občinski__ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 22. 1.1986, LETO XXV, ŠTEVILKA 1 ■HMUBBHHB Proslava ob 22. decembru, dnevu JLA, je izredno uspela. Prireditev, ki jo je pripravila Občinska konfe-ica ZRVS Domžale je v poetičnem spletu poezije in pesmi pokazala na zlitost JLA na em in ljudstva renca. na drugi strani. Izredno lepo predstavitev kulturnega programa so pripravili na OS Josip Broz Tito, pevske točke pa je pripravila tovarišica Metka Pichlen Slavnostni govornik na proslavi je bil predsednik OK ZKS Domžale Lado Škrjanec. Tudi letos so se z izborom instrumentalnih in vokalnih melodij ob novem letu predstavili tilharmo-niki simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik pod vodstvom prof. Tomaža Habeta. Posnetek je z nastopa v Mengšu. Volitve -— naša pravica in dolžnost (pred nami so kandidacijski postopki), volili bomo 13. oziroma 16. marca 1986) Same volitve, kakor tudi priprave nanje so zahtevno vsebinsko, družbenopolitično in za nekatere tudi strokovno delo, ki ga moramo kakovostno opraviti v času, ki je pred nami. Pred nami pa je tudi dogovorjeni cilj: doslednejše uresničevanje ustavnih določil in vseh dokumentov o kadrovski politiki. Če hočemo doseči ta cilj, moramo v vseh okoljih zagotoviti demokratične postopke za izvolitev novih delegatov in nosilcev najodgovornejših funkcij, v katerih ima SZDL skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami še kako pomembno vlogo. To pa bo lahko opravljala le, če bo postala boljša, demokratičnejša, če se bo še bolj odpirala vsem ljudem, ki želijo s svojim delom, znanjem, strokovnostjo in samoupravno zavestjo soustvarjati nadaljnji razvoj. PREDKANDIDACUSKI POSTOPKI Predkandidacijski postopki se zaključujejo s skupno sejo Občinske konference SZDL in Občinskega sveta ZSS, katerih skupne sklepe objavljamo posebej ter s sejami predsedstev K K SZDL oz. Izvršnih odborov sindikata. Ocenjujemo, da je bil prvi del aktivnosti t. j. evidentiranje možnih kandidatov tako za delegate kakor za nosilce najodgovornejših funkcij dobro opravlien tako glede števila kot glede kvalitete evidentiranih kandidatov. Tako sta ocenila tudi OK SZDL in OS ZSS, v teh dneh pa potekajo že omenjene seje Izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata in predsedstev K K SZDL, kjer opravljajo zlasti naslednje naloge: — obravnavajo in sprejmejo sklep o sklicu in oblikovanju temeljne kandidacijske konference, ter oblikujejo predlog poslovnika — iz vrst evidentiranih oblikujejo predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščino druž- benopolitične skupnosti, kakor tudi za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, — posredujejo predlog možnih kandidatov skupaj s pregledom vseh evidentiranih v obravnavo in dopolnitev ustreznim oblikam dela tako v KS kot v TOZD in drugod, — obravnavajo evidentirane možne kandidate iz TOZD oz. KS za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občini, republiki in federaciji. V primeru, da se bodo temeljna okolja odločala za skupne delegacije, na teh sejah oblikujejo tudi predlog za skupno temeljno kandidacijsko konferenco za določitev liste za skupno delegacijo za SIS. TEMELJNE KANDIDACIJSKE KONFERENCE (zaključene do 10. 2. 1986) Na sejah temeljnih kandidacijskih konferenc se obravnava oz. sprejme: — poslovnik o delu TKK, — poročilo o poteku politične aktivnosti v pripravah na volitve, ■— predlog kandidatne liste za člane delegacij za vse skupščine, — predlog kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine občine, — predlog možnih kandidatov za vodilne in druge funkcije v skupščini občine in skupščinah občinskih SIS (sprejema se z glasovanjem), — predlog kandidatov za nosilce vodilnih in drugih funkcij v SR Sloveniji, predlog možnih kandidatov za zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ ter zvezni zbor SFRJ, za družbenopolitični zbor SRS ter predsednika in člane predsedstva SRS, — določi delegata za prvo sejo občinske kandidacijske konference, — o svojih odločitvah in pobudah obvesti vse delovne ljudi in občane. KDO SESTAVLJA TEMELJNO KANDIDACIJSKO KONFERENCO 1. V manjših krajevnih skupnostih oz. TOZD vsi delovni ljudje in občani, delavski svet oz. svet krajevne skupnosti in vodstva družbenopolitičnih organizacij ter izvršni odbor sindikata oz. predsedstvo K K SZDL, ki imata posebne naloge kot sklicatelja oz. predlagatelja. 2. V TOZD oz. delovni skupnosti, ki ima manj kot 30 delavcev in delovnih ljudi sestavljajo TKK vsi delavci in delovni ljudje, IO OO ZS ima tudi pomembno vlogo kot skli-cateljin predlagatelj. 3. V večji TOZD oz. delovni skupnosti sestavljajo TKK delegati zborov delavcev oz. delegati samoupravnih ali sindikalnih skupin, delavski svet, vodstva družbenopolitičnih organizacij, IO OOS ima tudi pri tem posebne naloge kot sklicatelj in predlagatelj. (Nadaljevanje na 2. strani) m illll lili lil lil lili 11111 §§ !yK,I Juti ■:Jil/:: J1 lil IMA SSS 1 Pl 11 i ril i i ji lili lili i lil 1! II Jlll 113 1 1 yy;M: IJI :SSS:|:S8' jllil iliiilllP' (ob javni razpravi o KRITIČNI ANALIZI POLITIČNEGA SISTEMA SOCIALISTIČNEGA SAMOUPRAVLJANJA) Kritična analiza političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki jo je pripravil zvezni družbeni svet za vprašanja družbene ureditve, je namenjena nadaljnjemu razvoju in nenehnemu izpopolnjevanju delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kakor tudi odločnemu odpravljanju njegovih slabosti in pomanjkljivosti. To je bilo tudi osnovno vodilo pripravi j alcev analize, ki so ob tem razrešili tudi temeljno dilemo: ali uveljaviti pol itični sistem tak kot je, v praksi, ali pa ga je potrebno korenito spremeniti. Ugotovili so, da bi ravnal i narobe, če bi pričakovali, da se nam bo drugače zapisan sistem uresničeval sam po sebi, kakor tudi ne bi bilo prav, da ne bi podčrtali nekaterih stvari, ža katere je praksa pokazala, da jih je potrebno nujno spremeniti. Zato kritična naliza ni le ocena stanja, temveč je v njej tudi vrsta predlogov za nekatere spremembe. V razpravi, ki jo bosta tudi v naši občini vodila OK SZDL in OS ZSS Domžale, bo potrebno prav predlogom za spremembe, ki jih je v analizi cela vrsta (nekatere so bile že upoštevane ob sprejemanju dopolnil zakona o volitvah), preveriti tudi v naši občini in oblikovati mnenje do nekaterih sprememb tako Ustave kot Zakona o združenem delu. Ne gre za bistvene spremembe političnega sistema, temveč so predlagane tiste, ki bodo naš družbenopolitični sistem napravile racionalnejši in učinkovitejši. Javno razpravo o kritični analizi bomo povezali tako s predvolilnimi aktivnostmi, kakor tudi z obravnavo posameznih gradiv za kongrese družbenopolitičnih organizacij . Posebej pomembno j e, d a j avno razpravo dobro organiziramo, dajo demokratiziramo in z njo zajamemo kar najširši krog delovnih ljudi in občanov. Ob že poudarjeni vlogi vseh družbenopolitičnih organizacij, katerih naloge so v kritični analizi premalo opredeljene, bomo morali delovni ljudje in občani v razpravi v lastnih okojih ugotoviti, koliko je kritična analiza realno ocenila stanje tudi glede na sredine, v katerih delamo oz. živimo, kakor tudi v kolikšni meri so predlagane rešitve sprejemljive tudi za nadaljnjo krepitev družbenopolitičnega sistema v naši občini. Prav obravnava kritične analize pa je za vsakogar tudi priložnost, da opravi kritično analizo svojega delovanja, ugotovi, čemu prihaja do razlik med sprejetimi programskimi usmeritvami in njihovo realizacijo v praksi, do kakšne mere je uveljavljen položaj in vloga delavcev pri odločanju in gospodarjenju z ustvarjeno vrednostjo. Obenem pa je to tudi priložnost, da ocenimo (Nadaljevanje na 2. strani) Volitve - naša pravica in dolžnost (Nadaljevanje s 1. strani) 4. Podobno sestavljajo TKK v večji krajevni skupnosti delegati vaških, uličnih, terenskih ter drugih odborov, delegati hišnih svetov, skupščina, predsedstvo krajevne konference ter vodstva drugih družbenopolitičnih organizacij. Izpostaviti je potrebno pomembno vlogo Predsedstva KK SZDL kot sklicatelja in predlagatelja. V primeru oblikovanja skupnih delegacij za več TOZD oz. delovnih skupnosti, le-te s poslovnikom določijo sestavo temeljne kandidacijske konference. SKLIC OBČINSKE KANDIDACIJSKE KONFERENCE (do 13. 2. 1986) Občinsko kandidacijsko konferenco skliče Predsedstvo Občinske konference SZDL, ki ob tej priložnosti obravnava tudi predlog poročila za prvo občinsko kandidacijsko konferenco, v katerem mora biti zajeta ocena poteka temeljnih kandidacijskih konferenc, mnenja in stališča k predlogom možnih kandidatov. PREDLOG SESTAVE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA (do 22. 2. 1986) Predlog sestave družbenopolitičnega zbora obravnava na redni seji občinska konferenca SZDL, ki sprejme skupno poročilo občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij o opravljenih kandidacijskih postopkih za možne kandidate za delegate v družbenopolitični zbor. Ob tem obravnava tudi mnenja TKK ter z glasovanjem določi listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor skupščine. Obenem se opredeli tudi glede predlaganih možnih kandidatov za delegate družbenopolitičnega zbora Skupščine SRS ter predlaga kandidate v zvezni zbor Skupščine SFRJ iz vrst svojih delegacij. SPREJEM DOKONČNIH ODLOČITEV (do 22. 2. 1986) Občinska kandidacijska konferenca bo na osnovi sprejetega poslovnika o svojem delu ter na osnovi poročila volilne komisije in KO za kadrovska vprašanja P OK SZDL o opravljenih kandidacijskih postopkih v TOZD ter KS sprejela predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občinski skupščini in skupščinah SIS ter določila kandidata za predsednika Izvršnega sveta in opredelila postopek za člane IS SO. Glede na stališča in predloge TKK bo obravnavala tudi evidentirane možne kandidate za predsednika in člane Predsedstva SRS, de- legate zveznega zbora in zbora republik in pokrajin Skupščine SFRJ ter nosilce vodilnih in drugih funkcij v Skupščini SES ter skupščinah SIS v republiki. Potrebno skrb pa občinska kandidacijska konferenca nameni tudi obravnavi poročila o poteku kadrovskih priprav na volitve za delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine. VOLITVE (13. oz. 16. marec 1986) Volitve bodo potekale v četrtek, 13. marca 1986 in sicer v temeljnih organizacijah in drugih delovnih skupnostih, kjer volijo člane delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki delegirajo svoje delegate v zbore združenega dela skupščine družbenopolitičnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V nedeljo, 16. marca 1986, pa bodo: — volitve članov delegacij krajevnih skupnosti, ki delegirajo delegate v zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti in v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, — volitve članov delegacij kmetijske dejavnosti, ki delegirajo delegate v zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, — občani glasujejo tudi o kandidatni listi za delegate družbenopolitične skupnosti občinske skupščine. 16. marca 1986 občani in delovni ljudje volijo v krajevnih skupnostih. Volitve, ki so pred nami, so velika priložnost za sprostitev velikih sil, ki obstajajo v naši samoupravni družbi in ki so po svoji naravi zainteresirane, da bi ustvarile še bolj smotrno in napredno, svobodnejšo, bogatejšo in pravičnejšo družbo. Koliko bodo volitve za vsakogar izmed nas resnično vse to, je odvisno od vsakogar posebej, od njegove pripravljenosti, da sodeluje v našem delu in od naše pripravljenosti, da njegovo pripravljenost sprejmemo in vsi skupaj prispevamo k nadaljnji demokratizaciji ne le naših volitev, temveč vsega našega dela in življenja. »Naj bodo tako priprave kot tudi same volitve tudi priložnost za še večjo uveljavitev pravic ljudi in narodov Jugoslavije, da upravljajo sami s seboj in da se, izhajajoč iz te temeljne pravice vztrajno borijo, za svobodo, neodvisnost in enakopravno sodelovanje vseh narodov sveta.« (OK SZDL) V. V. Dr. Miroslav Stiplovšek med svečano besedo ob 12. srečanju pohodnikov »Po poti spominov« Narodni heroj Franc Avbelj Lojko izroča spominsko značko eni od udeleženk »Po poti spominov« V kulturnem sporedu so poleg mengeških folklori-stov nastopili gostje iz Zagreba — folkloristi v zagorskih narodnih nošah in predstavili lepe zagorske pesmi (na sliki) Udeleženci srečanja v prostorih Heliosa na Količe-vem. Foto: Vili Majhenič Pot spominov v enem dnevu V sedaj že minulem letu smo na »Poti spominov NOB občine Domžale« doživeli tudi zanimiv dogodek. Ljubitelji narave, pešhoje in zdravega življenja Janka Jerman, Danilo Petere, Stane Prašnikar in Peter Jerman so se podali na 24 urno pot. V enem dnevu in eni noči so prehodili Pot spornim" v celoti tj. nekaj več kot 118 km. Ne po ravnem, uglajenih cestah, pač pa po poteh, ki so nekoč vodile naše borce in aktiviste. Takole so opisali svoj podvig, za katerega ji m seveda gredo vse čestitke: 5.oktober 1985. Ura je točno 0.00 tj. polnoč. Pri Spornu se oglašajo pozni gostje. Od spomenika v središču Radomelj pa odhajajo na pot štiri postave polne elana. Želijo izboljšati lanski uspeh in prehoditi Pot spominov v enem dnevu. Pod Gobavico jih sreča vesela družba. Ko ji pojasnijo, da gredo v Radomlje, jih čudno gledajo. »Saj ste /grešili pot,« menijo. Naši po- hodniki pa nič! Nasmehnejo se in gredo naprej. Gobavica je še budna, pritisnejo žige in hite v noč s prižganimi svetilkami. Ob 2 uri in petnajst minut so naši prijatelji že pri stolpu na Rašici. Vsa kotlina je zavita v meglo, krenejo dalje. Dobeno, Domžale, Ihan, Tabor. Vse spi. Le sem pa tja jih oblaja jezen pes. Ob prvem svitu ob 5.45 zagriznejo sendviče na Oklem, še prav nič utrujeni. Na Trojici se vpišejo, poberejo žige in hitijo proti Križevski vasi. Spotoma se popolnoma zdani. Grmačah se noge prvič oglasijo, desetih je ura, gredo naprej. Poosvo jitvi Moravč se zareže in znajdejo pri Kavki. Tam pokosijo, vzamejo žige in že korakajo proti Hrastniku in Limbarski gori. Ne ustavljajo se. Ob spomeniku na Golčaju se spomnijo na vojno. Radomeljska četa jim je blizu. Spreleti jih spomin na težke dni. Misel za hip obstane v počastitev padlih za svobodo. Od tu hite naprej. Na Dolinah si umijejonoge, preobu- Na Pol jejo nogavice in popijejo kavo. Noge so kot nove, ko se spuščajo proti Trojanam. Na Trojanah za krofe ni časa. Pri vzponu na Sipek se že mrači. Ob 18. uri se spustijo proti Češnjicam. Spotoma se ustavijo na Poljani in pri prijateljih okrepijo s kavico. Ob 8. uri poberejo žige v Češnjicah, ob pol desetih pa se v Trnovčah ne upajo pozvoniti. Hiša že počiva. Gredo naprej, kar samo jih vleče. Malo govorijo, vso energijo čuvajo za noge. Sem ter tja se v njih zazrejo začudene oči kmetov, ki ob veseli glasbi ličkajo koruzo. Verjetno se jim ne zde čisto pri pravi! jara kača. Baterije že slabijo, zamenjajo vložke. Kar prav jim pride teh nekaj minut, saj so noge težke kot svinec. Pogled na uro jim vlije novih moči. Lukova bolnica, Rudnik in končno Radomlje. Noge niso več tako težke. V zvoniku bije polnoč, naši prijatelji pa se poslavljajo. Ve-.seli so. Načrt je uspel! m SSS I i 1 m m I m i i m m m Same spremembe ne, pač pa skupaj z boljšim delom! (Nadaljevanje s 1. strani) svoje ravnanje na vseh področjih in svoj prispevek k temu, da se sprejeta stališča o uresničevanju družbenopolitičnega sistema, v praksi ne uresničujejo tako, kot smo se dogovorili. V javni razpravi bomo osrednjo pozornost namenili: — položaju in vlogi delovnega človeka v socialistični samoupravni družbeni ureditvi. — delegatskemu in komunalnemu sistemu, — ustavnosti in zakonitosti, — delu družbenopolitičnih organizacij, društev in drugim združenjem, — vprašanjem samoupravnega odločanja delavcev, — temeljnim vprašanjem družbene reprodukcije, — organiziranju samoupravnih organizacij in skupnosti in drugim. Pri tem pa bo naše osnovno vodilo, kako uspešno konstituirati in zagotoviti delovanje svobodnega združenega dela na osnovi delavčeve pravice dela z družbenimi sredstvi in ekonomsko učinkovitega premagovanja in odprave resničnih vzrokov in povzročiteljev sedanje gospodarske krize ter graditve trdnih ekonomskih in družbenih mostišč v celotni družbeni reprodukciji za ponoven prehod na pot trdnega gospodarskega in družbenega razvoja. ORGANIZACIJA JAVNE RAZPRAVE Dogovori o organizaciji javne razprave so sprejeti na sejah tako predsedstva OK SZDL kot predsedstva OS ZSS. Javna razprava naj bi zajela sleherno temeljno okolje in povezala vse aktivnosti (priprave na volitve, obravnavo kongresnih dokumentov). Tako že lahko zapišemo, da se že obravnavajo posamezni segmenti kritične analize (npr. na delovnih razgovorih z delegati se obravnava tudi del kritične analize, ki govori o delegatskem sistemu), o dokumentu so že spregovorili sekretarji OK ZKS v naši občini, predmet razprave pa je bila tudi v nekaterih oblikah dela Kluba sa-moupravljalcev. Javna razprava bo potekala do konca meseca februarja, ko jo bomo strnili na seji Predsedstva oz. Občinske konference SZDL Domžale. V. V. Zgovorna množica pohodnikov Kot je bil za prireditev zgovoren moderator Miha Pavlic, tako je bila zgovorna tudi množica pohodnikov. Koga vsega ni bilo na njej. Od 6-letnega Marka Ocepka pa do najstarejšega pohodnika Janka Kokalja (78 let) iz Domžal, Hauptmanova 6. Koliko mladine, koliko znanih obrazov, koliko planincev, nekdanjih borcev. Nekatere že poznamo (nekatere smo na podelitvi videli prvič). Kako množično so se odzvale delovne organizacije! Domači Napredek denimo, pa člani različnih planinskih društev. Iz Žalca so prišli, pa iz PD Integral Ljubljana, PD Lju' .