196S nji kr«- ek BOT_______ IEVI nski st skl enota# b odkr abrosil zbirali' JXJ.1U in i' VIA GEPPA N« 9 TRIESTE V; List izhaja vsako So bolo zjutraj. Posamezna številka àTRr, na~Seštih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 200 li*: mesečna 90 lir. Uredništvo in Uprava: Trst, ulica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. j Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrunkirana pisma se ne sprejemajo | rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega (stolpca J za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. 'POŠTNINA P LOČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMDSI1ST1ČKB PAKTU« T.O. Tovariši! Pohitite z nabiranjem prispevkov za naš lisk gNOVLJENA IZDAJA LETO Vil. ŠTEV. 42 (368) TRST - SOBOTA, IS. OKTOBRA 1955 CENA 20 LIR VOLITVE TOVARNIŠKIH ODBOROV V ESSO STANDARD, V LADJEDELNICI SV. MARKA IN V TOVARNI STROJEV V TRSTU delavska zveza - C.G.I.L. je dobila lečino glasov delavcev v vseh obratih Propadli so načrti voditeljev Delavske zbornice in direkcij obratov - Delavci niso nasedli vabilom in klonili pred samovoljo delodajalcev - Rezultat volitev je nov dokaz razredne zavesti večine delavcev D» BjJ ititmit' ithers 6.15 K* ter V* \Kmci“ V četrtek so bile volitve novih tovarniških odborov v la-; Quii etnici Sv. Marka in v Tovarni strojev. Kljub vsemu astro1# tdevanju voditeljev Delavske zbornice, kljub izsiljevanju tani tovarniških direkcij, kljub suspendiranju z dela in »jam z odpusti, kljub vsej najogabnejši kampanj proti i oddjvski zvezi-CGIL, je slednja dobila absolutno večino gla-obeh obratih. Rezultat je sledeči: _°?j1 a6iedelnica Sv. Marka: Od vni p4] * delavcev jih je volilo ’aiKejJS, kar predstavlja 97,42 ‘-[O ’ Kar preosiavij« » domo»« '• Veljavnih glasovnic je k: Ko**1 2348. Z vsako glasovnico tomai1! i volivec oddati v ladjedel-<>per ; Sv. Marka devet glasov, Za vsijovarni strojev pa sedem. >perne*I Ivška zveza - CGIL je M» 'la 13.370 glasov, kar predi' lij# 'Ja 64,41 odst. glasov. De-1- °ya zbornica je dobila 7.387 in^uff'115,59 odst. glasov. Delavska inni c° la-CGIL bo imela 6 sedežev novel ivarniškem odboru, Delav q KrJ zbornica pa 3. Od 537 u-asba !]j ’ikov je volilo 517, t. j. 97 iogeJni i, Veljavnih glasovnic 502. tavek lVska zveza-CGIL je dobila ) spre'1’ Delavska zbornica pa 891 dijski J Ov. obe mesti uradnikov v dram*16,11 tovarniškem odboru bo-Zasedla predstavnika De-melodjjj jke zbornice. of ‘varna strojev: Od 1629 de-ii ved? *v jih je volilo 1583. Ve-Met€ »ih glasovnic je bilo 1531 mskl x97'17 odst. Delavska zve-:ke pr”1, ‘SIL je dobila 6375 ali 60,42 ’ sl°v*!| '• glasov, Delavska zborni» 6». 4261 ali 39,58 odst. gla-j5 pai? Zato bo imela Delavska iolino ‘a-CGIL 4 sedeže v novem Niškem odboru, Del-v-operi# Zbornica pa 3. Od 363 lian: 'ikov jih je volilo 341, t. j. pari-? odst. Veljavnih glasov 5 Radij- !'lo 326. Delavska zveza je ržava: »a 104 glasove, Delavska naVz|?JUca P« 543 rezultati volitev tovarna odbora v Esso Stan-la teti? f pri Sv. Soboti so nov do. iah ; Jstvo Pf <» večine šofsl «ulturjj tki ^ je U.5e22l! »-CGIL je prejela skupno glasov, Delavska zborni-^5, takoimenovana Zveza ''"ikov pa 52, Glasovi de-| l'njih namestniki in dru-Ba rfav tako se vsi zavedamo e pon°vJ, ?.tva, kaj pomeni danes o-eP'.P/fl#,! brezposeln. Zato je vo-rvru 1 tezultat tem bolj značilen Nnemben. Ta. je dokazal, .pbd1 vNavci, predvsem delavci, ,mil sH(' e trden namen še nada-‘ r,m f borbo za s jo I ri za ohranitev doseženih Lie se <*' r°bitev. . . J prav takem ,ali morda »tlo slabšem ozračju so se j'6 - priprave na volitve v cinici Sv. Marka. Kot V o» t. i°' žu. ce°’ inje v-c/c , “k. .odof01 4» a o Plan«4 jene8a [jem il Č. i- 5'iki, * -, pf; či s° Ja Ma' tadoV|č V torek se je v poslanski zbornici pričela nestrpno priča kovana razprava o pristojnosti vojaških sodišč. Kot je znano, vzdržuje vlada tezo, da so podvrženi vojaškemu sodstvu ne le vojaki za dobe služenja vojaškega roka in poklicne vojaške osebe, temveč tudi vsi oni državljani, ki so pod vojaško obveznostjio, to je moški od 21 do 55 leta. Na podlagi takšnega tolmačenja so bili na pr. že obsojeni nekateri državljani zaradi «sramotenja oboroženih sil» in za druge, popolnoma politične prestopke. Pod pritiskom javnega mnenja se je vlada sicer nekoliko umaknila ter je napravila nekatere popravke k dosedanjemu stališču, po katerih naj bi vojaška sodišča ne sodila prestopkov mišljenja in pod. vendar pa bi ostala pristojna za celo vrsto prestopkov proti državi, tudi če bi jih napravili civilne osebe, ki so še pod vojaško obveznostjo. Za tezo vlade se navdušujejo najreakcionarnejši poslanci, fašisti, desni demokristjani, desni saragatovci, dočim je proti njej skoro vsa opozicija (razen fašistov) ter velik del vladne "večine. Spričo tega predsednik Segni ni upal postaviti vprašanja zaupnice v zvezi s glasovanjem o vladnem predlogu. Značilno je, da je takoj prvi dan razprave skušal neki misinski poslanec pomagati vladi s predlogom, naj se odstavi razprava o tem argumentu z dnevnega reda, kar pa je bilo odbito. V teku diskusije so številni poslanci prikazali absurdnost vladnih zahtev, ki so v očitnem nasprotju s 103. členom u-stave, ki pravi, da imajo vojaška sodišča pravico soditi le vojaške prestopke, ki so jih izvršili pripadniki oboroženih sil. Posebno komunistični po slanci Cavallari. Marchesi in Gullo, socialista Targetli in Basso kakor tudi republikanec Macrelli in nekateri drugi so najodločneje pobijali nevzdrž-nost vladnega predloga, ki sloni na starem fašističnem zakonu o vojaških sodiščih in, je deloma še slabši od Musso-linievega zakona. Tako s pravnega kot tudi z moralnega in političnega stališča so uvrgii predlog vlade, Poslanec Cavallari je dokazal s citati, da so se pred časom izjavili proti kompetenci vojaških sodišč napram civilnim osebam celo sedanji podporniki vlade, med njimi minister Cortese, podtajnik Scalfa-ro, vodja liberalne skupine Coluto in dr. Poslanec Concetto Marchesi je rekel da je absurdno držati državljane, sa- mo zato ker so vojaški obvezniki, pod vojaško disciplino in pod grožnjo vojaških sodišč. To je poskus iznebiti se na najlažji način političnih nasprotnikov. Najtehtnejši je bil podpredsednik poslanske skupine KPI tov. Gullo, ki je poudaril, da je vprašanje vojaških sodišč nastalo v dobi besnenja scelbizma, ko se vzdržuje proti ustavi fašistični zakon o javni varnosti in izvaja protidemokratičen režim. 'Podvreči civilne osebe vojaškim sodiščem bi pomenilo ustvarjati neenakost med državljani. Bilo bi škandalozno zagotoviti, kot to hoče vladni predlog, vojaškim sodiščem celo večje kompetence, kot so jih imela pod fašizmom. lagali, naj bi se vsaj volilna kampanja vršila v duhu razredne zavesti delavcev, t. j. v takem duhu, v kakršnem se je vodila veličastna borba za časa stavke električnih varilcev. Toda tudi na to so voditelji Delavske zbornice odgovorili negativno, povrh tega pa še lagali, da so zmago stavkajočih varilcev oni izbojevali. Tako se je sprožila polemika med obema sindikalnima organizacijama. Voditelji Delavske zbornice so v tisku, v govorih na volilnih shodih, po lepakih in kjer se jim je nudila prilika klevetali Delavsko zvezo, terorizirali delavce s znanim geslom glede vprašanja dela in naročil v tovarnah. Pri tem so jim ves čas stali tesno ob strani delodajalci, kateri so istočasno sprožili proti delavcem še večjo gonjo kot v Tržiču in Turinu. Tako so pied drugim povečali mezde samo članom Delavske zbornice V tovarnah so s pomočjo znanih stavkokazov in bivših agentov Ovre ustvarili težko ozračje. Voditelji Delavske zbornice so izjavili, da bodo ščitili samo tiste delavce, ki so vpisani v njihovo organizacijo. In to so dejansko tudi potrdili s tem, da niso niti s prstom ganili proti samovoljnemu suspendiranju delavcev, ki so, kot je znano, vsi vpisani v Delavsko zvezo-iOGIL. Vse to se dogaja v času, ko se veliko govori in piše o potrebni enotne akcije za pre porod in za obrambo tržaškega gospodarstva, v času, ko je bolj kot kdaj koli nujno potrebna najširša enotnost predvsem v delavskih vrstah in tu di v ostalih slojih tržaškega delovnega življa, v času ko stopa v veljavo zakon o rotacijskem skladu in ko bi morala kompaktnost tržaškega delovnega ljudstva vplivati tudi na pravično porazdelitev fondov na osnovi omenjenega zakona. Vsa ustrahovalna akcija, vsa izsiljevanja, vsi poskusi korupcije, tudi suspendiranje delavcev je bilo naperjeno proti Delavski zvezi, na favoriziranje kandidatnih list Delavske zbornice. Vse to je bilo že vnaprej pripravljeno in do pod- robnosti organizirano. Zelo značilno je tudi zadržanje predstavnikov «večine» v mestnem občinskem svetu. Ko so naši občinski svetovalci protestirali proti suspendiranju delavcev v ladjedelnici Sv. Marka, se ni nihče izmed svetovalcev omenjene «večine» pridružil protestu. Tudi to je prav, da si delavci zlasti oni iz ladjedelnice Sv. Marka dobro zapomnijo. Madžarska gradi za Egipl Na Madžarskem gradijo sedem železnih mostov za Egipt. Mostove bodo postavili na ropa ie namenjen cestnemu in že-kavih ustja reke Nil, en most lezniškemu prometu na Nilu severno od Kaira. SPOMENICA SLOVENSKIH ŽUPANOV IN SVETOVALCEV PREDSEDNIKU VLADE Naj se izvajajo določila Spomenice in Posebnega statuta Njegova Ekscelenca ANTONIO SEGNI predsednik ministrskega sveta RIM Ekscelenca! Slovenski župani in občinski svetovalci, izvoljeni predstavniki jugoslovanske narodnostne skupine Tržaškega o-zemlja so na plenarni seji sklenili predložiti Vaši Ekscelenci naslednjo spomenico. Minilo je že dvanajst mesecev, odkar je bila podpisana londonska spomenica o sporazumu z dne 5. oktobra 1954; , aj pa moramo ugotoviti, »da javna oblastva ne izvajajo niti določil sporazuma niti določil Posebnega statuta in njegovih prilog. Medtem ko je na ozemlju, ki ga upravlja Federativna ljudska republika Jugoslavija, Spomenica o sporazumu stopila v veljavo z objavo v Uradnem listu dne 27, oktobra 1954. štev. 6, ugotavljamo, da na tem ozemlju sporazum s prilogami ni bil objavljen, da bi kot zakon obvezoval oblastva in državljane To zelo škoduje slovenskemu življu in spravlja oblastva, sodnije in prebivalce v položaj pravne negotovosti. Da je to tako, potrjuje že samo ravnanje generalnega vladnega komisarja dr. Paiamare, ki je hotel temu stanju odpo-moči s tem, da je 24. marca 1955 naslovil državnemu tožilcu pri prizivnem sodišču v Trstu pismo, v katerem je poudaril, da je treba imeti spomenico o sporazumu za popolnoma izvedljivo na Tržaškem ozemlju. Kljub temu koraku pa se sodna oblast še vedno protivi izvajnti določila Spomenice in Posebnega statuta. Zato je nujno potreben zakonodajni ukrep, ki bi ta neznosni in dvoumni položaj odpravil. Ne dvomimo, da bo vlada. ki ji načeluje Vaša Ekscelenca __)oštovala in izpolnjevala obveznosti, ki jih je prevzela z londonskim sporazumom. PISMO ODBORA ZA OBRAMBO PARTIZANOV Borcev Beneške čete ne bi smeli soditi Izjava goriške federacije KPI Odbor za obrambo partizanov Nadiške doline, ki ima svoj sedež v Vidmu, ulica Mazzini 10, je poslal vsem naprednim parlamentarnim skupinam, vodstvom raznih strank AN-PI, organizacijam bivših političnih preganjancev, predsedniku republike, ministrskemu predsedniku, bivšemu predsedniku CLN poslancu Parriju in drugim vidnejšim italijanskim osebnostim, kakor tudi tisku pismo, v katerem poziva, naj se prepreči proces partizanov. Pismo objavljamo skoraj v celoti. «.Odbor ta obrambo partizanov IVadiike doline, ki je bil ustavljen na pobudo bivših partizanov in političnih preganjan- POSLANEC G1ANQU1NT0 0 DANAŠNJEM STANJU V TRSTU Vlada mora nujno rešiti pereče tržaške probleme Sožitje Slovencev in Italijanov v Trstu je zgodovinsko dejstvo, toda pravic« slovenske manjšine se ne spoštujejo - Nenormalno stanje ni v interesu mednarodne pomiritve Beneški komunistični poslanec tov. Gianquinto je imel 5. t. m. v rimskem parlamentu važen govor, v katerem je prikazal položaj, v katerem se nahaja Tržaško ozemlje eno leto po sklenitvi londonskega sporazuma. Na tem mestu objavljamo važnejša poglavja iz omenjenega govora. «Želim, v kolikor mi čas dopušča, dotakniti se perečega vprašanja položaja, ki vlada v Trstu. Tako je začel svoj govor tov. Gianquinto. Pri tem se ne bom posluževal nikak-šne retorike, toda govoril bom takorekoč s srcem v roki, pre- Važni članki “Komunista“ ) ideoloških vprašanjih . 14. številki «Komunista», >čne revije KP Sovjetske N ki je izšla pred tednom 'i® objavljenih več člankov, vzbudili pozornost po vsem gjjgl) !'■ Nadvse važen je uvodnik 1* : bloških vprašanji. Dalje je vJjena samokritika tov. Mo- 'X katero so poniglavo sku-'zkoristiti v svoje temne ?Jte senzacij željni buržoa-lsti, pa so se v svoji špe-fjjiji zelo urezali. Poleg o-!