132. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 10. junija 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
xhaja «ak dan xvoier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejoman /.a avstro-ogerske dežele za vse leto lb pld., 7.a pol Ma H pld.. za Četrt lota 4 pld., za jedu: astma« 1 gld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom /a vse leio 13 pld., za fetrt leta 8 pld. ;<•» kr., za jeden mesec I gld. 10 kr. Za po&iljanje na dom računa se po 10 kr
Da mesec, po 30 kr. za četrt leta — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od ftliriatopne petit-vrate po 6 kr., ce ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., čo Me dvakrat, in po X kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se nc vraSajo. — CredniStvo in upravnifttvo je na Kongresnem trpu fit. 12. Upravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admini&trarjvue stvari.
V zmislu §. 17. društvenih pravil sklicuje se
OBČNI ZBOR
delniškega društva
„Narodne Tiskarne"
na dan 23. junija 1895. leta
ob 11. url <lo|M>ludue
v prostorih „Narodne Tiskarne".
JDti&-vtl1 rod.:
1. Poročilo predsednikovo,
2. Bilanca  „Narodne Tiskarne" za 1. 1894.
3. Nasvet upravnega odbora o izplačanji dividende.
4. Volitev upravnega odbora.
5. Volitev pregledovalcev računov.
6. Posamezni nasveti.
-M**--
Opomba. §. IG. Kdor hoče v občnem zboru glasovati, mora svojo delnico vsaj pet ilnij pred občnim zborom v društveno blagajnicu vložiti.
Ako ne bi bil občni zbor dne 2M. t. m. sklepčen, se s tem .sklicuje ob jednem drugi občni zbor na dan 30. t. ni. z istim vsporedozn, ki pa sme v zmislu 17. društvenih pravil veljavno sklepati brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov.
Upravni odbor „Narodne Tiskarne".
Otvoritev novega vseučilišča v Gradci — pa mi Slovenci.
8 Štajerskega, 5. junija. Te dni praznuje se v nemškem Gradci lepa svečanost. Otvorilo se je na slovesen način, kakor m to tudi spodobi, novo monumentalno poslopje za vseučilišče. Sam cesar počastil je ob tej priliki Gradec ter povišal z obiskom svojim otvoritveno slavnost
Slovenskemu rodoljubu, gledajočemu v duhu na tč ravnokar vršeče so graške slavnosti, prihajajo kaj čudne misli na pamet!
Ponedeljsko pismo.
Gospod urednik!
Skesano izpovem in priznam : Jaz sem bil tudi jeden tistih, ki so minoli teden pri občinskih volitvah »zgago delali", kakor so se, izrazili gospodje, kateri so sklepali kompromis. Dasi politiki toliko trdoglavnost volilcev seveda strogo obsojate, ker bi se dala tolmačiti kot doka/, slabe discipline, mi vender ni žal, da sem se pridružil fronderjem.
Kaj je bil prav za prav povod celi agitaciji, tega sam ne vem. Rekel pa bi, da je strogo psiho-logičen in izvira iz tistega čustvu, ki se zove nepremagljiva antipatija. S tem pa nikakor nečem reči, da ni na agilnost nekaterih fronderjev uplivala tudi — zavist.
Pa bodi kakorkoli, to je istina, da v Ljubljani ie od velikonočne nedelje ni bilo take zabave, kakor na dan volitve. »Liberalci" in »klerikalci" smo sli roka v roki »na boj" ; liberalci proti liberalnemu kandidatu, klerikalci proti klerikalnemu, namesto zastav smo imeli   pooblastila  in četudi
Slovenski narod na Štajerskem i n v celoti kot tak nima pravega povoda niti razloga, da bi se mogel po dosedanjih izkušnjah veseliti otvoritvene svečanosti novega graškega univerz-nega poslopja. Slovenski narod kot, tak stoji pri tej slavnost i kakor preziran, tuj gledalec daleč na strani ; faktum, da se malerni jezik njegov dosedaj ni smel trajno glasiti po dvoranah „almae matris Grae-censis", potiska ga brezobzirno v stran.
Slovenci smo v Avstriji jedini narod, čegar jezik si kot tak še ni pridobil akademiške veljave; na nobenem vseučilišči ne predava nobeden profesor v naši m lepem slovenskem jeziku, ki je poslednja leta venderle razmeroma dobro napredoval v literatnri. Bilo je v 50. letih res nekaj upanja, da bode slovenščina na graškem vseučilišču udomačila se, to je bilo takrat, ko je slavni pravoelovec profesor dr. Kranjc predaval nekatere juridične predmete v slovenskem jeziku ■— toda naša slovenščina je morala kmalu potem ostaviti vseučiliške dvorane in ni smela več stopiti čez prag vseučilišča praškega. V naučni budget se je nekaj let stavila neka vsota za slovensko stolico na tem vseučilišči, t. j. za predavanje nekaterih juridičnih predmetov v slovenskem jeziku, — a dandanes vlada o tej reči grobna tišina. Rajni idealist Rad- je bil parkrat zagrmel tudi o slovenski vseučiliški stolici in tisti dotaciji za slov. vseučiliskega profesorja, za njim pa se nobeden poslanec več ne zmeni za take „nepraktične" stvari!. ..
Dvojna krivica se godi slovenskemu narodu vshd tega, ker se jezik njegov ne glasi na nobeni avstrijski univerzi. Prva krivica se dotiče naše D a-rodne časti. Poniževalno je za nas in sramotno, če jezik naš ni vreden, da bi se vsaj nekaj pred« metov na kateri fakulteti koli, predavalo v njem. Ce imajo maloštevilni Italijani na več avstrijskih vseučiliščih po več | italijansko predavajodih profesorjev, zakaj se našemu jeziku, ki ga govori v tej državi vender-le l1 , milijona Ijudij, krati „aka-demiška prav.ca ! ?"
Druga krivica pa zadeva povse praktični m o m h n t. Od c. kr. uradnikov, sodi.ških in političnih, zahteva centralna vlada že sama, da morajo znati orado Vati v slovenskem jeziku. Ti uradniki pripravljajo se za svoj poklic vender na vseučlišt ili.
nismo omagali, smo pa vsaj dosegli impozantno manjšino.
Dosegli pa smo še več. Prizadeta kandidata sta se neizmerno jezila, da smo jima naredili take sitnosti. Mislim pa, da je bila ta jeza v splošno korist, zaksij pričakovati je, da bodeta gospoda kot občinska svetnika se vedno spominjala, da imajo vso moč le volilci in da je minljiva posvetna slava. Gospod cesarski svetnik Murnik se je zadovoljno smehljal, ko smo mu na ta način izkazali svoje spoštovanje; gospod 1'rosenec je bil sila vesel, da je zopet jedenkrat »prišel v uajtenge" ; razni gospodje so imeli priliko priobčevati pozornost občinstva nanje obiačujoča pojasnila, s katerimi so zagotavljali, da za celo agitacijo niso vedeli, kar me spominja na nekdanji Ilofkriegsratb, ki je po bitki pri Kraljevem Gradci se tudi opravičeval, da ni vedel, kaj je delal Uenedek; častiti člani i/.vi.sevalnega odbora pa so imeli priliko oštevati nas, ki .smo se na tako drzen način uprli njihovi avtoriteti, potem pa še svojo malopridnost kronali s tem, da smo jih dražili, češ: to diši po nezaupnici.
