Ljubljana, nedelja 7 aprila 1929 Si! —2 Drn HiročtBM taaia mesečno 25 Din. MM Inozemstvo 40 Din. Uredništvo: LI" bi lana, Knaft>«rva ulica 5. Telefon Ker. 3122. 3123, 3124, J125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Teletoa St. «0. Celje: Koceoovi nI. 2. Telefon Stev. 19a Rokopisi m m vračajo. - Oglasi po tarifa. Ljubljana, 6. aprila. Zagrebški »Obzor« v zadnjem času prav rad polemizira z »Jutrom«. Mi smatramo vsako javno diskusijo o važnih javnih zadevah ne le za koristno, temveč tudi za potrebno, zlasti pa še diskusijo o problemih, ki jih ie novi režim v naši državi postavil na dnevni red. Zato smo daleč od tega, da bi prešli preko observacii uglednega zagrebškega dnevnika. Vendar moramo odkrito reči, da se nam metoda, ki si io ie izbral »Obzor«. ne dopade. »Jutro« ne želi biti »deckadressa« za polemike, ki so namenjene na povsem druge naslove. Mi smo radi prip-avljeni disku-tirati z zagrebškim kolego o nazorih, ki smo jih mi postavili, odklanjamo pa polemiko o trditvah, ki nam iih »Obzor« imputira. a iih zaman iščemo v našem listu. Predvsem konstatiramo. da se naša tolmačema ciljev novega režima (»Obzor« nam zamerja, da jih sploh tolmačimo ter mu niti ni prav, da »Jutro« še izhaja, akoravno se ie baje pretvorilo v »gorečega branilca« novega režima!) ne vdajajo nikakim iantazmagorijam, temveč da se držijo strogo besed in dejanj ter iz njih izvajajo logične zaključke. Reči moramo da dosedaj še nismo imeli povoda revidirati našega naziranja o razvojnih linijah naše državne politike, kakršne so vidne iz cele situacije. To je razumljivo, ker gledamo na stvar, kakršna je. »Obzorova« metoda je pa drugačna. Ustvari! si je svoje naziranje glede bodoče ureditve države in temu svojemu okviru sedaj skuša prilagoditi vsako izjavo, vsak ukrep, vsak zakon in vsak sklep novega režima. To je njegova pravica, a njegova pravica ni. da onim, ki realno gledajo na dogodke, očita pogrešni na-cijonalizem in nedemokratične nazore. Tipična za metode zagrebškega kolege je njegova razprava o pomenu nove organizacije ministrstev. Mi smo ugotovili, da je z novim zakonom o vrhovni državni upravi »načeto vprašanje reforme državne administracije«. Dodali smo. da je s tem zakonom storjen le prvi korak in da ie jedro problema v organizaciji uprave navzdol, v rešitvi vprašanja nove upravne razdelitve države in upravnega sistema (eno ali dvotirni) ter v razmejitvi kom-petenc med državo in samoupravo. O vprašanju, kdaj in kako se nai to izvede. ali je praktično izvesti celokupno upravno reformo, ki ie najožje zvezana z definitivno ureditvijo države, v etapah ali pa naenkrat z novo ustavo, nismo razpravljali, akoravno imamo o tem svoje mnenje. Navzlic temu polemizira »Obzor« z nami, kakor da smo proglasili zakon o vrhovni državni upravi za prvi del nove državne ustave in kakor da irnpu-tiramo vladi nekaj, česar ona nikakor noče in ne more hoteti. Zagrebški list se postavlja na stališče, da ie vse. kar se seda.i ustvarja tako rekoč le pro-vizorij. brez orejudica za bodočo novo ustavo države. Gotovo je tudi tako nojmovan'e dopustno. akoravno se baš ne more reči. da je zelo resno. »Obzor« sam pravi, da se je no znanem svojem programu vlada odločila urediti najprej upravo in činovništvo. in to ne samo iz fiskalnih, temveč tudi iz organizatornih