r II Hm largeat Slovenian Duly in the United State«. List slovenskih, delavcev vAmerikL i Issued every day except Sundays □ and legal Holidays, 75,000 Readers. TELEFON: COBTLAHDT 2876 Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the PostOffice at Hew York, M. V., under Act of Congress of March 3,1879 TELEFON: CORTLANDT 2876 NO 22 — fcTEV. 22. NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 27, 1928. — PETEK, 27. JAKUA&JA 1928. VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVI. Važni sklepi panameriške konference. VAŽNA SAND1N0VA POSTOJANKA V ROKAH AMER. MORN. VOJAKOV Mehika se je pridružila Argentini. — Visoke carine ovirajo trgovino. — Ecudar ikot prvoboritelj Waahingtona. — Mornariški vojaki zavzeli naj-j važnejšo Sandinovo postojanko. HAVANA, Cuba, 26. januarja. — Mehika se je pridružila Argentini v zahtevi, da se sedanjo konferenco in panameriško konferenco v Washingtonu opolnomoči, da razpravlja o sredstvih za znižanje ali udpravljenje visokih carin, ki ovirajo medameri-ško trgovino. Zastopnik Mehike, Salvador Urbina, je podprl Odgovor na. izjava župana "Big ^^H^l |HHH Billa" Thompsona. da je treba kon- izvajanja voditelja argentinske delegacije, Puerrey- čati terorizem zlačinskih gang, je BOMBNI NAPAD V CHICAGU Zločinske tolpe so napadle z bombami dva svoja sovražnika v Cktcagu. Porušena sta bila domova dveh Thompaonovih uradnikov. CHICAGO, 111., 26. januarja. — Cikaški gangsterji so se osvetili danes z dinami toni nad poskusi meJitne administracije. da zatro zločin. MUSSOLINI SNUBI ROMUNSKO PROCES PROTI HICKMANU Druga evropska glavna mesta zasledujejo z veliko pozornostjo pogovore, ki se vrše v Rimu med Mussolinijem in Titulescom. Romunska bi Mussolini ju dobro «lužila pri njegovih spletkah na Balkanu. Novi sodnik je otvoril proces proti morilcu, katerega baje plašijo "prikazni". — Mladenič le malo upa, da bo mogel uiti vislicam. — Sodnijsko poslopje je močno zastražene. LOS ANGELES, Cal., 26. januarja. — Edvard Hickman je nadaljeval danes s svojim bojem za življenje pred novim procesnim sodnikom. Odvajalec in morilec dvanajstletne Marion Parker je bil oči vidno le malo vzradoščen nad zrnato RIM, Italija, 26. januarja. - Nikolaj Titulescu.|:*Vojeg® govornika ki je dosegel, da so postavili 1 na mesto sodnika Hardyja nekega drugega, ker ima prišel v obliki dveli bombnih eksplozij ob domovih dveh najbolj t osnih sodelavcev Thompsona. romunski minister za zunanje zadeve, ki potuje po « T, * -""JJ- arugeg evropskih glavnih mestih, je imel včeraj dolgo kon-|Hardy bajC Predsodke proti obtoženemu. ferenco z italijanskim ministrskim predsednikom^"^™™®besi,i | Mussolinijem. Ugotovil je pozneje, da je razprav- bo ceU stvar hitm kono^a*"""i VIHARJU JE Charles Fitzmoris, občinski kon-troleT ter,drugi v činu za županom, Nobenega dvoma ni, a si Italija je bil cilj prve eksplozije. Spred-jželi, da bi igrala Romunska važ nji del njegovega doma je poruši- no vlogo pri načrtih in mahinačila dinamitna bomba, katero so vr-'jah Mussolinija na Balkanu. Ita-gli neznanci iz avtomobila malo po lijanski in romunski narod sta s; polnoči. I sorodna, in položaj Romunske na Fitzmoros. njegova žena, sin in dragi strani Balkana in z izhodom kuharica so bili v hiši ob času ek- na Črno morje bi delal Romunsko splozije, a nikdo ni bil ranjen. važno zaveznico v slučaju kakih . , . zapletjajev na Balkanu. Romunska Druga bomba je bila namonje- !pa ^ bi]a nikdar JKtS^no ne v zadnjem Času naklonjena Italiji iu njenim penetracijskim načrtom. Veduo se je nagibala pro*i Bomba .je eksplodirala med hi- Parizu in mali antanti. sama; a je napravila le malo škodo. Policija je mnenja, da je bila namenjena dr. Reidu. na ali dr. Reidu. ki predstavlja si-Thamp.«»oiia, ali pa John Aliens, kandidatu za mesto aldermana. i dona. Puerreydon se je zavzel za dolocenje carin na principu enakosti. JJrbina se je pritožil, da se niso resnični temeljni gospodarski problemi novega sveta na programu konference. Panamerikanizem se ne more posrečiti, če se enostavno ignorira najbolj važne faktorje v odnošajih posameznih dežel. Mehiški delegat se je zavzel nato za mehiški predlog, ki se tiče reorganizacije panameriške unije. Bistven^^sebina tega predloga je, naj se predsedstvo aflffiBistrativne oblasti in generalno ravnateljstvoalfabetično izmenjava med vsemi deželami unije. ^ Administrativna oblast panameriške unije je sestavljena iz poslanikov latinsko-ameriških držav, ki so akreditirani v Washingtonu. Ta oblast si vedno izvoli svojega 1 astnega predsednika in podpredsednika, namreč vedno ameriškega državnega tajnika. Sedanji generalni ravnatelj unije je dr. Leo S. Rowe. Zastopnik Ecudarja je nasprotoval mehiškemu predlogu, da bi imenovale latinsko-ameriške dežele posebne zastopnike za administrativno oblast. Rekel je, da se lahko zaupa latinsko-ameriškim diplomatom, da bodo stavili interese svojih dežel preko morebitnih bojazni, da bodo vzbudili nevoljo ameriškega državnega departmenta. Urbina je ponovil nato, da je gospodarska enotnost najboljše jamstvo miru in ključ k uresničenju panamerikanizma. Gospodarske ovire morajo pasti, predno se more uresničiti panamerikanizem. MANAGVA, Nicaragva, 26. jan. — Ameriški mornariški vojaki so zavzeli najmočnejšo Sandi- novo utrdbo na gori E1 Chipoto. Šianga, glavnega inšpektorja orož Opazovalci, ki so letali v aeroplanih nad dotič-i^V Pekingu, in Štirih njegovih L'3St ILUCOV nim ozemljem, so sporočili, da je uničilp 400 mor-j Cen je bil pred kratkim areti-j nariških vojakov pod poveljstvom majorja Archi- ran, ker je dal aretirati dobrosto-j balda Younga vse utrdbe na E1 Chipote. meščane na temelju lažnjivihj Generalni major Lejeune, ki sedaj inšpiciraIobf^^ > i^V #vl . ' , . . . . v ; potem ko so plačali visoke svotej ameriški mornariški zbor v Nicaragvi, je bil vce- denarja. Ijal z Mussolinijem glede najboljšega načina, kako izboljšati odnošaje med Romunsko in Italijo. Razpravljala sta tudi glede glavnih vprašanj, ki niso še rešena med obema deželama. Titulescu pa ni hotel razkriti predmetov, o katerih sta razpravljala z Mussolinijem ter tudi ne sklepov, do katerih sta prišla. Odnošaji Italije z Romuusko so LINDBERGH BO 0DLETEL V COLUMBIJO Folkovnih Lindbergh je odletel včeraj iz Paname v Cartageno, ki se nahaja v republiki Colombia. PANAMA, CITY, Panama. 