OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine L_ ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXIX.—LETO XXIX. CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), NOVEMBER 21, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 229 hornarka na diplomatski luri v sredozemskem morju Iz vzhodnega Sredozemlja se javlja, da je včeraj do-Wa v Sredozemsko morje največja ameriška bojna sila, je bila še kdaj v mirnem času poslana v kake tuje vode, ^ namenom, da oborožena sila podpre ameriško diplo-macijo. ^ tej morski bojni sili je nosi-* -- letal "Randolph," divizija '''zark, kader rušilcev in ena ladja. Ž njo se nahaja-bije admirali. Res slabo vreme! ^Jna sila se bo ustavila ^ številnih lukah ^akor se razume, hočejo Zedi-"Jene države s to demonstracijo morske sile v slehernem Sredozemlja pokazati, da ^ pripravljene na celi črti stati ^ svojimi mednarodnimi obvez-"^stmi in demonstrirati svojo v slehernem kotu politično ''^burkanega Sredozemlja. Jutri se bo bojna sila razce- pila dal, do v pet skupin, ki se bodo po- ® na turo, tekom katere bo-izvršeni obiski raznih luk v ''edozemlju in Rdečem morju, lukami, katere bodo obis-® ameriške bojne ladje so kal, Stti: "ma in Marmaris v Turčiji, glavno mesto Lebanona, ."■^j v Grčiji, Neapelj v Italiji . JJ^idda v Arabiji. SALEM, O.—John Tuel, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo, se ni kar nič dobro počutil na svobodi. Iz zapora je ušel 10. novembra in se je potikal ves čas okrog Eugene in Reedporta. Toda za beg si je, izbral slabo vreme. Nevihte in vremenske nepri-like so ga tako razočarale, da se je naveličal svobode in se prostovoljno vrnil v zapor. John Tuel je danes pripovedoval o svojih križih in težavah z vremenom. Pri eni priliki je bil prisiljen plezati čez neko železniško progo kar po vseh štirih, da ga ne bi nevihta odnesla. Na vse zadnje mu je bilo svobode dovolj in se je oglasil pri prvi policijski postaji z besedami ; "Zaprite me in dajte mi hrano. Ne morem več zdržati tega pasjega vremena!" ^talija uradno naznanila Pogajanja z Jugoslavijo Razgovore bo vršil italijanski ambasador v Zedinjenih državah RiM, 20. nov.—Italijansko zunanje ministrstvo je ob-da je italijanski ambasador v Zedinjenih državah oerto Tarchiani dobil navodila, da stopi v zvezo z jugo-. dansko delegacijo v New Yorku v svrho direktnih poga-z Jugoslavijo glede Trsta. J Wni se posvetovali *- eliko cetvorkx) .poročilo omenja, da se je ita- '■Jai din, ŽVe; Ho Posk l^ska vlada posvetovala s Ze- državami, Sovjetsko Anglijo in Francijo, pred- je odločila za podvzetje Usov za direktna pogajanja. Uo^^^^čila se bosta v soboto, 23. pi^^^'^bra v cerkvi St. Christo-Q V the River v Gates Mills, ^188 Chintija Mramor in sta S. Swearingen. Neve- JG hčerka poznane družine h. 'h Mrs. Karl Mramor iz ijj. G7 St., ženin je pa sin ^^ Mrs. H. S. Swearingen iz Idarose Ave. Poroka se 5:30 zvečer in prijatelji k ^^^Ijeni k udeležbi. Po poroki su^®leženci snidejo k skupni v Cleveland klubu na O Carnegie Ave., kjer se bo-poslovili od novopo-L ®'^cev pred odhodom na dalj- CPA in CPA se bosta spojili WASHINGTON. — Rekon-verzijski direktor Steelman je včeraj z letalom odpotoval v Florido, kjer se mudi predsednik Truman na kratkem oddihu, da mu predloži načrt za spojitev administracije za kontrolo cen (OPA), kolikor je od iste še ostalo, z administracijo za civilne produkte (CPA). Po tem načrtu se imajo odpraviti vse posebne komisije, uradi in agencije, ki so bile ustvarjene v vojni dobi, kakor odbor za stabilizacijo mezd, odbor za regulacije mezd, urad za ureditev in poravnavo vojnih kontraktov, itd. NEMCI JEDO LASE! LONDON—Fenner Brockway , . 'poroča, da Nemci v hamburški JUg ^^'tovanjsko potovanje na i bolnici jedo neko pašteto, ki je Hio J čestita- narejena iz—človeških las. Mr. v želimo vse najboljše' Brockway je sam poskušal to '_____'_________ 1___:__I opevajte za otroško bol ^ ^ v Sloveniji! 'Nedeljo, 24. novembra priredi Pevski zbor "Jadran" . KONCERT igro s petjem Pričelek ob 4. uri ^ Slov. del. domu na Waterloo Rd. novo hrano in vse, kar je imel j povedati je, da nima okusa ribje I "paštete." Uprava bolnice pa je } navzlic vsemu zelo zadovoljna s T to hrano in bo izvršila vse priprave, da se "kolekta" lase po brivnicah Hamburga za ta namen. VAJE MLAD. ZBORA Danes popoldne ob petih se vršijo redne pevske veje Mladinskega zliora v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Starše se prosi, da pošljejo otroke točno na vaje. Komunisti zmagali v Romuniji BUKAREŠT, 20. nov.—Uradno štetje glasov več kot ene tretjine Rumunije, daje veliko zmago komunistom, odnosno Nacionalnem demokratskem frontu, sestavljenem iz šestih strank, v katerem imajo komunisti vodilno vlogo. Poročilo omenja, da % ta stranka dobila 75 do 80 odstotkov vseh glasov. Na drugem 'mestu se nahaja stranka dr. Juliu Maniu, tako imenovana Kmečka nacionalna stranka. Opozicija dolži vlado nepravilnosti pri voUt\'ah Tri opozicijske stranke so obdolžile vlado nepravilnosti pri volitvah, od katerih so baje bili zključeni mnogi državljani. Vlada pa zatrjuje, da je 90 do 95 odstotkov državljanov oddalo svoje glasove. Z svoje strani vlada dolži opozicijo nasilja, pri katerem sta bila ubita dva komunista. Poročilo omenja, da čeravno je množica 5,0C0 oseb protestirala pred poslopjem ameriške vojaške misije, ni bilo opaziti nobenega nasilja. Kaznjenci, ki so zbežali z jetniške farme, zajeti MILLERSBURG, O., 21. nov. - Ob pol eni danes zjutri so bili na neki cesti nedaleč od tega mesta zajeti štirje moški, ki so v t o r ^ k zbežali z jetiiiške farme v Graftonu v okraju Lorain. Ubegla četvorica je štiri ure pred zajetjem v Lancasterju v okraju Fairfield ugrabila oblačilnega čistilca Josepha Stanko. Z njimi se je nahajala tudi neka 17-letna mladenka z imenom Zoellen Smith, ki je zadnji čas bivala v Clevelandu, doma pa je iz okraja Medina. Dekle je ljubica enega izmed ube-glih jetnikov. Po begu je četvorica ukradla neki avtomobil in izvršila dvoje roparskih napadov. Zajeti ubegli kaznjenci so: Robert Miller, star 20 let, iz Clevelanda; James Verder, 16, iz Cantona; Dork Burson, 22 iz Cantona, in Lelan Earlenbaugh, 25, iz Massillona. NA OPERACIJI V Huron Rd. bolnišnico se je podala Mrs. Mary Slejko, 16203 Arcade Ave., mati poznanih fantov-godbenikov. Podvreči se bo morala operaciji, katero upamo, da bo srečno prestala in se kmalu zdrava zopet povrnila v krog svoje družine. ZEMLJA SLIKANA Z VIŠINE 65 MILJ WASHINGTON, 20. nov. — Danes se je zvedelo, da so znanstveniki nedavno enega izmed nemških roke-tov V-2 pred izstrelitvijo opremili s fibnsko kamero. Ko se je roket vrnil na zemljo, je prinesel film, ki je slikal površje zemlje v višini 65 milj. V tej višini posneti film kaže 40 tisoč štirjaškm milj zemeljske površine na eni podobi. RAZJARJEN POTNIK POVZROČIL NESREČO " CHICAGO, 20. nov. — Poli-4 cija je danes aretirala nekega 22-letnega veterana, o katerem se trdi, da je v trenotni jezi potegnil vrvico za nujnostno ustavljenje vlaka, nakar je električni vlak, na katerem se je nahajal, treščil v ozadje drugega električnega vlaka. V koliziji je bilo 40 oseb poškodovanih. Nesreča se' je zgodila v megli na postaji 21. ceste na južnem koncu Chicaga. Zaključni argumenti v Sanfilipovem procesu Včeraj so s^ v procesu proti Tomu Sanfilippu, ki ^e obtožen umora prvega reda, "vršili zaključni argumenti ^osekucije in obrambe. Prosekuter Hart je pred poroto izjavil: "Res je, da ni bilo predloženih n^jbenih dokazov, da sta bila olitoženec in umorjeni Firestone Kv sporu. Ampak so ljudje, za^atere je motiv nepotreben. So'ljudje, ki so pripravljeni ubiti za plačilo." Obrambni odvetnik Phillio pa je v zaključnem argumentu rekel: "Slišali niste niti ene prisege, moškega, ženske ali otroka, ki bi bila rekla, da je videla obtoženega, ko je izvršil ta zločin. Bilo ni niti ene priče, ki bi bila rekla, da se obtoženca kdaj videlo s Sanfilippom ali v njegovem lokalu". Sanfilippo je lastnik kabareta "Časa Blanca Club". Domneva se, da je Firestone, znan nižinski karakter, od njega zahteval, da plačuje za "protekcijo" in da je bil umor posledica spora, ki je nastal vsled te zahteve. Ko je bil obtoženec na pričanju, je zanikal vsako zvezo z umorom, priznal pa je, da je bil vse svoje življenje profesijona-len "gambler." 