Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški | Uredništvo in uprava: Cena: Posamezna štev. L 25 Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina: Mesečno L 110 : Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 J L Wk Leto VI. - Štev. 30 Gorica - 29. julija 1954 - Trst Izhaja vsak četrtek Premirje * Indokini Ženevska konferenca je zaključena, premirje za Indokino je podpisano in diplomati so se po 73 dneh burnih razprav vrnili domov. Men-des France je držal besedo ter vrnil Franciji in Indokini mir v roku, ki si ga je bil sam določil. Akoravmo niso pogoji premirja najboljši, vendar se je Francija oddahnila. Končala se je vojna, ki je trajala skoraj osem let in ki je stala Francijo težkih človeških in materialnih žrtev. Po nekih cenitvah je izgubila Francija v Indokini 92.000 mrtvili in pogrešanih vojakov, 114.000 ranjencev in 28.000 ujetnikov, medtem ko so vojni izdatki znašali okoli 2.385 milijard frankov. V teh številkah niso vštete človeške in denarne žrtve Vietnamcev in tudi ne podpora Združenih držav v višini treh milijard dolarjev. Kljub vsem tem težkim materialnim in človeškim žrtvam se je položaj svobodnih narodov v Indokini občutno poslabšal. Pogoji premirja Ne da bi se spuščali v podrobnosti, hočemo navesti na kratko nekaj teh pogojev. Podpisani sporazum določa začasno razdelitev Vietnama v dva, po ozemlju skoro enaka dela. Severni del, ki ga bodo upravljali vietmin-hovci (komunisti), šteje okoli dvanajst milijonov prebivalcev; južni del, ki ostane Vietnamcem, pa kakih deset milijonov prebivalcev. Ker bo verjetno mnogo ljudi zbežalo iz severnega dela v južni del, se bo število prebivalcev v obeh delih precej izenačilo. Meja med obema deloma bo tekla približno na 17. vzporedniku in sicer vzdolž reke Song Ben-Haja, to je kakih 20 km severno od kolonialne ceste, ki veže Laos z morjem. Mesti Hanoi in Haifong in vse o-zemlje ob ustju Rdeče reke bodo izpraznile francoske in vietnamske čete postopoma in najkasneje v roku desetih mesecev. V zameno bodo Hočiminhove čete zapustile v istem roku vse postojanke, ki jih imajo južno od sedanje razmejitvene črte. O končni usodi celotnega Vietnama bodo odločile volitve, ki se bodo vršile meseca julija 1956. leta in sicer pod nadzorstvom mednarodne komisije, ki bo sestavljena iz zastopnikov Indije, Kanade in Poljske. Francija se je zavezala, da bo u-maknila svoje čete iz Laosa, Kambodže in Vietnama, ako bi vlade teh držav to zahtevale, in to v času, ki bo sporazumno določen. Prepovedano je vsako uvažanje čet, orožja in vsakega vojnega materiala v te tri države, kakor tudi graditev novih vojnih oporišč, razen v slučajti, ako bi bile te države ogrožene. Vsi vojni ujetniki in civilni interniranci morajo biti osvobojeni v teku 30 dni po podpisu sporazuma. Oblasti severnega in južnega Vietnama, Laosa in Kambodže ne bodo smele dopustiti ne posameznih ne množičnih represalij proti tistim, ki so sodelovali med vojno z eno ali drugo stranko. Za nadzorstvo premirja je predvidena ustanovitev mešane komisije iz zastopnikov obeh bojujočih se strank ter posebna mednarodna komisija, ki jo bodo tvorili zastopnik Indije, ki bo predsedoval tej komisiji, ter zastopnika Kanade in Poljske. To bi bila nekako glavna določila podpisanega sporazuma. Staližče ZDA in Vietnama Združene države so zavzele glede podpisanega sporazuma posebno stališče. Namestnik zunanjega ministra Bedeli Smith je podal ob podpisu sporazuma izjavo, v kateri je v imenu Združenih držav vzel na znanje sporazum, ki je bil dosežen med tremi državami Indokine in indo-kitajsikimi komunisti. Obenem pa je podal izjavo, da ne bodo poskušale Združene države ne z grožnjami ne s silo spremeniti določila tega sporazuma in da bodo smatrale za o-gr»žanje svetovnega miru vsako kršitev sklenjenega sporazuma. Zanimivo je tudi »tališče, ki ga je zavzel na konferenci vietnamski zunanji minister Tran Van Do. Vietnamska delegacija je predložila namreč konferenci poseben načrt, na podlagi katerega naj bi se doseglo premirje brez vsake delitve Vietnama. Po tem načrtu bi morali prevzeti nadzorstvo nad celotnim o-zemljem Združeni narodi, tako da bi se moglo ljudstvo v miru in v popolni svobodi odločiti o svoji nadaljnji usodi. Tega načrta niso vzeli na konferenci niti v pretres, zato je vietnamski zunanji minister protestiral zoper ravnanje konference in zoper ravnanje Francije, ki je brez privolitve Vietnama podpisala premirje. Mendes France je nato izjavil, da je nastopala Francija na konferenci v okviru pooblastil, ki jih je imela od vietnamske vlade; pristavil pa je, da razume zaskrbljenost Vietnamcev zaradi usode vietnamskih katoličanov. Izrazil je obenem upanje, da bodo komunisti držali dane obljube ter spoštovali svobodo vesti prebivalstva, ki je prišlo pod njihovo upravo. Sodbe o doseženem sporazumu nihče očitali popustljivost nasproti komunistom. Predsednik Eisenho-wer je med svojo tedensko tiskovno konferenco poudaril, da se veseli, da je prišlo do sporazuma, ki je napravil konec prelivanju krvi v Indokini. Eisenhower je tudi izjavil, da se Združene države niso udeležile te vojne in da dosledno tudi niso sodelovale pri odločitvah ženevske konference in da zato na te odločitve tudi niso vezane. Upamo, je dejal Eisenhovver, da bo sporazum pripomogel k ureditvi miru, ki bo upošteval pravice in potrebe prizadetih držav. Sporazum vsebuje stvari, ki jih ne odobravamo, vendar je veliko odvisno od tega, kako se bodo izvajale. Sporazum o Indokini ni torej sam Ženevski sporazum pomeni konec osemletnih krvavih bojev v Indokini in zato je razumljivo, da so ga s tega stališča vsi z olajšanjem sprejeli. To velja posebno za Francoze, ki si pa pri vsem tem ne delajo nobenih utvar. Mendes France, ki se je predstavil zadnji četrtek francoski zbornici in dobil nato od nje tudi zaupnico za svoje delo, je v svojem govoru dejal dobesedno: »Nočem si delati o.vsebini protokolov, ki smo jih podpisali, nobenih utvar in želim, da; bi si teh utvar tudi juhče ne delal, zakaj ti protokoli svečano potrjujejo dejstva, ki so zelo. kruta.« Mendes France je razložil nato, da so bile francoske čete v Indokini v resni nevarnosti in da je njegova tako zvana »stava«, da bo v teku enega meseca rešil in-dokitajsko vprašanje, odgovarjala vojaškim zahtevam francoskih čet v Indokini. Francoski premier je orisal nato tudi težave, zoper katere se je moral boriti, da je dosegel sedanje pogoje. Omenil je, da so koimi-nisti zahtevali mejo ob 13. vzporedniku, odhod Francozov s severnega področja v teku treh mesecev in splošne volitve v šestih mesecih po odhodu francoskih čet. Zahtevali so nadalje komisijo treh, v kateri bi morala biti dva komunista, in še mnogo drugih stvari. Mendes France je dosegel na ženevski konferenci to, kar se je dalo doseči. Tega mnenja niso samo angleški krogi, ampak tudi važne ameriške osebnosti, katerim ne more na sebi slab; da pa ni tak, kot bi lahko bil, so krivi vojaški neuspehi francoskih in vietnamskih čet. Vojaških neuspehov na bojišču ni mogoče spremeniti v diplomatske zmage za zeleno mizo. Jasno je tudi, da teh neuspehov niso zakrivili ne generali ne njihovo moštvo, ki je napravilo svojo dolžnost, ampak da so jih povzročili razni drugi činitelji, med temi v prvi vrsti politika Francije do indokitajskili ljudstev. ,Ako bi bila Francija podarila tem narodom pravočasno popolno samostojnost, bi se bili dogodki