-ia Matica, člani PD Tam Maribor, domači planinci PD Dqmžale. Čez vse je presenetila udeležba planincev iz Hrvatske. Kar nekajkrat so se morali pripeljati na domžalsko, da so opravili celotno pot. Člani PD Novi Zagreb, PD Zagreb Marica, člani PD Medvednica Zagreb, člani PD Železničar Zagreb, PD Grafičar iz Zagreba. Prava »smotra« bratstva in enotnosti, ko je zadonela njihova pesem in so se zavrteli v njihovem kolu. Lepo, ganljivo, pomensko globoka potrditev naših v NOB skovanih vrednot, katerih obujanje in oživaljanje je v teh časih še kako pomembno. OB 12. SREČANJU POHODNIKOV »POT SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE« Resničen prispevek bratstva in enotnosti V soboto, 21. decembra 1985, se je na Količevem v obratu družbene prehrane tamkajšnjega Heliosa zbrala množica tistih pohodnikov, ki so v preteklem obdobju v celoti prehodili »Pot spominov NOB domžalske občine«. Tudi tokrat je posebna komisija pri Občinskem odboru ZZB NOV Domžale pripravila izredno uspelo prireditev, na kateri so se zvrstili mnogi govorniki, pripravljene so bile kulturne točke in drugo. Srečanje so strnili seveda z veselim družabnim srečanjem. ss////////?/////^^^^ $ % Podatki govore: i DOPOLNJENI STATISTIČNI PODATKI S POHODOV PO POTI SPOMINOV NOB OBČINE DOMŽALE, ZA ČAS NJENEGA OBSTOJA 23. maja 1980 do 21. 12. 1985. 1. Vseh pohodnikov, ki so v celoti zaključili pot je bilo 1088 od tega: moških...........................................631 (58%) žensk ............................................ 457 (42%) Od skupnega števila 1088 pohodnikov je bilo pionirjev 226 (21%). 2. Celotna pot je bila prehojena 1843 krat, ker so se mnogi po-hodniki radi ponovno vračali in sojo prehodili: I 832 pohodnikov 1 krat 1 pohodnik 10 krat 124 pohodnikov 2 krat 1 pohodnik 11 krat 58 pohodnikov 3 krat 2 pohodnika 15 krat 22 pohodnikov 4 krat 2 pohodnika 19 krat 20-pohodnikov 5 krat 2 pohodnika 24 krat 12 pohodnikov .6 krat 1 pohodnik 40 krat 5 pohodnikov 7 krat 1 pohodnik 42 krat 2 pohodnika 8 krat 1 pohodnik 43 krat 2 pohodnika 9 krat 3. Pohodniki so iz naslednjih občin: Domžale ljubljanske občine Kamnik zagrebške občine mariborske občine Žalec Kranj Celje Litija Zagorje/S. Laško 541 pohodnikov 248 pohodnikov 83 pohodnikov 58 pohodnikov 49 pohodnikov 30 pohodnikov 30 pohodnikov 10 pohodnikov 10 pohodnikov 8 pohodnikov 3 pohodniki 50% 23% 7% . 5% 4,5% 3% 3% Koper, Radovljica, Sombor, Kočevje in Škofja Loka po 2 pohodnika = 10; Beograd, Ptuj, Reka, Jesenice, Slov. Konjice, Novo mesto Idrija in Ravne/K. po 1 pohodnik = 8. ! i OBČINA DOMŽALE — SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE Ob spremembi hišne številke Ob določitvi nove hišne številke ali preselitvi so občani dolžni izpolniti določene obveznosti tudi na sekretariatu za notranje zadeve občine Domžale in sicer: 1. na prijavno-odjavni službi: Uredite svojo obveznost glede prijave spremembe naslova v registru stalnega prebivalstva in v kartoteki osebnih izkaznic. S seboj morate prinesti Sklep o določitvi hišne številke, ki ga prejmete od Geodetske uprave in osebne izkaznice vseh družinskih članov. 2- na referatu za promet: Uredite spremembo naslova v vozniškem in prometnem dovoljenju, ki ju morate prinesti s seboj. 3. Vojaški obvezniki morajo urediti spremembo naslova tudi v vojaški knjižici in orožje v orožnem listu oz. dovoljenju za posest orožja. Vsako spremembo bivališča je občan dolžan javiti v 8 dneh po nastali spremembi. V nasprotnem primeru bo uveden prostopek pri sodniku za prekrške zaradi kršenja določil 22. čl. zakona o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Ur. I. SRS št. 6/83). Občane prosimo, da pravočasno izpolnjujejo svoje obveznosti ob spremembah naslova bivališča, kar bo v mnogočem doprineslo k dvigu kvalitete naših evidenc, katerih neposredni koristniki so predvsem KS, OZD in druge organizacije ter skupnosti. Sekretariat za notranje zadeve PRIZNANJE LJUDEM OB POTI IN NA DOMAČIJAH Pet let je minilo, odkar so naši gospodarji domačij prevzeli odgovorno in skrbno nalogo. Pohodniki po Poti spominov so povsod toplo sprejeti, tako da se lahko odpočije j o, pozimi pogrejejo, delno posušijo in se tudi okrepčajo. Predvsem pa se lahko pogovorijo, kako so ljudje v teh vaseh živeli pred 40 leti, koje divjala težka in krvava borba. Mnogi vam tudi povedo, kako so morali že leta 1942 zapustiti tople domove, se boriti po gozdovih ali pa so bili izgnani v razna taborišča. Kdo so ti prijazni ljudje, ki še danes ponudijo svoje domačije za prijazno zatoščišče, kjer so pohodniki okrepčajo, dobije stol, klop ali toplo peč, da se odpočijejo ali ogrejejo, kozarec vode, šilce žganja... To so Rožičevi iz Višev-ka, Tekavčevi iz Križevske vasi, Žerin-kovčevi iz Grmač, Majdičevi iz Moravč, Brigljevi iz Hrastnika pod Limbarsko goro, Trdinovi z Limbarske gore, Balo-hovi iz Dolin pri Trojanah, Osredkar-jevi izČešnjic, Godinovi izTrnovč, Ru-čigajevi z Dobena, tak je oskrbnik planinskega doma na Gobavici... Vsem tem se je zahvalil Alfonz Av-belj-Savo, predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale z besedami: »Za vso skrb se vam, dragi hranitelji vpisnih knjig in žigov, iskreno zahvaljujem in želim, da bi še naprej ostali tako skrbni in pozorni do pohodnikov, ki hodijo po »Poti spominov NOB«. Predsedstvo Občinskega odbora ZZB NOV Domžale vam je v znak pozornosti pripravilo majhno in skromno novoletno darilo. Vem, da s tem vaša skrb in trud ne bo poplačana, pa vendar se vam še enkrat od srca iskreno zahvaljujem. Vsem navzočim izrekam v imenu Občinskega odbora ZZB NOV še enkrat hvala za sodelovanje in vam želim v letu 1986 mnogo uspehov, sreče, zdravja. Predvsem pa želim, da bi živali v miru in da se nikdar ne bi ponovile strahote druge svetovne vojne.« In kaj so povedali prijazni gostitelji pohodnikov ob »Poti spominov«? Novo leto v Domžalah TONE ROŽIČ Z V1SEVKA: . Reči moram, da sem z ljudmi, pohodniki, ki obiščejo mojo domačijo, izredno zadovoljen. Ni se mi še zgodilo, da bi imel kakršnekoli težave z njimi. Nasprotno: ko jih povabim v hišo, nekateri kar nočejo noter, opravičujejo se, češ da bodo umazali, da ne želijo delati napote in podobno. Nikoli, ampak prav nikoli mi ni bilo žal, da sem ponudil svojo domačijo popotnikom. PEPCA MAJDIČ IZ MORAVČ. Kar zadeva-obiskovanje naše hiše,1 nimam prav nobenih pripomb. Prav očitno je, da je večina pohodnikov planincev — saj imajo prav veliko mero čuta, srčne kulture, takra do sočloveka. Ko sem se pogovarjala z marsikaterim od pohodnikov, sem ugotovila, da je večina zelo zadovoljnih. V zvezi z organizacijo Poti spominov nimajo nobenih pripomb in izražajo navdušenje nad lepo naravo, lepimi spomeniki, dobrimi napotki... V Domžalah snio v prednovoletnih dneh spet pripravili razkošen novoletni spored s sejmom, svečano povorko, obiljem novoletnega blišča, lučk... V želji zadovoljiti številne mlade oči (na fotografiji). Prireditve je pripravilo Turistično društvo Domžale in njegovi izredno prizadevni amaterski turistični delavci ob.pomoči DPO, različnih delovnih organizacij in drugih. Nastopile so vse tri godbe iz občine, med njimi moravska le enkrat. Edina črna točka, ki jo nekateri v lepem in organizacijsko zahtevnem zalogaju zamerijo, so bile zamude. Organizatorji pravijo, vzrok so objektivne težave, pokrivajoči se urniki nastopajočih in podobno. Res je, otroci in odrasli so čakali nekoliko predolgo. Pa saj lepo doživetje odtehta tudi tisto cepeta-nje na mrazu — ali ne? Povorka brez Martina Krpana in kobilice ni prava povorka. Bil je tam Krpan, s kobilico, sekiro, soljo, brusi... Martin Krpan po.domžalsko, da ga je takega treba samo iskati... Predstavili so se palčki, pa Smrkci, pravljične osebe, dimnikarčki, živali, med njimi zajčki, muce, celo medveda, ki ga je vodil cigan, smo videli. Na sliki: skupina palčkov. ' nfiJE KRAJEUHE 5KUPn05TI Nova samoposfrežnica V dneh pred novim letom so v Moravčah svečano odprli novo samopostrežno trgovino, ki jo je nosilec preskrbe v občini domžalski Napredek nameraval zaradi vse bolj očitnih potreb zgraditi že dalj časa. Kot je na priložnostni slovesnosti poudaril Stane SKOK, direktor Napredka, gre za veliko pridobitev vseh občanov Moravske doline. Uresničitev dolgoletne želje in potrebe Moravčanov je potekala v najtežjem času najbolj zaostrenih pogojev gospodarjenja. Možna je bila le zaradi pomoči združenega dela. Nekdanjo zastarelo klasično trgovino, ki je skupaj merila približno 200 m2 so preuredili ter zgradili prizidek tako, da zdaj meri s skladiščem vred in drugimi potrebnimi prostori 300 m2. V prizidku zgrajeni bife s skladiščem pa meri 100 m2 tako, da je površina celotnega objekta 400 m2. Poleg navedenega je povsem nanovo urejena okolica in tako je to tudi prispevek k lepšemu videzu središča Moravč. Če pa se bo promet z leti povečal pa bo na severni strani objekta zgrajen ustrezen prizidek za kar so vse tehnične možnosti. Vrednost celotne investicije znaša nekaj nad 60 milijonov din ali 6 starih milijard. Od tega so veljala gradbena in obrtniška dela 43 milijonov din, oprema 1 2 milijonov din in drugi stroški 5 milijonov din. Investicijska vred- nost kvadratnega metra znaša 150.000 din. Lastna sredstva nosilca investicije, to je naše temeljne organizacije Prehrana, znašajo 8.459.000 din ali 14 odstotkov, združena sredstva amortizacije v delovni organizaciji 36.277.000 din ali 60 odstotkov, združena sredstva SOZD ABC Pomurka 10.300.000 din ali 17 odstotkov in sredstva samoupravne interesne skupnosti za preskrbo občine Domžale 5.276.000 din ali 9 odstotka. Brez pomoči domžalskega združenega dela in Interne banke SOZD ABC Pomurka ne bi v Moravčah mogli začeti niti dokončati izgradnje pomenjenega objekta. Samoupravna interesna skupnost za preskrbo občine Domžale je poleg omenjenih sredstev pod ugodnimi pogoji dela še kredite za obratna sredstva. Interna banka ABC Pomurka pa je tudi pokazala polno razumevanje, čeprav investicija v Sozdu ABC Pomurka ni bila uvrščena med prednostne objekte. Gradbeno obrtniška in instalacijska dela je izvedlo Splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika s kooperanti, kjer so vsa instalacijska dela izvajali delavci Zarje iz Kamnika, dela iz aluminija delavci Alprema, keramična dela Obloka Slikoplastika itd. Vso hladilno tehniko in opremo za bife so izdelali in montirali delavci LTH Škof j a Loka, opremo za trgovino in skladišče pa delavci Alprema. Dela na gradbišču so bila začeta 15. julija 1985, kar pomeni, da so bila vsa dela, vključno z dobavo in montažo opreme izvršena v petih mesecih. Tako kratek rok je bil realiziran le z izrednimi napori Graditelja in njegovih izvajalcev. Objekt je odprl predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale Milan Marolt, ki je poudaril pomembnost dogodka za vso Moravsko dolino, nato pa so si gostje — med njimi tudi predsednik skupščine občine Domžale Karel Kušar ogledali novo moravsko pridobitev. M. BROJAN AKTUALNO IZ KS SIMON JENKO Kako je s pokopališčem v Šentpavlu? Pokopališče v strnjenem naselju Šentpavel, kamor pokopavajo umrle iz krajev Dragomelj in Šentpavel, je pretesno. V zadnjem času se je pokazala potreba po širitvi, kajti novih površin za grobove ni več. Gre pa za to, da bi v primeru širitve starega pokopališča bistveno posegli v najboljšo obdelovalno zemljo — t. i. 1. cono. Manjša razširitev za cca 350 m2 ni smotrna, ker ne prinaša dolgoročnejše rešitve problema", saj bi ta razširitev zadostovala le za 10 do 15 let. Zatorej bi bilo najumestneje (tako pa je tudi stališče zbora občanov Šentpavel 1. 7. 1985), da bi na starem pokopališču umrle pokopavali dokler je to še možno, ostali pa, ki nimajo svojih grobov, pa naj bi pokopoavali umrle na centralnem pokopališču v Domžalah. Dolgoročne je ta rešitev se najbolj smotrna, kajti omogoča varovanje najboljših kmetijskih površin. Po drugi strani pa na razdalji nekaj km (3—4 km) ne moremo odpirati še enega pokopališča. i 1 Nikdar več... Nova moravska pridobitev — samopostrežba domžalskega Napredka. Trgovina v izmeri 400kv.m je dobila ime »Na klancu«. Na sliki: Najstarejši delavec Anton Kušar v trgovini v Moravčah svečano odpira nov objekt. Danes že zgodovina. Stara Alkotova hiša se je medtem že umaknila. Na tem mestu bodo čez kak mesec zarohneli stroji v pripravi gradnje domžalskega hotela. Skozi tale vrata se ne bo več vstopalo. Druga vrata —vrata hotela bomo lahko odpirali menda čez slabi dve leti. Cenik dimnikarskih storitev 1. člen Cenik dimnikarskih storitev je naslednji: 1. Mehansko čiščenje kurilnih in dimovodnih naprav a) Kurilne naprave 1., Gospodinjski štedilnik s kanalom 2. Gostinski štedilnik do 5 nr čist. pov. nad 5 nr 3. Peči do lOkVV 4. Pekovske peči za 1 etažo z več etažami Centralne kurilne naprave do 20 kVV ' od 20 do 60 kVV od 60 do 200 k W od 200 kW do 500 kW od 500 k W do 1000 k VV 6. Strojno čiščenje CKN do 60 kW b) Dimniki, dimovodi, zračniki, iztočnice 1. Dimniki - do 400 cm2 - samostojni dimniki in Schund dimniki do 3 etaže oz. 10 m - za nadaljno etažo - skupinski dimniki do 3. etaže oz. 10 m - za nadaljno etažo - do 400 cnr do 1050 cnr do 3. etaže oz. K) m - za nadaljno etažo - od 1050 cnr do 2500cnr - do 3. etaže oz. 10 m - za nadaljno etažo Schund priključek Dimovodi do 400 cm: od 400 cnr do 1050 cnr od 1050 cnr do 2500 cnr Zračniki v prostoru s kuriščem zračniki v prostoru brez kurišča Iztočnice Za etažo se šteje tudi klet, če so iztočnice v kleti Plezalni dimniki in dimovodi se obračunavajo času C) Izžiganje kurilnih naprav, dimnikov in dimovodov se obr; dejansko porabljenem času in materialu. IV. Merjenje dimnih emisij E/M Cena v din 2. Gostinski štedilnik — do 5 nr čist. pov. kom 851 — nad 5 nr kom 1.443 Cena v din 3. Peči do KlkVV kom 260 E/M 4. Pekovske peči — za 1 etažo kom 1.118 kom 500 — za več etaž kom 2.171 5. Centralne kurilne naprave kom 1.310 — do20kW kom 325 kom 2.220 — od20kWdo6()kW kom 455 kom 400 — od 60 kW do 200 kVV kom 1.050 — od 200 kW do 500 kW kom 1.960 kom 1.720 — od 500 k W do 1000 k W kom 4.615 kom 3.340 b) dimniki, dimovodi, zračniki 1. Dimniki kom 500 — do 400 cm- « kom 700 — samostojni dimniki do 3. etaže kom 1.615 oziroma 10 m tuljava 247 kom 3.015 — za nadaljno etažo tuljava 20 kom 7:100 — skupinski dimniki do 3. etaže l 120 kom 4.600 oziroma do 10 m tuljava — za nadaljno etažo tuljava K) ...... od 400 cnr do 1050 cnr — do 3. etaže oziroma 10 m tuljava 416 tuljava tuljava tuljava tuljava tuljava tuljava tuljava tuljava kom tm — trn t m kom kom kom ter podstrešj po dejansko 380 20 160 20 640 100 1.400 235 120 100 320 640 150 40 150 e porabljenem ičunavajo po II. Obvezni strokovni ali letni tehnični pregledi kurilnih in dimovodnih naprav _E/M_Cena v din a) kurilne naprave I. Gospodinjski štedilnik s kanalom kom — kurilne naprave od 20—50 kW kom 5(1—200 kW kom 200—500 kW kom 500—1000 k W kom 1000—1500 kVV kom nad 1500 kW kom 2.100 5.550 6.940 13.720 18.380 29.680 1. Lastnik ali koristnik kurilnih in dimnovodnih naprav je dolžan spoštovati ločene termine za redna obvezna čiščenja — v skladu z zakonom oziroma 325 — za nadaljno etažo tuljava 65 — od 1050 Cm2 do 2500 cnr — do 3. etaže oziroma 10 m tuljava 910 — za nadaljno etažo tuljava 153 2. Schund priključek kom 80 3. Dimovodi — do 400 cm2 tm 70 — od 400 cnr do 1050 cnr tm 208 — od 1050 cm2 do 2500 cnr tm 416 4. Zračniki v prostoru s kuriščem kom 100 — zračniki v prostorih brez kurišča kom 60 5. Iztočnice kom . 