razlogov. Organizatorni problem je prvi problem naše države. A naš zagrebški kolega meni ipak. da bi bilo mogoče, čim bo enkrat rešen, ga znova postaviti na dnevni red in da vlada svoje organlza-torne zakone zida tako rekoč v oblake... Kar se tiče naših pogledov na državno ureditev naj se ugledni zagrebški naš tovariš prav nič ne vznemirja. Res je sicer, da »Jutro« kot neodvisno napredno in nacijonalno glasilo ni v nobenem oziru vezano na katerekoli strankarske sklepe preteklosti, a sigurno je, da naš list, v polni meri zastopajoč načelo kraljevega programa o narodnem in državnem edinstvu. ne želi povratka vidovdanske ustave, kakor na drugi strani ne želi nobenega »razkomadanja države,« ki bi oslabilo moč in razvojne možnosti Jugoslavije. Ako nas misli »Obzor« obtožiti, da se ne ogrevamo za konfederativno ali pa za federativno preureditev države, potem ima prav. Za tako preureditev se res ne ogrevamo, pri vsem spoznanju, da bo bodoča ustava naše države morala sloneti na historično-političnih in historlčno-na-rodnih individualitetah naše nacije. In še nekaj bi radi povedali zagrebškemu tovarišu. »Jutro« zares misli, da bi se sedaj moral izvesti nacijonal-ni jugoslovenski program. Ta nacijonal-ni program nima nič strankarskega na sebi in ni v nikaki zvezi s katerokoli od bivših političnih strankarskih organizacij. Nacijonalni program »Jutra« je tisti program, ki je ustvaril našo državo. ki je našemu narodu na temelju edinstva zgradil skurmo hišo. in ki nujno zahteva, da se pri novi ureditvi države izloči vse.-kar nas razdvo''a, a ppT veže in združi vserkar bo ojačilo tvor,-ne sile celokispnega naroda in jih usme- Upravnlitvoi Uruttlui*, Hreiernovt 4 84 Telefon it. JI22. i 123. 1124. J125. JI24. laseratni oddelek: LJubljana Prešernov uhca 4 Telefon 4t >4' : - Grški interview s kraljem Aleksandrom Proti »razkosanju države na avtonomne oblasti« — »Cilj režima je ozdravljenje političnih p ilik in reorganizacija administracije« lamentarizem je mnogo koristil Srbiji in :e bii zaslužen tudi kasneje za Jugoslavijo Vendar le dotlej, dokler so politiki -na!i omejevati parlamentarne svoboščina v korist države. Bankrotiral je le oni Dariamen Atenski list »Eleuteron Vima< objavlja več člankov svojega posebnega poročevalca iz Beograda Zarifisa, ki opisuje vtise iz avdijence ki mu jo je dovolil Nj. Vel. kralj Aleksander Atenski poročevalec se je note na najvišjem mestu poučiti o vzrokih se i'j njega stanja v Jugoslaviji kakor tudi o načrtih jugoslovenskega vladarja (ralj Aleksander ie grškemu novinarju tolmačil zapletene politične razmere pred 6. januarjem docela prostodušno, opirajoč se. kako' ugo tavlja grški poročevalec, le na s/oj; izredno bistre poglede in nazirania v vseh osnovnih državnih vprašanjih »Na razpo-iu aH nai privoli v razkosanje države Altom avtonomnih oblasti, ali pa naj. čepra\ - silo uveljavi dobro razumljene interen države, je kralj aa osnovi načela »rešitev i'ržave ie najvišji zakon« izbral drugi izhod in tako ukini) ustavo.« »Duh kraljeve proklamacije ne nasprotuje parlamentarizmu. Parlamentarizem kot sistem ni propadel v Jugoslaviji. Strankj so zlorabljale svobodo in politična Drava. ?ar- tarizem, ki so ga političine stranke izpacu-. in iz njegovih svoboščin ustvarile most /a svoje osebne in strankarske ambicije ter organ svojih demagoških pogledov.