v Indokini vse bolj ugodno razvijali. Toda tudi sedaj ni še vse izgubljeno, če bodo stali svobodni narodi budno na straži ter proti komunizmu vse bolj energično in enotno nastopali. KAJ JE DEMOKRACIJA ? Beseda »demokracija« je grškega izvora in dobesedni prevod na slovenski jezik bi se glasil »vlada ljudstva«. Beseda »demokracija« izraža torej pojem o neposredni udeležbi ljudstva na vladi. Jasno je pri tem tudi to, da mora demokracija, če je res demokracija, delati v prid ljudstva. Ljudstvo si hote samo sebi ne bo škodovalo. Ta drugi smoter demokracije: vladati v korist ljudstva, je tista točka, s katero se igra komunizem. Vendar pa je ta drugi smoter demokracije bistveno združen s prvim. Teoretično vsaj ni mogoče, da bi ljudstvo samo sebi hotelo škodovati, a če bi se to praktično utegnilo vendarle zgoditi, razpolaga demokracija s sredstvi, ki morejo tako nesrečo preprečiti. Nasprotno pa je vlada, katero so postavili samo nekateri posamezniki in je ljudstvo v svoji svobodi ne more strmoglaviti, brez vsake garancije, da dela res v prid ljudstva. Bistvena zahteva prave demokracije je torej soudeležba svobodnega ljudstva na vladi. Znano je, da je vladalo do 18. stoletja prepričanje, da je za dobro vlado zadosten dober namen vladarja absolutista. Liberalizem pa je začel učiti, da ni mogoče ustvarili dobre vlade, če ljudstvo ni soudeleženo pri postavodaji in če nima kontrole nad njenim izvajanjem. V teku 18. in 19. stoletja so dognali temeljne principe demokracije in opredelili točen sistem zaščite državljanov pred možno nasilnostjo raznih vlad. Tako zvane komunistične demokracije so se požvižgale n-a te temeljne pojme demokracije in so z diktaturo proletariata, ki se končno omeji mi diktaturo enega samega človeka, začele tolmačiti demokracijo samo kot vlado, ki dela za ljudstvo. Ne več vlada ljudstva, ampak vlada za ljudstvo! Komunisti so zatajili 200 let človeškega napredka ter so pravi nazadnjaki in mračnjaki, ki posnemajo absolutiste iz najtemnejših dob človeške zgodovine. Dokazi so nam smrtne obsodbe najbolj reprezentativnih vladnih o-sebnosti. Nikakor ni več skrivnost, da med komunisti vlada totalitarni sistem, ki temelji na eni sami stranki, katera po svoji mili volji gospodari in vlada, ne da bi ljudstvo svobodno moglo vlado kontrolirati To ni nikaka demokracija, ne ljudska vlada, ne vlada v prid ljudstva, temveč vlada, v kateri Marksovi učenci samovoljno eksperimentirajo nad ubogim ljudstvom izvršljivost ali neizvršljivost Marksovih in Leninovih teorij, ki so jim same v sebi nezmotljive. Ali ni tako, »Primorski dnevniku? Adenauer in evrop. skupnost Nemški kancler Adenauer je imel na kosilu, ki mu ga je priredila Zveza inozemskih novinarjev, govor, v katerem je izrazil nekaj misli o sedanjem političnem položaju. Najprej je izrazil nemški kancler željo, da bi dosegla ženevska konferenca uspeh, kar bi prineslo neko olajšavo tudi na drugih poljih. Pri tem je izrazil upanje, da bo prišlo kmalu do potrditve evropske obrambne skupnosti, ter dejal, da bi ga zelo veselilo,' ako bi se vključile v evropsko obr. skupnost tudi druge države, posebno pa Jugoslavija in države Bližnjega vzhoda. Na vprašanje, kaj misli o možnosti nove konference o Nemčiji, je Adenauer odgovoril, da je minilo po berlinski konferenci premalo časa, da bi se mogli povrniti na to vprašanje. Razpravljajoč o mednarodnem položaju je Adenauer naglasil, da se Sovjetska zveza1 ne boji nobenega razen Združenih držav in preventivne vojne, ki bi jo te lahko sprožile. Toda sile teh dveh držav bodo nekega dne v ravnovesju. Industrijski potencial (moč) Združenih držav Pogajanja o Suezu V Londonu se vršijo zadnje čase pogajanja o umaknitvi angleških čet s sueškega področja. Ta pogajanja, ki jih vodita angleški minister Selwyn Lloyd in e-giptovski poslanik v Londonu, baje precej dobro napredujejo. Angleži so pristali na popolno umaknitev svojih čet s tega področja, medtem ko so Egipčani privolili, da sme Anglija zopet zasesti to področje v slučaju, ako bo pretila kaka nevarnost deželam Arabske zveze ali Turčije. Zoper vključitev Turčije med a-rabske države se je egiptovska vlada do zadnjega upirala. Vprašanji, o katerih se niso mogli pretekli teden sporazumeti, sta vprašanji, koliko časa naj bi veljal ta sporazum in v kolikem času bi se morala izvršiti izpraznitev sueškega področja. Egipčani so za to, da bi veljala pogodba sedem let, Angleži pa bi hoteli, da bi ostala pogodba deset ali celo dvajset let v veljavi. Egiptovska vlada zahteva nadalje umik angleških čet s sueske-ga področja v teku 15 mesecev, londonska vlada pa trdi, da potrebuje za izpraznitev področja vsaj dve leti. Poleg tega se poganja Anglija, da bi bil vključen med arabske države tudi Iran (Perzija). Na splošno je veliko upanja, da pride prej ali slej do popolnega sporazuma glede sueškega vprašanja. V slučaju umaknitve angleških čet s sueškega področja, bi ostalo tam le določeno število agleških tehnikov, ki bi skrbeli za vzdrževanje in ohranitev raznih naprav v oporišču, ki je za obrambo Bližnjega in Srednjega vzhoda tako velike važnosti. presega, posebno kar se tiče premoga, železa in petroleja, potencial Sovjetske zveze, ki bi se morala, ako bi hotela voditi vojno, polastiti Nemčije in njenega industrijskega potenciala. V tem leži po Adenauer-jevem mnenju tudi vzrok, zakaj Sovjetska zveza nasprotuje evropski obr. skupnosti. Adenauer je nato poudaril, da je vedno pripravljen upoštevati francosko stališče glede evropske obr. skupnosti ter se udeležiti vsakega razpravljanja, ki bi utegnilo zmanjšati francoske ugovore nasproti skupni evropski vojski. Ena stvar pa je gotova, je nadaljeval Adenauer, da Zapadna Nemčija s svojimi 50 milijoni prebivalstva ne more ostati za vedno brez obrambe. In zato sem naklonjen ustvaritvi nemške vojske v okviru evropske obrambe. Ako pa ne pride do tega, potem ostane le ena rešitev: nemška narodna vojska. Nato je povabil Adenauer Francoze, naj se lotijo vprašanja o e-vropski oibr. skupnosti s hladno glavo ter naj se zavedajo, da se je mogoče le skupno rešiti, ali pa skupno utoniti. Časopisi« v Italiji Na kongresu demokrščanske stranke v Neaplju je De Gasperi podal poročilo o stanju strankinega časopisja. Položaj* je vse prej kot ugoden. Komunisti in soeia* listi daleč prekašajo glede časopisja demokristjane. Pred. dem. stranke De Gasparije navedel naslednje številke: 15 dnevnikov s katoliško tendenco se tiska v 332.500 izvodih. L’Unita se tiska v naklada 428.500 (izvodov, Avanti se tiska v 115.000 izvodih. Levičarsko časopisje ima še to prednost, da je koncentrirano samo v dveh časopisih. Demokrščansko časopisje pa je razdrobljeno na 15 pokrajinskih dnevnikov. Časopisi širijo idejo, zato je treba nanje polagati veliko važnost. Za uspešen boj proti komunizmu se bo morala demo-krimljanska stranka močno potruditi, da prodre s svojimi časopisi med širše ljudske mase. Beg iz groba Ameriška preiskovalna komisija je objavila podrobnosti o delovanju komunistov na Slovaškem. Duhovnik Jožef Ploess je bil aretiran na svoji župniji Glasserhau v Srednji Slovaški in odpeljan s sto drugimi ljudmi v samoten kraj v gozdu. Med ljudmi je bil tudi njegov oče. Vsaka žrtev si je morala sama izkopati grob, potem pa so začele deževati nanje krogle. Duhovnikov oče je bil na mestu mrtev. Duhovnik Ploea pa je bil samo ranjen v roko. Vrgli so ga z drugimi vred v jamo in ga pokrili z nekaj zemlje. Ponoči se mu je posrečilo rešiti se iz groba in dobiti pomoč v neki hiši. Od tu se je začelo dolgo in neivamo potovanje, dokler ni dospel v Zahodno Nemčijo. j sam PRISPEVAJTE za t L. Kemperlov sklad! mmmmmmmmmmmrn Osma nedelja po binkoštih Tisti čas je povedal Jezus svojim učencem to priliko: »Bil je bogatin, ki je imel oskrbnika, in tega so mu zatožili, da mu imetje zapravlja. Poklical ga je ter mu rekel: ’Kaj to slišim o tebi? Daj odgovor o svojem oskrbovanju, zakaj odslej ne boš mogel biti več oskrbnik.' O-skrbnik pa je rekel sam pri sebi: ’Kaj naj storim, ker mi moj gospod jemlje oskrbništvo? Kopati ne morem, beračiti me je sram. Vem, kaj bom storil, da me sprejmejo v svoje hiše, ko bom od oskrbništva odstavljen.’ In poklical je dolžnike svojega gospoda, vsakega posebej, in dejal prvemu: ’Koliko si dolžan mojemu gospodu?’ —- ’Sto mer o-Ija,’ je rekel ta. On pa mu je dejal: ’Vzemi svoje pismo, brž sedi in zapiši: osemdeset.' — Nato je rekel drugemu: ’Koliko si pa ti dolžan?’ Ta je rekel: ’Sto mer žita.’ Pravi mu: ’Vzemi svoje pismo in zapiši: osemdeset.’ — In gospod je pohvalil krivičnega oskrbnika, da je razumno ravnal. Zakaj otroci tega sveta so nasproti svojemu rodu razumnejši kakor otroci luči. In jaz vam pravim: Pridobite si prijate- ljev s krivičnim mamonom, da vas, ko obnemorete, sprejmejo v večna bivališča.« (Lk 16, 1-9). PREMETENOST Naleteli boste na ljudi, ki imajo glede sedem zapovedi čudne pojme. Zelo so strogi glede tatvine, n. pr. da se prilazi nekdo v hišo in. odnese denarnico, ali da se drugi polasti kolesa, ki sloni pred hišo, ali da zataji posojeno stvar. Hitro povedo: »To je tatvina-.« Nimajo pa enake razsodnosti — kljub temu da jih Cerkev poučuje — glede denarja. Tat jim je tisti, ki denar izmakne. Nie si pa ne oči- tajo, če si sami tuj denar prisvojijo na kak drug način, ki je vsaj na zunaj videti pošten, n. pr. da sprejmejo plačilo za slabo opravljeno delo ali da lažejo pri prodaji ali da vzamejo plačilo za krivično delo ali da sprejmejo v dar ukraden denar ali da odtrgavajo delavcu zaslužek ali da s to ali drugo zvijačo izvabijo od bližnjega denar, neupravičen« podporo itd. Ukrasti denar kot tat: Bog obvaruj! Preslepiti bližnjega, prevarati ga, samo da jim sam izroči denar: to je po njihovem premetenost, popolna pravičnost. Take premetene krivičnosti je več kot preveč. Oskrbnik v današnjem evangeliju je njen patron. Ali ga Jezus hvali? Ne. Pove, da je oskrbnika, ko je zvedel za njegovo zvijačo, gospodar pohvalil, a v tem smislu, da si je znal pomagati iz zadrege, vendar si je pomagal s tatvino. Za to ga Bog ni pohvalil. Oskrbnik si je znal, seveda krivično, zagotoviti živež za to življenje. Jezus nas pa opozarja, da si znajmo zagotoviti večno življenje z zemeljskimi dobrinami. Kako to naredimo? Nekateri svetniki, kot sv. Anton Puščavnik, so razdelili vse premoženje med uboge, kaj takega Bog od tebe ne zahteva, zdi se ti morda celo nespametno. Pa si vsaj ne pridobivaj imetja krivično in z zvijačo. Pa čeprav ne daš vsega revežem, ker potrebuješ za družino itd., daj vsaj primerno miloščino, plačaj pošteno delavca. »Miloščina pokrije obilo grehov«, to je: izprosi ti milost prave pokore. »Dobra mera in vaga v nebesa pomaga.« Če bi se po tem ravnali kapitalisti in komunisti, družbe in zasebniki, bi na zemlji imeli raj. Romanje na Sv. Višarje v nedeljo in ponedeljek 8. in 9. avgusta m čani pa na upravi »Katoli lia v nek čuden občutek, kakor da v 1 y, v nn strogost in resnost ne spada vct pomehkuženo stoletje. Le vrhnja cer ev j svetlejša in krasijo jo lepe Giottove freske iz življenja sv. Frančiška. Bili smo ravno v srednji cerkvi, ko je prihitela za nami neka gospa s hčerko. Slišala je našo slovensko govorico; »Tudi jaz sem Slovenka, iz Postojne sem doma!« je vse v eni sapi povedala, medtem ko so ji po licih polzele solze. »To je pa moja hčerka, v Sieni stanu- jemo.« »Ona pa prav gotovo ne zna več slovenski,« se je oglasil nekdo iz naše družbe. »O, pa znam!« se je odrezala gospodična. »Mama me je naučila.« Šli sta z nami pri ogledovanju cerkve. »Vi ne veste, kako me je ganilo,« mi je pravila med potjo, »ko sem po dvajsetih letih zopet slišala svoj materin jezik.« Pri oltarju smo zapeli »Marija, skoz’ življenje.« Gospa s hčerko si je ves čas brisala solze. Težko ji je bilo, ker je morala na vlak. Naglo se je poslovila, da bi skrila veliko ganjenost. Kaj vse premore materina beseda na tujih tleh! PRI SV. DAMIJANU Sv. Damijan je nekoliko oddaljen od Assisija. Tu je živela sv. Klara s svojimi sosestrami, potem ko je po zgledu sv. Frančiška zavrgla vse posvetno in se darovala Bogu. Ali je mogoče, smo se izpraševali, da so te tesne celice z vlažnimi zidovi, kamor nikdair ni posijal sončni žarek, bile bivališča živih ljudi? Kako vse drugače so pojmovali duh spokomosti, kakor ga pojmujemo mi, otroci dvajsetega stoletja! In vendar ta duh ni še umrl. V samostanu sv. Klare v Assisiju še vedno žive v strogi klavzuri sestre klarisinje in nadaljujejo sveto in spokorno življenje velike učenke sv. Frančiška, sv. Klare. Videli smo jo. Za zamreženimi okni je ležala na mrtvaškem odru. Stoletja je niso še uničila. Le očmel obraz je pričal, da smo prah in da se v prah spet povrnemo. Ob zamreženem oknu je stala klarisinja, čez obraz je imela potegnjeno črno tenčico in njen glas je prihajal do nas kot glas človeka, ki s svetom nima nobenega stika več. Živ mrlič pri mrliču, me je streslo do srca in kar oddahnila sem se, ko sem spet zagledala sončno luč. Skoro sram me je tbilo moje strahopetnosti. Svet drvi v pogubo, potaplja se v naslade in mehkužnost, tu pa žive device, mlade in polne življenja, ki v neprestanem zatajevanju in pokori zadoščajo Bogu za grehe človeštva in so neprestan opomin in očitek nam vsem: vaše življenje bi moralo postati svetejše... Iz cerkve sv. Damijana stopiš na kamnito. ploščad, kjer je v zidu vdolhena plošča in v njej vklesan najlepši Frančiškov spev: njegova Sončna pesem. Čudovit je bil razgled, ki se je od tu odpiral na valovito Umbrijo. Sonce se je bližalo k zatonu, griči so žareli v rožnati večerni zarji, veličasten mir je bil razlit čez sončno pokrajino. Tak večer je moral biti takrat, ko je izzvenela na umirajočih ustnih svetega Frančiška Sončna pesem, ko je v njegovih napol slepih očeh ugasnila zarja umbrij-skega večera in je dogorelo srce asiškega ubožca v ljubezni, ves svet objemajoči. ...Hvaljen bodi Gospod in s teboj vse tvoje stvari... smo počasi brali od besede do besede, ...posebno sonce naš gospod brat... po sestri luni in zvezdah... po bratu vetru, zraku in oblaku... po sestri vodi, ki tako je koristna, pohlevna in dragocena in deviška... po bratu ognju, ki z njim razsvetljuješ nam noč... po sestri naši materi zemlji... po onih, ki po tvoji ljubezni odpuščajo... po naši sestri smrti telesni... Tu bi človek obstal in se ure in ure potapljal v veličino bogastva in veličino uboštva nedosegljivega Frančiškovega duha. Pa čas je neusmiljeni tiran našega stoletja in še sam sebi je človek največkrat skrivnost. EREMO DELLE CARCERI Visoko nad Assisijem kraljuje samostan Eremo delle Carceri. Avto se je vzpenjal po takih strminah, da smo se bali, da jih ne bo zmogel. Vedno širši pogled se nam je odpiral na lepo Umbrijo. Kot orlovsko gnezdo pripeto na skalovje se nam je prikazal samostan. Čudovito je odseval v svoji skalnati belini od zelenja