Danes, teden dnij po ožji volitvi, se je že vsa razburjenost polegla, samo jeduemu se ježe lasje, kadar se /misli na volitve, to je tisti agitator a
Kako pa more vlada sama zahtevati od uradnika, naj uraduje v slovenskem jeziku, ako se v tem jeziku ni vadil /e na vseučilišči, v šoli?! To je gotovo čudna logika!
Se težje stališče ima srednješolski profesor, dasi rojen Slovenec, kateri naj predava in uči k:ik predmet v gladki, uzorni slovenščini, ako pa je na vseučilišči, kjer se je pripravljal za svoj poklic, vršil vse svoje študije sko£ in skoz v tujem, nemškem jeziku! Vlada, ki nam rada ali prisiljena ustanavlja slovenske srednje šole in nam jih bode morala ustanoviti, kolikor jih bomo potreboval', mora »ipso factou, ako je dosledna, sama skrbeti za takšen srednješolski profesorski narastaj —kjedn::;ie, če ne že na vseučilišči?! Da, tilozofska stolica slovenska postala je v novejšem času tudi naravnost logičen postulat prav tako, kakor jnridična fakulteta! Vprašanje nekaterih slovenskih vseučiliških fakultet bliža se čisto po naravni poti našega kulturnega razvoja že »perečemu" stadiju.
Na katerem avstrijskem vseučilišči se bodo odprla vrata našemu jeziku ? Naravna misel je pač, da na vseučilišči v — Ljubljani, katero bi se moralo še le ustvariti. Dosedaj študira pač največ slovenskih vseučiliščnikov v Gradci in na Dunaj i. V stari graški univerzi naš jezik ni užival državljanske pravice. Ali bodo kaj boljše v tem 02 za nas v novi palači ? V bližnji bodočnosti še nimamo nikakih koncesij pričakovati. Koalicijska vlada, ki stoji na takem stališči, da se nam niti takšne »lapalije", kakeršna so celjske gimnazijske paralelke ne upa dati, — od takšne vlade, žalibog ne smemo pričakovati kakšne ravnopravnosti našega jezika na vseučilišči' No, kar SO nam še ni dalo, to se nam bode še moralo dati! Kulturno geslo naše je »naprej!" ne »nazaj!" Priprost razum mora spoznati, da, ako napredujemo na narodni podlagi intenzivno in ekstenzivno tako, da zahtevamo za svoj jezik tudi akademiške pravice, ne koristimo samo svoji narodnosti nego tudi Avstriji sami. Avstrija, kakor vsaka druga mnogoje-žična država, more biti srečna samo tedaj, če so vsi posamezni udje njeni, posamezni narodi, srečni. Pravica in popolna jednakopr.ivnost pa sta prvi pogoj sreče narodov.
turškimi manir.tmi in nepočesanimi lasmi, ki bi dal polovico svojega življenja, ko bi vsaj za teden dnij prišel v obč. svet. Silno ga iezi, da so nekateri njegovi znanci že notri, dočim mora on pred vrati stati ali pa pri nezaupnih branjevksh za pooblastila moledovati. Ko smo pri volitvi v I. razredu jeli prihajati fronderji na volišče, se je kar ustrašil in se tako klasično držal, da se mu nismo mo^li nasmejati. Oe imate kaj upliva, gospod urednik, pomagajte temu možu v občinski svet. Sitnostij ne bo delal, dasi zna brati in za silo tudi pisati, a pri dolgočasnih sejah vas bo s svojo naivnostjo tako izvrstno zabaval, da se bodete smeha kar duši!i. Ć« sedaj ni pri sejah nikdar nič poslušalcev kadar bo ta mož obč. svetnik, jih bo toliko, da bodete lahko vstopnino pobirali.
Fronderji smo s svojo agitacijo tudi zategadelj jako zadovoljni, ker je kakor hladan vetrec oživila ljubljanski politični v/duh in ker je vse takozvane vodilne kroge močno presenetila.
Koliko je bilo to presenečenje, se ne da točno popisati, mislim pa, da toliko, kakor tistega samca, kateremu se je nekaj dnij po velikonedeljskem potresu to-le primerilo:
Bal se je, ležati samcat sam v svoji sicer po-
Ker se rorpj nam Slovencem ni zajamčilo in obljubilo, da bodemo v novi palači vseučilišča graškega vživali več pravic nego amo jih vživali v stari, zatorej je za nas graška univerza ostala še ista stara, ki je bila doslej! Nam nič ne impo-nuje novo zidovje, nam nič ne koristi samo nova hiša, nam more koristiti samo nov duh, ki se vseli v novo vseučiliško zgradbo, za katero smo pač tudi mi Slovenci šteli nekaj tisočakov!
Slovenski narod bode torej šele takrat praznoval otvoritev »novega" vseučilišča graškega, kadar bode na tem vseučilišči naš jezik vžival našim narodnim kulturnim potrebam primerne pravice! Pri tisti slavnosti še le porečemo: »Vivat, tloreat, crescat universitas Graecensis germanica et slovenica!" _ Dixi.
Plašč je padel, padi tudi vojvoda!
Pod utisom velike katastrofe, ki je zadela naše mesto in deželo kranjsko, nismo mogli vsem poli-tiškim dogodbam, doma in drugod, posvečevati tiste pozornosti, katera jim gre.
Mej najvažnejšo dogodbe, katere so se v tem času primerile, spadajo deželnozborske volitve v sosedni Istri. V drugih okolnostih bi bile te volitve obujale na vsem »Slovenskem največje zanimanje, tako pa so minole, ne da bi širši krogi prav spoznali, v katerem znamenju da so se vršile.
Ko se j«- vsi.'d znanih škandalov razpustil deželni zbor isterski, mislilo se je splošno, da bodo Slovenci in Hrvati pridobili vsaj nekaj novih mandatov, zlasti v kmetskih občinah, in da bo vlada skušala tam, kjer ima odločilni upliv v rokah, pomagati do zmage možem, kal eri bodo osnovali v deželnem zboru isterskem neko srednjo stranko ter tako prebili doslej  vladajočo  iredentovsko falango.
To domnevanje je bilo toliko bolj utemeljeno, ker bi bila taka konstelacija v isterskem deželnem zboru v največjem interesu same habsburška monarhije in ker bi izgubil razpust dež. zbora ves pomen, ako bi vlada ne poskušala premeniti razmer.
Centralna vlada na Drmaju je morda sama gojila to sladko nadejo, saj so njo in tudi najvišje kroge prepričali deželnozborski izgredi v Poreču, da je na svojih nedrijah imela in gojila strupeno kačo — iredentovsko khko.
Centralna vlada je morda delala na to, da se tej kliki vzame odločilni upliv v deželnem zboru, ali tega ni hotel namestnik Rinaldini in je to tudi res preprečil.