« »Kraljev akt od 6. januarja ni nip^rjen proti parlamentarizmu temveč uroti «trai kam Parlamentarizem je ukinjen samo 7.a toliko časa. kolikor ie potrebno, dn ozdravijo politične prilike in da se reorganizira državna administracija.« »Prošli so trije meseci in razlika je oC<-vidna Kraljevska vlada je v tem času storila mnogo več nego vse parlamentarne vlade v 10 letih«. Grški novinar prihaja do zaključka, oa je povsem utemeljeno mnenje Ven:ze'os>a »Kralj Aleksander ie največji, ako ne edini politik v Jugoslaviji!« Velik izlet nemških avtomobilistov v Jugoslavijo Na 153 avtomobilih bo prispelo okrog 400 izletnikov, ki bodo v Mariboru svečano sprejeti — Velike priprave za sprejem v Zagrebu — Podoors in sodelovanje vlade Zagreb, 6. apriia. r. Za sprejem nem ških avtomobilistov ki prispejo na daj-šo turnejo 14. t. m. v Jugo>iavijo se vršijo v Zagrebu velike priprave. Izleta. ki ga aranžira največji nemsk avtomobilski klub ADAC (Allgemeiner Deutscher Avtomobilclub) se udeleži po dosedanjih prijavah 153 avtomobilov s 400 izletniki. Mogočna nemška avtokolona prispe v nedeljo. 14. t. m. v Maribor, kjer bo slovesno sprejeta od zastopnikov predsedništva centrale našega Avtomobilskega kluba, od njegove mariborske sekcije, ki je prevzela tudi sprejemni aranžman in od zastopnikov oblasti. Prvi večji odmor v Jugoslaviji bo v Zagrebu, kjer bodo izletniki tudi prenočili V Zagrebu se je sestavil poseben, sprejemni odbor in Av-toklub priredi nemškim gostom slavnostno večerjo, na katero je povabljena tudi vlada. Z ozirom na izreden gospo- darski in tujskoprometni pomen prireditve in ker oo aga posebno važnost na prijateljske stike z Nemči.o, je vlada sklenila da bo s svoje strani kar naj-izdatne.ie podorla vsa stremljema ki gredo za tem. da se izlet nemških avtomobilistov čim uspešneje izvrši Vsi državni organi so dobili nalog, da gredo izletnikom kar moč na roko, v vseh oblastih koder bodo nemški avtomobili vozili (skozi Bosno v Dalmacijo) bodo izletnike pozdravili veliki župani Svečane pozdravne večerje v Zagrebu se udeležita kot oficijalna zastopnika vlade tudi prometni minister dr Korošec in minister trgovine dr. Mažuranič z uradniki tu.iskoprometnega oddelka V Zagrebu bodo nemški avtomob;listi deloma nastanjeni v privatnih stanovanjih: javilo se ie že mnogo odličnih rodbin ki so pripravljene jih sprejeti kot goste. Kako se bomo podpisovali po novem zakonu Zanimive določbe zakona o imen'h — V naš^h krajih se ne bo dosti spremenilo — Uporaba očetovega imena O postanku novega zakona o imenih, ki je stopil nedavno v veljavo, kroži po Beogradu naslednja, baje resnična anekdota. Na kralja Milana ulici v Beogradu je imel svojo delavnico čevljarski mojster s sila nerodnim imenom, ki je odbijalo ljudi od obrtnika. V stiski se je čevljar zatekel v notranje ministrstvo in zahteval izpremembo svojega imena v ime Bata. V ministrstvu so prošnji brez pomislekov ugodili in čevljar je lepega dne razobesil nad svojo delavnico. v najbližji okolici razkošne pro-dajalnice češkega veletvorničarja Bate novo reklamno desko z imenom Bata V kontorih češkega Bate je seveda postopanje konkurenta izzvalo silno razburjenje. Ravnatelji so alarmirali češkoslovaško poslaništvo, ki je res protestiralo proti taki