Ljubljana, sobota, 2. avgusta 1924 Poštnina pavšaflnma. Cena 2 Din [gfaaja ob 4 sjutrpj. Stane mesečno 20-— Din sa inozemstvo SO— , neobvezno Oglasi po tarifu Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon St. 72. evnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uprarništro: Ljubljana, Prešernova ul.it 54. Telet, it 36. Podružnici t Maribor, Barvarska nL It Celje, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekot. uvoda štev. 11.842. Ljubljana, 1. avgusta. Iz Beograda prihajajo že v prvih dneh klerikalno-radičevske vlade vesti, ki so celo nas iznenadile, ki poznamo v dno duše te nasprotnike. Prej nego se je moglo pričakovati, so se gospodje začeli razkriakavaH in so s tem proti sebi obrnili tudi oni del javnosti, Id je zaradi ene ali drage poteze radikalne stranke bil nezadovoljen 3 prejšnjo vlado. «Politika» n. pr., ki ie nasprotovala prejšnjemu režimu in delala pot novi vladi, se je v prvih dneh razočarala nad njo in ljuto naskakuje novo vlado. In znani g. Rankovie. na katerega so toliko nade stavili od klerikalne strani, se naenkrat v svoji ^Smotri* srdito zaganja v Davidovi-čevo vlado. Kakor tuš je vplivalo izzivanje, da je postavljen na čelo prosveti dr. Korošec, ki se norčuje iz narodnega edin-stva, zdaj pa je nanj položil prisego. Imenovanje g- Spaha za finančnega ministra je sodu izbilo dno. Mi še preteklo 24 ur, že so prišli Da dan novi anetiti. Apetiti gladnih. ki so toliko kričali nad korupcijo: Vsako ministrstvo naj dobi po enega do dva državna podsekretarja, t. j. drugega ministra! Podsekretarje dobe saobraeaj. prosveta, agrarna reforma, notranje, ki dobi poleg tega še novega pomočnika, dalje pravda, poljedelstvo in finance, kamor pride g. Šečerov, ki lahko svojo ogledalo čita v zadniih dveh letnikih «Šlovenca». Vladni blok, ki šteje 75 poslancev, bo imel čer 30 ministrov, podtafnikov in pomočnikov... Ivako naj se nazivlia to zlorabljanje državne Warajne? Nova vlada se naziva režim «pravicr in pomirjen ja». Dopustila pa je velike izgrede v Zagrebu in v Vrnkovcih, kjer so republikanci vpričo policije prisegali aosveto razI>OTniškemu Beogradu^ in nosili tablo z napisom: «Smrt Pribiče-vien». Pripravlja razpust narodnih društev. Kar je prej preklinjala, zdaj blagoslavlja. V Novem Sadu so včeraj zapečatili komunistične sindikate, in komunistična budala. ki so klerikalcem pomagala k vladi, sedp po zaporih. da jim tačas morejo klerikalci odjesti pristače. Nova vlada je pokvarila celokupni industriii in milijonom, ki žive v zvezi z njo. zlasti delavstvu, poslednjo nado na. izboljšanje mezdnih razmer. na oživ-Ijenie delovnega trga. Nova carinska tarifa ie odložena in s tem odnada priložnost za delo. ki se je vsled nje moralo razviti. Danes v naiveejem delu države uradniStvo ni dobilo plač. Pen-ziionisti. ki so po odredbi prejšnje vladne morali r.reieti 1. avgusta predujem ua poviišek dravinjskih dnevnic, so zopet odloženi vsaj za mesec dni. Da« cene žitu zopet padajo, uporabljajo špekulanti trenutek državne slabosti, da nečiiveno zvišujejo cepp zlasti kruha in glavnih ljudskih živil. Ob teh pojavih je Taznmljivo. da proti Davirlovičev; vlad! raste v vsej državi elementaren odnor. Laž je sicer, če škofov list piše, da se vrši kak razgovor o fužin med radikali in samostojnimi demokrati. Res jia je. da je radikalna stranka zepet popolnoma edina, edin pa ie tudi ves nacionalni blok. ki srn vodita g*r. Pa~ie in Pribičevie. Bloka.ši so mislili, da bo pred njimi padlo vs-e na kolena. A vsak dan njihove vlade utrjuje narodne vrste in niih edinost v boju za skupne ideale. Fraukovska ^Hrvatska Misao* primerja Davidovičevo vlado r mehurjem od mila. mi pa nrapmo, da se bo ta mehur kmalu sam od sebe razpočil. Pogafasia za novo posodilo v Srdita borba za portfelje DA SE ZADOVOLJI AMBICIJAM. SE OSNUJE OKROG 20 MEST DRŽAVNIH PODTAJNIKOV IN POTOČNIKOV. - NEPRIJETNOSTI G. DAVIDOVIČA. Beograd. 1. avgusta, r. V vrstah vladi-nih pristašev je nastala prava dirka za različna mesta. To vprašanje še ni rešeno. Poslanci razburjeno zahtevajo za sebe vsa mesta podtajuikov in ne dovoljujejo, da bi bila na ta mesta imenovane nepolitične osebnosti. Tudi v samem demokratskem klubu je naletel g. Davidovič v tem pogledu na velike težkoče. Število ministrskih kandidatov je bilo nenavadno veliko. Vsak član kluba misli, da ima dovolj zaslug, da bi dobil ministrski portfelj. Razen tega so poslanci zelo nezadovoljni tudi z veliko ambicijo in nenasitnostjo svojih zaveznikov. G. Davidovič je imel velike težkoče, da je zadevo vsaj navidezno uredil. Da bi se mogli zadovoljiti vsi kan-didntje, se bo osnovalo pri vsakem mini- strstvu po eno državno podtajništvo, v nekaterih ministrstvih pa še več podtajni-štev. Tako mislijo davidovičevei tudi kontrolirati svoje zaveznike, v katere nimajo velikega zaupanja. Zanimivo je, da je g. Svetozar Gjordje-vič odklonil imenovanje podtajnika v ministrstvu prosvete in morda bo imenovan na to mesto dr. Momčilo Ivanič. Po informacijah vašega dopisnika bo imenovan v ministrstvu ver za državnega podtajnika poslanec g. Todor Božovič. Jutri prispe v Beograd naš poslanik v Sofiji g.' P.akič. Izgleda, da je g. Rakič sprejel ponudbo mesta pomočnika v zunanjem ministrstvu. Govori se, da bo imenovan za novega šefa tiskovnega urada prejšnji upravnik beograjskega Narodnega Pozorišta g. Milan Grol. beli vladi glavo VI ADNE STRANKE S STRAHOM PRIČAKUJEJO SEJE PARLAMENTA. - RADIČEVA PODPORA JIM ŠE NI ZAGOTOVLJENA. pri razdeljevanju zemlje. 5.) Podpiranje nemških gospodarskih institucij. 6.) Vsaj en nemški načelnik v ministrstvih za vere Beograd, 1- avgusta, p. Tekom današnjega dne ni bilo razen seje vlade in seje ukaznega odbora ministrov nobenega važnega dogodka. Minister policije g. Na-stas Petrovič je izjavi! Vašemu dopisniku, da ukaz o imenovanju novih velikih županov še ni podpisan. Vsa javnost živi v prepričanju skupščinske seje. za katero vlada veliko zanimanje. Priprave se vrše z obeli strani. Izgleda, da bodo prve seie parlamenta nenavadno burne. V vladnih krosih povzroča velike skrbi, ker še niso razčiščeni odnosi v vladni večini. Grupa vladne večine še ni defini-tivno regulirala svojega razmerja do radičev čev in se plaši, da se radičevci ne bi izneverili. in prosveto. 7.) Služenje nemških vojaških novincev v kullurnejših krajih. VLADA IN KOMUNISTI. Novi Sad, 1. avgusta, r. Policija v No= vem Sadu jc razpustila vse tamošnic sin* dikatc neodvisne delavske stranke (ko* munistov) in njene prostore zapečatila. MINISTRI NA POTU. Beograd, 1. avgusta, p. Iz Strumice je dospel minister trgorine in industrije g. šumenkovič in bo sprejel jutri ob 10. novinarje, da iih obvesti o požaru v Stni- Beorrad, i. avgusta, r. Vlada je v tež- mici. Nocoj sta, odpotovala v Ljubljano fcih skrbeh, kako in kaj bo z Radičem, ki se pripravlja na povratek v našo kra- ljevino. Vlada, ki brez radičevcev nima Marinkovic, da poroča kralju o zuua- dr. Korošec in prof. Vesenjak. Jutri odide na Bled zunanji ministei dr. Voja Newyork, 1- avgusta, s. Tukaj so vzbudila pozornost pogajanja, ki se ravno vrše med Jugoslavijo in ne\vyorškimi finančnimi krogi za izplačilo 3 do 5 rnili-icnov dolarjev posojila za kratko dobo, k'' hi služilo za gradnjo železniške proge v Split Pogajanja se splošno smatrajo kot značilen znak novega stališča ameriških bankirjev glede denarnih posojil v Evropi, istočasno pomenijo ta pogajanja značilno spremembo stališča Amerike napram Jugoslaviji, ker svoječasno razpisano posojilo 100 milijonov dolarjev, od katerih je bilo izplačanih samo 15 milijonov ni uspelo. Ker so se v aprilu t. 1. pogajanja glede fundacije jugoslovanskega dolga napram Ameriki končala z odgo-ditvijo, tolmačijo to dejstvo vplivni bankirji tako, da bi sedanja pogajanja glede gradnje železniške proge utegnila znova Imeti za posledico pogajanja o državnem dolgu Jugoslavije. jutri prične izhajati MPater Kajetan"! večine, bo morala izpolniti ta prvi pogoj radičevcev, ako hoče imeti njihovo podporo. Radičevci zahtevajo ustavljanje sodnega postopka proti Radiču, ki se nahaja, v{n Dragutin PeCie ie podpis „kaz, s katerim je odpuščenih v njegovem ministrstvu 20 uradnikov. njem položaju. PERSEKUCIJE URADNIKOV. Beograd, 1. avgusta, r. Minister gradje- kakor znano v preiskavi radi veleizdaje. O tem piše današnje Današnja vlada bi najrajše videla, da ostane g. Radič tudi dalje v inozemstvu, radičevci pa, da jo v parlamentu podprejo. Povratek Radičev v državo bi samo pospešil padec vlade. Za sedaj še ni končno rešeno vprašanje Radičevega povrat-ka, poskuša se najprej sondirati, da Radič vendar ostane nekje za mejo ic zato še ni rešeno niti vprašanje parlamentarne podpore od strani radičevcev. ODLAGANJE DELA V NARODNI SKUPŠČINI. Beograd, 1. avgusta, r. Vlada namerava narodno skupščino čimpreje odgoditi. Šele v drugem izrednem ali pa celo v rednem zasedanju skupščine namerava predložiti zakon o invalidih in zakon o reviziji uradniškega zakona. Danes je vlada, določila odbor pri ministrstvu pravde, hi naj izdela načrt za to revizijo. V odboru so: Trundjelič, pomočnik ministra pravde, Lazarevič, načelnik v notranjem ministrstvu, V. Petrovič, kasači j-ski sodnik. Te dni bo imenovan tudi odbor za revizijo invalidskega zakona, ki je bil že po prejšnji vladi predložen narodni skupščini. Predsednik vlade je zahtevni od predsednika narodne skupščine, da mu vrne ta zakonski načrt, na proučevanje. SPAHOVCI ZAHTEVAJO ZA PLAČILO STOMILIJONSKE SVOTE. Beograd, 1. avgusta, p. Kakor izve vaš dopisnik je postavil g. Spaho med dragimi tudi pogoj za vstop v vlado, da mu dovoli g. Davidovič materijalno osigura-nje vseh listov njegove stranke. Razen tega je g. Spnho zahteval, da se izplača za asre in bege 80 milijonov Din haka. G. Davidovič tega predloga dosedaj Se ni sprejel. Ker pa Spahom v tem oziru neprestano pretijo je verjetno, da bo g. Davidovič moral sprejeti njihove zahteve. Spaho je baje prevzel resor ministrstva financ samo radi tega, da bi osigu-ral izplačilo gorenjih zahtev. NEMŠKE ZAHTEVE. bilo konžnoveliavnih sklonov. Beograj Beograd. 1. avgusta, r. Glavne nemške ;ski tisk sporoča člane?, da bo imenovan zahteve, katerih izpolnitev smatrajo kot za veb'k~ra župana v Zagrebu bivši Zakaj zahteva Bolgarija povišanje armade POROČILO DR. MARINKOVICA MINISTRSKEMU SVETU. - JUGOSLAVIJA ODKLANJA BOLGARSKO ZAHTEVO. Beograd, 2. avgusta, n. Minister zunanjih del je poročal na današnji seji ministrskega sveta o zahtevi bolgarske vlade, da more povečati kontingent vojske. Kakor smo že javili, je zahtevala bolgarska vlada preko medzavezniške komisije v Parizu, naj bi se dovolila mala korektura neuillyske mirovne pogodbe v tem pogledu, da bi mogla povečati kontingent svoje vojske za 6 tisoč mož. To silo da potrebuje v borbi proti komunistom. Med tem pa je Bolgarska že itak prekršila mirovno pogodbo. Mesto 20.000 mož, ki jih ima pravico imeti pod orožjem, ima Bolgarija preko 40 tisoč mož, neračunajoč makednnstvujušče. Z motivacijo komunistične nevarnosti vrši bolgarska vlada prosto prevaro. Dočim je lansirala v svet 1 vest, da je Todor Aleksandrov odšel v Moskvo, se je nedvomno ugotovilo, da je bil Todor Aleksandrov ves čas v Sofiji ali v Petriču. Angleški poslanik v Sofiji je poslal svoji vladi poročilo, v katerem javlja, da v Bolgarji ni nobene opasnosti pred komunisti, temveč da so to samo izmišljotine vlade. Vlada g. Cankova je sicer res v zelo težkem položaju, toda ne radi komunistov, ampak radi narodnih mas, ki so izgubile vse zaupanje v vlado in vedno ostreje nastopajo proti njej. Zato je vlada zahtevala povečanje vojske, da bi na ta način osigurala svoj režim. Naša vlada je na današnji seji sklenila, da odbije zahtevo bolgarske vlade in da ne pristane na povečanje bolgarske armade. Pred končnim sporazumom v Londonu DANES BO TRETJA PLENARNA SEJA^KONFERENCE._ ERANCO SKI POSREDOVALNI PREDLOG ODOBREN. - POGAJANJA Z NEM CI SE ZAČNO V TOREK. London, 1. avgusta, s. Diplomatski poročevalec «Westminster-Gazette» poroča, da so strokovnjaki odobrili načrt prvega odbora, ki odstranjuje glavno oviro za realizacijo nemškega posojila. Pariz, 1. avgusta, s. Posebni poročevalec «Matina» poroča, da se vrše ofici-ozna pogajanja Francije in Anglije, ki naj bi dosegla, da Anglija ne odstrani prej svojih čet iz koliuskega ozemlja, dokler Francija in Belgija ne storita istega v Poruhrju. To bi se moglo zgoditi šele eno ali dve leti po udejstvitvi Dawesovega načrta. Listi soglasno ugotavljajo, da znači včerajšnji dan konference v Londonu po-membe uspehe za Herriota, ki kljub težkemu boju, ki ga je moral izvojevati, nikakor ni žrtvoval pravic in interesov Francije. Vsi listi naglašajo pomirjevalni duh, ki ga je dokazala Francija v-teku kočljivih pogajanj, in dajejo izraza upanju, da je na podlagi francoskih predlogov sporazum na konferenci neposredno na vidiku. Tretji odbor je danes zopet povzel svoje delo. Razpravljal je o razsodišču, ki ga predvideva francoski predlog. Jutri ob 11. dopoldne se vrši plenarna seja konference, ki bo razčistila vsa viseča vprašanja, ker sta Macdonald in Herriot trdno odločena, konferenco brez nadaljnega zavlačevanja zaključiti. London. 1. avgusta, j. Dnevni red ju> trišnje plenarne seje londonske konfe* renče ie sledeči: Poročilo prvega odbo= ra, poročilo tretjega odbora, poročilo in* tcrpretacijc juristov in sprememba Da= vesovega načrta, dočim ostane v veljavi besedilo povabila za Nemčijo. Po današnji plenarni seji se bo konfe* renca nekoliko odpočila, vsled česar je prva seja z Nemci začasno določena za torek dopoldne. Le nekaj strokovnjakov bo med tem imelo razgovore z zastopni* ki angleškega vojnega ministrstva o vpra šanju železnic v Porenju in o pogojih izpraznitve Poruhrja. London, 1. avgusta, j. Ramsay Macdo» nald. se je danes zvečer odpeljal v Che* quers na kratek oddih za jutrišnjo ple* narno sejo konference, ker je bilo na se= ji angleške dclegacije ugotovljeno, da je bil prvi del konference glede sporazum« med zavezniki uspešno zaključen. Razprave v tretjem odboru so trajale od včeraj opoldne s priključkom današ* nje popoldanske seje do danes zvečer. Načeloma jc šlo za vprašanje, da se rc» šijo nasprotja med francoskim in amcri< škim naziranjem o prizivu proti odloč* bam transfertnega odbora, ki naj dobi pravico ustaviti nemška plačila zavezni* kom, ako bi bila vsled njih ogrožena fi* nančna življcnjazmožnost Nemčije. Fran coski strokovnjaki so pri posvetovanjih glede formule o razsodišču izjavili, da se uveljavi francoska koncesija, po kateri se v zadnji instanci odloča posebno raz* sodišče o nemških neizpolnitvah, samo tedaj, če se načelo stranke razsodišča nc prizna samo v vprašanjih neizpolnitev, ki zanimajo predvsem angleške in ameri« ške finančnike, temveč tudi glede odlo» čitev transfertnega odbora. Ameriški za« stopnik Logan je opetovano posegel v debato ter izjavil, da bi bilo treba trans* fertnemu odboru popolnoma zaupati ali pa sploh zavreči Dawesov načrt, v ka* terem je transfertni odbor nenadomest< ljiv faktor Končno je posredoval belgij« ski zastopnik. predpogoj za podpiranje vlade, so: 1.) Cerkveno-šolska avtonomija s pravico ban dr. Trmislav Tomlienovič ali pa dr. Iva.n Lorkovič. ki ima več izgledov ustanavljanja konfesionalnih nemških j ker sra pobira io radičevci. 7a subotf osnovnih in srednjih šol, ki bi se nahaja-: Sk«»a velikega žnrana bo menda imelo pod upravo nemškega cerkveno-šol- j novan demokrat dr. MPivoj- Ponovič. skega sveta, vzdrževala pa bi jih država. za suhe-ti^kesa me>tne4, London izplačilo 368.3 do 371.3. ček 368.1 do 371.1, New-York kabel 83.125 do 84.125, ček 83.2 do 84.2, Pariz 422.5 do 427.5, Praga 24G.3 do 249.3. Stockholm 0 do 2230, Švica 1554 do 1564; valute: dolar 82.25 do 83.25. aK 0.117 do 0.119. belgijski franki 0 do 375. Kč 0 do 246. lire 359.5 do 362.5; efckii: bančni .papirji: Primorie 70 do 80. Trgo 33 do 34. Hrvatska 40 do 42, Eskomptna 122 do 125, Kreditna Zagreb 123 do 125. Hipo 63 do 65, Jugo 111 do 114, Praštediona 915 do 920, Etno 122 do 124. Srpska 139 do 141; industrijski papirji: Eksploatacija 113 do 129. Dubrovačka 0 do 740. šečerana 9S5 do 990. Isis 75 do 85, Narodna šumska 77 do 82.5, Niha g 0 do 89. Gutmann 770 do 785. Slaveks 275 do 280. Slavonija 92 do 94. Split 1000 do 0, Strojne 150 do 0. Trbovlje 490 do 500. Vevče 0 do 140; ' državni papirji: 7 odst. posojilo 64 do 65, Vojna škoda 120 do 121. BEOGRAD. Tendenca mirna. Promet srednji. Nekaj več se je trgovalo v devizi na Prago. Blaga je bilo dovolj. Tudi Narodna banka je intervenirala. Tendenca po borzi mirna. Notirale so devize: Dunaj 0.1183 do 0.1184, Bruselj 386 do 387. Budimnešla 0.10^5 do 0.11. Buka- rešta 36 do 36.5, Ženeva 1555 do 1559, London 369 do 369.75, Milan 363.2 do 363.5. Ne\v-York S3.75 do 83.85. Pariz 425 do 426. Praga 246.6 do 246.9, Solun 143 do 146; valute: dolar 82.6 do 83. mK (srednji tečaj) 0.105, lire 0 do 365; termini: Milan za 20. t. m. 363.5. London za 15. t ra. 370, Praga za 31. t. m. 246.25; efekti: 7 odst. posojilo 67 do 67.5, 4 odst agrarne ponudbe 26. Vojna škoda 132.7. CURIII: Beograd 6.425, New-York 538. London 23.70, Pariz 27.15. Milan 23.25, Praga 15.90, Budimpešta 0.0069, Bukarešta 2.35, Sofija 3.90, Dunaj 0.007575. TRST: Beograd 27.55 do 27.75, Dunaj 0.0322 do 0.0332. Praga 68.40 do 68.80, New-York 23.075 do 23.175, dinar 27.6G do 27.80. 