List izhr.ja S ir.esece L 6 v tire k Sirrtir. IfcfBc poračMjgga (Esaft cimati at lg paffl g^eljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.—, o leto L 75.—, v inozemstvo mesečno stot. — O^Iasnina za 1 mm prosto« igovske in cbrtne oglase 75 stot, t% 1.20, oglase denarnih zavodov L 2.— za besedo, najmanj L 3. v Trstu« v torek, 3. avgusta 1926. Posamezna številka 30 stot. Letnik Ll Urednižtvo in upravnižtvo: Trst (3), ulica S. Fr&nceaco d'Awisi 20. Te le fon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije ia denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankiran* pisma se ne «pre emajo. — Last. založba in tisk Tiskarne „Edinost-Foduredništvo v Gorici: ulica Giosue Carduccl št. 7, I. n. — Telef. št. 327 Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. cenzure m mesta Ravno vrh Krna so zgradili alpinci malo planinsko kočo. Eden izmed letošnjih pogostih viharjev jo je deloma odnesel doloma precej poškodoval. Turisti, ki hodijo pogosto na tega našega gorskega velikana, so opazili poškodbe na koci iu eden izmed njih je brž javil nekemu furlanskemu diievni-ku to vest. Ta jo je hitro priobčil s pripombo češ glej zopet so oni «allo-geni» učinili vandalsko dejanje. Nastalo je vznemirjenje v nekaterih krogih. K sreči, pravimo k sreči, ker o pri-KLki krnskih dogodkov 1022. te sreče ni bilo, se je našel uvideven človek, ki je o dogodku obvestil tudi čedadpko pod prefekturo, kaj da dela in da ne pazi nad takimi stvarmi. Ena, dve je bila sestavljena komisija, odpotovala v Krnove višave in seveda popolnoma objektivno ugotovila resničnega povzročitelja poškodbe — vihar. Da bi se to tudi" 1022 leta izvršilo! Raj bi bilo vse prihranjeno našemu ljudstvu! Kolikokrat je «Edinost» zopet in zopet poudarjala, da se za. posamezna zla ali pa tudi vandalska dejanja ne sme kriviti celega naroda, ampak poiskati krivce in te kaznovati. Mnogo imamo v naši mali goriški deželi med našim ljudstvom vojaških pokopališč, prepolno planinskih koč. Prav kot. čudež se nam zdi, da v vseh M tt sisiuntap a Enoten vamie nične kruh v vsej državi — Izdelo-fhaega krafea in slaščic iz pše-moke pTfj?CTč4ano — Ukinitev §? fciprcfsktur RIM, 2. Danes se je vršila v palači Vimir.ale važna ministrska seja, kateri je predsedoval on. Mussolini. Po Hse-stranski proučitvi krasnega vprašanja je ministrski svet sklenil, da se uvede v državi enoten kruh, ki se bo izdeloval le iz 80 do 85 odstotkov žitne moke, ter prepove izdelovanje finega kruha in slaščic iz pšenične moke. Notranji minister je podrobno poro- Jugoslavenski okrepi proti Bolttrskf Važna avdijenca ministra Ninčića na Bled« BEOGRAD, 2. (Izv.) Radi praznika sv. Elije ni bilo niti danes v Beogradu ni kakih političnih dogodkov. Včeraj in danes so se vršli v Srbiji in Črnigori številni volilni shodi, ker se bližajo občinske volitve. Posebno radikali razvijajo živahno volilno propagando. Javnost se zelo zanima za nastop Jugoslavije napram, Bolgarski radi neprestanih komitaških vpadov v Srbijo. Z napetostjo se pričakuje izida avdi- čal o stanju notranje uprave ter pred-;jence zunanjega ministra Ninčića na lagal v svrho varčevanja poenostav-i Bledu. Dr. Ninčič bo poročal kralju o ljenje uprave. Na njegov predlog bo vlada odpravila1 od 167 obstoječih pod-prefektur v državi 85, to je okolu 57 % vseh podprefektur. Med drugimi IkkIo ukinjene podnre-fekture v Čedadu, Gradiški, Pordeno-ne, Tolmezzu, Roveretu, Rivi, Tione, Tržiču, Sežani, Voloski in Opatiji. Na ta način bodo reševali pereča upravna vprašanja v posameznih pokrajinah večinoma prefekti. ProtsHDi o ji$gs].-9!bGRSki mejf podpisan v Flcrencl RIM. 2. Dne '26. julija 1926 je bil v dvorani vojaškega zemljepisnega zavoda v Florenci podpisan protokol, ki končneveljavno določa državne m^je med Albanijo in Jugoslavijo. Za Jugo- oni h par" pošk od iTa h * ki so" jih bodisi slavijo je podpisal protokol general Jo-pokon-lišča bodisi koče pretrpele, -liso vanovic za Albanijo pa minister iztnknili krivcev, ki Brioni. Nadalje so podpisali protokol krnskih dogodkov, povsod so nam obla- j podpolkovnik Cknvh. sti prej ali slej priznale direktno ali vsaj indirektno, da m bal Miti eden zaves člsn našega ljudstva soudeležen. Pa tudi, ako bi bil, bi se moral krivec in samo krivec kaznovati. za in&zemce v Perajfii — Presveiai minister Fedele je imel ©tvoritveni govor PERUGIA, 2. V palači Priori so bili Zato pa je silnega obsojanja vredna'danes otvor jeni univerzitetni tečaji za vsa ona gonja nekaterih lokalnih časo-Tjnozemce. Otvoritveni govor je imel pisov, ki so vrgli lahkomišljeno, ne daj prosvetni minister on. Fedele. Te sve-bi počakali izida preiskave, obsodbo na-; čane cerimonije so se udeležili zastop-pram celemu našemu ljudstvu, češ ti i niki zlxvrnice in senata, krajevne obla-si to storilo, ti nimaš pijetete v srcu do isti ter profesorji in dijaki tukajšnje umrlih in ne čuta rodoljubja do javnih' univerzev - Nadalje so prisostvovali naprav. Globoko in težko je užalila la obdolžite v vedno naše ljudstvo in le v delno pomirjenje in tolažbo so mu bile izjave visokih vojaških dostojanstvenikov, da je hvalevredno njegovo obnašanje napram vojaškim grobiščem ter da ni slučaja, da bi ono le količkaj zagrešilo v spoštovanju napram večnim počivališčem vojakov. Tudi povoljni izidi rreiskave niso bili zadostna oprostitev /J3i težke žalitve, kajti vedno in vedno so zopet ponavljali isti nepremišljeni, prezgodnji očitki. Silno se množe planinske koče v na- , A , . _ .. . ših gorah in po naših desetletnih turi- Preko severnega tečaja. Iz Gibraltarja stovskih izkušnjah iz najbolj civilizira- 50 Javlh' Pamik «Conte otvoritvi tudi mnogoštevilni zastopniki italijanskih in inozemskih univerz in inozemski gostje, ki bodo posečaii te tečaje. Prosvetni minister on. Fedele je odlikoval univerzo v Perugii z zlato svetinjo za kulturne zasluge. Prifcid m. RaMle v RnpeU NEAPELJ, 2. Neapelj se mrzlično pripravlja za sprejem letalca generala Nobile in italijanske posadka zrakoplova «Norge». ki je nedavno poletel poslednjem vpaiu komitasev pri Krivi Palanki ter bo nasvetoval ukrepe, ki naj bi jih storila vlada napram Bolgarski. _ Hudičeve Izjave glede Merske Zborovanje v Vinici pri Varaždina ZAGREB, 2. (Izv.) S t. Radić je imel včeraj velik zbor v Vinici pri Varaždinu. Govoril je v precej pomirjevalnem tonu. Posebno zanimive reči je izpovedal o Bolgariji in bolgarskih komitaših. V svojem govoru je Radić obsojal Bolgarijo ter poudarjal, da bi morali Bolgari končno vendar izpregledati, da je sporazum mogoč le s Srbi. K orni-tade je imenoval navadne razbojnike, ki prelivajo nedolžno kri hrabrega srbskega seljaka. Jugoslavija — je zaključil Radič — je dovolj močna, da napravi rod ob bolgarski meji in ta red bo Jugoslavija tudi naredila. Radićev govor je napravil v Beogradu dober vtis. Pelncereleul načrti PARIZ, 2. Na sobotni seji je ministr-j ski predsednik Poincare navajal, da imajo vladni predlogi namen restavri-rati frank in urediti državne finance. lance uprl vsakemu dodatnemu strošku, ki bi ne bil zajamčen z dodatnim dohodkom. Me s?eitMSt! v Krnila Odkritje spomenika kralju Petra — Kralj Aleksander nagovoril zbrane množica LJUBLJANA, 2. (Izv.) Včeraj se je vršila v Kranju velika slavnost. V prisotnosti 15 tisoč ljudi je bil svečano odkrit spomenik kralju Petru Osvoboditelju. Ob 11. dopoldne sta prispela v Kranj kralj in kraljica. Ljudstvo j kraljevsko dvojico navdušeno pozdravljalo/ Kraljica je bila oblečena v narodno nošo. Po slavnostnih govorih in pozdravih je pred vso množico spregovoril kralj. Zahvalil se je narodu za spomenik, katerega je postavil njegovemu očetu kralju Petru. Nato se je vršilo pred kraljevsko dvojico defiliranje vojaštva, Sokolov in drugih na-cijonalnih organizacij. Na spomenik so položila razna udruženja celo vrsto krasnih vencev. Razpuftčena «Orjuna» je položila trnjev venec. Vlado je zastopal pri slavnosti finančni minister Perić. Obdavčenje tujcev na Francoskem PARIZ, 2. Poslanec Faloz. je predložil zborniškemu predsedništvu načrt, po kate-Ti zakonski predlogi tvorijo uvod v na-!rem bi moral vsak tujec ob vstopu na Fran-daljnjo finančno zakonodajo, ki bo brez cosko izplačati obmejni carinski postaji dvoma še potrebna. Poincare je obsodil 200 frankov. Ta davek bi se oddal Francos-beg kapitala v inozemstvo in nepotreb- ; ki Sanki, in bi služil za vzdrževanje fran- no paniko na borznem trgu in dago- cos valute- - tovil, da hoče vlada priboriti franku Sklepi glede avstrijskega vojnega ma-prejšnjo veljavo. Poincare je med raz- terijala in tajnih vojaških organizacij pravo trikrat stavil vprašanje zaupa-' PARIZ, 2. Poslaniška konferenca ob-nja in je vselej dobil ogromno večino. I javlja noto, glasom katere se je v po-Komumsti so obstruirali. Končno je gaianjih med konferenco in avstrijsko zbornica z 295 proti 188 glasovom spre- vlado dosegel sporazum, po katerem se jela vse finančne predloge. Poincare bo .mora v Avstriji uničiti vojni materijal prihodnjemu ministrskemu svetu stavil in ^ stroji ^ produkcijo municije in zahtevo, da se v avgustu zopet sestane» orožja. V Avstriji se morajo razpustiti zbornica in sprejme statut francoske; vso tajne vojaške organizacije. Konfe-banke, ki bi tako dobil veljavo zakona renca je avstrijski vladi še posebej na-m bi bil težje izpremenljiv. Francoska ročjla> da mora razpust tajnih vojaških m maroška banka sta zvišali obrestno organizacij izvesti takoj. Avstrijska mero. S i. avgustom so se zvišale fran- vlada ^ nosiia odgovornost, če bodo coske poštne pristojbine za inozemstvo.; tajne, nelegalne organizacije še na-Za pisma do 20 gramov je zvišana fran-; dalje obstojale. Ves vojni materijal naj katura od 25 centimov na 1 