nedopustni konkurenci sredi Beograda, a ni moglo ničesar več doseči, ker je imel čevljar že zakonito pravico do svojega novega imena. Dogodek pa je drastično pokazal. kako nujno potrebno je, da dobimo enoten zakon o imenih. Ko smo ta zakon dobili in je bil objavljen. so ga mnogokie napačno tolmačili, kar je vzbudilo precej nepotrebnega razburjenja. Med drugimi so nekateri listi poročali, da bo odslej v javnem kakor v zasebnem prometu veljalo pravilo: najprej rodbinsko ime, potem očetovo krstno in slednjič lastno krstno ime. Karel Drobnič naj bi se pisal torej: Drobnič Petrov Karel. Take in stične dvome je sedaj razpršil avtor zakona o imenih, nače.nik notranjega ministrstva dr. Otmar Pirk-majer, ki je objavil v beograjskih listih avtentična pojasnila, kaj je menil zakonodajalec s predpisi novega zakona o imenih v gornji točki in v ostalih spornih vprašanjih. V poštev prihaja predvsem čl. 2. ki določa, da nosi vsak državljan ime. ki obstoja iz rodbinskega in iz rojstnega imena. S tem pa v pojasnilu dr. Pirk-majerja ni izrečen obvezni predpis, kako in v kakšnem vrstnem redu nai se državljani podpisujejo tako v zasebnem prometu med sabo. kakor tudi v prometu z oblastmi Drugi odstavek tega člena določa namreč jasno: »Kadar se v uradnih aktih, dokumentih in spisih označujejo osebe, se mora naipopreje navesti rodbinsko, a zatem krstno ime«. Torei kadar oblasti zabeležujejo v svojih aktih zasebne osebe tedai jim zakon predpisuje kako nai zaoisireio ime: najpopreje rodbinsko m zatem krstno ime Iz tega izhaja da lahko ostine za vs° druge primere dr>s^dan:a navada-zakon za za^sovanie in nod^isnvfn'® Imen v neuradnem nrometi' ne n-edni-suif ničesar Uradi v orečansk;h kralh so se pri uporabi imen že dode ravna'; nr d-pisih novega zakona in so zlasti rn?ne osebne sezname urejali po abecednem redu rodbinskih imen. Za nje torej za- kon o imenih v tem tx)gledu ne prinaša ničesar novega. Drugače pa je bilo doslej v Srbiji. Tam so se vodili osebni spiski po abecednem redu krstnih imen in Janez Polenta ni bil zabeležen pod črko P, kakor pri nas, temveč pod črko J. Ker ie neprimerno več ljudi z enakim krstnim kakor pa z enakim rodbinskim imenom, je umevno, da so bili taki seznami nepregledni in da ie bilo silno težko na.iti po imenih urejene akte. V tem je tudi glavni vzrok, da se je toliko aktov, prošenj in dokumentov izgubilo. Novi zakon bo zato prinesel v tem pogledu razveseljivo zboljšanje in ola'šanje uradnega poslovanja. Zakon o imenih dalje prepoveduje samovoljno uporabo raznih pridevkov in pristavkov k imenu, zlasti tudi plemiške in slične označbe, ki so preostale iz fevdalne dobe. Pač pa dopušča zakon. da se pristavi rodbinskemu in krstnemu imenu še očetovo ime. in to priporoča zlasti v primerih, ko je treba razločevati osebe z enakim rodbinskim in krstnim imenom. Očetovo, ali pri nezakonskih otrokih materino ime se mora postaviti ali v celoti (n. pr. Jakobov. Jožefov. Antonov) ali pa le z začetno črko med rodbinsko in krstno ime Kakor že omenieno. uporabo očetovega ali materinega imena zakon dopušča in deloma priporoča, a predpisuje ga ne. Tudi tukai ostane lahko torei dosedanja praksa. Zakon naposled še določa, da je treba vloge na urade podpisovati s polnim krstnim in rodbinskim imenom, torej ne samo J. Polenta, temveč Janez Polenta.