20 zlatih frankov 88.50 do 89. uradni tečaj zlate lire 446.53. DUNAJ: Devize: Beograd 848 do 852, Milan 3074 do 3086. New-York 70.935 do 71.185. Praga 2103 do 2113. valute: lire 3085 do 3105. dinarji 844 do 850; efekti (v tisočih aK): jugoslovanski papirji: Hipo 50. Jugo 90. Trbovlje 415. Zenica 970, Slavonija 78, Šečerana 808, drugi papirji: Donava-Sava-Jadran 436.2, Bank-verein 111, Anglobank 196. živnostenskž 816. Alpine 366. Skoda 1270. BERLIN: Beograd 4.99, Praga 12.38, London 18.455. NEW-Y0RK: Beograd 119.50, Pariz 515, Curih 18 61. Rim 433.25. Dunaj 0.1412. Budimpešta 0.13. Praga 295.50. LONDON: Beograd 370, Rim 101.175. Praga 148.25. TRAMVAJSKA NESREČA V TRSTU. Trst, L avgusta, e. Nocoj okrog 18. sc je zgodila na najprometnejšem mestu Trsta na križišču ulic pred kavarno Fabris težka nesreča. Na tem mestu se namreč križajo tramvajske črte in je avtomobilski promet največji. Med dvema križajo-čima se tramvajskima vozovoma ie hotel preiti 441etni delavec Anton Vidau iz Trebč. V istem trenotku pa je privozil mimo avtoomnibus proge Trst-Barkole, podrl moža na tla in mu odtrgal srlavc Pisa rna demineijantov reaktivirana KAKOR PRED 10. LETI. POSLUJE TUDI DANES PRI TAJNIŠTVU DR. KOROŠČEVE STRANKE POSEBNI ODDELEK ZA PERSEKUCI-JE NACIONALNIH SLOVENCEV. Pred desetimi leti je SLS v okrilju [dolžnosti vzorno. Bvojega tajniStva imela privatno Spi-1 Režim hoče postopati po prekem Jonažno pisarno, ki je stala ob strani sodu. Najprej treba odsekati glavo, po-avstrijske soldateske in policije, denun- tem šele naj se vrši preiskava, ce je . . J . , * _.. i._s T.-. lc mnmln in r.n- avstriiske soldatesise nt policije, aenuu- iciu seic naj sc ^ r a.™™ s.j... m « - ■ ■ cirala nacionalne Slovence ter jih go-jkdo kaj zagrešil. To je morala m po- v.0v, srbofilov. liberalcev, svobodomisle-nila v ječe in kot politično sumljive : stenje federalističnih _režimovcev._ Isti študentov in drn-ih veleizdamikov. (p. v.) tirala na eksponirana mesta v strelske jarke švabske vojske. Sedaj ob desetletnici je SLS zopet ^tvorila špijonažno in denunciiantsko pisarno zoper rodne slovenske brate. postopek za uveljavljenje »pravice*, kakor so ga pred desetimi leti nad Ju-gosloveni vršili avstroogrski trinogu Ali motijo se pri SLS, ako mislijo, da bodo tudi v Jugoslaviji tako ne- pisarno zoper rodne siovensKe oraie. ----- - - y „„*',- i;,„i: 1.. Lkor takrat, tako tudi danes SLS. moteno - ■ ------ - --- -7 - denuncira in goni samo one Slovence, ki so nacionalni in niso bili avstrija-kanti. Rablji slovenskega rodu, ki so spravili toliko ljudi v zapore, v taborišča in na Suhe bajerje, sovragi Jugosloven-stva, .ki so pred desetimi leti deset in desettisoče naših mož in fantov po-afnali v bratomorni boj kot plačanci arnožoltega režima, zležejo tudi sedaj v škofcvem glasilu «Slovencu» vsak rlan celo vrsto novih urnebesnih laži aa račun tega ali onega Slovenca, te ali one slovenske organizacije. Laž in obrekovanje v «Slovencu» porabi nato špijonažna pisarna SLS in njena fi!i-jalka v Beogradu kot nodiago za ue-nunciiaciie ir. kot podlago za perseku-cije. V plir dneli ie »Slovenec* v to svrho ogrdil že celo vrsto prvovrstnih uradnikov od velikega župana dr. Bal-tiča pa do gospodičen v telefonski centrali. Zagrešili niso ničesar druzega kot da so pstrijotično čuteči in zavedni Jugosloveni ter da vrše uradniško kor so to še s pohvalo delali prod desetimi leti. Tak režim je celo vsega-mogočno Avstrijo uničil in tak režim bo pri nas kar čez noč pomnndran. Otresli smo se sovragov, ki so šli prod rodov ia da je v Vardarskem polku iz- teljišca, po kateri je občina po svo,-.m podporo. Ni nobenega dvoma da e cela bruhnil unor vojnikovproti oficirjem. V zastopniku dr. Leskovarju pravdo izguJ ta vest v škofovem listu zagledala bel, Petrovaradin pa e pilo 8000 srbskih i bila. župan je na široko razlagal histo« dan samo zato, da bi spravita »Jutro. ,n f l .. J _ „ »„,.„ riiat nravde ter povedal, da bo sedaj druge napredne hste v slab glas in v Iul. prebeznikov, katere so shrand. v Aradu. I njat pravde u r pove . I bi sc dali ^ kogarkoli podku- Ti .Slovencev« vojaški begunci so v res- 'P oo , ]jst je eJjl zato s priel- nic bili trpim, žrtve denuncijacij, Srbi iz ^^^^premeni iu da ostane, ka, -itvijo gorenje vesti novo nečuveno k!- -Vojvodine ter Srema m Banata, obrani "P-™™ ki odkriva silno pokvarjenost, raz- nacijonalisti, ki so bili določeni za po- ^^ ^ Wcixla o reor= krajanje in propadanje katoliške morale. ganizaciji na trgu, jc bil sprejet predlog. ; kar je tem bolj značilno, ker izhaja ti da se postavi na trgu javna tehtnica, kjer ! kuga iz okolice samega škofa m je oprem lah'- /vsakdo še enkrat stehta kupljene i ljena takorekoč s škofovskim blagoslo-stvari Nameravana preureditev, kakor . vem. Pisava škofovih listov dokazuje, da io ie predlagal Bahun na zadnji seji, jc i je morala katoliških Škotov danes toliko J J 1 _. , , , ___. i. _____■ in nmr, mntn časno umiranje v glasovitih aradskih ka-zematah. Končno slede >Slovenčeve< notice: Aretirani so... In sledi dolgo kolo Sr- cev, Študente in drugih veleizdajnikov torej takšnih, ki niso ž njim »držali.. V brzojavkah poroča, da ?c zori njegova peklenska setev: v Splitu aretiran dr. Smodlaka, v Sibeniku dr. Krstelj, dr. r>rinkovič in drugi, razpuščere so tri dalmatinske sokolske župe, ustavljeni listi v Sibeniku, Zadru, Dubrovniku, svobodomiselni velikosrbski liberalci in ve-loizdajalci polovljeni, armade korakajo, topovi pokajo, vse to blagoslavja križ iu vera- Avstrija, Habsburg in naša ejlItJMl S1IIU nc SUVI.,^,^,., (-•- ■--1 IU VCl sarje.u Uršiču in Vlahoviču. ki pa mo* rata prodajati meso za 20 odst cenejc kakor drugi mesarji. Ob pol 23. ari e bila javna seja zaklju* :ena in jc sledila tajna. Ker pa dnevni red 5c ni izčrpan, se bo seja prihodnji teden nadaljevala. poteptano. Kar še ni. naj se izsledi. Pozor, ljudstvo, na sumljive elemeute! 1 To je izvrševala ce'okupna stranka od j svojega glavarja doli do zadnjega or-lovskega denuncijanta. Vse to. kar je da- ; nes SLS, je takrat sodelovalo v potu Umor amerišSi^ _ konzala v Teheranu napovedana — in siccr za deset kilometrov na francoskem ozemlju pri Joncherey, kar je imelo za posledico protest francoske vlade. Tudi na rusko-nemški meji je tega dne prišlo do prvih prask pri Johannis-burgu v Vzhodni Prusiji. Med avstro-ogrsko in srbsko armado pa ta dan ni jirišlo do spopadov. Tisdi pred desetimi leti Pred desetimi leti 2. AVGUST 1914. Nemčija vdre v Luksemburško. — Ultimat Belgiji. — Prvi spopadi na nemško-francoski in nemško-ruski meji. Dan 2. avgusta leta 1914. je prinesel prve primere strašnega nasilja nemških vojaških krogov nad mednarodnim pravom. Ker je bila Francija svojo mejo napram Nemčiji tako močno utrdila, da se nemška armada ni smatrala za ---«" ~ -........ . , . . .. . . „ , ,. - , . , ,1 ■ 1 nedelja. «S ovenec* izse je tudi ta dan dovolj močno, da jo prodre, jo sklonno 1 J 0 . . '. . . ■ ' ' j i i • ' z ozirom na važne dogodke, katere je nemško vomo vodstvo, da udere skozi 7 " ... .. .. , „,„„ i„x: ,,„„j T , , i, . r> , , , i treba nas likati ljudstvu v pravi luči. Uvod Luksemburško m Be gijo do francoske, Jdo pjsa] , šustcr_ meje, ki na tem delu seveda n, bila J 1 s drugačen in je zelo skoro prav nic utrjena. Belgija se je = ClJ,J jma naslovS ,Kdo moti ev. ropski mir?* in dolgovezno dokazuje, da ne moti evropskega miru nihče drugi ko baš majhna, toda strašno kovarska Srbija, ki je revoltirala celo veliko Rusijo, iti sicer z verskim fanatizmom.. Po ane-sc je razšlo po Rusiji na stotine Srbov, ki so z neverjetnimi lažmi in Reuter poroča sedaj točne in po- i —----- ------ - . i drobne podatke o umoru ameriškega obraza in plemenito tekmovalo, kdo bo jj0nz„ia imlirie.-a v Teheranu. večji patrijot in srbožer. večji vojni huj- j >fcdu,m je množica, sestoječa iz skac, avstrijski konfidant, _ 'stotin vernikov, na kolenih opravljala S tem dolgom obremenjeni žele danes ; 4 krojiti Jugoslavijo po svoje. Po desetih letih. voje pobožnosti pri svetem studencu, "je pripeljal mimo v avtomobilu vredna kot raztrgana in povaljana cunja. -f Skleni vlade pravice in pošteno- Sti. Mariborski .Slovenski Gospodar, piše," da je nova vlada našla v ministrskih oddelkih Pribtčevidevcev vse polno nezakonitosti in da je zato začela »čistiti.. .Slovenski Gospodar, ne pove le, da so odstavljeni ljubljanski in mariborski veliki župan, da bo postavljen za župana v Mariboru dr. Vodopivec, marveč naznanja tudi, da »so ovržena imenovanja šolskih nadzornikov.. Klerikalni generalštab je sklenil toliko in toliko ljudi pc prekem sodu obesiti. »Slovenec, in drugI listi so dobili nalog, da žrtve pošteno oklevetajo in jim natovorijo na vrat najbolj nemogoče pregreške. Pisarna c. kr. denunci-antov predloži »Slovenca, pristojnim, ministrom in seji vlade pravice iu poštenja, nakar se sklep o obglavljenju sporoči brzojavnim potem v Ljubljano. 2rtve bedo zaslišane šele po justifikaciji. Slava, večna slava vladi pravice in poštenosti! Kadila se iim hoče, mire ln zlata. ;»"* Jp • -r Kadila se um noče, mire ui 1 imrri;ki konzu! Imbne ki ga te sprem- ggst d|). sQ ž£ vlajIlji goSpodje pri SLS. |!.ial njegov rojak Qeymour. Pri studen- j Honores non mlJtant moreš. Kar napre? £1 SVSf. ou pa sta Amerikanca sto"t!a iz avto. haj0 svoje sovraštvo. Glavna briga jim Mariborski občinski---- . . . , t mobila m napravila „ Marino' 1. avg-ista. | aparatom par posnetkov. Mariborski občinski svet hoie vztraja* j Množica, ki so ji je to zdelo pomatij- ti do konca in je nocoj pričel čctrro red> jP obzirnosti in spoštovanja njih no sejo, ki pa ,c postala sklep'ni' iele po verškili čuvstev ali morda celo norče- enournem čakanju 'n iskan.u občinskih vanje jz n5jjj. je postala nejevoljna ter svetnikov. Socialisti očividno Cu-ij--, da ^ je vrgia r,a Amerikanca. Konzul hi bo njihovega paševanja na magistratu njeg0V spremljevalec sta brž skočila v kmalu konec in kažejo zato za seje ved* a^t0 jn j0 kolikor m<^roee hitro m manj zanimanja Poročila župana. Župan g. Grčar je Doročal uvodoma o 1 ckaterih nujnih zadevah Industrijsko« obrtni -azstavi se dovoli zaprt:« Vtešer nove ulice za čas razstave. Od frake (____ Luna se na priporočilo župan* odkupijo ,s sv0jQ pa;i(.0. dokler ga ni dobol k -azne police, ki se ni!iaja», v Kiftman* r.ovi hiši, katero je nedavno tnipiia nest* občina za oblastno upr;vo. Po;:odLa . ■ bruhajo svoje sovraštvo. Glavna briga jim fotograučnim • kuljko jjh bodo pres.rašUi. Brezzobi ! tiger renči sedaj v uradnika, sedaj v sodnika, sedaj v učitelja: Bom te, bom! Vmes pa si slavo pojejo. Nikdar ni demokratsko novinstvo, ne tukajšnje ne drugod, aoskušalo tako hvalisati svojih vodij, kakor hvalisa .Slovenec, svoje ljudi. Danes se je pripeljal v Ljubljano Sušnik, »občinstvo ga je živahno pozdravljalo.. Kakšno občinstvo in kje neki? Zunanja politika bo samostojnejša, seveda. Od vseh kurila. Toda neki motociklist ju je dohitel ni ju prisilil, da sta se ustavila. ^ ______________ - Divje kričeča množica, ki je bila j straaj iete brzojavke. Enkrat jih sto dobi udrla za njinta. ju je potegnila s se- tajnjjtvo, potem vsak minister, potem dožov. Konzul Imhrie se ie postavil^ v urejnjjtvo. Potem pošiljajo zopet brzo-bran ter se ie junaško otepal množice javke «Ugiedne osebe, društva, občinska s ... .........- zastopstva.. Seveda prihaja popoln pre- men zadel baš v obraz ter mu vzel ckret notranje in zunanje politike, »re- bila namreč že davno proglasila za nevtralno in evropske sile, med njimi tudi Prusija, so jj garantirale nevtralnost. Francija, ki ie pošteno in iskreno mislila svojo garancijo nevtralnosti, ni sjcer z v svoje meje napram Belgiji utrdila, mar- j j/. ]gog s več le mojo napram Nemčiji. To je ..' ~ . bilo seveda NemCiji znano, zato je sklenila priti do ranljive francoske severne meje potom udara skozi Belgijo in Luksemburško. Pri tem je ni ženi-Talo. da s tem krši njeno nevtralnost, da krši mednarodno pravo tor da pre-lamlja svojo lastno svečano besedo! Na večer dne 1. in rano zjutraj dr.e 2. avgusta so udrle nemške čete na luksemburško ozemlje ter prodiralo proti jugu, stremeč do francoske moie, polastivši se predvsem prometnih sredstev, ki so se nahajala 2. avgusta že vsa v nemških rokah. Nič ni pomagalo, da je luksemburška vlada protestirala zoper kršitev nevtralnosti: nemška vlada se je zonet zlagala, da je prestopila luksemburško mejo, ker je dobila poročilo, da so to storile tudi francoske čete. kar je bilo glasom luksomburikili uradnih poročil enostavno zlagano! — in da je pripravljena nagraditi povzročeno škodo. . Dne 2. avgusta ob sedmih zvečer je ; izročil nemški poslanik v Bruxellesu,! Beloiv Šaleške, belgijski vladi ono znamenito, hkrati usodno noto. v kateri se trdi uvodoma, da nameravajo glasom zanesljivih poročil francoske vojne sile prodreti ob Meusi v smeri Givet-Namur. kar priča brezdvomno o francoskem namenu, preko bel gibkega ozemlja napasti Nemčijo. (Ta trditev je bila seveda povsem zlagana, sai ie nasprotno Francija znova oblH'bila v polni meri respektirati belgiisko nevtralnost.) Zato zahteva Nemčija, da Belgija dovoli nemškim četam prehod 1 na občina za oblastno upi-vi. ^ Drugi avgust je bil pred desetimi leti ; cietie prodaje stavo šč Ponosni • skemu ■^totic .sinvon«^. wčp1 ip »uril la Han 7Ssodu sc jzpremeni v tolik?, da lahko občina svojčas neporabljene prostore od zavoda odkupi za prodajno -eno Pogajanja s falsso elektrarno. Obširno poročilo je pooa: župan rato o stanju pravde med občino :n tdsko elektrarno zaradi kršenja 00^0 Inc. Tož* ba je bila svoječasno ustavne -a, dokler ri bila rešena pravda občin? in velepod* jetnikov. Ta fžba je sedaj k -n^ar.a v korist občine. predno se bo o-čin-t spu* 1 stila v nadaljno pravdo s falsko elektrar* nenadkriljivo spretnostjo vznemirili najobčutljivejšo struno ruske narodne duše. Tu se je le govorilo in pisalo o tem, kako Avstrija pravoslavne pokatoiičuje in kako zlasti pravoslavne Slovane preganja in davi.s «Ves ta strup — nadaljuje članek — je dosegel svoj cilj. Tako je Srbom uspelo pravo efijaltovo delo v tej smeri. Največjo in najmiroljubnejšo svetovno državo so prepojili z neverjetnim sovraštvom in nezaupanjem do druge največje slovanske države, do habsburške monarhije.. Takšna je torei Srbija, da je vso Rusijo zastrupila s svojimi agitatorji. Kdo je neki mogel pisati »Slovencev, uvodnik, poln takšnih učenih gluposti? Bil je v Moskvi, kjer je na lastna ušesa slišil travo rasti, v saboru je leta 1910. citiral irancoske in ruske brošure, Rusijo še na pol hvali, Avstrijo smatra za največjo slovansko državo, v kateri sc nam dobro godi, Srbe sovraži in jim pripisuje poleg velike »žlehtnobe. tudi bajne zmožnosti — revoltirati celo Rusijo s par sto agitatorji, to ni majhna reč! In v .Slovenca, piše mož, ki ni nihče drugi, ko stari smu-šen.iak — Radič. moči. Zdi pa se vrini toga. da je v tem trenutku neki vojak zadal - sabljo silovit udarec po glavi. Sevmour se je istotako branil številnih udarcev, ki so prihajali od vseh strani. S težavo ie oddelek polici;e iztrorui ranie.nca in iu prenese! v bolnico. Toda j komaj sta tamkaj dobila prvo pomoč, j ' paracije. starega režima, morda tud. .sankcije., — predvsem pa mnogo, mno-go slave, tnalo, malo okusa in veliko ba-harije. Napuh gre pred padcem. + Boj za korita — to vprašanje silne vznemira vlado g. Davidoviča. sestavljeno iz najrazličnejših strank, od katerih ima vsaka nebroj lačnih kandidatov za ------- — ■ ima vsaKa ucuiuj ------------ je pridrla divja množica, s silo odpna razng mgsta_ lmenovati hoiejo toliko rtu- vrata, razbila okna. udrla v notranjost | nisUskjh pomoinikov in drž. podtainikov. tor piiana od raz arjenosti olantla zno ; 4e I)ikdar ni bilo. Morda se no- va na konzula. V malo trenutkih je - ■ ■ - nesrečnež izdihnil treh popoldne. Pregled trupla nesrečne žrtve je potrdil. da jo morala smrt nastopiti vsled udarca s sabljo — strel ni padel niti eden. Konzulov tovariš, ki je bil težko ranien, se je nnhajal, ko ie odšlo poročilo. so vedno v najkritičnejšem stanju. Po vsem Teheranu ie zavladalo veliko razburjenje. Po umoru so se po | . j vi ministri tudi zavedajo, da sami niso bilo je ravno ob 1 sposobnU da bi upravljali svoje resorta .Vladi poštenosti in pravice, se seveda ne more očitati, da bi uvajala — korupcijo... Ako bi bila poprejšnja vlada tako razsipna z ministrskimi pomočniki io državnimi pod tajniki, bi bil pri »Sloveu-cu. gotovo ogenj v strehi, sedaj, ko se to dela v režimu bloka »vlade poštenosti !n pravice, je seveda vse dobro. Kako kma-lu so blokaši pokazali, da je bilo vse njl- no, se uvedejo pogajanja za dosego spo* raruma in se bo 'oavil z vpri^ainem 'iri* hednji četrtek širši elektrarniSki odsek. Razpust Teater* und Kasino.ercina po= trjen. Glasom odloka notranjega ministrstva z dne 23. junija je bil razpust Teater* ^ _ __________^ ________________ ur-d Kasinovercina potrjen n tozadevni ,iko razj,„rif.nje. Po umoru so se P° i J"0vo vphje o korupciji, nasilju in kdo ve rekurz zavrnjen. S tem je nesta'o .leda* me5tu na,Jai;evali nemiri, zato -e vlada |Q £em vsc _ ;raza in le demago- li?ko poslopje dslinitivno last občine. V napps1e(1 nroglasila nad Teheranom in , ško geslo za v-aran;.e javnosU. svrh-. natančnega preg eda občini pripau* ! oko];co 0;„c.in0 stanje. Ameriški po- j . . fl d Korošca! leg, premoženi.i in nadalineg. programa 19lwik y Tpll0Tan„ Kornfeld je po- ■ r"-e Sldfe'- o uporabi p-enoženja, bo sVicana po* I p0rr,pp0 v \VasbinTton. da je bil j '"arulu,ju 7eider. vod;a neke verske sekte s;(.pju, kjer sta razen gledališča in kina n-.rr eščeni tudi študijska knjižnica :n menza. Uvedba novega davka. V svrho kritja stavbenega posoii'a, ki ga dobi občina od Državne hipetekarne bar.ke v znesku 5 milijonov Din. pred j; w mi. - * — ----- .Slovenski Gospodar., glasi- , 1 .