gozdov in sinjine neba. Zgoraj, na obokanem hodniku so v najlepših barvah cvetele rože in dajale temu svetemu kraju nek poseben izraz miru in spokojnosti. Tu ni nobene večje kapele ali cerkve. Pol«10 Pa je ‘esmh celic in kapelic z edinim oltarjem, do katerih smo prišli P° tesnitl hodnikih ali pa strmih stopnicah. Vse naokrog so šumeli go- . zdovi, globoko pod samostanom je šklo-potala voda čez oglodane stene, ptički so drobili svoj neutrudni spev in vse nas jo tako živo spominjalo na velikega ljubitelja narave sv. Frančiška, ki si je izbral ta mirni kraj, da je tu premišljeval božjo ljubezen. Vse prehitro smo morali zapustiti ta mirni kotiček, kajti sonce je že tonilo za umbrijske griče in sence večera so že padale na šumeče gozdove. Zvečer smo imeli v mali kapelici blagoslov, nato smo še hip postali na travi pred cerkvijo sv. Frančiška. Vse v prek in v šir so sc prižigale luči po domovih in drugo vale svetlini zvezdicam na nebu in luni, ki je kraljevala med njimi. Hvaljen bodi, Gospod, po sestri luni in zvezdah, ki si jih na nebu ustvaril, svetle, drage in lepe, so nam v srcu odmevale besede božjega glumača. Leto VI. - štev. 30 Slovenci v emigraciji za STO Slovenski Narodni odbor je izdal naslednje »poročilo«, ki ga ponatiskujemo iz KT, št. 145. Dne 13. junija so se v Washingtonu sestali člani predsedstva Narodnega odbora za Slovenijo. Proučili so položaj v domovini in prišli do soglasnega zaključka da se totalitaristični značaj komunističnega režima v Jugoslaviji, katerega zunanja in notranja moč se je v zadnjem času zaradi upornosti zatiranega naroda ter lastnih razkrajalnih sil sicer zmanjšala, ni spremenil. Soglasno so ugotovili potrebo in se zedinili o sredstvih borbe proti režimu. V tem smislu Narodni odbor za Slovenijo pozdravlja vztrajno odpornost v domovini ter poziva njih in rojake v tujini k složnosti ter tvornemu in neustrašnemu delu za dosego končnega smotra, ponovne osvoboditve ter vrnitve človečanskih iti političnih pravic. Člani predsedstva so proučili tudi polo- žaj v zvezi s tržaškim vprašanjem. Narodni odbor pozdravlja odločnost tržaških Slovencev pri zagovarjanju obstoja Svo-hodnega tržaškega ozemlja. Narodni odbor za Slovenijo vztraja slej ko prej pri svoji izjavi z dne 13. novembra 1953, ki zahteva spoštovanje določb italijansko-jugoslo-vanske mirovne pogodbe ter ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja kot trenutno edino rešitev v duhu mednarodnega prava in evropskega sodelovanja. Narodni odbor za Slovenijo prosi vse jugoslovanske politične činitelje v emigraciji, naj pristopijo v duhu pomirljivosti in sloge k reševanju medsebojnih visečih vprašanj. Le tako bomo vsi izpolnili dolžnost, ki jo imamo v usodni borbi med mednarodnim komunizmom in pravimi demokratskimi silami vsega sveta do svoje domovine in vsega človeštva. ■Komunike sta podpisala gg. dr. Miha Krek in dr. Bogumil Vočn j ak. Resolucija goriškega občinskega sveta V sredo zvečer je goriški občinski svet nadaljeval s proučevanj <;m goriške gospodarske krize. Poleg številnih govornikov, ki so predložili svoje predloge, je tudi socialni demokrat dr. Devetag poslal občinskemu svetu svoje predloge. Občinski svet sam pa je pripravil resolucijo, ki obsega osem točk in v katerih zagotavlja, da bo z vsemi svojimi močmi prispeval k čimprejšnji rešitvi številnih vprašanj, ki se nanašajo na gradnjo ljudskih hiš, bolnišnic, cest, na zakon o vaje-ništvu, za vzpostavitev deželne avtonomije. Nadalje resolucija razpravlja o zbližanju med Jugoslavijo in Italijo »predvsem na gospodarskem polju«. Skušali bodo doseči povoljen zaključek dogovorov glede železniškega prometa in zboljšanje avtoprevoz-mištva. Nadalje bodo posredovali, da se imenuje posebna komisija, ki bo nadzorovala poslovanje proste cone. Po prečkanju resolucije so za besedo prosili slovenski svetovalci. Predvsem so prosili za pojasnitev glede neštetih krivičnih izpadov proti njim od strani prenapetih italijanskih svetovalcev. Dr. Birsa je predvsem poudaril potrebo pomir-jenja med tukaj živečima narodoma, kajti ljubezni do domovine ne kaiže tisti, iki domovino opeva, ampak tisti, ki dela za blaginjo državljanov. Tukaj v Gorici obstoji ljubezen do domovine v delu za medsebojno razumevanje. Vendar se ne more hoditi vštric, iče se del države smatra za višjega in se teptajo pravice drugih.« Seveda so po teh besedah zopet nastale neljube diskusije, pri katerih je prišlo, kakor vedno, tudi do žalitev slovenske manjšine. Te žalitve pa se niso zaključile samo v ožjem krogu svetovalcev, ampak so prodrle tudi v širšo javnost po zaslugi »Giornale di Trieste«, ki imenuje predloge slov. svetovalcev »najbolj strupeno protiitalijansko gonjo od leta 1947 sem.« IZ JUGOSLAVIJE Aretacija Črnogorskega pravoslavnega metropolita Dne 6. julija so jugoslovanske oblasti aretirale v Čmi gori pravoslavnega metropolita Arsenija Bradvareviča. Obdolžili so ga protidržavnega rovarjenja, žalitev države in visokih državnih dostojanstvenikov. Sarajevski dnevnik »Oslobodjenje« je pred kratkim zelo ostro napadel mostarskega pomožnega škofa msgr. Andreja Maj-ca. (Mostarski škof Čule je že več let v ječi). Msgr. Majea so obdolžili, da je v nekem naselju v Bosni imel govor, ki je očitno pokazal vso njegovo niržnjo proti vladi in komunističnemu režimu. Dolžijo ga tudi, da je še posebno poudaril, da so neredi plo cerkvah Ibili izzvani z namenom, da bi .potem lahko država posegla vmes % silo. FBI BADIJSKI ODDAJI »VEBA IN NAS ČAS« BO V NEDELJO 1. AVGUSTA OB 9.30 NA SPOBEDU G0V0B 0 ŽIVLJENJU KATOLIČANOV V ANGLIJI, KAKOR GA POPISUJE SLOVENSKI IZ-SELJENI5KI DUHOVNIK IGNACIJ KUNSTELJ. so visokemu gostu na čast priredili veliko vojaško parado. V petek 23. t. m. je abesinski cesar skupno z maršalom Titom odpotoval na Brione, od koder sta na ladji »Galetb« dosegla Split, kjer je bila v ponedeljek velika parada jugoslovanske vojne mornarice. Na ladji »Galebcc je visoki gost z vsem svojim spremstvom odpotoval v Grčijo. RAZNE NOVICE Poplave v Jugoslaviji V soboto 24. julija je Donava dosegla na jugoslovanskem ozemlju najvišjo raven. Vsled tega je na področju Baranje prišlo do poplav. V predmestju Podravlje, ki so ga izpraznili, je voda dosegla 472 cm nad normalno višino. Izpraznili so tudi predmestje Tvrdjavice, ki ga je zalila voda. Voda je zalila tudi vasi Draž in Kopačevo. Voda je na več krajih prekoračila nasipe in začela prodirati v naselja. Okrog 3000 ljudi, med njimi tudi večje število vojakov, je na delu, da preprečijo hujše poplave. — Upanje je, da se jim bo posrečilo. Etiopski cesar v Jugoslaviji Z velikimi svečanostmi, kakršnih ni tbil deležen še noben dostojanstvenik v Titovi Jugoslaviji, so v Beogradu pretekli teden sprejeli abesinskega cesarja Haile Selasija. Na stotisoče ljudi je po beograjskih ulicah navdušeno pozdravljalo abesinskega cesarja. Sledili so slavnostni sprejemi in govori, polaganje vencev na Avali in obiski najvažnejših krajev. Abesinski cesar je v znak prijateljstva izročil predsedniku Titu najvišjo etiopsko odlikovanje velike kolajne kraljice iz Sabe. Na zemunskem letališču S KOROŠKEGA Veliko krika zaradi zvonov Kako so včasih nastrojeni večinski narodi do narodnih manjšin, se vidi zelo drastično na zgledu sveških zvonov na Koroškem, saj so razburili vso nemško avstrijsko šovinistično javnost. Ijia Koroškem so v pretekli vojni tako kot pri nas odvzeli po vseh cerkvah zvonove. Sedaj