frank 50 Avstrija proda državam Male antanie-centimov. , Vojaška kontrolna komisija bo prene- PARIZ, 2. Na' današnji seji ministr-1 hala s svojim nadzorstvom nad Av-skega sveta je Pomcare predložil načrt, strijo, kakor hitro bo vlada izvedla te ki ustanavlja samostojno- blagajno za odredbe. amortiziranje in upravljanje bonov za i _ - zaščito valute in ki ureja upravo tobač- Pogajanja med angleškimi in rnskimi nega monopola. Vlada meni sklicati strekovničarji obe zbornici v Versailles, da bi dali , PARIZ, 2. Včeraj se je otvorila tukaj temu načrtu značaj ustavnega zakona, konferenca med sovjetskimi in angleškimi Voini minister Painlpvp ie noročil o strokovnicarji, ki ji je namen pripraviti vojni muustei i ainieve je poročal o tla za združitev vsega delavskega stro- usj>ehih v Maroku in Sinji. Mmistrski kovnega gibanja. Konferenca se bavi tudi svet je končno sklenil, da se bo voči- z vprašanjem podpore stavkujočim angleš- gled zagotovljenega uravnovešenja bi- kim delavcem. k eznemirliHrtli simrlcsli pe im\\ nih turistovskih dežel kot so Švica, Tirolsko, Koroško in severna Slovenija vemo, kako se morajo v tistih krajih boriti tamkajšnja deželna planinska društva z vandalizmi raznih posebno zimskih posetnikov. Je to žalostno poglavje, ki se leto za letom, posebno pozimi, ko koče niso oskrbovane, nonav-lja povsod v večji ali manjši meri. Zadnjo zimo sta bila dva slučaja: eden v kaninskem pogorju in sedaj na Krnu. V obeh slučajih ni bil noben član našega ljudstva soudeležen in vendar je moralo naše ljudstvo prejeti od gotovega časopisja pljusko v obraz: ti si to storilo. Te žalitve se že vlečejo par let sem, vedno neosnovano, prezgodaj, proti celemu ljudstvu in nikdar se ne zahtevajo preiskave ter posamezni krivci. Gospodje prefekti imajo nad časopisjem oblast, da sodijo o lažnih in ten-dencijoznih vesteh, o ščuvanju enega plemena proti drugemu in to zabranju-jejo Več V rat se poslužujejo te pravice. Naštor- smo dejstva, slučaje ter gotove časopisne gonje, ki zvene naravnost ščuvanje, nevarno ščuvanje proti stotisočem enemu delu državljanov Italije. Stotine je pokopališč v naši deželi, na desetine planinskih koč po naših vrhovih. Kam hočemo jasnejšega dokaza o silnem in globokem spoštovanju našega ljudstva do spomina padlih junakov, ki leže med njegovimi dobravami in polji, kje dobimo bolj dokazujoče spričevalo o rodoljubju naših ljudi, kot pa je ravno zadržanje našega ljudstva, naših pastirjev, preprostih drvarjev in kmetov napram številnim spomenikom in planinskim kočam v njegovem ozemlju?! Čl oveške in razumljive so poškodbe na teh predmetih povzročene po naravi in po ljudeh, obsojanja vredne one povzročene po ljudeh. Kot celota smo dali - -led in kot vjgled o naši redoljubno-sii in pijeteti. Zato je vsak tozadeven očitek ščuvanje mano», na katerem se vozi gen. Nobile, prispel v Neapelj danes okolu 16. ure. Iz Neaplja so mu odšle nasproti dve torpedovki in eskadra pomorskih letal. Ko bo parnik «Conte Biancamano» pri-plul v neapeljsko pristanišče, bodo obrežni topovi oddali pozdravne strele NEAPELJ, 2. Danes ob 18.45 je s par-nikom «Conte Biancamano» prispel v Neapelj general Nobile. Dva zrakoplova odplola nasproti rala Nobile RIM, 2. Danes ob 9. uri predpoldne sta zapustila letališče Ciampino dva zrakoplova ter sta odplula nasproti jpamiku «Conte Biancamano», na katerem se vrača v domovino general Nobile. Na zrakoplovih se nahajajo tudi nekateri novinarji. Letalsko nesrrto pri taral Tri osebe mrtve In tri ranjene PARMA, 2. Neko civilno pomorsko letalo se je na poti iz Tržiča v Spezio ponesrečilo. Ko je bilo radi motornih defektov prisiljeno pristati na reki Taro v bližini mesteca Borgo Taro, je zadelo ob električne Žice, napeljane preko jezera. Radi močnega sunka se je letalo prebmilo ter je treščilo na tla. Tri osebe so pri tej nezgodi prišle ob življenje, tri osebe pa so bile nevarno ranjene. Poifski senat Je odobril spremembo ostave VARŠAVA, 2. Senat je odobril po poslaniki zbornici sprejeto spremembo ustave z dodatki, ki mu dajejo iste pravice kakor tej zbornici. Ko je potem še podelil polno moč vladi, je zaključil svoje zasedanje do septembra. Smrt znanega poljskega pesnika VARŠAVA, 2. V Zakopanih na Tatri je umrl včeraj pesnik Kasprowicz- Posledica bolgarskih vpadov BUKAREŠT, 2. Vsa južna Dobru d Ža je bila podrejena vojaški oblasti in izjemne-x „ „. . mu stanju. Oblasti so zavarovale zlasti v javnem časopisju — žalitev in večje obmejne kraje pred nadaljnjimi obje i>roti našemu ljudstvu. »iski bolgarskih komitašev. pri Vlsn SPLIT, 2. Med vežbaml angleške vojne mornarice okoli Visa je angleška podmornica zadela v neko ribiško ladjo ter jo razbila na dvoje. Petorico ribičev, ki je bila na ladji, je rešila angleška krilarka, ki je privozila mimo baŠ, ko so začele ponesrečencem v boju z razburkanimi valovi pohajati moči. Atentati In aretacijo atentatorjev MADRID, 2. Ko se je general Primo de Rivera na povratku v Madrid vozil na barcelonsko postajo, je anarhist Masachs Torrent zalučal bodalo proti njegovemu avtomobilu, ki ga pa ni zadelo. Policijski avtomobil, ki je predsednikovemu avtomobilu sledil, je atentatorja povozil in mu zdrobil desno nogo. Nato so Torrenta aretirali in spoznali v njem človeka, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi nasilja proti agentom javne varnosti. Uradno poročilo, ki ga je vlada izdala o dogodku, izjavlja, da gre za osebno dejanje duševno abnormalnega človeka in da ni treba temu dejanju pripisovati nobene pretirane važnosti. MEHIKO, 2. Sedem žena in 2 moška sta bila aretirana zavoljo organizirane zarote proti predsedniku Callesu. Oblasti izjavljajo, da so aretiranci člani katoliške zveze za obrambo verske svobode. Med katoliki in policijo je prišlo do spopadov, med katerimi je bilo 6 oseb usmrčenih in 36 ranjenih. Banke so morale 1 uro prej ustaviti obratovanje zaradi velikega navala vlagalcev, ki so hoteli dvigniti vložene vsote. .so nam šli podobno na roko. Ali obstojajo morda v italijanski davčni zakonodaji kaka določila v tem oziru?» - , , A _ v i - . Odgovoriti moramo, da smo ravno te Že pretekli teden smo poročali, kaj; dni eitali v neki italijanski gospodarski da pomenijo dotične listine, katere so.reviji odgOVor sedanjega finančnega prejeli te dni od raznih županstev bivši tTTlinistra Volpija, da dosedanja italijan-avstro-ogrski vojaki. Ponavljamo: Do- ska davčna zakonodaja ne predvideva Učne listine pomenijo le, da so dotični za oškodovance po toči nikakih olaj-bivsi avstro-ogrski vojaki uvrščeni med Ovalnih določb. V prihodnje priobčimo redove italijanske armade dobesedno Volpijev odgovor kot ga Te dni so pa prejeli neka obvestila; vsebuje številka našega Gospodarskega mla jši leimki, ki so služili po vojni v i \restnika oddelkih italijanske armade. V dotičnih' Goriškj podprefekt, na katerega se je onvestilin je rečeno, da prejme aotičniK tajnik političnega društva «Edinosti» v slučaju mobilizacije še posebno do-: za Goriško> Albert Rejec, ponovno obr-pisiuco, kjer bo naznačeno, kam se ima nil ^ pomoč ljudem ob priliki neurja Sprejemnik dopisnice ob mobilizaciji po-|v šempa£ki okolici ter toče po Oslavju, dati. Krožili so radi prvih kot drugih je izjavil da vlada zamore dati pomoč obvestil najrazličnejše vznemirljive ve- le y slu5aju katastrofalnih nesreč, kot sti po deželi, da se bliža vojna m po-,bi bila n pr poVodenj v okoiici p^cen-dobno. Da potolažimo ljudi iz najbolj j ze itd Navedei je vzglede lanjskih po-zaiiesljivih virov, smo se podali na vo-|vodnji v Idriji ter požara v vasici Kal^ jasko oblastvo, najbolj kompetentno vfkjer je zamogia vlada dati le izvanred- tem oziru, in tam smo dobili sledeče informacije: Predno je vojaški novinec vpoklica-nec pod orožje, se zanima zanj izključno vojaško okrožje. Ono mu pošilja obvestila o izidu nabora, o vpoklicu k določenemu oddelku, plača zanj potne stroške po železnici itd. Ko je pa novinec pod orožjem se zanima zanj izključno dotični vojaški oddelek (regiment, divizija ali kak drugi), kjer dotičnik služi. Ko pa je vojak odslužil svojo vojaško mirovno službo, prejme odpustnico o neomejenem dopustu in se vrne domov, postane zopet — civilist. Nastopi zopet doba; kot pred vpoklicem pod orožje, ko se začne v vojaškem oziru brigati zanj le vojaško okrožje. Ker je odslužil redno vojaško službo, nima več drugih dolžnosti in gre za njegovo uporabo no malenkostno podporo. Zagotovil je sicer, da bo obvestil videmskega prefekta o nesrečah, ki so zadele deželo. Izrazil je pa, da nima dosti upanja na kake izdatne pomoči in to tembolj, ker so celo državo teple to poletje razne vremenske nezgode. Menil pa je goriški podprefekt, da so morda možni v slučaju vremenskih nesreč davčni odpisi. Tajnik se je obrnil radi tega tudi na goriški okrajni davčni urad. Tam niso ničesar vedeli o kakih davčnih oprostitvah ter so izjavili da sploh niso še dovolili po vojni nikakih davčnih olajšav onim, ki so trpeli radi toče škodo na polju. Ko jim je tajnik citiral okrožnico finančne intendance v Trentu št. 3626 z dne 13. junija 1924, ki pravi, da veljajo za Tridentinsko v slučaju vremenskih nezgod še bivše avstrijske le v slučaju mobilizacije. Armada je j olajševalne davčne določbe, niso vedeli, zato tukaj, da je pripravljena na vsako eventualnost mednarodnih dogodkov. Zato pa mora biti organizacijsko pripravljena do najmanjše j)ičice. Vsak mora vedeti, kam se ima podati, Vse te predpriprave se morajo izvršiti že v mirnem času. Razpošiljanje dotičnih obvestil mlajšim letnikom, ki so že službovali v italijanski armadi, spada v čisto normalne organizacijske operacije armade in niso nič posebnega, izvanrednega, ampak prav navadno, da bi i za naše