->■«! - —....... - 1 in dr Korošca in sedaj tudi režimski or- sobna anketa, kater, se bo razprav.,^. vo4;a neke verske sekte Jr NorL. ^jtenja. piše C !-alo o nadal.ni upor*h, prosto-ov v po. ^ Perziii aretiran in z njim še sto drn- i -............^ _ . _ icem, za revanžo takole: »Dolžnost vsa- «torila svo 'o dolžnosti. Oboroženi straž- , ^^ poštenega Slovenca je, da se ogne niki so bili navzoči pri divianui mno- ; 4zdajjce dr_ Ravnika kot steklega psa.* ! žice in vendar niso snroži'i niti eneern i .j/ ^ aSlQV Qospodaria. odgovarja po- «trela v obr"mbo napadenega konzula^ §e več. celo vojaki so sodelovali pr: nanadu. kakor nrifa usodni udarec s Di"lomit«ki zbor ie izroeil perzijski vladi noto zelo ostre vsebine, »ablio. U01 župan uvedbo davka na tovornino, kakor žc oSstoja v Ce'iu in Ptuju. Pred* leg je bil soglasno sprejet. Inozemski dolgovi občbie. Občina ima še iz preišniih časov oko« 11 550.000 Din dolga. V svrho ureditve tc* — "V—— ga vprašanja stopi občina v dogovor z Evo, pred desetimi leti. Kmalu potem , Mestno hranilnico, ki naj ii prevzc.-i ta je pel Radič tudi pesmice carju ln velike- ; dolg ter tai-0 kriia svoje skoro enako mu carstvu od Jadrana do* Belta in dru-1 visoke terjatve v Avstriji gitn fantazijam in si zamislil veliko ka- j Bahunova interpelacija, toliško habsburško carstvo, za katero se ob- Jvet 3ahun (soc } je stavil na žu* ..— r------ je seveda treba boriti do zadnje kaplje j pana interpc-acijo „-adi stanovanja biv* pod naslovom .Podkupovanja pad.cga krvi, - sam ni šel k vojakom - in iz- ; ^ ^ mestnega električnega pod* j režima razkrita,, iz Beograda vest, da trebiti glavno zapreko, Srbe, Srbe, Srbe : ® Top,aka ki sc je d;1n«s izse'i!. se je .sedaj ugotovilo., da je bila «več,- na vrbe. _ . v nterre'aciti ie trdi!, da sc hoče v sta* i na režimskih listov za svoje napade na Za to Radičevo zmešanico prinaša . To pot je zakrož.l pesnico čNa rfrimist-iti. 2unan ie uiavp.. da mu o stva« | agenti. K temu .Slovenec. --------I "" «. '__1.— _____,,e». V zapustila Belgijo po dokončani vojni in povrnila bi se vsa škoda, ki bi pr! tem nastala. Ako pa Belgi;a no dovoli prehoda, ako se zoperstavi. noškodujo svoje železnice, mostove itd., v tem i primeru bi io morala Nemčiia sm-tnti za sovražnika, in o nadaljnji usodi deželo bi odločalo samo še orožie. Odgovor. in sicer točen, ie zahtevala nemška vlada tekom 12 nr, torej do 3. avgusta ob osmih zjutraj. * Dne 2. avgusta je O rev obimbil formalno Frnnejij pomoč angine voinr mornarice za primer, da bi nemJkn vojno brodovie nrodrlo do kanala L:> Mane>m sil, pe bi otvorilo sov-ra^nosti napram francoskemu morskemu ohr^ž ju ali brodov:ii. prodrši rroko Severnega morja. To .je bila nedvomno velika pomoč: Franoiia -o bila z morske strani toliko kot zavarovana. * Istega dne je prišlo do prvega krvavega spopada med francoskimi in nr-m-^irim? četami — da&i_ia>ma. Sa ni bila I ^ -- , ., ... . . : ro za volitve, a je moral sramotno umo Radicevemu uvodniku in čustvenim iz- . . jv svojem nacaijncm yun*i_iii* • - —r —- ( livom domačega nemobiliziranega pesni- ^nltl- odsekov 'drugi zvezi tudi »Jutro., z očividnim na Živela hrvatska republika.. Celo demon- ka dodaja v članku »Tudi ar-: 1 oroc.ia • mencm da ln r.avarir.jga bralca preslepil : stracijo je priredil - sam policitsKt Ko- mada> ipis francoskega evharističnega! ^lirkonSi r«. Tn n,u nvravil vtis. kakor, da N ta« misar bivši črnofoM obrthjfiant RudoL kongresa v Lurdu. kjer se je nahajal pre- ^ "? ' v državneea ženskega uči- .Jutro, dobivalo od prejiru vlade kako Dintč... _ milostivi knez tn škof. ki je telegraliral sodba v zadev> arz--------------___'" na Zaplaz fantom svojo hujskaško rienun cijantsko brzojavko proti liberalrem in 1 zarotnikom. Podpisan je pod ta rerkvent spis avtor z značko «Liga X». Ta avtor je pisal pred vojno marsikateri hujskaški g in protisrbski člauek in po vojni opetova- 3 no tudi. Ali veste, kdo je Liga X, gospodje pri cSlovencui? Ali je tudi te pisave kriv Šušteršič? Tem trem programa! ičnim Pankom sledi mnogo vzpodbudnega, kakor n. pr. Scliichi da bo To je žalosten dogodek, ki kaže, da se naš narod ne zaveda, kaj se pravi imeti pod streho tuje ljudi. Inozemec, ki nas cbišče, opravičeno pričakuje, da bo po-strežen po vseh pravilih bigijene in do- stojnosti ter solidnosti. Mi pa imamo o njem drugačno rnienje. Mislimo, da ga moramo odreti dokler je čas. A pri tem popolnoma pozabimo, da je oderuštvo, nehigijena in nesolidnost vobče najslabše priporočilo, s katerim more stopiti gostilničar, restavrater ali botelijer pred goste. Gospodarske posledice prazne tujske sezone na Jadranu se bodo šele pokazale. Kaj pomeni dober in soliden tujski promet z ozirom na denarne razmere v tej ali oni deželi, nam kažejo številke iz Italije in Švice. Ti dve državi, ki v znatni meri za vi sita od tujskega prometa, dobro vesta, da tuj obiskovalec dežele ne sme biti predmet nobo?iega izkoriščanja, švicarski frank se je "d jeseni leta 1922. popravil največ po zaslugi aktivnega tuj-kega prometa. Švica je danes poseta ino zemcev sigurna kakor pred vojno. In tudi Italija ne more tožiti o tozadevni stagnaciji. I.nni jo je obiskalo nad 860 tisoč ljudi iz bližnjih in daljnjih dežela. Če bi jim bi'i Italijani servirali kislo vino, slabe iti drage jedi in nesrečna stanovanja, bi bil obisk letos gotovo padel. Tako pa je baš narobe. Italija ima letos več posetnikov kakor lani, in pravijo, da je njena letošnja tujska sezona visoko aktivna. Celo Velika Britanija, ki pr.č ne računa z visoko postavko na polju tujskega prometa, je loics dosegla z razstavo v Wembleyju tolik uspeh, da se njen položaj po zaslugi londonske prireditve znatno okrepil. Zapisali smo Ž3 večkrat in kličemo ie enkrat vsem, ki imajo opravka s tujci: ne odirajte, bodite prijazni in vljudni z vsakim, ki potrebuje vaše pomoči! Postrezite gostom po najboljših močeh in ne mislite, da so ljudje odvisni od vaše milosti. Kdor ima denr-, zahteva komfort, in kdor ne dobi tega kar potrebuje, jo lahko potegne druga"1. itne l\ je točno ob 2. uri pop. izpred Mestnega doma v Ljubljani Srbski turisti v Sloveniji Program IT. oficijelnega izleta Srbskega planinskega društva na Karavanke in Julijske Alpe. Sobota, f?.: Ob 10..43 dohod v Ljubljano. Sestanek in obed na vrtu »Zvezde«; eventualno tudi izlet na grad. Ob 15.30 z glavnega kolodvora čez Jesenice na Bled. Nedelja, 3: Ob 6.25 z vlakom do Podhoma, od tam skozi V i nt ga r na Dobravo. Prihod na Jesenice ob 9.10 ali 14.20. Popoldne tura na Golico. Ponedeljek. 4.: Ob 5. odhod iz Kadilnikove koče čez Klek - Hruški vrh -Babo v Mojstrano. Obed. Izlet k Ferič-niku. Ob 17.53 z vlakom v Kranjsko goro. Večerja, in sestarek s turisti iz Slovenije. Torek. 5.: Ob 5. odhod čez Kriške pode v Aljažev dom v Vratih. Sred a. C.: Ob 5. odhod če - Prag v Triglavski dom. Četrte k. 7.: Ob 3.30 na vrh Triglv va.Sestop v Aleksandrov dom. nato fn Hribarioo v kočo pri Triglavskih jezeri!. Petek, 8.: Ob 5. čez Konrvrčo k Savici in v hotel ^Zlatorog«. Sobota. 9.: Od Sv. Jane/? čez Suho ra Gradico in Cm o prst. Sestop v Orož-novo in Malnerjevo kočo. Nedelja, 10.: V Bohinjsko Bistrico, nato t vlaki povratek na Bled oz. v Becjrad. Dorrače turiste ponovno opozarjamo na ta spored in jih prosimo, da si urede svoje ture tako. da ne bodo onemogočali prenočevanja v planinskih koča bratom iz Srbije, ki naj poneso z naših planin v svojo ožjo domovino najboljše in najlepše vtise in navdušijo za nje tudi svoje prijatelje in znance. Josip Sabati nadučitetj v p., na Zg. Polskavi. Vprašanje izseljevanja skozi luko Susak Šei izseljeniškega komisarijata v Zagrebu Fran Aranicki je pred nekaj dnevi s pomožnim osobjem posetil sušačko luko in pri tej priliki pregledal vse pristaniške in železniške naprave ter ureditve. Inšpekciji so prisostvovali tudi mestni župan, postajenačelnik, pristaniški glavar in izseljeniški poverjenik v Sušaku. Kakor se poroča, je imel pregled pristanišča v Sušaku namen, da se ugotovi možnost izseljevanja naših državljanov skozi sušačko luko in da se istočasno določi, kaj bi se moralo ukreniti, da se zajamči redno izseljevanje skozi Sušak. Komisija je ugotovila, da razmere v sušačkem pristanišču popolnoma odgovarjajo pogojem izseljevanja, v kolikor pa so potrebne še poprave ia dopolnitve, pa namerava zagrebški izseljeniški ko-misarijat predložiti vladi tozadevno nujne predloge, tako da bi se moglo pričeti izseljevanje preko sušačke luke že v najkrajšem času. Kakor poročajo zagrebški listi, namerava vlada zgraditi v Sušaku izseljeniški dom, bodisi v lastni režiji, ali pa, kar je še verjetnejše, dati za to dovoljenje privatnemu kapitalu. Vsekakor bi se s tem namreč znatno olajšalo potovanje naših ljudi, ki so že prisiljeni, da se selijo iz domovine v inozemstvo. Z zadovoljstvom ugotavljamo to inici-jativo, ker smo mnenja, da ni nič pri-rodneiše in logičnejše, kakor da odhajajo naši državljani, ki se že morajo izseliti, skozi naše domače luke, ker bodo na ta način rešeni vseh nepotrebnih ši-kan in izkoriščanja, katerim so izpostavljeni pri potovanju skozi tuja pristanišča. Nedavno jc objavi! «Uradni list» upo* kojitev še enega zaslužnega šolnika v ma* riborski oblasti, g. Josipa Sabatija, nad* učitelja v Zg. Polskavi pri Pragerskem. G. Sabati je bil prava zvezda vodnica med narodno zavednim učiteljstvora biv* še Sp. Štajerske. Rojen 27. februarja L 1855. na skrajni severni meji pri Sv. Jur« ju ob Pesnici je po dovršitvi spodnje gimnazije v Mariboru vstopil v maribor« sko moško učiteljišče, odkoder jc 'eta 1877. prišel z mladeniškim zanosom kot navdušen učitelj v Hočah pri Mariboru med ljudstvo. V tem nemškutarskem gnezdu je deloval 12 let, ker pa je bil kot narodnjak nevaren z z Hoče, je dobil nadučiteljsko mesto slabše kvalificiran nemškutar. Sabati se jc moral umakniti na Zg. Polskavo, kjer je deloval kot nad* učitelj 35 let, do Vidovega dne t. 1., ko se jc v ginljivi slavnosti poslovil od ljub* 'jene dece, tovarišev in ljudstva. Dolga je vrsta zaslug, ki si jih je pri* dobil g. Sabati tekom svojega 47=letnega službo. ...vi zlasti za Zg. Polskavo. Do* segel je razširitev šole, gojil leta in leta krasno drevesnico, s kate j se je šele pričela vzorna sadjereja v okolici, bil je soustanovitelj, odbornik in podpredsed« nik podružnice CMD, posojilnice, 12 let predsednik Slovenjebistriškega učiteljske ga društva, katero je celo v najhujših vojnih letih vodil v odločno narodnem duhu itd. Po njegovi iniciativi je bila leta 1904. ustanovljena za P — gorsko, Sp. '. Zg. Polskavo obrtno * nadaljevalna šola, katero je sam vodil in kljub predpisane* mu nemškemu učnemu ieziku podučeval vajence v materinščini. Kdor pozna pred vojno germanizatorično ozračje krog n-a« gepkega (Siidmarka, Schul* in Turove* rein), bo vedel ceniti to odločno delo narodnega šolnika. Ob 40*Ietnici službo* vanja mu je ob prisrčni slavnosti izročila domača občina diplomo častnega občan« stva. In še eno, značilno potezo iz njegovega življenja: s prejšnjimi župniki « narod* njaki ie živel vsikdar v najlepši harmo* niji in bil leta in leta skupno z njimi na« ročen na «Slov. Narod», sedanji župnik, i mož nove dobe. pa ie sivolasega starčka j ob sklonu življenja trgal po «Straži», da bi mu kradel neomajno zaupanie in lju* bežen pri ljudstvu. Pod predsedstvom g. nadučitelja Sabatija se je vršilo po ore* vratu na Zg. Polskavi več lepo uspelih shodov demokratske stranke. Zvestemu somišljeniku želimo še rano* go srečnih let v zasluženem pokoju. Kaj bo z mariborskim gledališčem ? Maribor, 1. avgusta. Ponovno smo že pisali o težkočah mariborskega Narodnega gledališča, ki je , odneslo v družbi številnih drugih priza-| 'etih posledice Markovega protokola, ko ' so klerikalci izročili vse slovenske zadeve mačehovski oskrbi Nebroj prošenj intervencij in drugega je romalo od takrat v Ljubljano in Beograd na pristojna mesta, da bi se omogočilo vsaj skromno življenje že radi državnega ugleda važne kulturne institucije v obmejnem mestu. Finančni minister pa ni hotel pristati na povišanje neznatne subvencije. Zadeva je prišla na zeleno vejo šele z vstopom samostojnih demokratov v vlado. Prosvetni minister Pribičevič je pokazal takoj vse umevanje in začel pritiskati na dr. Sto-jadinoviča, pri katerem je interveniral tudi dr. Žerjav, kateremu je naposled dr. Stojadinovič striktno obljubil, da dobi mariborsko gledališče za tekočo sezono 800.000 Din naknadne subvencije. Zadeva je bila formalno že pripravljena in bi jo morala rešiti prva naslednja seja min. sveta. Baš v soboto je dobila uprava mariborskega gledališča tozadevno brzojavko iz Beograda. Predno pa se je ta seja vršila, je prevzela vlado opozicija in mariborsko gledališče je zopet tam, kjer je bilo pred vstopom Pribičevičeve skupine v vlado. Sicer je postal sedaj prosvetni minister ir podpredsednik vlade, torej ena naj-jplivuejših oseb v ministrskem svetu, Mariborčan dr. Korošec, ki je že tudi ponovno obljubil zavzeti se za mariborsko , gledališče, klerikalni listi so celo pisali, ! da bo svojo obljubo tudi izpolnil in ima torej »zaščitnik. Slovencev sedaj najlepšo priliko, da se izkaže vsaj za svoj domači krai. pa priroda sama nudi z res malenkostni« mi stroški vse ugodnosti za napravo po« trebnih skladišč. Čemu pa naj bo na lo« gaškl postaji stoječa velika stavba, ne« kdanja «Dogana», katera stoji prazna, a mora menda naša država plačevati prej« šnji lastnici Italiji še najemnino. Na lo» eaškem polju se pa nahaja več kilome« trov železniške proge, katero je napra« vila že avstrijska vojaška uprava, a jo sedaj za našo železniško upravo brez ko« risti. Tudi bi bilo dobro, da se pomisli še malo dalje. Skoro gotovo se bo v do« glednem času zgradila že davno projek« tirana železniška proga, ki bi veza'a Lju« bljano « Logatec » Ajdovščino « Benet« ke. Ravno tako je mogoče, da se bo otvo« ril promet med Idrijo in Logatcem. V teh slučajih bi se pa morala v Logatcu na vsak način zgraditi carinama, saj bi se po omenjeni progi gotovo vršil ves pro« met med našo državo in zgornjo Italijo. Torej bi bil Logatec glavno križišče obeh prog. Tudi Rakek ne bi s premestitvijo carinarnice izgubil prav ničesar, saj bi carinska in kontrolna ekspozitura na vsak način še ostala na Rakeku. Pač pa bi sc uredil promet, da ne bi toliko va« gonov za izvoz in uvoz pripravljenega blaga zastajalo na mali postaji in se ne bi vsem prizadetim n ipravljalo toliko nc' potrebnega plačevanja teža rine. Zate upamo, d'a bodo merodajni fakto*ji vzeli vse pomisleke v pretres in to važno pro* netno zadevo tik pred pričfdkom izvoz« ne sezone uredili res v korist našemu ce« 'okupnemu prometu in tudi državi. Saj bi prenehale vse pritožiš .n ZJ.-avijanjc od strani posebno tuiih trgovcev čez na* še prometne razmere. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Or« juna Sv. Bolfenk pri Središču priredi v nedeljo dne 3. avgusta vrtno veselico. Začetek ob 15. uri. Vabijo se vsi člani kakor tudi prijatelji našega pokreta. Or« june Ptuj, Čakovec, Ormož, Ljutomer, Varaždin, naj ne izostanejo že zaradi te« ga, ker nas posetijo mariborski akcijo« naši! — Zdravo, do svidenja! LJUTOMER. Mladinski zbor v Ljuto* meru priredi v nedeljo dne 24. avgusta v telovadnici koncert pod vodstvom učite« lja g. Fr. Zacherla in njegove hčerke, glasbene učiteljice gdč. Minke v prid Pod pomemu društvu narodne šole, na kar opozarjamo zlasti domača in bližnja društva. LOŠKI POTOK. G. poslancc Škulj! Ako mislite, da tudi mi živimo od mast* nih dijet in nam preostaja prosti čas na Vaše otročarije v «S!ovcncu» odgovarja* ti, ste v zmoti. Zdravo! — Ivan Rus. DOL. LOGATEC. Premestitev čari« narnice s tesnega prostora na Rakeku v prostrana skladišča v Logatcu je bila že gotova stvar. Sedaj se pa gotovi krog: na Rakeku zelo prizadevajo, da bi vse ostalo v starem, mizernem stanju, to je da bi glavna carinarnica ostala na Ra« keku. Kako se stvar odloči, nam v tem trenutku ni znano. V r.a prostem. V Vidmu se delr-io velikanske priprave za uprizoritev Arrigo Eoitove opere na prostem. Dirigiral bo mae-stro Babtioni. glavno vlogo bo pel basist De Anglis. Iz tržaške in videmske pokrajine odidejo na dan produkcije v Videm posebni vlaki, ki pripeljejo k predstavi na tisoče poslušalcev. Uprizoritev obeta postati senzacija, kakršne Videm še ni videl. Smrt bc-rlinskefa glasbenpga pedagoga. Te dni je umrl v nekem berlinskem sanatoriju prof. Evgen Hildach, glasbeni pedagog iz Frankfurta ob Meni. Pokojnik je svojčas nastopal kot pevec (mezzoso-pranistka Ana Hildach-S.