> člankov pa je nadvse teh-'!? dalekosežna kritika knji-['Nalektični materializem», f 'ani izšla v Moskvi. ki ga objavlja «Ko-j1», tov. Molotov ugolav-t! a je v poročilu od R. feb-1955 pred Vrhovnim so-M ZSSR dopustil zgrešeno jMacijo glede graditve so-s,'čne družbe v SZ. Tam je vhamreč : «In ob strani So-j. p zveze, kjer so bili že tertielji socialistične j c so tudi države ljudske demokracije, ki so napravile prve, a že zelo važne korake k socializmu.» Ta zgrešena formulacija zavaja k zmotnim mnenjem, to je, da v ZSSR ne bi bila še zgrajena socialistična družba, marveč samo temelj, to je podlaga socialistične družbe. To pa seveda ne drži, ker je bilo že leta 1932 ugotovljeno, da so dograjeni temelji socializmu. XIX. kongres KP SZ pa je ugotovil, da je Partija «zagotovila izgradnjo socialistične družbe» in da «sedaj obstoje glavne naloge Partije ZSSR v gradnji komunistične družbe potom postopnega prehoda iz socializma v komunizem». Spričo tega smatra tov. Molotov gornjo svojo formulacijo o gradnji socialistične družbe v poročilu od 8. februarja za teoretično zmotno in politično škodljivo. V uvodniku pa obravnava u-glcdna sovjetska revija nadvse važno vprašanje o nujnosti povezave med marksistično teo- rijo in prakso. Nedopusten je razmak med teorijo in življenjem, prav tako pa tudi poskusi prikleniti se na dogme. Par lija se tega popolnoma zaveda. Una spretno združuje duh na čelnosti in gibčnost v zunanji politiki. Prav stem so bili mogočem veliki uspehi ZSSR v borbi za inir in pomiritev v zadnjih časih. Življenje postavlja danes teoriji nove naloge in nove študijske teme. Izkušnje zadnjih let v odnosih med državami sociali stičnega sveta omogočajo teore lično poglobitev teh velikih problemov. Zelo važna je tudi izmenjava izkušenj pri gradnji socializma med temi državami. Skupnost v tem, kat je glavno in osnovno, ne izključuje, da ne bi vsaka od teh držav imela svo je izvirnosti v konkretnih formah, v metodah, sredstvih, pa tudi v ritmih socialistične pre obrazhe. žet s čustvi, ki nas vežejo s Trstom in z njegovim prebivalstvom. Prav ta čustva pa mi dovoljujejo, da govorim notranjemu ministru in vladi trdem a odkritem tonu. To zahtevajo razmere, ki vladajo Trstu. Gospodarska depresija tare tržaško mesto. Leta 1951 je bilo v Trstu zaposlenih ljudi 91.087, preteklega junija pa je to število padlo na 85.975. Po uradnih statistikah živi v Trstu 17.530 brezposelnih prebivalcev, toda tu niso všteti na pol brezposelni ljudje. Zato je to število za 2,7% višje onega v ostalih delih republike. Res je sicer, da je v zadnjih mesecih padlo število meničnih protestov toda res je tudi, da se je prav v tem času povečalo število zastavljenih predmetov na mestni zastavljanici. Popolnoma nov pojav pa je izseljevanje. Ta žalostni pojav odkriva težak položaj, v katerem se nahaja Trst in tudi nezaupanje v bodočnost. Pri tem se opiram na pisanje nekega milanskega lista, ki trdi, da bo treba tržaško vprašanje prav za prtič šele rešiti. Znano je geslo: «Mati se je vrnila, sinovi odhajajo». List nadalje piše: «Iz Trsta odhajajo ljudje ki so bili sicer zaposleni, toda ako jih vprašamo, zakaj odhajajo, nam odgovore: «Gremo v Avstralijo ker naša zemlja je nesrečna. Prepričani smo, da se bo položaj v Trstu še poslabšal. Trst je mesto brez bodočnosti, itd.». Tak je, na ža< lost, položaj v Trstu. In da je tak potrjuje tudi sam predsednik trgovinske zbornice Trsta Cosulich, ki je raje kot svoje mesto izbral Palermo za sedež nove ustanovljene družbe». «[Danes je težko razumeti kakšen režim vlada v Trstu», ie nadaljeval tov. Gianquinto Na osnovi Sporazuma o ureditvi tržaškega vprašanja moral veljati Posebni statut, v katerem se poudarjajo načela o splošnih človeških pravicah, ki so bila sprejeta od OiZN. Posebni statut jamči prebivalstvu, brez razlike na narodnost, demokratične svoboščine in človeške pravice. Vladni komisar je 3. marca 1955 raztegnil tudi na Tržaško ozemlje načela italijanske države, torej pravna in politična načela, ki jih določa ustava italijanske republike. Toda ta načela so do sedaj ostala napisana samo na papirju in se dejansko ne izvajajo. Besedila londonske spomenice, kakor tudi Posebnega statuta do danes še ni bilo objavljeno v uradnem listu. Zato vprašujem g. ministra Tambronija, naj pojasni zakaj se vse to dogaja, naj pojasni zakaj v Trstu, kot v Italiji so še vedno v veljavi fašistični zakoni o javni varnosti Ta zakon se tolmači na najrazličnejše načine, je absurdno sredstvo za izvajanje odkrite diskriminacije». Za tem je poslanec Gianquinto govoril o pomenu, ki ga je imela konferenca o človečanskih pravicah, ki se je vršila preteklo poletje v Trstu, nakar je prešel na našteVanje dejanj, ki so se v zadnjem letu dogodila in ki so v odkritem protislovju z določili Spomenica in Posebnega statuta. Ožigosal je zasliševanja s strani policistov in povpraševanja po tem kateri stranki pripadajo posamezni prebivalci. Nadalje je omenil prepoved javnega zborovanja, na katerem bi bil moral govoriti to vi. Vidali, številne «rastrelamente» po nekaterih delavskih rajonih (v času med 20. in 30. marcem t. L), aretacije meščanov, ki trenutno niso imeli pri sebi o-sebne izkaznice, pripor meščanov, ki so hodili po mestu po polnoči. Za tem je tov. Gianquinto omenil, da so policisti preteklega decembra hodili po hišah in izpraševali prebivalce. To se je zgodilo v Ricma-njih, Trebčah na Proseku in drugod. CGIL je bilo prepovedano izdati lepak, o perečem gospodarskem stanju Trsta, tržaškim ženam so prepovedali deliti mimozo ob priliki mednarodnega ženskega praznika Ožigosal je tudi surov napad na mirno tržaško prebivalstvo po znanem zborovanju delavcev ob priliki splošne stavke, ki je bila 25. julija 1955. Za tem pa se je dokanil vprašanja Slovencev. Dejal je: (Nadaljevanje na *. strani) cev iz Trsta, Gorice in Vidmu, da bi se zavzemal za aktivno solidarnost sil odpora, antifašistov in vsega demokratičnega prebivalstva v obrambo obtoženih proti fašistov, si dovoljuje obvestiti Vas v kratkih besedah o okoliščinah v zvezi s procesom proti partizanom tako imenovane «Beneške čete«. 21. septembra je bila položena obtožnica, po kateri bo moralo priti pred porotno sodi. šče ti Vidmu 50 protifašislov in bivših partizanov iz Nadiške doline, pripadnikov obeh narodnostnih skupin in raznih političnih gibanj. Obtoženi so, da so po 8. septembru l. 1943 zagrešili številne hude zločine, med njimi veleizdajo, uničenje arhi-vov in dokumentov v nekaterih občinah Nadiške doline, umore, ugrabitve oseb, ropi \ tatvine itd. Kdo so obtoženi partizani in antifašisti? Po padcu fašizma so se dvignili, čeprav brez orožja, kot so storili toliki tovariši v drugih delih Italije. To se je zgodilo v času. ko je Mussolini, po ustanovitvi republike ti Salò izročil vzhodne pokrajine Hitlerju. Takrat je bilo ustanovljeno tako imenovano Jadran sko Primorje ( Adriatisches Kuestenland) pod upravo Gau lei ter ja Baine rja, ki je ne le izjavil upravno, zakonodajno in sodno oblast, temveč je tudi mobiliziral mladino v nacistično vojsko. Mladi možje tega ozemlja, nad katerimi Italija ni izvajala nobene oblasti, so bili postavljeni pred alternativo, ali naj služijo Hitlerju in njegovi vojni, ali pa naj se pridružijo borcem za svobodo, de. mokracijo in pravice delovnega ljudstva. Obtoženi partizani niso pripadali neki neodvisni enoti, tako imenovani «Beneški četi», kot temveč osvobodilne vojske; te enote so bile torej sestavni del i vezniških in pridruženih sil. Mnenja smo, da ni treba še posebej poudarjali, da ljudje, ki so bili in ki so ostali sovražniki odpora in njegovih pridobitev, ki so še danes vsidrani v javnih upravah in organih, nočejo s tem procesom prizadeti samo posameznih obtožencev, ki so kot borci izvrševali povelja višjih poveljstev, temveč poskušajo predvsem oblatili osvobodilno in odporniško gibanje v celoti ino-sramotiti Uk borcev, ki so dali vse za zmago idealov svobodoljubnih narodov. Vsi oni ki so se borili za veliko stvar prolifašizma in odpora, bi se morali z vsemi svojimi silami upreti in v katerikoli obliki pokazati svojo solidarnost s lerivično obtoženimi tovariši, kajti oni so bili, kot vsi ostali, del osvobodilnega in odporniškega gibanja in kot so vsi protifašistični borci s svojo borbo in nadčloveškimi žrtvami prispevali k zmagi nad fašizmom, k osvoboditvi svoje domovine izpod nacifašističnega tiranstva in k uveljavdjanju onih načel, ki so danes uzakonjena z ustavo italijanske republike. Dolžnost vseh antifašistov in partizanov bi torej morala biti, da preprečijo da bi o stan kom fašistične mentalitete uspelo uresničiti svoje namene, da postavijo na zatožno klop vse odporniško gibanje, da podpihujejo narodnostno mržnjo in ovirajo ne le pomiritev duhov med pripadniki dveh narodnostnih skupin, ki skupaj živita na tem ozemlju, temveč tudi sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo ,ker je v nasprotju s sploš- zatrjuje obtožnica. mm ,luhom P"n>"J™Ja m z m-temveč so se borili v rednih j ,erPSl *,han7“- enotah, vključenih v Briško- Ne Zato želimo, da bi Vaša Ekscelenca storila vse potrebno, da se sporazum, Posebni siatu1: in druge priloge s predpisi o izvajanju cimprej objavijo. Londonski sporazum, s katerim sta Italija in Jugoslavija končno postavila osnovo za vzajemno razumevanje in sodelovanje, je za naše ljudstvo pravni temelj njegovemu bodočemu delovanju in razvoju v narodnem, socialnem, gospodarskem ter političnem življenju. Obenem želimo opozoriti Vašo Ekscelenco na potrebo po takojšnjem preklicu vseh fašističnih zakonov, ki nasprotujejo določilom in duhu sporazuma in ki jih je fašistični režim izdal z namenom, da raz-narodi Slovence tega ozemlja, in to predvsem: a) kr. zak, odlok z dne 29. 3. 1923 štv. 800, o uradni določitvi nazivov občin in drugih krajev priključenega o-zemlja; b) kr. zak, odlok z dne 15. 10. 1925 štev, 1796, o obvezni rabi italijanščine na vseh sodnih uradih; c) zakon z dne 24. 5. 1926 štev. 898, o pottal ančenju priimkov; d) zakon \ dne 8. 2. 1928 štev. 383 ki predpisuje italijanska imena ob prijavi rojstev; e) člen 137 kazenskega po- stopnika z dne 99. 101 1930 in člen 122 civilnega postop-nika z dne 28. 10. 1940, ki predpisujeta pod kaznijo izključno rabo italijanskega jezika na sodnih uradih. Glede na posamezna določila Sporazuma in Posebnega statuta si dovolimo poudariti, da bodo med določbe d izvajanju Sporazuma in Posebnega statuta morale biti vkjučene tudi one, ki so nam zajamčene v točki b-c Posebnega statuta in ki predvidevajo v sorazmernem številu dostop v javne službe pripadnikom jugoslovanske narodnostne skupine. Danes ni v javnih službah niti enega odstotka Slovencev. beneški odred», ki je operiral pod poveljstvom IX. kor-pusa Jugoslovanske narodno- SOVJETSKI PARLAMENTARCI NA OBISKU V JUGOSLAVIJI Sovjetska parlamentarna de | legacija, ki je na obisku v Ju-postavili je ta teden obiskala razne kraje države. Med drugim je obiskala Skoplje, kjer jo je sprejel predsednik Narodnega sobranja Makedonije Ko-liševski, kateri je visokim gostom obrazložil položaj v tej jugoslovanski zvezni republiki in napredek, zlasti na gospodarskem in kulturnem področju, ki ga je ta dosegla od konca zadnje vojne. V ixmedeljek je sovjetska delegacija prispela v Bosno ter se najprej ustavila v Zenici, kjer si je ogledala znane ze-niške železarne. Pred pričetkom kroženja po Jugoslaviji je predsednik zvezne skupine FLRJ Moša Pija-de priredil slavnostno kosilo na čast sovjetskim parlamentarcem. Ob tej priliki so bile izrežene zelo pomembne zdravice. V zdravici je Pijade dejal, da narodi Jugoslavije vidijo v izmenjavi parlamentarnih delegaci,, ne le sredstvo za nor malizacijo odnosov, temveč tudi željo obeh vlad, da se z med sebojnim spoznavanjem praktično zagotovi dosledno izvajanje beograjske deklaracije. Dejal je tudi, da narodi Jugoslavije irodpirajo politiko prijateljstva in sodelovanja s Sovjetsko zvezo in cenijo napore sovjetskih voditeljev, da bi se zmanjšala mednarodna na]?e-tost. Vodja sovjetske delegacije Volkov pa je poudaril velik pomen medsebojnih obiskov za razvoj prijateljstva in medsebojnega razumevanja in je izrazil prepričanje, da bo vzajemna izmenjava parlamentarnih delegacij koristna osnova za tesnejše sodelovanje na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. glede na prikazane razloge, po katerih je treba na obtožence gledati enuko kot na italijanske vojake, ki so se borili pod zavezniškimi poveljstvi kar jih po našem mnenju odvezuje vsakršne odgovornosti za dejanja, storjena po nalogu višjih poveljstev ,in ne da bi se nadalje spuščali ti proučevanje dejstev, ki podpirajo tezo o njihovi popolni nedolžnosti, dimo, da imajo sedanji obtožen, c i tudi pravico, da velja zanje člen 16 mirovne pogodbe, s katerim se je Italija obvezala, da ne bo preganjala borcev in an tifašistov za dejanja v vojaških operacijah v korist ciljev, za katere so se borili zavezniški in pridruženi narodi. Te dni je Goriška federacija KPI objavila izjavo, s k a tero ostro obsoja proces proti partizanom Beneške čete. V izjavi obenem poziva oblasti naj ne ponavljajo fašističnih metod napram Slovencem, široko javno mnenje pa poziva naj izrazi solidarnost s prizadetimi partizani. Tudi AN Pl (Zveza italijanskih partizanov) iz Vidma obsoja proces proti partizanom iz Beneške Slovenije. ANPI poudarja, da proces proti njim ne koristi pomiritvi med Slovenci in Italijani in prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo. Opozarja tudi. da je bila borba proti nacifašistom nedeljiva. Ni dvoma da sta s Spomenico o sporazumu prizadeti vladi hoteli ustvariti na tem ozemlju nov položaj in ozračje, v katerih bi se Slovenci tudi v vsakdanjem življenju mogli posluževati predpisov, o katerih sta se vladi sporazumeli, da bi odstranili diskriminacije, ki jih je uvedel fašizem v škodo Slovencev. Ker imajo ti predpisi izjemen in nov značaj, jim bodo nujno morali slediti ustrezni ukrepi, da se Sporazum lahko izvede. Podpisani se ne morejo zato strinjati z mnenjem generalnega vladnega kom. sarja, ko trdi, da ne more sprejeti Slovencev v javne službe, dokler bi ne bilo v danes prenapolnjenih uradih razpoložljivih mest, ki naj se zasedejo po natečaju. Na ta način bi bila izvedba sporazuma odložena na nedoločen čas, kar ni bil namen pogodbenih strank. Saj bi v tem primeru tudi ne mogli izvesti tistih določil Posebnega statuta, ki govore o pravici Slovencev do uporabe lastnega jezika v osebnih in uradnih odnosih z javnimi ob-lastvi na ozemlju, ako ta nimajo funkcionarjev sposobnih občevati tako ustno kot pismeno v slovenskem jeziku. Pripominjamo nadalje, da je kljub londonskemu sporazumu ostal položaj slovenskega šolstva na splošno in prav posebno položaj slovenskih šolnikov na žalost tak, kakor je bil pred sporazumom. Zato je še posebej nujno potrebno izdali ukrepe, ki bi zajamčili dokončno pravno u-reditev slovenskih šol in njihovega učnem osebja z istimi pravicami, ki ‘ih zrkon priznava italijanskim šolnikom. Potrebne s i turi zakonske določbe, j?o k-terih bodo na čelu slovenskega šolstva uradniki jugoslovanske etnične skupine, kar je v duhu določil Spomenice o soglasju. Posebni statut jamči izrecno točki 3-b uporabo javnega denarja tudi v korist slovenskih vzgojnih, kulturnih, so-ialnih in športnih organizacij. Tudi to določilo je ostalo do danes mrtva črka. Ne samo to: sovenskim umetniškim skupinam je celo zabranjen dostop do občinskega gledališča «Giuseppe Verdi», do gledališča na odprtem na gradu Sv. Justa in do «Novega gledališča», ki jih podpirajo iz javnih skladov, katere v enaki meri vzdržujejo z davki in dajatvami tudi državljani slovenske narod nosti. Ravno tako bi oblastva morala podpirati tudi slovenske gospodarske ustanove, da h1 jim s primernimi sredstvi zp gotovila razvoi, kot to delaje pri sličnih italijanskih organ’ racijah na ozemlju. f Nadaljevanje na IV. strani/ STRAH t DELO 16. OKTOBRA 196» Številne so naloge komunistk v sedanjem gospodarskem položaju Zenska komisija in organizacijski odsek naše Partije sta pretekli torek sklicala zborovanje komunističnih žena, da se določijo naloge komunistk v sedanjem politično-gospodar-skem položaju. Zborovanje je otvorila in vodila tovarišica Nell Gattonar ter v svojih uvodnih besedah prikazala njegovo važnost in pomen. Za IK se je u-deiežil tov. -Destradi, prisostvovali so tudi zastopniki sek-cijskih komitejev. Tov.ca Gigliola Destradi, ki Je imela glavno poročilo, je poudarila da je to prvo zborovanje širšega značaja, ki je bilo sklicano tudi v vidiku konference italijanskih komunističnih žena, ki bo v kratkem v Rimu, in katere se bo udeležila tudi delegacija tržaških komunistk, da po bliže spozna borbe italijanskih tovarišic in njih doprinos borbam slavne KPI. V novem ozračju svetovne pomiritve — je nadaljevala govornica — so perspektive dela komunističnih žena mnogo boljše, odpira se jim področje novega dela. Trud za svetovno pomiritev pozdravljamo tudi tržaške komunistke, ker se zavedamo, da se odpirajo nove perspektive tudi za Trst, za njegov promet in industrijo. Zal, .se pa doslej italijanska vlada ni vključila v to novo svetovno gledanje, niti ni dala potrebnih pobud, ki bi naše mesto' rešile gospodarske krize in brezposelnosti. Po drugi strani pa vzpodbuja k izseljevanju najboljših tržaških delovnih sil. Pregledati moramo danes objektivno možnosti, ki jih imajo komunistične žene določiti njih naloge in poudariti poslanstvo v borbi za enakopravnost žena. Okrog tega vprašanja moramo mobilizirati in združiti vse tržaške žene. Komunistične žene so bile v borbah zadnjih let vedno na čelu in so bile zaradi svojega doprinosa tudi deležne priznanja Centralnega komiteja Partije. Nato je govornica podala pregled gospodarskega in političnega stanja, ki tare naše mesto, poudarila važnost, ki bi predstavljali za rešitev položaja prosta cona in avtonomija Trsta, ter nujnost, da se okrog tega vprašanja pozanimajo ženske množice. Prika-žala je nujnost, da se komunistične žene že sedaj zanimajo za vedno konkretnejšo mobilizacijo žena okrog vprašanj, Slava padlim borcem I RIZZO LINA, hči Antona rojena v Trstu, 23. 