kraje veljala slična okrožnica. Da si ne bodo naši ljudje ustvarjali posebnih upov na državno podporo ali pa na odpis davkov, moramo ravno na podlagi ?ori navedenega izjaviti, da so izgledi za eno kot drugo silno majhni. Pripominjamo le, da je lansko leto neki poslanec predložil predlog o obvez-.nem zavarovanju proti toči. Politično društvo «Edinost» se bo na mirovno uvrščevanje za slučaj vojne. v|^ub vfe™u. še nadalje zavzemalo da starih pokrajinah kraljestva prejemajo!:enkrat i naši kraji deležni davčnih Letalska BERLIN, 2. V Heidenheimu (Wiir-temberg) se je včeraj ob priliki letalskega dne ponesrečil neki aeroplan, pri čemer je bilo 5 oseb ubitih in 7 ranjenih. Pilot se je na čudežen način rešil. Povadnji na Japonskem TOKIJO, 2. V ozemlju Kano je silovita povodenj uničila polja, 750 hiS in 4000 hiš potopila. Okoli 400 oseb je izginilo v valo-jrih. V Kašinoni je voda podrla šolo, v kateri je bil učitelj s 60 učenci. Vsi so se utopiIL V Sangu je bilo poplavljenih 800 hiš, 20 oseb je mrtvih. odpuščeni vojaki taka obvestila že prvo leto po odpustu, tu v novih pokrajinah se pa to ni moglo toliko časa izvršiti, dokler ni bila tozadevna služba urejena. Od sedaj pa bodo tudi pri nas redno prejemali taka obvestila. Sporočamo gori navedeno pojasnilo našim ljudem v pomirjenje, da se ne bodo še nadalje radi te stvari razburjali. _ Podpore v M vrukifi mi Iz raznih strani Goriške, kjer je tolkla pretekli teden toča, smo dobili dopise, kjer se prosi posredovanja bodisi za državno podporo ali pa vsaj odpis davkov. Rečeno nam je bilo v dotičnih prošnjah: «Pod Avstrjo smo prejeli podpor v slučajih takih nezgod, smo bili deležni začasnih oprostitev davka. V slučajih suše smo prejeli celo kimo po znižani ceni. Tudi bivši deželni odbori [olajšav v slučaju vremenskih n^-^od. DR. KLEMEN T JUG. - L. 1926. Izdalo in založilo Dijaško društvo «Adrija» v Gorici. Tiskala Narodna tiskarna v Gorici. Strani 156. Cena 10 lir. — Knjiga obsega sledeče sestavke: Jelinčič: Dr. Kle-ment Jug; univ. prof. dr. France Veber: Dr. Jug — Človek in znanstvenik; dr. A. Sodnik: Aforizmi; dr. Bartel: Dr. .Jugov etični nazor; Jelinčič: Jug — planinec. — Dijaštvo, mladina, tebi je knjiga namenjena, tebi posvečena; posegaj pridno po njej! Noben slovenski izobraženec naj ne bo brez te knjige, ki odpira pogled v življenje tega genijalnega Slovenca! POZDRAVI NAftrn VOJAKOV Pozdrave pošiljamo čitateljem «Edino-sti», starišem, bratom, sestram, sorodnikom, prijateljem, znancem, slovenskim društvom ter dekletom, na katere se prav pogostoma spominjamo, čeravno se nahajamo daleč v gorki Italiji. — Ribarič Matko (Trnovo pri II. Bistrici), Zniuaršič Anton in GasperšiČ Franc (Prem pri II. Bistrici^ ZL cCurnoBt* V Trstu, dne 3. avgusta 1926. Bandelj Rudolf in Mesar Viktor (Tomaže-vica pri Komnu), Stare Franc (Križ pri To-maju,, Antonič Maks. (Brestovica), lvančič Ant. (Lipa), Stoka Ludvik (Krajna vas), Me-linec Anton (Dolje pri Tolminu), Jelinčič Stanko (Podmelec), Modrijan Viktor (Kačja vas pri Postojni), Bole And. (Slavnje pri Postojni, Tedeu Al. (Postojna), Švigelj Štefan (Senožeče), Umek Herman (Divača), Alberti Ernest (Boljunec), Vatovec Rafael (Plavje), Skerlavaj Iv. (Opčine;, Kocjan-čič Dušan ter Božič Marij (Trst). — Iz Firenze pošiljajo najlepše pozdrave »vsem slovenskim fantom, dekletom in društvom v Trstu in na deželi: Colja Kristjan (Škrbina - Trst), Krušnja Franc (Komen), Vrabec AL (Pliskovicaj, Trojar And. (Tolmin), Gelčič Em. (Trst). — Iz Karare: Batagelj Avg. (Lckovec), Pikec Al. (Dobravlje. — iz Chieti: Jakim Mir. (Škrbina), Kra-vos Stan. (Skrilje), Kovačič Al. (Sveto -Komen). — Iz Rima: Župan Kazim. (Škrbina). — Iz Rimini: Batišta Mir. (Škrbina). TRŽAŠKI BLAGOVNI TRO Cene dne 1. in 2. VII. na debelo. Zelenjava: Solata 100, paradižnik 20—60, belo zelje 90—110, vrzote 80—100, krompir (letošnji) 45—50, radič 80—320, fižol v etročju 90—100, fižol za luščenje 100—220, fižol zelen mali lbO—230, bledes —, grah (zadnji) 160—180, buče 40—100, kumare 50 do 90, špinača 40—80, česen 150—200, čebula 50—70, malancane 150, korenje 60— 90, paprika 280—350. Sadje: Marelice —.—, «amoli» 100—200, breskve 100—500, cimbarji 100—180, ronglo 160—220, cešplje 80—180, fige 180—220, jabolka 40—100, hruške 80—400, jagode 750, grozdje 200—300, pomaranče 50—70, limone 14—45 L zaboj. Današnji trg ni nudil nič posebnega, iz-vzemši izreden nurastek trgovanja s sadjem. Zelenjava vedno na istem mestu, razen krompirja, ki odhaja v velikih količinah, kar straši konsumente, ker se tako ne more znižati cena. Vedno zanimivejši je trg s sadjem, na katerem kraljujejo krasne hruške. Tudi jabolka so lepa, a ne vživajo posebnega zanimanja. Breskve odzorevajo — trg jih je poln — a vidi se, da ne bodo več dolgo vzdržale. «Angurije» so po 6 lir stot. Kupčija na splošno srednja. DruiftrQR9 v«stl — D. K. «N. Tomm&seo». Danes ogled parnika. Zbirališče ob 9. uri v prostorih. — T. V. K. «Sirana» v Bark ovij ah vabi vse člane in članice na sestanek, ki se bo vršil jutri v sredo dne 4. t. m. ob 19.30 v čoinarnici v svrho sestavi jenja urnika za veslanje in določitve barve za kroj. Novi Člani in članice dobrodošli! — Odbor. Iftn avtomobila. J ko ranjen; vlak mu je odrezal nogo pod Idoč po cesti v Barkovljah, se je 23-letni kolenom. Siromak je bil spoznan za 24-mizar Josip Sincovich, stanujoč v ulici i letneSa *«»ta Josipa Novel, doma iz Ginnastica št. 23, v nedeljo popoldne tako Bertokov pri Kopru. Mladenič se je bil zamaknil v neki reklamni letak na zidu mudil s tovarišema po opravilih v Deka-pri kopališču «Excelsior», da ni zapazil odkoder je malo prej odrinil proti avtomobila, ki se mu je naglo bližal. Videč, domu. da se mladenič noče-umakniti, je to storil j Ranjenca so za silo obvezali na postaji, Šofer. A v istem trenotku je tudi Sincovich ' Nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico, odskočil, in sicer naravnost pred avto, ki ; Tja je spremila njegova žena, ki se je ga je zadel od strani m ga podrl. Pri vsej vraga]a z istim vlakom iz Trsta. Ako ne nezgodi jo je Sincovich razmeroma poceni nast0pijo kake komplikacije, bo Novel *adobil je Številne praske po raz- «okreval» v treh tednih, mh delih telesa, ozdravljive v tednu dni. Dobil je prvo pomoč na rešilni postaji, kamor je bil prepeljan z istim avtomobilom. — Slična nezgoda se je pripetila včeraj popoldne v ulici Molin grande. 6-letna Bruna Camposeo, stanujoča v ul. Ginnastica IMa Sala. 18-letna Katarina Sardoč, stanujoča v ulici Istria Št. 28, je v nedeljo popoldne gotovo gledala svet in življenje z zelo temnimi naočniki. Videla je našo solzno št. 43, je prihitela skozi stranska vrata dolino v tako žalostni luči, da so jo obvla-javnega vrta Muzio Tommasini ravno dale mračne mislL In v mladi, neizkušeni pred javni avto, ki ga je vodil 22-Ietni šo- glavi se je kmalu porodil grd naklep, ki fer Anton Bonito, stanujoč pri Sv. Mar. Magd. zg. št. t>45. Dasi je Bonito naglo za- SPORT D. K. N. Tommaseo Danes Irenaža nogometašev na trsteniSkem igrišču. Odhod ob 16, uri iz društvenih prostorov. Jutri ob 8.45 trenaža plavačev v Barkovljah na običajnem mestu. Zbirališče ob 7.45 pri «Volti di Chiozza». Zadnja nedelja je pretekla brez številnih športnih dogodkov. Vsa tržaška igrišča so mirovala Mnogo atletov je bilo ta dan na igrišču Vala. kjer se jc vršil lahkoatletski meeting D. K. N. Tom-ma>seo. To je bila edina velika športna manifestacija pretekle nedelje, o katere izidu poročamo na drugem mestu. Vendar pa je ta tihota mir pred nevihto. V kolikor s« zdi, bomo imeli v nedeljo dve tekmi, ki bosta nafvtčji moment letoinje sezone. To je nogometna «finalisima» med Adrijp in Prosveto. Zadnje srečanje je dalo stvari zagonetno lice — Adria je porazila Prosveto in jo ustavila na zmagoslavni poti. Imamo ie drugo važno srečanje: Adria-Prosveta, hazena. Odločilo se bo v nedeljo, kdo bo imenovan prvakom te športne panoge, Concordia-Jadran 6:3 (2: 2) Preteklo nedeljo je gostovala v Kozini črno -bela četa Concordie proti jaki četi Jadrana. Pred številnim občinstvom da sodnik ob 21. znamenje k pričetku na igrišču, ki je že a priori kazalo na težko igro. Oba četi sta se poglobili v igro, ki aaj bi bila kot mogoče lahka spričo jako težkega terena, a sc jima je le deloma posrečilo. Na lažjem igrišču bi se vrsekakor uveljavila tehnična igra, a rezultat bi bil kolikor toliko drugačen. V četi Concordie je bil na preizkušnji nov centerhalf To-mažič, ki bo, kolikor kaže, duša cele čete ob boku dobro znanega Briščeka I. Četa Concordie ni še kompletna, ker v njej manjkajo še dva dobra igralca in vratar. »Jadran* se ob času nogometnega prvenstva jako zboljšal posebno napad, a ima to smolo, da je pred vrati jako neodločen. Jadran ima ob svoji strani jako simpatične sup-porterje, ki se moralno jako razlikujejo od tržaških. — E, Z. ga je obupana deklica tudi brez premiŠ-„ ljanja izvršila. Vzela je steklenico jodove vil v stran, je vendar avto dregnil deklico tinkture ter izpila par požirkov neokus-od strani in jo podrl. Pri padcu se je ; nega zdravila. Nato je čakala, da jo smrt Camposcova pobila po glavi in levi nogi.; zaziblje v večni sen. Toda zdravnik rešilne Dobila je prvo pomoč v mestni bolnišnici.! postaje, ki so ga prestrašeni domači po-— Ko je 12-letni Tristan Gruden, stanu-! klicali na pomoč, je deklici prekrižal ža-joč v ul. S. Pellico št. 8, predvčerajšnjim 1 lostne račune s tem, da ji je temeljito iz-popoldne vozil s kolesom po barkovljanski pral želodec. Ker ni bilo-mkake nevarnosti cesti, je nenadoma zavil tako nerodno za njeno mlado življenje, je bila nepremiš-vstran, da je padel pred neki avtomobil, Uena Katica nato prepuščena domaČi oskr-ki je tedaj privozil