__ Prometna konferenca v Splitu Split, 6. aprila, n. Danes se je nadalje« vala mednarodna konferenca za tovorni promet. V ponedeljek in torek bodo imela posvetovanja posamezne sekcije. Nocoj je direkcija državnih železnic priredila dele« gatom banket v hotelu »Central« Jutri, v nedeljo bodo napravili delegati izlete v okolico, popoldne pa jim priredi mestna občina piknik na Marjanu. Konferenca v zunanjem ministrstva Beograd, 6. aprila, p. V kabinetu zuna« njega ministra se je vršila zvečer konferenc ca med dr Kumanudijem. Nikolo Uzuno« vičem dr Svrljugo in dr Mažuraničem. Na tei konferenci so razpravljali o vpra* šanju madžarskih optantov. o ureditvi vprašania Belia ki bo v kratkem preHmef 'azpravc pred medna»-rt'd*1im razs~d;ščem in o ured^vi predvomh Holflov v Franciji Pod-obn' sklepi te krmfer-nce niso znani. Josefina F=ekio ali četrtek bo dospela v Zagreb Josefina Backer. Nastopala bo v Evropa - kinu. Vstopnice za njene predstave veljajo 30 do 150 Din. Mišljenje cerkvenih krogov o konkordatu Profesor teolcg:je na zagrebški univer« zi dr. Šimrak objavlja v »Narpdni politi« ki« o vprašanju konkordata članek, ki predstavlja v neki vrsti gotovo tudi mišlje« nje naših cerkvenih krogov o tem vpraša* nju. Dr. Šimrak uvodoma navezuje na pravkar zaključeno fuzijo ministrstva ver z ministrstvom pravde in soglaša s to fu« zijo, češ da bodo tako našla vprašanja ver« skega zakonodavstva objektivnejše pro* učevalce. Prve težave pri tem verskem zakono* davstvu se bodo. po mišljenju dr Šimra« ka pojavile pri ob.avnavi zakonskega na« črta o pravoslavni cerkvi. Tu se borita za naidmoč dve mentalnosti. dve ideologiji. Prvo stališče je strogo cerkveno in kanon« sko Sloni na cerkvenih kanonih in ie v soglasju s konstitucijo pravoslavne cer« kve. Drugo stališče ie laično V pravoslav* no cerkev naj bi Fe uvedel demokratični laični duh po vzoru protestantskih cerkva. Temu nasproti se povdarja. da pravoslav* na cerkev ni demokratična cerkev Tudi v nje je vsa oblast naravnost od Boga. Cer« kveni predstavniki nai upravljajo cerkev brez demokratičnih vplivov. Opozicija pro« ti kanonski ureditvi pravoslavne cerkve iz* haia iz Bosne, kjer se potegujejo predvsem za laično upravo in sodelovanje pri vod« stvu cerkvenih posestev in cerkvene last* nine. Nadalje mora ministrstvo pravde pred rešitvijo medverskega zakona imeti v ro« kah tud' zakon o katoliški cerkvi, ki pa je nemogoč brez soglasja z njenim vrhovnim pc '' varjem. torej brez konkordata Pred konkordatom pa ie treba izpolniti več po« goiev. Dosedanja glavna zapreka konkor« data, vprašanje zavoda sv Jeronima. je spravljeno s poti Danes vodi ta zavod naš človek, ki brani enako cerkvenost te usta« nove, kakor njene nacijonalne cilie Zade« ve. k' se moraio od naše strani še rešiti, predno smemo računati s konkordatom. so po mnenju prof Šimraka naslednje: Pred vsem ie na potu takozvani kancel* paragraf. Njegovi piedpisi so nastali brez« predmetni ker ni več dana možnost poli« tičnega nastopa v cerkvi. V .