1. 1921. Aretirana in deportirana. Umrla v Innsbrucku februarja 1944 PERGAR MARIO rojen v Trstu 9. 11. 1926, padel v borbah pri Mostarju, Januarja 1945. MUSIC MARCEL rojen v Trstu 14. 3. 1914, par del kot partizan 3. 1. 1945. ki jih zanimajo, zlasti v vidi ku bodočih volitev. Za dosego ciljev pa je nujno: a) da se ustanovijo, kjer jih ni, ženske celice, ki naj o-bravnavajo in uresničujejo politično linijo naše P.; b) da se ženska komisija partije in sek-cijski komiteji bolj pozanimajo za vprašanja in delovanje žena; c) da se nudi ženam potrebna politična vzgoja za boljše izvajanje dela; č) da nudijo komunistične žene večjo pomoč pri organizacijski ureditvi krožkov ZDZ; d) da se mobilizirajo ženske celice pri razpečavanju četrtkove «Unità» in drugih demokratičnih, zlasti ženskih listov, pri organiziranju predavanj in prireditev; e) da se izvede široka kampanja za rekrutacijo žena v Partijo s predhodno pripravo potom hišnih sestankov, zborovanj žena o perečih vprašanjih itd. Posebno pozornost bodo morale komunistične žene posvetiti vprašanju komunističnih mladink in rekrutaciji med delavkami, med katerimi premalo širimo glas KP, delovanju komunistk v množični ženski organizaciji in borbi v obrambo pravic slovenskih žena, kjer mrajo biti komunistične žene na čelu. Komunistke — je zaključila tov.ca Gigliola — bodo morale prispevati za širjenje ugle- Pisani svet ŠVICA IMA 7.975 ZDRAVNIKOV V Svici je skupno 7.075 zdravnikov, od teh je 846 žensk in 24 tujcev. Od celotnega števila je nadalje 2.206 specialistov. V javnih službah je 150 zdravnikov, 332 zdravnikov ne vrši svojega poklica, 2.056 pa je zdravnikov-asistentov. ŠIBEK RAZVOJ TELEVIZIJE V ZAP. EVROPI lz statistik Evropskega združenja za razvoj radiotelevizije izhaja, da je v Združenih državah nad 30 milijonov televizorjev. Tako pride 200 televizorjev na vsakih 1.000 prebivalcev. V Angliji je nad 4 milijone televizorjev, to je 10 aparatov na vsakih 1000 prebivalcev. V Nemčiji, Nizozemski, Svici in Italiji pa je za 150 milijonov prebivalcev samo 300.000 televizorjev, na vsakih 1.000 prebivalcev komaj dva aparata. VELIK PORAST STAVK V ANGLIJI Uradni list «Ministry c f La-bour Gazette» piše, da je bilo v prvih osmih mesecih letos izgubljenih zaradi stavk približno 3 milijone delovnih dni. Iz istega razloga je bilo lansko leto v prvih osmih mesecih izgubljeninh 839.000 delovnih dni. Število izgubljenih delovnih dni je na ta način letos naraslo za nad dva milijona. da naše partije in nadaljevati z borbo za enakopravnost žena, mir in socializem, ki si ga bomo zgradili s svojimi rokami in po vzgledu velike SZ, za lepo in srečno bodočnost. Sledila je intervencija tov. Zorke Legiša, ki je poudarila važnost normalizacije odnosov méd SZ in Jugoslavijo, sad truda SZ in tudi prizadevanja jugoslovanskih narodov v korist svetovne stvari miru ter napredka in blagostanja narodov Jugoslavije. Omenila je položaj, v katerem se nahajamo Slovenci v teh krajih, položaj narodne manjšine ter nujnost, da Se vzpostavit široka fronta v obrambo slovenskih pravic. Prikazala je tozadevne naloge komunističnih žena, da se utrdi KP med Slovenci, da se pritegnejo nove članice, ustvarijo nove ženske celice, razgiba vse delovanje. Nadalje je poudarila, da je bilo dosedanje delo komunistk pozitivno in da so možnosti nadaljnega dela med ženami velike. Žene, ki so pod vplivom klerikalnega gibanja — zlasti v mestu — je nuino približati in jih pritegniti z vprašanji, ki jih utegnejo zanimati. Na podeželju je pa potrebno posvetiti večjo skrb ideološki vzgoji žena. Utrjevati je treba bratstvo med Slovenci in Italijani v korist miru, enotnosti in zmage proletariata. Tov.ca Sonja Sajovitz je govorila o nujnosti, da slovenske žene nudijo večjo skrb slovenskemu čtivu, kateremu posveča naša partija veliko skrb. Podčrtala je nujnost da se «Delo» in «Naš list» načrtno širita ter da se nanje tesno navežejo bralci, kar je naloga raznašalk. Tov. Jole Deferri je spregovorila o vlogi komunistk v množični ženski organizaciji in njih nalogah, prva med temi širjenje linije Partije med ženami. Te naloge so različne od onih ostalih žena vpisanih v ZDZ. Iznesla je tudi po- trebo, da si morajo komunistične žene nujno prizadevati za vse kampanje ZDZ in za enotnost žena na slovenskem kakor tudi na italijanskem področju. Jelka Gerbec je iznesla, da za izvedbo velikih nalog, ki čakajo žene v teh novih po-litično-gospodarskih razmerah, se od žena zahteva večja vodilna sposobnost in politično-ideološka vzgoja. Prav na tem področju je pa ugotoviti največ pomanjkljivosti. Potrebno bo organizirati kolektiven študij in tečaje in razgovore ter navajati žene k čitanju vsaj časopisov. Pri tem imajo velike naloge sekcijski komiteji, ki naj ne gledajo na ženske celice in tovarišice kot na izvršilne organe sekcij (kot se včasih dogaja) temveč naj jim pomagajo pri njihovem dvigu k vodilnim mestom, uvajajo naj povsod kadrovsko politiko z izmenjavo odgovornosti med ženami, da bodo slednje pri- Porast turizma v L R. Madžarski Turistični promet na Madžarskem se je v zadnjem letu zelo povečal. Neprenehoma prihajajo turisti iz tujine. To so Nemci, Cehi, Francozi, Angleži in dr. Mnogo tujcev želi obiskati Madžarsko ali prisostvovati tamkajšnjim športnim prireditvam. V zadnjem času je bil najavljen večji izlet Avstrijcev. Deželo bodo obiskali tudi številni športniki, izvedenci in prijatelji iž Italije in Švedske. To se bo zgodilo ob priliki nogometnih tekem, ki bodo v Budimpešti. Prihodnje leto bodo prispele, na Madžarsko številne skupine iz raznih krajev Evrope. Samo iz Češke in Sovjetske zveze bo prišlo okrog 2.000 turistov. Sedaj so v teku pogajanja za organiziranje kolektivnih izletov Jugoslovanov, Razvoj prometa z državami na Zapadu kaže tudi dejstvo, da bo leta 1956 število turistov, ki bodo prispeli iz Avstrije, iz Skandinavskih dežel, Francije, Italije, Svice, Velike Britanije in iz drugih dežel, povečal za štiri in celo za petkrat. Poleg Evropejcev pa bodo prispeli tudi turisti iz drugih delov sveta, iz Amerike (ZDA), iz Afrike (Egipt) itd. Tujci, ki obiščejo Madžarsko, so zelo navdušeni nad «madžarskim morjem» t. j. nad Blatnim jezerom. Njih priljubljene točke so zlasti: Tihany, in Balatonfeldvar, kjer poseduje turistična agencija IBUSZ nekaj prekrasnih sodobno opremljenih hotelov. Za prihodnje leto se pričakuje pravcati naval tujcev zlasti na kopališča Balatanofured, Kenese, Bala-tonlelle, Keszthely in Heviz. V prihodnjosti bo Madžarska ojačila turistično propagando in jo uveljavila na široki črti. Podružnico agencije IBUSZ na Dunaju bodo povečali. IBUSZ bo sklenila sporazume z raznimi evropskimi potovalnimi agencijami in bo odprla svoja zastopstva v tujini. V kratkem bodo natiskane številne knjige in brošure z o-pisom Madžarske v raznih jezikih. Prva ilustrirana turisti- čna revija o Madžarski bo pisana v nemškem jeziku in bo izšla v najkrajšem času. Peronovi zakladi Argentinska vlada je odredila popis Peronovega premoženja. Policija je pregledala tudi bivšo Peronovo rezidenco. Baje je našla v njej velikanske dragocenosti. Med drugim naj bi našli 14 zabojev zlatega jedilnega pribora in dva zaboja zlatih kovancev, 200 milijonov ameriških dola-rijev v bankovčih, 18 milijonov pezosov, 4400 oblek ter 90 motociklističnih čelad. Globoko pod palačo, v kateri so imela prostore razna pe-ronistična glasila, so našli skrivno in utrjeno Peronovo stanovanje, katero je sestav-jeno iz ene dvorane, dveh spalnih sob in kuhinje. V stanovanju je urejena tudi kratkovalovna radijska postaja. Stanovanje je razkošno opremljeno z dragocenimi preprogrami. dobile čimveč izkustev, za boljše izvajanje dela. Tov.ca Gosetti od Magdalene je v svoji intervenciji iznesla važnost, da se vzbudi med množicami žena večje zaupanje v skupno borbo za izboljšanje gospodarskih razmer Trsta, predvsem za prosto cono (vprašanje, ki naj se ga preštudira v celicah), da se zopet vzbudi borbeni čut žena ter da se posveti večje zanimanje sindikalnim vprašanjem in da se pravilno razdelijo naloge v celicah. Tov.ca Pina Tomaselli je spregovorila o delu komunistk med delavkami ter prikazala primere delovanja v tej zvezi, tov.ca Nell Gattonar o potrebi dela med katoliškimi ženami, tovariš Gattonar o potrebi borbe proti izkoriščanju žena, za njih enakopravnost pri delu in Vera Husu o potrebi razpravljanja z vsemi ženami te o možnostih razširitve ZDZ. Sledile so še druge intervencije in nato je tov. Destradi zaključil zborovanje in zlasti poudaril, da morajo komunistične žene tudi uresničiti zadane naloge za gospodarsko obnovo našega ozemlja. Nato so bila prečitana imena delegatk, ki so jih določile sekcije za nacionalno konferenco KPI. Socialistični svet TRGOVINSKI SPORAZUM BOLGARIJA-VEL. BRITANIJA Zadnje dni septembra je bil podpisan v Londonu trgovinski sporazum med L.R. Bolgarijo in Veliko Britanijo. Sporazum velja do 31. decembra 1957. Bolgarija bo uvažala iz Vel. Britanije kovine, surovine za tekstilno industrijo, kemične proizvode, industrijske naprave in drugo blago. Izvažala bo bo v zameno oljnata semena, sveže in. suho sadje, zelenjavo, jajca, preproge in drugo blago. Podpisan je bil tudi sporazum za ureditev nekaterih finančnih vprašanj'. 650 IZUMOV NA MADŽARSKEM Urad za potrditev izumov je odobril v zadnjem času 650 novih izumov. Med temi so taki. ki bodo prihranili državi več milijonov forintov na stroških proizvodnje. Tako je iznašel n. pr. Janos Kolonics nov način proizvajanja penicilina, Geza Toth pa je pripravil novo vrsto tanina. Država vzpodbuja nove izumitelje z bogatimi nagradami. V kratkem bo dala država dovoljenje za prodajo nekaterih patentiranih madžarskih izumov v Inozemstvo. RAZVOJ TURIZMA NA POLJSKEM Leta 1954 so turistični hoteli sprejeli nad 1 milijon turistov. Leta 1951 pa jih je bilo približno 700.000. Večjih turističnih izletov se je leta 1954 udeležilo nad 200.000 oseb. Dva milijona delavcev se je udeležilo v prejšnjem letu nedeljskih izletov, ki so jih organizirale razne tovarne in podjetja. Tudi na vasi se je turizem dobro razvil. Preko dva milijona kmetov je šlo na izlete v velika mesta, kjer so obiskali in si ogledali tovarniške komplekse in druge zanimivosti. 147 LET STAR KMET V AZERBAJDŽANU V sovjetski republiki Azerbajdžana je te dni neki kmet slavil 147 rojstni dan. Kmet, ki se imenuje Mahmud Ejvozov ima hčer, ki je stara 120 let. Ejvozov ima 23 otrok. Celotno njegovo potomstvo šteje 152 moških. FIZKULTURA NA VASI V L.R. ALBANIJI Stalno dviganje življenjske ravni in blagostanja delovnih množic v Albaniji, ustvarja u-godne pogoje za vedno večji razvoj telesne vzgoje ne samo v mestih, marveč tudi na vasi. Pred osvoboditvijo sta bili telesna vzgoja in šport sploh nepoznani med albanskimi kmeti. Danes imajo vasi svoje športne kolektive in kmečke športne krožke. Število krožkov in kolektivov narašča od leta do leta. Ob koncu leta 1950 je bilo v vsej deželi 372 kolektivov za telesno vzgojo, ki so šteli 4.112 članov, danes jih je 540 s 14.260 člani: od teh je kakih 2.000 športnikov. V istem razdobju je število športnih igrišč poraslo od 228 na 395. ČLANEK IZ LISTA "ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO" Marksistično - leninski vzgoja komunist« Komunistične in . delavske partije, ki jih pri vsej njihovi delavnosti navdihuje zmagoslavna teorija marksizma-le-* ninizma, smatrajo ideološko delo, politično-ideološko oblikovanje komunistov za eno svojih prvih nalog. Iz leta v leto izboljšujejo zasnovo partijskega študija, propagando marksistično-leninske , teorije, široko izkoriščajoči na tem področju bogate izkušnje Komunistične partije Sovjetske zveze. S polaganjem obračuna za minulo leto partijskega študija se komunistične in delavske partije ljudskih demokra-cji pripravljajo na novo študijsko leto 1955-56. V minulem letu so partijske organizacije tako v LR Kitajski kot v drugih ljudskodemo-kratičnih državah znatno zboljšale vodstvo marksistično-leninske vzgoje komunistov, začele so posvečati večjo pozornost ideološki vsebini partijskega študija. V teh deželah se je razvila široka mreža krožkov, seminarjev, šol in študijskih tečajev; povečalo se je število posvetovalnih centrov, študijskih centrov in knjižnic. Za one. ki sami študirajo marksistično-leninsko teorijo, se prirejajo predavanja, razgovori in posvetovanja. Uralmaš-tovarna Ivornic Gradnja orjaških strojev - Pošiljke za Inozemstvo - Premični bager “UZTM" - Pogled v posamezne oddelke tovarne Uralmaš je čudoviti zavod-velikan! Uralmaš je sodeloval pri gradnji moskovske podzemeljske železnice, oskrboval