za njim. K sreči je šofer i bi. Par dni bo imela še nekaj sitnosti z takoj ustavil, sicer tri bila dečku huda : želodcem, potem bo — upamo — vse po-predla. Nesrečni kolesar, ki se je pri padcu zabljeno. le hudo opraskal po kolenih, je bil prepeljan na rešilno postajo, kjer je dobil prvo ppmoč. Gad fttO otroka. Ko se je 6-letna Marija Hrovatin, stanujoča v Zgoniku pri Nabrežini, včeraj popoldne mudila z materjo na neki «gmajni» v bližini domače vasi, je nena- pred palačo. Nesreča je hotela, da se je doma švignil izpod listja proti nji gad ter istočasno prevrnil z voza tudi koš za grajo pičil v levo nogo. Mati je nesla ubogo moz in Smilovič je obtičal ped njim. Pri deklico k zdraVniku v Nabrežino, ki ji je tem je mož zadobil precej hude poškodbe podal prvo pomoč. Na zdravnikov nasvet na hrbtu in levem boku. Nesrečni podajač je žena nato prenesla malo Marijo v mest- je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne no bolnišnico. Njeno stanje je zelo ne- postaje, nato je bU prepeljan v mestno bolnišnico. Fo kopanju — ? liiliiinlid Ko se je naveličala brojati po vodi, se 45-letni podajač Gabrijel Smilovich, stanujoč v ulici S. Giacomo in Monte št. 4, je včeraj popoldne pri delu pred palačo banke «Commerciale Italiana» na trgu Ponte-rosso padel z voza, na katerega se je vspel. da bi pribil desko k zidarskemu plotu varno. Vlak odtrgal mladeniču nogo. Potniki ki so se sinoči vozili s poreškim vlakom, so bili priča tragičnemu prizoru, ki se je odigral na postaji v Dekanih. Okoli 20. 15, ko se je vlak bližal postaji, so trije kolesarji, ki so privožili iz vasi, hoteli preko tira. Dva sta srečno prišla čez progo, tretjega, ki niočividno zapazil nevarnosti, je vlak podrl in povozil. Prvi hip se je zdelo, da je nesrečnik obležal mrtev, toda ko se je vlak ustavil in so ljudje prihiteli na lice mesta, se je izkazalo, da je le tež- je 18-letna Ivanka Micalich, stanujoča v ul. Valdirivo Št. 11, v nedeljo popoldne skobacala v kopališču Punta Sottile na gugalnico, da bi tam preizkusila svojo gibčnost. Toda zabave je bilo kmalu konec, kajti Micalicheva je izgubila ravnotežje in padla tako nesrečno, da se je pobila na raznih delih telesa. Morala se je zateči v mestno bolnišnico, kjer je dobila potrebno pomoč. Vesti z Goriškega iz triaikega življenja Vlak povozil delavca V nedeljo zvečer se je dogodila na železniški progi pri Nabrežini grozna nesreča, pri kateri je izgubil življenje reven de»avec. Okoli 18.30 so se trije delavci, zaposleni v nabrežinskem kamnolomu «Cava romana«, vračali iz neke gostilne v okolici Nabrežine, kjer so prebili popoldne, domov v vas. Da bi si skrajšali pot, so krenili po stezi, ki pelje črez železniško progo. Trije tovariši so že dospeli do tira in ga hoteli prekoračiti, ko je nenadoma prihru-mel izza ovinka osebni vlak št. 43-44, k£ je vozil proti Trstu. Dočim sta njegova tovariša zaostala za par korakov, je 26-letni podajač Peter De Martis, rodom iz kraja Paoli Latino na Sardiniji, že preskočil nizki zid kraj proge in obstal iz neznanega vzroka za hip na sredi tira. Ta neprevidnost ga je pogubila. Ko je nesrečni mladenič, ki bržkone ni zapazil bližajočega se vlaka, hotel odskočiti, je bilo že prepozno; lokomotiva ga je podrla in ga na grozen način razmesarila. Strojevodja je sicer v zadnjem hipu zapazil nevarnost in spustil protiparo, a razdalja je bila premajhna, da bi se mogel izogniti nesreči. Iz vlaka so takoj izstopili železničarji in nekateri potniki, da bi pomagali ponesrečencu; toda pri pogledu na razmesarjeno truplo so spoznali, da je vsaka človeška pomoč zaman. Grozni prizor je tako močno pretresel enega izmed dveh tovarišev nesrečnega poda jača, da je imel hud živčni napad. Morali so ga prepeljati v bolnišnico v Tržič, kjer so ga pridržali na opazovanju. Pozneje se je podala na lice mesta sodna komisija, ki je ugotovila okolščine, ob ka-teriii se je dogodila grozna nesreča. Po izvidu je bilo truplo De Martisa prepeljano na pokopališče v Nabrežino. Goriške mestne vesti Izdajanje potnih listov na Oorifiken Prihajajo nam od raznih strani vprašanj el ali je ros popolnoma ustavljeno izdajanje potnih listov. V kolikor amo se informirali pri goriškem komisarijatu za javno varnost, se potni listi zopet popolnoma redno izdajajo. Le kakih 10 dni je bilo izdajanje potnih listov ukinjeno. Stranke se pa kot smo že poročali ne sprejemajo več na Goriškem komisarijatu, ampak se mora vsak. bodisi glede pospešitve bodisi podatkov in opremljenja prošnje obrniti na domače županstvo. Imenovanje novega faMstovakeg* dfeekto« zija la mesto Moriiob Par mesecev je vladal goriftki faSjo izredni komisar Hr >rik Francisi. Preteklo nedeljo je bil sklican občni zbor. Tajnik furlanske fašistovske federacije gen. Ronchi je predlagal listo novega goriškega fašistovskega direktorija, in sicer so bili od njega imenovani ter od občnega zbora nato soglasno izvoljeni sledeči fašisti: Polit, tajnik Peter Bozzlni, administrativni tajnik dr. Kiirner; člani direktorija: prof. Venezia Pinausi, prof. Mazzoc-oc, inž. Franzot, postajenačelnik France-schielli, de Comelli in pa Meo. V noči pred občnim zborom je gruča snuje samo v zrak, temveč mora imeti podlago in spretno roko, ki ga vodi, sicer je ve« trud zaman. Brez dvoma pa bodo nadi kxuetj« prej ali slej spoznali veliko vežaost m lekarne, seveda če ne bo že prepozno, in tedaj opustili vse pomisleke in :»t s ^jtu^iio *.-Aocjo okušali pomagati. — V nedeljo 25. julija je priredilo prosvetno društvo na Vojskem svojo prvo veselico, kakršnih pri nas nismo vajeni — brez plesa, ki je v vsakem oziru in nad vsako pričakovaaje lepo uspela Ta korak nam priča, da se mladina zaveda pogubo-nosnega vpliva plesa, da ji je v srcu samo izobrazba samega sebe in izobrazba ljudstva. To je bil prvi korak, ki ga je mladina naredila proti plesu, in le žal, da se mora v tem oziru učiti naša meščanska mladina od vaške. Ali ni to bridka ironija? Mladini na Vojskem kličemo: le tako naprej! Kot prva točka sporeda je bila burka «LažizdravBika», katere vsebina je itak znana in ki je povzročila dobro razpoloženje tako med igralci kakor tudi med gledalci in salve smeha. Vloge so bile v dobrih rokah, le onim, ki so bili prvič na odru, se je opazila zadrega in razne napake, ki se pa bodo pri večkratnih nastopih odatranile. Dejstva ne Moremo jarei-CU da jc zanimanje, in pri vsaki prireditvi opazimo na odru nove moči. Tudi v tem oziru moramo pohvaliti vodstvo in vzpodbuditi še' one, ki niso de nastopili. Vloga Boštjana je bila v najboljših ro- mladeničev pokrila celo mesto z običajni-, kah društv. predsednika, ki jo je tudi častmi plakati ter s sliko Mussolinijeve glave., no rešil. Lipe pa je bil prvič na odru, kar v««**«*«* mUkftriM ?se i® poatnalo, mora pa vliti v se malo , .• , ,, več življenja. Pismonoša je bil tudi prvič Občinski redarji so izsledili tri mleka- na od kar ge podalo po veliki za-rice, ki so bile prihle mleku dobršno ko- dreftL Tudi y g0voru je bil zelo slab in, ličino vode. Ena je iz Farre, druga iz Loč- kar uajbolj- bođe v uge*a, je elkanje, kate-nika in tretja iz Moše. Naznanjene so bile rega fie mora odvaditL To ^ vse stori z oblastim. __; dobro vajo. Zdravnik, ki js tudi prvič na- OEZSOČA i stopil, je nastopal res kot zdravnik in za- ri«« on tifiSo vestno. Kslnarica se je sicer notrudila, a 1 jar Franc ^lavora^^K 1 jub vslm^izvl- -pel*, P««*«« njen razgovor s pismo-dovanjem se doslej ni ničesar zvedelo o nosem bi moral pokazati nekaj drugega, njegovi usodi in bivališču, zato se obrača 7se, ostale vloge so bile tudi v dobrm ro-njegova mati do vseh, ki bi morda vedeli kah m tako P^Pomogle do lepega uspeha, zanj, da bi blagovolili sporočiti na spodnji Občinstva je bilo precej; obiskali so nas naslov, ker bi tako olajšali žalost in skrbi i od blizu in daleč in odnesli najlepše vtise, njegovim starim roditeljem. ! Po končani igri se je začela prosta za- Marija Klavora, čezsoča 69 - p. Bovec.' bava pri pogrnjenih mizah. Na sporedu je GOČE I bi i a šaljiva pošta in dobitki, zraven pa je sodelovala domača godba. Vladalo je tako Nova toča Ne mine letos močnejši naliv, da bi v razpoloženje, da so bile vse razglednice za šaljivo pošto in vsi dobitki, katerih je bilo enem ali drugem kraju na Goriškem ne precejšnje število, na razprodani in tolkla toča. Nedeljski popoldanski naliv > se je le s težavo ugodilo želji vsega občin- je prinesel s seboj točo, ki je pobelila trav- j stva. Kar ni pripomogla k zabavi godba, nike in polja okoli th prišii niso, ko so čuli, kako ni nič solnca in se vlačijo megle neprestano dan za dnem pet pedi nad zemljo. Istotako je tudi turistov jako malo. Sieer je par posetnikpv Kanina vsak mesec ali Bombona, toda nikdar ne v oni meri, kot bi trebalo, da bi lahko računali z njimi. Naše občinske razmere se v kratkem spremenijo z namestitvijo podestata. Ljudje ga pričakujejo v nekem nervoznem razpoloženju in z resigniranostjo: Naj bo že kdorkoli, samo da bi bil, Če že mora biti. — Bomo videli. TRENTA Praznik sv. Ane je pri nas, v naši zaviti in od vsega sveta daleč stoječi grapi največji praznik v letu. Je to naša patrona, ki jo proslavljamo z velikim zvonom. Ko praznujejo drugod Božič v lepem tihem miru, je pri nas navadno že sneg, ko je drugod Velika noč že vsa zelena, je pri nas Še pusto, je še drevje mrtvo in sneg po vseh kotih. Zato pa je sv. Ana sredi poletja živa in si hočejo naši Trentarji plačati na ta dan za vse ostalo leto in si navadno plačajo še preveč. Tudi letos je bilo isto. V gostilni na Log-u so priredili ples, ki je trajal dolgo v noč. Zagatili so se ljudje v majhno sobo gostilne in ondi stopali po prstih drug drugemu. Vetselje je bilo vino, cin-gajoče se noge in