26. SLEDIL MRAZ Mrzli val, ki se je pojavil v New Yorku, je končal divjanje močnega vetra. Tekom viharja je bilo poškodovanih 43 ljudi. Mrzli val so je pojavil nad mestom New Yorkom in celo iztočno Kar se tiče njoga .samega, je prepričan, da ga bo novi sodnik, J. Trabueeo. prav tako hitro poslal na vislice kot pa sodnik Hardy. Ko je izjavil Hickman, da se ijc smatra krivim in sicer rali blaznosti. je vrgrel od sebe vse prilike, da bi bil še kdaj prost človek. Najboljše, kar more sploh upati, je to, da ga pošljejo v azil za blazne, a najhujše je seveda obešenje. Čeprav je bilo opaziti nekaj presenečenja med odvetniki nad lah-j morsko obaljo. Bil je posledica koto. s katero se je posrečilo zasro-,celih 24 ur trajajočega viharja, ki vorniku Hickmana, mlademu Wal- je »divjal po scvero-atlantiških dr-sfou. doseči odsfranjenje sodnika zavah. Ilardvja, so vendar izjavili, da ni Zjutraj je kazal toplomer neka-hot-el sodnik Hardy opustiti nobe- ko 2*2 stopinj, a močni veter, ki i ■ nega dv<>:ma v duhu javnosti gle- napravil približno $i,000,000 škode nepristranosti iu pravičnosti de, je postajal neprestano slabši, proco^n. Dejstvo, da je sodnik od-j Tri in štirideset oseb je bilo po-stopil. je odstranilo enega razlo- škodovanih. Sedem ljudi je bilo gov, na katere bi se lahko zalite- ubitih v drugih iztočnih mestih in val prizrv v slučaju, da bo morilec štirje so bili ubiti na .iugu od raoč-spoznan krivim. !nega vetra, ki je dosepel v New Običajne straže so obdajale sod- Yorku naglico stotih milj na uro. USMRČENJE KITAJSKEGA GENERALA j hili izvrstni tekom ministrskega januarja. — Danes bo obnovljen predsedništva Averescca. Po strmo p0jet polkovnika Charlesa Lind- no poslopje že zgodaj danes zju-|Y New Yorku ni bilo nobenega glavljenju slednjega pa je dobila bergha na*l deželami panameriške traj, da nastopijo proti ljudskim smrtnega slučaja iz tega vzroka. zunanja ipolitika Bratiana odločuo^ proti-ilalijanski značaj. Oči vidri i dokaz te izpremenjene j »na prenovili politike je bilo prekinjen je pogajanj za italijansko-romunsko trgovsko pogodbo. Kljub pogodbi , prijateljstva, ki veže obe deželi in (kljub temu. da je Italija priznala Pekinški general in Štirje romunsko aneksi jo Besarabije, so častniki so bili usmreče- bili med obema deželama Dr. Vu in Sun na m. misiji v Evropo in Ameriko. PEKING, Kitajska, 26. jan. — vse prej kot zadovoljivi. V 'za»dnjem času pa je bilo opaziti izpremembo v stališču Romunske oaipram Italiji. Ton romunskega časopisja se je popolnoma iz-jpremenil in opaziti je znake, da se unije. Potem ko so popravili in delo-aeropiau Spirit of St. Louis, je sklenil Lindbergh odleteti v Cartageno v Colombiji. množicam, ki se bodo gotovo zbra-| En moški je bil ubit v Bostonu, le; kakorhitro se bo proces v resni- ko ga je podrl veter na tla. ci oričel. j Škoda na lastnini secra od Cape Številni ljudje so kritizirali o- Hatteras pa -3o Nove Kkoei.je ter brambo, ki je naprosila za odstra- vključje prušene brzoja%-ne zveze. Preje je nameraval odleteti narav- sodnika Hardyja. Sodnik poštna posloja poškodovane in po- nosi v Bogoto, glavno mesto repu- Hardy je namreč^ znan kot nasprot-j topljene lalje ter nebroj ubitih blike. * I nik smrtne kazni. šip. ! ---- I Edinolo v New Yorku je bilo po- Uradniki iz Cartagene pa so na-! ^ bitih Sip v vrednosti treh ali štiri- prosili polkovnika, naj se ustavi Zračni fliwer nadaljU- sto dolarjev. To predstavlja je S potovanjem. | največjo izgubo te vrste izza Rlaek og - Tom eksplozije dne 30. juliia 191fi. Gornji del države New York je v njih mestu in vsled tega je sklenil odleteti en dan poprej. Iz Cartagene namerava poleteti v Bogo- \"čeraj je bilo oficijelno objavije-.hitro bliža sporazum med Italijo bre volje" bo zaključen v Havani od tnkaj ob tričetrt na devet pro-no usmrčenje generala Čen-Šu- in Romunsko. i dne 8. februarja, ododer se name-!ti Washingtonu, na razdaljo 400 Senator Harrison ne SPARTANSBURG. S. C to in od tam v Caracas, Venezuelo, januarja - Fliwer aerobian . ^^ kJ ^^ pe nakar bo sledU programu, ki je dvema caUndroma. katerega vozi ^^ bpodstvo Ba vp_ bil že poprej objavljen. Polet "do- Harry Brooks kot pilot, je odleti ^^ Pristanišče New York je bilo pozorišče velikanske zmede in edi ni varni pristan je bil v East Ki verju. Zadnji vihar pe bil najmočnejši izza leta 1913. ko izjavljajo vladni izvedenci. rava Lindbergh vrniti v St. Louis.'milj. Lindbergh j France letalnega ^da^UjNorVesfa dobila delavsko bo kandidiral, i slovi ol obeh francoskih a vi jati-1 vlado, t 1 - i kov Costes in Lebrix. ki sta se mu WASHINGTON, D. C.. 26. jan. jdila tukaj na obisku. Senator Pat Harrison iz Mississip-! pija je danes odločno zavrnil vse govorice, da se bo zavzemal za no-!" jminacijo na prihodnji demokrat- raj častni gost col. E. R. Beadle-a, načelnika niča- čen in njegovi štirje častniki se raška narodne garde. Vse vesti, da so ameriški vo- blh ,|Lsmr^e3li v nedeljo. |1| naro Državni ceBZOr Mojega naloga je , ' . J J haja s parmkom "President Wil- ^ . . ..__,__. ' tam, le povsem kos položaju. cerumrirati kinematografske slike, je dovolil, tda smejo kine-, Seznam 21animivo predavanje. l)r. KoisU Todoroff. bivši bolgarski minister in izredni poslanik v Deoprradu, bivši idelegat pri Ligi narodov in eden prvakov Bolgarske Kmetske Stranke, bo predaval v nedeljo dne 29. januarja ob treh popoldne v Čehoslovaskem Delavskem IVroiu (347 E. 72. Street, New York City) o "Problemih miru na Balkanu". Predavanje obeta biti jako zanimivo. Upati je. da bodo navzoči vsi. ki se zanimajo za razmere v Jugoslaviji in na Bolgarskem, brezplačna. Delavska vlada na veškem. Nor- Delegacija bo preživela en me-^ ^ nzkazovatl Dempseyj sec v Indiji, nakar bo odpotovala Tm0VWO rokoborbo. Dosedaj je v E^-ropo in pozneje v Severno ' v državi Ohio prepo- j Centralno in Južno Ameriko. Ivedan OSLO, Norveška, 25. januarja. Neoficijelni namen obiska so po-V«i znamenja kažejo, da bo dobi- frajanja lieenakih s . „ ^ . I Kitajsko ter ustanovljen je odno- A « • .. la Norvefika vkratkem ^ojo prvo1^^. ^ vlado v XaIlkin^ fe jPoTUTsla premogarjl ne delaA-sko vlaldo. V dveh glavnih ra2iiSnimi deželami. potezah bo ta vlada slična vladi McDonalda v Angliji. Vlada bo so-| Voditelja delegacije izjavljata da upata, da bosta razpravljala v razmerno konservativna ter ne bo W'ashingtonu z vladnimi zastopni-imela v parlamentu nobene sam a-1 ki glede revizije pogodb. Dr. Wu stojne veČine , ker ima norveška je rekel, da upa, da bo delegacija delavska at rank a le 62 sedežv, do: lahko kmalu položila tejnelje bodo obndviK dogovora. ESSEX, Nemčija. 25. jan. — Strokovna organizacija premogar-jev v Pornrjo je včeraj sklenila obvestiti podjetnike, da ne bo obnovila dogovora glede delovnih ur Id bo potekel dne 30. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoštevali našo ca-nesljivo ter točno postrežbo. Lire Dinarji Nakazila pa bmjavam $ 18.40 Lir 100 . $ 45.7$ Lir 200 . % 91.00 Lir 300 . $181.00 Lir 500 . $900,00 Lir 1000 . m pisani Izuiuji— v $ 5.90 POSEBNI PODATKI a kpla. SAKSER STATE BANK 82 CO&TLANBT 8TBEET phone: cobtlandt *C87 NEW YORK, N, Ownod and Pnblisksd fry SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Wnak 8t—r, preoid>m,__Lona Bcncdik,__ Piaee of business of the corporation and addresses of aboTe officer* ea Cortlandt 8t.t Borough of Manhattan, New York City, N. Y GLAS NABODA (Voiee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holiday t. Za celo Isto volja list ta Amsriko in Kanado _____________$6.00 Za pol Ista----$3.00 Za četrt leta —__♦f.fffl Za New York ta celo Isto—.