delavnice «Zaporožstalja», ter dal opremo Magnitogorskemu in Kuznješkemu metalurškemu kombinatu... Bagri, ki jih je izdelal so izkopali strugo Vol-go-Donskega prekopa. Njegovi mehanizmi pomagajo graditi hidro-elektrarni v Kujbiševu in Stalingradu, pridobivati bakreno rudo na Balhašu ter valjati tračnice v Tagilu in jeklene cevi v Sumgaitu. Uralmaš pošija svoje stroje tudi onstran meja sovjetske Domovine, v bratske dežele ljudske demokracije, kjer pomagajo njihovi industriji do vzpona in proevita. Glejte zemljevid Poljske! Blizu Krakova je čisto pred kratkim nastalo še eno mesto — Nova Huta. Tu imajo na o-gromnem metalurškem kombinatu bluming z znamko «UZTM» (Uralski zavod težkih strojev). Na mnogih poljskih gradnjah brezhibno delajo trikubični bagri «SE-3» (Satovski električni - 3 kubične metre), katere so imenovali po njihovem konstruktorju — sodelavcu U-ralmaša Borisu Ivanoviču Sa-tovskem. V raznih krajih Bolgarije, kjer se pripravljajo za otvoritev novih rudnikov, oziroma raziskujejo rudnine v globini bolgarskih tal, lahko vidimo vrtalne naprave Uralmaša, o-premljene z modernimi hitro učinkujočimi pnevmatičnimi upravami. Lani pa so iz Sverd-lovska začeli pošiljati v Bolgarijo tudi plavžno ooremo. Naftovci iz Ploješte v Romuniji prejemajo naprave «UZTM» za vrtanje naftnih vrelcev. Omenjeni dizlovi in električni agregati lahko prevrtajo zemljo do tri in do pet tisoč metrov globoko. Romunskim metalurgom so na Ural-mašu izdelali kapaciteten o-rodni stroj za valjanje cevi. Sedaj ga montirajo. Delavci in nameščenci Uralmaša imajo trdne stike tudi s češkoslovaškimi graditelji strojev. Z njimi si izmenjavajo tehnično izkustvo in se vzajemno posvetujejo. Sovjetski in češkoslovaški graditelji strojev so vstopili v svojevrstno «zadružništvo» kajti češkoslovaške veletovarne izdelujejo po načrtih sovjetskih konstruktorjev nekatere stroje, ki so sestavni deli agregatov Kako pa izgleda ta uralski velikan? Oddelek tovarne, kjer montirajo orjaški bager «ECH 20-65», ki ima 65 m dolgo traverzo; zajemalka drži 20 kubičnih m zemlje. Za prevoz tega orjaka rabijo sto odprtih vagonov ZA VSAKOGAR NEKAJ. «Pred desetimi minutami ste mi še rekli, da me strastno ljubite.» «Oprostite, ampak sem mislila, da je avtomobil Vaš.» * • * NIMA NIC PROTI PO NENADNI smrti načelnika oddelka se več uradnikov poteguje za izpraznjeno mesto. Med njimi tudi neki malo sposobni, zato pa tem' bolj domišljavi uradnik, ki gre naravnost k ravnatelju. «Gospod ravnatelj — mu reče priliznjeno — ali smem upati, da prevzamem mesto pokojnega Novaka?» «Jaz nimam prav nič proti — mu odvrne ravnatelj; — samo če vam to dovoli uprava pokopališča.» HVALEŽNOST «POSLUŠAJ — reče žena med čitanjem časnika — neki samec je zapustil vse svoje premože- nje ženski, ki je v mladosti odbila njegovo snubitev.» <«Nio, vidiš — odvrne suho mož — potem pa še pravijo, da ni več hvaležnosti na tem svetu» * * * HLADNA KRI «PA SI ohranil mirno kri, ko so oboroženi roparji vdrli v Tvojo mesnico.» «Naravno, saj so me zaprli v hlad inik» * * * OTROŠKA «Mamica, reci Metki ,naj neha vleči psička za rep.» «Janezek. Ti si res priden fantek, ko se Tl smilijo živali.» «Veš Metka ga vleče že ves čas, sedaj bi ga pa rad še jaz malo.» Znano je, da je uralski pisatelj Pavel Petrovič Bažov med ogledom prvega štirinajst-kubičnega korakajočega bagra «UZTM» dejal delavcem: «To je car strojev!» Odtlej veletovarna vsako leto izdeluje nekoliko takih «carjev strojev», vendar pa vsi skupaj znašajo le en sam odstotek Uralmašovega programa! V takem merilu se tu vrši proizvodnja. Aleksej Maksimovič Gorki ga je na rojstni dan Uralmaša, 15. julija 1933. leta v svojem pismenem pozdravu, imenoval: «Oče mnogih velelo varen in tvornic». V začetku sovjetskih petletk so tu šumeli temačni gozdovi in na močvirnatem gozdnem jezeru Suvakiš je le kakšen redek lovec strašil divje koze. Cez relativno kratek čas pa je pred nami nastalo novo mesto. Mimogrede bodi omenjeno, da ga v upravnem oziru smatrajo samo za okraj Sverdlovska, čeprav je v njem več prebivalcev, kot jih je bilo nekdaj v starem Jekaterinburgu. Zgodnje jutro. Na trgu Prve petletke je vhod v veletovar-Na drugem koncu trga je — Mladinski dom, ki je bil med prvimi stanovanjskimi poslopji te veletovarne. Zgradili so ga v tistih časih, ko je bil junaški odpor španskih republikancev na višku in ga njim na čast imenovali Madrid. Na trg, ki ima obliko o-gromne zvezde so se od vseh strani zapičile puščice cest. Speljane so tako, da bi mogel vsakdo, kjer-koli bi stanoval, po najkrajši in najbolj direktni poti priti na delo. Ura nad čuvajnico kaže sedmo uro 50 minut. V tovarni so že vsi na svojem mestu. V tovarniški upravi je največji oddelek — konstruktorski oddelek, ki je zavzel obe zgornji nadstropji. Tukaj vlada skoraj gluha tišina. Tti je večja skupina konstruktorjev pod vodstvom Borisa Ivanoviča Stovskega sestavila načrt korakajočega bagra. Tedaj je njegova zajemalka merila 14 kubičnih metrov, traverza pa je bila dolga 65 metrov. S čem pa se sedaj bavijo konstruktorji? Z novim korakajočim bagrom. Njegova zajemalka bo mogla zajeti 25 kubičnih metrov zemlje in jo vreči 200 metrov proč od prostora, kjer jo je zajela. L. DAVIDOV (Konec prihodnjii) VESTI IZ JUGOSLAVIJE V PRESKRBI Z ELEKTRIKO NOVE TEŽAVE Poslabšanje položaja glede preskrbe z električno energijo v Sloveniji in na Hrvatskem je terjalo nove omejitve, ki se nanašajo predvsem na podjetja, ki imajo industrijske elek-tropeči, kakor n. pr. železarni Jesenice in Ravne ter jekloli-varna Litostroja, pa tudi na druge velike potrošnike. Vse te omejitve pa še ne zadoščajo, upoštevajoč znižanje proizvodnje hidroelektrarn na Savi in Soči. Ukrepi za zmanjšanje potrošnje električne energije so zadeli tudi tovarno glinice in aluminija v Kidričevem, ki troši okrog 670.000 kw na dan, kar predstavlja več kakor petino celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji. Tako bodo morali v Kidričevem ugasniti do 40 peči v elektrolizi, kjer zdaj obratuje 100 peči. SPORAZUM O LETALSKEM PROMETU Z BOLGARIJO Po pogajanjih, ki so se začela 26. septembra, je bil v Beogradu 1. okt. podpisan sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Bolgarijo. Sporazum daje jugoslovanskemu podjetju za letalski transport JAT in upravi bolgarskega civilnega letalskega prometa možnost vzpostavitve rednega letalskega prometa med Jugoslavijo in Bolgarijo. EDINAi STROKOVNA SOLA V DRŽAVI VISI V ZRAKU Kemolaborantska šola v Rušah ne more začeti s poukom, ker nihče, noče prevzeti vzdrževanja. c Kemolaboranti so po vsej državi zelo iskan kader. Povsod jih primanjkuje in se še dolgo ne bodo mogle kriti vse potrebe. Zato je bila že leta 1948 z odločbo takratnega zveznega ministrstva za industrijo ustanovljena v Rušah kemolaborantska šola, ki ima lepo urejene šolske prostore in laboratorije v industrijski šoli ter je združena z internatom. Kako veliko je zanimanje za to šolo izpričuje že dejstvo, da jo obiskujejo gojenci iz vseh republik. Vendar pa se je zgodilo, da je ostala ta prepotrebna in v vsej državi edina strokovna šola brez sredstev in sploh ne more začeti s poukom, dokler ne bo rešeno, kiu. Vsa čaje j V foseb nje n infrai vfcJc ,0 kem kerar nešte s stališča, da sedanji md" v Mota •tnpii legre kvad 8° Urei hodn rodni položaj in zamotane loge, ki stoje pred partije811 borbi za mir, za popušča mednarodne napetosti, za . snovne koristi delovnih « zahtevajo, da se posebna# zornost posveča meoKJS^| oblikovanju komunistov, vseh partijah se posveča lika pažnja pripravi p8» gandističnih in učnih kač8 izboru gojencev v vseh , 2 rjih mreže partijskega, Stud tesnejši povezevi med te°. tičrnm študijem in neposr»11 praktično dejavnostjo. Izh3! joč iz stvarnih razmer izd , jejo centralni komiteji V načrte za novo učno leto. t Upoštevajoč, da je ličnem študiju glavna in čilna stvar metoda indivi ; nega študija komunist°v’ lajo partijske organizacij6 v.j da bi nudile dnevno in usPe 1 pomoč skozi vse leto onih1' študirajo sami. Marksizem-leninizem je t>“j črpen vir moči i življenj sile za komunistične in de ske partije, njihov zaneSifll kompas, zvezda, ki jih , Marksistično-leninska te61 uči komunistične in dela»1 partije, da tehtno izdelaj0 najdejo v danih pogojih in . ložaju pravilne poti za fe* vanje najbolj zamotanih P. blemov. To je ustvarjalna ^ rija, ki se neprestano ra8 ja in bogati z novimi izkus -mi, novimi zaključki in tez Organizirana in taK!’!^ priprava novega študij5" „ leta bo znatno doprinesla k mu, da si bodo komuni58’ dna osvojili to veliko ide01 jo, odrešiteljico delav razreda, da bodo široke -j žice komunistov globlje Strale silovito in Življenj doktrino Marxa, Engelsa.a nina in Stalina, ol<>* ki nudi -f' munističnim in delavskih lilijam poznanje zakonov denega razvoja in ražnje borbe ter jim vliva zaUPLv v nepremagljivost stvari ru, demokracije in social’*1 i (Uvodnik iz lis^ ^ trajen mir» št. 34/ Ča: cei od Spi črn iz\ jes da zo zir Vl- ile Po p.l bn irr m: en izj ze so Še je bi ot hnl in sli Hotel «Margit» na istoimenskem otoku v Budimpešti na Donavi D“ 16. OKTOBRA 1856 DELO STRAN 8 ani P a ; v« Fe* rajo NADALJUJE SE DISKUSIJA O POLITIKI ENOTNOSTI elika večina tržaških lovencev zahteva enotnost Proslava 160-letnice katinarske šole je bila prva važna enotna manifestacija, ki je rodila pozitivne sadove Ze več časa se v slovenskem da je vodstvom nekaterih sku- >e*°’ časopisju v Trstu razvija deba-vzl! la o slovenski kulturi. Vsi, ki bi1 lo do sedaj posegli v to debato leol® i0 ve5 aii manj predstavniki Us*1 Prosvetnih ali političnih sku-Lidij* tin. Vsak je podal svoje mne-kate. kje ki pa po večini predst v-i Ija mnenje vodstev teh skupin, erh» Ce se načelno strinjamo z noša»1 katerimi članki, ki jih je obja-do*1 filo DELO. se ne moremo stri-i ji*1 njati s pisanjem «Demokra-nad :ije», ki je skozinskoz prežeto m 1 ! antikomunizmom. Prav tako aje 1 le ne moremo strinjati s pi-tov, lanjem «Primoskega dnevni se ” ta», ki je prav za prav objavil ud«1 idgovor Slovenske prosvetne alljj tveze. Toda tudi članek o tem ' , j, Vprašanju, ki ga je napisala jji Vera Husu in je bil objavljen v zadnji številki «Dela» ni Dravilen kajti tov. Vera piše, ko( bi govorila na kakem [k Partijskem sestanku. Ko govori fimo o enotnosti na kulturni lem področju, bomo govorili ie 'Predvsem kot prOsve^arji. ki imamo dolžnost, da branimo Pašo kulturo na tem ozemlju. Vsa ta diskusija v časopisju daje preprostemu človeku vi is. stov- iško prav Anž1 Bral' ;m i" Iška a ie lo vi ;e, v le i"1 nko* en»1 istimi v ni1! sla ; zak .ove , za s— V Budimpešti bodo ogrevali ulice V Budimpešti pripravljajo Posebne ogrevalce za ogreva-Pje na prostem in sicer potom infrardečih žarkov. Ogrevalci jjdnajo okroglo obliko in v vsakem je od 10 do 12 kock iz keramike, ki so preprežene neštetimi malimi luknjami, j tim se v ogrevalcu prižge plin '$e v kockah takoj razširi Io-Mota, ki doseže V00 do 800 Popinj. Vsak ogrevalec lahko Jegreje na prostem površino 15 kvadratnih metrov. Ogrevanje na prostem bodo Preizkusili v Budimpešti pri kodnjo zimo. ce”"1 kf lartii nik«c .i, leol°* te» i orf med” al>e . tija»1 .ušča” za h 'iu; tov. eča _ pr°P kadr" i s e)1 stud' I te”' osre» lzh*J izd« i / eto- r.51 ivid”!l ov lije': usPeS ini» pin prva skrb monopol nad slovensko prosveto in skrb za svoje stolčke. Ce srečamo n. pr. člana pevskega zbora iz Bazovice, Boljunca ali iz Križa se ne vprašamo, kakšno je njegovo politično prepričanje, pač pa vedno o stanju pevskega zbora in o tem, kako bi se dalo zbore izboljšati. Prepričan sem, da se velika večina tu živečih Slovencev zgraža nad tem, da predstavniki raznih skupin niso zedinjeni, ko gre za obrambo naše kulture. Ko smo preteklo poletje proslavljali ItiCMetnico šole na Ka-tinari, smo združili oba pevska zbora v Lonjerju. To je bila prva enotna prireditev, katere shfio se vsi Slovinci veselili. Sedaj pa, ko je kazalo, da bo to rodilo dobre sadove m bo naše kulturno življenje ponovno zaživelo in zajelo velik razmah, so se začeli predstavljati neki čudni predsodki. Zadevo se poskuša nekako takole tolmačiti: Združi naj se neki pevski zbor, toda ob gotovih prilikah naj se ponovno razdvoji. Tu so mišljene razne politične prireditve. En del zbora ne bo nastopal, kjer bo n. pr. govoril tov. Vidali drugi pa ne. kjer bo govoril n. pr Franc Štoka ali Aignelelto. Ne, dragi voditelji slovenske kulture, to ne gre. To rodi samo trenja. Ce vam je slovenska kultura res pri srcu, pustite strankarstvo ob strani in pomagajte tistim priprostim delavcem, ki vsak v svojem kraju, zvečer, ko so utrujeni od dnevnega dela, kljub temu da jih tarejo razne skrbi, iz veselja do slovenske pesmi in besede, hodi na pevske ali dramske vaje in opravljajo razna druga dela na kulturnem področju. Ti ljudje so različnih političnih prepričanj, toda med seboj so vsi prijatelji, ker jim je resnično pri srcu ob- stoj našega življa na tem O zemlju in razvoj naše narodne kulture. Zato je treba pomagati tem ljudem. Prav le ljudi bi morali vprašati, kako naj se vodi diskusija. Tem ljudem, vsakemu najpreprostejšemu dajte možnost, da v časopisju iznesejo svoje mišljenje popolnoma svobodno, brez vsakega vplivanja, tako kot mislijo na priprost način, kot je najbolje za pravo in zdravo enotnost. S svoje strani pozivam vse starejše in mlajše prosveta-rje iz raznih krajev, ne glede na to, kateri politični skupini pripadajo, naj v časopisih iznesejo svoje mišljenje o tem, kako bi se dalo izboljšati kulturno delovanje med Slovenci. KAREL COK (Starejši) Praznik trgatve v Boljuncu Letos spominih sem med go- bene akademije pianist Marjan staranjem v Jugoslaviji nasto- Lipovšek so bili razen v Moskvi pai v beograjski in zagrebški ‘■ 'J' " r"": v:: *" pogled n?. «Gorico» v Boljuncu med sprevodom alegoričnih vozov. Za praznik trgatve se je zbralo v tej vasi več tisoč ljudi iz Brega in iz Trsta. CONSKI PRORAČUN ZA LETO 1955/56 V LUČI ŠTEVILK Letošnji proračun je za 4 milijarde nižji od lanskega Proračunska dopolnila za podeželske občine - 1.100 milijonov lir manj za osebje zaradi ostavke 1500 nameščencev - Znižanje nakazil SELAD-u nad 100 milijov lir ZA MASE KMETE Obrezovanje trt 31« i gl t . del» inesl V* lela* daj0 i in !