potni obrazi, ki je s temo kipelo v nedogled. Čudno se stori človeku pri srcu, ko ve, da ni mogoče drugače in vidi, da tudi tako ni prav. Odjedati ali morda celo odvzeti tem ljudem še ono malo, kar imajo, odvzeti jim še tisto, kar oni smatrajo za zabavo in veselje in ne najti nadomestila, ki bi bilo boljše, je težko. Težko je, ko veš, df» ti v vsem božjem letu jedo ti naši Trentajrji trikrat v letu krah, da ti vse božje poletje garajo kot črna živina, ko žanjejo ono malo trave, ki jim jo rodi njih zemlja. Če pregledaš tiste nizke, v zemljo vkopane hiše z visokimi strehami, ki bi jim ne verjel, da so človeška stanovališča, ti je jasno vse. In če pogledaš še poleg tega snago teh revnih ljudi, kako je pri njih vse lepo umito in počiščeno, se ti zasmilijo ta dobra slovanska srca, ki so še tako naša in pristna, nepokvarjena, da bi jim ne očital zlepa nič hudega, tudi tistega bedastega norenja v polni vinski sapi ne; toda vseeno, rad bi, da bi drugo leto vsega tega ne bilo. Kot skoro vsa bovška kotlina, tako tudi večina naše doline pošilja leto za rudnik na delo. Ti fantje ne zaslužijo ravno malo, toda njih denar nima cene. Poženejo ga v vinu in drugod v prazne zabave. To je oni greh, ki nam mnogo kaj preprečuje že od nekdaj. Trebala bi i tu novega dela, da pridemo zreli in močni med svet, kamor priti ne mo-,remo, ker se preveč doma tiščimo. IZ IDRIJSKE KOTLINE Ne mine nedelja pri nas brez veseli* ce, bodisi v Idriji sami ali pa v okolici, .ali pa tudi v več krajih hkratu. Gasilci so kaj pridni in pred kratkim smo zaznamovali že sedmo njihovo veselico v idrijskem okraju. Človek bi sodil na imeniten gospodarski položaj našega ljudstva, vsled neprestanih veselic in a njimi združenega veseljačenja. Toda kdor pozna pobližje razmere našega delavstva, bo sodil drugače; na drugI strani pa je dokazala za^lnja veselica* ki so jo priredili združeni pomočnici, da je tudi drugi sloj že sit večnih veselic. Razumljivo je popolnoma, da imajo te veselice tudi vedno svoje stalno občinstvo, ki se pa ne loči tako stroge kakor pri dramatičnih predstavah. Veselica, ki so jo priredili združeni pomočniki na «Zemlji», v ta ali oni np--men, to prepuščam v razmišljanje Čitateljem, je bila precej mizerna v vsem svojem obsegu. Omeniti moram, da se je onih par udeležencev zabavalo v slabi razsvetljavi majhnih končkov sveč in da je bila na plešišču tema in šele pozneje so si opomogli z eno karbi-dovko. • • • Počasi a gotovo zginjajo iz na^e doline vse relikvije stare mačehe in na njihovo mesto stopajo priče iz sedanjosti. Pred kratkim smo dobili nove poštno nabiralnike, vzidane v zidove, namesto onih starih Škatelj, ki so bile svoj Čas na prvi mah samo pobarvane z zeleno barvo, ki je skrila črno-rumeno. Toda zob časa je razjedel to barvo in pod njo se je začela zopet svetliti rumena. Bil je torej zadnji čas. Toda še nekaj je, kar stoji visoko proti nebu in česar menda še ni opazilo bistro oko. To je bivši kranjski orel, ki se bahavo ozira po Idriji. To je menda zadnji spomenik, ki se najbrž ne bo snel radi nevarnosti, ki bi bile združene s tem, deloma pa iz vzrokov, ker ga ljudstvo ne opaža. * • * V ponedeljek 26. p. m., t. j. prvi dan po javni telovadbi, so varnostni organi izvršili hišno preiskavo pri g. Fr. Karč-niku. Prebrskali so celo stanovanje in vso telovadnico in odšli praznih rok. Vzrok preiskave neznan. mm* Zadnji čas so se začeli izvajati strogi ukrepi in nalagati občutne kazni strimi prehodi in hipno menjajočimi se likaini zahteva rutine v poslušanju — t. . nekam tako kakor če vzameš znanstve-to knjigo o predmetu, o katerem nimaš >ojma in je pisano v težkem slogu; ne azuraeš ničesar; čim si se naučil čitati ako knjigo, to je, čim si si prisvojil fraze, zameš knjigo še enkrat v roke in presenečen boš, kako se ti vse odpre — moramo lajprej občinstvo seznaniti z modernimi ormami koncepcije in harmonizacije. In j dosežemo najlaže, ako podamo predmet, i je občinstvu znan ali vsaj razumljiv, n tega odenemo v novo obliko in poslu-alec bo kmalu vse razumel. Po nekoliko nastopih, posebno če se v težkočah stop ajanju in občinstvo izvežbano v posluša iju. In če mu kaj dobrega podamo, bomo Lneli dvorane vedno polne duš, ki bodo v zki zvezi z odrom. Pomanjkanje rutine pevcev se je po-nalo v Adamičevem «Nina mia son barca-in posebno v Vodopivčevem «Žagar-u». Pesem je težka — posebno v oni tako valežni točki, ki z disonancami slika ža-anje. Ako je pravilno izvedeno, slišiš bosti mečo pod koleni z jermeni in jih privezati k nogam bikov, na katere je naščuval pse. One prvake, ki so opetovano vztrajali, je dal privezati h konjem in jih raztrgati. Življenje sv. Jurija iz Amastride opisuje tudi skandinavske Ruse, napadajoče v prvi polovici IX. stoletja brege Male Azije, kakor narod ugodne vesti, jim moramo* dvojno verjeti. Če je bil avtor, ki ni drugače ljubil Slovanov, ali ki je, kakor smo ravnokar videli, o njih teiidenčno pisal, prisiljen podati vendar o njih ugodn> vest, je ta vest brez ugovora verodostojna in pravil na, Njena vsebina je morala biti evidentna Sam Adam in Helmold, ki sicer povsod obsojata poganske zapadne Slovane, sta morala enkrat priznati, da so ti Slovani kljub vsej svoji krutosti in svojemu barbarstvu častivredni ljudje, in Prokopios pripoveduje na znanem mestu o Slovanih, ki so se ropajoč valili na Balkan in na katerih kruto postopanje z ujetniki drugje toži: »Hudobni nikakor niso, niti zlobni, ampak odkritosrčni, podobno kakor narod Hunov«. In ta poteza slovanskega značaja, izpopolnjena s smislom za pravičnost, za socialno skrb staršev, reveže v, starih in bolnih, — kar baje velja durov: Namesto venra pok. Uršuli Lovrihar iz Doline se je nabralo med društvom «Vod-nik» L "J0.25, h katerim je dodal g. Josip Cuk L 1.75, skupaj L 72 za šolsko društvo. Srčna hvala! N&U OGLU: Uorzna poročila« Trst, 2. avgusta 192U. Amsterdam 1230, Belgija 78, Francija 77, London 149.50, New York 30.70, Španija 470, Švica 595, Atene 32, Berlin 735, Buka-rešt 13.55, Praga 91.25, Ogrska 0.0430, Dunaj 435, Zagreb 54.25. Vojnoodškodninske obveznice 66.20. Posla no*) IZJAVA V «Edinosti» z dne 25. julija t. 1., št. 176, sem čital, da je goriška «Naredna tiskar- ___j______________^_______na« izdala in založila mojo komedijo pri'Slovanih za prvo čednost, — mula- in nedeljski lovci«. To se je zgodilo lje z delavnostjo, se prikazuje gotovo nekolikokrat v srednjeveških virih, govorečih o poganskih Slovanih. Herbord hvali slovansko pravičnost in Vladimir Monomah vzpodbuja, v svojem Poduku, da ne bi delali krivice ubogim in vdovam M auri ki os hvali tudi kljub ropar- brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja, ker so vse avtorske pravice — najsi bodo še tako skromne — edinole moja last. Komedija je izhajala lansko leto v «Cuku» in je založništvo imelo pravico le do enkratnega natisa. Tudi sem pod konec IV. dejanja i zr e c n o zapisal, da si pridržujem vse pravice do morebitne uprizo- skemu življenju poleg drugih lastnosti, n.tve ltd:> *a.r ^elja tudi za vse moje iz- o katerih bomo še Domeie govorili iT.ir.ne sj>ise» kl sem Jlh objavljal v «Cuku^ o Kaieiin bomo se pozneje govorni,, Vrhtega bi bil igro tu tam popravil in ^!!f®T„,i!?.ia«tadi1' Predno bi prišla na oder. Tako je ~ "" " med osebami navedena krčmarjeva žena ako se drgne glas ob glas. Pomanjkanje krvoločen^ z zverinskimi šegami in ne- ioci in življenja pa se je poznalo v: «Poj- . ? . . s , ^ i em v rute.» Rekel sem: najprej mladika, sedaj ve-ica in čez eno, dve leti — veja! G. Frida Sček je navzgor hrepeneča duša človeški, in ko je šel za sto let pozneje Igor v boj proti Grkom in plenil pa-flagonsko in nikodemsko pokrajino, so doma držanih ujetnikov, kar ponavlja za njim Leon v svoji Taktiki, in v Štetimi je ljudstvo samo zato odklanjalo krščanstvo, ker je videlo doprinašati kristjane zla in kruta dejanja. V vsem tem je bila v ozki zvezi tudi velika, včasih celo pretirana gostoljubnost, katero mnogi starejši poročevalci pri Slovanih naravnost poveličujejo. Tako pravi Maurikios in za njim Leon, da so napram tujcem vljudni in ljubeznivi, da jih spremljajo prijateljski od kraja do kraja in da se dvigne, ako bi se dogodila tujcu po krivdi gostitelja kaka škoda, proti njemu v boj oni, ki mu ga je zaupal, smatrajoč za sveto doJžnost maščevati tudi tujce. Na severu nam priča o plemenitem slovanskem gostoljubju Helmold, legenda o sv. Vaclavu, pri Rusih pa Monomahov Pouk. Pomorjanska žena ga je izrazila oncertna pevka za intimne ambijente.! gej3ije v glavo» 'e samo enake, tudi take pevke, ki bi se 1 J i približala, bi med nami zastonj iskal, voj talent, močno voljo, čustvo je poka-ila v svoji skladbi «Pesem Mariji». Nje olegi skladatelji so gotovo veseli nje vsto-; a v njihov krog. G. Joška Bratuža poznamo vsi. V zad-jem času je močno napredoval v predna-inju. Nikdo ga ni mogel biti bolj vesel ego njegova mamica in vsi smo z njo utili. Želel bi slišati točnejše vpade in astavke. Začetni soglasniki naj se komaj iišijo. G. Oko Franko ima ogromen «materijal». tar je šele 18 let in kaj bo še iz njega! ep metalični glas ni še izoblikovan, toda eoporečno: solist je in celo zelo dober, okazal je to v dvospevu iz opere «Mi-aon», kjer se je približal milini predna-j.nja g. Fride Ščekove. «Vzdihljajev slep-a» pa ni podal dobro. Sicer je vloga ne-ečna in tudi zbor ni bil dovolj gotov in ovolj diskreten. Kretnje naj prihodnjič pusti! To pot g. Zala Vukova ni bila dobro raz-oložena. Videl sem jo prej bolj sigurna ri klavirju. «Mladiko je počastil tudi g. Neffat Tone, L je spremljal g. Ščekovo v nje skladta. O «MIadiki» je reči še to, da sta zbor in >dja v tesni in intimni zvezi z ostalimi to-idejnirni organizacijami v mestu in na ?