$7.00 Za pol leta----$3M Za inozemstvo ta celo loto -$7.00 Za vol leta-----------$3JV 8ubscript%on Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'GUu Naroda" itkaja vsaki dan ttvtemh nedelj in praznikov. Dopisi bret podpisa in osebnosti se ne wobtajejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja na ročni kov, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivaiiKe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. tiLAb NARODA", »2 Cortlandt Street, New York, N. Y Telephone: Cortlandt 3876. ZNAČILNO PISMO I'red kratkim tjc sprejel predsednik Coolidgc juko /uaeiluo pismo. Pismo se glasi: Dragi gospod predsednik: Danes sem dobi! iz Maiiagvc brzojav, da je bil moj seržaut John F. Iiempliill usmrecu na bojnem pohodu j »rut i četam generala Sandina. Izguba mojega sina lii vzbudila v meni nobenega sovraštva proti generalu Sandinu in njegovim vojakom. Po mojem mnenju—in vem, da je mojega mnenja odstotkov ameriškega naroda — se bore ti ljudje baš tako za svojo prostost kot so se borili nasi pradedje za svojo prostost leta 1776. V sled tega nimamo, že vsaj po mojem prepričanju ne, nobene postave in nobene moralne pravice, da bi moril', te ljudi, ki se bore za prostost. Kar počnemo sedaj v Nicaragvi, ni ničesar drugega Kot umor. To pa delamo z edinim namenom, da bi obdržali na odgovornem mestu kot predsednika slamnatega moža, ki igra vlogo blagajnika za Wall Street. Tak vojni vzrok se pa protivi duhu in vsebini naše ustave. Moj sin je bil star devetindvajset let ter je služil tretje leto svoje tretje službene dobe. Udeležil se je vojne z Nemčijo, bil je v vojni odlikovan ter se je vrnil na videz le zato, da je bil nsmreen v .za elektriko v i>oštev prihajajoči izvirki. Ministrstvo /a javna dela « , V Trstu Tako srno jiokazali, da se ue bo- TW m i*™*..;« - - jnno ne ječe in ne krogel. 80 ** novo Ieto premišljevali, ka- . . . , - - Dne 15. januarja se je na seji porf ^vk„iem 5irom ko hud udarec je zadel mesto g»e- f sVtiJ -eaS t.soea- Sloveuskega Narodnega Don,a v!r, ^karjem sirom ^ ^^ J^..... .........„;.., kov za kraški vodov«*L ali porabi- li so jih za goriške med | tok raji n- ................................. _....... vodovode. Nesramno ima za Stavka r. i zemske goste, ki je z redčila po.se t tržaških hotelov. Pa tudi ni na ea, koje čisti dobiček je namenjen za spomenik Miroslavu Villtarju, našemu notranjskemu pesniku. Pozdrav vsem stavkarjem sirom Waukepanu sklonilo, da se da U'"j<"' k"kor ,udi »ti.««- R.-valuc.iu /ji... V.n-/wJi ls* ><>*'> u> nnv7i*fwila 11 :> ti> imi-n^) prosto dvorano za dan 29. aprila. ^oeta- Ta dan se bo vršila igra in veseli- f ^^ ^ ^ ^ ^ ^ liaset norca Kraševce sežansko fašistično . ........................................ vodstvo. Eveleth, Minn. predovala draginja v Trstu v ena , Dasiravuo je Eveleth ena izmed keni tempu kakor po drugih itali-S]>omon«k bo stal pred njegovo največjih slovenskih naselbin, se jaiKikih mestih. Živež,li indeks tr-rojstno him. Spomenik je že imel malo k(laj vidi kak-eu dopis 0il m,.sta }e ^ junija (lo noC. v Postojni, toda Lahi so ga oneea-.tukaj. Xe vcm ka je temu krivo, vembra padel le za S odstotke, do- see vršijo nej rest a n o preiskave pri SIov^si- šiti. ker se pa v sedanjem času l>is da boilo tudi drugi Jugoslova ci pri Podragu preiskali oroi.iž-niki stanovanje Neže Planinško-i ve. Odnesli so dee«*mbersko števil-jko "Ženskega sveta", lanske in Ic-jtošuje knjige goriške Mohorjeve !družbe, knjige "Perutninar" in se na fašisti«"- več drugih. Vrnili knjig seveda ne ju v Sežani. Zopet se bodo. marvee jili uničijo v vedno splošno prirejajo vcsehce. kojih ei- ni vedeli, kako se imamo tudi na sti dobiček je namenjen *tavkar- Evelethu Začela bom pri delu. Eveletliski rudniki delajo s i.K>lno ]>aro in so jem. je bila odgodena. Pozdrav! Matija Pogorele. je obetala električna luč. vodo- večjo glorijo Italije. vod. toda načrti niso izvedljivi. -- ker so občine revne it! predaleč so Naročajte se no "Glcu Naroda," edini v tej okolici, ki obratujejo. i Veliko delavcev se verzi vsaki dan Walsenburg, Colo. z ^ uro -11 Y llieS|a j,, va.' Prosim da mi oprostite, ker sem vla si tukaj služijo kruh za dru-proeej okoren a* pisavi; je roka žine. Velikokrat ,se sliši p rotes" i-bolj vajena držati kramp in lopa- ranje, največ od trgovcev, češ. t;;-1 to, kort pa pero. jkaj tlela jo. drugam ]>a biznes otrkaj po prsih ter reci mca voditelji gledati mirno, kako se 1 ... t -- ... - culpa, sam sem si kriv. jim kratijo njih naravne pravj- . ... ,r , , . t Pogleimo koliko korupcije in ce. Vsaka žival na svetu ima pra- J ' t ... . ... smradu p; bilo odkritega ob voli- vic(* se braniti preti sovražnikom, , , . . . . tvah, toda to našemu delavcu m ce je napadena, a stavkarjem tu kaj, je prepovedano nositi orožje eno ali druge vrste, tudi žepnega nesramni vojni proti temu malemu narodu. Moj ipc'a ne sme imcti- moja stara cnvta sta padla v državljanski vojni in jaz sernjiemniki napakUjo s ,krt,peIci in 1-onosen na to piotoklost moje družine. To omenjani za-;strojnicami, kot se jc to zgodilo HtraiiU'Ka» da nt* boste mislili, da vam piše te vrstice kak januarja. Seja je bila kot po- "rdeekar*\ Piše vam jili človek, ki se zazvezma edinole "avadi ob 2"liri po}K>Ia so nas pretekli in nas zopet o-brnili, tako da nam ni kazalo drugo kot iti nazaj v dvorano, ki je na i*, cesti. Ko smo »korakali nazaj proti dvorani, smo jih zopet videli. da stojijo pred dvorano. Xič hudega sluteč smo korakali mirno naprej. Par jardov pred dvorano pa zaenejo strelajat na uas. Najprej smo mislili da za salo, pa so le močneje začeli in tako so nas na prvi hip zmešali, da smo ssaeeli be BOJA2ELJNI ADMIRALI \ zadnjem času se je v mornariških krogih pojavila odločna agitacija za večjo in močnejšo mornarico. Posebno visoki mornariški častniki, razni admirali in podadmirali, smatrajo za nekako svojo patriotieno dolžnost, da posveča dežela največjo pažnjo svoji obrambi. | Nekateri admirali so pa šli nekoliko predaleč.. Začeli j2«*'- Naenkrat zadoni klic: Fantje so govoriti o preteči vojni med Anglijo in Združenimi državami. To vojno je že marsikdo omenjal, toda velik razloček je, če govori o nji privatnik ali pa rear-admiral ameriške! mornarice. Izjavam tako visokega častnika posveča javnost veliko večjo pozornost. Ne gre toliko za to, kakšen vtis napravijo izjave višjih mornariških častnikov v tej deželi,i^«1* Vrbiča^v levo ramo ampak večje važnosti je, kakšno reakcijo izzovejo v inozemstvu. Sprva so se jim v Angliji smejali, ker jih pa le ni biW konec, so prišli do prepričanja, da mora tičati za njimi nekaj resnice. . i? Končno je,pa posegel vmes predsednik Coolidge ter •il častnike, naj prenehajajo z agitacijo, ki ninm tdnje nobenega drugega namena kot prisUiti kon v dvorano! Šli smo in takoj so namerili puške na dvorano. V glavo je bil zadet z eksplozivno kroglo Clemente Chavez, rodom iz Stare Mehike. Njegovi možgani so oškro-pili steno in strop, kakor tudi nekaj tovarišev, med njimi Petra Vrb