< ;a r«; ih { lna v , ra» ikui"' tez^ de»)*”! Ui A ;la K A -;5 Ijenlj! lsai aufV ->• s Obrezovanje je zelo važno delo v vinogradu. To delo moramo izvršiti s posebno pažnjo in razumevanjem. Slab rezač napravi veliko in več let trajajočo škodo. Zato naj obrezujejo trte le previdni delavci in dobri vinogradniki. Dober rezač pregleda najprej trto, ki jo ima obrezati, in šele potem, ko si je na jasnem, kako jo bo obrezal, jo začne obrezovati. Pri tibrezavanju moramo upoštevati sledeča načela: Trte Intrico obrezujemo v času zimskega počitka in sicer od jeseni, potem ko je odpadlo listje, du zgodnje spomladi, dokler trta ne začne poganjati. Glede na čas izvršitve ločimo rezanje v jesensko, zimsko m spomladansko. Kdaj je bolje obrezovati trte, ali jeseni ali pozimi ali spomladi, je odprto vprašanje, ker se mnenja odličnih strokovnjakov v tem Pogledu križajo. Vsekakor je Pa iz praktičnih ozirov najboljši čas jesen in zima, ko imamo manj drugih del. Spomladi obrezane trte se močno solzijo, ali ta sok se ne izgubi, ker pade nazaj v zemljo. Da bi pa trte vsled Solzenja oslabele, ni mogel še nihče dognati. Prezgodaj jeseni; ko trte niso še izgu bile vsega listja, ne smemo obrezovati in prekasno, spu-tnladi tudi ne, ker prezgodnje in prekasno obrebovanje trto slabi. Ali naj trto na kratko ali tir d: Igo obrežemo, oziroma bolje rečeno, ali naj ji pusti mo veliko ali te malo število očes, nam pove trta Sama. V to svrho jo presodimo v njeni moči in z ozirom na njeno večjo, ali manjšo moč v rasti, ji puščamo več ali manj lesa. Nadalje se moramo ozirati tudi na vrsto dotične trte, ker nekatere vrste rodijo na zgornjih, nekatere pa na spodnjih očeh. Trte ki rodijo na zgornjih očeh, ttioramo obrezovati na dolgo, trte, ki rodijo na spodnjih očeh, pa na kratko. Ce je trta, ki rodi na spodnjih očeh močna, ji pustimo več kratkih napenjalcev, ali D? jo obrežemo na tri očesne «Palce». Trta, kil bi jo bilo treba na ta način obrezovati, je žlahtna. Dolgo režnjo Pa zahteva renski, rizling Srganja, refošk, itd. Načelo-hia obrezujemo mlade trte bolj na kratko in stare, katere hočemo radi opešanja iztrebiti, pa obrezujemo kolikor je mogoče na dolgo, da hjih moč pred iztrebljenjem Popolnoma izkoristimo. Pri obrezovanju trt se moramo ozirati tudi na moč zemljišča. Trte v vinogradu ki smo jih leto prej, ali v istem letu pognojili,, obrežemo bolj Pa dolgo, računajoč, da bodo Pridobile na moči. Toliko v pogledu daljše ali krajše režnje. Drugo važno načelo pri o-brezovanju trt je to, da mora rodni les stati vedno na dvoletnem lesu, ker poganjki, ki izvirajo neposredno iz starega lesa so le malo ali nič rodovitni.. Zato moramo pri obrezovanju trt vedno paziti, da bodemo imeli v prihodnjem letu možnost, puščati naperi j alca, ali drugi rodni les vedno na dvoletnem lesu. V to svrho puščamo ta-kozvane «palce». Ce bi teh palcev ne puščali, bi bili diugo leto prisiljeni puščati napenjalca na prejšnjem napenjalen, kar ni pravilno, ker trta pri takem obrezovanju dobi previsoko deblo. Nekdaj so tako obrezovali v piantati in pogostorna se je dobila trta, ki je imela več metrov dolg star les. Pri pravilnem obrezovanju, in če se vsako leto puščajo potrebni «palci», je obrezovanje močno olajšano. Obrezovalec pregleda trto .nastavi škarje v vznožju palca, na katerem stoji napenjalec in z enim rezom odstrani napenjalca s «palcem» in enoletnimi rozgami vred. Nato skrajša bedeči napenjalec, odreže vse nepotrebne rozge in pusti «palec» za drugo leto. S tem ie trta obrezana, Seveda se mora prepričati, še predno začne obrezovati trto. če je prejšnjeletni «palec» pognal dovoljno močne rozge, ki bi bile sposobne za napenjalec. Pri tej priliki pa naj omenimo, da debelost rozge ni merodajna' za njeno rodovitnost. Pač pa je znana stvar, da so srednje debele rozge bolj rodovitne od debelih; vsekakor pa mora biti les zdrav in popolnoma dozorel. Napenjalec mora stati na najvišjem delu trte in palec mora biti vedno pod njim. Prenizko palec tudi ne sme stati. Nizko stoječ palec po navadi ostane gluh. Pri tehnični izvršitvi obrezovanja moramo paziti nadalje tudi na to, da izvršimo rez vedno kaka 2 do 3 cm r.ad očesom. Ce puščamo daljše koščke nad očesom, se ti koščki lesa. posušijo in njih stržen nudi skrivališča razni škodljivi golazni, zlasti pa bubam grozdnega ravijrča. One rozge pa ki jih želimo odstraniti, odrežemo tik v pazduhi. C e tega ne storimo, bodo imeli poleti mnogo dela v mandanjem poganjkov, ki bodo pognali iz spečih o-čes v vznožju odrezanih rozg. S tako nemarno režnjo zado-bi tudi trta grd in negladek star les. Končno omenjamo, da mora imeti vsak obrezovalec trt, razven dobro nabruše-nih Škarij, tudi žagico s seboj. S to žagico požaga. slab les, če je to pri kateri trti potrebno. Letošnji conski proračun, ki je bil pred nedavnim objavljen, o čemer smo bežno poročali že v prejšnji številki našega Usta, se v precejšnji meri razlikuje od proračunov iz prejšnjih let, t. j. od proračunov izza časa ZVU. Predvsem moramo podčrtati dejstvo, da ta proračun zajema celoten finančni okvir, ki se nanaša na dobo od 1. julija 1955 do 30. junija 1956 in da v celoti odgovarja pravemu državnemu proračumu. Po drugi strani pa to ni več navaden proračun, ki bi prikazoval tudi prejemke, in ki bi izenačili izdatke, kajti samo našteva vsote, ki jih bodo v tem letu potrosili v razne namene. Prejemki, katerih letošnji proračun ne objasnuje, so vključeni neposredno v splošni državni proračun. O tern proračunu je treba predvsem poudariti sledeče: Bil je odobren in objavljen z več kot 3 meseci zamude, upoštevamo, da se nanaša tudi na mesece, ki so.že za nami. Nadalje je s tem proračunom uveden postopek, ki sicer ni najboljši za dober potek državnega ustroja, za krajevno in za splošno ekonomijo; Upoštevati moramo tudi, da tega proračuna ni mogoče primerjati s proračuni iz prejšnjih let; kajti številna poglavja so izvzeta iz conske bilance in so vključena v račune raznih ministrstev in v takoimenovani rotacijski sklad, ki se bo šele pričel iz-• vajati Aku vse to upoštevamo, ni prav lahka stvar poaati mnenje o tem proračunu na splošno; kajti ta proračun ni v resnih več pravi proračun bodisi iz računovodskega, kakor tudi iz finančnega vidika. Po temeljitem yeuóevanju raznih postavk proračuna, povzemamo sledeče ugotovitve: Stroški za osebje se bodo v tekočem finančnem letu zmanjšali za 1.100 milijonov lir. Do tega je prišlo potem, ko je 1500 nameščencev dalo ostavke na svoja službena mesta. Nakazila za podpore so se povečala za skoraj pol milijarde lir, podpore za gradnje ladjevja so se zmanjšale za 967 milijonov, to pa zato, ker v bodoče bodo za gradnje novih ladij delili nakazila iz rotacijskega sklada. Fondi za podpore za razno gospodarsko aktivnost se bodo na osnovi conskega proračuna zmanjšali za 1.200 milijonov lir. Tudi v ta namen bodo prihajala nakazila od rotacijskega sklada. Pač pa conski proračun predvideva, da se bo podpora krajevnim ustanovam, občinam itd., povečala za preko 500 milijonov lir. Povečanje nakazil za socialno skrbstvo je bilo potrebno zaradi zaostankov, ki jih je treba dodeliti zavodu za socialno skrbstvo. Nakazila za SE L, AD pa so se zmanjšala za preko 100 milijonov lir. Važne so zlasti postavke, ki se nanašajo na podporo, odnosno na proračunska dopolnila tržaške province in po-deželiskhi občin. Tržaška pro? vìnca bo v tekočem finančnem letu prejela 885 milijonov lir podpore, dočim je lani prejela le 540 milijonov lir. Glede podeželskih občin pa velja sledeče. Dolinska občina je lani prejela 20' milijonov lir za proračunsko dopolnilo, letos pa bo prejela 32 milijonov lir; miljska občina: lani 22.5 milijona, letos 67,5 milijona, ’re-nentabrska občina: lani 3,5 milijona, letos 4,5 milijona; devinsko nabrežinska občina: lani 2(X8 milijona, letos 36,5 milijona; zgoniška občina: lani 12 milijonov, letos 16,5 milijona. Važna so tudi določila, da bodo podeželske občine pre- eie nàkuziia za realizacijo resnic» zelo majhna, mnogo, časa zadnje vojne, 4 milijone raznih javnih naprav. V ta namen bo dolinska občina prejela 55 milijonov lir, miljska občina 141, repentabrska 1'7, de-vinsko-nabrežinska 73 in zgoniška 46,5 milijona lire. Za gradnjo stanovanjskih hiš je v celoti določenih 822 milijonov lir. Ta vsota je v nižja od vsot iz prejšnjih let za popravila hiš v Zavljah itd in je porazdeljena kot sledi: 500 milijonov za gradnjo ljudskih stanovanj, 300 milijonov lir za zidanje novih stanovanj na osnovi zakona Romita (odprava nezdravil stanovanj), 18 milijonov za gradnjo hiš v Pre-benegu, ki so bile požgane za Glavne proračunske postavke finančno leto finančno leto 1954-55 1955-56 v milijonih Stroški za osebje posebni sklad za izboljšanje 10.593 9.492 gospodarstva nabava tehničnih naprav, 2.100 razlika cene žita itd. 3.991.9 4.356.9 stroški za socialno pomoč krajevne in druge javne 2.799.7 3.287.6 ustanove 6.695.7 7.249 javna dela 5.903.1 5.793.6 podpore za gradnjo ladij 1.828.8 967.5 posojila 3.429 2.285 rezervni sklad 800 538.4 skupaj 38.221.2 33.970 Med nallenše alegorične vozove je nedvomno spadal voz iz Ricmanj Za naš list napisal A. Rirogov, ljudski umetnik ZSSR Gradnja naselja S. Sergio Zavljah bo finansirana iz fonda za rotacijski sklad. Za zaključek lahko napravimo sledečo ugotovitev: Le*o-šnji proračun znaša v celoti skoraj 34 milijard lir, a kljub temu za 4.250 milijonov lir nižji od lanskega proračuna. Morda je prav to tisto, kar predstavlja največjo zaskrbljenost, kajti zmanjšanje finančnega obtoka, ki znaša okrog 4 milijarde lir bo nedvomno povzročilo neprijetne posledice na gospodarskem področju našega Ozemlja. U. S. operi. Topel sprejem, katerega sem bil deležen kot predstavnik sovjetske umetnosti, je do-kazovul predvsem, ila se jugoslovanski narodi izredno zanimajo za življenje Sovjetske zveze in njeno kulturo ter da ljubijo rusko glasbo. Zato mi je bilo tem prijetnejše, ko sem mogel naj prisrčnejše pozdraviti jugoslovanske pevce Vilmo Bukovčevo, Aleksandra Marinkoviča, Miroslava Čangalovi-ča in profesorja Marjana Lipov, ska, ki so prispeli kasneje na gostovanje v Sovjetsko zvezo. Jugoslovanski umetniki so mi od prvega trenutka po mojem prihmlu v Beograd posvečali najtoplejšo in kar najbolj prijazno pažnjo. Njihova ljubeznivost in gostoljubnost sta prihajali do izraza dobesedno v vsem. Vsi so iskreno poudarjali, da spoštujejo sovjetsko u-metnost. Občinstvo je predstavo «Boris Godunov» prav dobro sprejelo. Beograjčani so toplo pozdravljali sovjetskega umetnika iz česar sem dojel, da zelo žele izraziti svojo starodavno simpatijo do sovjetskega ljudstva, čigar umetnost sem zastopal, u-metnost, ki je draga in sortnimi vsem slovanskim narodom. Jugoslovanska gledališču se poglabljajo t) rusko operno klasiko. Cisto pred kratkim je Narodno gledališče uspešno uprizorilo Musorgskega «Hovan■ ščino». Jugoslovanski kulturni delavci si pošteno prizadevajo da bi ustvarili jugoslovansko narodno opero in balet. Tisti odlomki oper jugoslovanskih skladateljev, ki smo jih slišali in videli v Beogradu ter na koncertih jugoslovanskih umetnikov v Moskvi dokazujejo, da so jugoslovanski skladatelji zložili več skladb, ki ostanejo človeku v spominu. Baletno predstava S. Hrističa «Ohridska legendai» izrazito in ginljivo prikazuje v koreografski obliki tisto borbo, ki jo je ljudstvo vodilo za neodvisnost in proti turškemu jarmu. Sovjetski ljudje so z zadovoljstvom obeleželi visoko mojstrstvo umetnikov beograjske in ljubljanske opere. Pevka Vilma Bukovčevo, pevca Aleksander Marinkovič in Miroslav Čangalo-vič ter profesor ljubljanske glas- tudi v Leningradu, Kijevu in Tbilisiju. Povsod so enako u-spešno nastopili tako na koncer. tih, kot tudi na predstavah. Sovjetska glasbena javnost jih je povsod toplo sprejemala. Moskovčani smo Vilmo Bukovčevo in Aleksandra Marinkoviča poslušali ti «Faustu» in «Madame Buterfly», Miroslava Cangaloviča pa v vlogi Borisa. Vilma Bukovčeva mojstersko obvlada umetnost izrazitega petja. Aleksander Marinkovič je lirično - dramatični tenor. Ne da bi pretiraval lahko rečem, da je njegovo mojstrstvo sovjetsko občinstvo naravnost očaralo. Miroslav Čangalovič je bil med jugoslovanskimi gosti v So-jjetski zvezi.- najmlajši umetnik. Nastopal je v Velikem gleilali-ščgu iin v Kijevu, kjer je pel Dosi te ja v «Hovanščini». Meni osebno ugaja Čangalov-i čeva vedoželjnost, stremljeàje k izpopolnjevanju in pravi pohlep po novih tvornih pridobitvah. Ko je v Moskvi nastopil v Borisovi vlogi in pridobil novo izkustvo je izjavil, da bo nekoliko koregiral svojo izvedbo Borisove vloge na beograjskem o-dru in da bo storil vse, da bi v svojem gledališču izboljšal to predstavo. Zaključni koncert je manije-stimi vzajemno obogatitev u-metnost i obeli dežel. Cim pogosteje se bodo vršili ti sestanti in čim hitreje se bodo okre- pili kulturni stiki med našimi narodi, tem bolje bo. To okol-nost so omenjali tudi jugoslovanski umetniki med pogovori. Mirolav Čangalovič je pred povratkom v Beograd izjavil sledeče : «.Dokaj Evrope sem prepotoval, nastopal sem po gledališčih raznih dežel in obeležiti moram ,da se redko kje najde taka ljubezen in taka odgovornost za svoje delo ter tako razumevanje visokega pomena umetnosti, kakršno sem videl ti Sovjetski zvezi. V sovjetskih gledališčih nismo videli le odličnih igralcev temveč tudi prisrčne ljudi, ki so dalali dobesedno vse, du bi nam olajšali nastope in jim zagotovili uspeh». Koltom!! zimiiosli 5 LET LJUBLJANSKEGA KOMORNEGA ZBORA Ljubljanski komorni zbor slavi jjetletnico svojega obstoja. To obdobje je sicer kratko, toda za slovensko kulturo važno. V teku teh let je zbor naštudiral 750 pesmi. Doslej je zbor imel okrog 300 javnih nastopov in radijskih snemanj. Zbor vodi dirigent Milko Skobrne. KNJIGA O OTONU ŽUPANČIČU V zveze s proslavo 60-letni-ce slovenske Moderne, ki poteka letos, bodo slovenske založbe tiskale nekaj novih del. Pekinška oj-era. Pred kratkim je nastopila v Benetkah, kjer je imela velikanski uspeh. Sedaj gostuje po drugih večjih mestih Italije. Sredi novembra bo prispela v Jugoslavie, kjer bo ostala tri tedne. Gostovala bo v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu. Na sliki: Prizor iz opere «Trdnjava Moko» Z ZASEDANJA CENTRALNEGA KOMITEJA Z.K.M. Dijaška mladina aktivna sila v obrambi slov. šole Zadnje zasedanje Centralnega komiteja Zveze komunistične mladine, ki je imelo na dnevnem redu diskusijo o akciji komunističnih študentov za enotnost učeče se mladine v borbi za obnovo šole, kliče našo pozornost na šolska vprašanja v Trstu, še posebno pa kar se tiče slovenske š.ole. Prvo in najbolj nujno izmed vseh nerešenih šolskih vprašanj, je brez dvoma zakonska ureditev; slovenske šole. Kljub zamenjavi zaupne uprave, kljub obljubam, ki jih je dala italijanska uprava ob svojem prihodu, obvezam, ki so bile svečano sprejet s posebnim statutom in kljub stalnim protestom .merodajni organi niso še do danes izpolnili svojih obljub in obveznosti. V takem položaju je obstoj slovenske šole dejansko ogro- reditve daje slovenski šoli značaj začasnosti, kar vzbuja pri nekaterih slovenskih družinah nezaupanje in najdejo se celo primeri, da prav zaradi tega vpišejo svoje otroke v drugo šolo. To pa iz bojazni, da bi morali nekega dne morda celo prekiniti študije. Podobna bojazen ustvarja tudi med srednješolci tendenco, da nadaljujejo učenje na šolah izven našega področja in s tem redčijo slovenski šolski živelj. Okrog tega in še drugih problemov (kot gradnja šolske stavbe v središču mesta za srednje šole, ki so sedaj potisnjene v okolico, gradnja telovadnic večje sodelovanje v demokratičnem duhu med dijaki in šolniki itd) bo treba združiti v enotno akcijo vse slovenske študente, ne glede na politično pripadnost. Komunistični študenti mora- žan. Pomanjkanje zakonske u-1 jo biti v prvih vrstah pri delu za približanje k drugim skupinam. S tem se ne bo nihče niti najmanj odpovedal svojemu političnemu prepričanju ali pripadnosti. Zavedati se je treba, da mora biti šolska mladina aktivni del v obrambi slovenske šole in v splošnem v borbi za spoštovanje narodnih pravic Slovencev. Prav šolsko področje je tisto, kjer obstojajo večje možnosti uspeha za ustvaritev širokega in enotnega gibanja. Studenti vseh političnih pripadnosti brez razlike naj torej začnejo s konkretno akcijo za ustanovitev enotnega gibanja za obrambo slovenske šole. Današnji članek pa naj bi služil kot podlaga, za otvoritev diskusije v časopisih o problemih naše šole, v kateri mladi komunisti gotovo ne bodo med zadnjimi.