želi.' Ni moglo to ostati skrito pri kon-i Ttu. In to ji gotovo daja ono moč, da se J •ladika vzpenja, raste in najde zraka in >lnca. Brez tega bi zanimala kot vsaka Vuga osamljena organizacijska edinica. Korsič Mirko. tu od ujetnikov — razlaga kijevski leto-*ob Prihodu Otona Babenberškega z besedami: «Haec domus mea semper quieta et pacifica omnibus peregrinis - včeraj od nikogar poznana, danes pevka pisec — «nekatere razsekali, v druge i skladateljica. In to dobra inteligentna streljali kakor v tarčo, tretjim zabijali R. LUBOR NIEDERLE: iVarava in kultura starih Slovanov Nadaljevanje; gl. tudi «Edinost od 29. VII. in 1. VIII.) S pisateljevim dovoljenjem prevedel dr. Joahim Ražem) Germani se niso obnašali v vojnah Po teh vesteh razumemo, zakaj so se Slovani ravnotako bojevali in vračali ujetim Nemcem na podoben način. Dolgo stoletij trajajoče sovraštvo in stoletni boji so podivjali obe strani. S tega vidika tudi razumemo, da j>ri tujem premoženju, in se o njih po- cela zgodovina od prvih stoletij do povijajo istotako izrazi: erudeles, slednje vojne. Ce pa imamo po vsem i e c r a t i, in pripisuje se jim p e r- tem, kar je bilo povedano, od istih pre-dia fraus, avaritia, furor so-jevalcev poleg neugodnih izjav tudi hospitalis fuit«;1) in glasom Herborda je stala v slovanskih hišah miza vedno pogrnjena in pripravljena za goste. Da so Slovani ponujali svojim gostom tudi Žene v uporabo, sodim iz Priskovega pripovedovanja o poslanstvu k Atili 1. 448. Zato ne iznenađuje, da ima vse-slovanski gostja. podobno kakor germanski g a s t s, popolnoma drugačen pomen kakor identični latinski h o s t i s. Značaj celega slovanskega naroda je bil silno prežet z ljubeznijo do tdoma in svobode, prikazen ta v ostalem popolnoma naravna, ki se po-j sebno razodeva, ko sega. sovražnik po domu in sili njegove prebivalce v suž-| nost. Slovansko ljubezen k svobodi! omenjajo čeSče viri, ki so iz iste dobe kakor boji polabskih in pomorskih plemen z Nemci, in enoglasno potrjujejo, da si je Slovan rajši izbral popolno bedo, da, celo smrt, kake«- izgubo svobode. Wid«kmd je napisal o polab--akJJk Slovanih znane besede: «omnem msseri&m carae libertati poetponen-; tes»*) in Helmold: «tanta animi obsti-natia libertatem defendere nisi sunt, ut priu* malu eri n t mori, quam christia-nitatis titukim res um ere aut tri buta sol vere Saionum principih us»*) in pripominja k temu, da so se smatrali za izdajice knezi, kateri so se vdali Saltsom ali pa se ž njimi združili. In ravnoisto j parafrazira Sazo o arkonskih Slovanih, ko so branili mesto pred danskimi na-i padi. Rajši so se metali v plamene gorečih utnib, da bi ušli ponižanju in suženjstvu. Zato so Slovani sprejemali; tujo vlado samo z odporom, ker niso hoteli nikogar trpeti nad seboj. Končno je naravno, da se je ta ljubezen do svobode raztegovala ne samo na politične razmere, ampak tudi na individualno življenje, ki je bilo kar najbolj svobodno, kakor jasno izhaja iz Že navedenih Maurikievih in Leonovih vesti. (Dalje). KHONi placaje vedno par cent. več kot drugi ALOJZIJ PflOB, Piazza Garl&aidi Z nadstropje S tužnim srcem javljata podpisani sorodnikom in znancem, da je včeraj za večno preminul Peter Besednjak mizar. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, torek, 31. t. m., ob 17. uri iz bolnišnice Sv. Marija Magdalena. Trst, 3. avgusta 1926. (832) Žalujoči družini Besednjak - Mlaker. Odi. Novo pogr. podjetje N. Impresa Corso V.E. lil 47 »llfliMT HTBaMCM >' V; s*.'' • '•• ■JU. -k;''^. . -./T- Ai- - su prvo Pazit* na naslov! Pazit« na naslov! zahvala Ob priliki prerane smrti naše predrage soproge, matere in sestre IMulg Lovrlho roj. Zolrcc si štejemo v dolžnost izreči najiskrenejšo zahvalo visem, ki so nam s svojimi izrazi sočutja lajšali največjo bol. Posebno se zahvaljujemo č. g. duhovniku Piščancu, cerkvenim pevcem za v srce segajoče žalostinke in nosilkam venca in sveč in končno vsej nešteti množici, ki je spremila pokojnico na njeni zadnji poti. Dolina-Trst, 31. julija 1926. Žalujoči družini Lavriha - Zobec. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno veat, da j« naS ljubljeni soprog, oče, brat JOSIP JEŽ oradirik Živnostenak« banko v Trsta. vCersj po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu preminul. Pogreb nepezahnega pokojnika se bo vrfil v torek, dne 3. t m., ob 16. uri, iz hiše žalosti VWe Regina Eleaa a. 11. TRST. 2. avgusta 1926. Ivanka, soproga. Janko, Stanko, Draga, Darinka, otroci. Bratje, -estre in ostali sorodniki. Mtfc Nfrafcn hm taprtsa Corso «. L M. 47 Trst Ravnateljstvo in celokupno osobje Živnostenske banke, podružnice v Trstu naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, vestni in marljivi uslužbenec gospod Josip Jež dne 1. avgusta preminul. Pogreb pokojnega se bo vršil v torek, dne 3. t m. ob 16. uri izpred hiše žalosti Viale Regina Elena št 11. TRST, 2. avgusta 1926. gso *) Ta mirna moja hiša jc bila vsem popotnikom vedno gostoljubna. J) Dragi svobodi dajejo prednost pred vsako revščino. 2) Svobodo branijo s tako vztrajnostjo volje, da bi prej hoteli umreti kakor sprejeti krščanstvo ali plačevati d&vek saksonskim knezom. Notar Dr. Albert Rumer je odprl svojo pisarno v Trstu Via XXX Ottobre št. 3. Uradne ure od 9 predp. do 1 pop. In od 4 do 7 pop. — Telefon št 33-39 Držal bo obenem odprto, vsak dan kakor dosedaj, svojo notarsko pisarno v Sežani, kjer bo osebno na razpolago svojim klijentom vsako soboto in ob sejmskih dnevih. (82B) PODLISTEK JLES VERNE: (s6) ikrivnostni otok Tudi Cira Smitha je gnalo, da bi preiz-isi! ladjo, za katero je izdelal načrte, če-Ji je marsikaj izpremenil po mornarje-.1 nasvetih; — toda on ni bil glede ladje Ito zaupljiv kakor Pencroff; ker ni mor-.r od tedaj već omenil potovanja na dt Tabor, je Cir Smith upal da je opu-1 to uiisel. Ilotel je vztrajati pri svojem ovoru, ker ni mogel zaupati dva ali tri j ariše majhni ladji, ki je nosila jedva :najst toiielat. )b desetih in pol so bili vsi na ladji, tudi 0 in Top. Nab in Harbert sta potegnila i 1 mačka, ki je ležal na pesku, razpeli ' brigantino, lincolnska zastava je zapla-ala na jamboru in Bonaventura je pod icroffovim vodstvom zaplula v morje. :e so hoteli priti iz Zveznega zatoka, so rali imeti veter od zadaj. Prepričali so se, da je ladja naglo jadrala. Ko so objadrali Izmetaninski rt in Čeljustni rt, je Pencroff jadral skoraj proti vetru ob obali. Ko je na ta način prevozil nekaj kablovih dolžin, je ugotovil, da se Bonaventura dobro upira vetru in vkljub temu naglo plava. Potniki Bonaventure so bili navdušeni; imeli so lepo ladjof ki jim je mogla ▼ slučaju potrebe dobro služiti. Vreme je bilo krasno, veter ugoden, zato so se pri tem izletu izvrstno zabavali. Ko so prišli do Zrakoplovnega pristana, je Pencroff zajadral tri do štiri milje ven v morje. Otok se jim je od tu pokazal V vsej svoji razteznosti in z drugačnega Tidi-ka. Imeli so razgled na obrežje od Čeljustnega rta do Kačastega predgorja, na zunanje gozdovje, v katerih se je iglasto drevje značilno razlikovalo poleg drugih dreves, ki so šele brstela, na FrankUnovo goro* ki je takorekoč kraljevala nad vso sliko; na njenem vrhu so se svetile sneSne poljane. «Kako lepo je to! je vzkliknil Harbert. — Da, naž otok je lep in dober, J« odgovoril Pencroff; ljubim ga kakor svojo ubo- go mater! Sprejel nas je uboge in brez moči, česa pa nedostaje zdaj njegovim petim otrokom, ki so padli semkaj z neba? — Niči je zatrjeval Nab, nič, kapitan!» In oba vrla človeka sta zavpila v čast otoku svoj trikratni hura. Medtem je sedel Gedeon Spilett ob vznožju jambora in risal sliko, ki se je razprostirala pred njegovimi očmi. Cir Smith je molče opazoval njegovo delo. «No, gospod Cir, ga je vprašal Pencroff, kaj pravite k naši ladji? — Zdi se, da se bo dobro držala, je odgovoril inženir. — Dobro, ali mislite, da je mogoče napraviti z njo daljše potovanje? — Kakšno potovanje, Pencroff? — Na primer na otok Tabor? — Dragi prijatelj, odvrnil Cir Smith, sem mnenja, da bi se mogli v slučaju potrebe podati z Bonaventuro tudi na daljše potovanje; (oda veste pa tudi, da bi Ml v skrbeh, Ce M odjadrali proti otoku Taboru, kamor vas ne kliče nikaka potreba. — Dobro je spoznavati svoje sosede, i* odvrnil Pencroff, ki je vztrajal pri svoji misli. Otok Tabor je naš sosed in sicer edi-I ni sosed! Ze sama vljudnost zahteva, da ga obiščemo. — Za vraga, se je vmešal Gedeon Spilett v njun pogovor, prijatelj Pencroff ne odneha, Če si je kaj vtepel v glavo. — Jaz si nisem nič vtepel v glavo, se je branil Pencroff, ki ga je inženirjevo ugovarjanje začelo že jeziti, vendar pa ga ni hotel vznemirjati. — Pomislite tudi, da ne morete sami na otok Tabor. — Za spremembo mi zadostuje en mož. — Recimo, da je tako, je odgovoril inženir, vi bi se torej upali odpeljati z otoka Lincolna dva naseljenca od petih? — Od šestih, je odgovoril Pencroff. Ne pozabite Jupa. — Od sedmih, je pristavil Nab, Top Že velja tudi za enega. — Sicer pa ni kaj tvegati pri vsej stvari, gospod Cir, je ponovil Pencroff. — To je verjetno, Pencroff; toda rečem vam le enkrat, meni se zdi, da se po ne-Dotrebnezo nod&iate v nevarnost«. Trdovratni mornar je umolknil ter s tem zaključil pogovor o potovanju toda z namenom, da ga o prvi primerni priliki vnovič načne. Seveda mu ni prišlo na um, da mu bo neki dogodek priskočil na pomoč. Njegova želja, ki je bila recimo muhasta, se je imela izpremeniti v izraz ljubezni do bližnjega. Bonaventura se je okrenila in zaplavala proti Zrakoplovnemu pristanu. Bilo je važno poznati plovne prehode med peščenimi sipinami in klečmi, ker mali zaliv je bU primeren za pristanišče ladji. Bili so oddaljeni od obrežja kake pol milje ter jadrali proti vetru, zato je Bonaventura počasi napredovala posebno tudi zato, ker se je veter ubijal ob visokem obrežju in je komaj napenjal jadro. Gladko morje se je tupatam jedva jarilo ob posameznih sunkih. Harbert je stal na sprednjem delu ladje, da je določal ladji pot med ozkimi prehodi; hkratu je glasno zaklical: «Na levo, Pencroff, na levo I — Kaj pa se je zgodilo? je vprašal mor« nar in vstal. Ali je kakšna skala na potu? IV. tEDDTOST* V Trstu, dne 3. avgnsta 1925. Skozi Bosno do morja .lej tudi «Ktimot>t» ud 29. julija!) Zapi.stiiao široko cesto pa krenemo po pzkju" m a m t j t- ter gor in dol vijočih se iiiiw.ii. Y riiestiiem vrtu naletimo vsak iiip na ^robiie spomenike i/, čatov — nedavnih , ko je bilo pokopavanje po\>od dovoljeno. Piisj-eiiio na Car šijo — v našo Mekko. Kaj je CarŠije! Lahko vprašanje, težek odgovor. Lahko m rekel: trg ali ni točno. Je to mestni predel — par ulic — v katerem v.