Se prodno se je sešel deželni zbor isterski na jesensko zasedanje, so slovanski poslanci vprašali v državnem zboru, je-li vlada storila, kar treba, da se zavaruje hrvatskim in slovenskim dež. poslancem svobo.la delovanja v dež. zboru in pa osebna varnost.
Centralna vlada ni na to interpelacijo ničesar odgovorila. Čutila se je užaljeno, češ, to je po sebi umevno, da s« je vse to storilo, kar se je zahtevalo.
Ko pa so prišli naši poslanci v Poreč, izpostavljeni so bili najgr:emu zasraraovanju, laška drubal jim je vsako sodelovanje onemogočila in naposled so morali iz Poreča bežati kakor iz sovražne dežele, da si rešijo življenje.
vsem nepoškodovani sobi  in naprosil je v isti hiši stanujočega prijatelja,  naj pride k njemu spat. Ta jez veseljem obljubil in šla sta. kamor hodijo samci zvečer, v krčmo,  kjer sta  imela dolge pogovore o potresu. Pozno zvečer sta krenila domov in ponesla soboj Bštefan" dobrega vinca.   V povabireljevi sobi je bilo za povabljenca lepo postlano.    Povabitelj je legel v posteljo, povabljenec pa je sedel za mizo in srkal vince, dokler ni izpraznil steklenice. Ko pa je popil zadnje kaplje, je začel repenčiti se, obul čevlje in z vzklikom »Kje  vraga  je  zapisano,  da bi jaz moral spati v tuji postelji" odšel v svoje stanovanje. Prijatelj pa,  ki je bil kupil vino, je moral ostati sam v svoji sobi.
Še bolj presenečen kakor ta samec, je bil neki hlapec v Stskl, ki je bil v potresni noči legel na svish, zjutraj pa se zbudil mej kravami v hlevu. Potres je bil svisli razrukal tako, da je fant padel v hlev ne da bi se bil vzbudil. Ko je videl, da leži mej živino, je nepopisno presenečen vzkliknil: »Ktir hudič je biu teku preklet neumen, da je krave na svisl prpelu!J
Bolj presenečen kakor vsi ti bom pa jaz, če mi bodete za te vrste poslali kak — honorar.
O s a m e 1 e c.
Tu Je bilo ItonAskovanlh 84 vrst.
Celjska gimnazija.
Kakor nam sporočajo dunajski listi, pride celjska gimnazija dne 11. t. m. v resni pretres, in sicer v proračunskem odboru. Torej tandem a!iquando pride ta svojih petkrat zavlečena stvar na dnevni red. Gotovo pa je, da de zdaj ne bi bila prišla, ako ne bi postavka za  »celjsko gimnazijo"  bila prišla v proračun, iz katerega z lahka več ne more. O tej postavki se sme reči s pesnikom: »Naprej ne morem, nazaj ne smem!"   Ker onih par tisočakov stoji v tesni  zvezi z letošnjim proračunom — to se sredi leta imenuje »proračun"! — zato" se ne da »celjskemu  vprašanju"   več izogniti. — Pojasnjevanje tega vprašanja je stvar popolnoma izcrpljena, in ni več mogoče kaj novega še o njej povedati. Ako se o njem govori, tedaj   ima tak  razgovor  samo š; ta  pomen,  da je  ono sploh  za   naše avstrijske razmere nad vse značilno ter da je prevažno ob jednem. Sedaj gre za načelo:  ali imajo Slovenci kot narod državljausko pravico, t. j. pravico do onih  dobrot, katere so po osnovnih državnih zakonih   avstrijskih vsem avstrijskim državljanom zagotovljene, ali pa so jedini Slovenci od teh dobrot izvzeti, torej tujci v Avstriji. Ako se pravica štajerskih Slovencev do dobrot čl.  19. osn. zakonov zavrže, potem je vsaj za časa koalicije njih izjemno stanje v Avstriji jasno izrečeno. Ako se hoče kdor koli izgovarjati: povsod na spodnjem   Štajerskem   se   dovoljuje slovensko * nemška gimnazija, samo v Celji tudi za Slovence celjskega okraja ne, potem je tako preziranje in zanikavanje Slovencev  celjske  okolice in  celjskega   mesta ob jednem   preziranje   taktičnih   in dejstvenih narodnih razmer na Štajerskem.    Potem bi to preziranje ob jednem značilo utajitev Slovencev, v celjskem okraju in mestu Celju živečih, ali neko eskamotažo istine, ko da na Štajerskem Slovencev celo ni.  Kakor pa bi se danes delalo z celjskimi Slovenci, tako jutri z goriškimi in tako naposled z vsemi drugimi. Zato: »principiis obsta!".   Ako pa državni zbor hoče vedoma kratiti Slovencem celjskega okraja in mesta pravico do narodne izobrazbe, do boljše bodočnosti, do državljanske ravnopravnosti, potem bode zanikanje celjskih vzporednic  po -menjalo očiti boj proti Slovencem. Ondaj bi odrekanje   take drobtinice,  kakoršna so slovensko -nemške parale.lke v Celju, značilo   velik, načelen   prevrat   narodnih   razmer   v Avstriji. Kračenje celjskih paralelk bi tedaj hotelo reči toliko kakor:   »Slovencem nič  več pravic!" S kraćenjem celjskih  vzporednic bi načeloma bilo rečeno:   čl.   19. za   Slovence   v  Avstriji   nt več vel aven,  in   državno zastopstvo  zanikuje pravno eksistenco slovenskega naroda v  Avstriji.  — Na vsak  način je rešitev celjske gimnazije znamenit mej ni k v avstrijski notranji politiki. — Kar se našega prebujenega naroda tiče,  on se ne straši tudi nadaljnib borb. Mi zaupamo v slovensko solidarnost t. j. vkupnost našega narodnega slovenskega čutstva. Od vseli slovenskih zastopnikov v državnem zboru pa brez izjeme zahtevamo krepkih besed, krepkih dejanj in popolnega zavedanja velike odgovornosti pred narodom. Zdaj je boj za načela, za naš narodni obstanek, za vso bodočnost. S tem je dosti, če ne vse rečeno. Zatorej, pozor !
Državni zbor.
Na Dunaji, 7. junija. V današnji seji poslanske zbornice je posl. dr. Kbenhoc h predložil zakonski načrt glede obligatornega zavarovanja industrijalnih delavcev, potem pa interpeloval vlado, kako to, da so morali vojaki v L itn u na binkoštna praznika na vaje
Minister notranjih del marki Bacrjuehem je potem odgovarjal na razne interpelacije, mej njimi tudi na interpelacijo dr. Gregorca glede okrajnega glavarja dr. \Vagnerja v Celju. Minister je zatrjeval, da je dr. \Vagner povsem objektiven uradnik, in da je tudi v aferi Kokotovi korektno ravnal. Poslanci ao se pri tem ministrovem odgovoru kar spogledovali.
Poslanci dr. Gessmann, dr. Dueger in tovariši so na to nujno predlagali, naj vlada sistira na nedeljo sklicani občni zbor zavarovalnice „Au-stria", naj takoj da preiskati razmere pri tem društvu in naj rezultat te preiskave razglasi.