6 MRTVIH V PRALNICI GREENVILLE, S. C., 20. nov. —V eksploziji velike pralnice, ki se je primerila včeraj, je našlo smrt šest oseb, škoda pa znaša $300,000. Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji Dramatična borba za rešitev posadke ameriškega letala v francoskih Alpah PARIS, 20. nov.—Tukaj poročajo, da se yrSijo napori, da se reši posadko odnosno 11 potnikov ameriškega transportnega letala, ki je treščilo v francoskih Alpah, ki ji ni bilo mogoče poslati takojšnjo pomoč zaradi visokega snega in viharjev. S posadko se je nahajal tudi neki brigadni general z ženo in 11-letno hčerko. Vsi so živi Potom radijske zveze je jav-Ijeno, da nobeden od potnikov ni bil ubit, toda šest jih je težko ranjenih. Posadka ponesrečenega letala je poslala tudi radijsko sporočilo, da sta nad njimi kro- žila dva letala, toda nobeden jih ni opazil. Iz visokih planin pošiljajo potniki signale potom ognja. Pomoč je organizirana Vse je storjeno, da se ponesrečenim letalcem priskoči na pomoč. Vrše se poleti nad mestom, kjer se je nesreča pripetila in z druge strani je organizirana skupina alpinistov-ple-zalcev, ki bodo poskušali, da najdejo žrtve. Omenjeni so v prvem svojem poizkusu že ugotovili teren, kjer je letalo treščilo in sicer v bližini Bardonechia na francosko-italijanski meji, toda posadke niso videli in so se morali vrniti. Stavka v premogovnih reviijih v polnem razmahu; Lewis se ne gane Molotov začel borbo glede števila čet v ne-sovražnem ozemlju LAKE SUCCESS, N. Y., 20. nov. — Sovjetski zunanji minister Molotov je začel pred političnim odborom Združenih, narodov borbo, da se odkrije število čet, ki se nahajajo na neso-vražnem ozemlju. Vse prizadete države bi imele podati točna poročila, koliko vojakov imajo izven svoje države. Veruje se, da je ta zahteva Md-lotova predvsem naperjena proti Zedinjenim državam in Angliji- Senator Tom Connally, ki je predsednik odbora za zunanje odnošaje, bo odgovoril Moloto-vu. Že pred tem je ameriški delegat Warren R. Austin sprejel predlogo sovjetske delegacije, pripomnivši, da bi se razodkrit-je moralo nanašati na vse čete, ki jih posamezne države držijo izven mej svoje države. To bi vključilo tudi sovjetske okupacijske čete v vzhodni Evropi. Največja epidemija paralize gre h koncu V epidemiji infantile paralize, ki je zadela letos Cleveland, je obolelo 299 oseb, toda pridevek "infantilna paraliza" prav za prav ni več točen, pravijo zdravstvene oblasti, kajti žrtve te nevarne bolezni so v rastočem številu tudi odrasle osebe, in ne jamo otroci. Vsled tega je znanstveno ime bolezni "poliomyelitis" ali na kratko "polio" bolj na mestu. K sreči se s prihodom hladnega vremena * primeri bolezni manjšajo. Od vseh oseb, ki so letos obolele, jih je bilo 61 v starosti nad 15 let. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Auburn, 111. — Po dolgi bolezni za sušenjem v grlu je 5. novembra umrl v bolnišnici Martin Smole, star 68 let, doma od Sv. Petra pri Celju, Štajersko, v Ameriki mnogo let, zadnjih 25 let v tej naselbini. Tukaj zapušča brata Jerneja. Tako je v tej mali naselbini letos umrlo že šest rojakov. — Dne 6. nov. je vsled srčne kapi naglo umrl Charles E. Wilson, rodom Američan, po mišljenju naprednjak in pred leti župan farmarsko-delavske stranke. Gotovo se ga spominjajo tudi prejšnji naseljenci, kako je nastopal na sejah UMWA in potem na priredba^ Progresivne rudarske unije. Bil je prilično dober govornik in kot premogar je vedno zagovarjal premogarski stan. New York. — Mrs. Mimi Gates je 25. oktobra porodila hčerko po imenu Alexandria. Mlada mati je hči pokojnega Jožeta Turšiča iz okolice John-towna. Pa. Pričakuje se, da bo Lewis danes aretiran radi preziranja sodnega odloka John L. Lewis, predsednik United Mine Workers of Arherica, je očividno pripravljen na odločilno borbo z vlado Zed. držav. Danes eno minuto po polnoči je stavka po premogovnih revirjih širom dežele stopila v polnomoč, ne da bi se Lewis ganil in preprečil paralizo, ki bo neizogibno sledila ukinjen ju dela v premogovnikih. Stavka ni bila nikdar formal-*" no razglašena. Nastopila je v smislu gesla, da premogar ji brez kontrakta ne delajo, Lewis pa je kontrakt, ki je bil prošlega maja sklenjen med premogar-sko unijo in vlado, razglasil kot neobstoječ. Pričakuje se, da bo justični tajnik Tom C. Clark tekom današnjega dneva pozval zveznega sodnika Goldborough-a, da na podlagi pred par dnevi izdanega sodnega odloka proti stavki, podpiše zaporno povelje za Lewisa. AFL in CIO stojita za pre-mogarji, obsojajo injunkcijo Predsednik Truman je iz Flo-ride, kjer se nahaja na kratkem oddihu, sporočil, da je federalna vlada pripravljena na odločilno borbo z Lewisom. Do včeraj je zapustilo rudnike že okrog 140 tisoč članov' premogarske unije, danes pa se graj'oWO.'uri'iz'svetkov^a'po. pričakuje, da se stavki pridružita še ostali dve tretjini članstva. Novi grobovi FRANCES LISJAK Včeraj zjutraj ob 5:30 uri je v Glenville bolnišnici preminila poznana Frances Lisjak, rojena Vidmar, stara 65 ^et. Stanovala je na 723 E. 160 St. Doma je bila iz vasi Lokavec pri Ajdovščini na Primorskem,' odkoder je prišla v Ameriko pred 34 leti. Bila je članica društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ, društva Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, podružnice št. 10 SZZ in Oltarnega društva Marije Vne-bovzete. Tukaj zapušča pet hčera: Mrs. Mary Batich, Mrs. Zora Drasler, Mrs. Catherine Ste-fančič, Mrs. Frances Zgonik in Mrs. Ida Cermelj, sina Franka, 11 vnukov in enega pravnuka. Mož Frank ji je umrl leta 1934, in en sin pa 7. januarja t. 1. Pogreb se bo vršil v soboto zju- V FLORIDO Pred p&r dnevi se je podala v Florido na večtedenske počitnice dobro poznana Mrs. Rose Kem, ki vodi trgovino z Mrs. Pepco Lach na 4911 Bridge Ave. Želimo ji mnogo zabave in srečen povratek! AFL, pod okrilje katere se je vrnil Lewis po sporu s CIO, katero je pomagal ustanoviti, je javno izrekla svoje simpatije za Lewisa, in isto je storila CIO, ki zboruje na konvenciji v Atlantic City, z izjavo, da gre za načelno vprašanje, v katerem vprašanja osebnih razlik z Lewisom ne morejo priti v poštev. Zadnja pogodba bila sklenjena pred šestimi meseci Ko se stavke, katero je Lewis odredil pred šestimi meseci, ni dalo drugače izravnati, je vlada prevzela rudnike in sklenila z ni jo pogodbo, o kateri je Lewis tedaj izjavil, d a predstavlja največje socialne in ekonomske pridobitve za premogar je izza 1890, ko je bila premogarska unija ustanovljena. Podjetniki so pristali na pogodbo in- obratovanje pod vladnim nadzorstvom se je od tedaj nadaljevalo. Glavne pridobitve pogodbe, katero je Lewis sedaj razglasil za neveljavno, so bile: $1.85 poviška na dan; počitnice s $100 plače; uveden je novih regulacij za varnost v premogovnikih; priznanje 35-urnega delovnega tedna s plačo za čas in pol do 54 ur dela na teden in dvojno plačo za delo ob praznikih. Ista pogodba je tudi prvič upostavila takozvani dobrodel-nostni sklad, v katerega so premogovniške korporacije v teku šestih mesecev plačale okrpg 8 milijonov dolarjev. , REDNA SEJA Jutri večer ob 7:30 uri se vrši redna mesečna seja društva Zavedni sosedje št. 158 SNPJ v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Člane se vabi, da se udeleže polnoštevilno! grebnega zavoda, 478 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje in nato na Calvary pokopališče. * FRANK IVANCIC V Emergency Clinic, kamor je bil odpeljan v nedeljo, je preminil Frank Ivančič, star 65 let, stanujoč na 1000 E. 66 Place. Bolehal je dalj časa. Doma je bil iz vasi Mali Lož, fara Hruši-ca, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti. Bil je član društva Carniola Tent št. 1288 TM in podružnice št. 4 SMZ. Tukaj zapušča soprogo Mary, sina Franka, hčer Mrs. Mary Char-lau in dva vnuka. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj ob 8. uri iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. * FRANK SUHADOLNIK Snoči je umrl v City bolnišnici Frank Suhadolnik, stanujoč na 977 E. 140 St. Pogreb oskrbuje Želetov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. V BOLNIŠNICI V U. s. Marine bolnišnici na Fairhill Rd. se nahaja Stanley Unetič, sin Mr. in Mrs. John Unetič iz 1134 E. 76 St. Podvreči se je moral operaciji. Nahaja se v sobi št. 324, kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! VABILO NA IGRO "STARI GREHI" ki jo poda Podr. št. 106 SANSa V NEDELJO, 24. NOV. ob 3:30 popoldne V SLOV. DRUŠT. DOMU. Euclid, Ohio IGRA VADNAL ORKESTRA .TRAK 2 ENAKOPRAVNOST 21. novembra, 19^® ^ENAKOPRAVNOST* Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. *431 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town; (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Z^celo leto)____ For Half Year—(Za pol leta)__ For 3 Months—(Za 3 mesece)__ UREDNIKOVA POŠTA -$7.00 - 4.00 _ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico; (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki). For One Year—(Za celo leto)________«!_ For Half Year—(Za pol leta)__, For 3 Months—(Za 3 mesece)--- -$3.00 _ 4.50 - y.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto) _ For Hall Year—(Za pol leta)--- -$9.00 _ 5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. MI IN JUGOSLAVIJA Večkratna zatrjevanja maršala Tita in drugih predstavnikov nove Jugoslavije, ki so izjavili, da Jugoslavija želi dobre odnose z vsemi državami in da je posebno zainteresirana v izboljšanje odnosov z Zed. državami, so podana popolno iskreno in v cilju, da se odstranijo vse ovire, ki stojijo temu izboljšanju odnosov na poti. Toda od same Jugoslavije ni odvisno da-li bo prišlo do izboljšanja teh odnosov. Objektivno ima Jugoslavija najmanj razlogov, da bi namenoma povzročala napetosti, posebno pa tisto vrsto napetosti, ki vodijo na rob vojne nevarnosti in iz katere ameriški reakcionarni tisk najde kratkomalo edino rešitev ... na Jugoslavijo je treba vreči atomsko bombo! Kakšne razloge bi imela Jugoslavija, ki je od Amerike deli en celi ocean, da izziva Zed. države? Kakšne razloge bi imela, da ustvarja to stanje napetosti, ko se ve še iz dobe Hitlerja, da se takšna stanja ustvarjajo v cilju, da se prikrijejo imperijalistični nameni? Ali Jugoslavija ogroža suvereniteto Zed. držav? Seveda bi bilo neumno verjeti v to. Iz enega preprostega in jasnega gledišča Jugoslaviji ni v interesu, da bi ustvarjala napeta stanja. Stališče Zed. držav napram Jugoslaviji ne izvira iz razlogov, ker Jugoslavija predstavlja direktno nevarnost Zed. državam, temveč bolj verjetno izvira iz razlogov, ker so se v Jugoslaviji izvršile takšne spremembe v samem notranjem urejenju, ki jih Amerika iz razumljivih razlogov nikakor ne odobrava. Resnica je, da se setlanje stališče Zed. držav pripisuje dejstvu, da ameriška vlada nikakor ni zadovoljna z današnjo obliko jugoslovanske vlade in da potemtakem ni zadovoljna z vsem, kar si je ta vlada postavila v program. To je vse prišlo do izraza v oficijelnih protestih ameriške vlade, diplomatskih pritožbah, raznih intervencijah ob priliki volitev, pri borbi in naporih, ki jih je današnja jugoslovanska vlada vložila za zaščito svoje suverenitete, pri obravnavah proti vojnim zločincem, pri zadevah okrog Trsta, pri izvajanju nujnih reform, pri podržavljanju rudnikov in industrij, ki so življenskega pomena za ekonomsko svobodo naroda. Toda to, kar si je zadala v program jugoslovanska vlada, imajo v programu tudi druge vlade. Kajti na vsa ta vprašanja imajo v vseh državah v Evropi naj bo to na Češkem, v Franciji, Poljski ali Itahji, eno edino rešitev. Kako se bo, recimo moglo tolmačiti in z kakšnimi pretvezami bi se moglo intervenirati v notranje zadeve Francije, če pride, kar se zelo lahko zgodi, do enotne fronte levičarskih strank? Ali s tem, da se vse spremembe bodisi politične ali pa socijalne, ki so se vedno vršile v človeški družbi, kar naenkrat prepove in postavi izven zakona, pa četudi se te spremembe vrše na najbolj demokratičen način — potom volitev? V svojem govoru, ki ga je imel 3. novembra v Bel-gradu maršal Tito, je omenil slučaj donavskih ladij, ki so bile zadržane po ameriški okupacijski sili in ki niso bile izročene Jugoslaviji, čeravno so bile njena lastnina. Jugoslavija jih je krvavo potrebovala skozi leto in pol, ko so te ladje gnile nekje v avstrijski okupacijski zoni in Zed. države, verjetno v cilju, da izsjlijo bolj ugodne pogoje za plovbo po Donavi, so jih zadrževale in jih šele zadnji teden izročile Jugoslaviji. Upravičeno postavlja maršal Tito vprašanje, dali se more tak postopek' smatrati za izraz prijateljstva? V istem govoru je omenil tudi slučaj beguncev, čet-nikov, domobrancev in ustašev, ki jim ameriške vojne oblasti dajejo potuho v Avstriji in Italiji, kjer jim dajejo priliko, da se organizirajo, da vodijo gonjo proti novi Jugoslaviji, da se udejstvujejo pri takšnih aktivnostih, ki niso daleč od priprav za odprt in oborožen napad. In ta slučaj, ki ga je omenil maršal Tito, ni omenil on iz kakih namenov, da ustvari "napeti" položaj, temveč ker je to gola Vesnica, ki je bila potrjena očt samih ameriških časnikarjev. Težko je pisati o vsemu temu, posebno v tej dobi, ko t lovek mora imeti precej hrabrosti, da bi zagovarja' resnico in prikazoval stvari takšne kot so. Toda za nas, ki smo ameriški državljani in smo tu našli novo domovino, kateri smo vedno poskušali v najboljšem prepričanju izraziti našo lojalnost in ki smo zraven tega z krvjo in jezikom povezani z našim narodom v starem kraju, je posebno važno, da bi ti odnosi med današnjo Jugoslavijo in Zed. Hvala podpiraleljem S. N. Muzeja Cleveland, O. — S temi vrsticami naj bo izrečena prisrčna zahvala vsem podpornikom Slovenskega narodnega muzeja, bodisi v denarju ali v blagu. Posebno zahvalo zaslužijo dobri delegatje, delegatinje in glavni odborniki Slovenske narodne podporne jednote, zbrani na 13. redni konvenciji v Evelethu, Minn., ki ste nakazali muzeju podporo v znesku $250. JE težko zapisati prave besede, ki bi izražale tolikšno hvaležnost za ta dar, kot jo čuti srce podpisanega. Dalje prav lepa hvala za dar v vsoti $25, ki ga je volila našemu muzeju konvencija Kranjsko - Slovenske Katoliške Jednote, ki je letos zborovala v Pueblo, Colo. Izza 18. junija do 20. novembra letos so prispevali v podporo muzeju sledeči rojaki in rojakinje: Leopold Kushian, odvetnik v SND na St. Clair Ave. $10; po $5 so prispevali: Peter Valencich, Frank Jelerčič, poznani cvetličar v CoUinwoodu, Louis Rozich, W. Newton, Pa., Anton Grdina st., Joseph Gre-gorich, Detroit, Mich., John Sire, Midway, Pa., Frank Lovšin, Bridge Ave., Cleveland in Gustav Kabay. Po $3 so prispevali; Anna Ahlevine, Euclid, O., Mrs. Angela Andolshek, Denver, Colo., Mrs. Pavla Kline, Tampa, Fla. Po $2 so darovali: Joseph Mi-šič, E. 72 St., Avgust Zupančič, Fort Pierce, Fla., John Fabian, Chicago, 111., Joseph Ser-nel, Chicago, 111., Mrs. Jack Tomšič in Mrs. Mary Abram Cleveland, O. Po $1 so prispevali: Frank lie. Srečko Eržen, Tony Mrak, Ludvik Avsec, Matevž in Jerica Penko,- Mrs. Augusta Hojak, Brooklyq, N. Y., Frances Wolf, Mrs. Frančiška Kranjc, Aurora, 111., Mrs. Rose Strumbel, Mirko G. Kuhel, Chicago, 111., Karol Virant in Rudy Schmoltz, Chicago, 111., Joe Champa, Frank Wirant in Vincent Jurman, Cleveland, O. Dr. Frank J. Kern in John Potokar st. sta nabavila zbirko knjig o Slovanih v angleščini za Slovenski narodni muzej, to je okrcg 75 knjig. Ta zbirka je zelo zanimiva in je najbrže edinstvena med Slovenci na sva-uU. Ivan Zupfin je podaril i knjige "Kronike slovenskih .nest", vezane. Frank