* I D. M. Kot prvi je bil pred kratkim tiskan popularni študij Jožeta Mahniča o Otonu Zupančiču. Na 1.20 straneh je pisatelj v 13 poglavjih prikazal pesnikovo življenje in njegova dela. O Zupančiču so v dobi dveh vojn obširneje pisali tudi nekateri tujici in sicer Arturo Cronia v italijanščini ter Lu-cien Tesnière v francoščini. Izmed domačih pisateljev je o pesnikovem delu pripravil kritičen portretni študij Josip Vidmar. SLOVO «KOLA» IiV KITAJSKE V soboto je odpotoval iz Pekinga beograjski ansambel «Kolo». Ob slovesu je ansambel pozdravilo okrog 300 uradnih predstavnikov kitajskega kulturnega sveta, med katerimi je bil tudi pomočnik ministra za kulturo. Prireditvam jugoslovanskega ansambla v Pekingu, Tienci-nu, Sangaju, Hangčovu, Se-njangu in Anšanu je prisostvovalo okrog 62.000 ljudi. FUCIK V MADŽARŠČINI Založništvo Zveze mladine Madžarske je prejšnji mesec ridalo zbirko del češkega narodnega heroja Julijusa Fučika pod. naslovom «Potovanja in postajališča». Zbirka vsebuje inano reportažo «Izpod vešal», nekatere Fučikove spise o Sovjetski iveei in druge leposlovne študije. PREŽIHOV VORANC AJDOVO S TRN1SCE Kadar žanjejo ajdo in jc vreme lepo in sončno, se razlijejo po polju najlepše barve, kar jih premore jesenska narava. Kes je, da so polja nekam otožna, ker že vsa poletna rast zamira, toda vsa ta zamišljena otožnost, ki zastira polja, gozdove, hribovje in globače, je tako lepa, da človekovo srce nehote prisluhne čudnim daljnim mislim. V tem času se preliva v ozračju nešteto prelepih barv — barve orumenelega drevja, rjavih njiv, zelenih smrekovih gozdov, rdečkastih mecesnovih in bukovih pobočij bližnjih gora, barve temačnih lok in globač, ki se zlivajo v tisto prečudno, mirno jesensko barvitost, katere skoraj ni mogoče opisati. In koder sejejo jesensko ajdo, se ji pridruži še barva ajdovih zorečih ali še močnejša, že požetih njiv s svojim temnoordečkastim, skoraj vijoličastim odsevom ter daje vsej jesenski podobi šele tisti pravi, globoko občutni izraz poslavljajočega se življenja... Ljudje, ki ne živijo na polju in niso s poljem zvezani, občudujejo jesensko podobo z lastnimi vtisi. Barvitost dežele, svetlikanje barv in lučk skozi sončno motnjavo jih nalahno pretrese in nenadoma se živo spominijo svoje minljivosti. Vendar ni ta občutek pregrenek, pač pa blažen in lep. Ljudje pa, ki polje obdelujejo in ki jim zemlja, rodovitna ali roda, žge kožo od rojstva do smrti, doživljajo svetlikanje jesenske narave na svoj način. Njih oči strme sicer v barvitost okolice, toda barv samih n<- morejo razločiti že zaradi tega ne, ker jim pred očmi brez presledka trepetajo vsakdanje skrbi. Polje je lepo, če je plodno, če je položno in če je dalo dovolj kruha. Zato ne strmijo po njem s sanjavimi očmi. Vendar tudi njih srca niso gluha za lepoto okolice ; za trenutek jo občutijo z vso grenkobo ali z. vso sladkobo, kakor jim pač življenje dopušča. Korak se zaustavi, zasenčene oči se zastrmijo v daljavo, nato pa privre iz prsi globok vzdih kol odgovor na trenutek občutene lepote. In že je vse mimo, spet je narava taka, kakor jo občutijo roke in podplati... Nekega takega dne sem se bližal naši domači bajti. Bilo je že precej pozno popoldne in sonce se je na zapadu bližalo grebenom Pece. Sence njenega predgorja so se stegovale proti vzhodu. Pod hribom je bila razgrnjena prijazna dolina in sredi nje je ležala vas s cerkvijo. Onstran doline so gorela meces- iiovu in bukova pobočja strmega pogorja. Nu poljih so se videli orači in kopači. Ozračje je bilo rumenkasto, polno jesenskih svetlob in sene, migotajočih v medlem sončnem soju. Iz rjavkastih in vijoličastih ajdovih strnisč se je širil čudni, stiskajoči odsev jesenske opustošenosti. Tedaj sem zapazil pod robom naso osemdesetletno babico, ki je tam sama žela ajdo. Ni me videla in se je neumorno sklanjala k zemlji, se grbila pred žitom in od časa do časa odlagala snop za snopom. Vsa njena podoba je bila tako neznatna, tako majčkena in nizka, kakor ajda pred njo. Njen sklonjen obraz se je skoraj dotikal rdečkastega strnišča. Tudi barva njene obleke se je skladala z barvo zemlje, na kateri je stala. Čeprav je naša babica nenehoma delala od zore do mraka, odkar sem jo spoznal, in ni tega življenja spremenila niti S svojim osmim križem, me ni pogled nanjo nikdar tako zadel, kakor pa zdaj, ko se je tako sama grbila k zemlji na ajdovi njivi sredi rumenkaste, jesenske luči. Skoraj zabolelo me je in zbodel neprijeten očitek, če nisem morda tudi jaz kriv, da se mora ta zgarana in izčrpana žena še zdaj truditi na lej trdi, nerodovitni zemlji. To spoznanje me je tako prevzelo, da sem stopil na njivo z namenom, babico spraviti domov. Ona pa je bila tako zaverovana v delo, da me ni slišala, dokler je nisem za njenim hrbtom ogovoril: «Žanjete, babica?!» Nekaj me je držalo v grlu in mi branilo, da nisem mogel takoj izreči, kar sem mislil. Babica je zadržala srp in se počasi obrnila k meni. Pri tem se jr njeno telo komaj vidno zravnalo. Pred seboj sem zagledal njen lepi, suhi obraz in dvoje živih, velikih, skoraj ogljenih oči. «O, si pa ti!» se je najprej razveselila in šele potem dodala: «Da, ajdo žanjcm.n Barva njenega obraza in njenih rok me je spomnila, da je. za njeno slabokrvno telo že premrzlo na odprtem polju. Daši je bil zrak miren, je iz bližnjega gozda dihal jesenski mraz, ki ga slabi sončni žarki niso mogli več razgreti. In še močneje, kakor prej, ko sem jo od daleč gledal, me je zdaj prevzelo čustvo sokrivde za njeno trdo življenje. Naša babica, ni bila moja krvna babica, ker je bila pri hiši le kot mačeha moje matere ; toda moji mladosti je darovala toliko tople ljubezni, da sem se v njej prerodil, kakor se v poletju prerodi vigredna rast. Nikoli, pa če bi bil z njo še tako dober, bi ji njene ljubezni ne mogel povrniti in poplačati. Spreletel me je čuden mraz in hitro som rekol : «Ah, babica, pustite to, saj vam vendar ne bi bilo treba žeti.» Toda komaj izgovorjena beseda me je že zapekla pri srcu kot. laž. Ali sem ji jaz. ali smo ji mi vsi že kdaj omogočili počitek na stara leta? Ali se ni od zore do mraka trudila pred našimi očmi za suho skorjo kruha ? In kakor v zadregi sem se ognil njenih vprašujočih oči in so zagledal v dolino pod nama. Njena barvitost, njeno svetlikanje in njene sence so me št malo prej prevzele ; zdaj se mi je pa nenadoma zdelo vse gluho in vsakdanje. Tudi babica se jv ukrenila za menoj in se zastrmela v pokrajino, kamor sem strmel jaz. Uri lem se niso njene oči strnile in tudi njen obraz se ni spremenil. Skoraj boječe sem jo skrivaj opazoval. Preveč njenih jesenskih dni je že doživela, stoječa vsa znojna, sredi razgonov ali vsa mokra in prernra-žena sredi polj, da bi mogla slutiti v vsej, pred seboj razgrnjeni podobi kaj rajsko lepega. Iz- to se mi je zazdelo, da se je njen pogled narahlo zganil, kakor če bi zagledala nekaj, kar je iskal. Skrivaj sem mu sledil in res sem zagledal sredi doline v zadnjem soncu se blesteči pokopališču! zid tam pri cerkvi. Vsa njena zamaknjenost pa je trajala le nekaj hipov in že se je njeno izsušeno telo spet obrnilo k ajdi ; spet je zaškrta) srp skozi steblovje. Takrat nisem več zdržal. Pristopil sem k njej, jo prijel za vele roke in ji skusal izviti srp iz njih. •« Pustite, babica in pojdite domov, da se ogrejete», sem rekel skoraj proseče. Mogoče bi me bila ubogala, če bi jo bile prijele tako raskave, od zemlje razjedene roke, kakršne so bile njene. Ker so se je dotaknile tuje, zemlji že odtujene roke, je skozi njene žile zadrhtel rahel odpor. Svoje izmučene oči je hvaležno uprla vame, hkrati pa je njen obraz pokril čudovito lep in miren nasmeh : in njena usta so rekla : «Oh, pusti me, Vorane, saj Žan jem letos ajdo zadnjobart...» Izpustil sem njene roke in odšel z njive, kakor begunec. Nisem več videl barvite pokrajine, niti nisem slišal orača, ki je na sosednji njivi pokal z bičem in zasajal oralo zn novo brazdo zimske setve. Mojo dušo je trgalo bridko spoznanje, ki sem se ga bolj bal. kakor pa moja predraga babica... In to, kar se je zgodilo čez nekaj tednov, me je prepričalo, da je moja babica imela prav... STKAN 4 ! 16. OKTOBRA 866 Iti è pretiš, im (Nadaljevanje s 1. strani) Ugotavljamo nadalje, da sr kljub jasnemu določilu točke 5 Posebnega statuta napisi n' javnih uradih in poslopjih kakor tudi imena krajev in ulic še zmeraj izključno v italijanščini. Se "eč, dvojezični napisi so bili z nekaterih javnih zgradb (javne varnosti) cedo odstranjeni, ko je ozemlje prešlo pod italijansko u-pravo. Glede na dvojezične napise v tržaški občini sta pogodbeni stranki, ko sta govorili o volilnih okrajih, nedvomno mislili na avstrijski volilni zakon za poslansko zbornico z dne 2ti. januarja 1907. Da bi ugotovili, v katerih posameznih okrajih predstavljajo Slovenci 25 odst. celokupnega prebivalstva, se je treba po našem mnenju poslužiti edinega možnega sredstva: tajnega referenduma. Kar pa zadeva javne listine, uradne razglase, javne odloke in uradne objave, ugotavljamo, da se slovenski jezik rabi samo v uradnem listu generalnega komisarjata in še tu le delno, v kolikor se namreč razni zakoni republike, ki jih raztegnenjo na to ozemlje, ne objavljajo v uradnem listu v slovenščini, kar krši določila Posebnega statuta. Iz očividnih političnih in narodnih razlogov je potrebno čimprej izdati za ozemlje zakon, ki bi uveljavil točko 3 Posebnega statuta ,to je prepovedal in kaznoval ščuvanje k rasni in narodni mržnji, ki ovira medsebojno spoštovanje mirno sožitje in sodelovanje med obema tu živečima narodoma. Za dosego teh ciljev bi bilo treba strogo spoštovati in izvajati določila člena 6 Sporazuma ter prenehati z zapiranjem protifašistov in osvoboditi tiste, ki so bili že aretirani zaradi svojega političnega delovanja v zvezi z reševa njem vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja. Težka ovira za pomir-jenje tu živečih narodov je načrtna množična kolonizacija tržaške okolice in bližnjih slovenskih občin s 'Ipadniki italijanske narodnosti. To nasprotuje duhu in črki 4. in 7. točke Posebnega statuta. Opozarjamo ,da se je samo v občini Devin - Nabrežina, v kateri je bilo leta 1910 od 3450 prebivalcev le 375 Italijanov, naselilo od leta 1946 do 31. decembra 1953 kar 1202 oseb italijanske narodnosti. Danes smo pa tik pred gradnjo stanovanj za približno 1500 oseb. Ekscelenca! Ker smo se spomnili tudi jasnih in slovesnih izjav. Vašega predhodnika Maria Scel-be, ki jih je javno izrekel našemu ljudstvu v svojem govoru v Trstu, dne 4. novembra lanskega leta, smatramo za potrebno, da se obrnemo do Vaše Ekscelence, da Vas seznanimo z dejanskim stanjem, ki je v kričečem nasprotju z duhom :n črko Posebnega statuta. Vprašanja, ki smo jih predložili Vaši Ekscelenci, so tolike važnosti, da je potreben neposreden stik med podpisanimi in Vašo Ekscelenco. Sprejmite, Ekscelenca, izraze našega spoštovanja Trst, dne 11. okt. 1955. Sledijo podpisi vseh slovenskih županov in občinskih svetovalcev TO. Italijanska sola v Dolini V Dolini se vodijo v največji tajnosti priprave za otvoritev italijanske šole, ki bo baje v ponedeljek. Zgleda, da je vpisanih 6 otrok (od teh 3 iz slovenskih družin). Slednji o-biskujejo sedaj italijansko šolo v D.imju. Vse priprave se vodijo — kot smo že omenili — v največji tajnosti in dokaz temu je, da dolinska občinska uprava, ki vendar skrbi za vzdrževanje, sploh ni bila o otvoritvi obveščena. Nihče ne nasprotuje, da se za italijanske otroke otvori v slovenski vasi šola, kjer se bodo lahko učili v materinščini, če se za to pokaže resnična potreba. Toda v danem primeru tega ne bi mogli pobudniki trditi. Otroci, ki so jih vpisali za novo šolo (ne glede na dejstvo, da jih je polovica iz slovenskih družin) bi imeli nedvomno boljše pogoje, kjer so sedaj, ker je v Domju italijanska šola popolna. Vožnja z avtobusom v Do-mjo pa ni nerešljiv problem. Z otvoritvijo nove šole pa bo poleg vsega trpel pouk v drugem razredu slovenske šole, ker se bo moral odslej vršiti izmenoma zjutraj in popoldne. Zato imajo Dolinčani več kot dovolj razlogov, da si to dejanje tolmačijo kot nov poskus raznarodovanja življa in spreminjanja etničnega značaja slovenskih vasi. Slovenci! "Delo4* je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V TRSTUfLL in 70 suspendiranih » GRDA Ustanavlja se odbor za obrambo tržaškega gospodarstva - Intervencija lov. Pogassija o pomorstvu in Gombača o stanju v ladjedelnicah - Tov. Berneličeva o cestni razsvetljavi na Vrdeli Tržaški občinski svet je na seji, ki je bila v petek prejšnjega tedna, razpravljal o važnem vprašanju našega pomorstva. Po poročilu, ki ga je dal podžupan Visintin o svoji intervenciji v Rimu in o sestanku županov jadranskih pristanišč, je