Utemeljevanje nujnosti tega predloga se je odložilo na konec seje, v tem pa se nadaljevala specijalna debata o davčni reformi. Govorili so poslanci dr. Fort, dr. M e z n i k in dr. Slama.
Utemeljevanje Geasmannovega predloga glede zavarovalnice „Auatria" je bilo senzacijonelno in je naredilo velik u tis na vse poslušalce, zlasti tisti odstavek, ki se nanaša na bivšega predsednika državnih železnic barona Czedika. Gessmann je mej drugim rekel: Take reči, kakeršne so se zgodile pri zavarovalnici »Austria", morajo obujati največjo razburjenost in podkopati zaupanje v vladne nadzorstvo. Pri tej zavarovalnici so prizadeti največ siromašni ljudje. Mej zavarovanci so bili železniški uradniki in služabniki, delavci, rudarji, hlapci, maii obrtniki. Stvar je toliko važnejša, ker hoče npravm s vet zaskočiti zavarovance ter jim znižati zavarovalnino za celo petino. Državna oblast je v tem slučaji jako prizadeta, če se Že neče reči: kompromitirana. Govornik je apeloval na ministerskega predsednika, naj ne pripusti, da bi se stvar prikrila. Mej zavarovanci je 4500 uradnikov in slug drž. železnic. Bivšu generalni ravnatelj teh železnic baron Czedtk je uradnikom toplo priporočal, naj se zavarujejo pri tem društvu. Premije so se zavarovance:.-. kar uradoma odtrgavale od plače. Društvo je bile torej pod patronanco vladnih organov. Ce predsednik drž. železnic (Czedik) naroča svojim uradnikom, naj se zavarujejo pri društvu, pri katerem je njegov sin važen funkcijonar, tako je to neodpustljiv škandal. Društvo hoče zdaj zavarovancem vreči vrv okolu vratu. Zbornica mora dokazati, da si je svesta svojih pravic, pa tudi vlada mora pokazati, da ne trpi takih (Posl. Schneider: goljufij) sleparstev.
Minister Bacquehemje opiral zavarovalnico in se izrekel zoper Gessmannov predlog, takisto posl. G r o s s.   Govorili  so še posl. Kaiser,  K ran m Richter, dr. Lueger,   Vašatv in Prade. Nujnost  Gessmannovega predloga se je odklonila.
Ko so se čitale še nekatere druge interpelacije, se je seja zaključila.
Prihodnja seja bo v ponedeljek.
V IJuhlJaiftt, 10. junija. Volilna reforma. Windischgriitz še ne misli iti, če tudi volilna reforma nima dosti upanja, da bi se izvršila po sklepih pododsekovih. Vlada se je izrekla, da zmatra pododsekov načrt za svojega, a vladni listi pišejo, da vlada še ne odstopi, ako bi tudi ta načrt bil zavržen. Parlamentarno pa tudi kavalirsko tako postopanje ni, a v dobi »odkrite-srčnosti in resnice" se mi temu ne čudimo. Vlada se bode držala, kolikor časa bo le mogoče. Me; levičarji pa ni jedinosti. Nekateri poslanci in časopisi so za to, da se pododsekov načrt kar odkloni. Chlumecky in njegovi pristaši pa liberalce svare, da naj se nikar ne postavljajo vladi preveč po robu. O svojem času so so ustavljali okupaciji Bosne in Hercegovine in posledica temu je bila, da so za več let liberalci bili odrinjeni od vlade. Kaj tacega. se bi jim utegnilo tudi sedaj primeriti. Levica bode skušala pač v odseku dobiti zase kake ugodne pre~ membe. Sploh pa koalicijske stranke z volilno reformo ne bodo hitele, da se le dalje ohrani koalicija.
Eim o volilni reformi. Češki poslanec Rim se je izrekel proti nekemu časnikarju, da ni misliti, da bi za pododsekov načrt se dobila potrebna dve-tretjinska večina. Grof Hohenvvart je naredil veliko napako, da je onemogočil Taaffejevo volilno reformo, po kateri bi se veleposestnikom bila zagotovila za desetletja sedanja posest. Poljaki pa niso radi vrgli Tauffeja. Sedaj pa ni misliti, da bi kar posegli pa Taaffejevem volilnem načrtu, ker so se koalicijske stranke preveč angažovale proti njemu.   Vsaj bi se moral poprej ponesrečiti še kak drug poskus, kakor sedanji. Kriza nastopi še le jeseni.   Novo minister-stvo pa najbrž sestavi zopot Windischgratz in razpustil se bode parlament. Eim je tudi s federalističnega stališča proti pododsekovemu  načrtu.    On ia njegova stranka sta za občno volilno pravico, a za TaaflVjev volilni načrt bi bili glasovali.   On misli, da se bode novemu državnemu zboru predložil nov državnozborski volilni red.    Najbrž se bode v tem načrtu določilo, da se 80 do  100  poslancev voli po občni volilni pravici. Mogoče je pa tudi,  da se poniŠa cenzus v tobko, kakor je v Galiciji, in pa v kurijo veleposestnikov uvrste oni, ki plačujejo določeno svoto davka, naj so že upisani v deželni deski ali pa ne.
Volitve v Inomoatu. »Reichspost4* ae popolnoma vjema s tem, kar smo mi pisali o izidu volitev v luomostu. Konservativna kandidata, ki sta dobila največ glasov, pridobila sta jih le zaradi
ajeejj* Dalje v prilogi. "^Hl
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 132, dnć 10. junija 1895.
tega, ker sta nastopila kot kandidata obrtne stranke. Tretji kandidat, ki je nastopil samo kot konservativec, je dobil le 221 glasov. Zanimivo je, kar potem svetuje časopis dunajskih krščanskih socijali-stov tirolskim konservativcem, kajti ta list govori iz lastne skušnje. Pravi namreč, da v Inomostu se konservativci drugače ne opomorejo, da se poprimejo krščansko socijalne politike, da delujejo za socijalne reforme in se potegujejo za interese nižjega stanu. Iz tega sveta je pač vidno, da pri „Reichsposti" na Dunaji dobro vedo, da samo vera v mestih več ne vleče, da je treba stvari se lotiti z gospodarskega stališča. Vse tisto obnovljenje krščanskega duha na Dunaju, o katerem se toliko piše in govori, izvira največ le iz gospodarskih oziiov. Vse je le boj proti kapitalistični gospodarski sistemi, in krščanski značaj je dobila ta borba le vsled tega, ker je večina kapitalistov židovska
Vzprejem delegacij pri cesarju. V soboto je cesar vzprejel obe delegaciji, ob 12. uri ogersko in ob jedni avstrijsko delegacijo. Oba predse«!nika, avstrijski in ogerski, sta v svojih nagovorih izražala svojo radost zaradi dobrih razmer z vsemi državami in naglašala, da sta delegaciji pripravljeni vse dovoliti, kar treba v bratnbo države, ozirajoč se na davčno zmožnost prebivalstva. Avstrijske delegacije predsednik knez Lobkovic se je še spominjal smrti nadvojvode Albrehta, ogerske delegaci e predsednik grof Aladar Audrassv pa tisočletnice ogerske države. Cesar je v svojem odgovoru naglasa 1 povoljne razmere z vsemi evropskimi državami, da se je mir še le bolj utrdil in da se bode vlada še nadalje držala dosedanje politike, da se še bolj utrdi povoljno stanje v Evropi. Nadalje je naglušni vladar, da jo treba skrbeti za popolnjenje organizacije vojske, da bode ua višini časa in končno je vladar še omenil ugoden razvoj Bosne in Hercegovine, ki bodeta drugo leto tudi izhajali s svojimi dohodki. — O trodržavni zvezi ni v cesarjevem odgovoru niti besede, prav kakor bi ta zveza ne imela več nekdanjega pomena, tudi balkanske zadeve se nič ne omenjajo.