k-a, ki je stal pri njem. Krogla ki je raznesla Chavezu glavo, je odprlo oei. kjer je bilo več krika, tam je volil. Sedaj žanjete kar -ste sejali. Jugoslovani smo imeli tu Ji nekaj kandidatov. Lahko bi bili v občinski urad spravili kaj vee Jugoslovanov. toda ne. ker niti Finec niti five d ni bil brez jugoslovanskih glasov izvoljen v urad. . Posrečilo se nam je. da smo vendar enega Jugoslovana ponovno izvolili, toda revež ima roke vezane, ker so ga v tak nrad porinili,) da ne more nobenemu Jugoslov^t-. nu dela dati. In zakaj ? Zato. ker ni našemu županu po volji. So danes ga srce boli, ker je njegov ljubljenec propadel pri zadnjih volitvah. dobro vedoč. da če pride njegov podrepnik k mestnemu koritu, bo imel on (župan) še bolj proste rok. da bo lahko delal z mestnim denarjem kot svinja z mehom. To nam je »dal razumeti, ko je bila zadnja občinska seja. Tudi je vpil, ne hodite me ra delo prosit, ker! ni denarja v blagajni. Imamo sa-J mo par stetisoč. Se veti a. za delavca ga ni. ko bi ga bilo tudi par milijonov. Toda za lah koži vce m postopače, ki mestne vogle podpirajo, za te ga je dovolj, ker tam gre bakšiš nazaj. Pa kaj se hoče: koji bolje maže, onaj bolje vozi. — pravi nas Hrvat. Sedaj moram pa nehat, ker se bojim škarjic in koška, ker je d"-j pis malo predolg. Se bom pa dru-1 gikrat oglasila, če bo uredniku prav. A. X. in obtičala notri. Šele ^zdravnik mu jo je ven vzel. Celestino Martinez, «tar 16 kit, je stal ob svoji kari blizu dvorane. Zadet je bil dvakrat v trebuh. Umrl je drugi dan ob 10.90. Kakor na Columbine tako so- tudi tukaj postali * žrtve kapitalistične podivjanosti. Priredili smo lep pogreb. Nekaj nad 9000 atavtarjer nt dragih te Mmp'-' Zdravniki priporočajo gurak Bolgar ski Krvni Čaj za odpravo prehladov. Bolgarski Krvni Čaj je jako dobro druiinsko zdravilo. Pijte ga vročega predno create sijuL Dober je zoper prtje, fevnatizeia, kisel Setodec, data Jetra in za Izboljšanje krvi. Naprodaj pri vseh lekarnarjih, ali sararorano po poŠti, velika drjtfinska ■kalija $1*5 att S Ska ti je $3.18 ali 0 9&25» Naslov H. H. ron SefaSek. NAJNOVEJŠI i © ¥ kordi ZA FEBRUAR SLOVENIC PUBLISHING COMPANY vam zamore poslati NAJNOVEJŠE REKORDE ZA MESEC FEBRUAR Columbia. 25074F f Sokolska Koračnica fKje je moja ljubica — Hojerjev Trio 26075FfV Slovo [Slovenske pesmi - Duet pojeta J. Lausciie in M. Udovirli 25076F[En let in pol [Ljubca moja — Duet pojeta J. Lausclie in M. Utlovich 12069 .[Lastavica Valček [Smiluj mi se. Valček — Ruski Novitetni Orkester Posebno priporočamo pesmi znanih rojakinj, umetnic J. LaiVschetove in M. Udovich. Srečno sta izbrali krasne narodne pesmi in sta jih mojstrsko zapeli. Victor. 80331 80332 [Izgubljena pesem. Polka [Jolietska Slovenka — Dieteliman Brothers Orkester [Amerikanec na obisku v stari f domovini [Amerikanec se poslavlja od [ rojstnega kraja, Adrija pevei [V krčmi. I, del. [V krčmi. II. del. — Adrija pevei [Gozdni zvok. Trumplau .[France. Polka — Dietehman Brothers Orkester VSI ZGORAJ NAVEDENI REKORDI SO 10 INČEV ŠIROKI ter STANEJO po 75c. 68923 [Ženitovanje. I. del. [Ženitovanje. H. del.—Adrija pevci 68924 [RomanJe k Materi Božji. I. del. [Romanje k Materi Božji. n. del. Adrija pevci TA DVA REKORDA STA ŠIROKA 12 in. TER STANETA PO $1.25. Vsaki počiljatvi priložimo 300 IGEL brezplačno. MANJ KOT SEST PLOSC SE NE POŠLJE SLOVENIC PUBLISHING C«W*NY 82 Cortlandt Street New Yevk, N. Y. O, TE 2ENSKE! X a p<>! rt s nična zytnlba iz življenja ncwyorskih Sl'trawtu. XjfBOva žena jo delala par blokov vstran iiu Broadway«. 1>1>o1Uih* m' ji je vjnvi«"* koleni lo. < »b poIilv«*li se ji je vdnipi" kole-nik>, ob dve h se ji je vtretjie. Tt^Uij ji je pa šinila v jrlavo lui-sel. da mora biti doma nekaj narobe. Vstala je otl maSknc. odvezala I>rppasink. oblekla suknjo in pokrila kltbuk ter še gudbaj ui rekla. ko je šla. Tn eimbližje j" bila domu. tem-boij ji je u*ri]>aIo sree. Tiho j>* slu ]>o stO)inieali. Sree"ji je moeno ntripal<\ 1/. listnice je vzela kljue, uati-hem odklenila kuhinjska vrata in ubstala na prajru. Xaqirej ni mojrhi. I»ila je kot ukf»vana. Kajti sredi kjuhinje stala njen nvož in TJozi ter se objemala in poljubovala kot blazna. Rezi jo j«* prva opazila t»>r stopila korak proti oknu in gledala pol presenečeno, pol zanieljivo. Možiček pa. ki ni niti slutil ne-pri jet nega obiska, i- š«- vedno rinil y.a njo. Srb* terdaj j»* prišla žena tuliko k da j<* rekla: — Keeeek . . . tako kot da bi mlada koza hotela za meketat i. Ko j zattMii se je pa ž»* toliko zavrnila. da je prijela kvari vina. ki je stal na ieebcksi, in ga trešeila možu v glavo. Mož se je opotekal in de.b^lo po-«rle le počakaj! Marš, pravim! Ven! Takoj po-beri! <'akaj, ti bom jaz. povedala in |H>kazala. ee se takoj ne pobe-reš! Le eakaj, le eakaj, marš ven! Pri tej ij»riei! Kar poberi svoje eapee in ven! Ven! Da te le sram ni! Marš! Le čakaj, le čakaj, marš ven! Ali ti nismo dali vsega? ICo-š*o in spanje in vse in še trideset dolarjev na ineseeAli ni to dovolj? Kaj pa še eeš? Še moža. aha ? Mož ti diši? Moj mož ti diši. ti presneta lajdra! Marš! Marš ven! O. Ie poeakaj, le poeakaj! In kaj pa misliš pravzaprav? Tako je kričala, i n solze so ji lile iz oči. pa tmli iz nosa ji j«' tekla nekaka mokrota. Kozi je stala pri oknu ter se malomarno prestopala z leve noge na desno kot da bi hotela zaplesati najbolj moderen ples. Parkrat je pogledala skozi okno, parkrat pa pomilovanja vredno postavo na zofi. ki se je sicer zavedla, a ni imela toliko poguma, da bi vstala in napravila mir. Prevarana zakonska žena je izbruhnila v jok in med jokom nadaljevala svoje litauije: Kako da je Roži rada imela, koliko je kost alo. ko je šla ponjo in da jo je pravzaprav zato spravila v Xew York. da bi se tukaj še kaj izobrazila. * Toda Kozi je bila v gotovih ozi-rih izobražena več kot preveč. Mirno in dostojanstveno je orl-šla v front-room, kjer je imela majhen kuferček pod posteljo. Pred ogledalom se je na pudra-la in si namazala listnice '/. ndeči-lom. Pokrila si je klobuk, oblekla suknjo, ter siopila s koveegom v roki v kuhinjo. Stoječ Via pragu in držeč za kljuko. je še enkrat pomilovalno pogledala žalostno postavo, njega ki jo je še pred par minutami strastno poljnboval. njegovo ženo je pa ošvrknila z jamčevalnim pogledom ter ji rekla z odločnim in prepričevalnim glasim: — Sram vas bodi. ker svojemu možu nobene dobrote ne privoščite! • Zaloputnila je vrata za seboj in odšla po stopnicah. GLAS NARODA, 27. JAN. 1928 ..... .... car, carica in rasputin mavzolej velikega kana; Pozor, rojaki! VDOVA NA POTOVANJU O zadnjem ru-skem carju Nik«>-iaju II. in carici Aleksandri Fe-dorovnj j.