-hubert je njegova žena in se je udejstvoval tudi kot komponist. Dirigenti na letošnjih mednarodnih glasbenih svečanostih t Saltburen. 2. produkcije mednarodnih glasbenih svečanosti i . v Pragi se udeleže kot dirigenti: Casella iz Rima, Jarmach iz Berlina in Scher-clien iz Frankfurta ob Meni. Hudožestveniški disidenti v Pragi. — Praška skupina umetnikov moskovskega-Hudožertvenega teatra pod vodstvom M. '.ermanove in NT. Masalitinova se je zbrala pc počitnicah 1. avgusta zopet v Pragi. Zafela je pripravljati nov repertoar: 2e-. ilev in Medejo. Prve predstave bodo na jesen v Pragi. Cerkveni koncert v Trstu. V tržaški ceikvi sv. Justa se je v petek zvečer vrš i koncert na orgle. Sviral je Paclo della Porta, sodelovala pa sta sopranist-ka gdč. Zago in čelist Rektor Sigon. Pr. gram je obsegal skladbe J. S. Bacha, Frescobaldija, Carissima, Verdija, Guil-ma 'la in Boccherinija. Gla-hena revija z razsfaTo v Moskvi. Koncem prošle glasbene sezone se je vršila v Moskvi velika glasbena revija, katero je aranžiralo založništvo . . Cela vrsta brezplačnih glasbenih produk-?ij je predstavila občinstvu dela Stravin skega, Regerja. Prokofjeva. Schoenberga, Mjaskovskega. Aleksandrova in drugih. Po reviji se je otvorila razstava muzika-lij ki so se pozneje prenesle v glasbeno dependenco ragi Macafizelj! Sedaj imam počitnice. Po poklicu sem učitelj. Politiziral sem doslej le kot diletant. Včasih pa se mi je zdelo, da imam talent za skakanje. Za vzgled sem si vzel gospoda, ki je že mnogo skakal sem in tja, samo v zadnjih dveh lc-tih trikrat, in je nazadnje kot novopečen radikal za če! priporočati klerikalijo. Jaz bi skakal bolj naravnost. Iz demokratske bi skočil kar direktno v klerikalno partijo. Skakanje po ovinkih ni metodično. Priznam pa, da je dober trening. Tudi pilpogače frče po ovinkih. Iz gole sramežljivosti si skoraj ne upam s pravo barvo na dan. Zato sem rajše ft valil druzega. dasi bi jaz znal skakati bolj direktno, kot že rečeno. Vendar mi sedaj nekaj krivo hodi. Pomisli, dragi M. A. C., duri Slomškove •z\*jze so mi zaprli pred nosom, ravno ko sem se pripravljal za najlepši skok. Kar počD bi! Ali znate vi poč't, gospod JI. A. C.? Tudi oni, ki sem ga zgoraj omenjal, je že poskušal, pa se mu ni posrečilo. Vidite, v Slomškovo zvezo sem mislil, pa čitam v «Slovencu>, da je vstop sedaj zabranjen. Ne vem, zakaj so uvedli kontumac, zdi se mi pa. Pričakovali so velik naval žensk s priporočili kaplanov. G. Štrukelj z Viča so pa rekli, da bi bilo nerodno, če bi kakšen pregoreč moški »zaletel* katero pri tem podrl. To bi Slomškovi zvezi seveda škodilo. Z mojim skokom torej za enkrat ni nič. Zabranjen mi je vstop. No, pa drugič! Za enkrat se Vam priporočam Z gromkim «Bog živi!» Pilpohopsa. * * Spomen kralju Petru. Na dan smrti laaija Petra Osvoboditelja, dne 16. avgusta, se na Oplencu vrši spomen, kateremu bodo prisostvovali kralj in cela vlada. * Imenovanja v diplomatski in konzularni službi. cSlužbene Novines od 29. julija objavljajo kraljev ukaz, s katerim so sije se že izvršujejo. V slučaju, da se je komu zgodilo krivica, imajo prizadeti pravico,"da se pritožijo pri državnem sve/U. * Sfere nada na Bledu. Poročajo nam: Po cvetličnem korzu, ki začne danes ob pol, o. uri popoldne, se prične serenada ob 9. j uri zvečer. Otvori jo godba dravske divi-zijfh-e oblasti pod vodstvom kapelnika dr. terma, nakar poje Glasbena Matica. Serenada se zaključi z veliko bakljado ob jfzeru mimo kraljevega dvora. Tefsle-oi ja kot zaključek reunija v Zdraviliškem aeruu. * Za mornariške dneve na Bledu je pridobila cJadranska Stražam tudi znani Slovenski kvartet, ki bo iz prijaznosti sodeloval pri koncertnih prireditvah v soboto in nedeljo. * Vprašanje gospodu državnemu pravd-liikn v Jlariboru. 1.) Ali veste, gospod državui pravdnik, da imamo sedaj režim »zakona, reda iu praviceV? 4.) Ali ste da je zadnja prinesla javen izreden poziv na kmete, naj bojkotirajo pisarno odvetnika dr. P..? 3.) Ali veste, da je odgovoren za to pozivanje na bojkot poslanec PuSenjak, mariborski steber ^zakona, reda in pravice*? 4.) Ai ste uvedli preiskavo proti temu famoznemu zastopniku zakona in ali ste predlagali imunitetnemu odboru izročitev krivca? * Lepa prilika za g. škofa. Glasilo ljubljanskega škofa poroča, da so nekateri ^slovenski listi dobivali od vlade iz državnih fondov stalne mesečne podporo. O tem bo škof poročal, pravi, «ko bodo pregledani vsi aktis. Ta znamenita vest nam daje iz posebnih simpatij do škofa ponos, da mu nudimo priliko za lep zaslužek: dokaže naj, da je le en demo kratski slovenski list prejel « stalno mesečno podporo^ od prejšnje vlade. Polovico te podpore se zavežemo izplačati škofu makari za zamorke, drugo polo v*co pa za tiskovni sklad SLS. Ravno tako. tudi, če je le en slovenski demokratski list prejel eno paro enkratne podpore. G. škof, na delo, priliko imate kaj zara-diti brez truda. Ako tega v teku 3 dni postavljeni za sekretarje zunanjega mi-; --de, vest da ^ Vašemu listu nistrstva Ivan Gerasimovuc, poslamsk. j ordinarnega šuftarskega glasila, tam U- v BudimDešti. Aleksander Vukce- 1 _ B . ° ..... tajnik v Budimpešti, Aleksander Vukče-vič, poslaniški tajnik v Parizu, Drago-mir Stanojevič, konzul v San Franciscu, Miodrag Petrovič, podkonzul v Zadru. Za poslaniške svetnike: v Madridu Dragomir * Direktne telefonske proge. Minister pošte in brzojava je odredil, da se nova telefonska proga Beograd-Bratislava izroči prometu dne 5. avgusta, proga Beo- posiamojie »»cmijic. v .naujiuu . - Lukovič, dosedaj delegat pri sekretarija- grad-Praga pa dne 15. avgusta. _ _ tu Društva narodov v Ženevi; v Pragi! * Uradne ure pr. naših carinarnicah. Djordje Nastasijevič od poslaništva v j Kakor se uradno razglasa, je finančni Madridu, v VVashingtonu Branko Adže- j minister uradne de ovne ure pri carinar-movič, vicekonzul v Denweru; v Budim- ™ah in njih oddelkih določil tako-le: od pešti Vukašin Životič, sekretar zunanjega . dne 1. oktobra do konca meseca marca tf... ., .... .... . ____..,, .. vsnt.-prr.-i »a- nd osmih do dvanaistih do- ministrstva; v Sofiji Milan Stevanovič, sekretar poslaništva v Londonu. Za generalne konzule: v Helsingforsu Aleks vsakega leta: od osmih do dvanajstih dopoldne iu od dveh do petih popoldne; od dne 1. aprila do konca meseca septem- raine kviiAuiv, v ucjsiugi^ou xa.it.iw ... , , ., j Gjorgjevič, dosedaj v Dusseldorfu, na h™ vsakega leta: od sedmih do dvanaj-Reki Filip Dobročič, dosedaj v Pečuju; j *tih dopoldne in od treh do šestih popol-za konzule: v Dusseldorfu Leonida Cudič,1 dne. Od dvanajstih do dveh, oziroma do dosedaj sekretar ministrstva, v Pečuju treh carinarnice ne opravljajo ekspedicij; Dimitrije Grupčevič, sekretar poslaništva j toda v tem času morajo biti carinska bni-v Varšavi, v San Franciscu Slobodan Ja, ra/.kladisca m carinske poU pod carin Jovanovič, v Zadru Radovan Sumenko-1 skim nadzorstvom vič. Za vicekonzule: Ivo Krajcer. dose-1 * ^rpsko planinsko društvo. Z ozirom daj sekretar ministrstva, v Marseillu Du-! na neugodno vreme m pričakovati velike-šan Pantič, na Dunaju Teofil Gjurovlč, v J ga števila izletnikov SrPD od 2. do 10. Solunu Mihajlo Stojadinovič, dosedaj na avgusta, vsled česar m potrebno da bi Dunaju, v Skadru Milivoj Milčič. | se drugi turisti izogibali planmskih koč * Iz sUradnega listaj-. ! ob dnevlh lzleta SrPD" . ljubljanske in mariborske oblasti objavlja * Poiiv. Odbor za Malgajev spomenik v v 70. številki uredbo o izpremembi osnov- Guštanju prosi vse one p. n. osebe, ki nih pravil, inštrukcij za ravnatelja, pri-; imajo še nabiralne pole ali razglednica mariie, šefe oddelkov in zavodov, isto-: naprodaj, da zaključijo m pošljejo denai tako za pomožne zdravnike splošne bol-! »dboru, event. nerazprodane razglednice niče v Ljubliani ter postopnik za oprav-j Pa vrnejo. Odbor se nahaja v likvidaciji, lian je pogojnih ekspedicij vozil prebival-1 zato se prosi, da se upošteva poziv in s ce® obmejnih pasov proti Italiji, Avstriji «em omogoči odboru hitrejši zaključek, iu Madžarski. * Stanje bolnikov v drž. bolnicah v * Promocija. Na zagrebški univerzi je ( Sloveniji. Glasom uradnega izkaza je bilo bil predvčerajšnjim istrski Hrvat g. Ivo dne 19. julija letos v bolnicah pod držav-Ražem, tajnik Hrvatske eskomptae ban- j ao upravo v Sloveniji 1720 bolnikov, in ke, promoviran za doktorja prava. J sicer: v splošni bolnici v Ljubljani (z * Z ljubljanske univerze. Rektorat ljub-1 o,roško bolnico) 3S0. v bolnici za ženske Ijanske univerze razpisuje za kemijski in- bolezni v Ljubljani 50, v zavodu za umo-stitut: 1.) asistentsko mesto za fizikalno bolne v Ljubljani 241, v zavodu za umo-kemijo. Pogoj: absolviran kemik (doktor borne na Studencu 308, v hiralnici v Voj-ali mženjer), ki dokaže ali z disertacijo niku ioO, v hiralnici v Ptuju 115. v jav-ali z diplomskim delom usposobljenost za niii bolnicah: v Celju 156. v Mariboru poučevanje dijakov iz fizikalne kemije; 131, v Brežicah 59, v Murski Soboti 59, v Slovcnj?radcu 33 in v Ptuju 28. * R~čni zemljevid Pohorja in Slovenskih goric. Ravnokar je izšel fRoeni zemljevid mariborskega okrožja I. Pohorje-Kozjak ter II. Slovenske gorice, Ptujsko-Dravsko polje>, risal Slavoj Dimnik, založilo društvo . * Kova imena jugoslovanskih krajev. Ministrstvo notranjih zadev je nedavno sklenilo, da se mesto Modoš prekrsti v Tomičevo po Jaši Tomiču, naselbina Sari Pusta v somborskem okraju pa v Santi-čevo po pokojnem pesniku Aleksi San-tiču. * Opozarjamo na današnji oglas tvrdke A. Žibert. * Izgon tujcev iz Vojvodine. V smislu odredbe ministrstva notri*"'ih zadev so policijske oblasti v Vojvodini pričele izganjati tujce, ki si doslej niso izposlovali dovoljenja za bivanje v naši državi. Tako je bilo v zadnjem času izgnanih iz Novega Sada 10 oseb, iz Samobora 15, iz Su-botice pa 20. Vsi so odpotovali v Madžarsko. * Spomenik padlim Crnogorccm. Te dni so bili iz Kotora preneseni v Črno goro poslednji deli 6pomenika, ki se bo še lelos postavil Črnogorcem, ki so o božiču leta 1918. padli za narodno uje-rlinjenje. Spomenik je bil na otoku Braču okusno izdelan ter bo postavljen na Ci-puru, na kraju, kjer so bili pokopani oni, ki so šli v smrt za domovino. Odkritje spomenika se vrši 26. novembra — na dan ujedinjenja Črne gore. Svečanosti se udeleže zastopniki vlade m narodne skup ščine. Kralj bo zastopan po posebnem odposlancu. * Kaj dela Jovo Caruga. Predsedniško sodišča v Osijeku je kaznovalo Jovo Ca-rugo ua 10 dni trdega ležišča radi nedovoljenega dopisovanja s svojimi tovariši Is*olako mu je prepovedano čitanje časo-^ pisov in knjig in bila vzeta blazina, ka-' tero mu ie prinesla njegova teta. * Železniška nesreča rri Čušperku. S pomožnim vlakom odposlana komisija je ugotovila, da je bila proga popolnoma v redu, dobro vzdrževana in tudi nragi dobri. Vzrok za nesrečo je iskati v hibi materijala pri obroču kolesa iztirjenega voza. Razdrti tir so še tekom noči popravili, tako da je bil včeraj že pri prvih jutranjih vlakih omogočen redni promet. * Desno nogo si je zlomi) Ivan Pepel-uič iz škofje vasi pri Vojniku. Ko je v četrtek 31. julija vozil žaganje, se je na cesti med Novo cerkvijo in Vošnjo vasjo prevrnil voz in mu zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v celjsko bolnico. * Nevaren tižek pod ključem. Alojzij Gradišek iz Stahovice pri Kamniku je dne 26. junija izmaknil lesnemu trgovcu Trobevšku iz T'rhpoIja 34.500 dinarjev ter potem pobegnil iz domačega kraja. Dne 29. junija so ga brežiški orožniki izsledili in aretirali. Ker je Gradišek uvi-del. da ne more več uteči orožiikom. je skušal izvršiti samomor. Pred aretacijo si je z nožpui prereza] žile ua obeh rokah. * Maščevanje zapuScneea dekleta. V Vrbanji v Dalmaciji je Marko Justinija-novič delj časa živel v ljubavnem razmerju s kmetskim dekletom. Posledica razmerja je bilo nezakonsko dete. Dekle je zahtevalo, naj ljubimec prizna očetovstvo deleta ter izpolni obljubo, da jo vzame za ženo. Ljubimec je zal-tevo odklonil. kar je deklico razžalilo tako. da mu je vrgla v oči živega apna in ga potem z nožem zabodla. Nezvesti ljubimec se je mrtev zgrudil na tla. Dekle je bilo aretirano in izročeno sodišču. * Če kovač bije po granati V Gjevgje-liji se je prošlo sredo pripetila grozna nesreča. Štirje delavci so popravljali nela stroj. Za popravilo pa so potrebovali kos kovine. Našli so granato, o kateri so mislili, da je mrtva ter jo odnesli kovaču Vojislavu Zafiroviču. da iz nje izkuje za stroj potreben del. Čim je pade! na granato prvi udarec s kladivom, je nastala eksplozija. Drobci granate so ubili kovača iu vse štiri delavce, ki so stali v bližini. Tz Lj«b!:ane u— Dr. Perič prevzel agendc gerenta. Včeraj ob 4. uri popo'dne je dosedanji vladni komisar na IjubPanskcm magi> stratu g. dr. Viliem Krejči, izročil gerent> ske aqcndc bivšemu županu g. dr. Periču. Sestavljen je bil pri tej priliki tudi pro* tokol o prevzemu. u— Za «Domovino». Rodbina Skaher« ne v Ljubljani jc darova'« 200 Din za dijaško d-uštvo »Domovina« nnmcsto venca n« krsto pok. dr. Lavrenčiča. u— 55-letnica micu^e. Nidučitclji, ki so ir,at!:rira'i pred ^5., oziroma ^0 leti na ljubljanskem učitelii.ščšu, se scstnneio v r>orrie!jek dne 4. avgusti treh pop ol= dne na vrtu, event. vcr.ir.vi rcst«vrac:jc «Zve/de», da si po poVoletni dobi šc etdcat podajo roke in pozdravim. u— Udruženje jugosiovenskih inžc= njerjev in arhitektov — sek.;;ja Ljubi ja« j na vabi svo:e člane na sestanek, zdnjs ! 2cn s predavanjem v torek, ene 5. avc«u= ] sta ob 8. uri zvečer »Pri Mra*u» na Rim= j ?ki ccsti. Predava g. inž. J i.-ip Otahal |-O organiziciii inženjerjev v češkosios i vaški republiki«. Na dnevnem redu je I tudi razgovor o orcnnizaciji dc*a stro> kovnih odsekov. Prisostvovati morejo trdi po članih vpeljani gostje. u— Dru=tvo slov. učiteliic vasi vse to-varišice, ki so sc pritlasi'c za socia'no naobraževa'ni tečaj, da se zhero v pon* deliek dne 4. avgusta v Akademskem clon.u. Kolodvorska ulica, dopoldne ob 9. uri. Kino Ljubljanski dvor« Tel. 730 Samo še danes 2. avgusta Miadini neprimerno! Itr i eni na i na senzacija je brez dvoma film in ziočinstvo Predstave ob pol 5., pol 8. in 9. uri m u— Ljubljanski čebelarji prirede v ne* deljo dne 3. avgusta t L v Podkraju pod Krimom pri za čebelarstvo zasluženem : gostilničarju g. Anzelcu domačo veselico. Dopoldne ob 10. uri bo sv. maša pri sv. Janezu v Podkraju, nato poljudno preda« vanje o čebelarstvu in popoldne domača veselica. K tej zabavi so uljudno vablje- ; ni vsi čebelarji, prijatelji čebelarstva in narave. u— Sokolsko društvo v Šiški naznanja da vsled odpovedi godbe Drav. div. obl. za dne 2. t. m., ker mora sodelovati na Bledu, odpadejo bkušnje dne 2. avgusta ob 6. uri. Bakljada in podoknica se vrši s sodelovanjem žclczničarskc godbe. Zbi* rališče pred Čitalnico. Skušnje vseh od» delkov se nato vrše dne 3. avgusta ob 9. uri. — Zdravo! u— Policijske prijave. Od četrtka na j petek so bili prijavljeni policiji sledeči s!učaji: 1 prestopek pijanosti, 4 prestop* ki policijskega reda, 11 prestopkov pas. jega kontumaca, 1 prestopek kaljenja nočnega miru. 1 prestopek zdravstvenih odredb in 1 prestopek zaradi nevarne grožnje. u— Celo v vlakih nc dajo miru razni beraški vsiljivci. Na gorenjskem kolo« j dvoru se je n. pr. v sredo zvečer okoraj« žil Jože Kos iz Vrha, ki je pričel nad e> govati ljudi iz voza, v voz. Sele v Ljub« ljani ga je na prijavo nekaterih pasan« tov prijel stražnik in ga odpeljal v za« por. u— Dela se je naveličal po deželi An« ton Bevc in prišel v Ljubljano. Pričel je be-ačiti ter nadlegovati ljudi na ulici in v hišah. Ker pa je dclam-žr.cž ljudi sa= mo izigrava! in sc ni hotel lotiti nikake« ga dela, je bil včeraj aretiran ter odprav« ljen v svojo domovinsko občino prisil« nim potoni. u— Izgubljena ic bila v poljanskem okolišu rjava usniata listnica z raznimi ; potrdili ter s približno 700 Din vsebine. Pošteni najditelj n-n io cdda proti do« bri nagradi lastniku, čiga- naslov je v denarnici. Iz Cena IE® o ^ ^ t. "ti G> Sprejemajo se tudi osebe, ki niso člani bolniške blagajne. Za take znaša oskrbnina 100 dinarjev dnevno. * Zaplemba cBalkana> razveljavljena. Beograjsko sodišče je razveljavilo z-; !"m-bo "Balkana* radi uvodaeca članka <:Mi- e— Občinske volitve za mesto Celje so bile razpisane dne 30. julija in ss vr« šijo v nedeljo dne 28. septembra e— Osebne reklamacije za obč. volit« vc v mestu Celju sprejema tajnik