Volilna reforma in konservativci. Ravno tako odločno, kakor so nekateri levičarji proti razdelitvi nove volilne kurije, so kakor vsi nemški konservativci, kakor se razvidi iz pisave „Vaterlandove", zanjo. Poslanec Lupul se je sicer izrekel proti tej razdelitvi, pa le v tistih deželah, katere nimajo zase poslanca v delavski kuriji, temveč vobjo vkupe z drugimi deželami. — Mnogi konservativci vidijo v tem rušenje avtono-mističnega načela. Da se pa ne ruši avtonoinistično načelo in vender ostane nova kurija razdeljena, sedaj konservativci zahtevajo pomunžitev delavskih mandatov za toliko, da vsaka kronovina dobi jed-nega poslanca iz delavskega volilnega razreda. Tako pomnožitev je že predlagal grof Hoheinvart v odseku. Tudi vlada baš ne nasprotuje. Sicer se je pojasnilo, da je pododsekov načrt volilne reforme pred vsem delo konservativcev in ga je posebno vlada grofa Hohenvvarta in kneza Schvvarzenberga podpirala v odseku. Sploh se kaže tako uasprotje mej liberalci in konservativci, da ni skoro pričakovati kacega vspeha.
Armensko vprašanje. Turška vlada je odgovorila, da ne more privoliti v take reforme v Armeniji, kakor jih jej priporočajo velevlasti. Posebno se jej zde nepotrebne tiste reforme, ki se tičejo le jednega dela prebivalstva. Ce so potrebne kake reforme, naj se vpeljejo za vse prebivalstvo. Vidi se, da vladi v Carigradu ne ugajajo reforme, ki bi varovale kristjane. Turška vlada v svojem odgovoru ugovarja, da bi velevlasti imele kako pravico mešati se v notranje turške stvari. Kaj bodo sedaj storile vlasti, ne vemo. Ugovor, da nimajo velevlasti pravice, se mešati v notranje turške stvari, tudi ni utemeljen. Po berolinskem dogovoru je Turčija zavezana izvesti reforme v Armeniji, in vlasti, ki so podpisale ta dogovor, imajo pač pravico Turčijo siliti, da ga izvede. Napačno je le to, da niso tega takoj po berolinskem kongresu storile, tedaj b' se v Carigradu ne bili upali ustavljati, posebno dokler so ruski vojaki še bili v Bolgariji in Vzhodni Ru-meliji.
Dva panamita Uničiti ni lahko raznih sleparjev na Francoskem. Kouvier in Floquet sta oba bila nekoliko zamotana v panamske sleparije, a vender je de vedno prvi poslanec, poslednji pa senator. Za Rouviera je malo neprijetno, da se sedaj zopet razpravlja njegova udeležba pri sleparijah pri uioi francoski železnici.   V zbornici je na dotične
napade odgovoril hladnokrvno, da je on z doma trgovec in podjetnik, torej je cisto naravno, da je tudi se udeležil južnoželezniške zadeve. Ker pa čuti, da bi mu to le nekoliko utegnilo škodovati v političnem življenju in zlasti nima pričakovati, da bi kmalu minister postal, zato je pa sklenil, da odloži mandat in prevzame dobro plačano predsedstvo neke velike banke. Floquet pa postane v kratkem predsednik senata, ker je sedanji predsednik senata Challemel Lacour zbolel. Floquet ima v senatu uplivne privržence in skoro ni dvombe, da bode voljen za senatorja.
Dopisi.
I/. 4[rnotiiljit. 2. junija. (Nadvojvoda Ev gen.) Mesto i rnomelj je dne St. maja obiskal član cesarske obitelji, nadvojvoda Evgen, predstojnik nemškemu viteškomu redu, ki ima tudi v Cr-nomlji svoja posestva. Praznično, kakor še nikdar, bilo je mesto okrašeno, vse v zastavah, po vsem mestu stali so mlaji na petnajst korakov ; pri vhodu bil je slavolok, z zelenjem in visečimi kitami z nad kojih je širil svoji peruti krasen, avstrijski orel. Ob polu 9. uri zjutraj dospel je nadvojvoda Hvgen v Črnomelj, pozdravljen s topiči, zvonenjern in cesarsko himno. Mnogobrojna množica pričakovala je visokega gosta. Pred slavolokom stal je voditelj c. kr. okrajnega glavarstva g. Štefan Lapajne, ki je predstavil nadvojvodi županovega namestnika g. A. Laoknerja in zbrano uradništvo. G. L tckner pozdravil je najprej v slovenskem, potem v nemškem jeziku nadvojvodo, na kar se je nadvojvoda lepo zahvalil, tudi je nekatere gospode ogovoril, potem pa šel ob špalirju ognjegascev v cerkev. Iz cerkve prišedsega pozdravil je nadvojvodo voditelj šoli g. Fr. Setina v imenu učiteljstva in zbrane šolske mladine najprej slovensko, potem nemško proseč ga zajedno, d.i blagovoli v ved ni spomin v šolsko kroniko vpisati svoje ime. Nadvojvoda se je izrazil: „Prav rad to storim" in se je vpisal. Ogle dal si je potem župni dvorec, poslopja viteškega reda, novo dodelano cerkev sv. Duha in se večkrat pohvalno izrazil o lepem sprejemu. Zopet na Glavni trg prišedši, pov]>rašal je nadvojvoda za koračnico, ki jo je mestna godba igrala. „Prav lepo igrajo, naj jo ponove" rekel je, in godba je zasvirala zahtevano koračnico še jedenkrat. Pri izhodu mesta bil je zopet slavolok, kjer so se zopet zbrali mestni zastop in c. kr. uradništvo. Tu se je nadvojvoda zopet zahvalil za prekrasni vzprejem in mej zvonenjern, sviranjem cesarske himne, pokanjem topičev in živio klici se je odpeljal nadvojvoda. Ponesel je seboj zavest, da biva tu narod z najboljšimi in uajzvestejšimi čuti do habsburškega rodu in prevzvišeuega prestola. Tudi v bližnji občini Loka pozdravil je nadvojvodo pred slavolokom po vodji c. kr. okr. glavarstvu predstavljeni župan g. Rohte in zahvalivši se Še jedenkrat za toliko lep sprejem podal je roko voditelju c. kr. okr. glavarstva g. Štefanu Lapajnetu in odpeljal se proti Vinici mej sviranjem cesarske himne in živio klici. — Konečno naj Še omenim, da je nadvojvoda naklonil izdatne podpore ognjegasnemu društvu, godbi in mestnim ubožcem.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljaui, 9. junija.