žno ie zatem vprašanje verskega po« uka v osnovnih in srednjih šolah Cerkev postavlja v tem pogledu svoje minimalne zahteve, ki pa n'"so nič novega. Cerkev ne mc - noTn^titi nadalie v bračnem vprašanju. Br~'c ie božja ustano« va, civilnega braka katolik ne more prizna« ti. V ministrstvu pravde so se v tem po* gledu ..enda že od'očili za cerkveno brač« no formo. (Prof. $'mrak gre tu mnogo da« lie nego paoež. ki je v rimskem konkor« datu akceptiral institucijo civilnega braka za Ttaliio Op. ur.) Naivažnciša materiialna vprašanja so kongrua, dotacija cerkvenih ustanov in agrarna reforma. Dr. fi;mrak sodi. da ta vprašanja niso težka in da je treba pred vsem rešiti agrarno vprašanje. Cerkvi naj država vrne vso nieno posest, ki je prišla pod agrarno reformo. Dr Šimr.ak nredlaga rešitev teh vnrašani po vzoru Češ'—••«-.« Reoffrad. f) sprla p M;n:strski predsed* nil; oe^eral Pera 2:vkov'č ie danes v spremstvu upravnika grada (policijskega direktorja) inspiciral policijsko direkcijo, splošni in kriminalni oddelek ter zloglas* ne policijske zapore v Glavnjači. Zopet falzlfikatorska afera v Novem Sadu Policija je odkrila moderno urejeno tiskarno za bankovce — Falziiekator je 75-letni starec, pomagali pa so mu nekateri veleposestniki Novi Sad, 6. aprila p. Tukajšnja policija je prišla na sled velikopotezni ialzirikator-ski družbi. Odkrila je naravnost odlično urejeno tajno tiskarno, kjer je bilo že vse pripravljeno za tiskanje falzificiranih tisoč-dinarskih bankovcev. Tiskarna je bila urejena tako moderno, da bi mogla v eni uri natisniti za 5 milijonov falzificiranih bankovcev. Aretiranih je bilo doslei osem oseb. Podrobnosti dosedanje preiskare čuva policija še v strogi tajnosti. Novi Sad, 6. aprila č. V zvezi s falzifika-torsko afero se izve. da je policija aretirala urarja Josipa Semana. moža v starosti 75 let, ki je bival v selu Parabuču. O niem je bilo ž e davno znano, da je bil na Madžarskem obsojen zaradi ponareianja bankovcev in da se je odtegnil prisoieni kazni z begom v Jugoslavijo. Seman si je v Zagrebu. Osijeku in Novem Sadu nabavil vse. kar je potrebno za tiskanje bankovcev, črke fotografske potreščine in drugo. Njegovi družabniki so bili veleposestnika v Parabu-buču Jakob Dunkel in Milan Roth ter agro- nom in inženjer Jovanovič, ki ie ruski emigrant. Ti so mu dali na razpolago 250.000 Din. Seman ,e pri zasliševanju priznal, da se vse stvari za ponarejanje bankovcev nahajajo v podstrešju pri Dunkiu v Parabuču. Preiskava ie res ugotovila, da ie bilo že vse pripravljeno za tiskanje Vsi omenjeni so bili aretirani ter so priznali svoje dejanje. dolže pa Semana in izjavljajo, da je denar Jobi] id nekega Hofmana Nadalje izjavljajo. da ni bil še noben ponarejen bankovec izdan v promet. Na zahtevo novo-sadske policije fe Narodna banka poslala posebnega strokovnjaka ki je pregleda! zaplenjene instrumente ter izjavil, da so fal-zifikati nareieni tako strokovniaško, da bi iih bilo težke ločiti od originalov. Klišeji so celo bolj precizni, kakor oni, ki iih je napravil svoječasno dr. Reisner v Vel. Beč-kereku. Vsi aretiranci so bili izročeni državnemu pravdništvu, ki jih ie pridržalo v zaporu. iskavo in prišla do tega razkritja. V nadalj-nern poteku preiskave pa se ie ugotovilo, da tujec ni izginil čez mejo, marveč je v bližini ^ente skril avtomobil v grmovju. O morilcu samem za enkrat še ni nobenega sledu. Kdo ie morilec, še ni znano. Domneva se. da gre za 1'ubavno afero, ker je bil pokojni Mijatovič baje velik ženskar. O morilcu se ve le to. da ie bil v posesti potrebnih dokumentov za prehod preko