- izšlo že več monografij, v katerih je opisan car kot .slabič, ki je bil na eni strani [»od vplivom carice, na drugi pa zloglasnega Rasputina. Carica je bila drugače Prvič sva se srečala na parui-ku, ki vozi iz Neapela na Ca pri, kati tudi nieui j" bilo sojeno dolgočasiti s- na tej poti povprečnih turistov. ki .si ne morejo misliti potovanja po Italiji brez Pompejev in neizogibnega ogleda zname-uite pod&mne jame. Sicer .sem pa imel čisto vest. Potoval M?m na o-tok, ker .sem moral, a moja dama je menda tudi morala. Vsaj .zdelo se si mi je tako. ker se ni nestrpno ozirala na otok. Sedela je mirno na klopi in gledala v morje, k: .se je igralo z valovi. Dvajset let se je skrivalo v lahkem sivem plašču in pod majhnim klobučkom j«' kraljeval zaj>eljiv smehljaj drobnih, brez barvila dovolj rdečiii ust. Kratkočasila se je s francoskimi nov i na m i. Groza nie jo obšla, ko sem opiezil, da je začela citati dolg uvodnik. Potem je prečitala površno domača kroniko iu "ou elit" * ter odložila novine. Začutila je moj pogled in se instinktivno obrnila. Dve sekundi sva si gledala v oči. Električna Iskra j«- švignila. U*da užgala ni. Obrnila se je in znova j t* počival Xijen pogled na morski gladini. Najini pogledi se niso več srečali. Kmalu smo pristali na otoku. Zlezel sem v čoln med zadnjimi iti niti slutil nisem, da gre z menoj S«- inoja soseda, lias se je čoln za-j gugal pod mojo nogo, ko sem začni na stopnicah zamolkli krik. Naglo sem se obrnil. Dami je na stopnicah spodrsnilo. Mornar je iztegnil roki proti nji, toda jaz sem ga prehitel. Prestregel sem damo predno je padla na zadnjo stopnico in ji pomagal stopiti v čoln. Itila je bleda in tresla se je od razburjenja. Šele v čolnu je opazila. da jo držim za roko. — 11 valu- gospod, — je dejala v čisti francoščini in se nasmehnila. Molče sem se poklonil.* Pristali Tisti, ki trpite vsled nevralgije, prečitajte to! Ni vam treba prestajati Še naprej teh strašnih bolečin. Za Uitro Iu trajno /.op« n**- rnlgijo. jwileiiiti* Johnson's lied Cross Imllčui kazati, kje je metal ta grozni Tiberij ljudi v morje ' Pod zavedni sadizem me je spravil v dobro voljo. — Ah, seveda, milostiva. — sem odgovoril in skočil k avto. Kmalu sva izstopila pri visoki skali. Poglecl v globino mi je bil /s. znan. Pac pa se je dama boječe oprijela moje rame. — Pojdiva drugam, bojim se — je dejala in stopila od prepada. Sedla sva pod košato olivo. LeJ sem moral prebiti sam. — Oprostite, milostiva, da se vam še nisem (predstavil. — Da. — mi je segla v besedo. — toda ali se vam ne zdi, da bi bilo bolje, da obdrživa imena zase? Sni deva se za hip, potem se razideva, a vendar bova lahko oba ugibala in domnevala. Vse zagonetno imam rada. V tem je vsaj malo romantike in iluzij. — Pa naj bo. Jaz sem torej neznan mož, vi pa neznana dama. In začela sva kramljati. Povedala mi je. da ni mednarodna pustolovka, ki potuje samo zato, da doživlja razne pustolovščine, marveč. da je že dve leti vdova, da potuje po trgovskih opravkih in ne išče moža, ker po moških sploh ne hrepeni. — In se sploh ne mislite omo- žit i ? — V.saj začasno ne. Saj mi je tudi tako dobro. Sama sem, neodvisna in rada potujem. Pozimi na jug, potem na sever. Prosila me je, naj ji povem kaj o otoku. Povedal sem ji vse, kar sem pobral mimogrede iz vol; če v in iz pripovedovanja domačinov. To je zadostovalo za pol ure prijetnega kramljanja. Šele ob solne ne m zatonu sva se rilo zaustavi lwAečine. In v s n k | . „ jobwK.it> Itod Cr«»s U-Uiflni obili | »pomnila, da je ze pozno. nI »drži »vajo |«.bio moč zdravila, dokler j — Popeljem vas do hotela, — m obiti penohiotna *-c»-| Iz naslova na listu, katerega vrgel dvorne kroge. li*d je im-i Zliani rUf?ki raziskovalec prejemate, je razvidinor kdaj Vam mit one, ki ga niso ovirali v neo-'1'* Kozlov našel mavzolej nekega je naročnina pošla. Ne čakajte tome jeni vladarski moči. Bil je trdno »"»iigoLikega velikega hana, ki po-'raj, da se Vas opominja, temveč prepričan, da mu daje direktive meu* eno najvažnejših arheoloških obnovite naročnino ali direktno, sam Bog. Dasi je hotel biti samo-j0fikritiJ v AziJ*i in ° katerem se so-'ali pa pri enem sledečih naših držeč, ni imel potrebne energije in ie "rf>h znanega Čingishana.Jzastopnikov: zelo energična, toda Rasputin ji je" volj-. Ministri so morali pri svojihuspeh arheoloških raziškavanj popolnoma zmešal glavo tako. da referatih vedno kratkočasiti carin -ie vzbudil med učenjaki veliko zaje počel z njo vse, kar je hotel. In s kakimi dovtipi drugače se je dol- »uiianje in na številna vprašanja preko "carice je vplival v vseh gočasil ali-pa jih sploh ni hotel 1Z Rusije in inozemstva odgovarja poslušati. Car je bil zelo vnet za'ziai Kozlov v moskovskih "Jzvesti- Carica je bila glede nedot»klji-; iah" kako ->e na** t0 dragocenio J ^ -oIm t>rm< vosti carske moči neverjetno lana- K«**«*, *e nahaja vrli alpske' iV * ' ^ važnejših zadevah tudi na carja. Zanimiv prispevek za spoznavanje značaja zadnjega ruskega carja in njegove soproge je nedavno izdana v ruščini pisana knjiga, ki jo je spisal bivši visoki dvorni dostojanstvenik V. Burko. Burko opisuje carja kot moža mozaičnega značaja. V njem so bile pomešane 'dobre in slabe lastnosti. Bil je odkrit in zahrbten, svoje-glaven. zvit, omejen, odločen in o-mahljiv, grob in nežen, zvest In verolomen, skratka bil je človek, na katerega se je bilo težko zanesti. Njegova osebnost je mnoge privlačila. mnoge- pa tudi odbijala. Car se ni znal obvladati, pa tudi nad drugimi ni imel oblasti, d asi je CALIFORNIA Fontana, A. Hoebcvar. San Francisro. Jaeob l-nusin. COLORADO Denver. J. Kebutte. v • rjetno tična. Hrepenela je po neposred- gore, visoke 2900 ni. V PROPAD DRČAL Z VOZOM Posestnik Dolanc iz Konjšiee j vozil z volmi orehove hlade iz gozda. Radi ozke in ledene poti je voz prav nad globokim prepadom izpodneslo in ga prevrnilo, tako da je voz potegnil s seboj tudi enega vola; drugemu volu se je k sreči odpel jarem in je ostal na poti. Posestnik, ki je voz držal, je z vozom vred pričel drčati, vendar se mu je posrečilo vjeti za neko drevo, kar ga je rešilo gotove smrti. Dolanc ima občutno «kodo, ker si je vol zlomil noge. voz pa popolnoma razbil in ostal v prepadu s hlodi vred. VSAKDO — kdor kaj išče; kdoi kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava* da ima je. čudovituspeh — MALI ▼ "Glas Naro SEZNAM KNJIG, katerih imamo samo po par izvodov od vsake. .80 .65 .5, Blagajna velikega vojvode, roman ...... Cyklameu, roman ....... Čebelica.................. Od Ohrida in Bitolja____ Haiika, Lu/.iško j-rlu-ku pove*:, Atala. čudež v Boican. t.v. 1.— Iz dežel potresov. Baukart. .7.*» Izbrani spisi Hinku Dolenc .'M Jetika in njeno zdravljenje .'.'j Kaprtanova liri............ Knjiga u lepem vedenju, govorjenju in zasebnem življenju. Itnnron .......... 1.50 Knjica s|»o»niii«v, jrre moja pot .....................K« Križe v pot 1'etra Kupi jeni ka, zgodovinska povest.......73 Liberalizem................73 Materija in Energija, Cermet j .73 Otroci Solnra, Pregelj, t. v. 1.— ............. 1.23 Plat Jvona. T^eonid Andrejev Ji3 Pravo in revolucija. — Leo Pitamlc Prigode gospoda Collina. detektivski roman ......... ,;-i3 Samosilnik. deset povesti .. 1.— Sosedje. Čehov ...........35 Svetnik, Fosazzaro. roman 1.50 Tlgrovi zobje, Maurice ia>- l ilane ...................80 Ulenspicgel'in Luni Dorbin 1.3. Vojska na Turškem ..... Pesmi v prozi. 