Občinski svet ljubljanski imel je sinoči javno sejo, katere so se udeležili tudi novo voljeni občinski svetniki dr. Vinko Gregorič, Andrej Kalan, Josip Kozak, dr. Valentin Krisper in dr. Danilo Majaron Zupan Grasselli pozdravil je uovo vsto-pivše člane občinskega sveta, naglašajoč, da so vstopili v času, ko čakajo mestni zbor težavne in važne naloge, ko je tedaj sodelovanje čilih močij potrebno. Govornik izrazil je konečno željo, naj bi mestni zbor složno deloval v korist težko prizadete občine ljubljanske.
Potem prečital je gospod župan dopis c. kr. deželnega predsedstva, v katerem se naznanja, da je cerkev sv. Jakoba, ki stoji pod patronatom države, vsled potresa tako poškodovana, da jo je treba v nekaterih delih popolnoma prezidati. Delo izročilo se je Dunajski Union Haugesellscbatt. V svrho pokritja troškov obrnilo se je deželno predsedstvo do naučne uprave zaradi primernega kredita. Ostale nepokrite troške pa bode treba pokriti konkurenčnim potom
Obč. svet. Hribar stavil je potem več nujnih predlogov. Prvi njegov predlog meri na to, naj se pošlje državnemu zboru peticija zaradi izdatne državne pomoči. Predlagatelj prečital je prepriče valno podprto peticijo v kateri se omenja, da bode sedaj, ko so komisije dokončale cenitev po potresu provzročene škode ter je tudi deželno predsedstvo že predložilo ministerstvu dotično poročilo, tudi državni zbor kmalu imel priliko sklepati o vladni predlogi v tej zadevi. Zaradi tega opozarja mestna občina sedaj glede cenitve škode na nekatere važne momente, ki osvetljujejo po komisijah izračunjeno škodo. Pred vsem konstatuju se v peticiji, da je škoda, katero so komisije v mestu ljubljanskemu cenile na 3.138.700 gld, faktično mnogo večja, ker so se objekti, katere je treba de-
molirati, cenili po oni vrednosti, katero so dotični objekti pred katastrofo kot zgradbeno vrednost reprezentovali; ravno tako — čeravno to v uradnem izkazu ni izrecno povedano — postopalo se je tudi glede cenitve onih objektov, ki so le deloma bili po potresu porušeni in poškodovani. Državni inženirji se torej pri cenitvi niso ozirali na troške, s katerimi bi bilo mogoče, poškodovana poslopja zopet zgraditi, nego le na zgradbeno vrednost po odbitku procentov za u porab ljenje. Ce tudi bi se taki cenitvi ne ugovarjalo, mora ee vender nagla-šati, da bi taka cenitev pač mogla biti zanesljiva podlaga v slučaju, ako bi se dotično poslopje prodavalo ; drugačna pa je stvar v predležečem slučaju, ko se ne gre za to, da se konstatnje reelna zgradbena vrednost poslopij o dnevu potresa, ko je marveč potom j)rimerne pomočne akcije hišnim posestnikom treba omogočiti, da si poškodovana poslopja popravijo tako, da bodo tudi v prihodnje douašala toliko, kakor pred katastrofo. Obžalovati je torej, da se pri cenitvi ni oziralo tudi na to, koliko bo stalo popravljanje in prezidavanje, odnosno novo ■grajenje porušenih poslopij, ker le na ta način bi se dobila prava podoba po potreBU provzročene bede. Tako je na primer škoda, provzročena na mestnih poslopjih, komisijonelno cenjena na 34.000 gld., dočim bode po približnem računu mestnega stav-binskega urada za potrebne poprave komaj zadostovalo (55.000 goldinarjev. Ker se je škoda na privatnih poslopjih po državnih inženerjih cenila na 2.704.100 gld., se analogno po navedenem slučaju pač sme trditi, da znaša taktična škoda pač najmanje 5.170 000 gld. In dosedanje skušnje pri popravah to tudi potrjujejo. Mestni zbor torej prosi, naj bi državni zbor ta moment uvaževal ter pomožno akcijo za Ljubljano uredil tako, kakor je glede na faktično škodo res potrebno. Kako potrebno pa je, da se uvažujejo gori navedene okolnosti, razvidno je najbolje iz tega, da je izmej 1876 poslopij ljubljanskih jih 146 treba podreti, in da nadalje ni niti 10° 0 poslopij, pri katerih bi ne bilo treba bistvene poprave. Vzamemo li 1312 privatnih poslopij v Ljubljani, za katere je škoda cenjena le na 2,704.100 gld., pride na jeden objekt 22S0 gld., znesek, ki morebiti zadostuje za manje poškodovana poslopja, ki je pa za večino mnogo prenizek, saj so nekatera poslopja, ki se morajo demolirati, vredna vsako za se po 80 000 gld. Pri vsi hvalevredni gorečnosti državnih inženerjev pa se je — kar je pri razdeljenosti dela pač um-ljivo — tudi pripetilo, da se niso ogledale vse poškodbe in se torej tudi znesek dotične škode ni mogel vračuniti. Nekatere poškodbe pa so se šele potem v celem obsegu pokazale, ko bo se začele popravljati. V peticiji izreka se torej konečno nada, da bode državni zbor vse to uvaževal ter dovolil \eliki nesreči primerno podporo. Prebivalstvo ljubljansko, ki je bilo vsikdar neomahljivo verno svojemu vladarju, to zanesljivo pričakuje. Pa tudi na mestno občino samo naj bi se blagohotno oziralo. Vk1*»i| katastrofe čakajo mestno občino troški, katerih ne zmore brez izredne državne pomoči — naj bode omenjena le zgradba barak in v- liki troški za regulovanje mesta. Ako bi izredna pomoč za mestno občino izostala, bila bi to za njo droga katastrofa. — Mestni svet je osnovo peticije soglasno odobril ter magistratu naročil,  naj peticijo takoj odpošlje.
Obč. svet, 11 r i b h r stavil je nadalje sledeči nujni predlog: Ljubljana je vsled grozne katastrofe, ki jo |e zadela, potrebna vsestranske podpore, da si opomore. Zlasti sme po vsej pravici pričakovati, da bode vlada pri takih državnih napravah, za katere so okoliščine ravno v Ljubljani ugodne, ozirala se na njo Jedna takih naprav bila bi ustanovitev mehaničnih delalnie c. kr. državnih železnic v Ljubljani. Najbližje take delalnice za vse svoje južne proge ima uprava c. kr. državnih železnic spdaj v Knittelfeldu. Ker je tje s kranjskih in primorskih prog, katere se poleg t^ga utegnejo v kratkem času precej izdatno pomnožiti, jako dolg transport, bdo bi v interesu c. kr. državne železnične uprave, da si ustanovi še na kakem drugem primernem kraji jednaka delavnice. In ravno Ljubljana bila bi za nje silno primerna zaradi svoje centralne lege ne manje kakor zaradi marljivih in inteligentni!) delavcev, ki bi se za mehanične delalnice dali v deželi dobiti in odgojiti. Govornik konečno predlaga: Slavni mestni zbor naj sklene 1. Generalno ravnateljstvo c. kr. državnih železnic na Dunaju se naprosi, da ustanovi v Ljubljani mehanične delalnice in da blagovoli kar naj preje mogoče začeti s potrebnimi poizvedbami. 2 Mestna občina izreka pripravljenost, preskrbeti in upravi c. kr. državnih železnic brezplačno v last odstopiti primerno stavbišče za mehanične delavnice. — Pri glasovanji bil je pndlog soglasno vzprejet.