98 A) Za etažo se šteje tudi klet. če so iztočnice tudi v kleti' ter podstrešju B) Plezalni dimniki in dimovodi se obračunavajo po dejansko porabljenem ("asu III. Tehnični pregledi za izdajo uporabnega dovoljenja a) etažno stanovanje stanov. 3.600 b) enodružinska hiša (P + 1) hiša > 4.400 c) dvodružinska hiša, skupno qgrevanje hiša 4.600 kurilne naprave, dimniki, dimovodi, priključki in iztočnice po priključ. moči kurilne naprave: — 60 kVV — 200 kVV kotlovnica ' 6.155 — 200 kW — 500 kW kotlovnica 11.415 — 500 kW—1000 kVV kotlovnica 16.368 — 1000 kW— 1500 kVV kotlovnica ' 24.000 — 1500 k W kotlovnica 31.220 — dodatno po stanovanju stanovanje - 640 V. Ostali pogoji izvajanja storitev 1. določene termine za redna oovezna čiščenja — v sKlauu z zakonom oziroma pravilnikom o dimnikarski službi ter odloki — in omogočiti dimnikarju opraviti storitev. , Kolikor koristnik ne omogoči opraviti storitev na določen termin se naknadna storitev smatra kot nujno naročilo. 2. Kolikor lastnik ali koristnik kurilnih in dimovodnih naprav ne dovoli rednega obveznega čiščenja v določenem terminu je dolžan omogočiti obvezen pregled le-teh. 3. Lastnik ali koristnik je dolžan podpisati dimnikarju kontrolno knjigo ali delovni nalog o opravljenih storitvah. 4. Za dimnikarske storitve, ki jih dimnikar opravi pod nenormalno težkimi pogoji ali pogoji življenjske nevarnosti (2 m nad stojiščem na lestvi, delo na nezavarovani višini oziroma strehi, zdravju škodljivi pogoji dela, — temperaturne razlike, škodljivi plini ipd. pri delu v notranjosti kurilnih in dimovodnih naprav) se na gornje cene zaračunava 50-odstotni pribitek. 5. Za storitve po nujnem naročilu se cene iz cenika povečajo za 100 odstotkov. • Za storitve izven rednega delovnega časa se cene povečujejo v skladu s samoupravnim sporazumom. Za storitve ob sobotah, nedeljah in praznikih se cene povišajo za 100 odstotkov. Za storitve izven sedeža poslovne enote (označba kraja +5 km) se cene povišajo za 50 odstotkov. Za storitve na kurilnih in dimovodnih napravah na tekoče gorivo se cene povišajo za 50 odstotkov. 6. Dimnikarske storitve v industrijskih objektih ali centralnih kurilnih napravah nad 1000 kVV moči se obračunavajo po pogodbi. Storitve, ki niso zajete v ceniku se zaračunavajo na osnovi prodajnih normativov, cene režijske ure za kvalificiranega dimnikarja v višini 1.800 ter stroški porabljenega materiala. 2. člen Z dnem, ko začne veljati ta cenik, preneha veljati cenik dimnikarskih storitev, objavljen v Uradnem listu SRS št. 19/85. 3. člen Ta cenik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Ljubljana, dne 7. novembra 1985. Predsednik delavskega sveta TOZD DIMN1KARSTVO Jože OPAKA, 1. r. 4 SI RAN OBČINSKI POROČEVALEC HUITURG IH HUlTURfiE PRIREDITVE OB RAZSTAVI MATJAŽA BROJANA NA STUDENCU Slovenski ornament v lesorezu, citre, pesem... Prvo razstavo v novem letu je v naši občini pripravilo Kulturno društvo Miran Jarc Skocjan in sicer se je predstavil Matjaž Brojan s slovenskim ornamentom na stenskih urah, ki že nekaj let — poleg drugega iskanja v izražanju v lesu — zaposlujejo tega samoniklega domžalskega umetnika. Ob otvoritvi se je v lesni »kulturni hišici« ob studenškem letnem gledališču zbralo veliko domačinov, kulturnih delavcev domače občine ter dramski igralec Tone Kuntner in verjetno naš najboljši citrar Miha Dovžan. Dišalo je po lesu, stene so krasile Brojanove ure s poudarjenim slovenskim ornamentom, nabito polno sobo je preplavila Kuntnerjeva poezija in Dovžanove citre. Ob otvoritvi razstave je spregovoril Slavko Pišek, predsednik Zveze kulturnih organizacij Domžale. Med drugim je dejal: »Matjaža Brojana sicer poznamo kot publicista in odgovornega urednika Občinskega poročevalca, ki ga že sedem let ureja v splošno zadovoljstvo občanov, premalo pa ga poznamo kot ljubitelja rezbarstva, samo-rastniškega umetnika in nasploh kot nadaljevalca tradicije domžalskih rezbarjev, od katerih mu je bil vzor domačin Jože Karlov-šek. Matjaž Brojan se je v domači občini predstavil s svojimi deli le enkrat, sicer pa je razstavljal že marsikje drugje, tako v Ljubljani kot na Bledu, takov Zagorju kot tudi že izven naših meja —v Švici. Nekaj krivde, da se domači občini nr predstavil podrobneje in večkrat, nosi tudi sam, ker je preskromen do samega sebe in do svojega ustvarjalnega dela. Malokdo ve celo to, da ježe v letu 1979 izrezal tudi grb domžalske občine, ki krasi prostor sejne sobe, seveda pa je naredil tudi že na ducate drugih umetniških stvaritev, od razklank do različno stiliziranih umetnij z urami...« Ob otvoritvi je spregovoril tudi mojster Ivan Razboršek. ustvarjalec in zbiralec naše ornamentike, s katerim rezbar Brojan tesno sodeluje, oziroma pri njem črpa iz neusahljivega studenca slovenske ornamentike. Mojster Ivan Razboršek je poudaril, da je še posebno vesel, da se z Matjažem Brojanom nadaljuje tradicija domžalskega rezbarjenja, posebno zato, ker se oplemenjuje s pravo slovensko ornamentiko, ki jo Brojan posnema po njegovih zbranih ali na novo oblikovanih motivih. Tako je našel odličnega izvajalca, vesel pa je tudi, ker zna vkomponi-rati v les tudi svojo zamisel in ne sledi togo Na posebnem novoletnem koncertu so se Radomljanom uspešno predstavili domači pevci moškega pevskega zbora Radomlje, nastopil pa je z navdušujočo izvedbo tudi Slovenski oktet, (na fotografiji) Foto: Milan Repac. Tone Ravnikar: IX. nadaljevanje Domžalska domača — vulgo imena Stob št. 13 — vulgo Čebulov grunt. Domače vulgo ime je nastalo po nekdanjih lastnikih Čebulih. Ta grunt je v letu 1929 zapisan kot Ljubljanska cesta št. 22, v letu 1955 pa kot Ljubljanska cesta št. 16. Nekdanjo stanovanjsko hišo so po 2. svetovni vojni leta 1971 podrli. Lastnik te domačine je postalo podjetje Termit Domžale, ki je nekdanje gospodarsko poslopje preuredilo v upravno poslopje. Zemljiško je ta grunt spadal pod Komendo nemškega viteškega reda Ljubljana. Po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je postal lastnik te domačije Jakob Dečman rojen leta 1793 in njegova žena Urša rojena leta 1804, kije bila doma v Gamelj-nah. Tu so živeli še njuni otroci J era, Jakob, Franc in še en Franc, ker je prvi kmalu umrl. Tu je živel tudi Jožef Benda rojen 1781 ter dekle Mica Stare, Reza Lončar, Marjana Kuncel in »pestrna« pestunja Urša. Prvi gospodar, ki ga omenja zemljiška knjiga Občinskega sodišča Domžale je bil leta 1853 na podlagi prisojila Franc Dečman rojen leta 1837. Na podlagi izročilne pogodbe iz.leta 1898 je postala lastnica Jo-hana Dečman iz Stob a št. 13. Na podlagi ženitne pogodbe iz leta 1902 je postal lastnik Franc Jerman iz Stoba št. 13. Na podlagi posojilne listine iz leta 1917 pa seje na lastno polovico tega zemljišča v knjižila lastninska pravica na korist Ivana Jerman, rojene Dečman iz Stoba št. 13. Na podlagi notarske izročile in dedne pogodbe iz leta 1931 sta postala lastnika te domačije Peter in Frančiška Cerar rojena Jerman, vsak do polovice. Franc Dečman rojen leta 1837 je bil po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1833 prvič poročen leta 1856 z Marjano Flerin iz. Zgornjih Domžal št. 1 rojeno leta 1835, drugič pa leta 1883 z Marjano Caj-hen iz Spodnjih Domžal št. 20 rojeno leta 1833. V prvem zakonu so se Francu Dečmanu in Mariji Flerin rodili otroci Marija, Jakob, Terezija, Frančiška, Franc, Marjana, Peter, Ivana, Ivan, Katarina in Marija. Franc Jerman rojen leta 1877 v Mostah št. 60 pri Komendi se je leta 1902 poročil z Ivano Dečman iz Stoba št. 13 rojeno leta 1871. V zakonu so se jima rodili otroci Frančiška, Ivana, Marija, še ena Ivana, ker je prva umrla in Katarina. Frančiška rojena leta 1905 se je leta 1926 poročila s Petrom Cerarjem iz Spodnjih Domžal št. 4 rojenim leta 1904. Katarina'rojena 1912 se je pa leta 1942 poročila s Francem Lovšetom iz Stoba št. 20. Petru Cerarju in Frančiški Jerman so se v zakonu rodili otroci Peter, Jožef, Helena, Marija, Ivana, Frančiška in Franc. Na podlagi odločbe iz leta 1946 je postala lastnik te posesti FLR Jugoslavija, na podlagi zakona o agrarni reformi in kolonizaciji v Sloveniji iz leta 1948 Splošno ljudsko premoženje z zaznambo upravnega organa Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, po predlogu OBLO Domžale iz leta 1957pa upravlja to nepremičnino Občinski ljudski odbor Domžale. Kot sem že omenil je pa podjetje Termit Domžale prvotno stanovanjsko hišo v Stobu št. 13 porušilo leta 1971. znanemu vzorcu. Sodelovanje bosta vsekakor nadaljevala, v skupno zadovoljstvo. Ko je Slavko Pišek razstavo otvoril, je na kratko spregovoril tudi sam umetnik. Povedal je, da je šel v svojem iskanju izražanja v lesu naprej, da je vesel sodelovanja z drugimi in da mu veliko pomeni, ker njegovo delo — naleteva na lep sprejem pri ljudeh, kar mu je v nadaljno vzpodbudo pri delu. Danijel Fugger, akademski slikar, je v spremnem listu k razstavi zapisal: »Jože Karlpvšek je v Domžalah začel prvi gojiti slovenski ljudski ornament. Zbral jih je v dveh zajetnih knjigah. Ta Karlovška zapuščina je zamikala Matjaža Brojana, da se je v svojih delih navdušeno podal na pot tradicije slovenskega ljudskega izraza. Ko se je povezal še z Ivanom Razborškom, je lahko slovenski ljudski ornament svojsko našel svoj funkcionalni smisel in tudi red s pretehtano kompozicijo.« Ob robu vsega tega pa samo še to: vse povedano, Kuntnerjeva poezija in Dovžanova pesem citer, vse to je ob pogledu na Broja-novo razstavljeno delo vzbudilo prijeten občutek, da nenehno iskanje novega, nešteto ur dela in snovanja ter neizmerljiva prizadevnost vendarle niso bili zaman. Prav bi bilo, da bi bilo tudi takšnih razstav še več in tudi tako prijetnih, domačih uric. I. Sivec Občinski proslavi ob kulturnem prazniku v Mengšu in Domžalah »Ljubi Slovenci« Ob 400-letnici Trubarjeve smrti, ob Prešernovem oz. slovenskem kulturnem dnevu in ob minuli 80-letnici Trdinove smrti bosta v naši občini pod okriljem Kulturne skupnosti in Zveze kulturnih organizacij dve kulturni prireditvi z naslovom »Lubi Slovenci...« torej z motom, s katerim je začenjal Trubar svoje pridige. Prva bo v Mengšu, v torek, 3. februarja, druga pa v Domžalah, v sredo, 4. februarja. Nastopila bosta dramska igralca Andrej Kurent kot Primož Trubar in Janez Rohaček kot Janez Trdina, v sporedu pa bosta sodelovala še Mešani pevski zbor Svobode Mengeš in Komorni orkester Dom-žale-Kamnik, oboje pod vodstvom Tomaža Habeta. Scenarij je pripravil spodaj podpisani, organizacija pa je v rokah Slavka Piska. Na domžalski prireditvi bodo podeljena tudi Kersnikova priznanja. Vabljeni vsi, ki vam je všeč klena domača beseda, lepa slovenska pesem in bla-gozvočna domača glasba! Glasbenikov ne bo zmanjkalo Mengeška glasbena šola, ki deluje v okviru domžalske glasbene šole kot samostojni oddelek, je imela tudi v decembru interno produkcijo mladih glasbenih talentov. Produkcija se je izvajala v nabito polni dvoranici v glasbeni šoli v Mengšu, na sporedu pa je bilo kar triindvajset glasbenih točk, ki jih je na koncu dopolnil še nastop Har-monikarskega orkestra pod vodstvom Pavla Kosca. Program so pripravili glasbeni pedagogi Pavle Kosec, Peregrin Capuder, Narad Olga, Ljerka Ber-nat-Boljunčič, Karel Leskovic, Igor Saje, Vanda Nadles, Miran Juvan, in Hervin Jakončič, izvajali pa so ga učenci glasbene šole v Mengšu. Mengeška podružnica po podatkih v. d. ravnatelja domžalske glasbene šole Tonija Savnika obsega 34 učencev na klavirju, 9 se jih uči kitaro, 15 harmoniko, 7 klarinet, 8 obe flavti, 4 trobento, 4 bariton in en učenec rog. Skupno je 115 učencev, saj jih poleg instrumentalnega pouka s teorijo (82) obiskuje 24 skupinski pouk, devet pa tudi izrazni ples. Na interni produkciji se je v. d. direktorja Glasbene šole Domžale Toni Savnik v imenu vseh pedagogov, učencev in tudi krajanov zahvalil za 35-letno uspešno delo glasbenemu pedagogu Pavletu Koscu, ki je bil hkrati tudi prvi ravnatelj mengeške glasbene šole. Poudaril je tudi, da ima redko«katera občina kar tri odlične godbe, da imamo v domžalski občini vrsto dobrih amaterskih skupin, da imamo svoje mentorje in pevovodje in da je nasploh glasbeno življenje ves čas V Lukovškem Napoleonu so odprli razstavo Ferda Mavlija. Na otvoritvi razstave, ki bo odprta do 31. 1.1986 sta nastopila dramski igralec Jurij Souček in glasbenik Borut Lesjak. Srečanje z Milo Kačičevo Literarno ■ društvo Domžale in Občinska knjižnica sta v decembru pripravila srečanje z igralko in pesnico Milo Kačičevo. Kačičeva je letos v Italiji prejela visoko priznanje za svojo poezijo, ki jo je v italijanščino prevedla Jolka Milic. Prav to je bil tudi povod za širšo predstavitev in pogovor z avtorico, ki ji je bila poezija vedno dopolnilo njenega osnovnega poklica — igralstva. Na začetku je gostja prebrala nekaj svojih pesmi, potem pa je sledil večurni pogovor, iz katerega so lahko obiskovalci izvedeli marsikaj zanimivega o njenem življenju in delu. Kačičeva je doslej izdala tri zbirke in vse so bile razprodane v nekaj dneh, kar je zasloven-sko poezijo redek primer; ker pa je zadnja izšla že davnega 1972 leta, smo ji zaželeli, da bi čimpreje pripravila novo. Obujala je tudi spomine na gledališka leta in prijate-Ije-igralce, ustavili smo se tudi pri trenutnem stanju v slovenskem gledališču, nismo pa pozabili tudi na njeno veliko vlogo v filmu Butn-skala, ki ga je letos posnela. Mnoga vprašanja so tudi razkrivala inti-mnejše strani izredno bogatega Mi-linega življenja in na vsako je rada odgovorila s tisto svojo tako značilno neposrednostjo. Ob koncu prijetnega pogovora smo ji želeli'ja in se razšli v želji, da bo takšnih srečanj tudi v letu 1986 čimveč. ZALOKAR-ORAŽEM CVETA močno razgibano, veliko tudi po zaslugi Mengšana Pavleta Kosca. Produkcija je vsekakor lepo uspela, ob tem pa bi veljalo tudi pripomniti, da bi bilo treba vsaj zaključno, celoletno prenesti v večjo dvorano in tako pokazati prizadevnost pedagogov in učencev širšemu občinstvu, kar vsekakor raven prireditve tudi zasluži. I. SIVEC NOVOLETNO SREČANJE V DOMU POČITKA Inventura v mengeški KS Zadnja seja mengeških krajevnih organov v letu 1985 je bila prenesena v prostore Doma počitka. Zbrali so se člani predsedstva DPO kraja, krajevni predstavniki v različnih drugih organizacijah in delegacijah, uslužbenci mengeške krajevne skupnosti ter predstavniki nekaterih večjih društev,, s katerimi krajevna skupnost tesneje sodeluje. Sejo je vodil predsednik sveta KS Kostja Modec, ki je na kratko pregledal, kaj se je naredilo v iztekajočem se letu. Program ie bil v celoti realiziran, še večje napore pa bo treba vložiti v prihodnje delo, saj so načrti veliki in zahtevni. Narejeno delo sta opisala tudi Ivan Zupan, predsednik komisije za planiranje, Franc Zabret, predsednik delegacije KS Mengeš ter še nekateri drugi. Potem je prevzel besedo Janez Dimic, ki je tudi podelil priznanje nekaterim starejšim aktivistom, ki so v letu 1985 izpolnili svoje življenjske jubileje. Prejeli so jih Franc Koncilja, Miha Gregorc, Tone Burgar, Stane Mlakar in Danica Zidarič. Na koncu je direktor Doma počitka Srečko Berčič vse povabil k ogledu novih prostorov, ki so tik pred novim letom dobili tudi uporabno dovoljenje. Manjše darilo so dobili tudi upokojenci krajevne skupnosti Jože Merčun, Ida Lužar, Marija Rogelj in Julka Kavčič, kateri so se ob življenjskem jubileju še posebej zahvalili za izredno vestno in prizadevno delo. Srečanje je minilo v prijetnem novoletnem razpoloženju, v katerem so poglavitni krajevni možje v besedah naredili veliko načrtov, ki jih bo treba speljati tudi v praksi. I. SIVEC OBČINSKI POROČEVALEC STR AN. 5 Predlog ožjega izbora evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij nega delovanja. S svojim celovitim poznavanjem problematike KS in občine bosta lahko funkcijo, za katero sta evidentirana, uspešno opravljala. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR za predsednika MIROSLAV BIRK, roj. 1953, Moravče, Marokova 1 a, Papirnica Količevo OOZSS Domžale Kot dolgoletni družbenopolitični aktivist in že dosedanji član družbenopolitičnega zbora bo glede na dobro poznavanje dela in vloge družbenopolitičnih organizacij v skupščinskem sistemu pomembno prispeval h krepitvi položaja DPO v skupščinskem sistemu. za predpredsednika JOŽE POGAČNIK, roj. 1916, Domžale, Prešernova 43, upokojenec, OO ZZB NOV Domžale Je dolgoletni družbenopolitični aktivist in že dosedanji član družbenopolitičnega zbora bo glede na dobro poznavanje dela in vloge družbenopolitičnih organizacij v skupščinskem sistemu pomembno prispeval h krepitvi položaja DPO v skupščinskem sistemu. za podpredsednika JOŽE POGAČNIK, roj. 1916, Domžale, Prešernova 43, upokojenec, OO ZZB NOV Domžale V skladu z volilnim pravilnikom ter sklepom skupne seje Občinske konference SZDL ter Občinskega sveta Zveze sindikatov Domžale sta predsedstvi skupaj s pregledom vseh evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in družbenih funkcij obravnavali tudi prvi predlog oz. ožje usmeritve evidentiranih možnih kandidatov, ki je bil pripravljen na osnovi obravnave in predlogov usklajenih v ustreznih organih posameznih družbenopolitičnih organizacij ter Koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja Predsedstva Občinske konference SZDL Domžale. Ugotovljeno je bilo, da je pregled evidentiranih kandidatov s predlogi ožjih usmeritev rezultat evidentiranja, katerega nosilci so bili delovni ljudje in občani v temeljnih samoupravnih skupnostih, v družbenopolitičnih organizacijah ter družbenih organizacijah in društvih. Tako v današnji številki Občinskega poročevalca objavljamo predlog ožjega izbora evidentiranih možnih kandidatov za nosilce delegatskih in vodilnih funkcij, ki pomeni osnovo za obravnavo tako na sejah Predsedstev KK SZDL oz. Izvršnih odborov OOS, kjer je potrebno posebno skrb nameniti evidentiranim kandidatom iz lastne sredine, kakor je objavljeni predlog tudi temelj za obravnavo in odločanje na temeljnih kandidacijskih konferencah. Predlog objavljamo z namenom, podružbljanja vseh kadrovskih postopkov in predvolilnih opravil. Z njim želimo seznaniti vse delovne ljudi in občane, doseči na tak način javnost, odprtost in demokratičnost vseh postopkov ter zlasti pravočasno in aktivno vključevanje vseh delovnih ljudi in občanov v vseh fazah volilnih postopkov. OBRAVNAVA MORA POTEKATI PREDVSEM V SMISLU SOOČANJA EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV S KRITERIJI IN MERILI ZA KANDIDIRANJE, PRI ČEMER MORAMO UPOŠTEVATI, DA KLJUB PREDLOGU OŽJEGA IZBORA EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV USMERITEV NI DOKONČNA, AMPAK JO ŽELIMO DOPOLNITI PREDVSEM V SMISLU IZBOLJŠANJA STRUKTURE S POSEBNIM POUDARKOM NA ZAGOTOVITVI USTREZNE ZASTOPANOSTI MLADIH, ŽENSK IN DELAVCEV IZ NEPOSREDNE PROIZVODNJE. TOREJ MORAMO PREDLOG OŽJEGA IZBORA RAZUMETI KOT PREDOČENJE OŽJIH USMERITEV JAVNOSTI, KOT PRVI MOŽNI OŽJI IZBOR, KI OMOGOČA KONKRETNO RAZPRAVO IN SOOČENJE S PREDLOGOM? NIKAKOR PA NE GRE ŽE ZA DOKONČNO DOGOVORJENI PREDLOG ALI ZA PREDLOG ZA IZVOLITEV. ZATO PREDSEDSTVI OK SZDL IN OS ŽSS DOMŽALE POZIVATA VSE DELOVNE LJUDI IN OBČANE, DA O PREDLOGU OŽJEGA IZBORA EVIDENTIRANIH MOŽNIH KANDIDATOV ZA NOSILCE DELEGATSKIH IN VODILNIH FUNKCIJ RAZPRAVLJAJO IN SE NA TEMELJNIH KANDIDACIJSKIH KONFERENCAH Z GLASOVANJEM ODLOČAJO O PRIMERNOSTI POSAMEZNIH KANDIDATOV. Ožji izbor evidentiranih možnih j kandidatov za nosilce delegacij | in vodilnih funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS v občini Domžale 1. SKUPŠČINA OBČINE za predsednika PETER PRIMOŽIČ, roj. 1939, Domžale, Prečna 16, družbeni pravobranilec samoupravljanja, KS Venclja Perka. Dolgoletni družbeno politični delavec, ki glede na delovno mesto zelo dobro pozna tako problematiko združenega dela kot občine v celoti, aktiven pa je tudi v KS Venclja Perka, kjer je med drugim opravljal tudi funkcijo predsednika KK SZDL. za podpredsednika HERMAN BREZNIK, roj. 19.31, Vodovodna 21, Domžale, DO Trak, OO ZZB NOV Domžale Tov. Breznik je aktiven družbenopolitičen delavec, tako v krajevni skupnosti kot na občinskem nivoju. Zlasti aktivno in uspešno pokriva v področje SIS za preksrbo. za sekretarja LADO GOR1ČAN, roj. 1950, Trojane 33, Sekretariat za LO občine Domžale, KS Trojane Tov. Goričan že vrsto let aktivno dela tako v krajevni skupnosti Trojane, kot na občinskem nivoju (OK ZSMS). Povsod je s svojimi prizadevnim delom veliko prispeval k razvoju področja SLO in DS, kjer se je sproti seznanjal tudi s sicerjšnjo problematiko občine. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA za predsednika FRANC GNIDOVEC, roj. 1938, Ihan 96, AGROEMONA tozd PRAŠIČEREJA IHAN AGROEMONA TOZD PRAŠIČEREJA IHAN Je že doslej opravljal funkcijo predsednika zbora in veliko prispeval h krepitvi ustavnega položaja zbora združenega dela v našem skupščinskem sistemu. Je aktiven tako v delovni organizaciji kot KS Ihan. za podpredsednika METKA JERET1NA, roj. 1949, Sp. Jarše 38 a, Tosama Domžale DANICA MERLIN, roj. 1948, Domžale, V. Vlahoviča 4 b, Tosama Domžale Obe tovarišici sta aktivni sindikalni delavki, ki skozi problematiko delovne organizacije, v kateri sta zaposleni, kakor tudi skozi delo v sindikalni organizaciji, spoznavata problematiko združenega dela v občini in tudi sodelujeta pri njenem razreševanju. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI za predsednika ALEKSANDER R1HTAR, roj. 1926, Dob, Šolska ulica 1, Toko Domžale KS Dob Tov. Rihtar je dolgoletni družbenopolitični delavec, ki je opravljal in še opravlja vrsto odgovornih dolžnosti v krajevni skupnosti Dob in občinski gasilski zvezi. Problematiko tako KS kot celotne občine dobro pozna tudi zaradi sodelovanja v različnih organih s tega področja. za podpredsednika SLAVKO PIŠEK, roj. 1923, Murnova 15, Mengeš, upokojenec. KS Mengeš ALEKSANDER ČIČEROV, roj. 1949, Trzin, Bergantova 1, Rep. komite za mednarodno sodelovanje, KS Trzin Oba predlagana kandidata sta dolgoletna družbenopolitična aktivista, ki sta ali še družbenopolitična aktivista, ki sta ali še opravljata vrsto odgovornih funkcij tako v KS Dodatni predlog evidentiranih možnih v skupščini občine Zap. št. Ime in priimek r"o%°tva Stanovanje Zaposlen Evidentiran PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE 1. Peter Primožič 1939 Domžale, Prečna 16 2. EmiiTomc 1942 Rova 48, Radomlje PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE 1. Herman Breznik 1931 Domžale, Vodovodna 21 PREDSEDNIK DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA 1. Ljubo Arsov 1944 Domžale, Ljubljanska 103 Napredek Domžale PODPREDSEDNIK DRUŽBENO POLITIČNEGA ZBORA družbeni prav. sam. Temeljno sodišče Lj. Trak Mengeš 1. Ljubo Arsov 2. Mirjana Kavčič 1944 Domžale, Ljubljanska 103 Napredek Domžale 1940 Domžale, Simona Jenka Induplati 11 PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 1. Miroslav Birk 1953 Moravče, Marokova 1 a PODPREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA 1. Miroslav Birk 1953 Moravče, Marokova 1 a 2. Danica Merlin 1948 Domžale, V. Vlahoviča 4b DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 1. Kosta Bizjak 1921 Trzin, Mengeška 5 2. Herman Breznik 1931 Domžale, Vodovodna 21 3. Božena Habjan 1926 Domžale, Vodovodna 5 ČLANI SKUPŠČINSKIH IN ZBOROVSKIH KOMISIJ Papirnica Papirnica Tosama upokojenec TRAK Mengeš upokojenka 1951 Domžale, Prešernova 55 Helios Domžale 1936 Domžale, Koščeva 5 Vrhpolje 1/a Domžal§, Prešernova 34 Domžale, Stobovska 11 Vir, Hubadova 6/a Helios DSS Domžale Helios Helios Domžale Helios Domžale Helios Oljarna Helios Količevo 1. Branimir Bernot (komisija za družbeno nadzorstvo) 2. Mirko Desnica 1936 Kamnik, Fužine 2 Helios Domžale (komisija za uresničevanje zakona o združenem delu) 3. Franc Dolar (komisija za spremljanje in izvajanje DD o oblikovanju in izvajanju kadrovske pol.) 4. Dušan Grošelj 1954 (komisija za komunalne zad.) 5. Janez Jeglič 1932 (komisija za odlikovanja, komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu) 6. Marija Juvan 1942 (komisija za razvoj KS) 7. Leon Mikek 1943 (komisija za družbeno-ekonomske odnose) « 8. Vinko Pecelj (komisija za zadeve borcev NOV in invalidov NOV) 9. Ivan Rebolj (komisija za volitve, imenovanja in administrativne z.) 10. Milan Tomše 1946 (svet za SLO in DS) Marko Vresk 1954 (občinska volilna komisija) Franc Velepec 1956 (komisija za družbeno-ekonomske odnose) ZA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 1. Vinko Cedilnik 1948 Domžale, Dragarjeva 12 OŠ Martin Koželj Dob 2. Janka Jerman 1943 Radomlje, Bukovčeva OŠ Radomaljske čete Preserje ZA PODPREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI 1. Mitja Mezgec 1947 Domžale, V. Vlahoviča 4/d Papirnica Količevo ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI KS V. Perka KS Rova OO ZZB NOV OK ZKS OKZKS Induplati Papirnica Papirnica Tosama OO ZZB NOV OO ZZB NOV OO ZZB NOV Helios Helios 1929 Domžale, Kersnikova 5 Helios DSS 1933 Domžale, Prečna 11 Helios Domžale 11 12 Domžale, Zupančičeva 6 Helios Domžale Domžale, V. Vlahoviča 1/e Helios DSS Preserje, Vaška pot 10 Induplati Jarše Helios KS Vrhpolje Helios Helios Helios Helios Helios Helios Helios Induplati 1. Marta Dremelj 1948 Mengeš, Hribarjeva 39 OŠ Olge Avbelj Domž IjSjSjS 2. Milka Živulovič 1941 Domžale, V. Vlahoviča 9 Glasbena šola ZA PODPREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI §1 1. Marta Dremelj 1948 Mengeš, Hribarjeva 39 OŠ Olge Avbelj Domž OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST - za organe 1. Vlado Cerar 1948 Kamnik, Tunjiška 2 Papirnica 2. Melita Filipič 1953 Domžale, Ul. 29. nov. Delavska univ. 3. Andrej Golob 1955 SI. Gradec, Stari trg 278 BF VTOZD za živ. 4. Mitja Mezgec 1947 Domžale, V. Vlahoviča 4d Papirnica 5. Ivan Štuhec 1950 Preserje, Igriška 5 BF VTOZD za živ. 6. Marija Cvetka Tekavec 1946 Domžale, Krakovska 10b OŠ Olge Avbelj is 7. Tatjana Urbanija 1965 Homec, Bolkova 2 Helios Oljarna n 8. Meta Vrhovec 1946 Slamnikarska21b, OŠ Olge Avbelj Mengeš H 9. Rajko Hafner 1927 Radomlje, Triglavska upokojenec 10. Vida Hafner 1929 Radomlje, Triglavska upokojenka |99jj SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA 1 PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE S£b 1. Angelca Kržan 1933 Mengeš, Murnova 5 SO Domžale jjSS 2. Marta Savec 1944 Domžale, Mačkovci 33 Napredek ORGANI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA 1. Elizabeta Slavinec 1945 Domžale, Ljubljanska 80 Helios 2. Alojz škrjanec 1937 Domžale, Ljubljanska 65 Helios i ZA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI 1. Milan Trbižan 1935 Radomlje, Prešernova 1/a TOZD Montanistika Lj 1 ZA ORGANE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI n 1. Peter Avbelj 1950 Lukovica, Žirovše 6 Papirnica Količevo 2. Cvetka Vlaj 1944 Domžale, Železniška 3 Helios Domžale OŠ Martin Koželj Dob OŠ Radomaljske čete Preserje KS SI. Šlandra OIS OŠ Olge Avbelj Glasbena šola OŠ Olge Avbelj Papirnica Delavska univ. BF VTOZD za živ. KS S. Šlander BF VTOZD za živ. OŠ Olge Avbelj Helios Oljarna OŠ Olge Avbelj KS Radomlje KS Radomlje KS Mengeš Napredek Helios Helios Papirnica Helios Je dolgoletni družbenopolitični delavec, ki je z uspešnim delom, v katerem ni manjkalo tudi vrste odgovornih funkcij, pomembno prispeval k razvoju občine. Glede na dobro poznavanje problematike tako KS kot občine Domžale bo lahko pomembno prispeval k dobremu delu DPZ. IZVRŠNI SVET za predsednika MILAN MAROLT, roj. 1949, Domžale, Ljube Šercerja 2, SO Domžale, KS Slavko Šlander Tov. Marolt je s svojim dobrim poznavanjem tako gospodarstva v občini Domžale kot tudi širše problematike tega področja pomembno prispeval k sedanjemu ugodnemu položaju delovnih organizacij v naši občini. Glede na uspešno in prizadevno delo in strokoven pristop k razrešitvi aktualnih vprašanj družbenoekonomskega razvoja v občini je tov. Marolt opravičil zaupane mu naloge. PREDLOG EVIDENTIRANIH MOŽNIH KAND1ATOV ZA ČLANE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA 1. DELEGATI OK SZDL 1. Viljem Držanič, Brejčeva 15, Domžale 2. Franc Mušič, Mlakarjeva 8, Trzin 3. Ema Škerjanc-Ogorevc, Škerjančevo 21, Radomlje 4. Miro Ukmar, Adamičeva 9, Domžale 5. Vera Vojska, Prešernova 10, Dob kanditov za najodgovornejše funkcije in skupščinah SIS ZA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE KULTURNE SKUPNOSTI 1. VeraBeguš 1943 Krašrtja67 Oš Janko Kersnik ZA PODPREDSEDNIKA ZBORA UPORABNIKOV KULTURNE SKUPNOSTI 1. Frančiška Hrovat 1937 Podrečje 1/a ZA PREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV KULTURNE SKUPNOSTI 1. Štefan Borin 1938 Mengeš, T. Brejca 1 ZA PODPREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV KULTURNE SKUPNOSTI SDK Domžale Kočna Kamnik 1. Franc Capuder 1924 ZA ORGANE KULTURNE SKUPNOSTI 1. Ladislav Dejanovič 1943 Lukovica 14 Planika TOZD Mojca Lukovica 20 Domžale, Ješetova 6 Domžale, Prešernova 30 Domžale, Vodovodna 5 Helios Oljarna Helios Domžale Papirnica Količevo upokojenka 2. JožeTreven 1932 3. Marjan Grilj - 1935 4. Božena Habjan 1926 ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI 1. Janez Mirnik 1942 Domžale, Ljubljanska 101 Helios Domžale ZA PODPREDSEDNIKA ZBORA IZVAJALCEV TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI 1. Genovefa Kržan 1938 Mengeš, Murnova 5 ZA ORGANE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI 1. Aleksander Kraševec 1959 Domžale, T. Tomšiča 4 2. Brane Mav 1955 Ihan, Prelog 4 3. Ljubiša Milic DS SIS Energetike Ljubljana 1927 Domžale, Prešernova 30 Helios Količevo Papirnica Količevo Papirnica Količevo OK SZDL, ZKO KS Vir, KUS KS Mengeš KUS ZKO,KUS Helios Helios Papirnica KS V. Perka KS SI. Šlandra KK Mengeš Helios Papirnica KS V. Perka ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1. Marjan Ručigaj 1937 Sr. Jarše 85 ZA PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1. Peter Janežič 1939 Mengeš, Murnova 27 2. Marjan Ručigaj 1937 Sr. Jrše 85 PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1. Sonja špoljarić .1955 Domžale, Župančičeva 7 PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV 1. Marija Starbek 1948 2. Mojca Zaje 1958 PODPREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV 1. Roman Serianz 1937 2. Mojca Zaje 1958 Papirnica Količevo Papirnica Slovenijales Radomlje Papirnica Količevo Helios ZD Domžale Dob, Aškerčeva 11 Pšata 28, Dol pri Ljubljani ZD Domžale Moravče, Partizanska 5a ZD Domžale Pšata 28, Dol pri Ljubljani ZD Domžale ORGANI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI 1. Nataša Belle 1947 2. Slava Ciglar 1940 3. Slavica Lenček 1949 4. Sonja Špoljarić 1955 SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Predsednik skupščine 1. Ema Škerjanc-Ogorevc 1939 2. Janko Kralj 1943 PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE 1. Mihaela Kolenc 1926 PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV 1. Maksimiljana Mali 1954 PODPREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV 1. Draga Bevk 1939 2. Joži Rifelj 1944 ORGANI SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA 1. Marjeta Havliček 1947 Ljubljana, Hradeckega 33 Helios Domžale, T. Tomšiča 10 Helios Domžale, Peternelova 7 FAM Kruševac Dornžale, Ljube Šercerja 4 OŠ Olge Avbelj Domžale, Župančičeva 7 Helios Radomlje. Škerjančevo 21 OŠ Olge Avbelj Domžale, Vodovodna 9 Papirnica Domžale, C. padlih borcev upokojenka 56 ' Domžale, Prešernova 32 CSD Domžale Mengeš, Kolodvorska 5 Domžale, Prelovškova 9 Dom počitka Mg. OŠ Olge Avbelj Domžale, Pot kurirjev 6 Domžale, Depala vas 1 Preserje, Kamniška 37 Domžale. Šlandrova 25 Helios Helios OŠ Olge Avbelj Helios 2. Janez Hribar 1940 3. Ivanka Kecelj 1937 