40, t. v. . Sodnikovi. Stritar........ Tri legeude o razpelu. — Zeyer, t. v............. V pristanu, Trctiurt ..... Vladar ................... Večerna pisma. Kmetova . I vod v Filozofijo, Veber .. L— Znanost In Vera, vedoslovna študija. Vplter .........1.— Zbrani spisi Ft. Maselj Pod. Iimbarski .............. 1^0 Žrtve, Fr. ZhaSnlk, povest .65 .2.1 .50 .00 .60 . .50 .35 .60 IGRE: Gospa z morja, igra v o. dejanjih ...... 73 Jugana. Vila najmlajša, enodejnnka .............19 Lokalna železnica, v 3. dejanjih.............6« Lotkin rojstni dan........ .60 Not na Hmelj niku........ A% Navaden človek. Sala v treh dejanjih ................40 Plota, veseloigra enodejanka Bogatin in smrt, Igra v 1. jauju................... .75 Poslednji bož. veseloigra. 3 dejanja -r. ................75 ftglrt, narodna pravljica, «. dejan] ............... fllr^pi*. komedija ▼ 5. dejanjih ................... »75 T«ad, vaSka Sala v 3 dej a- njih ...........................7» Vrtinec; drama ▼ 3 dejanjih .75 Vefeja. drama ▼ 3 dejanjih .65 TVmlja komedija ▼ 3. deja-njih .75 "GLAS NARODA" Oortlandi St., J". Salida. Louis CosteUo. Walsenburg, .M. J. Bajuk. /'l INDIANA Indianapolis, Luuis Danica J. Bevčifi, nem sodlovanju pri vladanju, bili1 — X:i velblodih se vračam j /a'\o praktična, toila žal sužnja dvema spremljevalcema iz mrtvega -vojih strasti. Njena domišljavost mesta Haha-hoto k jezeru Orok- ji- bila tako velika, tla se je ob "or ~ julija — pos^ Ko- ..." r v ... J , ,,., . , ., T. Aurora, J. ^ erblch. v.»aki j.rjliki precenjevala, rirojega zlov v 1 zvest jati . t trujem Chicago: Ju-sepli Blisb. moža je imela popolnoma pod ko- pomikamo proti severu, k nmgol-jilrs. P. Laurfeh. mando. To dokazuje ni«io raz- skemiu Altaju, k tako zvanemu. Cicero. J Fable n. . 11. . . j l>«* Pue. Ant!r«-\v Spillar. merje do Kasputma. Kasputin je žetemu osao- Divja ptustmja ležt /.;: nami. J. Zaletel, Juha Kren, Jose].li Hrotat bine in vetlno, kadar je povečal />z Po1 ure >mo Uil znanem kraju! La Salle, J. Si«*lieh. lik-- kneginje, je položil svojo rdečih skalah. kj'-r ]KXstavimo'^ M a scout ah, Frank Austin, kučmo na posteljo. Guvernanta &*<>re. Tu .kuhamo na hitro roko ^icago, Anton Kohnt. i i rr- v ■ ; .1.. sp, ....jtf, okwuv;inui v,ot4-i,i Spriiigfieid, Matija Barborieh. na carskem dvoru Ija«.-evova ie o- cdJ- Ud SL Inai° oKicjKamo, pon.ni i i • „ . i • 1 Summit, J. Horvatu. [K)zorila na to carico, ki je pa od- l,a nadaljujemo naporno pot. <,o-[ govorila, tla" iie vidi v lia-sputmovi re" so tako blizu, da -.1110 na vLsoko tera.so le-j>o gladki jega bivanja v saratov.sKem samo- zavije Kmam ol reke proti vzhodu, (i ore veti no bolj približujejo. < >!» vznožju vidrino al carju v navzočnosti carice in! čretle tlivjih osi« v ali hulauov. je poveril preLvkavo svojemu ad-^ jutantu Me^Iriku, ki je ugotovil, i da je uganjal Basjiutiu v času »vo- vega brega (Vt.-u-gol ieea-bivanja v saratov.skem samo- ^tez:ei. ki zavije kmalu stani« irort»sta>ue stvari. Adjutant je o Rasputinovi pretekasti poro- CaJumet, M. F. Ivobe. Detroit, J. IJaricb, Ant. Jnnezleh. Chishotm, Frank Coužo, A. Panian, Frank Pucelj. Ely, Jos. J. Peshel. Fr. Sekala. E velet h, Louis flouže. Gilbert. I.onis Vessel. Ilibbiiig, John 1'ovše. Virginia, Frank Hrvatich. prosil naj liasputina odslove. In ploj spremljevalec fiančenurov ui j.- moral Ra>putin čez nekaj 1 imnrel premagati svoje lovske stra-diii zapus:iti dvor. Tod« mož se j" j-ti- Vzel je puško in začel strelja-libriii! brzojavno na earieo. češ, da Ki, i •'da divji «»sli ><• niso dosti •rtozi nj-nemu sinu nevarni K-t, k«-} omenili za strele. T upat am smo :en» k mo-'t I oilvi-uiti samo ou. '»pazili med gostim grmovjem tudi Cariea j'- takoj mustopiia z ener- j antilop". .Slednjič so dospeli v oz-gično zahtev, da >*• tuora Rjuspu-} ko sotesko, obdano s .strmimi skalili vrniti na dvor. in tdabič-car lej zahtevi brezpogojno u- lami. Karavana !>e je počasi pomikala dalje. Tik ]»>d grebenom Puncen-obo .smo se utaborili iu ko je bila končana skromna zaku.ska, sem se napotil na sosedno goro. Po MISSOURI St. Louis, A. NabrgoJ. MONTANA Klein. .I(tbn li. IUiuj. Washoe, I.. Cbampa. NEBRASKA Omaha, P. B rode rick. NEW YORK Gotvand;!. Karl SlernlsLa. Little Falls, 1 rauk Masle. se jt klonil. S tem >e je Rasptitinov vpliv na dvoru še povečal in mož je postal zelo domišljav. V družbi se je rad strmih skalah sem pripIezal T>CK'a" pobvalil, da izpolni cariea vsako Sl do vrlia" kjPr SP mi Je niuU - , - - - 1 krasen iirizor. \ rli gore sem nam- njegovo zel 10. Ker 111 imel nobene-. 1 ' , „ , ,, - » reč zagledal starodavno, errandi- tra takta, je earsko rodbino opeto- x ^ . , , rr » • i - iozno stavbo, sredi katere je stal vano dLskretlitral. Tako se ie nekoe , j •••iiii obelisk s podobo jelena, pnprav- v moskovski restavraciji bahal da 1 • r ' - , . - ličnega ua skok v prepad. Zgodo-mu ie naredila srajco lastnoročno " ' . : t -J , ^ •___, „ 1 vinski mavzolej dominira nad A*se-. Laska. Tako ie namreč nazival v, . . ( - mi stranskimi stavnami. Pri tem 1 OHIO Barberton, John Bahint. Joe IliU. Cleveland, Anton Bobek, Charles Karlifijrer, Lionis Kudcnui. Anion Stm-eich, ilath. Slapnlk. Eurliil, F. Bajt. Girad, Antou Na gode. Lorain, l.oiiis Italnut in J. Kuoiše. Niles, Frank K »sovšek. Warren. Mrs. I. Itacbar. You.igstown, Antou Kikelj. OREGON Oregon City, J. Koblar. družbi carieo. Objestni mužik je mi ... t 1 i . 1 * ni. • . mavzoleju se zbirajo vsako leto la- nastopal kot božji s-el 111 njego- J J vo vedenje na dvoru od dne do dne "neznosnejše, večji vpliv je imel na dvoru, tem , T ... , . , , , , • -i šoki gori. Lame so mi pripovedo- boli se je bahal v družbi raznih J . . '. ' , . _________. vali, da je tu gori kraljestvo ve- pustoloveev. ki so mu pomagali iz- n ^ ' ^ n . ,t„i;„: je postajalo °liravija'i°i hoŽjo" -neiše Oim ^rolii° za veoni velikega po- ! kojnika, ki je pokopan tu na vi- podkopavati carsko moč in tirati likega hana. spodaj v dolini pa ENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakstie. Kessemer, iajuis Hribar. Braddock, J. A. Germ. Broughton, Anion lj>avec. Claridge, Fr. Tushar. A. Jerlnn. Conemaugb, J. Brezovec. J. Pika, V. RovanSek. Crafton, Fr. Machek. Export. G. Prevlč. Louis Suiiao^IC. A. Skerlj. , ' v' *" • -u bivajo skromni budistični verniki. er;J" ritsko tlrzavo v neizogibno pogubo. J j Forest City, Math, namin. __\---——---« Fanell. Jerry Okorn. Imperial, Val. Petcrnel. Greensburj;^ Frank Norak. Homer City in okolico. Frank Fa- EDINI zastopnik založnik FRANZ LUBASOVIH HARMONIK v Združenih Državah. ALOIS SKULJ S2^Epsilon Pl., Brooklyn, N. Y. pišite po ccnik. in RAD BI IZVEDEL za naslov FRANK in MARIJA SOTO-SCHElv. -loma sta nekje iz »Štajerske. Kdor rojakov ve za njih naslov, je prošen. da ga sporoči na naslov: Jakob Brenčič, 172 P. Street, Johnstown, Pa. 2x 27.28) Agifirajte za "Glas X ar oda", največji slovenski dnevnik v Ameriki FRANCOSKA AVIJATIKA i':1?." f ...