Obč. svet. Hribar stavil je nadalje nujni predlog: Z ozirom na žalostne okolnosti, v katerih se vsled potresne katastrofe nahajajo nekateri ljubljanski trgovci in obrtniki predlagam : Slavni mestni zbor naj sklene: Visoka ces. kr. vlada se naprosi, p' tom zakonodajstva omogočiti, da se v posebno ozira vrednih slučajih trgovcem in obrtnikom sme dovoliti izreden popust do dveh tretjin v letih 189.') in IS'.h'. predpisanega jim pridobitnega in dohodninskega davka. Tndi ta predlog bil je pri glasovanju soglasno vzprejet. Konečno nasvetoval je obč. svet. Hribar, naj bi se tudi poznim potomcem v spomin vse one hiše, katere je treba podreti, dale fotogra-
fovati, predno se demoliranje izvrši. Občinski svet pritrdil je tudi temu nasvetu. Gospod Hribar poročal je nadalje o uspehih občinskega odposlanstva ua Dunaj, k; je imelo nalog, da prosi pri merodajnih faktorjih za izdatno državno podporo, ter odstranjenje vojaške bolnice iz sredine našega mesta. O dotičnih prizadevanjih poročali smo obširno v 127. štev. našega lista. Po nasvetu podžupana dr. viteza Blei-vveisa izrekel je občinski svet odposlanstvu toplo zahvalo za trudaljubivo in uspešno delovanje.
Obč. svet. H r a s k y poročal je v imenu stav-binskega odseka o pomnožitvi tehniškega osobja pri mestnem stavbinskem uradu. Že v navaduib okol-nostih mestni stavbinski urad ni mogel shajati z dosedanjim osobjem, v teh izrednih razmerah pa je to popolnem nemogoče. Nadzorstvo pri zgradbah in popravah, mnogobrojni stavbinski ogledi itd — vse to je ogromno in zamudno delo, katero pa hode še težje zmagovati, ko se v veči meri prične prezida-vanje, odnosno novo zgrajenje poslopij. Zaradi tega treba je najeti vsaj še tri izurjene tehnične moči. Magistratu naj se torej naroči, da preskrbi potrebne tehnične moči, sklene ž njimi pogodbe ter naknadno o uspehu poroča občinskemu svetu. Ko je še gosp. župan naznanil, da sta se do sedaj oglasila le dva sposobna prosilca, bil je predlog stavbinskega odseka soglasno vzprejet.
Ko je podžupan dr. vitez B 1 e i w e i s prevzel predstdništvo, poročal je župan Grasselli o napravi splošnega regulacijskega  načrta za Ljubljano. Kakor znano, sklenil je bil nedavno mestni svet, da je pomnožiti mestni stavbinski urad za dva začasno uastavljena iužeuerja v ta namen, da se izdela regulacijski načrt in sicer na ta način, da bodi pričet v  onih oddelkih mesta,  kjer je regulacija najbolj nujna. Magistrat je bil stopil v to svrho že poprej v dogovor z društvom avstrijskih inženerjev in arhitektov na Dunaju ter dobil  pismo, v katerem se priporočajo mestni občini za omenjeno opravilo nastopni   strokovnjaki:   arhitekt   Ludovik Baumann, arhitekt  Lvgen  Fassbender,   bratje Mayreder (dva arhitekta in jeden inžeuer), konsorcij inžener Alfrdd ll-inhold, arhittkt Leopold Simony in arhitekt Tbeo-dor Bach in konečno vladni svetnik   Kamilo Sitte, ravnatelj  c es. kr. državne obrtne šole  na Dunaju; razven  teh oglasilo se  je  še  stavbinsko podjetie Bofkoveo či Dvofak iz Prage, katero se je naselilo vsled potresa tudi v Ljubljani.   Iz vseh ponudeb je razvidno,  da je deliti opravilo,  katerega je treba mestni občini za  nov  načrt, v glavnem  obsegu v dva dela; vse ponudbe imajo namreč v mislih najprej novo izmerjenje mesta in vsi ponudniki opirajo svoj   regulacijski   načrt  na  to  novo v  večji meri izvedeno merjenje mesta. Arhitekt Soinony posredoval je s pripomočjo državnega  poslanca Kuša rja glede geometrov pri finančnem ministerstvu. Na podstavi njegovih poizvedeb  pisal  je  magistrat finančnemu ministerstvu in je prosil, naj mu blagovoli naznaniti oficijelno pogoje,  pod katerimi bi državni geometri izmerili na novo za sedaj tisti del mesta, v katerem je regulacija najbolj nujna in potrebna iu sicer tako, kakor bi  nanesle okolnosti od  slučaja do slučaja. Glasom dotičnega odgovora zahteva finančno iniui-stersivo za šest  mesecev   1000 gold. povračila ali prav za prav dijet za dva državna geometra. Iz poročila gospoda župana je  razvidno,  da  bi kazalo sprejeti glede merjenja mesta propozicijo finančnega ministerstva, glede regulacijskega načrta, t. j. glede načrta, kateri bo.l • določil,  kako je zazidavati za-naprej mesto in  kako urediti  trge, ceste in ulice •starega mesta, kjer je to mogoče, pa ofert vladnega svetnika Sitteja, ki najbolj lačuua z de|auakimi razmerami,  katerih  ne more prezirati  primerno mala mestna občina, kakor je naša Ljubljana. Vrhu tega pa se lahko trdi, da Sitteju — ki je znan strokovnjak — ni toliko za zaslužek, nego za stvar in za ideje,  katerim želi   pomagati  do  veljave. Gospod inpan stavil je konečno aledeči predlog: 1.) Merjenje mesta bodi poverjeno državnim geometrom pod pogoji,  ki jih je stavilo c. kr. finančno miniaterstvo in magistrat bodi  pooblaščen,  da naredi in finančnemu ministerstvu pošlje izjavo, katero ono zahteva. 2.  Osnutek  splošnega  regulacijskega   načrta hodi naročen pri c. kr. vladnem svetniku Sitteju na Dunaju po zahtevani nagradi do 250 gld. in z uvetom, da je osnutek  narediti v treh tednih po prejemu potrebnih pripomočkov.