4. Stanka Kač 1941 5. Bojan Štraus 1953 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST PREDSEDNIK SKUPŠČINE • I.Anton Kos 1925 Sp. Prapreče 17, Lukovica upokojenec PREDSEDNIK ZBORA UPORABNIKOV 1. Danica Blejc 1944 Slamnikarska 27, Mengeš Induplati 2. Matjaž Repnik 1955 Slamnikarska 20a, MengešPapirnica Količevo PREDSEDNIK ZBORA IZVAJALCEV 1. JožeCilenšek 1936 Zoranina 7, Domžale ORGANI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI 1. Janez Cerar 1940 Moravče, Gorica 6b KS Mengeš Papirnica Helios ZD Domžale ZD Domžale ZD Domžale ZD Domžale Helios KS Jarše-Rodica OŠ Olge Avbelj Helios KS Radomlje KS V. Perka KS S. Šlandra CSD Domžale Dom počitka Mg. OŠ Olge Avbelj Helios Helios Helios OŠ Olge Avbelj Helios KS Lukovica Induplati Papirnica Komunalno podjetje KP Domžale 1932 Železniška 2, Domžale 1942 Podreča47 1948 Kamniška 29, Mengeš 1962 Železniška 2, Domžale 1952 Kamnik, M. Blejca 20 ZA ORGANE SKUPNOSTI POKOJNINSKO INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA 2. Alojz Gomboc 3. Štefan Hrovat 4. Marko Peterlin 5. Matija Podmiljšak 6. Zvonimir Smerke Papirnica Helios Helios Helios Helios Helios 1. Miro Avbelj 1934 Dragomelj38 2. Franc Jeraj 1921 Tovarniška 41, Preserje 3. Janez Zibelnik 1928 Zavrti 5, Mengeš ZA ORGANE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE 1. Ahmed Gavranovič 1935 Župančičeva 7, Domžale 2. Marija Gostiša 1944 3. Ciril Judež 1931 4. Janez Keržan 1944 5. Marjan Kovic 1944 6. Ivan Kramar 1933 Lukovica 60 Železniška 4, Domžale Kovičeva 22, Domžale Železniška 3, Domžale Kamniška 12, Domžale Papirnica upokojenec upokojenec Helios Papirnica Helios Helios Helios Helios ZA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 1. Ema Škerjanc-Ogorevc 1939 Škerjančevo 21, Radomlje OŠ Olge Avbelj 2. Stane Mlakar 1935 Mengeš, Zavrti Melodija PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA 1. Ema Škerjanc-Ogorevc 1939 Škerjančevo 21, Radomlje OŠ Olge Avbelj Papirnica Helios Helios Helios Helios Helios Papirnica KS Preserje KS Mengeš Helios Papirnica Helios Helios Helios Helios KS Radomlje KS Mengeš KS Radomlje m m 2. DELEGATI OK ZKS 1. Ljubo Arsov, Ljubljanska 103, Domžale 2. Simon Duretič, Ljubljanska 89, Domžale 3. Brane Bemot, Prešernova 55, Domžale 4. Milojka Modrijan, Šubljeva 13, Domžale 5. Maruša Murn, Radomlje, Radomeljske čete 27 6. Stana Stopar, Lukovica 33 a, Lukovica 7. Lado Škrjanec, Levstikova 29, Domžale 3. DELEGATI OS ZSS 1. Bcrus Ferbežar Sonja, Župančičeva 1, Kamnik 2. Miroslav Birk, Marokova 1 a, Moravče 3. Metka Jeretina, Sr. Jarše 38 a, Domžale 4. Ciril Sesek, Radomeljske čete 3, Radomlje 5. Jelka Zalogar, Kettejeva 8, Domžale 4. DELEGATI OO ZZB NOV 1. Alfonz Avbelj, Savo, Kajuhova 10, Domžale 2. Kostja Bizjak, Trzin, Mengeška 5 3. Božena Habjan, Vodovodna 5, Domžale 4. Marko Hribar, Zadružniška 25, Mengeš 5. Jože Pogačnik, Prešernova 43, Domžale 5. DELEGATI OK ZSMS 1. Andrej Flis, Domžale, Ljubljanska 72, Domžale 2. Breda Habjan, Mengeška 39, Trzin 3. Simon Mavser, Gostičeva 59, Nožice 4. Bogdan Zupan, Gostičeva 48, Nožice 5. Vanda Žargi, Kidričeva 16, Mengeš OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST za predsednika JERNEJ LENIČ ml., roj. 1947, Vir, Sončna 4, Rep. komite za kmet. gozdar, in prehrano Ljubljana KS VIR Tov. Lenič že vrsto let v različnih oreanih zlasti SZDL in OIS aktivno sodeluje pri razreševanju in spremljanju tega področja. S svojim poznavanjem področja vzgoje in izobraževanja bo lahko prispeval nadaljnjemu razreševanju problematike tega področja. za podpredsednika JANKA JERMAN, roj. 1943. Radomlje, Bukovčcva, OŠ RADOMELJSKE ČETE PRESERJE, OŠ RADOMELJSKE ČETE PRESERJE za predsednika zbora uporabnikov CVETKA VLAJ roj. 1944 Domžale, Železniška 3, HELIOS DOMŽALE HELIOS ODMŽALE Za podpredsednika zbora uporabnikov MITJA MEZGEC, roj. 1947, Domžale, V. Vlahoviča 4 d, PAPIRNICA KOLIČEVO KS SLAVKO ŠLANDER DOMŽALE za predsednika zbora izvajalcev MILKA ZJVULOVIČ, roj. 1941 Domžale, V. Vlahoviča 9, Glasbena šola GLASBENA ŠOLA, DOMŽALE za podpredsdnika zbora izvajalcev MARTA DREMELJ, roj. 1948, Mengeš, Hribarjeva 39, OŠ OLGE AVBELJ, OŠ OLGE AVBELJ.»Vsi kandidati za opravljanje ostalih funkcij v OIS že vrsto let aktivno delajo kot izvajalci oz. uporabniki in so kot člani različnih organov spremjali in razreševali problematiko tega področja. OLGE AVBELJ. Vsi kandidati za opravljanje ostalih funkcij v OIS že vrsto let aktivno delajo kot izvajalci oz. uporabniki in so kot člani različnih organov spremljali in razreševali problematiko tega področja OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST za predsednika ANDREJ OREŠNIK, roj. 1943, Groblje 3, Domžale, Biotehniška fakulteta KS JARŠE RODICA za podpredsednika MILAN TRB1ŽAN, 1935, Prešernova 1 a, Radomlje, TOZD Montanistika. Ljubljana KS RADOMLJE. Oba predlagana kandidata že vrsto let aktivno delata na področju raziskovanja in sta že doslej aktivno sodelovala pri delu organov tako ORS kot drugih institucij, ki delajo na tem področju. KULTURNA SKUPNOST za predsednika MIROSLAV STIPLOVŠEK, 1935, Vo-dopivčeva 8, Filozofska fakulteta Lj. KS VENCLJA PERKA za podpredsednika STANE HABE, 1920, Zupančičeva 3, Domžale, upokojenec KS SLAVKO ŠLANDER Oba evidentirana kandidata področje kulture zelo dobro poznata, saj že vrsto let skozi aktivno delo tako v KS kot v ZKO pomembno prispevata k dvigu kvalitete kulturnega življenja v občini in vključevanju čimvečjega števila delovnih ljudi in občanov v kulturne dejavnosti, za predsednika zbora uporabnikov MARJAN GREGORC, 1932, Zg. Jarše 13, Javno tožilstvo v Ljubljani KS JARŠE RODICA za podpredsednika zbora uporabnikov FRENČKA HROVAT, 1937, Podrečje 1 a, Domžale, SDK Domžale za predsednika zbora izvajalcev ŠTEFAN BORIN, 1938. Mengeš, Toma Brejca 1, Kočna Kamnik KS MF.NOF« za podpredsednika zbora izvajalcev FRANCE CAPUDER, 1924, Lukovica 14, Planika, TOZD Mojca Lukovica KS LUKOVICA Vsi predlagani so aktivni družbenopolitični delavci oziroma društveni delavci v različnih kulturnih društvih in organih K oz. ZKO Domžale. TELESNO KUTLURNA SKUPNOST za predsednika JOŽE ZEVNIK, 1939, Stritarjeva 23, Domžale, HELIOS KS VIR ZVONE SLOVNIK, roj. 1961, Ihan 95, OK ZSMS DOMŽALE KS IHAN Oba predlagana kandidata že vrsto let aktivno delata na področju telesne kulture in dobro poznata razmere na tem področju. S dobrim poznavanjem tako organiziranosti kot vsebine dela tega področja, bosta lahko prispevala k nadaljnjemu razvoju telesne kulture. za podpredsednika skupščine BREČKO FRANC, roj. 1945, Trzin, Ul. bratov Kotar 19, OŠ EDVARD KARDELJ, TRZIN, STRELSKA DRUŽINA TRZIN za predsednika zbora uporabnikov RUČMAN ALOJZ, roj. 1941, Muljava 4, Mengeš. ELEKTROELEMENT IZLAKE, TOZD SVIT KAMNIK, KS MENGEŠ za podpredsednika zbora uporabnikov TONE HRIBAR, roj. 1945, Domžale, Ljubljanska 134, TOVARNA USNJA, ŠMARTNO LITIJA, KS SLAVKO ČLANDER DOMŽALE za predsednika zbora izvajalcev JANEZ GREGORIČ, roj. 1955, Ihan, Prelog 28, EMONA TOZD PREHRANA LJUBLJANA, SMUČARSKO DRUŠTVO IHAN za podpredsednika zbora izvajalcev JANEZ MIRNIK, roj. 1942, Domžale, Ljubljanska 101, HELIOS DOMŽALE, Smučarsko društvo Domžale Vsi kandidati za opravljanje navedenih funkcij že vrsto let aktivno delajo kot uporabniki oz. izvajalci tega področja in so kot člani različnih organov in telesnokulturnih društev že doslej spremljali in sodelovali pri razreševanju problematike telesne kulture v občini. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST za predsednika skupščine MARINKA REPIČ, 1942, Domžale, V. Vlahoviča 4d, LJUBLJANSKA BANKA DOMŽALE, KS SLAVKO ŠLANDER, BANKA DOMŽALE Tov. Repič Marinka je že doslej opravljala funkcijo predsednice Občinske zdravstvene skupnosti Domžale ter s svojim prizadevnim delom prispevala k uspešnemu delu te skupnosti. Z dobrim poznavanjem tako organiziranosti kot problematike tega področja bo še v naprej lahko uspešno delala na področju zdravstva, za podpredsednika skupščine PETER JANEŽIČ, roj. 1939, Mengeš Murnova 27, SLOVENIJALES RADOMLJE, KS MENGEŠ za predsednika zbora uporabnikov SONJA ŠPOLJARIĆ,"roj. 1955, Domžale, Zupančičeva 7, HELIOS DOMŽALE, HELIOS DOMŽALE za podpredsednika zbora uporabnikov SLAVA CIGLAR, roj. 1940, Domžale, Peternelova 7, FAM ŽELODN1K, KS JARŠE RODICA za predsednika zbora izvajalcev MARIJA STARBEK, roj. 1948, Dob, Aškerčeva 11, ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, ZD. DOMŽALE za podpredsednika zbora izvajalcev SERIANZ ROMAN, "ORAVČE, Partizanska 5 a, ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE, ZD DOMŽALE Vsi kandidati za opravljanje navedenih funkcij v Občinski zdravstveni skupnosti so že več let aktivni na tem področju ali kot delegati ali kot člani različnih organov tako OZS kot tudi drugih institucij. S poznavanjem organiziranosti in problematike tega področja bodo lahko pomembno prispevali k nadaljnjemu dobremu delu OZS. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA za predsednika skupščine JANKO KRALJ, 1943, Domžale, Vodovodna 9, PAPIRNICA KOLIČEVO., KS VENCLJA PERKA Tov. Kralj je že doslej kot predsednik Skupnosti socialnega varstva pomembno prispeval k uveljavljanju tega, v zadnjem času čedalje pomembnejšega področja življenja in dela delovnih ljudi in občanov. S poznavanjem tako organiziranosti kakor tudi vsebine dela tega področja bo lahko uspešno delal na področju socialnega skrbstva v občini. za podpredsednika skupščine JOŽE MLAKAR, roj. 1942, Mengeš, Hribarjeva 10, INCE MENGEŠ, Center za usposabljanje in varstvo invalid, oseb. za predsednika zbora uporabnikov MARICA JERMAN, roj. 1939, Šlandrova 16, Radomlje, Induplati, KS Radomlje, Induplati za podpredsednika zbora uporabnikov SIMON ĐURET1Č, roj. 1948, Domžale, Ljubljanska 89, STUGŠ, STUGŠ, KS SLAVKO ŠLANDER za predsednika zbora izvajalcev MALI MAKSIMILJANA, roj. 1954, Domžale, Prešernova 32, CENTER ZA SOCIALNO DELO, CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE za podpredsednika zbora izvajalcev DRAGA BEVK, roj. 1939, Mengeš, Ko-, lodvorska 5, DOM. POČITKA MENGEŠ Vsi evidentirani kandidati področje socialnega skrbstva poznajo, saj so že doslej delali na tem področju, tako kot uporabniki ali kot izvajalci. Z izkušnjami, ki so si jih tako pridobili, bodo lahko uspešno uveljavljali vlogo Skupnosti socialnega skrbstva v naši občini. »BĆINSKI POROČEVALEC 7 STRAN SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA za predsednika skupnosti STANE MLAKAR, roj. 1935, Mengeš, Zavrti, DO Melodija, KS Mengeš, KS Mengeš Tov. Mlakar je dolgoletni družbenopolitičen delavec, tako v KS Mengeš, kakor tudi v OK ZKS Domžale, kjer je opravljal vrsto odgovornih funkcij. S svojimi bogatimi izkušnjami bo lahko uspešno delal na področju socialnega varstva. za podpredsednika EMA ŠKERJANC-OGOREVC, roj. 1939, Škerjančevo 21, Radomlje, OŠ Olge Avbelj, KS Radomlje Tov. Škerjanc-Ogorevc že vrsto let tako z vidika zaposlenosti v OŠ Olge Avbelj kot tudi dela v različnih organih SZDL spremlja to področje in aktivno sodeluje pri razreševanju te problematike v občinskem merilu. Z veliko izkušnjami s tega področja bo lahko uspešno delovala v skupnosti. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE za predsednika skupščine FRANC ANŽIN, roj. 1950, Sp. Jarše, Je-lovškova 14, Tosama, KS Jarše-Rodica MARJAN BOLH AR, roj. 1943, Dob., Cešenik 14, Helios, KS Dob, Helios Oba kandidata sta aktivna družbenopolitična delavca tako v krajevnih skupnostih kot v obeh delovnih organizacijah in sta že doslej spremljala področje zaposlovanja v občini! Z dobrim poznavanjem celotne problematike bosta lahko veliko prispevala k njenemu razreševanju. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA za predsednika skupščine STANE GOLOB, roj. 1947, Mengeš, dr. Tineta Zajca 8, TOKO, Toko, KS Mengeš Je že doslej prizadevno in odgovorno opravljal to funkcijo. S svojimi dosedanjimi izkušnjami s tega področja bo lahko še vnaprej prispeval k dobremu delu skupnosti. za podpredsednika skupščine IVICA ĆESNIK, roj. 1948, Preserje, Pe-lechova 70, Induplati, Induplati, KS Jarše Rodica MARTA SAVEC, roj. 1944, Domžale, Mačkovci 33, Napredek, Napredek Domžale ANGELCA K RŽ AN, roj. 1933, Mengeš, Murnova 5, SO Domžale, KS Mengeš za predsednika zbora uporabnikov MATJAŽ REPNIK, roj. 1955, Mengeš, Slamnikarska 21 b, PAPIRNICA, KS MENGEŠ, PAPIRNICA KOLlCEVO za podpredsednika zbora uporabnikov M1LJANA JANČIGAJ, roj. 1952, Domžale, V. Vlahoviča 2d, SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE DOMŽALE, KS SLAVKO ŠLANDER za predsednika zbora izvajalcev SILVA GERBEC, roj. 1940, Domžale, Zormanova 12, VVO DOMŽALE, VVO DOMŽALE za podpredsednika zbora izvajalcev MARIJA KOLAR, roj. 1944, Sejmiška I, Domžale, VVO Domžale Vsi evidentirani kandidati že vrsto let opravljajo različne družbene in družbenopolitične funkcije, večina izmed njih je že doslej aktivno delala tudi na področju otroškega varstva. S svojimi izkušnjami bodo tudi vnaprej lahko uspešno kot uporabniki ali izvajalci delali in reševali problematiko področja otroškega varstva. INVALIDSKO POKOJNINSKA SKUPNOST za opravljanje najodgovornejših funkcij se predlaga: JERNEJ LENIČ, roj. 1921, Tomšičeva 5, Domžale, upokojenec, KS SLAVKO ŠLANDER FRANC JERAJ. roj. 1921, Preserje, tovarniška 41, upokojenec, KS PRESERJE FRANJO RIHTAR, roj. 1930, Preserje, Pelechova 61, INDUPLATI JARŠE, INDUPLATI JARŠE VINKO VODNIK, roj. 1957, Vir,Tolstojeva 12, INDUPLATI JARŠE. INDUPLATI JARŠF JANEZ Z1BELNIK, roj. 1928, Zavrti 5, Mengeš, upokojenec, KS MENGEŠ Vsi evidentirani kandidati za najodgovornejše funkcije v skupnosti pokojninsko-in-validskega zavarovanja to področje dobro ioznajo, saj nekateri izmed njih že \rsto let tem področju tudi delajo. STANOVANJSKA SAMOUPRAVNA SKUPNOST za predsednika skupščine ANTON KOS, roj. 1925, Sp. Prapreče 7, Lukovici, upokojenec KS Lukovica Tov. Anton Kos je dolgoletni družbenopolitični delavec, ki je z aktivnim delom na vseh področjih življenja in dela v občini po membno prispeval k razreševanju problematike. Ima že tudi bogate izkušnje iz dela a področju, za katerega je evidentiran. za predsednika zbora uporabnikov MATJAŽ REPNIK, roj. 1955, Mengeš, Slamnikarska 20a, Papirnica, Papirnica, KS Mengeš za predsednika zbora izvajalcev JOŽE CILENŠEK, 1936, Zoranina 7, Domžale, Komunalno podjetje, KOMUNALNO PODJETJE Oba evidentirana kandidata področje stanovanjskega gospodarstva poznata ali kot uporabnika ali kot izvajalca. S svojimi izkušnjami tudi / drugih področij bosta lahko uspešno delala tudi v samoupravni stanovanjski skupnosti. RAZPIS RAZISKOVANIH NALOG OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI DOMŽALE V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986 — 1990 objavlja Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale, razpis raziskovalnih nalog v občini Domžale, ki jih bo Občinska raziskovalna skupnost (so)financirala v letu 1986. POGOJI: 1. Raziskovalne naloge lahko prijavijo OZD, družbenopolitične skupnosti in organizacije, samoupravne skupnosti ter raziskovalne organizacije. 2. Prijavljene raziskovalne naloge morajo biti usklajene z 2. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske raziskovalne skupnosti Domžale za obdobje 1986 — 1990 in z družbenim planom občine Domžale za obdobje 1986 — 1990. 3. Vsaka prijavljena naloga mora vsebovati: — naslov raziskovalnega programa in naloge — naslov organizacije, ki nalogo opravlja — priimek in ime vodje raziskovalnega dela ter delovno mesto, ki ga zaseda ter sodelavcev — izhodišča raziskovalnega dela in namen raziskave — Predvidena uporabnost naloge glede na — strokovne in znanstvene dosežke — pričakovane gospodarsk" in ekonomske učinke — predlog strokovnjakov, ki lahko raziskovalno delo recen-zirajo 11. A. Za naloge pri katerih je občinska raziskovalna skupnost sofinancer — predlog finančne konstrukcije in predlog sofinanciranja B. Za naloge, ki temeljijo na usmerjenem raziskovalnem programu za leto 1986 in jih v celoti financira Občinska raziskovalna skupnost (1. Informatika; 2. Študija o planiranju; 3. Študije o družbenopolitičnem in socialnoekonomskem razvoju občine Domžale), pa predlog finančne konstrukcije. Prijave sprejema Komisija za spremljanje raziskovalnih programov in inovacije pri Občinski raziskovalni skupnosti Domžale na naslov: Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36, v roku treh tednov od objave v Občinskem poročevalcu. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST DOMŽALE RAZPIS Na podlagi Pravilnika Občinske raziskovalne skupnosti Domžale o podeljevanju priznanj za inovacije in raziskovalne dosežke, razpisujemo natečaj za podelitev priznanj in plaket v letu 1986 Priznanja za inovacije in raziskovalne dosežke na vseh raziskovalnih področjih podeljuje Občinska raziskovalna skupnost za dela: — ki predstavljajo originalen raziskovalni dosežek, — ki predstavljajo inovacije, ki so prinesle bistvene ekonomske prihranke, prispevale h tehnološkemu razvoju ali izboljšanju ekoloških pogojev. Priznanja se podeljujejo tudi za dolgoletno znanstveno- raziskovalno in inovacijsko delo, za organizacijsko delo na področju raziskovanja in inovacije ter za naloge, ki so rezultat raziskovalnega dela v okviru usmerjenega izobraževanja in drugih raziskovalnih del mladih. Priznanja raziskovalne skupnosti se lahko podeljujejo posameznikom in skupinam za inovacije in raziskovalne dosežke, ki so nastali pretežno v občini Domžale ali so k njim prispevali raziskovalci, odnosno inovatorji iz. organizacij s sedežem v občini Domžale. Kandidate za nastade in priznanja lahko predlagajo OZD, KS, DPO, društva, samoupravne interesne skupnosti, strokovna društva in združenja, občani domžalske občine ter samoupravni organi Občinske raziskovalne skupnosti. Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbe kdaj in kje so bili predlagani dosežki ali inovacije objavljene, izvedene ali na kak drug način dane v javno presojo. Predloge za priznanja in plakete je potrebno poslati na naslov Občinska raziskovalna skupnost Domžale, Ljubljanska c. 36, 61230 Domžale, najkasneje do konca februarja 1986. Izposoje-vahsce knjig tudi v Radomljah občinska matična knjižnica in Čitalnica Od januarja 1986 dalje si bodo lahko krajani in okoličani Radomelj knjige izposojali v svojem kraju. Vsako sredo od 16. do 18. ure bo v prostorih krajevnega urada v Kulturnem domu na voljo okoli 200 knjig vseh zvrsti: romani, kriminalke, otroške slikanice, vojni spomini, mladinske povesti... Izposojevališče bodo vodile prizadevne članice Društva upokojencev iz Radomelj: Vida Hafner, Majda Lipovšek, Eva Kocbek in Jelena Jereb. Pridite in poglejte! V MORAVČAH KNJIŽNICA ODSLEJ ODPRTA DVAKRAT TEDENSKO Izposojevališče knjig v Moravčah, ki deluje v zgornjem nadstropju Partizanskega doma bo od 1 .februarja dalje odprto dvakrat tedensko: Torek od 13. do 18. ure Sobota od 8. do 11. ure Knjižnico v Moravčah vodita Martina Vidergar in Marjana Vehovec. POČITNIŠKI PROGRAM V času zimskih počitnic bo knjižnica v Domžalah široko odprla vrata vsem, ki nimajo kaj početi in bi radi: — gledali video mladinske filme in risanke — se igrali (šah, Črni Peter, Spomin, didaktične igre...) — poslušali pravljice in risali Vabljeni ste vsak dan DOPOLDNE od 9.30 do 12. ure POPOLDNE od 17. do 18.30 CICIBANOVE PRAVLJIČNE URICE Vsak torek ob 17. uri v prostorih čitalnice. ZOC OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA IN ČITALNICA DOMŽALE VABI na predstavo Borisa A. Novaka ČAROVNIJE SVETA; režija Jurij Souček; nastopa in čara MIRAN ČANAK. Predstave v petek, 24. januarja 1986: ob 10. uri v Kulturnem domu Mengeš ob 16. in 18. uri v Kinu Domžale. O predstavi, ki je namenjena otrokom od 4. leta dalje, je France Vumik zapisal: »Medtem ko mojster Čanak čara izgubljene robce ali žoge v roke otrok, preprosto in nevsiljivo pripoveduje tudi igrive Novakove verze, za katere je značilna ritmično tekoča in pomensko razvejana pesniška govorica. Hkrati ta poezija opeva otroštvo kot najbolj očarljivo dobo človekovega življenja in se s Dričaranim golobom zavzema za mir. V vsakem pogledu domiselna simpatična predstava.« Predprodaja vstopnic v knjižnici! Predstavo so finačno omogočili Kulturna skupnost Domžale, ZKO Domžale in ZPM Domžale. VABLJENI I Kako bo s telefoni na moravškem? 1 V zadnjem času se z razreševanjem nekaterih najbolj perečih vprašanj telefonije v Domžalah in okolici postaja tudi vse pogosteje vprašanje kaj pa telefoni na Moravškem. To vprašanje je bilo tudi že zajeto v eno od delegatskih vprašanj, koder je bilo podčrtano nevzdržno stanje za področji Moravske doline in Črnega grabna. Ugotovili so, da za obdobje 1986—1990 ne načrtujejo za obe področji niti ene same nove telefonske številke. Iz odgovora na delegatsko x5 vprašanje izhaja, da ima obsto ječa KATC Moravče zmogljivost 200 naročnikov priključkov. Centrala je v celoti izkoriščena in je ni možno povečevati v sedanji tehnologiji. Osnutek srednjeročnega plana 1986—1990 ne predvideva gradnje novih telefonskih zmogljivosti na območju KATC Moravče. Dolgoročni program razvoja telefonskega omrežja opredeljuje do leta 1985 kapaciteto KATC Moravče 1000 naročnikov priključkov. Obstoječi prostori omogočajo gradnjo nove KATC Moravče s končno kapaciteto 1000 naročnikov priključkov. Zaradi funkcionalne celovitosti je treba sočasno izvesti povečavo medkrajevnega dela VATC Domžale (kar pomeni izgradnjo nove VATC Domžale), prenosnega sistema in kabelske povezave Domžale — Moravče ter ustreznega krajevnega telefonskega omrežja na celotnem območju KATC Moravče. Za te investicije do lea 1990 niso zagotovljena potrebna finančna sredstva. ! OPTIfC Martina Skofic Ljubljanska 87 L^ornžalc Delovni čas: t- dopoldne od 8. do 12. ure — popoldne od 16. do 18. ure — sobota zaprto! Kanon nabhua DFIAVNICA TITOV THG 1 61230 DOMŽALE llarhtlca fDirc 612JO OOMZALL SIMONA JfcNKA 1. Tfcl STAN. 10611 /22-'l«€ DOBER DAN, DOMŽALSKI OBČAN Pavle Kosec ŠESTKRATNI PRVAK Pri Koščevih v Mengšu so bili dokaj premožni: imeli so daleč naokrog znano gostilno, poleg tega pa še mizarstvo in kmetijo. Pavle je bil namenjen za mizarja, a je imel veliko srečo, da je očetu dal nekdo za plačilo za »opravo« harmoniko, oče pa je v Celovcu srečal tudi prof. Janka Ravnika, enega izmed vodilnih glasbenih pedagogov tistega časa. »Že s štirimi-petimi leti sem igral na harmoniko. Najprej seveda na diato-nično, pozneje pa sem prešel na klavirsko,« pripoveduje Pavle. »Prof. Ravnik se je nekoč ustavil po očetovi želji tudi pri nas in takoj je ugotovil, da sem talentiran. Hitro smo se zmenili, da sem začel v Ljubljani obiskovati glasbeno šolo, kar je bilo za tiste čase sila nenavadno.. .« Po šest ur na dan je imel Pavle v rokah svoj priljubljeni inštrument, ob sebi odličnega pedagoga in tako tudi uspehi niso izostali. Na tekmovanju harmonikarjev na Velesejmu v Ljubljani je bil kar šestkrat zapovrstjo prvi. Ker ga je učil tudi Avgust Stanko, ni pa mu hotel biti konkurent na tekmovanju, je Pavle prešel z diatonične na klavirsko in tudi na tem tekmovanju zmagal. »Tudi fantovsko življenje'je bilo povezano z glasbo in veseljem. Veliko sem igral v domači gostilni, vanjo pa so prihajali kolesarji celo iz Ljubljane. Pripetilo se je, da je bilo pri nas tudi po 200, 300 kolesarjev naenkrat. Starejši Mengšani se bodo še spomnili. Tedaj so igrali že prvi manjši ansambli, imenovani magistri, na radiu so se oglašali Fantje na vasi. Ko so peli ti Fantje, je bilo v gostilni tiho, da bi slišal šivanko pasti. Pa tudi drugače je bilo zelo družabno in veselo. Največ sem se učil doma igrati tako, da je teta Roza pela in likala, jaz pa sem jo spremljal...« Ostal pa je tudi lep spomin na fantovske noči, na podoknice s tamburico, ali harmoniko ter seveda največje veselje, ko so pri Koščevih dobili star klavir. Pavle je v Ljubljani imel kot glavni predmet seveda učenje igranja na klavirju. S FRONTNIM GLEDALIŠČEM NA MITINGIH Pavle Kosec je del vojne preživel doma, nekaj na študiju v Gradcu in Celovcu, pozneje pa se je priključil 15. diviziji, kjer je kot glasbenik deloval v odseku Frontnega gledališča. Hodili so z mitinga na miting in igrali, igrali... Največ po načelu »snađi se«, saj ni bilo ne not ne notnega papirja ne gradiva. Pomagal mu je tudi Bojan Adamič in drugi priznani glasbeniki. »Prekrižarili smo Slovenijo po dolgem in počez, posebno ko je napočila svoboda. Od Maribora do Kopra, povsod smo nastopali. Imel sem tudi že pevski tercet, sam pa sem jih spremljal s harmoniko. Pozneje sem se priključil V naši občini že več kot petintrideset let aktivno deluje glasbeni pedagog, ustvarjalec in nasploh vsestranski glasbenik Pavle Kosec. Njegovo življenje je tako močno povezano z glasbo, da sva se ves čas pogovarjala predvsem o Koščevi glasbeni poti, ob tem pa so se nehote razkrile tudi nekatere druge podrobnosti, od tega, kako je bilo v Mengšu v času med obema vojnama do ustanovitve glasbenih šol v Domžalah in v Mengšu. godbi. Igrali smo tudi komandantu naše divizije Milana Tominca na poroki. Ves teden je trajalo veselje v Litiji...« Igranje ga je tako izčrpalo, da se je moral vrniti domov. Tehtal je le 56 kg. K zdravju mu je veliko pomagala mama, z domačimi zdravili. Ko je bil Pavle le nekoliko boljši, se je podal na nadaljni študij v Ljubljano, k svojemu prejšnjemu profesorju. ŠOLA V DOMŽALAH »Še dobro se spominjam, da je bil v Domžalah velik shod v zvezi s Trstom, ko me je Tajčeva vprašala, če bi učil na novo ustanovljeni glasbeni šoli v Domžalah,« pripoveduje Pavle. »Mislim, da imam odločbo z dne 1. dec. 1949. Prvi direktor — ime naj raje izpustim — se je hvalil, da so ga celo v milanski Scali zasipali s cvetjem, a se je med delom izkazalo, da ne obvlada niti osnovnega učenja. Ko pa je prišel Peregrin Capuder, je domžalska glasbena šola zaživela v polno. Učil sem klavir, po potrebi pa tudi drugo. Rad se spomnim tovariša Semeja, ki je bil prav tako eden izmed pionirjev na tem področju.« Dobra tri leta se je Pavle Kosec posvečal pedagoškemu delu na domžalski glasbeni šoli, kamor se je seveda iz Pre-serij vozil s kolesom. »Ko sem se zvečer vračal po luknjasti cesti domov, sem bil večkrat tako pretresen, da sem se doma komajda*spet »sestavil«...« »ALI SI MENGŠAN ALI NISI!« Kmalu se je izkazala tudi potreba po mengeški glasbeni šoli. Pavle je nekoliko okleval, saj se mu je zdelo, da je vse skupaj bolj želja kot resnična možnost, čeprav je bila nosilka tovarna glasbil Melodija. »Sam sem ustanovni član godbe, ti pa lahko nadaljuješ tradicijo tako, da prevzameš glasbeno šolo. Ali si Meng-šan ali nisi!« ga je trdo prijel oče in Pavle je zastavil v Mengšu na novo plug v ledino. Treba je bilo najti približno ustrezne prostore, ki so bili začasno potem v stari šoli, kjer je bil prej hotel. Treba je bilo dobiti nekaj pohištva, vsaj stolov. Tedanji Lip Preserje jim je podaril dvanajst stočkov. Melodija je kupila dva klavirja. Papirnica jim je dala omaro. Itd. Sčasoma je le steklo. »Res pa je bilo, da je bilo zanimanje velikansko. Prvo leto smo vpisali osemdeset učencev, drugo pa že kar 240. Pošteno se mi je smilila moja draga to-varišica Terezija Križnik, ki je morala poučevati vse delavce Melodije, tak je bil namreč načrt...« Glasbena šola v Mengšu je ves čas uspešno delovala, pozneje, ko so Mengšani izgubili občino, pa je ostala le kot podružnica domžalske. Pavle Kosec je ves čas iskal tudi svoj glasbeni izraz. Že pred vojno je imel svoj ansambel — Veseli Kosci, pozneje pa ansambel bratov Kosec. »Teden dni smo igrali ob otvoritvi mengeškega kulturnega doma. Bogo Habe — klavir, brat Miloš trobento in bobne, Stane Vavpotič harmoniko, bas Ernest Kvartič, sam saksafon in klarinet, Modic pa je pel. To je bilo še vse pred začetkom Avsenikov. Vilko Av-senik je igral klarinet na ohceti moje sestre, zraven pa si je ves čas nekaj zapisoval.. .« Pavle si je želel ustvariti ansambel, kot so ga pozneje Avseniki, toda z bratom sta imela različne poglede na glasbo. Močno pa se je lahko izpovedal kot avtor glasbe pri Veselih planšarjih, s katerimi je igral harmoniko več let. Z njimi je prekrižaril velik del Avstrije, Nemčije, Italije, skupno so imeli preko 1300 koncertnih nastopov. »Zanimanje je bilo nepopisno. Tudi po tri nastope drugega za drugim smo imeli,« se mu zasvetijo oči. »Večkrat je bila tako nabito polna dvorana, da smo morali mi kot glasbeniki skozi okna lesti na oder...« Toda tudi to je imelo svojo ceno. Pavle si je tako poškodoval hrbetnico, da je moral ležati tri mesece negiben v mavcu. Tedaj je prešel na manjše inštrumente, na orglice, ki pa niso doživele komercialnega uspeha, čeprav je bilo tudi to nekaj novega prji nas. SLOVO OD ŠOLE, TODA NE OD GLASBE Po burnem obdobju se je spet ves posvetil svojim učencem. Veliko talentov je šlo že skozi njegove roke. Zadovoljen je, da imamo v naši občini tako dobre godbe in toliko dobrih ansamblov. Brez glasbenih šol tega seveda ne bi bilo. »Vse življenje sem posvetil glasbi, veliko dobrih idej sem dal drugim, vendar se rrforam sprijazniti s tem, da so zamisli uresničevali predvsem drugi...« l nekoliko grenkobe dodaja k vsemu temu. Potem pokaže tudi odločbo o upokojitvi z dne 2. dec. 1984, kjer črno na belem piše, da bi dobival, če bi se • tedaj upokojil, dobrih 14.000din, niti poldrugi stari milijon ne. Bi bila to res nagrada za 35-letno delo glasbenega pedagoga ali pa...? Toda Pavle Kosec se ne da kar tako. Letos bo seveda učil še do konca, potem pa... Morda bo začel z zasebnim poučevanjem, morda bo ustanovil nov ansambel, morda bo šel celo igrat v bar! Glasbi je posvetil vse življenje in z njo bo ostal do konca. Všeč mu je, da mu stoji ob strani hčerka Darja, ki šele zdaj dokončuje — po treh drugih študijih — glasbeno akademijo, rad se je zatekel v družinski krog — k ženi in še eni hčerki, največ pa mu je vedno pomenilo, da so ga cenili njegovi učenci, da je vrsto let deloval v Mengšu harmonikarski orkester pod njegovim vodstvom, da je naučil prenekateri zbor lepe slovenske pesmi in da nasploh ni vrgel svojega znanja in truda vstran, čeprav ga vsi niso vedno najbolje razumeli. Ivan Sivec TRETJI MEMORIAL JANEZA VELEPCA V DVIGANJU OTEŽI Prehodni pokal vnovič ostal v Domžalah Že po tradiciji domžalski dvigalci uteži na domačem terenu niso nikoli razočarali. Tako je bilo tudi na decembrskem tradicionalnem memorialu Janeza Velepca v dviganju uteži, tretjem po vrsti, ki ga je v domžalski dvorani komunalnega centra izvrstno izpeljal Težkoatletski klub Domžale v spomin na pobudnika težkoatletskega športa v Domžalah, dolgoletnega predsednika kluba in znanega telesnokulturnega delavca. Na tekmovanju so domžalski dvigalci uteži prekosili sami sebe in z moštveno zmago že drugič zapored obdržali prehodni pokal. Zadnjega letošnjega tekmovanja v dviganju uteži se je udeležilo kar 43 tekmovalcev iz petih slovenskih težkoatletskih klubov iz Celja, Ljubljane, Škofje Loke, Titovega Velenja in Domžal, pomerili pa so se v 10 kategorijah telesne teže. V skupni razvrstitvi posameznikov je z zanesljivo prednostjo slavil Celjan Marko Uranker, ki je poskušal v Domžalah postaviti nov državni rekord za starejše mladince v suknu s 170,5 kg, vendar je bil dvakrat neuspešen. V pet in pol ur trajajočem tekmovanj u so se v skupni razvrstitvi izvrstno odrezali tudi Domžalčani: Rajko Dime s tretjim, Sašo Kovačič s četrtim in Marko Cerar s petim mestom in si tako prislužili praktične nagrade, ki so jih OZD prispevale za petnajst najboljših tekmovalcev. V posameznih kategorijah so si domžalski tekmovalci priborili dve zmagi, saj je v kategoriji do 60kg telesne teže prepričljivo slavil Rajko Dime, v kategoriji do 67,5 kg pa je bil neprekosljiv Sašo Kovačič. Pravo presenečenje so pripravili domžalski dvigalci v^moštvenem tekmovanju, kjer so zanesljivo premagali moštvo Olimpije in imajo tako lepe možnosti, da na prihodnjem memorialu dobijo prehodni pokal v trajno last. Nekdanji član prve zvezne lige Partizan LTH Škofja Loka je bil šele tretji, no- vopečeni člani prve zvezne lige dvigalci celjskega Partizana pa celo zadnji, vendar je treba dodati, da so v Domžale prišli le s petimi tekmovalci. Predsednik TAK Domžale Janez Ve-lepec po končanem tekmovanj u ni skrival zadovoljstva: »Zelo smo veseli današnje zmage, ki pomeni za nas vrhunec letošnje sezone. Zmagali smo zahvaljujoč dobrim dosežkom naših tekmovalcev v vseh kategorijah, prihodnje leto pa bomo poskušali s tretjo zaporedno zmago trajno obdržati prehodni pokal.