Lovšin iz Bridge Ave., Cleveland, je podaril nad 150 let staro pipo. Razne knjige za v staro domovino so darovali: Vincent Coff, Geographic magazine, Frank Mikshe, Edward Branisel, Vincent Salmič, Mrs. Uršula Mule j, Mrs. Jennie Robas, Piney Fork, O., John Krebel, Jos. Birk in . Mrs. Pavla KUnc. I Razne druge predmete so da-: rovali: Frank Žiberna, Blaž No-' vak, Mary Štefanich, Leo [Kushian, M. Romih, Jos. Bab-inik iz E. 72 St. in več drugih. ' Chas. Suša pa je poklonil i muzeju dve oljnati sliki, delo jLojza Sagrado z okvirji; križ, i ki ga je naredil ruski ujetnik v j Primorju mod prvo svetovno I vojno in druge stvari. Mrs. Ce-icilia Šubel ja podarila število lepih pisanic, piruhov; društvo Sv. Srca Jezusovega zastavo in poslovne knjige; Jos. Žele razstavno omaro. Je še več drugih prispevateljev raznih stvari. Muzej stalno napreduje. V decembru bomo prvič vprašali razna društva za nekoliko finančne podpore za Slovenski narodni muzej. Če ni mogoče prispevati več, je tudi samo en dolar dobrodošel, želimo, da bi se vsi odzvali in prispevali kakšno vsotico, da bi se moglo nabaviti potrebno pohištvo in vezati še ostale liste, revije in knjige. Po dohodkih se bo ravnalo v bodočem letu. Med vojno se muzejske opreme ni moglo dobiti, sedaj se dobi, ampak je vse zelo drago. Zato upam, da boste podprli vsaj malo to zgodovinsko ustanovo. Slovenski narodni muzej. Erazem Gorshe, tajnik - arhivar. Kdorkoli bi hotel prispevati kakšen dar v ta namen, naj poS-Ije na Slovenski narodni muzej, 6411 St. Clair Ave.., Cleveland, 3, Ohio. Končno vabilo k igri "Stari grehi" Cleveland, O.—Najlepša hvala uredništvu "Enakopravnosti", ker je priobčilo moj zadnji dopis, odnosno vabilo na igro "Stari grehi". Tu imam še nekaj dodatnih pripomb v zvezi z to igro, ki jo vprizori podružnica SANS št. 106 v nedeljo 24. novembra ob 3:30 popoldne v dvorani Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Igra se prične, kot že omenjeno ob 3:30 točno. Poudarjam "točno" in prosim cenjeno občinstvo, da bo ob tem času, ako je le mogoče v dvorani. Igralci bodo z svoje strani upoštevali točnost. Po igri in ostalemu programu bodo naše skrbne kuharice imele že pripravljeno večerjo, tako da vam ni treba prav nič skrbeti za vašo večerjo doma. S tem boste dali nekaj počitka tudi vašim domačim kuharicam, ki vara itak morajo vsak dan kuhati doma. Naj se tudi one en popoldan zabavajo v naši veseli družbi Cisti dobiček iz te prireditve gre v dobrodelne namene, za pomoč našemu trpečemu narodu v stari domovini, odnosno za otroško bolnišnico v Sloveniji. Torej če upoštevate te plemenite namene, boste gotovo prišli in napolnili dvorano. Po igri bo ples, za katerega bo godbo preskrbel Vadnalov orkester. Torej se vidimo ob priliki te naše prireditve! Frank Žagar, preds. podružnice št. 106 SANS. Vabilo na prireditev podr. 106 SANSa Cleveland, O. — že bo sko-i'o minulo leto dni, odkar sta bila med nami dr. Neubauer in Nada Kraigherjeva, člana Jugoslovanskega rdečega križa. Bili r.mo tedaj vsi veseli, ko smo imeli med nami dva človeka, ki s* a prišla iz naše rodne zemlje, prinesla pozdrave nove prerojene Jugoslavije. I Povedala sta nam o trpljenju in težavah naših lastnih bratov državami bili resnično prijateljski, ne pa navdahnjeni s sovraštvom; ki ga seje ameriški reakcionarni tisk in posamezne skupine tistih, ki nikoli niso gojili nobenih čutov za jugoslovanske narode in njihovo bodočnost. Jugoslavija je izšla iz druge svetovne vojne tako uničena, da bo preteklo več let, predno si bo opomogla. Iz pisem in poročil je razvidno, da se vlagajo vse moči v obnovo zemlje in v čim hitrejše izvojevanje ekonomske sa-mostalnosti, ki bi Jugoslavijo rešilo odvisnosti od UNR-RAe. To so dejanja, ki jih ni mogoče negirati. Ali ne bi torej predstavljalo dokaz prijateljstva in razumevanja, če bi se ji k temu cilju pomagalo, namesto da bi s? ravnalo po neumni in lažnjivi propagandi tistih, ki zelo dobro vodo, kaj so v Jugoslaviji izgubili, ko je narid premagal tiranijo preteklosti. in sestra v času vojne. Bili smo vsi zelo navdušeni in požrtvovalni, da se jim nudi čim večja pomoč. Kmalu zatem se je rodila misel za otroško bolnišnico v Sloveniji, ki naj jim bo dar ameriških Slovencev. Dosedaj se je zbrala že lepa vsota, vendar nismo še dosegli cilja in ako se le malo potrudimo, bo v kratkem vsota zbrana; Da se pa čim preje vse doseže, bo podružnica št. 106 SANS priredila v nedeljo 24. novembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. igro "Stari grehi". Vse vloge so v rokah veščih igralcev, kar bo napravilo igro zelo zanimivo, tako da bo zadovoljen vsak, kdor se bo vdeležil te prireditve. Po igri bo ples in prosta zabava. Igra Vadnalov orkester, kar vam jamči, da bo dobra godba. Torej na svidenje v nedeljo, 24. novembra v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. K dobri zabavi vas vabi Odbor. Janko N. Rogelj^ predsednik ABZ: Izrazito božično darilo Tudi Jankovich vabi na igro "Stari grehi" Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo se torej vidimo v Društvenem domu na Recher Ave. Še enkrat prosim odnosno pozivam vse na veliko udeležbo k tej pomembni igri "Stari grehi". že veste, da bo prireditev pod pokroviteljstvom SANSove podružaice št. 106. Podružnica ne dela za svojo blagajno, ampak gre čisti preostanek za otroško bolnišnico v Sloveniji. Prepričan sem, da se bomo dobro zabavali. Torej plesa željni, katere srbijo pete, ali podplati, pridite! Istotako ostali, ki se želite zabavati v veseli družbi pri mizah. V skupni fond za otroško bolnišnico moramo nabrati še 5 do 6 tisočakov, da bo kvota od 1505000 dolarjev dosežena. Lep pozdrav in na svidenje Anton Jankovich. Kratki opis življenja pok. Vinka Vidricha Cleveland, O. — Pred nekaj tedni smo čitali v "Enakopravnosti", da je umrl Vinko Vi-drich, v Chaput Hughes, Ontario, Canada, komaj 35 let star. Nismo pa vedeli odkod je doma, in kaj tam delal? Vinko je bil rojen v Dobrem-polju in se je naselil v Kanado po prvi svetovni vojni, kakor tucti veliko drugih naših rojakov iz stare domovine, ki jim je bil dostop v Združene države zabranjen. Pred devetimi leti je prišel v Zed. države v Cleveland, Ohio in se tukaj poročil z hčerjo Antona Drejčnika, ki sedaj stanuje na 960 E. 76. ulici. Ona je bilo rojena v Pitts-burghu, pozneje odpotovala v staro domovino z starši, potem se je vrnil oče, še pozneje pa hči iz Brežic ob Savi. Pokojnik in žena sta vzgojila dva otroka 8 in 6 let stara. Lastovala sta grocerijsko prodajalno in ker je bil Vinko dober trgovec, si je pridobil mnogo odjemalcev, med ondotnimi naseljenimi rojaki, kakor tudi domačini. Usoda je hotela drugače. Dobil je hud napad slepiča in po navodilu zdravnika je bil takoj poslan v bolnišnico, kjer je slepič počil in strupena tekočina se je razlila po drobovju, predno je zdravnik utegnil izvršiti operacijo. V tednu dni je zatisnil oči, in za vedno zaspal, ter zapustil (Tilado ženo in dva ne-doiasla otroka. Vsi tamkajšnji rojaki so se udeležili pogreba ter ga spremili k zadnjemu počitku, ker je bil v življenju jiko priljubljen med njimi. Naj mirno počiva v ameriško-kanadski zemlji, njegovi družini pa naše sožalje. Frank Burbič. Poštar je prinesel pismo. Ponudil mi je svinčnik, da naj se podpišem na mali poštni listek. Priporočeno pismo je bilo. Gledam ga; bilo je iz Los Angelesa, California. Odpošiljatelj: Jacob Cuznar. — Ne poznam ga. Kaj neki mi piše? Važna zadeva mora biti, ker je pismo priporočeno. Odprem ga in čitam vsebino: "Cenjeni sobrat in predsednik ABZ: "V prigibu Vam pošiljam denarno nakaznico za $200. To je moj božični dar za otroško bolnico v Sloveniji. "Z bratskimi pozdravi, "Jacob Cuznar, 1749 Kent St., Los Angeles 26, Calif." Ah, kako je to kratko pismo. Vsaka beseda je tako močno zapisana, vsaka tako izrazovito izrečena, in vse besede se izlivajo v tako človečanski namen, v časovno razdobje, ko celi svoje zadane'rane mlada Slovenija onkraj morja. Mesto Los