kra« jevne organizacije JDS v Celju od sobo« tc dne 2. t. m. dalje vssk dan, izvzemši nedelje od 2. do 3. ure popoldne v ured« ništvu gin ji do leta 1923.; cene so takoj po zvi. šanju uradniških plač poskočile, v zad« njih tednih pa zopet naraščajo. Znano je sicer, da je naš Maribor najdražje mej sto v Sloveniji, kmalu se bo lahko po« našal z žalostno slavo prvenstva v dra* gin ji cele naše države. Ljudstvo, osobito stalni nameščenci, gledajo z veliko skrb* jo v bodočnost in bi bili merodajnim faktorjem res hvaležni, ako bi se pričelo enkrat z energično protidraginjsko akcijo, katero ravno Maribor najbolj pogre« 5a. Vsled neznosne draginje ne trpe sa« mo posamezniki in družine, ampak je ogrožena tudi okrepitev slovenskega živ« Ija v obmejnem mestu. Merodajni faktorji, zganite se! a— Izlet Mariborčanov v Jarenino. V nedeljo dne 3. avgusta pohite napredni Mariborčani v Jarenino na prireditev ta-mošnjega Sokola, ki ga tvorijo večinoma kmetski fantje in ki prav pridno deluje. Odhod iz Maribora ob 13. z vlakom do Pcsnice, odkoder je v Jarenino pol ure pcšhoda. Povratek zvečer ob 9. uri i vlakom. a— Na cesti je zadel mrtvoud v četr» tek upokojenega finančnega nadprcglcd-nika Sotoška. Zgrudil se je takoj mrtev na tla. a— Najden okostnjak. V sredo dne 30. ju!ija sta v Studencih pri Mariboru v ja» mi za izkopavanje proda zadela dva de. lavca na človeški okostnjak, ki je bil zakopan skoro dva metra globoko. Truplo jc moralo že nad deset let ležati v zemlji. Slutijo, da je bil izvršen roparski umor, ker je bil na tem mestu nekdaj gozd. Uvedene so poizvedbe. a— Priporočljiv knjigovodja. Policija jc aretirala knjigovodjo V., ki je svoji ilužbod.' ;a'ki poncvcril po lastnem priznanju 76.000 Din. Iz Primorca * Fašistovska skupščina v Trstu. Tr- : žaška fašistovska organizacija je imela v četrtek 31. julija zvečer svoj izredni občni zbor, na katerem se je razpravljalo 0 zadevah fašizma. Govorniki so se previdno ogibali vseh spornih vprašanj in so končno predlagali resolucijo, s katero izražajo stranki in vodstvu popolno zaupanje. Zborovanje se je vršilo v znamenju mlačnosti in v odsotnosti marsikaterega iašista, ki je bil svoje čase v prvih vrstah. Stvar se je zavlekla pozno v noč I in ker so se pojavila številna nasprotstva. so se odgodile volitve novega direktorija na dan 8. avgusta. * V morje so spustili v puljski Inki tc • dni ladjo z imenom «Quarnero». Slavnost ^e je izvršila v prisotnosti zastopnikov domačih oblasti in mnogih gostov iz Italije. j * Akader,lično ter. društvo eAdrija* v ! Goria vabi člane, starešine in prijatelje ! društva na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 3. avgusta ob 10. dopoldne v društvenih prostorih Via S. Giovanni 7. Abi-j turijenti se vabijo k pristopu v organi-i zacijo. * A 'oznanite dijake! Dijaška Matica v Trstu prosi stariie, ki nameravajo prihodnje šolsko leto vpisati svoje otroke v srednje šele, da ji to čimprej naznanijo radi statistike in evidence. Naslov: Dijaška Mctica, Trst, Via Fabio Filzi 10. i * Če se rezleti brusilni kamen. V mo hanlčni delavnici v ulici Manzoni ;e tc dni brusil ISletni mehanik Karel Fumis neko orodje. Na nepojasnjen način sc jc brusilni kamen razletel in kos brusa *c priletel mladeniču s tako silo v čelo, da mu je pretresel možgane. Mehanika sc prenesli v bolnišnico. ! * Grozna nesreča v vojašnici na Mol' tebellu pri Trstu. V sredo okolu poldneva se je pripetila v vojašnici na Monte-bellu strašna nesreča, ki je zahtevala dve žrtvi. V kovačnici vojaškega avto* ; mobilskega oddelka je eksplodirala ;ra-nata. ki je zdrobila šipe in raznesla lopo na vse strani. Pri tem je bil usmrčen 21 letni Bruno Bertocchi iz Bologne, težko ranjen pa 21 letni Alfonz Pampani iz Ar.z-za. Oba nesrečneža sta bila dodeljena avtomobilskemu oddelku. Mrliča so popeljali v mrtvainicn na pokopališče, težko ranjenega Pampanija pa v bolnišnico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje ic 1 opasno. o © V W@mbleya Razstava britanskega imperija. London, 26. julija. Hladen veter je pihal, ko smo se vozili skozi kanal La Manche. Parobrod se je lahko zibal. Solnce je sijalo, a vendar smo se zavijali v površnike. V daljavi smo skozi meglo zagledali temno črto na morju: angleško obalo. Na ladji nas je mnogo, ki prvikrat prihajamo v Anglijo. Zbiramo se na levi strani ladje in z daljnogledi zremo proti obali ter razločimo visoke kamenite stene, a zgoraj ravan s scčnato zeieno travo. Ustavimo se v pristanišču Folkestone. Jugoslovani navadno zabavljamo na našo carinsko in obmejno policijo. A zdi se mi, da ni v Angliji nič bolje. Hoteli so celo vedeti našo adreso v Londonu. Če bi jo vedel jaz sam! Pri velikem navalu tujcev, ki prihajajo na razstavo v VVemb!ey, je bilo najbolj verjetno, da bom prvo noč ostal na ulicL Od Folke-stona smo se z železnico vozili do Londona. Moi strah, da bom prvo, noč ostal ; na ulici, ni bil opravičen. V hotelu blizu kolodvora sem vendar dobil sobo, zadnjo, kakor so mi rekli. Zato pa je tudi j stala 17 šilingov. Drugo jutro takoj v Wembley, kamor vodijo tri železniške proge. Vlak drdra za vlakom od jutra do večera; poleg te-ga drve še avtobusi, ki neprestano do-' hajajo in odhajajo. Razstava ima svoj poseben kolodvor. Površina britanskega imperija znaša 13,909.782 kvadratnih milj, prebivalstvo 460.094.000 ljudi — tako nas poduči ofi-cijelni voditelj za razstavo. A teh 13 milijonov milj in teh 460 milijonov prebivalcev vidimo tukaj v Wembleyu. Sprehajajoč se po Wembleyu potujemo okoli sveta. In če hočete pogledati vse, potrebujete ako ne osemdeset, pa vsaj štiri-j deset dni. Tu se lahko sprehajate po celi j Angliji, Kanadi, po Hong-Kongu in južni: Afriki. Ako pridete na razstavo skozi se- j verni vhod, vas vodi pot skozi cvetne nasade; ob strani vidite kolonade s prodajalnami, a vam nasproti ogromno po- j siopje L!oyds Bank. Glavna cesta, po ka- ' teri neprestano vozijo avtomobili, vodi v južno smer med dvema palačama. To so I kolesi iz betona z masivnimi vertikalnimi in horizontalnimi ploščami iu linija- j tni. Tu ni nobene različnosti, nobenih j okraskov, vse Ie preprosta praktičnost,' umnost in hladnost. To je mati Anglija, j ki je, gradeč svoje glavno mesto, imela v mislih le koristnust Zato se vidi v Londonu le dve trdnjavi: staro — Tower ln novejšo — Bank of England, potem pa ogromno število skladišč za zmrznje-. ne vole, žive ljudi in drugo blago. Bank ' of England, angleška državna banka, je prava trdnjava z obzidjem, a brez vsakega okna z ulične strani, temna in ne-pristopna. Skladišča in stanovanjska po- j slopja imajo podobno arhitekturo: pusto ! zidovje brez kake izpremembe ali okra-: sa. Ulice s takim: hišami deprimirajo | nas, ki prihajamo s kontinenta in ki smo ; tudi sredi mesta vajeni na zrak Ln vese- i lost. Tam v Londonu nas to deprimira, I a tukaj v razstavi napravliata ti dve poslopji — palača industrije in palača strojev — v svoji preprostosti in masivnosti impozanten utis. Onkraj jezera, ki predstavlja menda ocean, se prično prekomorske dežele. Jasna belina, členkovite piošče, vitki stolpi z bogatimi glavicami, sploh celo vna-nje lice kanadskih in avstralskih poslopij je v živem kontrastu s stavbami ma-terne dežele Anglije, ki niti za palačo umetnosti, niti za vladno palačo ni našla druge oblike, kakor masivnost plošč iz sivega betona. Še dalje naprej je Indija, j Na dvorišču njene palače, ki jo okroža-; jo odprti hodniki, brizgajo fontane, nad I ravnimi strehami se dvigajo vitki Seli! stolpiči. Vse je urejeno tako, da napravila utis daljne dežele in njene kulture. In tako se vrste paviljoni; vsak ima drugo obliko — čudno, zanimivo. Burma! Morebiti sem nekdaj v šoli slišal to ime, slišal in ga pozabil. A odkar sem stal pred poslopjem, ki zastopa ta del angleškega imperija, imena cBurma* ne bom več pozabil, ker utis tega paviljona s finimi lesenimi rezbarijami se ne more pozabiti. In ko zapiha veter in poigra z zvončki, ki vise na stolpcih, sc razlega po zraku zvenenje množice zvončkov srebrnega zvoka, narašča in ponehava z vetrom, kakor da neki nevidljivi glasbenik zlaga čudne melodije. A v britanskem imperiju se nahajajo tudi primitivni naredi, ki so po našem pojmovanju kulture zelo zaostali. Tudi eni so zastopani na razstavi v VVemble-yu. Med zidovjem trdnjave, zgraieue iz neobdelanega kamenja in ilovice, se je namestila skupina zamorskih obrtnikov: lončarjev, kotlariev, tkalcev in drugih, ki opravljajo svoj posel kakor doma in se cc brigajo za znatiželjno množico, ki jih motri in se jim čudi. To je britanski imperij — počenši od Angleža, ki izdeluje aeroplane, da onega zamorca, ki z roko mesi primitivne icnce iz ilovice. To je britanski imperij, v katerem solnce nikdar ne zaide. Vsakdo mora videti neizmernost in moč države, ki se ponosno imenuje «British Em-pire». Baronica tatica biserov Nečuven škandal med štajerskim plemstvom. — Baronica Konrnd-Konradsheim obsojena radi tatvine na šest mesecev ječe. V sredo se je začela proti soprogi podpolkovnika barona Konrad-Konradshei-ma, Alici, pred graškim sodiščem razprava zaradi tatvine biserov, ki jo jc izvršila koncem meseca februarja na svoji prijateljici grofici Alici Herbersteinovi. Afera je zbudila prve dni marca veliko senzacijo v vseh srednjeevropskih krogih in tudi «Jutro» je takrat o zadevi poročalo. Pri kazenski razpravi, ki je trajala dva dni, je bilo nabito polno občinstva, posebno iz krogov bivšega plemstva. Iz obširne obtožnice posnemamo sledeče: Dne 28. februarja sta priredila zakonca Konrad-Konradsheimova v svojem stanovanju ples, na katerega je bila povabljena tudi gospa Herbersteincva. Ko je prišla grofica v hišo, jo je gostiteljica pozdravila in burno objela. Pri tem se je Herbersteinovi raztrgala biserna ovratnica in dragulji so se razsuli po tleh. Vsi navzoči so pomagali zbirati raztrosene bisere. Ko so sklepali, da so pobrali že vse, jih je dala Herbersteinova v škatlio Ln jo izročila gostiteljici, naj jo spravi do konca plesa. Ko je prišla grofica po pre-plesani noči z dragulji demov, je preštela svoj zaklad in s strahom zapazila, da manjka od 397 biserov, ki so bili nanizani na vrvici, 76 komadov. Takoj ie šla k prijateljici Konradsheimovi in ji povedala stvar. Ta ji je sama svetovala, naj prijavi zadevo policiji, kar se je tudi res zgodilo. Nekaj dni kasneje je povedal na policiji draguljar Evangelist, da je prišla dne 29. februarja, torej dan po plesu, k njemu gospa Konradsheimova, ki je pri njem že dosti stvari kupila ali prodala, in mu je ponudila 76 biserov na prodaj. Evangelist je posredoval kupčijo in draguljarja Aleksander in Josip Pisk sta kupila bisere za 55 milijonov avstrijskih kron. Na podlagi ovadbe ie policija zaslišala Konradsheimovo, ki je končno priznala, da ie našla, ko so odšli njeni gostje, v sobi manjkajoče bisere in jc sklenila, da se jih prilasti, ker itak ne bo nihče nje sumil. Še isti dan jih je prodala. Kot motiv tatvine, ki jo zelo obžaluje, je navedla Konradsheimova policiji velike finančne težkoče. Rekla je, da zahteva njeno gospodinjstvo velike izdatke, ker f mora živeti — stanu primerno, in da mora, ne da bi za to smel kdo vedeti, prispevati tudi h gospodinjstvu svoje poročene hčere. Zato .ie že dclj časa igrala na borzi, ampak večinoma z izgubo. Da deloma krije obveznosti, izvirajoče iz borznih špekulacij, jc poslala iz izkupička prodanih biserov 20 milijonov krou neki banki, drugih 20 je poslala svoji hčeri, 500.000 kron jc podarila neki ubogi deklici, 10 milijonov pa ie porabila za svoje gospodinjstvo. Policija le dognala, da odgovarjajo izpovedi bivše baronice resnici. Značilno je, da je obtoženka najela na svojo palačo 200 milijonov kron posojila proti 3 in pol odtsotnim meseč-iuin obrestim. Nadaljua preiskava policije pa je spravila še lepše stvari na dan. Tatvina na škodo grofice Hcrbersteinove namreč ni bila edina, ki jo je zagrešila Konradsheimova. Dognalo se jc, da je izmaknila dne 7. februarja na plesu pri grofu Wel-sersheimu grofici Evgeniii Attemsovi 26 biserov. Attemsova ic imela namreč na sebi ovratnico s 451 biseru Ko je šla domov, je zapazila, da je vrvica z dragulji pretrgana in da manjka 26 komadov. Vse poizvedbe so ostale brezuspešne, ker naravno ni sumila bivše plemkinje, da bi biia ona tatica Ko pa je čitala Attemsova o tatvini na škodo Herbersteinovi, se je spomnila, da je njena prijateljica Konradsheimova nekaj časa sedela pri njej, Ln je zaradi tega prijavila zadevo policiji. Bisere je medtem obtoženka že prodala draguljarju Hichl-Scabu, pa jih je njen mož zopet kupil in vrnil Attemsovi, s čimer je bila zadeva poravnana. ! Baronica Konrad-Konradsheimova ima ' še eno, tretjo podobno tatvino na vesti. | Dne 26. januarja je bil ples Plemenita-| škega kazina v Gradcu. Pri tem je izginilo Beatrici de Neefovi 58 biserov. Dognalo se je, da je tudi te dragulje ukradla Konradsheimova, a je bila škoda hitro poravnana. Tekom zasliševanja pred preiskovalnim sodnikom so zdravniki dognali, da obtoženka ni popolnoma normalna in da trpi na fiksni ideji, da si mora polastiti biserov, ako jih kje vidi. Sedaj zanika, da si je prilastila Herbersteinine bisere iz bede, priznala pa je, da se je nahajala v gmotnih težavah in da fe dragulje, ko je bila tatvina že enkrat izvršena, vseeno prodala. Zdravniki so izjavili, da se je pri Konradsheimovi še pred tatvinami začela razvijati organična luetična bolezen na možganih. Obtoženka je prišla na razpravo popolnoma preprosto oblečana. Videlo se ji je, da je silno nervozna in da ne more biti popolnoma zdrava, ker že pet tednov ni zapustila stanovanja. Mož obtoženke, ! podpolkovnik baron Alfred Konrad-Kon-I radsheim, bivši predsednik Plemenitaške-! ga kazina v Gradcu, ni hotel izpovedati. ! Zaslišane priče, tako okradena Alica Herbersteinova, njen soprog in drugi, so v glavnem potrdili izpovedbe obtoženke pred preiskovalnim sodnikom. Priče, ki so mnogo občevale s Konradsheimovinia, so izpovedale, da je obtoženka izredno nervozna in da se je že v jeseni pokazalo na njej neobičajno veselje, dajati dia-gocena darila, ki nikakor niso v skladu z njenimi gmotnimi razmerami. Grofica Attemsova je izjavila, da ni prijavila policiji tatvine, ampak le da so ji prešli biseri, ter da pa je vsa zadeva že poravnana. Herman de Neei, čigar ženi so bili tudi ukradeni dragulji, je označil ob- toženko kot inteligentno žensko, na kateri pa so se včasih kazale logične nejasnosti. Rekel je, da je zelo raztresena, zamišljena in da se je, kakor njena sestra, bavila s spiritizmom. Tekom razprave se je ugotovilo, da je hiša obtoženke v Gradcu vredna 1800, na Dunaja pa 700 milijonov kron. V gotovini ima 27 milijonov. Po govorih državnega pravdnika in zagovornikov je bila baronica Konrau-Konradskcimova, ki svojega čina ni zanikala, obsojena zaradi tatvine na škodo Herbersteinovi in Attemsovi na šest mescccv ječe. Sodni dvor se je izrazil v utemeljitvi razsodbe, da se je popolnoma uveril, da je bila obtoženka pri svojih dejanjih popolnoma razsodna. X Strašne povedni!. T z Indije priha-j i a jo poročila o katastrofalnih poplavah, ki še naraščajo. V Kalkuti je utonilo 12 | oseb in mnogo vasi je razdejanih. Plan-j taže so popolnoma pod vodo in zemlja ; ie vsa razrita. Mnogo lastnikov plantaž ; pogrešajo. Lord Goschen, guverner ma-j draski in njegovo osebje so popolnoma ! odrezani od glavnega mesta, ker se nih-j če ne upa čez most, ki ga je voda hudo I poškodovala. Na mnogih krajih je voda I odnesla cele ceste. Škoda na živini in žitu je ogromna. V Kalkuti. kjer je nastala povodenj hipoma, so se mogli rešiti pre- bivalci samo s čolni. Nad tisoč hiš se ja podrlok Reka Cauveri je narastla za II metrov. Porušenih je nad deset tisoč hiši Katastrofalna povodenj se je pojavila tudi na severnem Kitajskem. Glavno mesto Peking in tudi druga večja mesta so v veliki nevarnosti. Utonilo je več tiso3 ljudi. Na tisoče hiš je podrtih. Voda še vedno narašča. Škode je na milijarde. Vsled poplave je nad dva milijona ljudi brez strehe. X Strašna vročina v Alžirhi. V Al-žirju v Severni Afriki vlada že več dni strašna vročina. Toplomer kaže 65 stopinj. Vsled vročine je uničena vsa letina. X Štiri milijarde podkupnine. Dunajska policija je prijela dva ravnatelja »Kauimannischc Bank» Ferdinanda Her^-felda in Rencja Mosco, ker sta zahtevala podkupnine od strank, ki so zahtevalo dovoljenja ali podaljšanje industrijskih kreditov. Za to uslugo sta zahtevala celc milijarde avstrijskih kron. Industrije so dobile pri banki vsega skupaj 12 milijard kredita, za katerega je morala najeti hi-i poteko iu plačati 200 odstotne obresti, ! štiri milijarde pa dati ravnateljema k r : podkupnino. Podpredsednik iste banke je | sporočil, da je večina podkupnin že vr-; njenih in da manjka le še znesek 200 do 300 milijonov avstrijskih krou. Ravnatelja s svojimi manipulacijami nista oškodovala banke. naj si sukno za obleke nabavi poceni in prvovrstno v blagovnem oddelku OMfiD 8CHHIKB, LHBUflHS. 