-t> ial>ko kupiđj vse lahko prodaš. To pisano sliko bi mogel nadkriliti edino še pazar — turški semenj. Kaj se je v končno precej ozke ulice vsega natrpalo in nateplo! Stojnica pri stojnici (pravzaprav majhne lesene hišice) — kos pri kosu — in vse nadvse i.'ujuo v kričeče-rdeči, rumeni ali pa črni barvi. Sredi vsakega kupa čepi Bosanec «Lez nog», tako veren odraz njegove okolice, da ga marsikdaj komaj opaziš — samo nos iti 3 cm okoli njega te spomnijo na živo bitje. Tu imajo rokodelci, obrtniki svoje prodajalne, tujci se predvsem oglašajo pri rokodelskem zlatninarju, kjer si kupijo za spomin vsaj na roko tkane za-pestne gumbe (kdor ne zmore zlatih, vzame srebrne — škoda da ni še kakšnih...). . Sredi ČarŠije se nahaja največja in najlepša bosanska džamija, t. zv. Begova džamija i>: 15. stoletja. Ravno ko hočem vstopiti, zaslišim niuj&zinovo zamolklo klicanje, ki se sliši kakor klic iz daljne daljave* dasi stojiš pod njim. Saj je tudi res klic vpijočega v puščavi in to me je iznenadilo. Vedel sem, da so Bosanci zelo konservativni — v prejšnjem stoletju so se uprli in vodili vojsko radi vpeljan ja dimlij — ženskih hlač. Pomislite, ženske hlače vzrok vojske! Dalje pri Mohamedancih žena sploh ne gre v cerkev, ta pravica (!) je pridržana moškim. Kako more mohamedan-ska mati svojim otrokom vliti vero? In vendar .-o poznani Bosanci kot verski fanatiki. Ko te m zaslišal mujezina, sem se torej z vso pravico ozrl okoli po Mohamedancih v pričakovanju, da se bodo tisti hip začeli klanjati proti vzhodu. Toda še zmenili se niso: ta je obdržal križem svoje noge in kadil malomarno svojo lulo, oni je dalie v kotu dremal, tretji spet je vpil kar nap: ej — vsak je ostal pri svojem poslu (ali neposlu). Pred džamijo se nahaja veliko dvorišče, sredi dvorišča velik vodnjak, okoli vodnjaka Mohamedanci, ki si umivajo noge. Ko si umijejo noge, dobijo sandale in gredo v džamijo. Tujci si na čevlje obujejo copate. To je potrebno zato, da se ne pomažejo dragocene preproge, s katerimi so tla v džamiji pogrnjena. Tako nam je vsaj njih cerkovnik stvar raztolmačil, mislim pa da so vmes še drugi, vzgojni, higijenski vzroki. Begova džamija je vreden par magistratu, občudovanja vredni islamski slog. N j Kjer nobene slike. Mohamedanci ne upodabljajo živili bitij (medtem ko so stari kristjani polagali glavno važnost v to). Koran, mohamedansko sv. pismo, sicer ne govori nič o tem, ali je nekaka cerkvena zapoved. Njih umetnost obstoji predvsem v ornamentiki, kjer kažejo svojo nedosegljivost. V naših cerkvah dobiš več zanimivosti, v džamiji samo eno: džamijo kot celoto — en mozaik, en močno sugestiven simbol. In Mohamedanci ne molijo z besedami, oni se samo klanjajo pred »praznim zidom«. Preostali čas dneva moramo porabiti za izlet v Ilidže, znano letovišče in zdravilišče, z vlakom pol ure oddaljeno od Sarajeva. Ne zameri pa dragi čitatelj, ako te prej še seznanim s — policijo. Vem, da ima povsod svoje prste vmes, naj jih ima še tu. — Dva zamudiva skupni odhod. Dočakava drugi vlak in vstopiva. Ker sva smatrala to vozilo bolj za tramvaj kot za vlak, nisva kupila listkov v naprej. Tik pred odhodom pa izveva, da je to potrebno. Hitro izskočim, kupim, a vlak naprej —-stečem, vskočim — mojega druga ni več: izstopil je, ko je videl, da me ni in se je vlak začel pomikati. Kaj sem hotel? Skočim še jaz spet iz vlaka, ki jo je tedaj že pridno drobil. Vračam se, da oštejem onega, ko mi zastopi pot stražar: «Znate da ste prijavljeni na policiju!» Jaz prav debelo pogledam: «A zašto ?» «Jer ste skočili». Na, mesto pohvale, mi hočejo dati ričet. -ačel sem se zagovarjati na vse kriplje, dajala sva si jih več kot četrt ure dokler nisva vrgla stvar na smešno stran. Tako sem se ognil preljubeznivi ponudbi, da bi spoznal sarajevsko policijo od znotraj. Sicer mene na tujem vse zanima, policija pa res ne: je povsod enaka. V Ilidže prispeva končno srečno s tretjim 'lakom — v temi. Temni drevoredi, re-. stavracije, parki — dišalo je po lepoti. Ostale družbe ni bilo več — po imenitni večerji so se vrnili. Žal nama je bilo tiste večerje, ker take skupne večerje na račun? tretjih gredo močno v slast... No, imela sva močno protiutež, ki je dobro odtehtala tistih par krožnikov. V Ilidžu sva vseeno videla, kar ie sploh mogoče. Neki dijaki so nama pokazali vrelec vrele vode, kopelji, brlog dveh medvedov, oziroma dveh črnih senc, ker jih midva zamudnika nisva mogla vzdramiti. Ce vam, čitatelji, ni dovolj, vprašajte ostale za ostalo. (Moje mnenje pa je, da ne bi ničesar izvedeli). A. —a—. ] bežen do prirode, sporta, tehničnih iz-, Škodljivcev: Angleško modro galico, Ljubljanski veJesejem Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni* od 4. do 13. septembra 1926. Ljubljano, gospodarsko in kulturno središče Slovenije, diči njen velesejem. Ustanova Ljubljanskega velesejma ni poklicana samo da pospešuje razvoj industrije, obrti in trgovine, marveč so njeni cilji dalekosežne j ši. Važna točka njenega programa je pospeševanje kmetijstva. Saj se velik del prebivalstva živi od obdelovanja rodne grude in slovenski največji ter najpomembnejši intelektualci so povečini rojeni kmečki sinovi. Program Ljubljanskega velesejma pa s tem še ni izčrpan. Ta, za Slovenijo velepomembna institucija, stremi tudi za tem, da poživi razumevanje in Iju- i najdb in umetnosti. Del svojega načrta izvede velesejmska uprava s svojo letošnjo Pokrajinsko razstavo ■Ljubljana v jesezii«. Razstava bo prirejena na prostoru velesejma in sicer se bodo uporabili vsi veliki paviljoni, v katerih bodo posamezne razstave tvorile celoto zase. V paviljona «£» bo nameščena Kmetijska razstava, ki obsega: 1. Strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva, poljedelstva, travništva, planšarstva, živinoreje, podkovat va, mlekarstva in sirarstva, vinarstva, kletarstva, sadjarstva, agrarne operacije in melioracije, ter kmetijska književnost; 2. Mlekarstvo. Tu bodo razstavljeni mlekarski izdelki, surovo maslo in sir, mlekarsko orodje in stroji; 3. Kmetijski stroji in orodje; 4. Buteljska vina iz slovečih slovenskih goric, nova in stara od 1. 1917 naprej ter šampanjec; 5. Dne 5. septembra bo na sejmišču razstava plemenskih konj. Zastopani bodo najlepši žrebci, kobile in žrebeta, zaskočene kobile in 2- do 3-letne žre-bice. Za najboljše predmete in živali so določene številne denarne nagrade, diplome in priznanja. Kmetijsko razstavo organizira poseben odbor v zvezi s Kmetijsko družbo. Paviljon «F»: Avtomobili in Radio-aparatL Razstava ima namen nazorno predočiti interesentom najmodernejše tipe avtomobilov in radio-aparatov. Z o žirom na vedno večji pomen, ki ga zavzema radio v gospodarskem in kulturnem življenju današnjega časa, je treba, da se temu izumu ugladi pot v najširše kroge naroda. Radio-aparat je dobrodošel prijatelj tako posamezniku kakor tudi družbam v dolgih zimskih večerih. Razstavo organizira ljubljanski Radio-klub. Paviljon «G» obsega poljedelsko stroje in orodje, mlekarsko stroje, vinarsko, čebelarsko in mlekarsko orodje. V paviljon «H» bo nameščena industrija in sicer: tekstilna, konfekcija, kožuhovina, perilo, keramika, usnje, konfekcija usnja, kemična industrija, kolarstvo, sedlarstvo itd. Paviljon «J» bo obsegal umetno vrtnarstvo. Vsi večji ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji so se združili, da priredijo to razstavo, ki bo prva v tako velikem obsegu. Ljubezen do cvetja je slovenskemu narodu lastna. O tem pričajo cvetoči nageljni in rožmarini na oknih naših kmetskih hiš, kar tvori slovensko posebnost. Le v mestih se ta lepa navada, ki kaže o srčni kulturi, rada pozabi. Zato je lepo in kulturno delo, če se ta čut znova poživi in poglobi z vrtnarsko razstavo. V paviljona «K» bo umetniška razstava, ki se pripravlja z veščim sodelovanjem ekspertov umetnikov, odnosno z umetniškim odborom. Po dolgem času bo dana prilika združiti v nadvse zanimivi reviji novejša dela skoro vseh slovenskih nmotsikev. Javnost se bo zamogla seznaniti z vsemi smernicami in stru jami v umetniškem ustvarjanju Slovencev zadnjih let. V složnem krogu nastopa starejša generacija Savanov z Mladini in najmlajšimi impresijonisti, neodmpresijonisti, ekspresijonisti in ve-risti, konstrukcijonisti najmlajših vero-izpovedanj. Olja, tempere, pasteli, akvareli, risbe, grafika vseh možnih tehnik, silhuetni reg, kiparska dela v mavcu, kamnu, bronu in lesu. Nadalje plakati, male plastike, projekti arhitektov, vse to bo združeno v harmoničen "egled umetnostnega udejstvovanja in ustvarjanja Slovencev. Paviljon «L»: Obsežna in preurejena higijenska razstava, ki je razdeljena v oddelke, ki so urejeni po strokah odnosno panogah medicine. Ker je namen razstave predvsem propaganden in poučen, je zastopana v glavnem profilaktična veja