Angeles je silno daleč od naše rodne zemlje—Slovenije. Pa čista in iskrena slovenska srca tam utripljajo prav tako kot v mladi in prerojeni, v močni in prekaljeni domovini. V mračnih in težkih dnevih je zapisal slovenski borec čuteče besede o svobodi: Mati Slovenija, tvoji smo sinovi, naše je življenje tvoje, ko pozoveš nas." sveta, dragocen spomin ga vo4 nazaj v mladostne dneve njegO" vega življenja. Domača vstaja pred njim v vsej svoj' svetosti: lepa in blaga, topla w vabljiva. Smo kos te zemlje, trgani od nje, zato tem bolj čutimo, če ta zemlja trpi. Koliko pisem sem dobil zadnjih pet let kot uradnik JPO,SS in SANSa, kot predsednik riške bratske zveze! Malo je bil" besed v teh pismih, toda tolik" več dolarjev za trpečo Sloven# Preko šest tisoč dolarjev je bil" v vseh teh pismih. Lepa katero so prostovoljno zaup^ meni. Hvala lepa vsem! Brat Jacob Cuznar je čla® Ameriške bratske zveze. PnP® ^ da številki 4 v Federal, Pa- ^ ; ber in zvest član je brat I ki potom Ameriške bratske |ze pošilja dvesto (200) dolarj®' otroško bolnišnico v Slo^®" božično i za 1 niji- I To je izrazovito j rilo. 1 Ali ni to blagovesten in i koljuben nasvet vsem dru^ j Slovencem in Slovenkam P° I ni Ameriki, da izročijo svoja ^ j žična darila bolehni in W mladini v Sloveniji. Kako na in vabljiva je ta prilika- ^ kaj bi ne bili bratu v Los lesu hvaležni za tako opomin: kaj lahko še vse I mo pred božičem! i Je pač tako, da smo okoli j žiča vsi radodarni. Cesto ne j limo, v kako dobre namene Tam v južni in topli Calif or-1 jemo. Tudi to bi morali na: ni ji odgovarja usmiljeno sloven-1 vati ter iskati še boljših sko arce: Mati Slovenija, strti so okovi, mi pripravljeni stojimo slednji čas." Kako so to povezana vsa prava in zvesta slovenska srca med seboj, ne ovira jih ne razdalja, ne čas in ne dolga odsotnost. Ko pride čas, pa naj človek stanuje onlfraj morja, na drugem koncu nov. A v letošnjem letu J® na]' bolj humanitarni namen otroško bolnico v Sloveniji Ne pozabite tega! Tebi, brat Jacob Cuznar, ^ lepa bratska zahvala v' onih, ki bodo z zadovoljs^^' in hvaležnostjo prejeli daro^^'^ katerimi bodo postavili P®, no in moderno otroško bolni"" Sloveniji. ,,1 (Ponatis iz "Nove ^ Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem (Nadaljevanje) Kdor je čloifekoljub. daruje 20 otroško bolnico v Sloveniji Takoj po razglasu nezavisne države Hrvatske je skušal Na*-tlačen dobiti, kot poroča obtoženemu Kreku, telefonsko zvezo z Zagrebom, a mu ni uspelo. Zato je Narodni odbor prevzel vso cb'ast v svoje roke. "Prva skrb mi je bila, kako bi dobil zvezo 7. nemško vojsko zaradi prekinitve sovražnosti." Z Zagrebom mi ni uspelo, pač pa so Nemci ".asndli Velenje in tja je poslal celjskega župana Voršiča in sre-•'kega poglavarja Zobca. Natlačen se je dogovoril za sestanek z nemškim generalom Lantzem. Ob petih popoldne so se pojavile prve italijanske čete pred bansko palačo v Ljubljani. Pred bansko palačo sta Nahtigal in bivši minister Pucelj sprejela italijanskega generala Romera. Se i»red prihodom italijanske ljubljanske province), nene prevzame oblast, kar ^ tudi zgodilo." Natlačen dalje: 0^ "Dne 25. aprila je pr^. lel Ljubljano italijanski min'®' it«" >;a zunanje zadeve grof banski palq^i se je sestal 2 Ants Pavelicem (hrvatskii"', glavnikom). Ob eni uri so i"" , vili iz banske palače, da bi V"", j dne grof Ciani želel govor',^, in me bodo telefo'^' menoj obvestili." Na sestanku je Natlačen Cianu o razkosanosti Slo^^ j,,! ta pa mu je priznal, da J® ^ podpisan sporazum o tem aprila na Dunaju in je izjavil: "Fuhrcr je tako odloči'-Dne 30. aprila jo imel čen prvi sestanek z Grazol'J' vojsko je imel Natlačen na ve- j takoj za tem pa se je N&t ^ liki petek sestanek s predstav- sestal z dr. Gusarjem, dr-niki ljubljanskih Nemcev. O tem šičem, dr. Ziilokarjeni svojem sestanku piše: "Vsi trije ( Nemci Tonies, Zc-gchko in Schley) so priznali, da je bilo postopanje slovenske civilne uprave v vsakem pogledu korektno. Zahvalili so se mi za zaščito in "mi ob*ljubili s svoje nt ran i vso pomoč. Razgovor je bil zelo prisrčen." Ob 8. so se sestali Natlačen, Ivan I%cclj in profesor Gosar, V Ljubljani je naKlednje dni izdal Narodni odbor nekaj splošnih naredb; 18. aprila pa je prišel k Natlačenu Emilio Grazioli (italijanski vojaški upravitelj --------, — ---------J,., Vrhuncem, ki sta zastopa gc nistra Puclja, v imenu ' ^0 stavili in odposlali so vda# pismo komisarju Grazioi'-'^^.f ^ "Gosi>od kraljevi UtjiihiuHijo smo o'jjavo, da po odloku vlade poHtanc nIuvcH''^^^^ . Ijc, zanedcno po italija"^^^"^ ; cite. ^OtiNGEST ORATOR . . . Mile. 'siTette Thomas, 19, is shown jPeaking at the meeting of the ^ench Republican women in Pa-^>s de la Mutualite, Paris. A }einber of the Independent So-'^list party, she is France'« youngest political orator. J}''NS NOBEL PRIZE . . . Prof. - erman J. Muller, 56, biologist of jj diversity of Indiana, who has jg?® announced as winner of the (j * Nobel prize for his revolu-onary research in medicine in ' field of genetics. In je odšel ter zaluščnil z vrati. Zdaj se je tega sramoval, roka mu je iz zadrege segla po klobuku. Ozrl se je po gori, ki se je na severovzhodu kot kopa risala na nebo. Za njo je državna meja .. . Segel je v žep, mrzlo jeklo ga je zazeblo. Posluhnil je. V dolgi vrsti dreves, ki so rasla v živem plotu, je šumel veter; donašal je suho listje iz gozda. Skozi mrzlo noč je bilo slišati bitje ure. Enajsta? Polnoč? Ni mogel vedeti, kako pozno je že. Preden je zadnjikrat udarilo, se je od gozda, ob katerem je vodila pot, razlegnilo hripavo petje. Glas je rasel, kakor da hoče do zvezd, a se je sredi pesmi pretrgal i n z ubitim zvokom umrl v noči. Peter se je zdrznil, kakor da ga je koščena roka zgrabila za vrat. Imel je občutek, da stoji sredi črne pustinje, iz katere ne najde izhoda in v kateri je še sam sebi tuj. Misel, ki ga je ! bila za hip popustila, ga je zno-|Va zagrnila kot temni valovi, a j on je plaval v njih kot v lepki, gnusni tekočini . . . Ozrl se je po svetlih oknih krčme in krenil po stranski stezi ob živem plotu. Hodil je naglo. Hripavo petje, ki se je zdaj pa zdaj dvignilo in se znova prelomilo, mu je kazalo pot. Nebo se je bilo' od vzhoda učistilo, prikazale so se blede zvezde. Na mesecu so ležali težki oblaki, se zagrinjali nad nizkimi grebeni zapadnih gora Zemlja je bila ogrnjena v medel svit, v katerem so se pošast no premikale sence grmovja in dreves. Med skalami in ledom je klokotal potočič. Peter je opoteka je se prestopil poledenelo brv, se bežno ozrl po samotni koči, preplezal leso sredi klanca . . . Pred njim se je prikazala senca. Podjemač! Stopal je široko, bil s palico ob kamenje in se z roko oprijemal strme zmrzle grive. Trudil se je, da bi znova zapel, a mu je glas zamrl že v prsih. Le zdaj pa zdaj se mu je izvila trda, nerazločna kletev. Temna, zibajoča se postava je Petra navdala z novo odločnostjo. Kaj hoče temu človeku? Z roko je segel v žep, a jo je umaknil, kakor da ga je speklo. Obšlo ga je nejasno sramova^ nje, oklevaje je za hip postal, a nato se je še bolj divje pognal dalje. Bilo mu je, kakor da mu tenja, ki se ziblje pred njim, poganja vso kri v možgane. Bil je v trenutku streznjen. Rahla omama, ki je ostala, ga je delala le še bolj odločenega in zagrizenega. Ves čas ni odmaknil oči od Podmejača, sledil mu je kot zver svoji žrtvi. Steza je bila na tistem mestu najožja. Podmejač je henadoma stopil pod pot, v sadovnjak, ki se je raztezal na levici, se naglo in molče motal med drevjem in obstal pred tujo hišo. Bilo je vse mirno, v oknih ni bilo luči! Ozrl se je in posluhnil, kakor da se mu dozdeva, da mu nekdo sledi. Peter se je bil stisnil k nekemu drevesu. Nikjer glasu. Pijariček qe je vrpil na pot hode prisluškoval in zadrževal sapo, zdaj pa zdaj je napol okre nil glavo. Strah mu je uravnal hojo, noga se mu je le tu pa tam zapletla. Peter je stopal skoraj po prstih. Občutil je rahlo neodločnost, vendar bi se za nič