107b/a Konserviranie strešnega fižola Menda ni treba šele poudarjati, kako dobrodošlo je vsaki gospodinji, ako mo« rc tudi pozimi postzviti na mizo splošno priljubljeni stročji fižoL Za naše gospo« dinje sta najpripravneiša dva načina: konzerviranje v kisu ali v soli. V kisu: Še mlado stročje otrebi in operi, ga skuhaj v dobro slani vodi, od« cedi in polij z mrzlo vodo, stresi v prste« no skledo in polij z zavretim kisom v ka« terem naj se ohladi, potem ga zopet od« cedi. Ta kis uporabljaj za kisanje prikuh. Zavri v dobro pološčeni kožici vinskega kisa, v katerega si dala nekaj zrn celega popra. Hladnega zlij na fižol, ki si ga medtem lepo naložila v stcklcnice s širo« l:im vratom, da leže stroki lepo počez v steklenici, vmes pa polagaia semtertja ka ko šalotko, to je malo čebule, zrno čes« na in lorberjev listič. Na vrh deni čez fižol dva snažna klinčka, vrh teh lahko vliješ malo olja. Popolnoma mrzlo sočiv« je dobro zavezi s pergame-ntnim papir« jem ter shrani na suhem in hladnem pro« štoru. V soli: Fižol otrebi in operi. Položi v steklenico eno vrsto strokov in dobro osoli, zopet naloži drugo vrsto fižola in zopet osoli Pa ponavljaj, da bo steklenica polna in zavezi. Čez par dni se močno usede fižol v steklenici in se napolni s slano vodo. Tc nekoliko odl-lj in zopet polagaj fižol in osoli. Ko se fižol že dobro usede in napolni steklenico, dodaj navrb malo salicila in dobro zavezi s pevga-mentnim papirjem ter shrani na suhem in hladnem prostoru. Večje množine fižola pripraviš na isti način v kadeh, ga pokriješ s čisto krpo in desko ter obtežiš s kamenjem kakor kislo zelje ali repo Predno uporabiš ta fižol, ga moraš prekuhati v najmanje treh vodah, da izgubi preslan okus. Nekateri pa fižolovo stročje sušijo kot gobe, vendar zgubi pri tem fižol nekaj svojega najboljšega okusa. Zdrava kumarčna solata. Kumarčna solata jo jako priljubljena, vendar marsikomu škoduje in povzroča neprijetno pehanje iz želodca. Za vzrok dolže nekateri olje, drugi priporočajo, da naj zrezane in nasoljene komarce deli čas leže ter jih potem dobro ožmeš. Morda ' je včasih res olje krivo, ker ga mnogo j ljudi ne prenese in ker otežkoea prebavo, j Izžemanje kumarunega soka pa ni pri-I poročijivo, ker postane solata vsled tega 09VV ogn tr^a in težje prebavljiva ter izgubi svoj prijeten duh in osvežilnost. V resnici pa otežkoči.jo prebavo le kumarčna zrna, ki jih lahko odstraniš. Razpolovi kumarco. poberi z žlico peške, zopet obe polovici lepo zloži in zreži kakor običajno na listke. Ako pripraviš solato mesto s kisom in oljem, s citronovim sokom in kislo ali sladko smel::no jo uživajo lahko tudi ljudje s slabim želodcem in otroci." Kumarce kot Iepotilo. Ako iztasneS iz kumarce sok, ostalo sredino pa skuhaš fn zmešaš z enakim delom glicerina, dobiš prepv sto sredstvo zoper hra-povo kožo, ki jo napravi belo in mehko. Iz breskvi.iih in maroičnih zrn pripraviš lahko zc!o aromatičen liker. '/..-;-lij 70 izluščenih breskovinih zrn in lino stolčene lnščine 30 tih zrn z enim litrom špirita, dodaj 500 g sladkorja, ki naj ostane v dobro zainašeni steklenici iz rujavega in zelenega stekla tri tedne, vendar moraš zmes vsak dan dobro pretresli. Po preteka tega časa prilij še skodelico vročega mleka in naj stoji še 10 dni,a ne pozabi vsak dan steklenico dobro pretrefti. Liker filtriraj skozi pivnik. nali v steklenice, jih dobro zamaši in zapečati. Čim dalje časa leže tem fi-i.ejši okus irna pijača. Svileno perilo likaj med dvema rutama, ker drugače izgubi blesk in prožnost. Pasicc (šerpe) (šale) iz svile ali tančice osnažiš z bencinom v katerem si raztopila nekoliko kuhinjske soli, Pasi-co namočiš in jo nalahko iztisneš. Ako iz prve razetopine ni dovolj čista, jo namočiš še v drugo. Izžeto gladko na pni na likalno desko, da sc posuši. Likanje je večinoma nepotrebno. Črne pajčolane osvežiš v črni kavi, kateri prideneS nekoliko kapljic gumi-arabika. Z b rekami iih pripneš, na desko in raztegneš, likati jih ni potreb; no. Če pa jih likaš, položi preje nanje ča-opisni papir. . . Svetel okvir pri štedilniku ocisti-s smirkovira papir jem. To delo si zelo olajšaš, ako si pritrdiš smirkov papir na zavitek iz klobučevine in rabiš lo pripravo kot krtačo. Bakreno posodo najuspešneje očistimo z milom, z vodo razredčenim alkoholom in v prah zdrobljeno kredo. Na špiritovih saciovarih iz niklja se polagoma nabere nesnaga, ki k) prav težko odsi.rnniš. Denaturiran špirit in volnena krpa tu hitro pomaga, treba j« kovino le nekoliko drgniti. F. P.: iiribcim m v grapi Streljaj od precej obsežne vasi — hiše kakor otroci gledajo iz zelenega morja dreves — stoji na ljubkem hoi-mu prijazno Hribarčkovo domovje. Bela hišica se radovedno razgledava po dolini, pred njo dehti s cvetlicami nasejan vrtič. zadaj pa se šopirijo prostorna gospodarska poslopja. Na dvorišču je živo ves dan in še ponoči ni miru, ako se približa tujec, zakaj kosmati Pajdaš zvesto straži imetje tvojega gospodarja. Lastnik lepe domačije. Hribarčkov Tevj, tudi ni malo ponosen na svojo last. 0?e mu je bil prepustil pospo ktr-stvo takoj, ko se je sin vrnil iz vojne. Ker pa je bi! stari še zdrav in krepak, je skrbel za kmeti:o še dalie, oprav!j,-d je živino ter gledal za posli, dočim se je Jevž sam ukvarjal z zelo dobieka-nosno obrtio: bil je izvrsten mizar in niegova dela so poznali daleč naokoli. Pa je tudi delal, da je bilo veselje. Priden kot čebela, natančen kot zlata vaga in zmeren pri računu. Sploh bi bilo njegovo življeme nadvse vzorno ako bj ne bilo poinij pn „r bilo Bahafeve krčme sredi vasi. Štajerska ka.oBica na je Tevžn. ki ie bil ■po naravi vesel in dobrovoljen človek, marsikdaj r*rre'a srce in "zmešala možsrane. Ob takih prilikah pa se ir-vsa vas imela dobro, zakaj Tevž je bil odprtih rok in ni stiskal novca. Seveda je oče maiaJ z plavo. a se je vedno no- [ tolažil, ko je potem videl sina pri delu Is podvojeno pridnostjo. Ko pa je Tevž | neka:krat nedeljo raztegnil tudi na po-| nedeljek. je starega zaskrbelo, da bi se Tevž ne razvadO. »Čakaj, čakaj.'* | si je misli'. <-Te že u Ženem! Fant že dolgo ča?;t meče poglede tja v Grapo. In dekle, tista Lfnka iz Grapo. no. ni napak, je zala punica, pa tudi nekaj ima pod palcem. In z mojim Tevžem bi bila lahko zadovoljna. « Stari ni dolgo premišljal. Pred nekaj meseci je umrla njegova žena. stara mati Tevževa, in takoj se je čutilo, da manjka hiši gospodinje. Vse je kričalo po novi gazdarici. «Tevž. oženiti «i se pozabili se ga je o prvi priložnosti lotil oče. Fantu se je zdelo, da pride kmalu do tega opomina. Dan za dnevom je pričakoval, kdaj ga dregne oče zaradi žen i t ve. Kar pa «e tiče njega samega, je vedela vsa dolina, da sta si Hribarč kov Tevž in Grapovska Lenka tako malo bolj. In to ie bilo res. Vendar se Tevžu ni preveč mudilo zaradi ženit^e. ker ie bil prepričan, da se mu Lei ka ne izneveri in pa iz razloga, da smrt in zakon nikoli ne prideta prekasno. Ker je že skoro vedel, kakšna sinahn bi bila očetu po volfi. ie pogumno odgovoril: «Da. čas bj že b!L Hiša potrebuje gospodinje, gospodar žene in tudi vj bi s» že radi oddahnili * Hbro in brez komedij sta se oče in sin dogovorila. Zasnubila sta, bilo ie ženito-vanje, da nikoli takega — in sedaj go-SDOdinii Granov>ka Lenka na Hribčku že skoro leto dni. Zadovoljen je stari in tudi Tevž se dobro počuti, zlasti po dogodim, ki bi bil skoro povzročil nesrečo. V nečem se namreč Tevž m Lenka nista prav nič skladala. Kadar se je zgodilo tisto .nekaj*, je bil ogenj v strehi. Bile so to tiste preklicane nedelje. Tevž pri Eahaču v vinu. Lenka doma v solzah. Ko je Tevž česčer.je svojih nedelj ponavljal, je prišlo celo tako daleč, da mu je zagrozila z najhujšim: ako se temeljito ne izpremeni, ga zapusti za vedno. Bilo je zadnjo predpustno nedeljo Tevž je služil izredno dobro ves ta nredpust. Zato je odmenil to nedeljo izkliučno sebi in svoji tovaršiii. Mesec je že pocledaval skozi okna Bahačave krčme, ko je Tevž še sedel v družbi razgretih \i"skili bratcev. Kar nič se mu ni mudilo iz vesele druščine domov. Iz raiskesa uživanja ga je vzbudila krepka pridiga jezne Lenke, ki ga je. i stoječ med podboji vrat. kar nniodloč | neie povabila, naj se že enkrat pobere i,domov: t Svinja pijana, nepridinrav zanikar-| ni, pošast motovilasta! Ali res ne veš. kaj. se spodobi zakonskemu možu? Hišo boš spravil na boben, beračili bomo! Marš domov!* Nič s° ni razPntfl Tevž. Prijazno ji ie pomožiknil, dvignil kupo in ji nazdravil. *Ej. golobičiea! Srečen mož, ki imi tako ženico. Še po smrti io bo imel rad in .. .> | Ni dokončal. Lenka je vzkipela bi jkričaia vsa iz sebe: «še nocoj zapu;tim frbo in tvoje ničvredno bajto ...» . Tudi ona ni mogla naprej, zakaj Tevž se ji je tako sladko nasmihal, ti.j ji je jeza. zavezala jezik. Okrer.ila -e je in odvršela kakor hudourni piš. Pri Bahaču pa je bilo veselo vso n.-.č iu Ee drugi dan. Zopet se je bližalo i solnce zator.n. ko se je skozi Bana če vo okno začul glas: »Tevž, žena te zapušča. Malo zboTo i je Tevža pri srcu, pa kmalu ga je do-;bra volja privedla do pravega skle. a • Dreja. tu iinaš.* in stisnil mu je v | roke bankovec. «Vzemi harmoniko in | nojdi z meno'. Žena mi vendar ne sme 'kar tfiko od hiše.* ; Prizibala sta se do groblje blizu Tevževe hiše prav. ko se je med podboji vrat pokazal ogromen jerbas. ped ju basom objokana glava, pod njo ja precej obilno telo Tevževe Lenke. Po-čenila sta za kup. da se ^krijeta. Ivo pa ie pri"la m:mo. sta stooi'a za nio. Tevž je stopal kakor pogrebec. Preja pa je | vlekel bsrmofiko. da je izpuščaja v tihi večer žalostno melodijo: «Oh. zdaj gremo, eh. zdaj gremo .. .-Pre-enečmia Lenka bi bih kim>hi spustila na tla nabasani jerba-'. Ko se jo zavedla, jo ;e ve vrla proti Gram. kar ji je dala sapa. Gledalcev je bilo seveda polno in tako se vas še ni smejala. kar stoji. Tevž in Dreia pa sta slavila veselo potrebščino pri Bahaču. ! Življenje na Hribčku jc teklo svoje pot. Zopet se jo poznalo, da ni gospodinje. Stari je jel celo godrnjati, akc :ga je Tevž preveč zavrtel. Tevž pa jf ravnodušno čakal, kako se bo stvai lazvila. Bilo je četrti teden, odi;ar j - zapustila Lenka Tevža in Hribček. Več«1-rilo se je in Tevž j - rav^io pospravljal svoje mizarsko orodje. Kar zagleda ; skozi okno postavo, ki so počasi bliža : Hribčku. Ali naj veruje svojim očem'? Da: ona je — Lenka! Že stoji pr-' | vrati. Ogromni jerbas. pod njim gin; ; va in život — vse je zopet, v hiši. I "Dober večer,» pozdravi Lenka. Iv stopi v sobo in odloži jerbas. Tevž jo mimo pogleda m odzdravi i Domačih še ni bilo v hiši. Molk. Ona stoji ob jerbasu, on gleda skezi okno. Slednjič je Lenki dovolj: «Zak\ nisi prišel pome?" »Saj si -a:na tudi rada prišla.* »Vse ti (-'pustim, le zakaj si mi m-pravil to srnmotoN Tevž zmirrn" z rameni. »Saj ni bv" tako hudo. Z godba si prišla k n: :: hiši, spodobilo se je. da si jo z godb zanustila..» Še tisti večer sta bila Lenka m Tevž najboljša prijatelja in srečno sta začela novo živi nje. Stavliaio ju /a vzgled, kakšen mora biti zakon. Tcv". sicer Bnhača ni pozabil, a spremlja Lenka, ki na se ne huduje. kadar Tevž slučajno doma pozabi. Konj erei a na Dolenj skem ir. Kaj je vplivalo ugodno na razvoj ko« njereje v teh krajih? Razen vzrokov, katere sena že uvodoma navedel, so pa glavni faktor, pospeševateli konjereje, ugodno, na ravnini ležeči pašniki. So to velikanski kompleksi zemlje, ki niso po« polnoma nič obdelani, deloma celo sKrai no zanemarjeni. Nekateri izmed njih tvorijo komplekse v izmeri ceio preko 100 oralov (Roje s Mihovce in Tomažja vas « Dobruška vas). Na teh pašnikih se nahajajo kobile z žrebeti in starejša žre« beta po cel dan izvzemši opoldanske ure v najhujši letni vročini. Seveda je jasno, da bi ta svet, razde« l;en med upravičence in racionelno ob« cieian, dajal lastnikom mnogo več ko« risti. Toda glede konjereje je pa le eini« nentne važnosti, kajti na teh pašnikih se žrebeta prosto gibljejo in so celi dan na svežem zraku, kar je žrebetu zaradi skrajno slabih hlevov neobhodno po« trebno. Žal so ti pašniki v veliki meri močvirni, a njihovi upravičenci ne uvi« clijo potrebe investiranja kapitala v paš« nike, da bi jih osušili. Končno se pa ni« ti ne pobrigajo, da bi se ti pašniki vsaj racionalno izrabljali, temveč pusttf, da se živina kljub instituciji vaških pastir« jev vsevprek nase. Spričo tega služijo ti pašniki v prvi vrsti ie kot sprehajališšča konj in žrefcet. Ako bi morali posestniki imeti svoje konje in žrebeta preko celega ieta v svojih hlevih, bi imelo tc jako slabe po« sledice na organizem živali, to pa prvič ; zaradi nizkih in skrajno slabih hlevov 1 (dobri hlevi so še redki) in drugič žara« di gnojnice, ki so v splošnem nahaja največkrat tik pred hlevnimi vrati. Sko« 'zi mala okenca, katera so preko zime zaradi mraza še zamašena in skozi ste« ne prihaja bolj malo zraka, a še^manj svetlobe, a skozi vrata pa zanaša zrak še amonij akov duh iz gnojniščne luže, ležeče tik pred hlevnimi vrati. Zato baš zadobivajo pašniki velik pomen. Nadaljni faktor, glede katerega bi bi« !o jako umestno, da se nazaj uvede in ki je bil velike važnosti, jc bilo izdava« nje evidenčnih kobil s strani vojaške uprave. Dobrim konjercjcem so te evi« denčne kobile mnogo pomoglc, kajti v velikem odstotku je imel oskrbnik že v naprej zagotovljeno dobro vsoto za do« bro žrebe in po šestih letih mu je žlaht« rokrvna kobila ostala v popolni lasti ter mu še naprej rodila žrebeta, s katerimi je potem po svoji lastni volji razpolagal. Žrebearske postaje so seveda s svojim dobrim, deloma celo prvovrstnim mate« rialoni odočiino vplivale na razvoj ko« njereje. Do pred tremi leti so prihajali na postaje sami polarabci lipicanci, an« gloarabci in angleži. V prvi vrsti so bila priljubljena imena: Favorit, Gidran, No« nius in F-jrioso. Pa tudi Bor.no, Mrzuk, Predsvdt itd. so bili zadostno ccnjcni. Ta plemena so blagodejno vplivala na konjerejo, da se ie razvila že tako žlaht« hercegovinsko « dalmatinskega izvora iz leta 1922. v približni težini 320.000 kg. Partija južnosrbskega tobaka je sprav« Ijena v Nišu in partija hercegovinsko « dalmatinskega tobaka v Čapljini (med Mostarom in Gružem). Tobak je dobro shranjen in v solidnih vrečah. Del tc ko« ličine tobaka se more izročiti takoj po želji kupca. Pri izvozu tobaka kupec ne plača nikakih dajatev. Interesenti morejo dobiti podrobna po« jasn-la neposredno v upravi državnih mo nopolov, odelenju za kulturo in fermen« tacijo duhana, Knez Mihailova ulica 40 v Beogradu. Tržna poročila Novošadska blagovna borza (1. t. m.). Pšenica: nova 375 do 380. Turščica: 280. Oves: 300 do 310. Moka: baza: «C0> 600 do 605; <0> 590 do 595. V prostem prometu pa je bila cena moki <00» tudi danes 540 do 550 Din. Skupni promet na borzr je znašal 57 vagonov in to 34 pšenice, 19 turščice, 2 ovsa, 1 moke. Tendenca letine češpelj nepovoljne, ker plodovi prilično močno odpadajo. Ako se upošteva, da se za žganje ne bo uporabilo skoro nič češpelj in za pekmez zelo malo ter da bomo imeli letos debel sad, se računa, da bo letošnji bosanski pridelek suhih češpelj znašal največ 400 vagonov. Novo blago se dosedaj še ne trguje. Posedovalci starega blaga so zelo rezervirani. Jabolka in hruške dosti bolje obetajo kakor češplje; posebno pa se pričakuje obilen pridelek orehov. — Plačilna težkoče r.ovosadske vele-tvroke. Ena največjih manufakturnih tvrdk v "Vojvodini Dušan Monaševič, Lazič i Čurčič je zaprosila za uvedbo postopanja o prisilni poravnavi. Pasiva znašajo 12-5 milijona, a aktiva okrog 8.5 milijona Din. Tvrdka ponuja 25 odstotno poravnanje. — Poravnalno postopanje glede I. C. Ketarja, trgov a v Ljubljani je končano, ker so jc poravnava pravomoino ode! rila. = Izredni občni zbor ima Tiskarski iu litografični zavod, knjigoveznica in založništvo I. Blasnik nasl., d. d. v Ljubljani, dne 14. t. m. ob 15. v tiskarniški mlačna. Svinjski sejem v Mariboru (1. t. m.). - »«• »r- t ® L^reu sr mmMS. st dinarjev, 3 do 4 mesecev stan 400 do j > ,Jl" 700 Din., 5 do 7 mesecev stari 750 do 900 Din, S do 10 mesecev stari 1000 do 1150 Din, 1 leto stari 1500 do 1850 Din. Kg žive teže 13.75 do 16.25. mrive 20 do do 23.75 Din. Koze, komad 150 do 225 dinarjev. Kupčija živahna, prodanih 164 komadov. Trs: s alkoholnimi pijačami. Spričo slabih izgledov letine češpelj so cene žganju zopet čvrste. V Bo3ni in Hercegovini se dobra slivovka z 42 do 45 odst. po hek-lolitrski stopinji alkohola prodaja po 42 do 45 Din. V Srbiji se trguje slaba 10-stopinjska slivovka po 9 Din, a močnejša 20 stopinjska po 19 Din liter. V Cačku in Kragujevcu se dobi močna 20 stopinjska slivovka po 14 do 16 Din. vzoče delegate o razlogih, ki jih navaja COS. proti sprejemu Madžarske v M. T. Z. Brat Mflller je k temu vprašanju prečita! svojeročno pismo staroste COS. br. Scheineria, v katerem izjavlja. da je COS. absolutno proti sprejemu Madžarske v M. T. Z. Pri nato sledeči debati je podkrepil zastopnik JSS. opravičene fa zloge COS., ki gr. vore proti sprejemu Madžarske v doglednem času, in se jo izjavil popolnoma solidarnega s COS. — Sklep: Na telovadne zveze, včlanjene v >L T. Z., se pošlje vprašanje glede sprejema Madžarske v M. T. Z. Pri volitvah ie bil izvoljen soglasno za predsednika M. T. Z. g. Charles Cazalet, za podpredsednika dr. Scheir.er. za fea-stnega člana pa g. Nicolas Cu-perus. Glede tehničnega odbora M. T. Z. ie bil kongres edin v tem. da imej tehnični odbor popolno samostojnost v tehničnih vprašanjih. Konstituiraj se ho iz članov noeclinih v M. T. Z. včlanjenih telovadnih zvez in si na prvem sestanku izbral predsednika in ostale fnnkeijonarje. S tem jo bil dnevni red kongresa izčrpan. J. Članstvo Sokola I. v Ljubljani so poživlja, da S"! udeleži pn!nn5t«>viVno na Za zgradbo skakalnice se sestavi pripravljalni odbor, v kojega se določijo s strani saveza gg. ing. Bloudek, Pelan: Tavčar. JZSS je dobi! nalog za pripravo vojaških smuških tečajev v letošnji zimi. Sa-| vez določi provizorno 10 smuških uastav-| nikov, ki imajo svoj prvi sestanek v pc-i nedeljek, 4. t. m. ob 8. v kavarni Emona, damski saion, ter ostanejo v rednem poslovanju do končne sestave detajlnega programa. Kdor se teh sestankov ne bi udeleževal, se bo črtal. Prihodnja seja upravnega odbora bo v pondeljek. 