medicine. Dno 8. in 9. septembra so vzfll Mednarodna razstava psov vseh pasom pod pokroviteljstvom kralja« Razstavo priredi Jugosl. kinološki savez- Razstavljenih bo približno 700 najlepših plemenskih psov. Visoka častna, Specijalna in državna darila bodo priznanje najboljšim gojiteljem te lepe in koristne živali. Ugodnosti obiskovalcem. S permanentno legitimacijo, ki se dobi za 30 dinarjev v vseh večjih denarnih zavodih, prometnih društvih, pri trgovskih in kmetijskih organizacijah v celi državi, se zamore uporabti ugodnost polovične vožnje na vseh osebnih in brzih vlakih. Pri odhodu v Ljubljano kupite celo vozno karto, ki vas upravičuje do brezplačnega potovanja nazaj. Legitimacija vas upravičuje do poljubnega večkratnega brezplačnega vstopa na razstavišče. Dnevna vstopnica, ki velja za enkraten obisk, stane 10 dinarjev in se dobi pri velesejmskih blagajnah. Znižana vizumska taksa, znatno znižane žel. tarife v Italiji, Avstriji, Ce-lioslovaški in Madžarski. žveplo ventilirano, apneni arzenik «A-zol», železno galico, «Silvena», razkuže-valno sredstvo proti vsem mrčesom itd. Kmetijsko orodje: Škropilnice znamke «Vermorel», Ferrara, Volpi; žvepla i-nike, razno ročno vrtno in poljsko orodje, kose znamke «Merkur» od 70/cm, znamke «Hymalaia» od 60 in 65/cm, grablje lesene, senene vile itd. Orala znamke «Sack» in znamke «Backer», plužna telesa za lesene gred-lje, slamorezijice itd.: Kmetijske stroje vseh vrst nabavlja po želji posameznika od najboljših tu-in inozemskih tovarn v najkrajšem času in po najzmernejših cenah. Za natančnejša navodila obrnite se na našo centralo v ulici Torrebianca 19. UMETNA GNOJILA Zbiramo predznambe za naroČila su-perfosfata in amonijevega sulfata, čim vod naročil dobimo, tem cenejše bodo našo ponudbe. Cene so odvisne od vas samih. Vabimo vse one, ki bodo potrebovaU superfosiat in amonijev salfat, da prijavijo množino potrebe brez obveze naročila. Naročbe bomo sprejemali, ko bomo izdali naše ponudbe in navedli cene. Prijave sprejema Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Torre Manca 19. Razne zanimivosti TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ima v skladiščih ulica Raffineria Št. 7 in Torre bianca št. 19: Semena: Preizkušena semena jesenske repe, solate endivije, motovilca, brokljev, cvetočega karfijola, detelje in-karnatke, spinače, več vrst graha in vsa ostala poljska in vrtna semena. Srodstva za pokončavanje rastlinskih' vilo «sovražnika« v beg — Koliko je treba dati na različna senzacijonalna poročila o zmedah v Rusiji, je razvideti iz brzojavke, ki poroča, da je Trocki odpotoval v Berlin na kliniko, ker je potreben operacije. Zadnjič pa. so javili, da koraka na čelu rdeče vojske proti Moskvi... — Konferenca kojnisije Družbe narodov za znanstveno in intelektualno sodelovanje se je v soboto zaključila, potem ko je proučila-razna vprašanja, kakor avtorske pravice, stike med vseučilišči itd. Italijanska delegacija v tej komisiji, ki jo je vodil pravosodni minister Rocco, je že odpotovala v R:-m. — Novi glavar ruske politične uprave (Čeke) je postal po umrlem Dž^r-žinskem dosedanji nje podpredsednik in odvetnik Menjinski. Menjinski je bil rojen 1. 1874., se je vrgel v revolucijo-narno gibanje že z 11. letom, je bil po oktobrski revoluciji finančni komisar in 1. 1918. član prvega sovjetskega poslaništva in glavni konzul v Berlinu. — Dober pešec je Švicar Linder, ki je prehodil te dni 504 km med Parizom in ^trassburgom, povprečno 6.30 ;km na uro, in je pri tem počival vsega skupaj samo 6.14 ur. — Letošnji poset Crnomorskih kopališč. «Rabočaja Gazeta» javlja, da >o Crnomorska kopališča in zdravilišča izredno dobro obiskovana, tako da znsša število posetnikov 25 % več nego v predvojnih letih. — Naval na rusko visoke šolo. Na ruskih visokih šolah se vrši v zadnjem času živahna kampanija za vpis novih slušalcev. Zelo mnogo mladih ljudi stremi za visokošolskim študijem, a odločilni činitelji jim delajo precejšnje ovire, predvsem s tem, da se ne zadovoljijo samo s prošnjo za vpis in z dobrim spričevalom s srednje šole, temveč zahtevajo tudi posebno pristopne izpite iz ruskega jezika, matematike, fizike in prirodnih ved. Na prvem moskovskem vseučilišču je sedaj 100 prostih slušateljskih mest, prošenj zanje je bilo vloženih že okoli 1560. Na vseh ruskih vseučiliščih je prostih mest 21.000, iz moskovskega zgleda je mogoče približno dognati, koliko je prosilcev za-nja. Oficijelna šolska politika si skuša pomagati s posebno sprejemno metodo, ki uvažuje stan, iz katerega je prosilec. Od vseh 21.000 prostih mest dobe namreč 50 % slušatelji delavskih fakultet, za pripadnike narodnih manjšin, rdeče vojske in brodarstva je odločenih 15%, a deci delavske inteligence 11%. — Česa se uče ruski srednješolci in državljani sploh? O tem nas poučuje članek publicista Braginskega «Umct-nost čitanja, pisanja in streljanja», ki je izšel v moskovskem tedniku «Ogo-njek». Braginski pravi, da nobeni državi ne preti vojna od zunaj v takšni meri kakor sovjetski Rusiji, zato pa mora biti vsak čas pripravljena, da postavi vojaško izvežbane milijonske armade na fronte in druge, delavske, v zaledje za proizvajanje vojnega materijala. Za vojaško izvežbanje čim večjega, števila državljanov se uvaja sistem teritorijalne milice, ki po eni strani omogoča zmanjšanje stalne vojske, po drugi s trči li i pa stalno vojaško izobraževanje širokih mas, kar pri sistemu kratko-: dobne vojaške obvezne službe ni mogoče. Primanjkuje pa zapoved niko v, zato se je vodstvo rdeče vojske obrnilo do vodstev srednjih šol, naj bi uvedla i v učni načrt tudi teoretično in praktično vojno znanje. Tako se dijaki uče poleg čitanja, pisanja in drugih običajnih predmetov tudi vojne strategike, taktike, organike, risanja topografskih del, streljanja, poveljevanja in sličnih človekoljubnih zadev. Zelo priljubljene so v Rusiji tkzv. «vojne igre*, ki jih vodi rdeča vojska. Na Kodinci v Moskvi se je poleg drugih svečanosti pred kratkim uprizorila na pr. namišljena bitka, pri kateri je sodelovala vsa moskovska garnizija in gledalo 80.000 ljudi. Bitka se je začela z nastopom izvid-nih oddelkov, sledili so nastopi pešcev, .nato metanje bomb, kemični napad in j tanki. Na koncu je konjeništvo spra- — Omožena in samska hkrati. Gospodična Varrier iz Lillea se je resno ukvarjala z mislijo, da se poroči. Odšla je na magistrat, da dobi potrebne dokumente. Na veliko začudenje in presenečenje pa je izvedela, da je že dolgo časa poročena in da iz registra ni razvidno, da bi ji bil mož umrl, še manj, da se je ločila, dveh mož pa tako in tako ne sme imeti. Gospodična V arrier je, ko je je minilo prvo presenečenje, izjavila, da se oblasti motijo, kajti ona lahko priseže, da je nasproti sodišču devica-samica, ki se še ni nikdar poročila, namerava pa to storiti sedaj, in sicer prvič. Oblasti so ugotovile, da je njena izjava pravilna, da se pa kljub temu ne sme poročiti, ker je po zakonu že enkrat poročena. Ugotovilo se je namreč, da je neka druga oseba porabila njeno ime in dokumente in se poročila. Mož, ki je poročil neznano gospodično, je po zakonu mož prave gospodične Varrier, dokler se goljufija ne pojasni, ne sme gospodična Varrier nikogar poročiti. Zadevo bodo skušali razčistiti advokati, ki so že pridno na delu. Vprašanje je le, če se slučaj ne bo še bolj zamotal, kajti doslej je bil ves trud zaman... Gospodična Varrier pa gleda od daleč v zakonski paradiž in ne sme vanj, dasi je po strogi postavi že notri, kar po živi resnici ni komedija zmešnjav... — Coolirige je postal tarča za srdite napade svojim nasprotnikom in mnogo jih je, ki mu prerokujejo, da pri prihodnjih volitvah ne zasede več predsedniškega stola Združenih držav. Za njegovega naslednika proglašajo zlasti znanega senatorja Boraha, kar bi pomenilo še bolj napete odnosa je do Evrope, če bi se tako zgodilo. Na vsa takšna ugibanja in napade je Coo-lidge sedaj na kratko odgovoril, da misli pri prihodnjih volitvah spet kandidirati in tudi zmagati. S Zobozdravnik ■ i Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Uia M. H. Imbriani 16,1. (uram Eiovanai) H ■si asi]: od 9-12 in od 5-7 783 rsrsi Krone p© 2.4© zlato plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Iriljaafe, jlatia. 20-kmke zlate koali Albert Povh — urarna Trst| Via Mazzinl 46 81« »BBSSIsdP! OTf^OK JE BOLAN ker ima gliste. Ozdravite ga lako] in popolnoma, ako mu date ČOKOLADNI BONBON AR RIBA PROTI GLISTAM. ČOKOLADNI BONBON AR RIB A PROTI GLISTAM odpravi vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1. Prodaja se v vseh lekarnah. CARR1BA Ć0K0LAMI MRSOM PffOTt 6LISTAM K*t*iČM*.l«k«rnliki ia«o4 .AH« Madonad dHla-Sa!ute' • Ca«. Raff. Godins ■ Trieale. 3. Gitcomo. Glavni r.a«lopnik in iiloinik za liulijo in kolonij?! Adolf a C »«*»«! - Trieale. Via S. Ntcoto 11 NA MORJU. V? HRIBIH fN NA LETOVIŠČU IMEJTE \?EDNO NA RAZP0M60 ..rtRRlBO" ZA ZDRAVJE VASlH OTROK. :1 Tržottfl posojilnica in hranilnica registrovana zadruga s omejenim poroštvo a uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca 19, 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun i9 vloge za čekovni prosoet, ig/ |ih obrestuje večje in stalne rloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje44 na te'coči račua in jifi obrestuje po dogovoru. S2vek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru #3 razpolago varnostna celica (s:fe) Orodne un m stranke oi 8 V* d) l) In cd 18 Sa 13 Ob nadeljah j© urad zaprt. Štev. telef. 25-57. 750 i1 i--ti b najstarejši sim;. fisnnrnl zavod M y VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE CM ho Ji: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17—; 18.—; 18.15; 1 se dobi v knjigarni STOKA.