meie, Novosadska policija je izdala za niim tiralico in ie že ponoči potom beogra'ske radio-po-staie obvestila o umoru tudi vse inozemske policije. Zagoneten umor v Novem Sadu Neznan tujec je najel avto in med vožnjo ustrelil šoferja ter nato izginil z avtomobilom — Avto so našli v bližini Sente, o morilcu pa ni nobenega sledu Novi Sad, 6. aprila č. Sinoči ie bil izvršen v nenosredni bližini mesta zagoneten umor. Proti večeru je naiel avtotakso šoferja Ste-vana Mijatoviča neki okrog 30 let star moški ter se pogodil s šoferiem. da bi ga odpeljal v Vel. Bečkerek. Ko sta privozila kakih 6 km izven mesta v bližino tako zvanih rimskih utrdb, je neznanec oddal na šoferja med vožnjo štiri strele v glavo in ga na mestu ubil. Truplo je vrgel iz avtomobila v obcestni jarek in se nato sam odpeljal proti madžarski meji. Ko se šofer ni vrni! na svoie običajno mesto, so njegovi tovariši prijavili zadevo policiji, ki je uvedla pre- škandalov gospe Zubkove ni konca Konkurz nad imovino Viljemov e sestre izkazuje preko sedem milijonov dinarjev pasiv brez kritja — Palača bivše princese je torišče raznih pustolovcev in zsjedavcev Bonn. 6. aprila. Včeraj se je vršilo zborovanje upnikov Viktorije Zubkov, sestre bivšega cesarja Viljema. Število upnikov je bilo zelo veliko ter je došlo do izredno burnih prizorov. Viktorija Zubkova ni bila prisotna. Ugotovljeno je bilo, da znašajo pasiva 650.000 mark. dočim aktiv sploh ni. Upniki, zlasti iz Boima. so burno protestirali, ker biva v dvorcu Zubkove še vedno velika množica ruskih beguncev, med njimi tudi knez Obolenski, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi prevar. Nezadovoljstvo je še bolj naraslo, ko je sodnik objavil sklep sodišča, da se mora iz konkurzne mase vzdrževati gospodinjstvo gospe Zubkove, ki obsega še danes okoli 50 oseb. Upniki so zagrozili, da bodo vložili kazensko ovadbo proti Zubkovi zaradi lahkomiselnega in sleparskega zadolževanja. Republikanski listi, ki s slastjo poročajo o neprestanih škandalih Zubkove, ugotavljajo, da zakonski par Zubkovih v Nemčiji tako temeljito in uspešno izpodkopava ugled Hohenzollerncev, kakor bi tega ne mogla najboljša propaganda zoper bivšo dinastijo. Desničarski listi pa skušajo afere potlačiti ter le redkobesedno javljajo podrobnosti iz sedanjega življenja Zubkove. pač pa naglaša.io prizadevanja cesarske hiše v predvojnih časih, k: so hotela spraviti tedanjo princeso Viktorijo na pravo pot. Bili pa so vsi tozadevni poskusi tudi prej že brezuspešni. Za likvidacijo samoupravnih oblasti Zagrebški »Obzor« se v članku, v katerem razpravlja o pomenu nove organizacije ministrstev, izreka za čimprejšnjo likvidacijo samoupravnih oblasti, ki »v današnji obliki v novi državni ureditvi itak ne morejo obstojati«. Zakon o samoupravah je bil drag eksperiment in granice med državno in samoupravno oblastnijo niso bile jasne. Ni dvoma, da nova državna ureditev ne bo očuvala stari zakon o samoupravah in zato se hoče likvidirati sedanje edinice. da se omogoči brez trenja uvedba nove ureditve. Pred donoše-njem nove ustave itak ni mogoča nova samouprava, ker bi bilo za to treba novih volitev. _ Angleški industrijci v Moskvi Moskva, 6. aprila, mo. V prostorih drs žavne banke se je vršila seja zastopnikov delegacije angleških industrijcev in pred« sedstva