi »Biodiversity Day«. Dogodke pod tem imenom od leta 1996 dalje tako organizirajo že v številnih državah po svetu. Eden teh je z imenom Natura v 24 urah – BioBlitz Slovenija potekal 19. in 20. maja 2017 v Dragi pri Igu. Osnovna ideja BioBlitza je popolnoma preprosta: v enem dnevu (24 urah) na omejenem območju popisati čim večje število vrst. Na to osnovno idejo je mogo- če navezati še več drugih, pogosto nelo- čljivo povezanih: › dokumentiranje flore in favne – dogo- dek uporablja metode, kakršne so sicer v rabi za posamezne skupine rastlin, gliv in živali, rezultati pa tako postane- jo del širšega znanja; › iskanje in določanje težko določljivih skupin organizmov – šele intenzivno terensko delo nam razkrije tudi »trofe- je«, skoraj vedno pa se zanimive najd- be skrivajo v taksonomskih skupinah, ki so slabše proučene; › strokovno delo – rezultati so sami po sebi uporabni tudi za strokovno delo, na primer v naravovarstvu, hkrati pa lahko javnosti pokažemo, kako nek strokovnjak dela na terenu; › opozarjanje na lokalno biotsko pe- strost – na podlagi rezultatov javnost usmerimo v bližnjo naravo, hkrati pa oblikujemo zavest o tem, da je narava lahko tudi na domačem pragu; › srečanje z raziskovalci – javnost ima možnost opazovati raziskovalce pri de- lu v naravi, da lahko vidijo tudi znan- stvenike brez belih halj; › uživanje pri delu v naravi – s pretira- nim poudarjanjem te ideje sicer lahko pride do festivala, ki osnovnemu cilju ne more več slediti. Temu bi gotovo lahko dodali še: › izobraževanje – predvsem za manj izkušene terence je delo pod mentor- stvom strokovnjaka nenadomestljivo, lahko pa gre tudi za sodelovanje in izo- braževanje širše javnosti; › druženje – predvsem gre za druženje terenskih raziskovalcev različnih inšti- tucij, skupin in stažev. Ideja o izvedbi tovrstnega dogodka je za- čela postajati meso, ko se je nekaj pred- stavnikov bioloških NVO začelo ukvarjati s sodelovanjem pri prijavi projekta na razpis MOP, katerega nosilstvo je pre- vzelo Herpetološko društvo. Projekt pod imenom Invazivke nikoli ne počivajo je imel očitno druge poudarke, a kot eno od nalog v okviru projekta smo predvi- deli tudi akcijo Natura v 24 urah. Vsebin- sko smo si pod tem predstavljali klasični BioBlitz. Projekt se je pričel izvajati jeseni 2016. Kakega pol leta pred načrtovanim dogodkom smo se začeli bolj namensko sestajati in oblikovati načrt akcije. Poleg formalno sodelujočih pri projektu smo k sodelovanju nameravali povabiti čim širši krog strokovnjakov za različne ta- ksonomske skupine iz vse Slovenije, kar nam je z doseženo številko 118 aktivno sodelujočih na koncu tudi uspelo. Ne le Natura v 24 urah – BioBlitz Slovenija Besedilo in foto: Nejc Jogan Naraščanje števila podatkov in vrst v zbirki v času akcije BioBlitz Slovenija in nekaj nadaljnjih dneh (vse 2017). Dve od običajnih vrst na območju: dišeča boljka (Anthoxanthum odoratum) s 13 podatki in na njej navadni modrin (Polyommatus icarus) z 12 podatki. Nekaj rekorderjev v pogostnosti je imelo čez 20 podatkov. 6.000 5.000 4.000 3.000 2.000 1.000 0 19. 5. 20. 5. 21. 5. 22. 5. 23. 5. 24. 5. Število taksonov Število podatkov 11 število sodelujočih posameznikov, tudi število ustanov in organizacij, iz katerih ti posamezniki prihajamo, je za slovenske razmere odlično. Ker smo se odločili akcijo izvesti na ob- močju znotraj omrežja Natura 2000, ki naj bi bilo zaradi enostavne dostopnosti še blizu Ljubljane, je bila izbira obrobja Ljubljanskega barja pravzaprav pričako- vana. Pestrost habitatnih tipov smo do- segli v dolini Drage pri Igu, v kateri so nekateri ribniki stari že več kot 250 let, med njimi pa se nahajajo različni drugi ti- pi mokrišč ter na pobočjih na karbonatni podlagi dobro ohranjeni gozdovi in kak travnik. O dovoljenju za akcijo smo se do- govorili s Krajinskim parkom Ljubljansko barje (KPLB), ki je seveda