4. t m., cb 8. v kavarni Emona. — Tajnik I. Uspehi naših kolesarjev na olimpijadi. Naši kolesarji so se te dni povrnili z climpijade. Startali so le pri cestni dirki na 188 km ter dosegli deseto mesto. Naše prvo poročilo je bilo torej pravilno. Dirke se je udeležilo 26 narodov s 104 dirkači. Vrstni red je bil nastopni: 1. Francija, 2. Belgija, 3. Švedska, 4. Švica, 5. Italija, 6. Holandija, 7. Anglija, 8. Lu-xemburg, 9. Argentinlja, 10. Jugoslavija, 11. Češkoslovaška, 12. Amerika, 13. Egipt Sledijo Finska, Poljska, Kanada, Južna Afrika, Avstralija. Danska, Madžarska, Bolgarija, Litvanska, Chile, Estonska, , Turčija. Zmagovalno moštvo Francije je i dospelo v času 19:30:14. (Računajo se pzmp, u.» m v>....... - j dospelo v času iy:,5u: ii. v«v<»wuu«i|u »c šega okrožnega zleta v nedeljo 3. t. m. • vwjno jas; treli najboljših dirkačev). Tri-na Jezici. Zbirališče ob 13. uri na Tabo- ! je najboljši dirkači naše reprezentance ru. Udeležba obvezna za vse! Točnost se j s0 dosegli nastopne čase: Dukanovič — Prisrave za otvoritev trgovinskih pogajanj z Avstrijo. Tz Beograda poio-' čajo: Zunanji minister Voja Marinko vič je konferiral s Savo Kukičem, Milanom Todorovičem in Milanom Savičem, na-;lriki ministrstva trgovine in industrije, ter dr. Otokarjem Rvbirem glede priprave za otvoritev pogajanj za trgovinsko pogodI>o z Avstrijo. = Direktni blagovni promet z Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko. Po doseženem sporazumu z avstrijsko, češkoslovaško in madžarsko železniško upravo se js s 1. t, m. uvedel direktni železniški blagovni promet za Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko. = Prenos obrti iz pokrajine v pokrajino. Iz Beograda poročajo: Ministrstvo trgovine iu industrije obvešča, da se do uveljavljenja edinstvenega obrtnega zar kena dovoljava obrtnikom prenos obrti iz pokrajine v pokrajino pod pogojem, da predhodno izpolnijo vse pogoje, ki J k-. J V/ lastna .'»v - r . «' . • na pasma, da je ceio državna uprava na« se zahtevajo v drugi pokrajini za pravi-kupila nekaj žrebičkov v teh krajih Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da jc svetovna vojna tudi med tukaj« šnjim konjskim materialom tako gospo« darila, da je bilo povojno stanje zelo ž a« lostno in da sc ie moralo pričeti tako« rekoč popolnoma na novo. Vendar se je konjereja ponovno lepo opomogla navzlic vsem neprilikam, posebno denar« nim. V letu i922. je postavila LIprava državne žrebčarne na postajo v Št. Jer« nej prvega žrebca amerikanskega dirka« ea «Danko» 12, ki je izšel v ljutomerski tiirki kot zmagovalec in je bil noto od države kupljen. Ker pa jc imel v ljuto« merski okolici še preveč sorodstva, se ni mogel postaviti na postajo v okolico j co otvoritve obrti. I* m 16 Dohodki glavnih carinarnic v dru- nekoliko slabsi. tra izglede letošnje žitne žetve v Evropi za zadovoljive.' V scverozapadni Evropi so izgledi žetve prekonormalni, v srednji Evropi in jugozahodni Evropi zadovoljivi, v severni Afrild in Mali Aziji nepo voljni. V Kanadi bo žetev najbrž za 10 odstotkov slabša od lanske. V Chile so pričakovanja še prekoračena, V celem bo žetev žita severne hemisfere manjša nego je bila lani, na južni hemis-feri, posebno r Italiji, se smatra kot zelo dobra, — Po teh podatkih, ki so po napadi dokaj zanesljivi, torej svetovna žetev re more biti tako slaba, kakor so se v zadnjem času širilo vesti. — Devizna politika Madžarske narodne banke. Iz Budimpešte poroačjo: O devizni politik' Madžarske cf.ro d ne banke daje bančno vodstvo nastopna pojasnila: Pri izvedbi dogovora, ki se je sklenil z Angleško banko in katerega vsebina je kooperacija te banke z Madžarsko narodno banko, si prizadeva Madžarska naroda banka doseči vrednostno stalnost madžarske krone s stalnim obdržanjem sedanjega vrednostnega razmerja krone napram funtu, to je z držanjem srednjega tečaja 340.000 mK za angleški funt. Iz tega sledi, da se vrednostno razmerje krone napram ostalim tujim plačilnim sredstvom določa po vrednostnem razmerju funta napram tem plačilnim sredstvom. Ako sc n. pr. spremeni vrednostno razmerje angleškega funta napram švicarskemu franku, bodisi da poskoči v švicarskih frankih izraženi tečaj funta, bodisi da ta tečaj pade, tedaj ee enako giblje tudi v švicarskih frankih izraženi tečaj madžarske krone. _ Bančna obrestna mera v Londonu se ne spremeni. Angleška banka se je predvčerajšnjim pečala z obrestno mero in je ni povišala, čeprav je funt šterlmg zahteva. Člani v sla mostnem kroju. — -Načelstvo. Ljubljanski Sokol. Pešizlet moške dece na Šmarno troro se vrši v pondeljek 4. t, m. Zbirališče pred »Narodnim domom« odhod točno ob 7. uri, povratek med 7. in 8. uro zvečer. Prehrar.o je vzeti seboj. Cenjeni roditel.fi vabljeni. V slučaju slabega vremena se vrši izlet v sredo 6. t, m. „ dosegli nastopne čase: Dukanovič . :17:23, (kot posameznik 35. mesto), Ko-smatin 7:1S:24 (36. mesto). Sovič 7:21:35 (40. mesto). Truban je dosegel 50. mesto s 7:54:49. Dirk na dirkališču se naši dirkači niso udeležili, ker njihova kolesa za take dirke niso pripravna. S. K. 1'nmorje priredi danes, dne 2. avgusta kolesarski izlet na Bled. Zbirališče ob 3.45 pred kavarno «Zvezda». Odhod točno ob 4. Vabijo se vsi prijatelji O O. U lil- IJ U U l Uk.uu uu i. ----J. Okrožni zlet na Jezici. Zlet je celo- ! kolesarskega športa, da se tega izleta dneven in se vrši v nedePo 3. avgusta pri Eufkem carju na Ježic.i. Udeleživa ie obveza za društva Ljubljana L, Vače, Litija, Moste, Jezica. Polje in Stepala vas. kot gost sodeluje Sokol St. Vid Telovadc- dospo v društvenih oddelkih pred 9. uro dop. k skušnjam na Je žico Ostalo Sokolstvo se zbira v Ljubljani prf-d Mestnim domom in odide ob 2. uri popoldne v sporedu z železničarsko godbo na Ježico. Ob 4. uri jo javna okrožna telovadba in nato velika narodna veselica z izredno bogatim srečolovom, šaljivo pošto in plesom. Za pijačo mrzla in gor k.a jedila je skrbno preskrbljeno. Vožnja je s sr.veznimi legitimacijami polovična. Pcsetite jutri sokoisko Ježico. V fond za zgradbo sokolskega doma v Črnomlju .je daroval v počaščenie umrle g■ Josipine Mazelle. Gradac v Belikrajini, g. Josip Rosenberg, trgovec, Maribor. 500 Din in v po čaščenje umrle g. A. Panjan. Loka pri Černomlju, urad-ništvo tv. »Slavonija« d. n. d., Črnomelj, znesek 200 Din. — Najlepša in bratska hvala. gi dekadi julija t. 1. so znašali 41 milijonov 937.597 Din. Največ dohodkov v tem času je imela carinarnica Zagreb južni kolodvor, in sicer 6,274.087 Din; potem sleda: Beograd Sava 5,193.791 Din, Beograd železniška postaja 4,110.438 dinarjev, Ljubljana 3,205.683 Din, Zemun 2.785.714 Din. Subotica 1,943.038 Din, Maribor 1.737.858 Din, Novi Snd 1 milijon 714.289 Din, Split 1,1 OR183 Din; ostale carinarnice imajo zneske pod 1 milijon: med temi izkazujejo Rakek 819 tisoč 601, Jesenice 655.583 in Celje 605 j tisoč 487 Din. Zagrebška razstava avtomobilov. v čimvečjem številu udeleže. Dunajska moštva v inozemstvu. Dunajska Hakoah je v četrtek igrala proti reprezentanci Varšave s 5 : 0, Simmering pa v Lvovu proti tamošnji Hasmonea s 5 : L Madžarsko maratonsko plavanje na 45 km dolgi progi med Višegradom in Budimpešto se je vršilo preteklo nedeljo. Zmagal je dr. Labcry v natančno sedmih urah pred Vassom, ki je dospel na cilj v 7:27. ort jll |/ujlu viu lisi poji.ujv » un/i^v^ . ----- —--------- Ljutomera, temveč je bil poslan na po« i Zanimanje za to prvo tovrstno prireditev stajo v Št Jernej. Je to amerikanec, dir« j na jugoiztoku Evrope, ki se bo vršila kač, ki kaže mnogo žlahtnosti, skoro več 11.—15. oktobra, je precejšnje. Posebno kakor je je od amerikanca običajno pri« ...... " čakovati (nahaja sc sedaj v privatni oskr bi enega najboljših konjerejcev cele do« line). Ta žrebec se je poleg imenovane« ga izkazal tudi kot dober plemenjak (nad 90 odst.) in je upati, da ho svoje hitrostne zmožnosti prenesel tudi na svoj zarod. (Sledi še zadnji članek). velike kolekcije bodo razstavile vodil-re svetovne tovornice. Videli se bodo popolnoma novi tipi motornih vozil. Ker ie zanimanje za motoma kolesa isto-tako veliko, bo mnogo tvornic razstavilo tudi te predmete ter sisteme, ki so pri nas še povsem neznani. Onim, ki si žele nabaviti avtomobile ali motorna kolesa, se tako nudi najugodnejša prilika, da si ogledajo vse tipe. primerjajo cene ter si končno izberejo, kar jim odgovarja. Po informacijah, ki jih dobiva uprava Zagrebškega zbora, bo to razstavo poselilo veliko število interesentov iz vseh _ Izvoz žita iz Rumunlje. Rumunski ministrski svet je sklonil, da ostane svoboda trgovine in izvoza za žito še dalje v veljavi, le izvozna pristojbina se j poviša na 45.000 lejev za vagon. —: Ruski izvoz žita je znašal po »Ostex pressu« od 1. oktobra 1923. do 31. marca t L potom ruskega trgovskega zastopstva v Berlinu 1.125.000 ton. Največ se je izvozilo v Anglijo, Italijo in Nemčijo. _ Avstrija, ker radi pomanjkanja gotovine mnogi tamošnji trgovci prodajajo blago pod vsako ceno- samo da pride- , čim pre; do likvidnih sredstev. Avstrijsko cene so zato pod našimi in zaradi tega italijanski lesni uvozniki poplav- Znano je, da ima naša kraljevina tako Ugodno podnebje za kulturo tobaka, ka« kršno ima redkokatera država v Evropi. . . Južna Srbija daje aromatične tobačne | krajev naše kraljevine, vrste svetovnega slovesa; Hercegovina in = Položaj ua našem lesnem tr nin», se s pisateljevim dovoljenjem po« snema v filmu. Film bodo prvič predva: jali v jeseni na Dunaju. Prvi predstavi za časnikarje in povabljene goste bo pri« sostvoval pisatelj sam. Insceniral jc film znani režiser Feher. Arcibašev priobču« je v torkovi «N. Fr. Presse» kratcK član« čič, v katerem pripoveduje, da so ga žc dolga leta nagovarjali, da dovoli filma« nje svojih del. Zlasti Amerikanci so mu baje ponujali horendne zneske. On p» se je vedno upiral v strahu, da bo iz« gledal njegov roman, čigar glavna moč leži v psihičnih slikah, v filmu banalno in tako škodoval pisateljevemu ugledu. Feher ga je baje sedaj prepričal, da se mu tega ni bati in tako je dovolil posre^ tek aSanina«. — Vsekakor bo intcrc« santno, kako se bo poskus posrečil, ker je pac zelo dvomljivo, da bi mogel rn> man v tilmu učinkovati tako, kakor učins kuje v knjigi. Lastnik in izdajatelj Konzorcij cJutra*. Odgovorni urednik Fr. BroioTir, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani, Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dem na Taboru! Ljnbljana 306 nad morjem Kraj ] opaioTanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Ve»er Ljubljaoa . j Ljubljana . ! Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj , . Prag* . . Inomost . 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. 7620 760 7 7660 7634 187 26 2 20-2 160 vzhod M jogo vzhod sev. zapad Oblačno 0—10 deL oblač. n »eč. oblač ser. zapad 01 Scheinerja, ki je po prihodu v Pariz nenadoma zbolel, — G. Cazalet je kr-n-; sta tiral, da je v letošnjem letu pnjavi.o ( vstop v M. T. Z. več novih držav hi , se je s tem delokrog M. T. Z. znatno j razširil. Za besedo je prosil navzoči pooMa- j vef«-- s strani Italije in tudi Francije. Ščenec madžarske telovadne zveze, ki Tt-alija povprašuje po rezanem bukovem je prosil, da se tudi Madžarska sprejme ™ v M. T. Z. Pred debato o t^m sprejemu _ Bosanske češplje in drugo sadje. Trgovska in obrtniška zbornica v Sara-xaiesu Briobouie. da so vesti o izgledih je prosil g. Cazalet madžarskega po oblaščenca, naj zapusti dvorano ki neJini časa, aakat je sam seznanil na- V Ljubljani barometer višji temper. višja Razen prve tretjine je bil letošnji ju« J lij hladen, deževen; redkokdaj je bilo tri dni skupaj brez dežja. S takim vre« i menom se pohvalijo le travniki, zato jc obilo sena, vse drugo na polju pa sicer i dobro in naglo raste, a manj dobro zori. Tudi turisti niso zadovoljni; dni z do« , hrim razgledom je bilo v juliju zelo ma« j Io. Po kopališčih prežijo na dni, ko jim . temperatura vendar dovoli v vodo. In ta- j ko dalje. . 1 Er-ko ali vsaj slično vreme je imela j večina Evrope. Vzrok mu jc seveda v ; depresiji, ki se je razširila s Severnega j morja preko Anglije in Francije, potem j pa se razdelila na celo vrsto malih de« , presij, ki so se pomikale prav počasi pre- , ko kontinenta proti vzhodu. Toda ko« ] maj je odšla ena, se jc že čez dan, dva, , pomaknila na njene mesto druga ter , znova poslabšala vreme; vsem pa je bila^ Solnce vzhaja ob 4-11, rabaja ob 19 33 enaka nenavadna počasnost. V splošnem jc prevladovala nad Evropo zapadna ali celo severozapadna zračna struja ter do? vajala hladen oceanski zrak. Tako so se letos obnesli oni, ki so na< povedali hladno poletje. Drugi pravija, da smemo običajno upati na lep avgust, ako jc bil julij predeževen. Želimo tem napovedovalcem, da bi imeli tudi letos prav. • Dunajsko vremensko poročilo: Sla« oemu vremenu je sledilo v zidnjih dveh dneh hitro zboljšanje. Mod Bavarsko in Gornjo Avstrijo je še oblačno, na vzhod« nem robu Alp in po vsej zapadni Evropi pa se je zjasnilo. V Avstriji je bilo vče« raj še deževno. Temperature so nizke, toda se dvigajo. — Napoved za soboto: Jasno, zvišanje temperature. Dr. Robert Kermauner: Sobota 2. VIII. 192* Enodnevni izleti na Polhovgrajsko pogoije L Dolomita! hribi, ležeči na škrilju in aeloma tudi na peščencu spodnje trias-perijode, za izpremenibo pa tudi pravi kraški teren vmes, to je polhograjsko pogorje vobče. Očesu tako prijetna izpre-memba v skladu tega pogorja se opazi že pri pogledu od daljave, n. pr. z ljubljanskega gradu. Spodaj ležeči svet, po večini glinasti škrilj, ima položna rebra in zaokrožene, valovite grebene, nad njim se pojavljajoči dolomit kaže pa strme bregove, ostre vrhove in deloma raztrgane stene. 2e pogled z gradu ali z Rožnika nam dž slutiti, da imamo pred seboj poseben svet, ki nas vabi, da si gremo ogledat njegove lepete. Najvišji vrh v tem pogorju je znameniti Tolstec, Tošč, visok 1021 m. Južno od njega je greben in glava krasne Grmade, ki .ie siccr 121 m nižja, pa se to čuti prav za prav šele, če se gleda na njen vrh s Tošča dol. Pred Toščem je krasni Jeter-benk in vrh sv Katarine, zraven cerkvica 5v. Jakoba, za Grmado je pa svetovno-znana gora Sv. Lovrenca, proti severu cerkvice: sv. Uršula, sv. Ožbolt, sv. Andrej, sv. Barbara, Šmohor, proti jugu pa Korena, dvojica St. Jošt in Sv. Janez, od Vrhnike gor pa starodavna in zanimiva cerkvica na Korenu, Jamnik, Smrečje, Sv. trije kralji. Od Sv. Katarine nazaj proti Ljubljani imamo pa vrh Ravnik, pred njim prijazno gorsko vasico Toško čelo, še niže pa Šentviški hrib in Rožnik. Doline v tem pogorju so večinoma navpične proti toku vzporednih vod Save in Gradaščicc. Od severne strani dolina Zakonjščice skozi mično vasico Babni dol, dolina Ločnice, ki sega prav do Tošča in dolina Hrastnice, piva iz Sere, druga 1 z Škoije Loke, od juga več delin iz Gradaščice gor, manjše vode, ob Črnem poteku čez Osredek, iz Polhovega gradca ob Boženi j čez Sclo itd. Ko pride pomlad v te kraje, ko ozeleni bukev, ko razcvete črešnja in jablana, ko zalesketata Grmada in Tošč v milijonih cvetih krasnega pomladanskega svedrca, gemiana verna, ko zadehtijo vmes krasni rdeči cveti jožefee, daphne eneorum, takrat ne zamudi in pojdi! Mali trud se ti j bo poplačal tisočkrat. Krasni mrzli studenci dolomitnega po- j gorja, ki vzbujajo tek kakor zdravilni 1 vrelci, privabijo vsako nedeljo na stotine veselih obiskovalcev tega krasnega sveta. O posameznostih hočemo razpravljati v naslednjih poglavjih. Razdelili bomo nešteto možnih potov v jedro tega pogorja za izlete iz Ljubljane, Št. Vida, Medvod in Skolje Loke od severa, iz Ljubljane in z Drenovega griča aii Vrhnike od juga. Poseben del tvori Koren, Jamnik in vrh Sv. treh kraljev. SKOZI PODUTIK NA TOŠKO CELO. Obiti moramo Rožnik ob severni strani. Pri šišenski cerkvici zavijemo na levo in gremo ob hribu, dokler ne vidimo cerkve v Kosezah. Mimo te cerkve nas vodi cesta v Podutik, kamor dospemo Iz Ljubljane v eni uri. V cerkvici v Šiški si lahko ogledamo krasno oltarno sliko, delo Janeza Šubica, v cerkvi v Kosezah pa zanimive stare lesne rezbariic. Naprej grede že vidimo strehe cd sadnega drevja obdanih kmetij na Toškem čelu, sadja bogati gorski vasici. Od Podutika pridemo gori lahko v tričetrt urc. Takoj 7.3 Podutikom pridemo do velikega Vodnikovega kamnoloma, ki sega skoro do vrha hriba in je dal že mnego, mnogo velikih, rdeče- in modropisanih marmornatih apnenih skal za spomenike. Zraven kamnoloma jc apnenica, poleg te pa močan studenec, pri katerem se lahko pokrepcamo, zakaj sedaj se prične cesta dvigati proti sedlu Prcvalnik, preko katerega vodi cesta iz Št Vida na Dobrove. Tu smo prišli iz škrilja čez apnenec že prvič na dolomitna tla. Tu so velike, kamnolomom podobne peščene jame, iz katerih dobivamo dolomitni pesek za posipanje potov po mestu in po parkih. 