ruske državne banke. Na seji so razpravljali o možnosti obnovitve trgovin« skih zvez med Rusijo in Anglijo Pri tej priliki ie naglasil voditelj ruske državne banke Pjatakov, da ni misliti na obnovitev trgovinskih odnošajev, dokler ne bodo ob« novljeni diplomatski odnošaji med obema državama. Grško ženstvo proti volilni pravici Atene, 6. aprila, ri. Žene mesta Misso« ftingi so sklicale protestni shod proti na« meri uvesti na grškem žensko volilno pra* vico. Shod je bil prav buren in je bilo čuti ogorčene klice proti možem, ki hočeio one« prečiti grško ženstvo z neumestnimi no« votarijami. Sprejeta je bila tudi ostra re« solucija proti uvedbi ženske volilne pra« vice, ki bi po mnenju zavednih Missolun« čank skalila družinski mir. Prva ženska v čsl. diplomaciji Praga, 6. aprila, g. Te dni je bila sprejeta kot prva češkoslovaška diplomatinja v diplomatsko službo ga. dr. Malinska, ki je na številnih mednarodnih kongresih zastopala češkoslovaške interese. Dr. Malinska je bila imenovana za komisarja v zunanjem ministrstvu. Floridsdorf v Splitu Split, 6. aprila č. Danes ob tričetrt na 5 popoldne se je vršila tukaj nogometna tekma med dunajskim Floridsdorfer AC in Hajdukom iz Splita Tekma je konča« la z rezultatom 3 : 1 (1 1) v prid gostom. Teren ie bil silno slab. ves razdrapan in blaten. Pihal ie močen, hladen severo« vzhodnik. Vse to je učinkovalo zelo po« razno na moštvo Hajduka, dočim se je du* najsko moštvo nekako prilagodilo ter iz« koristilo Doložai, Pogajanja za rešitev avstrijske vladne krize Dunaj, 6. aprila, g. Razgovori med alirij-skim odborom koalicije in sociialnimi demokrati o nameravanem delovnem programu in zopetnem ustroju stare koalicije so trajali danes od pol 16. do pol 19. Dolgotrajne konference presojajo v splošnem zelo ugodno. Iz tega sklepajo, da so i na levici i na desnici pripravljeni za sporazum. V nedeljo popoldne se sestane koalicijski odbor ponovno s socijalnimi demolcrali, da nadaljuje razgovore o rešitvi krize. Profesor dr. Žižek v Beogradu Beograd, 6. aprila, r. Semkaj je prispel naš rojak, profesor statistike na univerzi v Frankfurtu, dr. Žižek. Vlada je povabila odličnega znanstvenika, da sodeluje s svo= jimi nasveti pri ustanovitvi centralnega statističnega urada pri predsedništvu vja« de. Kabel Budimpešta—Beograd Budimpešta, 6. aprila p. Madžarski dopisni urad poroča, da je ministrstvo za javna dela odobrilo kredit 6.300.000 pengov za telefonski kabel od Budimpešte do jugosicvenske meje, od koder ga mora ju-goslovenska država podaljšati do Beograda. Ljubljanska opera Bajadera z g. Iličičem. Priljubljena, razkošnih, eksotičnih melodij bogata Bajadera je napolnila vedno naše gledališče. Tembolj je biia privlačna sinoči, ko je v vlogi Lahorskega princa gostoval g. IHčič. Naša operetna pub'ška se je naravnost zaljubila vani, kajti komaj se je prikazal na oder, že ga je ob-sula z aplavzi. In teh je bil seveda deležen na sceni m pred zastorom v najobilnejši meri cel večer. IliSčev Lahorski princ kaže orijentalsko nonšalanso, neka.ko lenobno prezirljivo st, ki se mu zelo dobro prilega, a v ekstatičnih Ljubezenskih momentih prav prepričevalno strastve-nost in resnično sugestivnost. Izvrsten je torej kot igralec. Vrh tega pa tudi lepo poje. Prepričan sem, da bi naša opereta, ki je z g. Poli-če