so jih verniki marsikje nabavili na lastne stroške. Tako se je zgodilo tudi v Svečah, župniji v občini Bistrica v Božu. Tu se je letos osnoval poseben odbor, ki je nabral dovolj sredstev, da so naročili na Dunaju dva zvonova. Ker je v vasi tudi nekaj nemčurjev, ki so znani po svoji šovinistični zagrizenosti in svojem sovraštvu do Slovencev, je odbor sklenil, naj na novih zvonovih ne ibo drugih napisov kot latinskih in ne drugih znakov nego cerkvenih. Latinščina je uradni cerkveni jezik, zato mora biti enako draga vsem katoličanom. Toda ko so v začetku julija priromali zvonovi z Dunaja, so videli, da so na njih razu i grbi. ki niso bili prav nič cerkveni, in celo napis v nemškem jeziku, katerega odbor ni naročil. Odbor je vsled tega protestiral in tvrdka je poslala delavca, ki je z dletom zbrisal nemški napis, saj je prišel na zvon proti določilom pogodbe. To je pa pomenilo iskro v strehi nemškega šovinizma. Po vsej Avstriji so se oglasili časopisi, ki so zagnali krik, kakor da bi se podirala avstrijska republika. Škofija je zaradi pisanja časopisov uvedla preiskavo, ki je ugotovila to, kar smo že omenili, namreč da je nekdo brez vednosti odbora naročil zvonarju nemški napis na zvonovih in pa necerkvene grbe. Če je vsled tega odbor zahteval odstranitev nenaročenega napisa, je imel vso pravico in celo dolžnost. Afera se še ni razčistila, ker zvonov v Svečah niso še posvetili. Vsekakor nam ta dogodek dovolj žarko prikazuje, kakšen je nemški šovinizem v Avstriji. Prav takšen je ostal, kakršen je bil pod Hitlerjem. V Svečah je v nedeljo 18. julija imel novo mašo edini letošnji koroški novomaš-nik Franci Potočnik, redovnik Srca Jezusovega. Novi zvonovi mu pa niso mogli pri-trkovati. Dom gospodinjskih pomočnic V aprilu so imele rimske gospodinjske pomočnice svoje letno zborovanje. Samo v Bimu je nad 50.000 gospodinjskih pomočnic. Sedaj so se pa zbrale ponovno skupaj in so sklenile, da bodo postavile velik dom gospodinjskih pomočnic. V domu bodo kapela, spalnice, bolniška soba, kuhinja, dvorana za prireditve in zborovanja, gospodinjska šola in uradi za različno pravno pomoč. Pobudo za ta koristen dom je dal duhovnik Carlo De Nardi, ki že več let skrbi za gospodinjske pomočnice. ..katoliški glas" v vsako slovensko družino I STOLETNICA VOJAŠKIH KUBATOV V ANGLIJI Letos proslavljajo stoletnico angleških katoliških vojaških kuratov. Prvič so jih imenovali med krimsko vojno za službo v lazaretih. Pobudo za to je dal londonski škof Grant, ki je bil sam sin vojaka. Papež Pij XII. je dogodek proslavil s tem, da je imenoval nadškofa Davida Mathewa, bivšega apostolskega delegata za Britansko Vzhodno in Zahodno Afriko, za ordinarija pri britanski vojski. Imenovanje so pozdravili vsi, kajti nadškof se je posvetil teološkim študijem, ko je bil že v službi pri britanski mornarici, prve svetovne vojne se je udeležil kot kadet na vojni ladji »Tiger«. Nadškof Mathew je tretji škof pri angleških oboroženih silah. Kot njegova prednika tudi on ne bo častnik in zato ne bo nosil uniforme, imel bo le duhovno juris- dikcijo. V vojaškem smislu kurati ne morejo dobiti povelj od svojega škofa, iki je civilist. Uradno škof nima ničesar skupnega z njihovimi imenovanji in napredovanji. Ker so kuraiti častniki v vojski, jim lahko ukazuje le po činu najvišji vojaški duhovnik. Do pred 30 leti so bili vsi vojaški duhovniki podrejeni anglikanskemu kuratu- generalu, pa naj so bili katoliški, židovski ali anglikanski. Kljub razliki ver so pa bili odnošajii med njimi vedno odlični. Naši komunisti bodo gotovo rekli, da je to nazadnjaško, so pa kljub temu Angleži že daleč pred njimi in bodo ostali. VSAKO LETO JE BOJENIH 5,400.000 KATOLIČANOV Neka pariška misijonska revija je prinesla zanimive številke o številu katoličanov na svetu. Skupno nas je 472 milijonov, od teh seveda največ v Evropi. Po posameznih celinah so katoličani razdeljeni tako-le: V Aziji je od celokupnega števila 1 milijarde 300 milijonov ljudi — 31 milijonov katoličanov. V Evropi je od 590 milijonov ljudi 230 milijonov katoličanov. V obeh Amerikah od 337 milijonov ljudi — 190 milijonov katoličanov. V Afriki je 198 milijonov ljudi. Od teh je katoličanov 17 milijonov. Slednjič je na Oceaniji skoro 3 milijone katoličanov od celokupnega števila 14 milijonov ljudi. Ista statistika tudi navaja, da je vsako leto rojenih 5,400.000 katoličanov. Še enkrat toliko, 10,400.000. pa je vsako leto rojenih kristjanov. Še nekaj iz te statistike. Pod komuni-stičnimi vladami sedaj živi okoli 784 milijonov katoličanov. KOLIKO LJUDI ZAHAJA V AMEBIKI V CEBKEV? V Ameriki premerijo dn pretehtajo vse, kar le morejo. Kar se da in kar se ne da, spravijo v statistike in preglednice, iz katerih odseva ameriško življenje. Tako so pred nedavnim napravili statistični pregled .tudi o tem, koliko ljudi zahaja v cerkev. Znani Gallupov zavod za ugotavljanje javnega mnenja je ugotovil, da se je v zadnjih štirih letih povečalo obiskovanje cerkev za 4 milijoine, to se pravi od 9 na 13 milijonov vernikov. Statistika še navaja, da cerkve bolj obiskujejo ljudje nad 30 letom in da ženske seveda daleč prekašajo moške. V Italiji so pa ugotovili, da obiskuje cerkev približno polovica odraslih žensk in ena četrtina moških. Glede obiska cerkva v Italiji je seveda velika razlika med po- krajino in pokrajino. V nekaterih škofijah sev. Italije je zlasti na deželi obisk stoodstoten, drugod pa skoro ničev. V tem ozira prednjači Bomagna, a tudi v Toskani ni dosti bolje. Kaj pa pri nas? Uradne statistike nimamo. Bilo bi pa zelo koristno, ko bi jo napravili, vsaj za slovenski del škofije. AMEBIKANCI BODO SPET BOMALI V SVETO DEŽELO V septembru se bodo ameriški verniki letos že tretjič odpravili na romanje v Sveto deželo. Seveda ne peš, ampak po amerikansko kot ministri —- z letali, in moderno kot turisti — s polnimi mošnjami. Njihovo romanje bo trajalo celih 33 dni, obiskali pa ne bodo !e Svete dežele, ampak skoro ves Bližnji vzhod. Osem dni se bodo ustavili v Egiptu, obiskali Kairo, Luxor in Tebe, si ogledali Grčijo in otok Ciper, Beyrut in Damask in šele poslednjih trinajst dni bodo zares »romali« po Sveti deželi. NOVA KAPELA V grobnicah pod baziliko sv. Petra bo zgrajena kapela v čast čenstohovske Matere božje, ki jo Poljaki zelo častijo. Kapela naj bi bila simbol in tolažba za zvestobo preganjane poljske Cerkve. MARIJANSKI KONGRES V BELGIJI V Bruslju v Belgiji bodo imeli od 2. do 5. septembra veličasten marijanski kongres, ki se ga bo udeliiilo nad 200.000 vernikov in 1000 bolnikov. ROMANJE gor. Slovencev na Barbano v sredo 11. avgusta ! ‘v % a n Viv \|S» ii. : • I Iz goriške škofije priredimo letos veliko romanje marijanskega leta na Barbano za vse slovenske vernike v sredo 11. avgusta. Kdor se želi udeležiti tega romanja, naj se zglasi pri svojem župniku, v Gorici pa se lahko vpišete v župnem uradu stolne cerkve od ponedeljka 2. avgusta do sobote 7. avgusta vsak dan od 10. do 12. ure. Vpisovanje se sprejema dokler bo kaj raz- položljivih mest. Zato ne mudite z vpisom! Cena za prevoz iz Gorice na Barbano je 500 lir. V Gorici bo odhod zjutraj oh 6h s Travnika, povratek pa zvečer z mrakom. Za hrano skrbi vsakdo sam. Prav tako poskrbijo župnije vsaka zase za prevozna sredstva do Gradeža. Ker želimo, naj bo nameravano romanje res romanje, to je obisk Marijinega svetišča, da tam častimo Boga in Marijo, se priporoča prejem svetih zakramentov. Sv. spoved naj po možnosti opravi vsakdo sam že doma. Vendar bodo tudi na Barbani na razpolago spovedniki v zadostnem številu. Na povratku z Barbane se ustavimo v Ogleju, da si ogledamo baziliko in počastimo naše oglejske mučence. Nadaljnja navodila objavimo prihodnjič. Gorica, dne 26. julija 1954. Dušni pastirji ALOJZIJ BEMEC: C J^nclcej OCošuki _____________________________ POVESI »In sem jo imel rad, Maričko1, da sem zavoljo nje zavrgel Francko!