2e v zgodnji pomladi razveseljuje tukaj nase oko cvetje trobentic, jetemika in pljuč-nika, pasji zob, zeleni teloh, marjetice, petoprstnik, mleček, drnulja, volčin, ram-šelj, kmalu opazimo rumeno cvetno košarico, obdano z zvezdo sočnih zelenih listov, hakvecijo, imenovano po znamenitem botaniku Haquetu, ki je bil profesor na Kranjskem in je našel in popisal to rastlino, ki sicer raste tudi po Morav-skem. Spodnjem Avstrijskem in Štajerskem. Pod vrhom sta še dve jami. v katerih se koplje pesek, dolomit, na desno od ceste je pa že zopet 2pnenec. Prava, pristna kraška dolina, na dnu je čisto kratka vodica, tolmunčtk, v njem pa mnogo ribic, ki zginejo, ko nas opazijo, kakor blisk pod zemljo. Tu ie popolnoma kraški svet s podzemskimi jamami, katerih največja je za Toškim čelom in jo bom opisal pozneje. Naša ccsta naredi proti vrhu na levo oster ovinek okoli peščenih jam, mi gremo pa na desnem robu vrh ne jame po stezi v gozd navzgor ter pridemo kmalu zopet na cesto nazaj. Tu se nam odpre razgled proti jugu in vzhodu, na Barje, ua Krim, ca Dobrovo, v polhograjsko dolino Gradaščice, na Ljubljanski vrh nad Vrhniko. Na levi pod cesto je še ena samotna kmetija, potem pa pridemo v samoto, cesta se vije polagoma na-] vzgor po gozdu, večinoma na levi pod : grebenom, dokler nas ne pripelje do zanemarjenega studenca in do prijazne j vasice. To je vas Toško čelo. Med potjo smo že prej opazili posamezne dele travnikov, posebno v sadnih vrtovih, modro-zeleno pobarvane. To je množica pomladanskega žečrana, erocus j vernus. Te ljubke pomladanske oznano-! valke ni nikjer toliko, kakor v tem rajskem delu ljubljanske okolice. Češka, Zgornja Avstrijska, Koroška, Štajerska j je sploh ne poznajo, pač pa je po redkem i na Moravskem doma. Zapustili smo sadne drevje in kostanj, ki jc rastel ob poti na rdečkastem škrilju, opazili srno tu in tam z glino pomešan I zelenkast dolomit in dospeli v vas, ki je I postavljena kakih 550 m nad morjem * usedlini rced dvema vrhovoma, ki nuditi oba jako mičen razgled. Naš pogled objema Julijske Alpe, Karavajike, Kamniške planine, dolenjske hribe, Snežnik in Nanos. Prva hiša, do katere smo dospeli, ie gostilna pri Bitencu ali pri Jurju. Ta rad postreže s čašico žganja ali čašo mleka, sadnim moštom in kruhom. Pred vasjo smo opazili na cesti mokroto in je res nad cesto majhen, zanemarjen studenec, sicer dobimo pa v vasi samo kapnito. Ime vasi Tuško čelo izvira najbrž od tolsto čelo, ker je južni vrh, 554 m visok, res okrogel in tolst. Pa tudi v neki starf graščinski knjigi je vpisan ta vrh kot »Vaisten Hiern., debeli možgani... Knil« ga je iz leta 1453. (Nadaljevanje sl.edli Slane Naslovi dijaških stanovanj so dobe pri g. Likar. Poljanska cesta 87. vila Berg-man. 15659 Zamenja se H. ,ut. d.««]« 5® por Z« nnpiwv,sn)*- to .Zenit™- m računa vsaka besed« 1 Din. - Pnobčujejo se le mali oglasi. ki ; lopo stanovanje v i. nadstr. zz 17. ~ ^ „d,' .»..».h n. OPr.*. * . j ss odgovor tor mnnlpulnelJr.Ua prl«u>]t>tn« (2 DltO. Modistka s Gorjanc s Go.. Ljubljana. Sv Petra ce--ta »U 27. poleg boieia ..Iralulk ' sprejema vsaKovrstua popravila siarn- Prodajalka (začetnica) Izurjena manu-fakture, Išče mesta za takoj Gre tudi v mešano ali galanterijsko trgovino na de- Lep jedilni porcelan kabineta, bublnje, kopalnice, sobe za služkinjo In drugih I pritlklin. z večjim stanova-I nJem t mestu ali kaki vlit. : Pismene ponudbe pod šifro I ..Večje stanovanje" na upr. „ Jutra". 15677 Trgovska hiša Prazna soba želo. — Naslov pove uprava (servis) seatoječ Iz 67 Ircr- v lepem trgu Slovenije, ta- i jutra". 15517 madov, ee proda. — Naslov UoJ naprodaj. Ponudbe na te takoj odda gospodu ali ______pove uprava „J uira". l„-ibS upravo Jutra' pod oglasno ; gospodični. — Naslov pove f * r----------I--------------15630 m zdravo 141etno deklico Postrežba tcKma. 1093 Knjigovodstvo ftaučlnj umjeijito vsakega v najkrajšem času. Ponudbe Oa upr. „Jutra" pod šifro „Baučni uradnik". 156oi Inštruktorja ianesJJU uga, starejšega, za učetica I. realne gimnazije (pouavljalni izpit v risanju ln matematiki 1, se išče. — Naslov pove uprava „Jutra" 15tfb6 f ■-- Inštruktorja Sa slovenščino, se sprejme. — Ponudbe na podružnico „Jutra" v Celju. Spretna damska šivilja daje tečaje za Izučenje Jplošnega in praktičnega krojaštva, proti majhnemu plačilu. Takojšnja priglasitev. Naslov v upr. „Jutra". 15638 { či o to rapiačllo 100 Din. Ponudi* vseh ozlrlh na roko Ponudbe na apraT0 ,jutra' pod Slfro pod ..Soba 1111" na upravo p G " 15B-S ..Jutra". 14805 Zamenjam stanovanje moderno, pri glavni pošti (4 sobe kopalnica, plin) — z manjšim, ležečim izven Inteligentnega gospoda «n'ra„ mesta Ponudbs pod re3nega znaf.aJa ieI, poro. „4500 na upravo ..Jutra . f|„ dama vdova z detctom Ido 11 ^ Neannnlmno pod šifro ..Mir .Jutra". Javna prost, dražba so vrši dne 6. avgusta t. L ob 9. url predpoldne v Ljubljani, Zvonarska ulica št. 1. Prodajalo »» bc 15 različnih motorjev (inotorikljev) novib in žc rabljenih, več dvo-koles ln motorčkov za montirati na dvokolesa. 16 šlval-1 nlb strojev za šivilje, kro-I Jače ln čevljarje. 3 pisalni ! | stroji, več otroških vozičkov, j 4 avtomobili, 2 stružnici za železo, pripravne za manjše mehanike, 2 električna motorja Itd. 15244 umetne, stare, pokvarjene zobe in čeliusti. Plačam zelo dobro! Hotel Union soba št 17 Od 9-12 in od 2—7 4043 Pesniški zbirki Fr. Zbašnik - PESMI - Vez. 21 Din, broš. 9 D:n pošt. 1'50 Din A. Debeljak -SENCE- Vez. lo Din, broš. 9 Din pošt. 1 Žb Din TISKOVNA ZADRUGA Ljubljana »U prodajalko, starejšo, do- igfe službo. Ponudbe pod izurjeno moč meš. stro i6- sprejme Ivan Sani a. soštanj. 15415 šifro ..Mladenič" na upravo ..Jutra". 15625 Kolo lahko, dobro ohranjeno, kupim. — Naslov pove uprava !„ Jutra". 15532 Soba s souporabo kuhinje, se odda tistemu, ki odkupi pohištvo /a 2 sobi. Naslov v ; upravi „Jtra". 16556 Zlatarski vajenec »5 tako s 11 Gospodična z večletnimi spričevali, vešča vsega ^osnodinIstva. ku ... - bt 15379 ! ž"li nrltt v hnUšo bl^n. i Naslov pove uprava ..Jutra" pod šifro ..Zanesl^.va 15623 1 kompletno posteljo i (žtmnlca s peresi tn brez Stanovanje na upr. 15520 | .- Tri InteL gospodične »Prejme. Lud. Cer- I Šča vsega gospodinjstva, ku- ! (iUnnica s peresi tn brezi • " " ^E™,"" v "kaVere^ Ljubljana ul 3 banja in deloma šivanja Peres in 1 omaro za oble- lepo ln solnčno. dve sobi s samotnem kraju v »aterem ' »<»>•<•'» "i-.? , nen^a in aeioma šivanja. . ^ kuplm. Ponadbe Ba upr. prltlkllnaml, elektr. razsvet- Jim manjka duševnega raz- „Jurra" pod .,Dijakinja", ljavo. 20 minut oddaljeno vedrlla. žele dopisovati s 3 15561 od glavne pošte, zamenjam Izobraženimi gospodi — ki _______ 2a tako ali večje v sredini imajo zmlsla In čuta za po- j tT"sta. Je pov ljno stanova- czijo lo filozofiranje v pls- Re-J. omara 'nje, dam tUdI nagrado tn mlb. — Ponudb* na upravo , rolo. malo rabljena, fe povrnem selitvene stroške. - ..Jutra' pod Slfro ..Poez_iJa; Mesta hišnice Ponudbe pod ..Najemnina ni Prodajalka iell prBBienm takoj sedanje „ , samostojno voditi kako podružnico. Refiektir-^ te samo ua prvovrstno tn stalno mesto. Ponudbe pnd ..Prodajalka 315'' ca um-,, Jutra". 15509 Trgovski pomočnik mešane stroke, želi premeniti službo. Reflektira na ________ _ Ines to poslovodje kake po- j _ , druznlce ali skladiščnika v ingej-i^^-te Ljubljani Pismene ponudbe pod ..Mešano" na Aloma „ „HITRTIM5 .C«anaany. Ljubljana. 154301 v M J »J 1 IR. . lSče mlada vdova v kaki ! kuP1-, ~ Ponudbe na P. P., „,:tB:.- „'; „„„.• Jutra" vili ali hiši. ki bi tudi po-; trgovina. Sodna ulica št. 7 velika na upra.o ju™ ■ TT-;-.-">la pri gospodlnjs+vn.— Naslov pove uprava ,,Jutra" ; 15642 2 a 0 a u p večje množine j 15586 Znanja želi . s tntoiigentno vdovo ali 1o-Miriia stra-ika ( '.eno ženo, staro 28—35 let. Črnih inaiin 'brez ctrok Me Stanovan"; samostojen, dubro situlraii (anlin -. V CV^tU tTgOVCC in pOSCStnlk. lOT.tt- i?! V okolici 'sprejme tudi , devne ponudbe s sliko In Rentsrcfjsle! ravnatelj. Sam'ist>j3n kaiigovojja-organizatr.r, biiancist. zmožen vsega Unjieovodntva (veh-nod etii.družb.tovoren, bank itd.Vžef-korespondent. /možen slovenske, nemške in iei^o lovašse hotela kratkočasiti Stanovanje i „ , , , , . . ... k 1 soba in velika kuhinja, i KuGf 6838 <3! k!lp S se zamenja za enako ali čc , „ , 5 »JU. "UU- »v; M mogoče dve manlši sobi ln osamljenim mladeničem, ga f išče MU itd. f ^nS!n3pon^rnp!Sa.!uB?^ ^ isseil/a s Jylru"a " utr' ^ -Tmo,t"«6o ni«! Brez bvarjenja bbga kj-tnlčuo snaženjo iu vsako vrstno barvanje cblek .Inton Soc Ljuliljsna, Š8!snbti7-QQva b!.5, Utt *W» 6liB5S-0iC.4S Izšel je v knjigi Taksni in pristoj Me ski pravilnik K^or plačuje takse in prirtojbine potrebuje polpg zak oca tuJi pravilnik, ki zakon razl.tga in p' ja;-nuje. Knjiga ki < ^10 : traoi, velja s poštnino vrei Dia 4J5K in se naroča pri Tiskovni zadrgi v Ljubljani Prežeruova ul. i54. ^msE&s?. mi*I— »iistj«-. ^JUTROV 'si: 181 3 Sobota 2. Vin. mi & Rsf . v*-'-"u' " '* 'Rešena \ (Iz francoščine.) i&vela kot dva golobčka. se šalila, ljubkovala in poljubljala od rane zore do poznega mraka,. Nekoč pa sta. ee vendar sporekla zaradi neke malenkosti — prepozaio mu je prinesla zajtrk! Ločila, sta se brez sprave. To je mlado ženo tako potek),, da je Vzela soprogu ia nočne omarice samokres in se zaklenila v spalnico,; Ko se je mož vrnil domov, je hotel svojo ženo objeti in poljubiti, da bi se KO pet poravnala. Toda stanovanje je bilo prs-zno. Ko je? končno dospel do spalnice,, je bila z/aklenjena in iz sobe ni bilo nJfci glasu. S.ree mu je zastalo. Ustrašil fse je, če Bet ni pripetila nesreča. Pravkar je ho-tei s silo odpreti vrata, ko je začni ko-rjl:©, ki so se bližali vratom. Potem se je, ključ počasi zavrteL Hvala Bogu, še je živa! TSTaael jo je ob grmadi oblak, trakov m čipk. Zraven je ležal sam okres. ^Najdražja, kaj si hotela storiti?* je (vzkliknil mož v divji grozi in zgrabil izdajalsko orožje. držal v rokL Prikitjaala mu je pemo in resno. «In samo zato, ker sva sporekla?* Zopet je prikimala. Tokrat je tožno bovesila oči «Pa tega niš mogla,» je hlastno na-(daljeival, ker me ljubiš pregoreče, ker se ne morež ločiti od mene, ali ni res, 'draga. ti?> In burno jo je objel. ' čini, pač pa na domu; sedel je za počkom in si podpiral zar buhlo glavo. »Kaj pa ti, France?* »Avtomobil so že prestregR. Si že slišal?* Molil mu je novine pod nos. »Kje?* Zupan je poskoči »Na Koroškem.* »In zlato?* „ , »V avtu niso našli zlata, pač pa ustreljeno babše, neko grofico od Rdečega križa . . . Ker se avto na Stoj! ni takoj ustavil, ga je orožnik poturčal. Misliš, da je v vsakem avtomobil') Francoz Ln naprtni koš cekinov? — Ali prodaste tista dva krclja?* Zupan se je udaril s pestjo po čeln. »0, o. Čemu so torej ukazali, naj jih lovimo? Pri našem tramu imamo luč, da se ponoči ne sme skozi! . . . Ja. kakor naš Krajnc. Vidiš, tam-le na klopi za mizo? Prinesel mi je to ujedo — menda je šoje — češ. da ne v6, kdo je najemnik tržkera lovišča. Ko sem ga podražil, da je spraskal na zemljo šojca namesto ajroplan. se je zadri: »Dol ž njimi! Jaz drugih letalcev ne poznam. Vse, kar je nad nami — in še višje, nas grdo gleda. Sicer pa: Povelje io povelje!* Modna trgoma I libert vljudno naznanja eenj. odjemalaem, da se je preselila s 1. avgustom 1.1. is Prešernove ulice r prostore na Kongres;;! trg (poleg h»b csAve) in se toplo priporoča za nadaljnjo naklonjenost, faodne ali galanterijske stroke se išče. Le dobro vpeljani naj pošljejo ponudbo z navedbo referenc pod šifro „Sljaina provizija" na upravo „Jutra". 4022/a mm 8 Mm, Št. Vid nad Ljubljano Zaloga pohištva, izdelovanje šaluzij in rolo 40,121 Za časa velesejma velika razstava lastnih izdelkov •v Št. Vidu ned Ljubljano ^UiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuaunnmiiiiiiiiiiniuiiiHMiiiiiiiiiiiiiHin | K morju hočete! J | Morje Vam je potrebno! i Zanimajte se za ugodno in g J poceni bivališče; | to pa so | | Selce ob severnem Jadranu, j | hotel penzija „Rokan", j 1 ki daje brezplačno navodila, g | 1095 Direkcija. g liiHiimiiiiiiiiiimimnimmiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiii sa balonskim pneumatikama € — 10 HP, 3 sjedala- Glavno zastupstvu češko-moravska Kolben Praha — Centrokomise jisgoslavensko-češko trgovaeko d. d., ZagreC Nikoličeva 14 4091a Telefon 14-05 Proda se v bližini Radovljice več lepih gozdov, njiv m travnikov, | po večini smrekovi gozdovi. Cena po dogovoru. — Poizve se pn ft L. Sartoriju, ključavničarju v Radovljici. 3376/a i Kdor rad čita lepe povesti, naj naroči priljubljene romale „JUTEA" Do sedaj sc izšli sledeči: JEAN DE LA HIRE: H. ia © i f e x» Fantastičen romau v VI. delih. Cena Din 45'—, vezano Din o5'—, po pošti Din 2-— več. FEREAL CUENDAS: "V^lifel iral^^srissitos? Zgodovinski roman iz dobo španske inkvizicije. Cena Din 30'—, po pošti Din 2'— več. HARRT SHEFF: JELci jpfis/peža Zgodovinski roman, ki popisuje krvoločnost iu nenravno življenja papeža Aleksandra VI., njegovega sina Cezarja in hdorke Lnkrecije Borgije. Broširano Din 30'—, vezano Din 36'—, po pošti Din 2 — več. CLAUDEE FARRERE : Gc © st j?? J i Zgodovinski romsn iz življenja morskih roparjev v XVII. stoletje. Cena Din 20"—, po pošti Din 2-— več. FR. HELLER : Blagajna velikega vojvode jjoman. Ceoa Din. 16'—, po pošti Din 2 - več. FR. HELLER: Prigode gospoda CoISIaa Šaljiv detektivski roman iz velikega sveta. Cena Din 10'—, po pošti Din 2-— vec. Generator Bergmann, Serlin, za vrtilni tok, tipa KDD, KVA trajno 52, obratov na minuto 750, A 154, V 195, period 50, vzbuda 110 V in generator za vrtilni tok tvrdke Kolben & Co., Praga, tipa G 20. V 200, period 50, obratov na minuto 1000, oba s pretikalno tablo (Schalttafel), nadalje 4025-a vertikalna turbina tvrdke I. M. Voith, St. Polten, HP 14 6 z ročnim regulatorjem in zatvornico (LeerschUtzen). Vse je še malo rabljeno in v najboljšem stanju, posebno pripravno za male električne centrale. Ponudbo na upravo »Jutra* pod »Generator*. I OTMAR DERNJAČ 3 | vseh vrst | a pisemski, kancelljstl, a | konceptni, trgovski, ® STllen, krap, gladita!, e B 9 stekleni, o»oJni., maš- »j| stolno ulico štev. l/Si, Maribor B no.rtomant ti>o. S ' S —------------- n o a se je preselil iz Gregorčičeve ulice štev. 14 a w;ndl Telefon št 379 I! UlSf LJUBLJANA * 1 $L;k Dunajska cesta št. 46 mestni tesarski mojster Telefon ?t373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje L t. d Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov. Parna ža~a. • Tovarna fum!r?a. čobn!, pergaaieot, kre-deačnJ ln talet (barvan) g i s papir, papirnaie servi- a ; | Jete, vpisalne kntlžlca, b | notese ier barvice priporoča veletrgovina Osnald Mm LJU3LJAfiA ■ B S i 3 ter ordinlra od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. 3629-a i B'_"0S iščejo sb izvozne tsrdsis a i 6 Sv. Jakoba trg št 9. 8 109» lil ; igasscBBttJiaaft&B« 4024/a Knjige se naročajo pri uaravništvu „Jutra" v Ljubljani, Prešernova nlioa 54. Za opremo meščanske šole v Hibnici se oddaja dobava: klopi, tabel, omar, miz, siolie, katedro? m ¥sap drugega potrebnega. Ponudbe 2 navedbo cen, postavljeno 11 v poslopje šole v Ribnici, sprejema do i j 20. avgusta načelnik upravnega od-. I!bora Ivan Kiun v Bibnici. Tam se dobe tudi podrobna navodila | in izkazi potrebnih stvari. lioravni odbor meščanske šo!e v Ribnici. Mm zrini pikisna tapEtnih la llC6-a desarster 1 Tozadevne ponudbe je vposlati na upravo ..Jutra" pod „L®po sadje 2924". *026/a vsa ® L _ S___ - se takoj sprejme v hotel v Ljubljani. Pismene ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Hotel' Maribor Šolska ulioa štev. 6 Oblastveno zapriseženi strokovnjak. Priporoča svojo bogato zalogo pohištva, spalnic, žimnic, preprog, sub za gospode, hotelskih sob, divanov, z usujern preoblečenih klubovih garnitur itd. itd. Lastni solidni izdelki od preproste do caifiuejSe izvršitve. Za zaročence posebne ugodnosti. jsifej li lillij CMli Manufakturna trgovina Marija Rogeljn !i Sv. Petra oesta in Lingarjeva ulioa vljudno naznanja, da se je dne 1. avgnsta preselila aa Sv. Petra cesti 23 nasproti hotela Tratnika. Za dosedanjo naklonjenost se zahvaljuje tei priporoča še za naprej. 40141 r?TTt www t i (