na svetu ne bil okrenil ali zaostal. Na samoti proti Podmeji je pospešil korake. Vseokrog se je raztezal gozd. Visoka drevesa so molela veje kot izsušene, ne-številne roke v nebo. Iz dna go- zda, ki.se je vlekel globoko v grapo, so se belile skale in je velo nekaj strahotnega. Od trenutka do trenutka se je prebujalo ječanje in znova umiralo v nerazločnem šumu. Daleč okrog ni bilo kake hiše ne ljudi. Če bi kdo zavpil, bi ga ijihče ne slišal zazen dreves, ki so v noči rogajoče, zamolklo v stoterem odmevu oponašale vsak glas. Podmejač je razločno zaslišal hojo za seboj. Podvizal se je, a se ni upal ozreti; s palico je še bolj divje udrihal po kamenju. Slednjič se je spotaknil ob korenino, le s težavo se je vzdržal na nogah. Ta spodtikljaj ga je razburil, navdal z grozo. Okrenil se je in zagledal ten jo, ki je ni spoznal. Ves se je zlecnil, tako se je prestrašil. Premeril je Petru palico, a ga ni udaril, le hripavo se mu je izvilo iz grla: "Hudič, kdo pa si?" Peter je obstal na robu steze in se oglasil. "Saj se mi je zdelo", je hrop-nil Podmejač. "Zakaj pa me strašiš?" Zdelo se mu je? Peter je držal roko v žepu, a ni mogel spregovoriti. "Kaj mi hočeš?" je zakričal pijanec; zaradi jeze je bilo vse pogorelo v njem. Petrov molk se mu je zdel grozeč in ga je delal neumnega. V krčmi, pred ljudmi,, se ga ni bal, a zdaj je koprnel pred njim. "Povej, kaj mi hočeš, ali pa pojdi po svoji poti!" "Zdaj ti še nočem povedati", je rekel Peter trdo. "Ne bom delal ovinkov: to bi rad vedel, če si me res ti ovadil." Nekaj trenutkov ni bilo slišati drugega kot šum vetra. "Sam hudič! Že v krčmi si pred vsemi ljudmi cikal na to, ah misliš, da nisem razumel? Opil si se, ali pa si znorel. Zlo-dej, kako pa si prišel na to? Kdo je iztegnil jezik? Tožit te oojdem!" Podmejaču je zmanjkalo sape. V grlu mu je hroplo, kakor da hoče zakašljati, a ne more. Zamahnil je s pokvečano desnico; levica, v katei;i je držal palico, se mu je tresla, oči je obupno upiral v Petra. "Pojdi me tožit, ako boš utegnil", je rekel Peter grozeče. "Jutri me ne bo več v vasi . Podmejač se je na te besede prihulil kot pod udarcem. Toda v hipu je planil, kakor da se hoče odtrgati od zemlje in sfr-leti. "Kaj pa misliš?" je pognal iz sebe med kašljem. "Kdo pa ti je to natvezil? Četudi me ljudje ne poštejejo, kaj takega pa vendar ne!" "Tistega dne si bil edini pri meni." "Pri tebi?" je mož zastokal in obmolknil; zbiral je misli. "Strešnica, pri tebi! Ce bi te mislil ova jati, bi se ti ne bil šel nastavljat. A? Kaj nisem vedel kljub temu, kje si in kaj delaš? Vsi smo vedeli, vsi . . . " Peter je stal nepremičen kot trs. Kar je Podmejač govoril, je bila resnica. Vsi so vedeli. Tudi drugi so žgali, a jih nihče ni izdal. Cemu naj bi bil to storil prav Podmejač? In čemu naj bi izdal prav njega? Temelj sumnje se mu je posipal ... Pa kdo, kdo? Nekdo, ki ga je hotel uničiti. A kdo? Podmejač je čutil Petrov poraz, vračal se mu je pogum. Užaljenost in jeza sta bruhali iz njega. Silil je v molčečega, mu očital in grozil. Ko je opazil Petrovo nervozno kretnjo, ae je znova zbal. "Jezi te, to že razumem. Tudi mene bi ihtalo ... Pa zakaj naj bi bil prav jaz iztegnil jezik? Saj je še kdo drug, ki bi imel dobiček od tega." Peter je poskočil. "Kdo?" "Včasih bi bilo bolje, da bi človeku sedel na jezik", se je Podmejač zvijal in ni ho(el z besedo na dan. Peter pa je bil ves hkrati v ognju, napravil je grozečo kretnjo. (Dalje "prihodnjič) SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM (Nadaljevanje z 2. strani) de gospodu Mussoliniju pa naše globoko spoštovanje" itd. Nadalje popisuje Natlačen v svojem poročilu pobegli jugoslo-venski vladi potovanje k Mussoliniju in papežu. Špijon in škofov kurir z Vatikanom salezijanec Blatnik je sporočil škofovo kritiko, da je teror italijanskih okupatorjev preslab Sodišče je za tem pregledovalo razne slike, poročila in akte, ki so bili dokaz najvemejšega sodelovanja z okupatorjem. Dne 6. maja 1941 je bila objavljena v italijanskem in slovenskem jeziku spomenica, ki jo je škof Rozman poslal Mussoliniju: "Duce! Z velikim veseljem smo zvedeli, da je slovensko ozemlje zasedeno po italijanski vojski vključeno v italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije tega ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride na Vaše delo, nad vse veliki italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem rimskega imperija lahko živelo in se razvijalo." Nadalje je bilo na sodišču raz-odeto, da je škofijski ordinari-jat poslal podobno izjavo vdanosti dne 26. avgusta 1941, in tekst obeh izjav je približno enak. I v y Isce se opremljeno sobo za poštenega starejšega moškega. Najraje pri odrasli mirni družini v st. clairski ali collinwoodski naselbini. Naslov se naj pusti v uradu ' 'Enako^fravnosti." Stanovanje se odda ženski srednjih let, pri vdovi. Lahko si kuha in pere. Vse udobnosti. Vpraša se na 15908 Corsica Ave., KE 4343. Hiša naprodaj na 18201 Windward; 6 sob za eno družino, sedaj prazna. Se proda ali zamenja za majhno dvo-družinsko hišo. Pokličite lastnika po 4. uri popoldne IV 3465. Splošni pomagač pri izdelovanju lahkih kabinetov iz kovine, zabojev, vrat, itd. Pomagač bo skupaj spravil, brusil, izravnaval dele in pomagal pri raznih strojih. Starost je ne-važna. Vas izučimo. THE J. CLYTEL MFG. CO. 3603 E. 82nd St. blizu Union Ave. PLES IN ZABAVA VSAK PETEK IN SOBOTO PRIČENŠI V PETEK. 22. novembra nottingham tavern 18526 ST. CLAIR AVE. KE 9857 Za pies bo igral fin Mickfey Ryance orkester Za prijetno družbo in dobro zabavo, obiščite nas škof Rozman ni nikoli zanikal te izjave ali protestiral, da bi bilo besedilo potvorjeno, ter je kmalu zatem bral zahvalno mašo ob aneksi ji Slovenije. "Ljubljanski škofijski list," izdajatelj Škofijski ordinanjat—Ignacij Lenček, v svoji številki 4-6, 31. julija 1941 prinaša sledečo objavo škofa Rozmana: "Pomembni zgodovinski dogodki," v katerem pravi, da je ljubljanska škofija doživela več sprememb, odkar je izšla zadnja številka Škofijskega lista kot prej v vsem stoletju. Rožman nato na vse pretege hvali italijanske okupatprje in zfiovg. poje vso hvalo kralju in duceju. Stični pozdrav je poslal tudi hrvatskemu poglavniku Paveliču po* konzulu profesorju Salijiu Ba-Ijiču, ki je pisal: "Prostajna posjeta! Povodom premeštenja u Prag, konzul po-čeo je praviti opraštajne posje-te u Ljubljani. Znač^jne so riječi, koje su pale kod oproštajne posjete kod generala Rupnika, ravnatelja redarstva dr. Hacina ter kneza biskupa dr. Rožmana. Naročito je knez biskup dr. Rozman uputio blagoslov poglavniku i hrvatskoj državi." "Jutro" je 5. oktobra 1941 prineslo med noticami o "Visokih odlikovanjih" tudi tole: "Njegovo Veličanstvo kralj in cesar je na ducejev predlog iz lastnega suverenega nagiba od- likoval ekselenco msgr. Oregori-ja Rožmana, ljubljanskega škofa, s komturskim odlikovanjem reda italijanske krone." Dne 12. decembra 1942 je škof Rožman pisal italijanskemu generalu Mariu Robottiju, ki se je po ofenzivi proti partizanom v Kočevskem Rogu vračal v Ita-jo, naslednje: * "Ekselenca! Ob tej priliki se Vam, ekselenca, prisrčno zahvaljujem za Vašo veliko dobrohotnost. Ob Vašem odhodu iz Ljubljane želim V^ši ekselenci božji blagoslov za Vaše delovanje na novem položaju, da bi bilo za vse koristno in da bi Vaši ekselenci prineslo osebno srečo in čast." V roški ofenzivi so Italijani na stotine Slovencev umorili, požgali številne vasi, razdejali partizanske bolnišnice v gpzdovih, bolnike in ranjence pa postrelili. Ali se je škof zahvaljeval italijanskemu generalu za to "dobrohotnost" in mu želel "obilen blagoslov na novem položaju?" Tožilec je predlagal dokument za dokumentom o ovaduškem delu nekaterih slovenskih duhovnikov. Bili so to originalni dokumenti, katere je deloma iz italijanskega jezika prevajal tolmač, deloma jih je pa iz originalnih prevodov bral predsednik sodišča. Iz teh dokumentov je bilo razvidno, da je salezijanec Blatnik vohunil za pristaši osvobodilne fronte in partizanov in jih ova-jal Italijanom. Poudarjeno je bilo, da je bil Blatnik kurir škofa Rožmana med koncentracij- m The EMBASSY Bar 300 W. Center St., Anaheim, Calif. v SREDIŠČU ORANŽNE DEŽELE 28 milj od Los Angeles na Rov^ie 101 * * * Cocktails - pivo - žganje Izvrstna hrana ♦ • • PRIJAZNO SE PRIPOROČAMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM TER OBISKOVALCEM V CALIFORNIJI, ZA OBISK Lastnika: Sitter in Chas. Lusin bivša CleVelandčana ZAVABOVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 m SLOVENSKA KUHARICA NOVA KNJIGA S KUHINJSKIMI RECEPTL sestavljena po Ivanki Zakrajšek v New Yorku JE NAPRODAJ V URADU "ENAKOPRAVNOSTI" CENA KNJIGI $5 3E m ' ' skimi taborišči in njegov kurir 2 Vatikanom. Iz poročila divizije Granati-eri di Sardegna od 15. julija 1942 poroča tajnik F. Rabaiotti: "Po njihovih podatkih se nahaja v R,akitni neki mlad župnik po imenu Kunstelj, ki je prav tako lojalen, a je zelo boječ in bo.prav tako dajal informacije, če je gotov, da ga (partizani) ne odkrijejo." (Nadaljevanje sledi) Preskrbite potrebno nego slovenski mladini v Sloveniji! Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! V uradu "Enakopravnosti" lahko oddaste vaš delež! Ngprodaj je duplex hiša, s 5 in 6 sobami; velika lota; vse moderno, for-nez in hrastovi podi; lesena obi-ta hiša. Na 1254 in 1252 E. 60 St. Cena zmerna. Poizve se na 1254 E. 60 St. ali pokličite EN 0352. Dve odrasli osebi, srednjih let, brez otrok, želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami med E. 55 in 76 St. ali pa v collinwoodski naselbini. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Pomivalke posode dobijo dobro delo polni ali delni č#,s. Tovarniška kafeterija. Plača do ure. Dobi tudi obede in uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther. HARMONIKE vseh vrst slovenske in nemške ter kromatične ali klavirske izdelujem in popravljam po zmernih cenah. Vse delo je jamčeno. Se priporočam ANTON BOHTE R. D. 2, Clymer, Pa. Dr. L E. Levy OPTOMETRIST 7917 St. Clair Ave. Tel.: EX 1244 PREGLEDA IN UMERI OČALA KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju, za avtomobile, šipe itd., se lahko in zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave.—IV. 1874 Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESl-JIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1934 AUGUST KOLLANDER v Slov. Nar. Domu, 6419 St. Clair Ave. POŠILJA DENAR v Jugoslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošilja-tev je jamčena; PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj. • Pri Kollanderju boste vedno dobro postreženi. STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 21; novembra, 19^^ • NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Sam Says PonatU iz "Sloven*kega poročevalca" GOSPODARSKI PODJETJI REPUBLIŠKEGA POMENA Uradni list Ljudske republike Slovenije št. 66 z dne 28. septembra objavlja ukaz prezi-dija Slovenskega narodnega osvobodilnega sveta, po katerem se na predlog vlade Ljudske republike Slovenije v smi-skih podjetij republiškega pomena razglašata za podjetji takega pomena tudi državna založba Slovenije v Ljubljani in državni prodajni zavod za umetno obrt v Ljubljani. MLADINSKE VOLITVE NA JESENICAH S harmoniko so prispeli na volišče v Titov dom. Že teden dni so lepaki naznanjali, da bodo 20. septembra prve mladinske volitve za sekretariat mestnega aktiva Jesenice. Na volilni konferenci sta govorila Roman Stana in Janko Burnik, sekretar okraja. Prečitali so spisek mladine in kandidatno listo, nato pa je mladina volila. Ko je volilna komisija seštevala glasove, so sklenili, da morajo volitve biti prelomnica v njih dosedanjem delu. Izid volitev so navdušeno pozdravili. Izvoljen je bil ponovnp Roman Stana za predsednika mestnega odbora LMS. Z enominutnim molkom so počastili spomin padlih in zaključili prve mladinske volitve. DAR ZA PARTIZANSKE SIROTE Ob obisku v Kranju so postojnske žene zbrale 1,060 lir in 2,230 din, ki so jih darovale partizanskim sirotam, nastanjenim v Mladinskem domu v Kra- ZANIMIVA ROKOBORBA nju. Obiskale so tudi Bled, kjer so pozdravile bratsko albansko delovno brigado, ki po dvomesečnem delu uživa oddih na Bledu. * PRVA POŠILJKA V INOZEMSTVO Iz tovarne "Sikla" v Št. Petru na Krasu je bilo koncem septembra poslano v inozemstvo deset vagonov lesenih plošč raznih debelosti in vrst, ki bodo služile za izdelavo ladijskega pohištva in za tapeciran je sten v kabinah. To je prva večja pošiljka odkar delavci sami vodijo tovarno. * ŠOLA NA KALU PRI ŠT. PETRU NA KRASU Dne 16. septembra so vašča-ni Kala slavnostno odprli osnovno šolo. Na proslavi je šolski upravitelj Veber dejal, da šola ni samo učilnica, ampak tudi vzgajališče, kjer se kujejo zna-i čaji dobrih in zavednih državljanov. Sledile so recitacije in pevske točke. Sklenili so tudi sodelovati v novem tekmovanju za priključitev k FLRJ. Razglašen je bil že načrt, ki so ga izdale množične organizacije. Nekateri so se takoj udeležili prostovoljnega dela in opravili 25 ur. Najbolj so se izkazale žene. Nocoj se vrši v Areni ena izmed najbolj zanimivih rokoborb v sezoni, ko se bo bivši svetovni čampion Primo Camera spoprijel z Jules Strongbow, ki je v nedavni seriji tekem premagal svoje nasprotnike. Nocojšnji spopad med njima ne bo trajal nad uro in pol in oni, ki dvakrat pade, izgubi. Camera tehta 266 funtov, dočim ima Strongbow 310 funtov, torej bosta imela kaj premetavati. Poleg tega spopada, ki bo glavni na vsporedu, se bodo spoprijeli Don Evans, ogrski čampion, in Bobby Managoff iz Chica-ge; Rudy Dušek in Max Krau-ser in švedski Angel in Holm-back. Jack Sharkey bo referiral nocojšnjo rokoborbo. PROSVETNO DELO V JAVORJU PRI LITIJI Mnogo truda so domačini vložili v obnovo porušenih hiš. Pri vsem tem pa je z e lo delavna igralska družina. V preteklih sedmih mesecih so imeli kar 17 prireditev. Priznavajo, da so bile prve prireditve bolj skromne in bi bilo treba mnogokaj popraviti, toda danes se že kaže napredek in bolj dovršeno delo. Iger sicer niso izvajali tako popolno, kakor bi bilo to pričakovati od kakega večjega odra, kajti v Javorju pri Litiji so tež-koče, ki jih drugod morda ni toliko. Domači igralci delajo ves dan na polju in drugod ter pridejo zvečer utrujeni k vajam. Zberejo se enkrat ali dvakrat na. teden ob 8. uri zvečer. Igralci pridejo tudi po uro in več daleč. Režiser jim razdeli vloge. Ker pa nimajo tipkanih in razmnoženih vlog, potuje knjiga iz rok v roke toliko časa, da • si vsak sam prepiše svojo vlogo s peresom. O btem je treba vedeti, da njih trde roke bol s težavo pišejo. Ko so vse vloge prepisane, pride na vrsto bralna vaja. Tu so spet težkoče, ker ne znajo vsi gladko čitati. Besedo za besedo je treba postaviti na pravo mesto. Tako potrebujejo več tednov, da pridejo do igranja. Vloge je treba namreč znati na pamet. Kako se tega naučijo? To vprašanje najbolje razloži igralec Emest, ki pravi: "Iz kamnoloma vozim pesek na cesto. Ko se vračam s praznim vozom, vzamem v roke svojo vlogo in se učim in izgovarjam stavek za stavkom. Počasi mi gre, ampak naučim se pa le." Zdaj so z vajami že tako daleč, da se že pripravljajo na predstavo. Potrebno je, da si preskrbijo še rekvizite in kulise. Kulise jim dela in riše na papir učitelj, rekvizite pa na- V NAŠEM GLEDALIŠČU boste vedno videli fine slike, in videli boste tudi, da tudi boljši sloji posečajo naše gledališče. I RKO Keith's E. 105th St. Theatre I_E. 105th ST. IN EUCLID AVENUE._ Mi imamo najbolj krasno izbere ZAVES, PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE Iiplačalo se vam bo napraviti vaše nakupe sta božična darila pri na:. Poizvejte kako lahko dobite pri na« Nylon aogavice breiplačno. Parkwood Home Furnishings 7110 St. Clair Ave. ENdicott 0511 Jennie Hrovat What a turkey, mom! So you want your Uncle Sam to slice oft a thick chunk of white meat for you, son. What a Thanksgiving feast! So you want the