-,..■■: V i mk »j:14 mm renehaek. Invin, Mike Pnusbek. Johnstown, Joha Polauc. Martin Ko. roshetz. Krayn, Ant. TauželJ. Luzerne, Anton Ogolnlk. Manor, Fr. X>emsnar. Meadow Lands, J. Koprivfek. Midwky, John Žnst. Moon Run, Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Tg. Magister, Vine. Arh in U. Jakoblch, J. Germ, J. Pogača r. Presto, J. Demsbar. Reading', J. Pezdlrc. SteeltoH, A. Hren. Unity Sla. Kb okolica, J. Skerlj, Fr. Schifrer. West Newton, Joseph Jovan. Wlilock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. 9 ^ > : WISCONSIN — Milwaukee, Joseph Tratnik Is J«. Koren. Raelne In okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West A His. Frank Hkok. ' < WYOMING -----{ Rode Springs, Louis Taucher. DiamondviUe. A. Z. Arko. . Costes inLeBrix «ta-poletela ixPariza v Buenos'Aires prt ko Afri- ____leriafcm letalcem Lind- ke. V Panami Vsak zastopnik izda potrdilo- sa sto. to. katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda" jo: Zk eno leto $6.00; za pol leta S3.00; za Štiri mesce $2.00: za Četrt leta SUH. -k. Naročnina za lirropo Je »7. za Ulan strica je vzkliknil: — Noter! — Gospod gozdarski asesor Helmut prosi za čast. da se sme pred M ojim od potovanjem posloviti od gospode. Za trenutek je zavladala globoka tiiina Ln 1'ija, ki je bitro »topila korak naprej, jt* videla, kako sta stric in teta, ki sta sedeJa skupaj pri oknu, izmenjala, presenečen pogled H Nato pa je povesila grofie-a s prosečun izrazom svoje oči in njen mož je rekel z nekoliko hripavim glasom: —• Prosim naj vstopi. Porogljiv smehljaj se je prikazal krog ustnic mlade deklice. Kot zmagoslavno je vzplamtclo v njenih očeh.' Kakšno bo iKrstalo to slovo! Kako ^trajno ponižani si bodo set's j lahko podali izžvižgani igralei svoje roke! Ali ni prav, če posluša T V tem slučaju je gotovo prav, ker je ona sama kožuh, za katerega gr*\ katerega s»« je gotovo prodajalo, še predno se je ujelo me-d voda. Pija j«* mirno prekrižala roki na prsih ter se naslonila na vrata. Na srmoii od nje se je nahajal majhni salon, skozi kojega odprla vrat se j»' moglo-pre^ledati le majhen d**l salona, a se lahko razu i"vIo vsako besedo, katero se je izpregovorilo v tem prostoru. Kot zadoščenje je občutila, kot nekako pravičnost usode, da s* 1 ihko na ta način prepriča o njegovi krivdi, njegovi podlosti. No-ht nega bol.išega balzama ni bilo mogoče najti za rano, katero so ji zadali. Koraki na hodniku, njegovi trdni in ponosni koraki, le težji, ne tako elastični kot ponavadi. (jrofovski zakonski par je vstrajal v stranski sobi, nepremično in t globokem molku. Bilo je tako tiho. da je Pija domnevala, da čaje utripanje svojega lastnega srea. Kratko trkanje, natakar je odprl vrata in vstopil je Vulf-Ditrih Mlada dekliea se je bolj trdno naslonila na obod vrat, obšla jo je 11 ana dna slabost in kot sence so .se prikazale prod njenimi očmi. ►Stisnila je skupaj zobe ter se s- silo ohrabrila. — tujem v svoje največje obžalovanje in začudfenje, da hočete odpotovati, moj dragi asesor. — je jecal strie VilibaM' ter stopil po-fc jstniku par negotovih korakov nasproti. — Kot sem čul od Francke je vzrok vašega odpotovalija prav posebno žalosten! Sprejmite torej moj prisrčno sočutje pri težki izgubi, ki va.s je zadela. Vaš brat je umrl zelo na hitro! Nastal je majhen odmor in moža sta si stisnila roki. f'udno, zakaj ga imenuje pod štirimi očmi še vedno "aseso1-"? — Gospodična Francka vam je torej že pripovedovala o najinem fcnstaonku na vrtu . . . Mister . . , Mister Ijuxor? Kako čudno izpremenjen je zvenel njegov glas! Pri tem zvoku j" čutila Pija nekak močan, teman stresljaj- Sklonila se je mehanično naprej*ter zrla naravnost v obraz strica Vilibalda. Videla je. da je močno pordel. Napravil je hitro kretnjo kot da hoče vreči od sebe nekaj navidežnega, stopil hitro korak naprej ter razprostrl, poln prisrčnega občutka, obe roki. — Vulf-Drtrih! Ne, pri Bogu, ne morem in nočem zatajiti, da sem i*jtom Francke izvedel, kdo da si. lu ker sem te vzljubil kot gozdarskega asesorja Helmuta, te hočem tudi kot svojega, nečaka pošteno ljubiti št; naprej. — kajti zares, Vulf, ti zaslužiš to! — Strie, inoj najboljši strie! Glas Vulfa se je tresel od razburjenja, vrgel se je v naročje sta rega gospoda ter nadaljeval z goVko iskrenost jo: — Bogi bodi hvala za to uro! DanaJmji dan ini je sicer vzel vs?r kar je predpogoj človeške sreče, a mi podaril zopet nekaj, namreč izpolnitev tnoje najbolj prisrčne želje, da vidhn mir med teboj in menoj. . Teta Joliana, ki je še vedno stala pri oknu, je pritisnila ueopa-K- na robec na oči ter stopila na stran svojega moža. — Vulf-Ditrih, kako čudovita so božja pota. kako nepričakovana nas je spravil skupaj in kako je določil v svoj-i milosti, da te je moral Vilibald, kljub vsem predsodkouT in vsemu sovraštvu vzljubiti. „ Pija je čutila, kako so se ji tresla kolena in nič več ni slišala, kar so govorili glasovi poleg nje. Zvenelo ji je v ušesih. Pokrila si je i rokama obraz ter omahnila na stol. ki je stal po-nje. Ali so se ti ljudje v resnici sedaj prvikrat našli? ALi je delala strieu in teti krivico s svojim sumom? Mogoče — ah. mogoče tuli njemu? Njegove besede ne lažejo v tem trenutku, to je čutila! Njejijj, sree je naenkrat *livje zakričalo v sramu in kesu. In nato je čula kot v snu — daleč, povsem daleč, kako je rekel Ftric Vilibald: — Da. Frankca, mi je povedala vse. vse, moj ubogi dečko in obžalujem dvojno, da te kliče ta žalostna novica ravno sedaj domov. Nesporazum, ki jt; stopil med tebe m Pijo. je treba pojasniti če že ne trenutno pa vsaj pozneje. — Ne. trenutno. — je hotela vzklikniti Pija. Hotela je skočiti pokonci, pohiteti proti ljubljenemu, mu razprotresti roki nasproti ter vzklikniti: — Oprosti, oprosti mi... jaz ... — Ne. strie, ne sedaj in tudi ne pozneje/— se je glasil odgovor Vulfa. — Med menoj jn Pijo je vse končano! — Dečko, kakšen pesimizem! Dekliška muha! Ti veš. da se^na zori lepih Žensk izpreminjajo kot vreme v aprilu! On je temno zmajal z glavo. — Mogoče se izpreminajo njeni, a ne moji! Ali misliš, da je moj ponos manj občutljiv kot pa njen? Obtožbe, katere mi je Pija zalučala v obraz, gorostasna sumičenja. s katerim me je žalila, ne morem ovreči. Nobenega dokaza ni, katerega bi ji mogel staviti nasproti in mojim besedam samim ne veruje. Dokler bom majoratni dedič z Niedeka, ne moTem in smem Piji več govoriti o svoji ljubez «:i. ne da bi pomandral pod nogami svojo čast! In smrt Hardvika mi ^e neizogibno naprtila breme dedfičine. ki zahteva od. moje žene šestnajst prednikov. — Ti si sam Niedeck, stric, ter poznaš naše geslo, ki ne tx-pi nobene sence na našem grbu. Če je mogla v tej uri sami dvomiti © resničnosti moje ljubezni, bo to storila vedno, dokler se bo dedič majorat« potezal zanjo. Če bi hotel, bi ne mogel storiti tega! Pija je omahnila nazaj na svoj stol. Stresla se je po celem te-b'-fli in kot kača, spolzko in mrzlo, je lezlo proti