« Dosežki domžalskih dvigalcev uteži — posamezno — do 52 kg: 2. Bojan Hribar, do 56kg: 3. Peter Majdič, do 60kg: 1. Rajko Dime, do 67,5kg: 1. Saša Kovačič, do 75kg: 4. Franc Klemene, do 82,5 kg: 2. Marko Cerar, do 90kg: Tone Kovic (neuvrščen), do 100 kg: 3. Silvo Girandon, 4. Rajko Špehar, nad 1 lOkg: 2. Andrej Slapnik, posamezniki skupno: 3. Rajko Dime, 4. Sašo Kovačič, 5. Marko Cerar, 11. Franc Klemene, 19. Silvo Girandon, moštveno: 1. TAK Domžale. IGOR MATIČIČ Strelsko tekmovanje Dne 18. in 19.12.1985 so se ob praznovanju Dneva OS 22. 12. 1985 na strelišču Strelske družine Domžale v osnovni šoli Venclja Perka pomerili strelci iz poveljstev, štabov in enot teritorialne obrambe, predstavnikov milice, Zveze rezervnih vojaških starešin vseh krajevnih konferenc iz občine Domžale, Sekretariatov za ljudsko obrambo, notranje zadeve in drugi v streljanju z zračno puško. Tekmovanje je organiziral Občinski štab za TO Domžale v sodelovanju s Strelsko družino Domžale, kateri se izreka priznanje za prizadevno, strokovno in korektno vodenje in ocenjevanje tekmovanja. Tekmovanja se je udeležilo več kot 50 strelcev, ki'so v ekipni in posamezni konkurenci vodili borbo za ovojitev plaket in medalj, ki jih je Občinski štab za TO namenil najboljšim. Za osvojitev najboljših v ekipni konkurenci je do konca tekmovanja drugega dne tekmovanje potekalo športno in v cilju čim-boljših rezultatov, posebno med favorizira-n im i ekipami enot in štabov TO ter ekipami krajevnih konferenc Zveze rezervnih vojaških starešin Venclja Perka in Slavka Šlandra. Zadnji streli pripadnika TO, enote, pred katero se postavljajo posebne zahteve v času vojne ali izrednih razmer, pa so odločili o zmagovalcu med ekipami in o končnem razporedu ekip in posameznikov na tekmovalnem srečanju v počastitev Dneva oboroženih sil. USPEŠNO DELO NAMIZNOTENIŠKE SEKCIJE TVD PARTIZAN MENGEŠ Namiznoteniška sekcija lepo sodeluje s ŠŠD na OŠ »Matije Blejca-Matevža« v Mengšu, saj v krožku na šoli soceluje 42 članov. Bolj nadarjeni pa štirikrat tedensko vadijo v TVD Partizan Mengeš pod strokovnim vodstvom mladega trenerja Igorja Tisaja in strokovni pomoči tovariša Krnca. Na nedavnem občinskem prvenstvu ŠšD so pionirji Mengša osvojili prvo mesto v ekipnem tekmovanju. Darko Tisoj je postal občinski prvak med posamezniki in v paru s Pogačarjem tudi v dvojicah, Pogačar je osvojil 3. mesto med posamezniki, Gostiša pa 4. mesto med posamezniki in 2. mesto v paru z Martinčičem v dvojicah. Pogoji za delo še niso najboljši v letu 1986 pa računajo, da bodo nabavili še dve tekmovalne mize. Mladim tekmovalcem želimo, da bi še naprej tako vztrajno vadili in tudi na regionalnem tekmovanju, ko bodo zastopali našo občino, dosegli kar najboljše rezultate. Tako je prvo mesto osvojila ekipa iz enote TO Domžale s 475 krogi v sestavi Žagar Brane, Vavpetič Stane, Habat Dušan, drugo mesto je pripadlo ekipi krajevne konference ZRVS Venclja Perka s 449 krogi v sestavi Grmek Dominik, Galjen Marjan, Belšak Stojan, tretje mesto je zasedla ekipa krajevne konference ZRVS Slavka Šlandra s 444 krogi v sestavi Kržan Niko, Snoj Janez, Zupanek Adolf, četrto mesto je osvojil Občinski štab za TO s 412 krogi v sestavi Jugo-vič Tomaž, Lenič Blaž, Škerjanec Irena in peto mesto je osvojila ekipa Postaje milice s 406 krogi v sestavi Kolar Anton, Kankaraš Boris, Skebe Janko. Med posamezniki pa je bil vrstni red sledeči: 1. mesto Grmek Dominik, 175 krogov, član KK ZRVS Venclja Perka 2. mesto Kržan Niko, 173, krogov, član KK ZRVS Slavka Šlandra 3. mesto Habat Dušan, 166 krogov, pripadnik enote TO Domžale 4. mesto Skebe Janko, 164 krogov, pripadnik Milice Domžale 5. mesto Vavpetič Stane, 163, krogov, pripadnik enote TO Domžale 6. mesto Jugovič Tomaž, 156 krogov, OSTO Domžale 7. mesto Zupanek Anton, 149 krogov, član KO ZRVS Slavka Šlandra 8. mesto Žagar Brane, 146 krogov, pripadnik enote TO Domžale 9. mesto Atanasov Peter, 144 krogov, pripadnik enote tO Domžale 10. mesto Juvan Janez, 144 krogov, Sekretariat za LO Domžale Vsem ekipam in posameznikom od prvega do desetega mesta so bila podeljena ustrezna priznanja v cilju nagraditve za dosežene rezultate in v cilju, da se prihodnje leto še številnejše vse strukture s področja obrambno zaščitne in varnostne dejavnosti udeležijo tekmovanja, ki naj bi postalo tradicionalno ob Dnevu oboroženih sil. Strelska usposobljenost pomeni vsem strukturam na tem področju pomemben dejavnik ter nasskupno sodelovanje na takšnih tekmovanjih združuje v enotnosti, v obrambi pridobitev NOB, ohranjanja vseh dosežkov v 40 letih svobode v preteklosti in v prihodnosti. TO Domžale RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Zgubil se je črnorjav mlajši pes, kraški ovčar, sliši na ime Nero. Lastnik lepo prosi občana, ki kaj ve o psu, ali se je k njemu zatekel, da javi na tel. štev. 722-663. Zatekel se je nemški lo vski te-rier, star približno 2 meseca. Lastnik naj se javi na tel. 721-646 Vodovodna 5, Domžale. Najamem dva manjša prostora ca. 15 m2 za pisarniško delo. Tel. 344-626 po 15. uri. Mlad par išče eno ali dvosobno stanovanje v Domžalah ali Mengšu. Naslov v uredništvu. SREČNO 1986 vam želi SERVIS ŠPORTNE OPREME C. TALCEV 4 — DOMŽALE R. ŠCURK V Trzinu se je izgubil, škotski ovčar — Lesi, sliši na ime DON. Pogrešamo ga od 27. 12. 1985, je brez ovratnice. Kdor bi karkoli vedel, prosimo javite na naslov Trzin, Cankarjeva 13 ali po tel. 318-281 dopoldne. Sprejmem v redno delovno razmerje elektrovarilca, ključavničarja, monterja centralnih kurjav in vodovodov ter mlajšega delavca za priučitev. Košir Vido, Tomšičeva 12, Domžale. UGODNA PRODAJA Po ugodni ceni prodajamo rabljene, vendar popolnoma obnovljene motorne ročne žage Sachs — Dolmar. Obnovljene žage lahko kupite v Lesnini, TOZD IGT —- Servis Domžale, Obrtniška 10. Informacije po telefonu 721-261. Gostišče Stari kovač Radomlje išče čistilko za pospravljanje gostinskih prostorov v dopoldanskem času. Delo je redno ali honorarno. Informacije po tel. 722-467 V bližini Domžal prevzamem del obrti z željo po kasnejši osamosvojitvi (100 m2 v obrtno stanovanjski hiši). Šifra: Sodelovanje. Dne 17. 12. 1985 se je v bližini železniške postaje izgubila črna pvčarka. Sliši na ime Kala. Prosimo poštenega najditelja, da jo vrne proti nagradi na naslov: Vodnjov, Pot kurirjev 1, Domžale. 6 kubičnih metrov suhih bukovih drv prodam. Naslov v uredništvu. V Loki ali Trzinu iščem varstvo za 2-letnega fantka. Tel. 737-632 po 16. uri. Nerabljeni leseni keson za TAM 75 T 5 B, velikosti 300 x 200 x 40 cm ugodno prodamo. Ogled možen za gasilnim domom v Domžalah, informacije po tel.: 721-350, Požarna skupnost Domžale, Ljubljanska 36. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, brata in strica BRANETA LUKANA i/. Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sosedom ter sošolcem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, bvala za izrečena sožalja in darovano cvetje in hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala pevcem tovarne LEK za ganljivo in izbrano petje, govorniku tov. Zavasniku za besede slovesa ter praporščakom. Zahvala tudi g. župniku za slovesni poslovilni obred. Tiho je odšel, ohranite ga v trajnem in lepem spominu. Vsi njegovi najdražji. Pomlad bo na tvoj vrt prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Kot jesenska sapica odpihne svoj zadnji listič z drevesa, tako tiho in mirno si se ti za vedno poslovil od nas, naš dragi mož, oče, brat in stric FRANC FLORJANČIČ kmet iz Želodnika 3. Klicalo te bo polje, katerega si pol svojega življenja tako rad skrbno, z velikim veseljem in z ljubeznijo obdeloval. Nikdar več te ne bo priklicalo nazaj. Ostali nam bodo'le spomini in sadovi tvojih pridnih rok. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in se za trenutek ustavite ob njegovem prezgodnjem grobu. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sinka DEJANA MOHAR z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mami, oči in bratec Samo. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, sina, brata in strica VLAD1MIRJA BURJA se i/, vsega srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje, za spremstvo na njegovi zadnji poti in za denarno pomoč. Posebna zahvala velja najbližjim sosedom, Mihu Kavčiču za lep poslovilni govor, pevcem, gasilcem iz Homca. Radomelj in Rov, DO Tosama, Galvanizaciji Martinjak in Eriki Gorjup. Vsem skupaj se še enkrat iskreno zahva-lj ujemo. Vsi njegovi. V SPOMIN Mineva leto dni praznine in bolečine ob spominu nate, naša draga mami JOŽEFA LUZAR Gorica 4. Moravče. Hvala vsem, ki ste jo ohranili v trajnem spominu. Vsi njeni: mož Lojze, hčerka Milena in sin Lojze. mM ZAHVALA Ob smrti dragega očeta, brata in deda ANTONA BIRKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrazili sožalje, mu darovali cvetje ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi miličnikom iz Celja, organizacijam Zveze borcev, upokojencem iz Moravč za lepo zapete pesmi, govornikoma za poslovilne besede in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: sin Tone, hči Vera z družinama, sestre ter drugo sorodstvo. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite. ' , Spomnite, kako trpel sem in večni mir mi zaželite. 5. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš najdražji mož in brat VALENTIN GREGORIN iz Ihana. Ostala je neizmerna bolečina in praznina. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti moje mame ALOJZIJE ŠTEPEC, roj/Smole se iskreno zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli sožalje, darovali cvetje, spremili pokojnico na njeni zadnji poti ali mi kako drugače pomagali. Hvala vsem, posebej pa želim izreči zahvalo sosedom iz Muljave in Pristave. Žalujoči sin Lojze z družino. ZAHVALA V 85. letu starosti je umrla naša.draga mama FRANČIŠKA RESNIK roj. Žibert iz Zlatenika 9 Iskreno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, dr. Cerarju za nego v času bolezni, g. župniku Vrtovšku za pogrebni črbred, govorniku Janezu Cerarju ter .vsem, ki ste ji poklonili cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi GD Blagovica za prevoz vencev. Žalujoči: sin Jože, hči Francka, vnuk Ciril, Rozalija in Marija z družinama. Zlatenik, Prilesje, Studii. ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, babice, prababice, tašče, sestrične in tete IVANE KOBILCA roj. Lekše se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje, denar darovan namesto cvetja v druge namene ter spremstvo na njen: zadnji poti. Hvala pevcem za lepo zapete žalostinke. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni. ZAHVALA vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo ljubo mamo, staro mame, babico in teto IVANO NEMEC roj. Kepic 21.3. 1896 po domače Francetovo mamo iz Dra-gomlja na pokopališče Šentpavel. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter za tako številčno spremstvo do njenega počivališča. Hvala bližnjim sosedom za pomoč pri pogrebu, posebna hvala sosedu Viktorju Kosu za nesebično pomoč v času njene bolezni. Zahvaljujemo se gospodu župniku za tople besede in opravljen obred ter cerkvenim pevcem iz Šentjakoba za poslovilne pesmi. Srčna hvala dr. Petru Cerarju za vso nuđeno zdravniško pomoč v poslednjem letu njenega življenja ter lajšanje njenih zadnjih ur. Posebna hvala Občinskemu odboru ZZB Domžale in Krajevnemu odboru ZB Dragomelj-Pšata, VVI NOB Domžale, upokojencem Domžale, praporščakom ter Antonu Kralju za poslovilne besede ob njenem grobu. Ohranite jo v lepem spominu! Vsi njeni. Pomlad bo na tvoj grob prišla in čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožnata tla ter jokala, ker nazaj te več ni. V SPOMIN 22. januarja bo minilo štiri leta žalosti in praznine, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in oče ANDREJ JUG iz Krumperka. Še vedno je težko spoznanje, da smo ostali sami. Sledovi tvojih pridnih rok, tvoja dobrota in iskrena ljubezen do nas vseh bo večno med nami. Obisk tvojega groba je zahvala in tolažbe. Hvala vsem tistim, ki se ga spominjate. Žena Vida, hči Valči in sin Andrej. ZAHVALA Ob boleči izgubi dobre sestre in tete JULIJANE LUTERŠEK z Vira se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in delovni organizaciji Induplati Jarše za tolažilne besede ob težki izgubi, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Posebna hvala še .g. župniku za pogrebni obred. Žalujoča: sestra in vsi njeni ZAHVALA Ob bolečj i/gubi ljubljenega moža, očka, dedka, pradedka, brata in strica JANKA URBANIJA Osolinovcga očka se vsem, ki ste ga mnogoštevilno pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, izrazili sožalje in z nami sočustvovali, najlepše zahvaljujemo. Še posebno se zahvaljujemo dr. Cerarju za lajšanje bolečin, župniku za lepo opravljen, pogrebni obrečt, cerkvenim pevcem in Tosame. praporščakom ter govornikom Zveze borcev, čebelarjev in Krajevne skupnosti Rova za poslovilne besede. Hvala vsem. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše nepozabne žene, mame, stare mame in tete FRANČIŠKE VESELOVE roj. Lampret se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ji poklonili cvetje, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Lepa hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcev zbora Janko Kersnik, Tonetu Kosu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Žal ujoci: vsi njeni. Ob izgubi dragega očeta, starega ata, brata in strica ORILA PETERCA iz Dol pri Moravčah iskreno izrekamo najglobljo ZAHVALO vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, ter spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Đuriču ter sosedom za izredno požrtvovalnost in nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi predstavnikom KŠ in Društva upokojencev za iskreno izrečene poslovilne besede. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči m prerani smrti dragega moža, - očeta, deda, brata in strica FRANCA NAROBETA z Vira se iskreno zahvaljujemo sodelavcem Mlinostroja, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti, še posebno nosačem, praporščakom, govornikom in godbi. Še enkrat hvala vsem. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi skrbnega moža, očeta, sina in brata HUBERTA HUMARJA iž Domžal 4 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Pevcu za dolgotrajno zdravljenje in Gozdnemu gospodarstvu Domžale za izkazano pomoč. Hvala tudi vsem govornikom, pevcem in vsem gasilcem, posebno gasilcem GD Jarše-Rodica in pa g. župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: žena Francka, sin Roman in hčerka Olga z družino. ^75336 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, deda, pradeda in strica JERNEJA KOROŠCA še iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje, pevcem, govorniku KS Vir in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta ZDRAVKA KERŽANA iz Žej se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za tolažilne besede ob težki izgubi, izrečeno sožalje ter podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Cerarju za pomoč v bolezni, g. župniku za opravljen obred, govornikoma, praporščakom in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Skupni posvet domžalskih in kamniških mladincev V petek 6. decembra 1985 smo se mladinci OK ZSMS Domžale in OK ZSMS Kamnik zbrali na tridnevnem posvetu na Veliki planini. Program posveta je bil zelo natrpan, saj smo obravnavali predlog družbenega plana občine za leto 1986—1990 ter 1986—2000, problematiko osnovnih organizacij, svetov in centrov obeh Občinskih konferenc, najpomembnejša pa je bila obravnava tez za 12. kongres ZSMS, ki bo prihodnje leto v Krškem. Gradivo za 12. kongres, katerega smo prejeli od Republiške konference ZSMS je napisano zelo strokovno, s kopico tujk. Gradivo kot tako vsekakor ne more biti razumljivo mlademu delavcu, mlademu krajanu, dijaku alištudentu. Na posvetu smo gradivo poenostavili in ga dopolnili glede na probleme mladincev v obeh občinah. Ko je bilo govora o osnovnih organizacijah, ki delujejo v okviru obeh Občinskih konferenc, smo lahko ugotovili, da je največji problem zagotovitev ustreznih prostorov, finančni problemi — torej neustrezni pogoji za delovanje. V določenih situacijah pa velja tudi nezainteresiranost mladih za delo v mladinski organizaciji. Zaradi tega pa bomo skušali na OK pritegniti in aktivirati mladince z raznoraznimi prireditvami, dejavnostmi na kulturnem, športnem in tudi političnem področju. Na osnovnih šolah, mladinske organizacije delujejo zelo uspešno, saj se ne srečujejo z neustreznimi pogoji za delovanje. V veliko pomoč pa so jim mentorji in njihovi pedagoški delavci. Na posvetu smo se tudi dogovorili za skupne akcije svetov in centrov, ki delujejo pri obeh občinskih konferencah, ter s tem popestrili delo mladincev v obeh občinah. Ugotovili smo, da so taki in podobni posveti potrebni tudi v bodoče, ker bomo tako lažje in uspešneje poskušali rešiti probleme, ki jih imajo mladinci. BLAŽ STIPLOVŠEK SOZD ZDRUŽENA PODJETJA STROJEGRADNJE LJUBLJANA o.s.o. ZPS MLINOSTROJ, tovarna strojev Študljanska 5 61230 Domžale Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA dela in naloge: — SNAŽILKA (za nedoločen čas) Pogoj: osnovna šola 1 mesec delovnih izkušenj Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ZPS Mlinostroj Domžale Študljanska 5, splošno kadrovski sektor 61230 Domžale. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končafhem zbiranju prijav. DONIT DONIT MEDVODE n.sol.o. TOZD TRIVAL n.sub.o. Žebljarska pot 5, Kamnik OBJAVLJA prosta dela in naloge — REZKALCA (IV. st. zaht.) Pogoji: 2 leti samostojnega dela na rezkalnem stroju. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne vloge s priloženimi dokazili v 8 dneh po objavi na naslov: DONIT, splošno kadrovski oddelek, Žebljarska pot 5, 61240 Kamnik. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE n.sol.o. TOZD »ZV DOMŽALE« n.sub.o. 61230 Domžale, Titov trg 1 > OBJAVLJA na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela in naloge — SNAŽILKE za nedoločen čas za poln delovni čas. Pogoj: končana osnovna šola, poskusno delo 2 meseca. Delo je v popoldanskem in večernem času. Prijave sprejema kadrovska služba ZD Domžale na naslov: Zdravstveni dom Domžale — DSSS, 61230 Domžale, Titov trg 1 8 dni po objavi. f I I I I I I I I l I I I V. ^ OBJAVLJA prosta dela oz. naloge 1 LB — Banka Domžale Na podlagi 12. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa Komisije za delovna razmerja z dne 8. 1. 1986 LB — Banka Bomžale OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge za določen čas — nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom: I. Ekspozitura Domžale 1. — blagajnik — likvidator za TR operater na terminalu — 2 delavca II. Oddelek splošnih poslov 2. snažilka Pogoji: Pod 1,: — štiriletna srednja šola ekonomske ali splošne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj Pod 2.: — osnovna šola Kandidati naj vloge oddajo v oddelek splošnih poslov LB — Banke Domžale v roku 8 dni po objavi. Izbira bo opravljena v 20 dneh po poteku roka za prijavo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po poteku roka za prijavo. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za ljudsko obrambo - OPRAVLJANJE ADMINISTRATIVNIH DEL za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) POGOJI: ekonomska ali upravno-administrativna srednja šola 1 leto delovnih izkušenj 1 Pisne prijave z življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljite v 8 dneh po objavi, kadrovski službi upravnih organov in strokovnih služb občine Domžale, Domžale, Ljubljanska 69. KRAJEVNA SKUPNOST MENGEŠ Na podlagi 126.—128. člena Statuta Krajevne skupnosti Mengeš in na podlagi sklepa 18. redne seje sveta Krajevne skupnosti Mengeš RAZPISUJE prosta dela in naloge — TAJNIKA KRAJEVNE SKUPNOSTI MENGEŠ Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — višja ali najmanj srednja šolska izobrazba ekonomske, upravne ali druge ustrezne smeri, — 5 let ali najmanj 2 leti delovnih izkušenj — poznavanje upravljanja s premoženjem Krajevne skupnosti, samouprave in delegatskega sistema ter dela na področju SLO in DS. Poizkusno delo traja 2 meseca. Osebni dohodek je določen na podlagi samoupravnega sporazuma — v znesku neto 93 — 95.000 din. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh od dneva objave javnega razpisa. Kandidati naj prijave pošljejo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od objave javnega razpisa na naslov: Krajevna skupnost Mengeš, Kidričeva 30, 61234 Mengeš z oznako »Za razpisno komisijo«. I Razpisna komisija pri delovni organizaciji KINEMATOGRAFI DOMŽALE p.o. RAZPISUJE delovna opravila in naloge — INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo strokovno izobrazbo in najmanj petletno prakso na delih s posebnimi odgovornostmi in pooblastili, — da izpolnjuje celovitost osebnostnih kvalitet v skladu z družbenim dogovorom o načelih in izvajanju kadrovske politike v občini Domžale, — da ima smisel za vodenje tovrstne organizacije. Delo individualnega poslovodnega organa se združuje za poln delovni čas. Ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili sprejema razpisna komisija 15 dni po objavi na naslov: Kinematografi Domžale, Ljubljanska c. 61 — za razpis. I I INA TRGOVINA TOZD PLIN ZAGREB DE TRGOVINA S PLINOM KOZINA 66240 Kozina vabi k sodelovanju KV KLJUČAVNIČARJA ali KV AVTOMEHANIKA za opravljanje del in nalog UPRAVUALCA POSTROJENJA V PLINARNI TRZIN Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo v: »INA«, Plinarna Trzin, 61234 Mengeš — tel. (061) 722-012 I: I I I I KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE vabi na tradicionalno PUSTOVANJE v Hali Komunalnega centra v Domžalah: — v soboto, 8. februarja ob 20. uri — v torek, 11. februarja ob 20. uri Igra ansambel KAN-KAN. Predprodaja vstopnic in informacije v Hali KC — pisarna ZTKO Domžale — tel. 721-015. Sobotne vstopnice veljajo tudi v torek. TVD Partizan — karate sekcija obvešča, da so karate treningi v Domžalah na Osnovni šoli Venclja Perka v mali telovadnici v I. nadstropju vsak torek in četrtek, od 20. do 21. ure VABLJENI! . Karate sekcija TVD Partizan Domžale w 83 OBČINSKI POROČEVALEC STRAN 11 ZNATNA VLOGA Povedati je že enkrat treba tudi o našem prispevku k zaustavitvi kamniške migracije. Ta prispevek je znaten! Na poti proti Ljubljani nam je uspelo postaviti dve skoraj neprehodni oviri. Ena je križišče v Mengšu, druga v Trzinu. Če pa je kdo tako iznajdljiv, da gre z vlakom, ga po želji tudi iztirimo in preusmerimo na železniško postajo v Mengeš... PAROLA NEKOLIKO DRUGAČE... Nekateri naši občani so za novo leto razumeli parolo nekoliko dru- iače: Oprli so se na lastne... štiri! IRNO NOVO LETO... Komandi.- Postaje milice je izja-. da tako mirnega novega leta še bilo... Kaj bo, kaj bo, tarnamo... Sedaj še novo leto ni več takšno, kot je bilo nekoč! KULTURNI KOMUNALCI Ob bližajočem Kulturnem prazniku so se prvi zganili komunalci in izstopili iz kulturnega molka ter v znak kulturnega praznika najbolj pridno (in na debelo) posipavajo Prešernovo ulico v Domžalah... PREDLOG Z nastopom pomladne odjuge predlagamo, da se glede na stanje ceste — cesta skozi Stob preimenuje v Cesto 8. marca... »ŠOTO« KRADEJO, MAR NE! Zgodilo se je v tednu po novem letu na Zormanovi 11 v Domžalah. Tamkaj stanujoči občan je za svojo hišo shranil dve polni rumeni vreči. Pa sta ti dve rumeni vreči nekomu padli v oči in jih je — ko je nanesla priložnost — odtujil, kot se kraji po novem reče. Ko je vsebino obeh vreč nekje v zavetju pregledal, je ugotovil, da je ukradel smeti. Občan z Zormanove 11 prosi, da obe vreči od šote tat vrne, vsebino pa lahko obdrži. NI BOJAZNI! Če ste v strahu, da vas bodo zaradi v časopisih objavljenih zadev preganjali, dopisujte v Občinski poročevalec, kjer je minimalna možnost, da bo prišlo do objave. Je tudi minimalna možnost, da bi vas zaradi objave preganjali. TELEFONSKA i Ko so v Ihanu izbirali med tele-| fonskimi naročniki tistih 44, ki naj I bi prvi dobili številke, je bilo zelo razburljivo. Po prijavah sodeč je v Ihanu toliko invalidov in raznih pomembnežev, s prednostjo seveda, da mi je bilo kar malo nerodno, ker sem zdrav in čisto navaden krajan, ki se je prijavil za pridobitev telefona. KAM PO SMRTI? * Že kar v navadi je, da smo ljudje v prostorskih stiskah, bodisi v stanovanjskih ali katerih drugih. Zgodi pa se lahko, da nas prostorska stiska doleti tudi v onostranstvu, vsaj tako je v Ihanu, kjer je pokopališče pretesno že več kot dobro desetletje. Sicer je odbor za izgradnjo mrliške vežice in razširitev pokopališča »v akciji« že deset let, vendar mu je stalno nekaj napoti od odkupa zemljišča pa do solgasja sosedov. In tako se dogaja, da v Ihanu spokojno odhajajo na drugi svet le tisti, ki premorejo še kakšnem majhen prostorček na pokopališču. Ihanci — predlagamo, da umiranje začasno upočasnite, ko pa bo prostor, pa »navali narode«... POHVALA — NAPOSLED Da ne bi samo »šimfali«, je treba ob letošnjih novoletnih praznikih pohvaliti domžalsko komunalno podjetje, ki je dobro organiziralo odvoz smeti. Torej lanskoletne pripombe vendarle niso zadele v prazno. Ni kaj dodati: da bi le povsod naletele dobrohotne pripombe na prava ušesa. Ali pa: Saj gre, kjer hočejo... VIŠEK — KAKOR KJE... Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik in Mešanega pevskega zbora DKD Svoboda Mengeš je uspel tristopenj-sko: v Kamniku je šlo za silo, v Mengšu že nekoliko bolje, v Domžalah odlično — seveda po izvajalski plati. Predlagamo, da se vrstni red vsako leto menja, da bomo vsako leto v enem izmed krajev slišali in videli pravi višek... BOLJE NEKAJ POGUMA -KOT LITER BENCINA Mengšani smo morali letos prvič kupovati božična in novoletna drevesca v Domžalah. Doslej pa jih je Semesadika prodajala v Mengšu. Ni jasno, kakšen ukrep nas je prizadel, vsekakor pa nismo preveč navdušeni, da moramo Mengšani po mengeško smrekco v Domžale. Verjetno pa je prav zato izginila tudi prenekatera smrekca iz mengeškega nasada. Raje pest poguma, kot liter bencina! Da ne bo pomote, spodaj podpisani imam čisto vest — s plombico vred. SIM. filmski festival v Radomljah filmski festival v Radomljah filmski festival v Radomljah Člani Foto kino kluba MAVRICA vabimo občane na FESTIVAL LJUBITELJSKEGA FILMA 1. februarja 1986 v kulturnem domu v Radomljah program ob 16. uri dokumentarni filmi in filmska kronika ob 17.30 zanimivi filmi iz arhiva ob 19. uri otvoritev festivala in kulturni program v počastitev slovenskega kulturnega praznika, v katerem bodo nastopili — dekliški nonet iz šole Radomeljske čete — dramska sekcija kluba MAVR'CA z recitalom Prešernovih pesmi ob diapozitivih in glasbi — predvajanje novih avtorskih filmov članov kluba MAVRICA Vljudno vabljeni filmski festival v Radomljah filmski festival v Radomljah filmski festival v Radomljah Takole se je treba zavarovati! Pred mrazom! Glede dostave našega časopisa lahko bralcem sporočimo, da se jim obetajo boljši časi. Na moč se trudimo, da bi jim zagotovili pravočasno in redno dostavo. Upamo, dragi bralci, da boste boljšo in rednejšo dostavo doživeli še za časa življenja! OB RAZSTAVI PTIC V DOMŽALAH: Ni denarja za ptice Društvo za varstvo in vzgojo ptic Domžale je priredilo ob koncu decembra v stranskem prostoru hale KC svojo redno letno razstavo ptic pevk. To je edini način, da društvo pokaže svoje delovanje in da vkljub težkim razmeram pokaže obiskovalcem in prijateljem ptic, kako koristno je imeti ptice. Obiskovalci so si na razstavi lahko ogledali razne vrste sobnih ptic, ki nas razveseljujejo s svojim petjem in svojo domačnostjo. Mnogi si sploh ne morejo predstavljati, s kakšnim trudom uspe gojitelju vzgojiti redke primerke iz vrst kanarčkov, mešancev, eksotov ali Že samo ime pove, da je smoter društva tudi varstvo zunanjih ptic in to predvsem v zimskem času, ko jim moramo pomagati pri prehrani z zrnato hrano in iojevimi pogačami. To je pa v današnjem času, ko je semenska hrana tako draga, zelo težavno. Prav zaradi tega hranjenja društvo tudi prireja redno letno razstavo združeno s srečolovom, kjer se ves čisti dohodek nameni za nakup hrane za zimsko krmljenje zunanjih ptic. Slovenska zveza za varstvo in vzgojo ptic je že večkrat predlagala, da bi domžalsko društvo priredilo republiško ali Ptice — pevke na razstavi v preddverju domžalske Hale so zgovoren dokaz skrbi človeka za te male živali. papig. Pa poglejmo malo delovanje društva. Društvo je bilo ustanovljeno v letu 1962. Od ustanovnih članov jih danes le nekaj aktivno sodeluje. Na žalost društvo ne razpolaga s kakšnimi svojimi prostori, temveč je odvisno glede prostora od dobre volje svojih članov oz. od kakšne organizacije, ki jim odstopi svoj prostor za društvene seje. Cilj društva je gojiti sobne ptice in nastopati z njimi na faznih društvenih, republiških ali zveznih tekmovanjih. Pri vseh teh tekmovanjih društvo redno sodeluje in tak so si člani nabrali že lepo število kolajn in priznanj, kar je vsekakor lepo priznanje za člane in društvo kot celoto. Društvo je včlanjeno v slovenski zvezi za varstvo in vzgojo ptic. pa zvezno tekmovanje ptic. To jim je zaradi slabega položaja onemogočeno. Društvo ni bilo sprejeto v noben SIS in od nikogar ne prejema kakršnihkoli finančnih pomoči oz. podpore. Edini vir prihodkov je članarina in redna letna razstava ptic. In še od te članarine mora društvo odstopati prispevke za nadrejene forume. Iz vsega navedenega bi bilo že potrebno, da društvu pristojni forum določi možnost za uspešno delovanje društva, pri čemer se razume administrativno delo in shranjevanje arhiva in inventarja. Upajmo, da bomo v prihodnjem letu-kaj takega že laftko zapisali. M. K. IN • Posnetek »Zlate selekcije« in lukovških motocrossistov, ko so se še imeli radi. Kasneje so jih »zlati« dobili po nogah, veseli pa naj bodo, da jih Lukov-čani niso povozili s svojim športnim orodjem... X*X;**X\vX> .•>: *;>.vX*X*X :>'■■-:•■. X;X\*!v.V;> Ž Š S l}\' > * H 1 ? i i •::-x'.y' 'a-:-.--A-:.-::.-: Av&Sii .............v.-.v.x........... Da bomo v Domžalah dobili prvi in najboljši hotel A kategorije, je na dlani. Vedno bolj, ko pa se poglabljam v čas, ko bo hotel stal in zaživel v svojem okolju, manj mi je povšeči njegova okolica. Domžale se hitro razvijajo v malo velemesto z vsem svojim bliščem in pritrdili mi boste, da je dragulj na stojnici ceneno steklo, zato ga je treba prikazati na cene vrednem okolju. Tedaj, ko bo hotel dograjen, bo jasno, kako zgrešena je bila lokacija doma upokojencev na tem mestu, da se na primernost arhitekture za ostarelega človeka sploh ne oziramo (pa bi se prvenstveno morali). Ozrite se sami vase in pomislite, kaj si želite, ko boste na vrsti, da pridete v dom upokojencev. V „kletko za kanarčke" prav gotovo ne bi šli, pa naj bo še tako moderna. Pogovarjal sem se z nekaterimi v domu in, kaj mislite, bi si želeli? Nostalgično sanjajo o prijetni izbi s kmečko pečjo, ki jih greje, ko počno to, kar menijo, da morajo še narediti predno se poslovijo od tega narobe sveta. Dejansko se na starost vsi radi vračajo v mlada leta, ko še ni bilo vse tako moderno, ampak po domače. Mladost pa je zanje desetletja nazaj in vse najlepše, kar se je tedaj dogajalo, čeprav je bilo tudi hudo, vendar to radi pozabijo. Domžale so gospodarsko najmočnejša občina radi ugotavljamo, ko pa želimo to pokazati, tega ne moremo drugje kot v športni hali KC. To ni rešitev. Sedanji dom upokojencev je kot nalašč na mestu in izvedbi primeren za gospodarsko razstavišče domžalske občine. Kot hotel B kategorije zaradi nelojalne konkurence najbrž ne bi mogel zaživeti, zato pa tembolj kot gospodarsko in kulturno poslopje z manjšimi preureditvami in dopolnitvami odlično. S tem bi pridobili večji del za javne površine, ki bi jih skupaj s predvideno tržnico, delom površin Toka in parkom občasno spremenili v širši razstavni prostor in namenili raznovrstnim prireditvam. Južno od doma bi moralo biti parkirišče in urejena povezava do športnega parka pri Repovžu. Dom upokojencev naj bi se postavil južno pod Šumberkom z vedno zeleno kuliso in možnostjo lepih sprehodov proč od prometa pa vendar v mestu. Vredno premisleka? ! Ivo Kranjc 53484848912348482323534830232353