Wishing-bone, Mary! Lots of folks will be making a silent wish on this great holiday. I'd like to make an open wish. 1 wish for all my nieces and nephews, young and old, long life, health, happiness and good fortune. You can help make my wish come true by building a strong financial foundation of U. S. Savings Bonds for your home and every home. Buy your extra Savings Bond now! U. S. Treasury Department berejo po hišah. Končno je oder pripravljen in d^n vprizoritve je tukaj. Dva meseca in še več težkega dela in prizadevanja je plačan ta dan. Po vsej bližnji okolici vise lepaki, ki vabijo v Javorje k igri. Domača šolska soba se hitro napolni in igra se prične. In glej, vse gre v najlepšem redu, vsakdo se trudi, da bi svojo vlogo čimbolje odigral. Po končani igri je obračun. Štejejo enkrat, dvakrat, da se ne bi zmotili. Naštejejo 200 do 400 din. Res je malo, ampak v hribih so zadovoljni, da dobijo le toliko, da si morejo nabaviti najnujnejše stvari za nadaljno delo. In nazadnje, kljub temu, da nimajo pravih dohodkov, so začeli razmišljati, kako bi zgradili svoj dom. To je njih velika želja in vsi so prepričani, da jo bodo kljub vsem težkočam kmalu uresničili. * NOV DOKUMENTAREN FILM "JUGOSLAVIJA" Dne 28. septembra je bila v kinu "Matica" v Ljubljani premiera novega sovjetskega filma "Jugoslavija". Film vrtijo v Sovjetski zvezi že več mesecev Vaš star šivalni stroj prenaredimo v električnega MODERNEZIRAMO 34.95 Potrebuje popravila? Vsa popravila jamčena za leto dni. Ali se ga hočete iznebiti? Mi ga kupimo—Plačamo vam najvišjo ceno. A. POTOKAR APPLIANCE STUDIO 1027 E. 185 St., IV 1747 POZOR! Ker krožijo v naselbini razne vesti glede pošiljanja paketov v staro domovino, vam podajamo nekaj pojasnil. Naša tvrdka želi posebno na-glasiti, da še vedno pošilja pakete od 11 do 44 funtov. Torej, če želite poslati pomoč vašim sorodnikom v domovino, obrnite se do zanesljive tvrdke Mihaljevich Bros. Co. ' Naša tvrdka je poslala že nad 8,000 paketov in se ni še nobeden zgubil. Vsi so bili prejeti po pr&vih naslovnikih. Z ozirom na pošiljanje dolarjev, želimo omeniti, da Narodna banka v Ljubljani, Zagrebu, Bel-gradu, Sušaku in Splitu, izplačuje naše denarne nakaznice (Money Order) direktno in takoj. Mi pošiljamo denar direktno na naslovnika, kateri ga dobi v desetih ali dvajsetih dneh. Za nadaljna pojasnila se obrnite takoj na Mihaljevich Bros. Co. 6424 ST. CLAIR AVE. in je dosegel povsod izredno velik uspeh. Film je sinhroniziran v 22 jezikih, ki jih govore v Sovjetski zvezi, tako da vsi sovjetski narodi lahko v svojem jeziku spremljajo film. V Jugoslaviji so sinhronizirali film v slovenskem, hrvatskem, srbskem makedonskem in italijanskem jeziku. Film "Jugoslavija" je zgodovinski in prikazuje štiriletno borbo jugoslovanskih narodov za njihovo svobodo in neodvisnost. Režiral ga je polkovnik Leonid Varlamov, laureat dveh stalinskih nagrad, besedilo pa je napisal priznani sovjetski pisatelj Ilja Ehrenburg, ki je tudi nagrajen s stalinsko nagrado. Film "Jugoslavija" ni navadna suha kronika dogodkov, ampak g^ napolnjuje duh okolja, ki je v njem film' nastal. Vsi prizori so verna in resnična podoba življenja jugoslovanskega ljudstva, so stvar bratstva, borbenosti in domovinske ljubezni. Poleg prizorov, ki so jih posneli sovjetski in jugoslovanski operatorji, vsebuje film tudi nemške in ustaške filmske posnetke. Prve slike kažejo predvojno Jugoslavijo in mirno življenje njenih ljudi. Mir zrušijo nemške tolpe, ki z bombniki ne-; nadoma napadejo jugoslovansko prestolnico. Stara kraljevska vojska razpade, Jugoslavijo si razdele fašistični mogotci. Domači izdajalci pomagajo tujcu pri uničevanju dežele in ljudstva. Goebbels že javlja svetu, da je "vojna na Balkanu končana", toda tedaj vzplamti druga vojna — sveta domovinska vojna. Po vsej Jugoslaviji odhaja ljudstvo v gozdove. Posamezne skupine pogumnih borcev se združijo podi vodstvom Josipa Broza - Tita v partizansko vojsko. Ne z ognjem, ne z me- ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93%ic na uro Cas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R. Co. E. 9th & Broadway ŽENSKE ZA ZAVIJANJE PAKETOV Polni čas ali 5 ur dnevno Tedenska plača Zglasite se na Employment Office 8. nadstropje THE HALLE BROS. CO. -POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijetnem ozračju. Morate biti vešči angleščine. Samo čedne, snažne in vešče žene v starosti 20 do 35 let se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur dela. Dobi se obede in uniforme. čem ne more sovražnik uničiti junaških partizanov. Nečloveško je njihovo trpljenje in beda, toda klic "smrt fašizmu — svoboda narodu", jih vodi od zmage d o zmage. Prihod zmagovite Rdeče armade jim da novih vzpodbud. Jugoslavija je svobodna. Osvobojeno ljudstvo proslavlja zmagovalce. Film "Jugoslavija" je eden izmed najboljših sovjetskih dokumentarnih filmov in so ga predlagali za Stalinovo nagrado. Zaradi dragocene vsebine in tehnične dovršenosti je nedvomno umetnina, ki naj je nihče ne zamudi. V kratkem se pričakuje kazanje tega filma tudi v Ameriki, katerega bomo šli gotovo pogledati. Vesti iz življenja ameriških Slovenct*v Windsor Heights, W. Va. — Frank Koleno je v kratkem postal dvakrat stari oče. Dne 11. novembra so se rojenice ustavile pri družini sina Martina in pustile pn'orojencka, v začetku avgusta pa pri družini sina Antona, kjer so pustile prvorojen-ko. — Dne 16. novembra se je poročila Dorothy Ujčič z John Stucinom. Pueblo,, Colo. — V bolnišnici v Denverju je umrl Ant. Skull, po poklicu farmar in pokopan Christmas Seals ... Your Prcfection Against Tubercubds no, tri sinove in hčer, v stareO kraju pa sestro. V Ameriki P bil 40 let in zapušča nekaj sorodnikov v La Sallu in Chica-gu. Detroit. — Dne 7. novembri je naglo umrl za srčno hibo George Stimac, star 61 let, dO' ma iz Seniduka (ali Senilukali Jugoslavija. Dne 6. novembr^ je še delal, zvečer, ko je se spat, se je slabo počutil, zjuW pa je bil mrtev. Zapušča zc""' 4 sinove, hčer in dve sestri. Sm Frank je umrl pred 6 meseci v Chicagu. v Pueblu. Tukaj zapušča ženo, štiri otroke in dve sestri, Uršulo Jenko in Mary Stravia ter brata Franka, v Clevelandu sestro Rose Susa, na Elyju, Minn, sestro Angelo Krizman, v Denverju brata Josepha in Louisa, v Jugoslaviji pa brata Rudolfa. — Pri padcu po stopnicah si je zlomila nogo Frances Hočevar. T— Pri delu se je opekla na roki Helen Pechnik in je morala radi prisada v bolnišnico. — V bolnišnici se nahaja Frances Boltezar. Kansas City, Kans. — Dne 5. novembra je umrl Martin Gričar, star 70 let, doma iz Čateža ob Savi. Tukaj zapušča že- ZA ČITALNICO SND Ob priliki 40-letnice Slove"' I ske narodne čitalnice se je j dalo programne knjižice ^ I oglasi in voščili naših trgovce^ obrtnikov in posameznikov. temi sta tudi bila Joe's Cafe % 5379 St. Clair Ave., kjer va® postrežejo s žganjem, vinom 'J pivom in igra dobra godba vsf petek, soboto in nedeljo, Johnnie's Cafe iz 1123 Norvvo"" Rd., kjer so gosti postrežen' f svežim pivom in dobrim vino#' Prvo gostilno lastuje Joseph Su šteršič, drugo pa John Kras^ vec. Po neljubi pomoti pa se f. ta dva oglasa izpustilo iz P'^"' gramne knjižice. Odbor se ji'®^ iskreno zahvaljuje in jii roča občinstvu v naklonjenost' Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Soba 901 ^ 700 Prospect Ave. THE M AY CO'S -4 v{ ^ Ji ^ - Ml dajemo in izmenjavamo Eagle znamke Izredno fine vrednosti m izvrstne v merah za dekleta m zene! To so neprekosljive sti—zimske suknje kakovosti, tople in po vadno nizkih cenah-., ' terfield in "boxy" stili gatih, solidnih barvalv^j^jj leg teh imamo tudi " drugih stilov na izbero- p re 10 do 18 in 38 do dekleta in žene. Stil A. Z kratkimi okral' CiV^ širokimi ramami-^ rdeče ali zelene D* Mere 10 do 18 Boxy" Chesterf'®g,. Stil B. stil z velveteen nikom. Modre, -igrali zelene barve-ske mere 38 do 41 C. špicasti okral, jji suknji "boxy boy la, z žepi. Sive, \igfe ali zelene barve 10 do 18. \