« je mrmral sam s seboj. Najrajši bi bil vstal in šel, ne da bi ga kdo videl. Tedaj je vstopil v sobo nov gost, visok, zamazan delavec, kakor je prišel z dela, in se razjezil: »Oštarija, luč! Ali bomo v temi ?« Sedel je k mizi v drugi kot, Marička je prihitela. »Kaj, ali bo luč samo za boljše ljudi in za tvoje ljubčke?« je vpil delavec. »Molči, neroda fabriška!« je odvrnila Marička, postavila stol na sredo sobo in prižgala luč. »Tudi meni še pol litra!« je dejal Andrejček, ko je Marička hotela oditi po vino za delavca. Vzela je steklenico izpred njega, ne da ga pogledala, in odšla. Ko se je vrnila in postregla delavcu ter je postavila steklenico pred Andrejčka in mu zopet s tujim mrzlim glasom dejala, naj plača, jo je nagovoril: »Marička, ali me ne poznaš več?« Zdrznila se je in mu pogledala v obraz. Ni se ga razveselila. Nekako zdolgočaseno mu je dejala: »Saj so pravili, da si padel, Andrejček. Odkod si se tako nenadoma vzel? Glej no.« In se je domislila, mu segla v roko in se nasmejala: »Postaral si se. Vojska te je hudo vzela...« »Krapežev Tone te pozdravlja. On mi je povedal, da si tu!« »Veš, čakajo Andrejček! Potem mi poveš ali pa jutri dopoldne. Gospodje so notri; nimam časa!« Odhitela je v drugo soho. »Nima časa...« si je šepetal Andrejček in si nalil znova. »Zame nima časa, da hi jo vprašal, ali kaj ve o moji materi. Za one ima čas, ki ji pravijo prazne marnje...« Z vsakim požirkom vina, ki ga je popil, je rastel njegov gnjev. Potrkal je s palico po tleh. * »Kaj hi vendar radi?« je vprašala Marička na vratih. »Samo kratko besedo, Marička! Ali kaj veš, kje je moja mati?« »Kaj bom vedela? Župana moraš vprašati, tam doli na Dolenjskem je...« In mu je imenovala dolenjsko vas ter zopet izginila. »Marička, ven pojdi!« je klical Andrejček. »Kaj bi radi?« je vprašala kar iz druge sobe. »Lačen sem; prinesi kaj večerje!« »Zdaj še ni kuhano. Tu imaš kruh!« In je postavila predenj krušnico z dvema odrezkoma štruce in zopet sla. Andrejček je. trgal s prsti sredico od skorje in jo tlačil v usta, da bi ne zakričal od besnosti. Zakaj Marička je zopet sedela tam med tistima dvema in se smejala. Izpil je zadnjo čašo; drzna misel mu je šinila v glavo; vstal je in stopil v drugo sobo. »Ker nočeš ti ven, sem pa jaz prišel sem!« je dejal in odmaknil stol od mize, kjer je sedela Marička. Oba moška sta umolknila. Marička je užaljena vstala in nekam odšla. »Čujte vi mož! Ne nadlegujte gostov!« Andrejček je šele zdaj opazil, da ima ta človek naredniško šaržo. »Prostora je za vse...« je odgovoril mirno. »Niti salutirali niste...« »Invalid sem in sem na fronti pozabil...« »Jaz vas bom navadil, le čakajte!« Nagnil se je k tovarišu, ki je vrtel v zadregi kozarec pred sabo: »Glej, ti ljudje mislijo, da smejo vse, ker so bili na fronti...« »Pusti ga!« je odgovarjal oni. Marička se je vrnila, nekaj naredniku pošepetala in se nato obrnila k Andrejčku: »Večerja je gotova... Guljaš, vampi, klobasa z zeljem...« »Nič te ne vprašam, Marička, samo prijazne besede!« jo je prekinil Andrejček. »Slišite! Če gospodične ne pustite v mi* ru, pokličem ta hip patruljo!« je vzrojil narednik. »Albin, saj sem ti rekla, v kuhinjo pojdi!« ga je mirila Marička. Andrejčka je nekaj tiščalo v grlu. »Pogovoril bi se rad z njo; je iz iste vasi doma!« je odgovoril naredniku. »Andrejček, ti si pijan!« je prasnila Marička tisti hip v smeh. »Po patruljo bo res treba!« se ji je smejal narednik. Andrejček je vstal, izvlekel denar in vrgel drobiž na mizo. »Zbogom! Bog bo udaril tudi med vas in tebe bo zadel najbolj...« Njegov obraz je bil tak. da so vsi one- meli. Visok, trd je šel ven, na vratih se je moral skloniti. Ko je stopal po temačni ulici in je odmeval njegov korak z udarci njegove lesene noge ob zidovih, je snel čepico z glave, da si ohladi vroče čelo. »Prav se ti godi, norec! Zdaj sc smeje in pripoveduje ljudem, kdo si. Vidiš, zdaj je prišla pokora za vse tiste večere, ko si hodil k njej vasovat! Takrat si bil lep, mlad, prešeren in si se igral z njo v objestnosti in ji verjel, da te ima rada. Zdaj si invalid, nadložen kakor kruljav berač, zdaj se pokoriš, ko te ne mara več in jo je sram, da bi pred ljudmi govorila s tabo !« Iz jesenske megle, ki je padala na mesto, je začel pršeti dež. Andrejček pa je hodil od luči do luči, od ulice do ulice in ni vedel, kam gre... X. Prvi novembrski sneg je bil zapadel, ko je dobil Andrejček prvo vest o svoji materi. Francka je pisala pismo, ki se. je končavalo takole: —- Na vse strani smo pisali, a te nobeno naše pismo ni našlo. Od tebe tudi ni glasu; nihče ne ve, ali si še živ ali ne. Mati je slaba, a ne mora Z GORIŠKEGA Duhovne vaje ZA DEKLETA Duhovne vaje za dekleta bodo letos v Goriei od 16. avgusta zvečer do 20. avgusta zjutraj v . samostanu čč. mm. uršulmk. Vzdrževalnina je dva tisoč lir. Vsaka udeleženka naj prinese s sabo posteljno perilo. Priglasiti se je treba do 13. avgusta na župnem uradu stolne cerkve v Gorici, Corte S. Ilario 7, Gorizia. ZA ŽENE Letos bodo duhovne vaje tudi za žene, in sicer iste dni kot za dekleta, to je od 16. avg. zvečer do 20. avg. zjutraj. Vršile se bodo v zavodu čč. mm. notredamk v ul. sv. Klare. Pogoji so isti kot za dekleta. Priglasiti se je prav tako istotaim kot zgoraj. Duhovne vaje so vsakomur potrebne: grešniku, da se zares poboljša; pravičnemu, da se zares utrdi v dobrem. Zato pričakujemo, da se bodo dekleta in tudi matere udeležile duhovnih vaj v velikem številu. Dušni pastirji Priprava za ponavljalne izpite Dijaki in dijakinje, tudi maturanti, ki bi želeli priprave na jesenske izpite, naj se zglasijo v Alojzijevišču v pohedeljek 2., torek 3. ali sredo 4. prihodnjega tedna od 10. do 12. ure. Vodstvo Alojzijevišča V Stražicah bodo zidali novo šolo V soboto zjutraj so v goriški občinski hiši postavili na dražbo gradnjo nove šole v Stražicah. Zmagalo je gradbeno podjetje Cechet iz Fogliana. Prvi del gradnje bo izvršen v teku enega leta, tako da bo za šolsko leto 1955-56 lahko že 240 učencev obiskovalo to šolo. Sledilo bo še štiri ali pet velikih gradbenih del v skupnem znesku 120 milijonov. Dokončna šolska stavba bo razpolagala s 16 učilnicami za 480 učencev, z veliko telovadnico, s štirimi učilnicami za otroški vrtec za 100 otrok in vsemi potrebnimi pritiklinami, šolsko poslopje bo eno najmodernejših naše občine. Goriški romarji v Thiene Preteklo nedeljo 25. julija so poromali Goričani in Števerjanei na božjo pot v Thiene pri Vicenzi. Bilo jih je tri korije-re. Ob 10. uri so imeli skupno sv. mašo, pri kateri so peli pevci iz Števerjana in iz Gorice. Nazaj grede so obiskali še Monte Berico, sv. Antona Padovanakega ter tudi rojstno hišo sv. Pij« X. v Riese. Polni najleipših vtisov *o celo neprijetno zamudo po poti sprejeli z veseljem, ker so imeli tako priliko, da so še dalj časa prepevali in molili. Prihodnji teden v Gorici V ponedeljek 2. avgusta, na porciunkulo, se lahko dobijo popolni odpustki, tako