njenemu srcu. Hotela je za kričati v neirmerni bolesti, hotela je pritisniti svoji nt ustnici ljubljenega, da ne bi izgovoril strašnega, a zaman, . ohromljeni, težki kot svinec, so odpovedali njeni itd je službo. Ie GLAS NARODA, 27. JAN. 1928 KAPITAN GEORGE H. WILKINS godki so se vnstili v hitrem tempu. Francoska poročevalska služba je februarja javila, da pošilja Kaid s modrimi očmi, torej MacLean zelo pogosto emisarje k malem a razbojniškemu poglavarja v Ri-fu. Rais&ulinu, Kaidu Andiera-škemu. Enako tajno dobiva zopet MacLean poročila iz južnih krajev Maroka, ki mu jih nosi sam E1 Hiba Uld-el-Ainin', poveljnik nešteviluih Aisonaskih sekt. Imenujejo ga tudi Modrega brata. Tako jc bil na tihem pripravljen : prolog vseh krvavih dogodkov. Vat je pride. ftftftMie pantikov • Shipping SLAVNI MOŽJE ŠE PO SMRTI NIMAJO MRU wnocawooo * uhdmwoob. h v. slavni avstralski raziskovalec, inšpicira aeroplan. s katerim namera va poleteti v ozemlje severno od Alaske. Angleška špijonaža. Miss G t rt rude se jc vrnila. Miss Gertrude se je vrnila • v Orient. In še danes živi tam. Je starejša dama, zelo vitka, posušena, stroga in zelo natančna, toda tudi precej revna. Je zaupn.ea sira Percy Coxe-ja, vrhovnega angleškega komisarja v Mezopotami- | Pariški Pantheon je impozantna ■ zgradba, okrašena z deli slavnih ! kiparjev in arlistikov. Toda kaj ; pomaga, ko so pa grobnice, v katerih počivajo slavni možje, tako mračne, vlažne in zapuščene. Ni i čada. da zahtevajo mnoge rodbine zemske ostanke svojih članov, ki --. so pokopani v Pantheonu, celo.čez "Ta, kdor vidi moje lice, pozna j več let nazaj. Tako se je zgodilo tudi mojo dušo, toda nihče prav-, v rodbini Viktorja Iluga in tudi v zaprav ne ve. kaj imajo ti ljudje' rodbini J. J. Rofiseaua, ki zahte-v svojem srcu!' Iva. naj prepeljejo zemske ostanke '"Potem so spustili v jarek tri slavnega filozofa v grob na malem saharske leve. H ogni je pokleknil i otoku v Ermennonyillu. Istočasno, in zaklical, steza j oč roke, kakor fci ko vodi francoski tisk kampanjo preklinjal: jza prevoz Rosseaujevih zemskih o- tS. Januarja: Borna, Genoa. NtpUs lilnnetonfcfl, Cherbourf 31. januarja: Albert Ballln, Cherbourg, Hamburs 1. februarja: Georga Washington, Cherbourg,, Bremen. 2. februarja: Rotterdam, Boulogne aur Mer, Rotterdam a februarja Olympic. Cherbourg 4. februarja: Ptrii, Havre Dresden, Cherbourg. Bremen Lapland, Cherbourg. Antwerp Ryndam, Btulcgn« aur Her. Rotterdam 7. februarja: President« Wilton, Trat , ThurlnrU. Hamburg I. februarja: New York. Cherbourg, Hamburg 10. februarja: Berengaria. Cherbourg II. februarja: Conte Blancamano, Genoa. Kaplja Minnewanka, Cherbourg New Amsterdam, Boulogne aur iter. Rotterdam 12. februarja: Bremen. Bremen IS. februarja: De Cruse, Havre 11. februarja: Suffren. Havre Deutachland, Cherbourg, Ham burg It. februarja: Republic, Cherbourg. Bremen 21. februarja: Muenchen. Cherbourg. BhQM 23. februarja: Cleveland. Cherbourg. Hamburg 24. februarja: Olympic. Cherbourg Colombo, Genoa, NaplM 25. februarja:: I*aria, Havre Sjturnla, Tmt (SKUPNI IXLF7T) Mirmetoriku. Cherbourg 29. februarja: George Washington. Ch*bourg, Bremen I. »KUPNI IZLET e parnlkom ••Paris'* dne 24. marca, 192*. II. SKUPNI I7LET a parnlkom — "Parle" dne 12. maja. 1928. III. SKUPNI IZLET a parnlkom — "Parle" dne 2. Junija. IS28. Veflnoma parti!kov odplujejo pono-fil: potniki ee vkrcajo dan Dral. Potujte na vladnih parnikih "pod ameriško zastavo". Vprašajte svo-j'ice-a v Afriki. Kaid z modrimi očmi, s pravim :•- bo. »Šele 2. maja 1914. je to tajnost izdal Winston Churchill na seji soodnje zbornice, ko je s par besedami proglasil, da v Anglo-Per-Hian Oil Co. ni niti šilinga privatnega kapitala. Cela družba dozdevnih nabobov je bila le angleška vlada, ki si je na ta način zagotovila petrolej ra. svetovno vojno, ki jo je tudi^dobila. ee Xa ermenovillsk«n otoku je sa-menom MacLean je bil njegov , mo ta grob, drugače je otok post. liajponižnejši shtga in podanik. Rousseau je imel tudi po smrti Početkom leta 1907 je MacLean mnogo čestilcev. Na njegov grob pojmi 1, da izgublja njegova zem-;so prišli med drugimi Marija An-lja v ^laroku vpliv in da je tudi tonietta, cesar Jožef II., madame teh?lljegov pomvn kot marokanskega j de Stael, Robespierre, Saint Just, 1 kraljevega namestnika že v nevar-; Xecker. Chateaubriand, Napoleon nosti: Francozi so pronicali zrni- j itd. Neki Anglež in neki Nemec sta rom številnejše v deželo in na j izvršila na tem otoku samomor, da obeh straneh je grozila vojna. Do-.bi mogla počivati blizu Rousseau- NEMŠKI ŠPORTNIK KAPITAN KIRCHEISS A Diplomatska drama v Maroku. — Kaid z modrinvi očmi. To je bil le epilog velike diplomatske drame, kar je nekega dne napisal tajnik Njegovega Veličanstva Muley-Halifa, maroškega sultana, na krasen svilen, z rožicami navonan papir, ki Se danes leži v sultanovem arhivu v Mara-kesu. "....Ž* .ezno kletko, kjer je živel j že pet mesecev v strahu in žalosti £1 Hiba Uld-Ma-El-Ainin so odnesli na dno levjega jarka. — Vrata te kletke so bila odprta. Su-danriri otroci so zbadali ujetnika z železnimi drogi, da bi ga prisilili k hitrejši izselit i vi iz ketke. WE1 Hiba je vstal in šel do sre-de jarka. Pokazal je jezik par Evropejcem, ki so prisostvovali nje-' je savriil svoje potovanpe krog sveta na mali jahti, ki jo vidite v govi eksekuciji od strani večna- j ozadju. Potovanje je trajalo dve leti. Na jamborih so zastave držav, katere je obMcaL ~ SLOVENSKO AMER1KANSKI IfOLEDAR »V, za leto 1928 ima sledečo vsebino: Blagohotna poslanica nosebnl kabini z vsemi modernimi udobnonll. — PIJa6a >n slavna francoska. kuhinja. Izredno nitk« cena. Zajamčite «1 prostor za voSnjo novega velikana lie de France 16. marca. (Ob polnoči.) VpraAajie katerejakoll pooblaščenega agenta ali FRENCH UNE 19 Stale Street. New York, N. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor jc namenjen potovat! v stari kraj, jc t>otrcbuo. da jc i. C. na generalnega nasclnl-skeen komisarja. Giusotn odredl>e. ki je stopila v veljavo 31. julija 1936 be nikomur ve£ ne poSlje permit po pofiti, ampak ga mora iti iskat vsak prj-silec osebno, bodisi v najbližji na-sclni.ški urad ali pa go dobi v New Yorku pred odpotovanjem, kakor kdo v profinji zaprosi. Kdor i»o-tuje ven brez dovoljenja, potuje nu svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor ieli dobit* sorodnike tli svojce Iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripuičenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena za nmerinke državljane, ki žele dobiti sem stari-še in otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. Ameriški državljani pa zamore-jo dobiti sem iene in otroke do 18. leta brez da bi bili Šteti v kvoto, potrebno pa je delati proSnjo v Washington. Predno podvzamete kaki korak, pišite nam. STATE BANK 82 Cortlandt Street NEW YORK Pozor čiiateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda'*. S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. . ■ it t.