poseglo v diskusijo več svetovalcev. Tov. Pogassi je v svoji intervenciji prikazal neutemeljenost zahtev, ki jih postavlja Genova kar se tiče pomorskih prog i -ladij. Po teh ugotovitvah je naš svetovalec še poudaril, da imata Trst1 in Genova kljub vsemu tudi probleme, ki so skupni, kot n. pr. problem obnovitve bro-dovja Finmare. Slednji je še posebno važen, ker predstavlja* pomanjkanje potrebnega ladjevja resno nevarkiost za jadranska pristanišča in istočasno tudi škodo za nacionalne koristi. Ne smemo namreč prezreti vedno večjega jačanja pomorskega prometa med srednjo Evropo in Dalnjim vzhodom posebno kar se tiče Kitajske. To stališče sta podprla tudi svetovalca dr. Dekleva in dr. A'gneletto. V zaključku je podžupan zagotovil, da bo občina še nadalje branila pomorske koristi Trsta, predvsem pa si to nalogo postavlja odbor za obrambo tržaškega gospodarstva. Kar se tiče ustanovitve omenjenega odbora so prav te dni poedine skupine v občinskem svetu iznesle svoje pripombe k osnutku. V torek je občinski svet ob- Proslava Oktobrske revolucije v Podlonjerju Sekcija KP «Fodlonjer» priredi s sodelovanjem «Centra za kulturne stike z deželami ljudske demokracije» proslavo Oktobrske revolucije s predavanjem o Sovjetski zvezi. Proslava bo v petek, 21 oktobra ob 20. uri v dvorani PD «Zvezda» v Podlonjerju. ravnaval vprašanje ilegalnega nastopanja ravnateljstva GRDA ai je tik pred tovarniškimi vo-, itvami suspendiralo 70 delavcev. Razen tega je prišlo na dnevni red tudi vprašanje u-deiežbe na mednarodni konferenci za tržaško luko. Problem vRDA je sprožil tov. Gombač ki je predložil tuoi resolucijo, v CRDA so supendirali 70 delavcev, ki so vsi pripadniki Delavske zveze-CGlL. To je bilo storjeno z očividjiim namenom ustrahovanja in izsiljevanja v vidiku bližajočih se tovarniških volitev. Tako nastopanje je žalitev najbolj elementarnih pojmov svobode in demokracije in je celo po zakonu kaznivo. Upoštevajoč važnost vprašana m splošno ogorčenje, se mora za pravično rešitev zadeve zavzeti tudi občinski svet. Odgovor, ki ga je dal podžupan, ni zadovoljil našega svetovalca. Tov. Gombač je zopet posegel v diskusijo ter podčrtal, da spada to vprašanje v vrsto problemov dela in je kot tako povezano z vprašanjem gospodarstva in vedno večje krize. Prav iz teh razlogov mora občinski svet iznesti svoj protest. Podžupan je namreč skušal dokazovati, da vrašanje ne spada v občinski svet. S te strani naj bi bilo rešeno že z njegovo intervencijo pri vladnem komisarjatu in Združenju in-dustrijcev. Tov. Pogassi je predložil re-solucio v kateri je j^odčrtana potreba, da se mednarodne konference za luko ude‘iži zastopstvo raznih gospodarskih sektorjev Trsta Zato naj občinski, svet postavi zahtevo v tem smislu vladi v Rimu. V zastopstvo Trsta predlaga naša resolucija predstavnike Trgovinske zbornice, obeh sindikatov in občinskega sveta Tov.ca Berneticeva je nato iznesla problem cestne razsvet- ljave na Lonjerski cesti, Vrdeli in Cave Faccanoni. Pristojni odbornik je zagotovil naši svetovalki, da so bila zadevna dela že odobrena. Tov. VVeissOva je vprašala pojasnila glede prisotnosti Trsta na svetovnem zasedanju županov iz vseh prestolnic, ki je bilo te dni v Firencah. Podžupan je povedal, da se Trst ni udeležil, ker je župan odsoten, pač pa je bilo poslano pismo solidarnosti. Naša svetovalka je postavila še vprašanje otvoritve predora, ki pelje iz ul. Teatro Romano do ul. Pondares. Svetovalci so nato odobrili več sklepov ožjega odbora ter prešli na tajno sejo. Partijski aktiv V torek, 18. t. m. ob 19.30 uri bo v dvorani Ljudskega doma v ul. Madonnina 19 partijski aktiv. Na dnevnem redu je točka: «Nauki volilne kampanje za volitve tovarniških odborov in sindikalno delo». Glavno poročilo bo imel tov. Ruggero Spadaro. Predseduje tov. Vittorio Vidali. Vabljeni so člani sekcijskih komitejev, voditelji celic vodje skupin in raznašale! tiska. Vstop z vabilom ali partijsko izkaznico. Na Proseku^ konferenca o prosti coni 't V četrtek, 20. t. m. ob 20. uri bo v kinodvoran1 na Proseku javna konferenca o pro sti coni in gospodarskih problemih Trsta. Govorila bosta tovariša Franc Gombač in dr. Umberto Sajovitz. Pomagajmo Križanom za nakup opreme Ljudskega doma ! Ljudski dom v Sv. Križu je dograjen. Sedaj manjka še nekaj opreme, predvsem stolice za dvorano. Precejšnje število je bilo že nabavljenih, ker so požrtvovalni vaščani še enkrat segli v žep in prispevali za nakup. Da bo Ljudski dom lahko v najkrajšem času dostojno opremljen pa je potreben še zadnji dokaz solidarnosti s strani vseh sekcij in celic, tovarišev in simpatizerjev. Zato naj sekcije m celice v mestu in na podeželju ter tovariši v duhu plemenitega medsebojnega tekmovanja pomagajo po svojih močeh, da bo prišel Ljudski dom do potrebnega števila stolic za dvorano. Za nabavo ene stolice je treba 2.500 lir (in ne 1.500 kot je pomotoma pisal (Lavoratore»), Med prvimi so se odzvali tov. Vidali, Marina in ostali člani IK naše Partije, ki so darovali vsak za nakup ene stolice. Sekcija Prosek-Kontovel je poslala denar za 3 stolice, sekcija Sv. Vid za eno. Tovariši, simpatizerji ! Pomagajmo z združenimi močmi vrlim in zavednim Križanom, da bodo lahko čimprej otvorili Ljudski dom! ZA NOVO NASELJE „SAN SERGIO" ZOPET NA VRSTI RAZLASTITVE Vzeli bodo najboljSa zemljišča - Kmetom naj se plača po realni vrednosti - Popraviti je treba obenem vse prejšnje krivice Pred dvema tednoma sta bila na javni konferenci predložena in objasnjena osnutek in regulacijiski načrt bodočnega naselja «San Sergio», ki se bo razprostiralo na današnjih rodovitnih zemljiščih od Domja, Sv. M. M. Sp. pa do Ricmanj in bo segalo do meje dolinske občine. Naselje bo imelo svojo cerkev, šolo, občinsko delegacijo ter druge javne urade, trge, javne lokale. Po načrtu je predvidena gradnja 16 hiš z 12 nadstropji, 25 hiš s 4 nadstropji (vsaka bo imela 24 stanovanj) ter 13 skupin dvonadstropnih hiš. Načrt je dober, temu ni kaj oporekati. Naj se le gradijo hiše za 8 do 10 tisoč delavskih družin. Toda — kar smo že večkrat poudarili — brez dvoma bi se lahko našla drugje zemljišča, ki niso obdelana. Z gradnjo naselja bo veliko NA POBUDO DOLINSKE OBČINE Velika udeležba na »Prazniku trgatve* Ze dolgo ni bito «Ma gorici» v o o/ juncu toliko ljudi kol v nedeljo. Ma pobudo dolinske ob-čine se je vršil ta dan praznik trgatve, ki je četrti le vrste v zadnjik letin, navzlic precej hudi burji se je kmalu po drugi uri začela zbirali pisana množica iz mesta in vasi, največ kajpak iz Brega, tako da se je onoralo na prostornem trgu več. tisoč ljudi; najbolj zmrznjeni niso dolgo prenasali hudomušnih sunkov prve jesenske burje ter so se rajši umaknili v varno zavetje gostiln kjer so se v veliki gneči greli z novim in starim izvrstnim pridelkom bre-iunskih vinogradov. Toda tudi številni gledalci «Ma gorici» niso ozebli. (Jgrecale so jih lepe melodije opernih in koncertnih skladb, ki jih je izvajala tržaška občinska godba «.Ferdi» pod vodstvom Pina Fatte; posebno je užgala poslednja koračnica s tržaškimi motivi. Okrog četrte ure se je pričela glavna privlačnost pri jelnega praznika: sprevod alegoričnih voz. Prvi, ki so ga pripravili Boljunčani, je predstavljal zgodovinski mokovljanski grad, či. gar zadnje ruševine je še mogoče videti «Mu robidi» nad Borštom. Spredaj slu jezdila dva viteza i oprodama, ob straneh so korakali po trije vojščaki s heleburdami, zadaj pa so stopala brhka dekleta v narodnih no-šah. F oz iz Doline je ponazarjal trgatev: lepa dekleta v narod-nih nošah, ki z latnika obirajo grozdje, in vaški godci dajejo duška svojemu veselju ob najlepšem dogodku v letu. Sledil je voz iz Prebenega. ki ga je krasil velik umeten in nešteto naravnih grozdov, z veselo družbo zalih deklet in godcev ob novem vinu. Zelo lep je bil tudi ricmanjski voz z velikansko majoliko na sredi, obdano od grozdja ter vesele vaške mladine v narodnih nošah. Boršlani so s svojim vozom nazorno prikazali stiskanje grozdja; da bi bil ta prizor -kar najbolj prepričljiv, so mošt, ki je tekel iz stiskalnice, nudili okoli stoječim gledalcem. Sprevod je zaključil kmečki voz iz Kragelj z veliko kadjo, v katerem se je «kuhalo» zmaščeno grozdje. Ocenjevalna komisija je prisodila prvo nagrado vozu iz Boljunca, drugo Dolini, tretjo Ricmanjem, za njimi pt- slede Prebeneg, Boršt in Kroglje. To kuuiuneni drugem mimohodu alegoričnih voz je nastopil združeni pevski zbor iz Bregu, ki je pod vodstvom Draga Peta-tosu zapel «Tozdravljeni», pod pevovodjem Dragom Žerjalom pa «Piovi» in «L/ boj». Zal, da je burja precej molila s svojimi neusmiljenimi sunki lepo predvajane pesmi in da je predčasno odgnala mnogo poslušalcev domov ali vsaj v varno zavetje zidov. Tudi dolinski godbeni kvurlel m prišel po krivdi burje do pravega učinka s svojim lepim sporedom. Posebno številne Tržačane, ki so jo to pot prvič videli, je zelo navdušila vrla folklorna skupina iz Brega s starim domačim plesom «Sto ljudi« ter z dvema srbskima na-rodnina plesoma. Magel mrak in vedno silovitejši sunki burje so predčasno spravili večino Tržačanov proti domu, dočim so domačini še pozno v noč proslav. Ijali veseli praznik trgatve. Ljudska prosveta KULTURNA PRIREDITEV V BARKOVLJAH Jutri v nedeljo 16. t. m. bo imelo P.D. «M. Matjašič» na svojem sedežu v Barkovljah pri Rumeni hiši, ža člane in prijatelje v znamenju praznika tiska, lepo kulturno prireditev, ki 'bo gotovo privabila obilo ljubiteljev prosvetnega delovanja mladine. Poleg krat. kega nagovora bodo na sporedu: recitacije, igra «Nogometna žoga», produkcija harmonikarske šole, peje okteta s Pro-seka-Kontovela in druge zabavne točke. Začetek ob 16.30. Udeležite se! Izlet v S. Marino Športna komisija Delavske zveze-CGIL organizira izlet v Rimini, Ancono in S. Marino, ki bo od 3. do 6. novembra. Vpisovanja se sprejemajo na sedežu Delavske zveze ul. Zonta 2, tel. 23-998, 23-675. število kmetovalcev prišlo ob svoja rodovitna zemljišča, ki so bila edini vir za preživljanje družine. Zato naj se to krivico popravi vsaj v toliko, da se plača razlaščenim kmetom po ceni, ki odgovarja realni vrednosti razlaščenega zemljišča. S tem bo omogočeno kmetu, da si kupi drugo zemljo iste površine in vrednosti ki mu o nadomestila prejšnji vir za preživljanje. Mali jposestniki so morali pretrpeti prevei krivic. Svoj-čas se je ustanova industrijskega pristanišča lahko posluževala ukaza takratne ZVU in je z izsiljevanji in podtalnimi grožnjami s strani nekaterih njenih funkcionarjev prisilila več kmetov, da so morali sprejeti smešno nizko ceno, kar jih je spravilo dejansko na beraško palico. Sele po zaslugi stalnega prizadevanja Zveze malih posestnikov in našega časopisja, je prišlo pod novo upravo končno do raztegnitve na naše j^odročje zadevnih zakonov. ki določajo, da je treba razlaščena zemljišča plačati po ceni zemljišč, ki služijo- za gradnje. Razen tega je dr. Pa-lamara zagotovil, da se bo raz-laŠčalo samo tista zemljišča, ki so v resnici neobhodno po-. rebna. Ustanova za industrijsko pristanišče trdi, da so bili tudi prejšnje razlastitve izvršene v popolnem soglasju s kmeti, bodisi kar se tiče cene, kot vsega postopka. To m res! Ze samo dejstvo, da je bil prejšnji ukaz z novim zakonom spremenjen in izboljšan, pobija te trditve ustanove, Zato naj se popravijo krivice, ki so bile storjene prejšnjim razlaščencem in naj se v bodoče postopa pravično. To ojjozorilo je tembolj potrebno, ker zgleda, da bodo začeli v kratkem z novimi razlastvitvami zemljšč na katerih se bodo začela prva dela. Za pravično razdelitev prostorov Spričo govoric, da bo novo šolsko jposlopje v Križu, ki je še v gradnji-* dodeljeno le za potrebe italijanske šole beguncev, je novoustanovljeni rodi- ìpoti doma i*t i/ sveta J ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Rezultati nedeljskih tekem so naslednji: Fiorentina - In-ter 0-0, Genoa - Atalanta 2-1, Lanerossi - Padova 0-0, Lazio - Sampdoria 1-2, Milan - Napoli 0-0, Novara - Roma 2-2, Pro Patria - Bologna 2-2, Spai - Triestina 4-0, Torino - Juventus O-O. Lestvica je naslednja: Intel 7 točk, Fiorentina, Spai, Torino po 6 točk, Milan, Bologna, Roma po 5 točk, Napoli 4, Sampdoria 4, Lazio, Atalanta, Novara, Lanerossi, Genova, Juventus, Triestina po 3 točke, Pro Patria 2, Padova 1. Jutri bodo naslednje tekme: Atlanta - Triestina, Bologna -Fiorentina, Inter - Milan, Napoli - Pro Patria, Novara -Spai, Padova - Genova, Roma -Lazio, Sampdoria - Juventus, Torino - Lanerossi. DROBNE ŠPORTNE VESTI RIM —« Italijanska nogometna zveza je določila za se- zono 1955-56 naslednje mednarodne tekme: Italija - Nemčja 18, decembra v Rimu; Italia H - Madžarska B 27. novembra v Livornu; Italija - Francija 15. februarja v Bologni; Italija - Brazilija 26. aprila v Milanu BUDIMPEŠTA — V tekmovanju za pokal dr. Goroja, bodo letos odigrane še tri tekme in sicer: jutri na Dunaju Avstrija - Madžarska; 30 oktobra tudi na Dunaju Avstrija - Jugoslavija; 20. novembra v Budimpešti Madžarska - Italija. V tekmovanju sodelujejo Madžarska, Jugoslavija, Italija, Avstrija, Švica in ÒSR. Na lestvici je sedaj na prvem mestu Madžarska s 5 točkami, sledijo Jugoslavija s 31, Avstrija 3, CSR 2, Švica 1, Italija 0. Tekmovanje se nadaljuje tudi prihodnje leto. MOSKVA — Anatol Vedja-kov je jiostavil v soboto nov svetovni rekord v hoji na 30 km in sicer s časom 2.20:40,2. S tem je potolkel rekord Ceha Doležala 2.21:30,6. DUBROVNIK — Jugoslovanska reprezentanca v vaterpolu je v nedeljo premagala Madžare z rezultatom 3,31. Povratna tekma v Splitu se je končala z neodločenim rezultatom 4:4. MOSKVA — Viktor Cukarin, olimpijski zmagovalec si je letos priboril naslov prvaka Sovjetske zveze v orodni telovadbi. Na drugem mestu je Aza-rjan, na tretjem Korolkov. BEOGRAD — Jugoslovanska nogometna A-reprezentanca bo igrala 19. t. m. v Dublinu proti A-reprezentanci Svobodne Irske. Isti dan se bosta pomerili v Manchestru Jugoslavija B in Anglija B. BEOGRAD —■ V tekmi za evropski pokal je beograjsko moštvo «Partizana» premagalo enajstorico «iSportinga» iz Lizbone z rezultatom 5:2. «Spor-ting» je prvak Portugalske. teijski svet bil pooblaščen od kriških staršev, naj se poda k odgovornim oblastem ter poizve, kaj je na stvari resnice. V ta namen sta prejšnji po-nedelje odšli članici roditeljskega sveta Silva Bogateč in Sonce Marija k občinskemu odborniku Sciolisu ter mu o-brazložili stvarni položaj in potrebe tako slovenske, kakor italijanske šole. Predlagali sta mu primerno in pravično porazdelitev prostorov, ki naj bi odgovarjala tudi temu, da manjši otroci imajo razrede v bližnjem, starejši pa v bolj oddaljenem šolskem j?oslopju. Prof. Sciolis je pazno poslušal njune nasvete ter obljubil, da bo vse to upošteval ter obenem dal zagotovilo, da bo novo šolsko poslopje dodeljeno tako slovenski kakor italijanski šoli. KAMPANJA NABIRANJA PRISPEVKOV ZA TISK Katere sekcije se odlikujejo Za teden dni Sobota, 15. - Avrelija (Zlatka), (mlaj) NečLelia, 16. - Gal Ponedeljek, 17. - Marjeta Torek, 18. - Laka Sreda, 19. - Edvin Četrtek, 20. - Janez Petek. 