zvani poreiunkulski odpustki, tolikokrat, kolikorkrat kdo obišče kapucinsko cerkev v Gorici ter zmoli šest očenašev in zdravamarij po namenu sv. očeta, potem ko je prejel sv. obhajilo in se skesano spovedal. Porciunkulski odpustki se lahko dobe od nedelje opoldne naprej ter ves ponedeljek. Isti odpustki se morejo dobiti v katerikoli cerkvi enega izmed redov sv. Frančiška (frančiškanih, kapucinih, minoritih itd.). V sredo 4. avgusta ob 8. uri zvečer bo mesečna pobožnost za žene pri Sv. Antonu. Žene, ne pozabite na to svojo pobožnost! V petek 6. avgusta, prvi petek v mesecu, zvečer ob 8. uri ura molitve pri Sv. Antonu. V soboto 7. avgusta ob 6. uri sv. maša z rožnim vencem v stolni cerkvi. Ta mesec bomo praznovali praznik Mar. vnebovzetja in pa Mar. brezm. Srca. Kot priprava na oba praznika naj nam služi že praznovanje prve sobote, ki naj najde vse častilce Marijine pri obhajilni mizi. Davčne prijave v letu 1954 V vsej Italiji so po Vanonijevem zakonu napravili v mesecu marcu 4,029.225 prijav, 250.000 več kot prejšnje leto. Najvišji letni dohodek ima Milan s povprečno milijonskim letnim dohodkom. Za njim pride Turin, Verona, Benetke, Bologna, Firence, Rim, Neapelj, Bari, Messina. Pod milijon letnih dohodkov imajo Trst, Genova, Ancona in Palermo. Najnižji letni dohodek v državi ima Gorica skupaj s Furlanijo, kljub temu pa se je izkazalo, da sta Gorica, Furlanija in Trst na prvem mestu glede davčnih prijav. Število prijav v Julijski krajini znaša 6 odstotkov, sledi Milan s 4,4 odstotki, nato Rim s 3,7 odstotki, Neapelj itd. Iz tega je razvidno, da je v Julijski krajini na vsakih 100 prebivalcev šest, ki so napravili davčno prijavo. Števerjan števerjanei smo šli v nedeljo na prvo letošnje romanje. Z avtopuhnanom smo se odpeljali že ob 4.30 proti Thiene-Monte Berico-Padova in Benetke. Na poti smo se pridružili goričkim romarjem, da smo skupno opravili svete pobožnosti. Kljub cestnim incidentom, ki smo jih iz solidarnosti do Goričanov morali biti deležni tudii mi, smo veseli prispeli domov, čeprav z veliko zamudo. Drugo romanje je že določeno in pripravljeno: šli 'bomo na Sv. Višarje skupno s cerkvenimi zbori. Nas je lepo število skoraj samo mladine. Nazadnje bomo še romali na Barbano. ŠteverjanSki županski stolček je prav nesrečen. Naš novoizvoljeni župan g. Herme-negild Podversič si je na delu v vinogradu zlomil nogo. Že od sobote leži v goriški bolnici. Upamo, da se mu noga kaj kmalu zaceli, da bo lahko nadaljeval delo, ki ga je začel z izredno navdušenostjo in široko-grudnostjo. G. županu voščijo vsi Števerjanei skorajšnje ozdravljenje. Zahvala Vsi veseli in zdravi smo se romarji vrnili iz Thiene, Monte Berico in Padove. Preč. gospodu Jožetu Vidmarju se prav lepo zahvaljujemo za trud, da nam je razlagal, pridigal in nas zabaval, da nam je bila pot prekratka. S TRŽAŠKEGA Prednostne lestvice v Trstu Višja šolska uprava sporoča, da so objavljene prednostne lestvice prosilcev za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1954-55. Prednostne lestvice so na vpogled od 21. do vključno 30. julija 1954 na Slovenski nižji srednji šoli v Trstu, ulica Scuola Nuova št. 14/11, med 10: in 12. uro dopoldne. Dolina Pri nas v zadnjih dveh mesecih zvonovi malokdaj vabijo k sv. maši ob delovnikih. Na Prebenegu pa ni sv. maše ob nedeljah že veliko časa. Tako je pač v hisi, kadar glavni hlapec boleha. Kljub temu pa smo imeli v tem mesecu prav lepo in izredno slovesno opasilo ®v. škofa Urha. Hvaležni smo msgr. Ukmarju za njegovo toplo besedo in želimo, da bi ga še kdaj slišali v Dolini. Večer lepega praznika je zaključila prireditev v dvorani. To pot so se postavili bazoviški fantje in dekleta, ki so zaigrali »Dve nevesti« in spravili v izredno dobro voljo vse številno občinstvo. Tiste dni je bilo tudi dosti jeze po vasi, ker so dolinski godci vzeli dvajsetletnim fantom tradicionalno šagro in sami priredili ples za svoj žep. Na srečo je dež pogasil jezo in godci so imeli samo škodo. Sedaj pa se zbirajo nad Dolino veliki oblaki in verjetno se bo nevihta čutila tudi drugod. Kominformistična dolinska občina je sklenila premestiti otroški vrtec iz župnišča v občinsko hišo. S tem sklepom smo splošno zadovoljni, toda zajec je v drugem grmu. Ob tej premestitvi v druge prostore bi se komunistična občinska uprava rada znebila šolskih sester v vrtcu in nastanila novo učiteljico po svoji volji. Tega ne bomo dolinski občinski katoličani nikoli pustili! Radi sedanjega vrtca je njegov ustanovitelj bil napaden v socerbski jami in pozneje bil sedem mesecev zaprt v Kopru. Tega dobri Dolinčani ne pozabijo in bodo svoj katoliški vrtec obdržali za vsako ceno. To je borba za mladino, za lepšo bodočnost župnije in. krščanskih družin, zato sprejemamo boj z največjim upanjem na zmago. V Guatemali V ponedeljek 19. julija so praznovali po vsej Guatemali protikomunistični dan. Pri tej priliki so imeli razne slovesnosti, ki so bile posvečene žrtvam, ki so zaradi svojega protikomunističnega zadržanja izgubile svoje življenje. Voditelj protikomunističnega upora polkovnik Ca-stillo Armas, ki je postal medtem predsednik začasne vlade, se je izrazil, da ni besed, ki bi mogle popisati zločine, ki so jih izvršili komunisti v zadnjih dneh Arbenzovega režima. Polkovnik Armas je tudi poudaril, da se bo boj nadaljeval, dokler ne bo komunizem popolnoma in za vedno pognan z guatemal-skelga ozemlja. Prejšnji predsednik Arbenz in veliko njegovih sodelavcev se je zateklo v mčhikansko poslaništvo v Guatemali, kjer jim sedanja vlada zaradi diplomatske 1 nedotakljivosti poslaništva ne more do živega. Arbenz je obtožen raznih zločinov in zato ne more gojiti upanja, da mu bo sedanja vlada dovolila prost odhod v kako drugo državo. Šest sto guatemalskih žena je poslalo pretekli teden mehikanskemu predsedniku poziv, naj odpokliče iz Guatemale mehikanskega poslanika Prima Villo Miehela in vse osebje poslaništva. Mehikanskemu poslaniku očitajo, da se je očitno bratil s komunisti ter da se je slabo obnašal do protikomunistov, ki so pod Ar-benzovim režimom prosili za politično zatočišče v mehikanskem poslaništvu. Eden izmed vzrokov, da se je komunizem ravno v Guatemali prišel do oblasti, je tudi verska zanemarjenost ondotnega ljudstva. Guate-mala, ki je 99 odstotno katoliška A. PERTOT TRST - ULICA G1NNASTICA 22 Velika izbira vsakovrstnih ženskih in moških podlog BLAGO ZA MOŠKE OBLEKE Vse po konkurenčnih cenah! OBVESTILO TVRDKA G. KERŽE TRST, Piazza San fliovanni št. 1 - Telefon 35-019 ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let y solidnem in neumornem delu, je na željo svojih cenjenih odjemalcev USTANOVILA oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim hlapom za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu. Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, motoscooters itd, itd., Vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgomjen naslovu. Postreženi boste točno,po konkurenčnih cenah ln's kvalitetnim blagom! dežela, uživa žalostili primat, da ima med. vsemi katoliškimi državami na svetu povprečno najmanj duhovnikov. V Guatemali pride na enega duhovnika več kot 28.000 vernikov. Poleg tega je Guatemala hribovita in zelo redko naseljena dežela, kar d u š n o p a st ir s k o delo duhovnikov še bolj otežuje. ZANIMIVOSTI Španska amnestija Ob priliki glavnega španskega praznika sv. Jakoba Kompostelskega je Frankova vlada proglasila splošno amnestijo. Manjšim zločincem je bila kazen odpuščena, večjim pa zmanjšana. Razstava srbskih fresk v tujini V Ziirihu v Švici zbuja veliko zanimanje razstava srbskih srednjeveških fresk. Razstavili pa niso originalnih del, temveč kopije. V umetniškem svetu se namreč vedno bolj uveljavlja metoda, da na razstavah izpostavljajo na ogled kopije različnih u-metnin, posebno takih, ki so težko dostop-me ali ki se ne dajo prenašati, kot ravno freske. To metodo so začeli uporabljati na Francoskem ter je kopiranje umetnin doseglo tako visoko stopnjo popolnosti, da človek uživa velikokrat še bolj kot ob originalu, saj 90 ti, posebno po cerkvah, navadno tako slabo osvetljeni, da obiskovalec ne more v popolnosti dojeti lepote originala. Srbske freske, posebno one iz Makedonije, zbujajo izredno zanimanje, ker kažejo nove, doslej neznane poteze srednjeveške umetnosti. Posnetke so napravili jugoslovanski mojstri sami pod vodstvom francoskih učiteljev. -— Pri tem je nelogično samo to, da jugoslovanski oblastniki tako visoko cenijo cerkveno umetnost, Cerkev in vero pa, ki sta to umetnost navdihnili, hočejo uničiti. Odkritje Noetove barke na gori Ararat Američan John Liibi, ki se je pred kratkim vrnil z gore Ararat v Armeniji, je izjavil, da je na vrhu gore odkril ostanke velike ladje, ki bo najbrže Noetova barka. Bil pa je primoran zaradi ledenih plošč ostati oddaljen za par sto metrov od ladje. Sklenil pa je vrniti se na poro Ararat v polovici avgusta, da ibo takrat nadaljeval z iskanjem. Naredil je več fotografij, ki so zelo zanimive. Ladja meri približno 75 m. Po zadnjih vesteh sta dva člana ekspedicije Liibi zotpet poizkusila turo na 4.450 metrov visoko goro Ararat, kjer sta zapazila veliko štirioglato ladjo. Nista pa se ji mogla približati, iker sta jim to preprečila dva medveda. Poplave v Tibetu V Tibetu je Teka Namchung zaradi močnega deževja tako narasla, da je predrla nasipe in preplavila mesto Gyantse, ki šteje 25.000 prebivalcev. Po neuradnih vesteh je 1800 ljudi izgubilo življenje. DAROVI Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE N. N. iz Gorice 1500; N. N. iz Pevme 1000 lir. Bog povrni! Iz zapuščine pok. gdč. Ane 10.000 lir. Blagi pokojnici naj sneti večna luč! Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici umreti, da bi te ne videla prej še enkrat. Trdi vedno, da si še živ in da te Marija varuje. Dejala je, naj to pismo pošljem gospodu župniku, ki so tudi v begunstvu, a v drugem taborišču. Cnspod župnik vedo zate in ti bodo pismo poslali po regimentp. Pridi, Andrejček, takoj, tvoja mati hi te še rada videla. — Andrejček je pogledal, kdaj je bilo pismo pisano, in je vedel, da je od tedaj preteklo že štirinajst dni. »O Bog, da bi ne bilo prepozno!« je trepetal. In hitel je na postajo, da ga je bolna noga pekla v kolenu kakor- žerjavica in se vozil dve noči in en dan in je stal ob nekem jasnem jutru ob vhodu v taborišče. Baraka za barako, kakor daleč je seglo oko. Pred Andrejčkom je stal siten člo-vek, vojak, orožnik, policaj ali Bog vedi kaj, in hotel vse vedeti: kdo je, kam gre, koga išče, alli ima dovoljenje, da sme v taliori-šče, in množica vprašanj, da se je AndTej-ček tresel od nestrpnosti: »Pustite me,moja mati umira tu nekje! K njej moram, vse drugo vam povem potem!« »Počasi, človek božji! Kam pa hočeš med to množico beguncev, ki jih je vojaka nagnala iz vseh vetrov sem?« Peljali so ga v pisarno, yažno iskali po nekih zapisnikih, hodili iz sobe v sobo; slednjič je prišel nekdo in povedal: »V špitalski baraki je.« In Andrejček se je znašel tam kakor v sanjah. Ozek, bled je bil materin obraz, globoke udrte oči so še živele, ko se vele rumene roke niso mogle več dvigniti v po zdrav in so 9e rahlo tresle na surovi plahti, ki je pokrivala U9ehle ude. »Prišel si', Andrejček... Vedela sem, da še prideš...« je šepetala. »Sedi, siromak, in se nasloni k meni, da te še enkrat vidim od blizu, dete moje.« »Pol leta sem vas iskal, mati, in vas nisem mogel najti...« je govoril Andrejček, z desnico prijel rahlo materine- mrzle, drobne prste, z levico pa si potegnil preko oči. »Trudna sem; begunstvo mi je vzelo zadnje moči... Zdaj bi zaspala tako lepo, ko si prišel...« Tedaj je pristopila Francka, popravila odejo in šepmiila: »Tako te je čakala ves zadnji teden.« Andrejček je dvignil glavo in prvič pogledal Francko. Bledejša, nežnejša je bila kakor včasih, oči bolj vase zamišljene, kretnje nežne, materinske. »Nikoli ti tega ne pozabim, Francka, da si tako dobra!« Mati je odprla oči in ugledala oba pred seboj. »Bodi ji hvaležen, Andrejček, skrbela je zame bolj, kakor bi bila moja hči!« Zopet je zatisnila oči. »Francka, hudo sem te žalil, ali mi moreš odpustiti?« je prosil Andrejček. »Vse sem prestala, toliko trpela, da nisem imela časa misliti na to, da bi me bil žalil. Glej, za vse te moram skrbeti!« je pokazala po sobi. »Kako to?« se je začudil Andrejček. »Strežnica sem bolnikom; odkar sva z materjo tu... Nekdaj si mi dejal, naj grem za nuno. Glej, zdaj so se tvoje besede skoraj izpolnile... Usmiljenka bi rada postala...« Tedaj je Andrejčka zbodlo v srce, rad bi bil nekaj rekel, a ni mogel. »Vode!« je zaprosila mati. Andrejček je vstal, da ji postreže, tedaj je Francka zapazila, da ima leseno nogo. »Ne trudi se! -Vidim, da težko hodiš, siTomak!« je šepnila im vzela z mize skodelico čaja, da ga da bolnici. V njenih očeh je zasijalo usmiljenje, ki je Andrejčka hipoma pomirilo. Ko je pomogel Francki, ki je materi dvignila glavo, da bi mogla piti, mu je padla palica na tla, neroden kakor je bil. Ko se je sklonil po njo, je materino oko spoznalo hipoma vse, kako je z njim. »Francka, tudi on bi bil potreben tvoje pomoči...« je dejala priprosto in oba sta vedela, kaj jo hotela reči. Drugi dan je bolnica umrla v njiju rokah in njene zadnje besede so ju zvezale za večno. * Andrejček se je vozil zopet k bataljonu. V topo žalost po umrli materi je segala misel na Francko. Ni bila beseda izrečena, nista 9e izpovedala drug drugemu, ob materinem grobu sta oba jokala, oh ločitvi sta komaj dahnila poslednji zbogom! A vendar je Andrejček vedel, da pride čas, ko bo Francka njegova žena. »Saj bo kdaj konec teh groznih dni in tedaj se snideva !a ji je bil dejal na postaji, ko je vstopil v vlak. Ali ga je razumela ali ne, vseeno. Na peronu je stala in gledala za njim, ko ji je s čepico mahal skozi okno v slovo. »0 Francka, zlata duša, ki sem te našel!« je govoril med sabo skozi tisto okno. Nekdo je sedel za njim. v kot in ga pozdravil: »Kam se voziš, Andrejček?« Ozrl se je in spoznal Koritnika. »Ali te niso obesili ?« »Sest mesecev sem bil v ječi. Pasje življenje, ti pravim- Morali so me izpustiti, ker mi niso mogli ničesar dokazati. Določen sem spet za fronto in zdaj grem domov, da še enkrat vidim ženo in otroke. Od začetka vojske jih nisem še videl.« Toplo je bilo Koritnikovo pripovedovanje. Med potjo sta se zmenila, da bo Andrejček spremil Koritnika na- dom. V tistem mestu bi moral čakati na vlak do drugega jutra; bolje mu bo, če bo čez noč na njegovem stanovanju, kakor da bi zmrzoval na postaji. »In laže mi bo, Andrejček, če boš z menoj...« je ponavljal Koritnik venomer. Mrak se je že delal, ko sta šla iz zasnežene ulice preko majhnega dvorišča na Koritnikov dom. V pritličju med dvema velikima steklenima oknoma je nad vrati visel skromen napis: Aleš Koritnik, rezbar in podobar. (Nadaljevanje)'