tudi zelo zain- teresiran za vse zbrane podatke. Za ope- rativni center akcije so nam lovci prijazno odstopili odlično opremljeno lovsko kočo prav v sredini območja, celoten servis zbiranja, urejanja in obdelave podatkov pa je prevzel Center za kartografijo favne in flore (CKFF). Ta je poskrbel za ekipo, ki je vse popisovalce servisirala 24 ur akcije in ki je tako omogočila, da smo imeli prve surove rezultate na podlagi skoraj 3.500 zbranih podatkov za več kot 1.200 vrst na voljo že pol ure po koncu akcije. Na CKFF smo že pred akcijo pripravili tudi razde- litev dveh in pol kvadratnih kilometrov območja na nekaj čez 40 poligonov, ki so predstavljali mrežo za enostavno locira- nje najdb in načrtovanje sistematičnega kartiranja. Zaradi specifike vzorčenja je nekaj skupin začelo z delom že v dneh pred dogodkom (npr. nastavljanje pasti), druge so bile v glavnem aktivne v času akcije, tretje bodo za obdelavo vzorcev potrebovale še dneve resnega dela pod mikroskopi in lupami. Končne rezultate akcije tako nameravamo predstaviti jese- ni, ko si lahko obetamo kar kakih 1.500 zabeleženih vrst. Težko rečemo, ali je to veliko ali malo, saj primerljive akcije do- slej v Sloveniji še ni bilo. Če pa rezultate primerjamo s podobnimi akcijami v tuji- ni, smo gotovo lahko zadovoljni, saj je me- ja tisoč vrst redko presežena. Operativno se je aktivnost organizatorjev stopnjevala zadnjih nekaj tednov pred dogodkom, ko je bilo treba preveriti vse potrditve udeležbe, pripraviti majice za sodelujoče, narediti načrt za prehrano in pijačo, na tiskovno konferenco ob koncu akcije povabiti novinarje in zainteresira- no javnost itd. Nekaj ur pred začetkom je bila ekipa na mestu in registracija priha- jajočih popisovalcev je gladko stekla, prav tako pa je bilo ves čas na voljo kaj za pod zob in za potešitev žeje. Izpolnjeni popi- sni listi so začeli prihajati po nekaj urah in dotok se do konca akcije ni ustavil. Po nenavadnem spletu okoliščin smo ak- cijo prostorsko in časovno uskladili z de- lavnico mednarodnega projekta BidRex, katerega slovenski partner je Nacionalni inštitut za biologijo. Vsebinsko in geo- grafsko sta bila namreč naš in omenjeni projekt dovolj povezana, da se je ciljna publika v veliki meri prekrivala, sodelo- vanje na bolj teoretični delavnici v okviru projekta BidRex pa se je po napornem te- renskem delu v petek zvečer kar prileglo. In še bolj izdaten piknik za sodelujoče. Vreme nam je odlično služilo, saj je bilo v petek še pretežno sončno, noč je bila še suha ter ne prehladna, oblačna sobota pa nas je z drobnim pršenjem okoli pol- dne postopno prignala s terena, da smo nekoliko prej oddali popise in s tem olaj- šali vnos podatkov v zbirko. V stopnje- vanem dežju nas ni prav veliko ostalo do tiskovne konference ob zaključku akcije, vremenski razlogi pa so verjetno odgnali tudi kaj več obiskovalcev. Poleg dveh do- mačinov iz Drage sta nas tako obiskala le Janez Kastelic, direktor KPLB, in Karin Gabrovšek kot predstavnica Zavoda RS za varstvo narave. Z nekaj novinarji pa smo bili v navezi pred dogodkom, med njim in po njem. In kako naprej? Vsem sodelujočim smo se zahvalili za sodelovanje. V nadaljnjih dneh bo vsak dobil svoje urejene podatke iz zbirke, da jih še enkrat preveri in spo- roči morebitne popravke. Do septembra pričakujemo še nadaljnje podatke iz do- ločanja zbranega materiala. Ekipa orga- nizatorjev se bo še pred poletjem sestala, da uradno oceni akcijo, zbere izkušnje in jih preoblikuje v napotke in ideje za orga- nizatorje podobnih akcij v prihodnje. Vsi pa se verjetno strinjamo, da take akcije potrebujemo. Razlogov za to je veliko, že v zgoraj omenjenih ciljih jih najdemo do- volj, a nikakor ne vseh. Torej: naj BioBlitz postane tradicionalen! Več kot polovica udeležencev akcije ob koncu prvega dne, 19. maj 2017. Delovni utrip: določevanje, vnos podatkov ...