21. - Uršula ZGODOVINSKI DNEVI 15. 1844 se Je rodil pesnik Sim»1 Gregorčič. Umrl je 24 11.190« Iti'lU io h" .... oi---1-i n.... oh- 17. 1929 je bil po obsodbi Posek nega sodišča streljan istrski antifašist Vladimir Gortan. 19. 1851 je umrl črnogorski pe* nik Peter Petrovič Njegoš, stvaritelj epske pesnitve «Gorski venec». Rodil se i1 1.11.1813. 20. 1944 so edilnice Rdeče armade ramo ob rami z Jugoslovan hv.eva skimi partizani osvobodile t Beograd “ z RADIO ODDSE OBNC 10 Vodile lov, d klu m TRST A li <1 cruci leu j edržu v ku da oi dulosi I poi podp »a, ki Ho še h u. Ii EOBOTA: 12. Naša vina - 12.5» Jugoslovanski motivi - 13.30 Le pe operne arije - 14.15 Igra rit' mični orkester Svvinging Brother! - 15.30 Pogovor z ženo - 16.15 Kavarniški koncert orkestra PS£' chiori - 18. Brahms: Koncert za violino in orkester v D duru 19.15 Radijska univerza,- Teda) astronomije - 10. zaključni »rsU^ovcev, vek - 20.30 Gotovac: Ero z one- -utikui ga sveta, opera v 4 dejanjih. ia,iviln NEDELJA: 9. Kmetijska oddaji - 12. Oddaja za .najmlajše - M. Je- v ras: «Ogenj rdečega kamna», 7 del - 13.30 Glasba .po željah ' 16.30 Prokofjev: Aleksander Nevski: kantata - 17.08 Slovenski motivi - 20.30 Thomas: «Mignon*, opera v 3 dejanjih. PQNETDELJEK: 12.55 Slovenski motivi - 19.15 M'amica pripo vedeje - 20.30 Zbor Slovenske trm filharmonije - 21. Okno v svet ' 21.45 Iz italijanske književnost1 in umetnosti - 22 Beethoven: Sino v resa faradi “po ui Ikov i PusliL lili V loro, t lijausl se fonila št. 9. ,nii TOREK: 13.30 Glasba po željah ( lJe> h, špi. deli -19.15 Radijska univerza - 20.31 Pevski duet in harmonika - 21 Radijski oder - Vitomil Zupan' jv «Stvar Jurija Trajbasa», drama v D " dejanjih. V okviru kampanje prispev-kuv za demokratičen tisk so bul uuatavijeni v zadnjem tednu osrednji upravi naslednji zneski: oeKcija Kolonkovec: cel. Bei-inyanis 300, cel. 1. maj 1.200, cei. 'Macaroi 1.850, cel. Marsič-Maver 5u5. Sekcija Pisuni 9 tisoč 450; Sekcija Barriera: cel. Gigante 2.090, cel. Bolnic 1.200, cel. Cattaruzzi 1.000, cel. Mar-tinuzzi 30. Lonjer 3.330. Ace-gat: Broletto 10.260, Bellini 1.050, Margherita 2.350, potujoče osebje 6.210. Tovarna otro-jev 20.630. Sekcija Sv. Jakoo: cel. Rinaldi 4.200, zbirka tov. Gattonar 2.450. Sekcija Tomažič: cel. Castagna R730, cel. Valdemarln 1.650, cel. But-mann 2.500, cel. Kneipp 1.000, cel. Tedeschi 800. cel. Jovanovič 300, zbirka tov. Spadaro 2.000. Milje: cel. Fontanella 1:7'70, Giuliano Sergio 300, cel. Cerej 2.885, celice v Camporah 2.160, cel. ladj. Sv. Roka 5 350, Padalska prireditev, ki je bila v nedeljo na barkovljanski obali, se je tragično končala. Kronika je morala tokrat beležiti na žalost kar dve človeški žrtvi, ki sta 40-1-etnl profesor telovadbe Giuseppe Miceu in 22-letna Nidia Rasura. Oba sta bila člana tržaške padalske zveze, ki de organizirala nedeljsko prireditev. Do nesreče je prišlo zaradi razburkanega, morja in burje, ki je takrat pihala s sunki do 70 km na uro. Letalo s tremi skupinami padalcev, med temi 7 Tržačanov, Je preletelo tržaški valtv okrog 11. ure, ko je že pihala precej močna burja. Kljub skrajno neugodnemu vremenu za take drzne akcije, so dali organizatorji — baje ipo precejšnjem oklevanju — vseeno znak za odskoke. Prvi so odskočili Tržačani. Sele nato je bilo dano povelje, da se z odskoki ne nadaljuje. Burja je zanesla padalce precej na odprto morje, ua so jin patrumi čolni uoiscgn m ipotegnai iz vode šele cez boo, e pol ure po pristanku na razburkanem morju. Nidio K as uro so rešili, ko je Pila že v zadnjih vzdihljajih. Vrvi padala so se namreč zapletle okrog nog m telesa ter jih povzročile na giežnju globoko rano. Ubogo de-Kle je izdihnilo še med prevozom v bolnico. Prof. Miceu pa je takoj po pristanku Izginil v valovih; baje ga je premočno padalo popolnoma pokrilo in potegnilo na dno. Njegovega trupla niso se našli. Enega izmed padalcev so morali prepeljati v bolnico za-raui odrevenelosti. Na srečo ni bilo hujših posledic tako se je'zvečer že lahko vrnil domov. U vzrokih tragične nesreče je bila uvedena preiskava s strani poveljstva karabinjerjev. Tržaška javnost, ki jo je nesreča zelo pretresla, ostro komentira dogo dek, posebno še precejšnjo lahkomiselnost in 'površnost kar se tiče organiziranja prireditve. Baje so že dognali, da so imeli padalci slabe nepremočljive zaščitne obleke in neprimerne rešilne pasove. Poleg tega niso 1-rneii, pri sebi noža, da bi v slučaju skrajne potrebe lahko prerezali vrvi padala in se tako v vodi oprostili vsake ovire pri plavanju, Baje so jim' organizatorji celo zabičali, da ne smejo na noben način izgubiti padala, *** Prejšnji četrtek je na strašen način izvršil samomor 40-le-tnl Josip Prodan, iz ul. della Guardia 33, bivši agent civilne policije Pod železniškim predorom nad Rismanji se je vlegel na tračnice in čakal, da pride vlak. V poslednjem hipu pa se je verjetno premislil lin se skušal rešiti s tem, da se je skrčil med tračnici. Bilo pa je že prepozno, ker ga Je vagon udaril v glavo in mc razbil lobanjo. **• Prejšnji četrtek je na vogalu Korza ln u. S. Splridione tramvaj trčil ob filobus proge 5. Pri trčenju je bilo lažje ranjenih 22 potnikov fllobusa. Vsi so po prvi pomoči, ki so jo prejeli v bolnici in na rešilni postaji RK, lahko odšli domov. »... v četrtek prejšnjega tedna se je 'ponesrečil 52-letnl Ivan St-rajn iz Doline 225. Ko je hotel ustaviti kravo, ki se je splašila, je spodrsnil in zašel z nogo pod kolo voza. Poškodoval se je po obrazu in levi nogi. Sprejet je bil na ortopedskem oddelku tukajšnje bolnice. Okreval bo v par tednih. »** prejšnji petek je podlegel srčni kapi 47-letni Rudolf Stoha Iz ul. Abro. Kap ga je zadela na stopnišču, ko se je vračal domov. *** Pri padcu n,a domačem dvorišču si je v torek zlomila roko 50 letna Angela Krlžmančič por. Žagar iz Bazovice 11. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku bolnice. Okrevala bo v 30 dneh. V dneh od 6. do 12. oktobra se je v tržaški občini rodilo 33 o-trok, umrlo je 42 oseb, porok je bilo 64. Končno olvorjen vrlec v Padričah Po dolgoletnem prizadevanju gropajskih in padriških staršev, kakor tudi naših občinskih svetovalcev in časopisja so te dni končno otvorili otroški vrte v za Gropado-Padriče. Vrtec je nameščen v za to primernih prostorih šolskega poslopja na pol poti med Padričami in Gropado tako, da je za otroke iz obeh vasi razdalja le nekaj minut hoda skoraj e-naka. Tudi hrana, ki se je začela pred dnevi že deliti, je po zatrjevanju otrok dobra in zadostna. Obisk je reden in zadovoljiv. Skoraj vsak dan je navzočih vseh 24 prijavljenih otrok. Padriški in gropajski starši posebno matere, v vrtec pohajajočih otrok so s tem v izdatni meri razbremenjene ter hvaležne vsem onim, ki i-majo zasluge za končno otvoritev tega prepotrebnega otroškega vrtca, kateremu želimo obilo uspeha. Od srede tega tedna je v veljavi novi urnik za ogled miramarskega grada. Ob praznikih je grad odprt za občinstvo od 9. do 12. ure, med tednom pa od 9. do 13. in od 14 do 17. ure. Miramarski park je odprt za občinstvo vsak dan od 8.30 do večera. cel Buttoraz 1.730, ženska celica iz Milj 230, cel Depangher 1.500, ceh Aquila 3.800, pel, Felszegi 300, cel. Caharija 400, tov. Apollonio Mario 1.000, cel. Stare Milje 200, trgovec iz Sv. Barbare 500, cel. Sv. Roka 705, Sekcija Sv. Vid 5,515 in sicer: cel. Peroša 1.000, cel. Kos 2.875, cel Capajev 1.640. Med sekcijami, ki so se najbolj izkazale v zadnjem tednu je Sv. Jakob, ki bo kmalu dosegla cilj. Tudi Milje, ki so cilj že presegle, so poslale še 22.830 lir. Prejšen korak naprej sta napravili tudi celica v Tovarni strojev, ki je poslala 20.630 lir in celica Acogat z zneskom 19.870 lir. Kot vidimo je akcija dosegla vrhunec. Poedine sekcije si prizadevajo, da bi prišlo čimprej do cilja. Imamo pa še vedno tudi take, ki napredujejo počasi, kar je nedvomno posledica slabe mobilizacije tovarišev in nenačrtno razdeljenega dela. Kar se tiče širjenja «Dela» ne beležimo bistvenih sprememb. Kljub temu ne bo odveč priporočilo sekcijam in celicam, naj ne puščajo neprodanih izvodov, izhajanje «Dela» je združeno z velikimi stroški, zato je treba ski|bno paziti, da bo vsak naročen izvod v resnici tudi prodan. Ne smemo tudi pozabiti, da je problem širjenja tiska stvar vse celice in sekcije. Zgrešeno bi bilo prepustiti to vprašanje samo enemu ali dvema raznašalce-ma. Za redno širjenje našega in drugih listov se mora zanimati vsa celica ali sekcija, ki naj ima stalno kontrolo nad tem važnim delovanjem poe-dinih tovarišev. Kontrola je potrebna predvsem, da se nudi našim marljivim raznašal-cem po potrebi tudi pomoč. Le tako se bomo izognili, da fbodo ob koncu tedna ostali v sekciji neprodani izvodi. Sreda: 12.55 Jugoslovanski me tivi - 18.30 Z začarane police • 19.15 Zdravniški vedež - 20.30 Vokalni tercet «Metuljček» - 22 slovenske književnosti knji- ževnosti in umetnosti ČETRTEK: 18. Max Bruoh: Koncert za violino in orkester - 18.40 Operne duete pojeta tenorist Re' nat Kodermac in -baritonist Marjan Kos - 19,15 Radijska univer-- 20.30 Slovenski motivi " 'zeč j ru Z ti Stelji ki p, “6 (hujši 'Ijevai 11 več 1 Ulici 21. Dramatizirana zgodba - Wagner - Beličič: «Nibelungov Pr" stan» - 3 del: «Siegfried» - 22' Glasbeno predavan le. PETEK: 13.30 Glasba po željah - 18.30 Z začarane police ; 19.15 Sola in vzgoja - 21. TržašK' kulturni razgledi - Vokalni kvintet - 22.15 Čajkovski: Simfonija štev. 6. Gledališče bo »se ! j in p 'nem Urar m "li o, lako «li. | S P» lep Slovensko nerodno gledališče te Tržaško ozemlje V nedeljo 16. t.m, ob 16. uri \ dvorani Prosvetnega doma na Opčinah, mladinska igra Oskarja Wuhnerja: «Pastirček Pete,r in kralj Briljantin». V četrtek 20. t. m. ob 18. ur v dvorani na stadionu «PrV maj» pri Sv. Ivanu, mladinska igra Oskarja Wuhnerja «Pastin i ček Peter in kralj BrlijauUn>- V petek 21. t. m. ob 20 uri v dvorani prosv. društva «1. Cankar» v ul, Monte-cchi, komedij3 Ferdinanda Rogerja «3 + ena* ■ lep «» bii "janil ino OPČINE Sobota, 15. _ckt.: «Cirkus čudes* (Il circo delle meraviglie)^ Cine mascop. Film Warner BroS' Nedelja, 16. okt.: se ponovi. Ponedeljek, 17. okt.: se ponovi. Torek, 18. okt.: «Kragulj soteske» (Lo sparviero dello str«1' to). Barvni film. RKO. Breda, 19. okt.: se -ponovi. Četrtek, 20. okt.: «Jama po8u bljencev» (La fossa dei dannati). Film Fincine. Petek, 21. okt.: se ponovi. „ Ve tednu začnejo predstave °“ raz 'ca C Uka Vih» "okra fa tc tega telil 'Uovi !Mal do farnii 'Ospo «nosi. fke z član «o m l*i k-,s U S. 'VT, ' * vi lraico 18, zadnja ob 20. "Ob* nedeiiah ln praznikih začetek ob " 15, zadnja ob 22. uri. PROSEK Sobota, 15. o-kt. ob 20: «Pesmi I* pol stoletja» (Canzoni di mezzo secolo). Film Minerva. Nedelja, 16. okt, ob 17: se ponovi Sreda, 19. okt. ob 19.30: «Rdeča avtokolona» (L’autocolonna ros- « sa). Film Universali. ..’ NABREŽINA Sobota, 15. okt. ob 20: «Sombrero». Barvni film MGM Nedelja, 16. okt. ob 20- e ponovi. Sreda, 19. okt. ob 20: «Zasledo; vani po G .-M en» (Braccati da* G.-Men). Film ,RKO. SUsn, fio ul, jcefi 'n ri J '' 'tr,i|v '1 ( «č i Vrb V' Ni n0 Si *ovai H. % Gianquinlo o tržaških problemih (Nadaljevanje s 1. strani) «Sožitje med Slovenci in Italijani je v Trstu zgodovinsko dejstvo. Obe narodnosti morata živeti in delati skupno, v medsebojnem razumevanju in spoštovanju; kajti to zahtevajo zemljepisna lega in zgodovina, kakor tudi diplomacija in politika, ki vladajo v Trstu. Toda slovenska narodna manjšina v Trstu, ni deležna pravic, ki ji pripadajo. Pred seboj i-mam spomenico z obširno dokumentacijo, ki so jo sestavili slovenski župani in občinski svetovalci, katera bi bila morala biti predložena bivši Scelbovi vladi in ki jo sedaj preurejajo in jo bodo predložili sedanji vladi. V Trstu gredo oblasti tako daleč, da prepovedo recitiranje poezije «Delavcem», ki jo je spesnil swovenski pesnik duhovnik Gregorčič Simon ,ki je umrl pred 50. leti, kljub temu, da je omenjena poezija dbvoljena celo v šolah. Mar misli vlada da to koristi reciprocitetnemu razumevanju med Slovenci in Italijani na Tržaškem ozemlju? Jaz mislim, da vse to ustvarja odpor med Slovenci in mrzkost ne le na-pram vladi, kar je huda stvar, temveč tudi proti italijanskemu narodu, kar je v resnici še hujša stvar. Ali hočete gospodje, ki ste na vladi, nadaljevati po tej poti, ali mislite končno spremeniti tir in pričeti z izvajanjem nove politike, ki bo odgovarjala željam in potrebam in interesom tržaškega prebivalstva? Nenormalna je tudi ui*ravna ureditev v tržaški pokrajin«' lam obstoja pokrajinsko odp1’" sianstvo, imenovano od ZVD in je sestavljeno samo iz članov vladnih strank. Vladni komisar je potrdil veljavnost te- ga odposlanstva, ne da bi sjn fvc<*' o tem posvetoval s predsta'" niki vsega tržaškega prebiva, stva. Zato mi zahtevamo, n*i se v pričakovanju novih 't°' die v, preuredi sestava omenj6' nega odposlanstva in da Se vanj vključijo tudi predstavniki opozicijskih strank. Vlada ne more dopuščati ukrep°v vladnega komisarja, kateri )e onemogočil, da bi imela opo-žici ja kontrolo nad tako vaznim organom kot je pokrajt11' sko odposlanstvo». Nujno potrebno je, da se spremenijo razmere na Trža' škem. To bi bilo v interes11 Italije in v interesu miru. L°' jalna uvedba določil Spomenice in Posebnega statuta b1 lahko predstavljala delež P1« povečanju pomiritve na naših vzhodnih mejah. V imenu tržaških delavcev-v imenu tržaškega delavske^ razreda in delovnega prep1' valstva pozivam vlado naj in" tervenira zato, da li- Vo‘ "Jev Sti > : 'i1 ..v I 1 Ol v C«v : is* > X; ko •iti Sli So tr< >Zr, Sui n, *1(1 Ki leti ISi . lil, «Id, bo vladn komisar podvzel ukrepe, so potrebni za zagotovitev civilnih in demokratičnih svob1» ščin v polnem spoštovanju v® občne deklaracije o človešk* pravicah in italijanske ustave’ • Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Ria*1' Založništvo «DELA» jj Tlaka tip. RIVA, Torreblane* ha ai 'hi*., N.,, 'h,-,, I V) K; 81; ^ 1= l‘ia 1 d