O tem predlogu razvila se je precej obširna debata. Obč. svet. Ravni ha r izrazil je bojazeu, da se bode prezidavanje in grajenje novih hiš zakasnilo, ako se bode čakalo na nov regulacijski načrt; naj bi se torej stavbinske črte vsaj v onih ulicah, kjer )e uajživahnejši promet, tudi izredno dovoljevale, predno bode regulacijski načrt izdelan. Obč. svet dr. T a v č a r prosi pojasnila glede ospo-Hobljenosti vladnega svetnika Sitteja, katen-mu se ima naprava načrta Izročiti, ter gle.de roka, v katerem naj se delo izvrši. Obč. svet. dr. Gregorič pravi, da se je ž- pred 10 leti razpravljalo o tem, naj ne napravi regulacijski načrt, a stvar se je vedno odlagala in sedaj se to britko maščuje. Poročevalec župan Grasselli omenja, da je vladni svetnik Sitie v tej stroki znamenit strokovnjak in da si sme Ljubljana čestitati, ako jej on napravi regulacijski načrt. Da bi se grajenje zakasnilo, se m bati, ker bode vladni svetnik Sitte generalni načrt v treh tednih po prejemu potrebnega gradiva izdelal, popolnjoval pa ga bode stavbinski urad od slučaja do slučaja. Glede opazke obč. svet. dr. Gre-
goriča omenil je govornik, da bi v normalnih razmerah izdelan načrt sedanjim potrebam pač ne zadostoval ter bi sedaj vsa kako morali imeti nov načrt. — Pri glasovanji bil je predlog župana Grassellija nespremenjeno vzprejet.
Obč. svet. Hribar poročal je o računskem sklepu mestnega vodovoda za leto 1894. ter o pro račnnu za tekoče leto. Računski sklep z dohodki 53.306 gld. 65 kr. in izdatki 48819 gld. 95 kr , tedaj s prebitkom 4576 gld. 70 kr. se je odobril, istotako proračun za tekoče leto s potrebščino 49.709 gld. 72 kr. in pokritjem 40.500 gld., tedaj z nedostatkom 9219 gld. 72 kr. Nedostatek pokriti je s preneskoin na račun leta 1896 Da bodo dohodki vodovoda letos zdatno manjši nego prejšnja leta, je pač umevno, ker je mnogo stanovanj prazuih in se od njih torej ne plačuje vodovodna doklada.
Konečno rešil je občinski svet tri rekurze v stavbinskih zadevah. Trgovcu z leseno robo M. Arkotu dovolilo se je, da si sme zgraditi barako za svojo trgovino pred knezoškofijsko palačo na Pogačarjevem trgu; gospej pl. Schrey podaljšal se je rok za zazidanje stavbišča na voglu St.. Peterske in Resljeve ceste do konca leta 1897., rekurz vrtnarja Korzike glede zvišanja ni ve a u a pri njegovi hiši na Tržaški cesti pa je bil odklonjeu.
Obč. svet. Trček je grajal, da se je vodovodni inžener Hanuš postavil na čelo zloglasnemu „ringu", kar je v prebivalstvu vzbudilo splošno nevoljo. Obč. svet. Trček predlagal je konečno, naj se gospodu Hanušu stavi alternativa, naj ali ostane mestni uradnik, ali pa naj bo le podjetnik ; oboje ob jednem da nikakor ni mogoče in tudi ni v interesu mestne občine. Predlog odstopil se je vodovodnemu ravnateljstvu v nadaljnje poročanje.
Potem zaključil j« predsednik podžupan dr. vitez B!eiweis oh polu 9. uri zvečer javno sejo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. junija.
— (Konfiskacija) Sobotno številko našega lista je zaplenilo drž. pravdništvo zaradi članka „PlaAč je padel, padi tudi vojvoda". Iz nokonfiđ-kovanega uvoda se razvidi, da smo v tem članku govorili o postopanju namestnika Rinaldinija pri zadnjih dežeinozhorskih volitvah v Istri. Grajali smo namestnika Rinaldinija iz patrijotizrna, iz svetega prepričanja, da je njegovo delovanje nepravilno ter na kvar našemu narodu iu celi monarhiji.
— (ReminiBCenca ) Nemško liberalni poslanec dr. Henrik Jacijues je glasom stenogr stičnega zapisnika rekel v poslanski zbornici dne 3. decembra 1881. 1. doslovno tole: n„V nočeh, kadar razpošilja državno pravdništvo organe tiskovne policije, da zvršujejo konfiskacije, v tistih nočeh slavita bakanalije svojega vstajenja absolutizem, o katerem se je mislilo, da je že davno mrtev , ki pa še vedno ni povsem mrtev, in preventivna cenzura, ki je že sicer davno pokopana, pa še vedno ni povsem mrtva. (Dobro I na levi.) Ce se hoče rabiti pregnan ten izraz, se morajo take noči imenovati „ W al p n r g i s » it c h te der Polizei-w illkur*4. (Jako dobro! na levi.)""
— (Potre3 ) Danes zjutraj ob pol deveti uri presenetil nas je močan, štiri sekunde trajajoč potres, najmočnejši izza velikonedeljskih sunkov. Ljudje so preplašeni bežali iz hiš, delavci so popustili delo in zlasti zidarji so se dali le težko pregovoriti, da so nadaljevali popravi anja. V šolah je nastala velika zmešnjava; otroci so se koj poslali domov. Z raznih poslopij tako s trnovske vojašnice, z Ger-licijeve hiše v Gospodskih ulicah itd. je letela opeka. Primerila se je tudi nezgoda. Ravnatelj plinarne gosp. B~ys blag je bežal iz svoj« pisarne, pa tako nesrečno padel, da si je nogo zlomil. Tudi na deželi se je čutil potres. Brzojavlja se nam iz Lukovice: Danes ob poldevetih dopoludne je bil tu hud sunek, podoben tretjemu velikonočne nedelje. Trajal je šest sekund. Poslopja so novic poškodovana. Z Iga se nam brziiavlja: Po poludeveti uri je bil močan sunek. Ljudje so bežali iz poslopij. Čujemo, da se je potres čutil tudi v Idriji, v Tržiču in v Trstu.
— (Ljudske sole.) Današnji potres je mej šolsko mladino obudil toliko paniko, da so morali učitelji vse otroke takoj poslati domov. Z ozirom na to se je mestni šolski svet takoj sešel in sklenil predlagati dež. šolskemu svetu, naj sistira pouk do jeneni
— (Nevihta in potres V petek zvečer po 10. uri je bila nad Ljubljano iu okolico precej huda nevihta. Giouielo iu treskalo je nad jedno uro iu je moralo večkrat treščiti v bližnji okolici. V Ma-rijanišču je baje strela udarila v strelovod in ga poškodovala. V cerkev na Rožniku je strela trikrat udarila,  a odkru.šila je samo  nekaj  ometa, druge
škode ni provzročila. Silna ploha je vsaj nekoliko razmočila velike kupe podrtin pri demoliranih hišah, ki provzročnjejo toliko nadležnega in zdravju škodljivega prahu. Proti tretji uri zjntraj pa se je baje čutil rahel podzemski sunek in se je zemlja zibala nekoliko časa.
— (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda) je imelo svojo 84. vodstveno sejo dne 15. maja t. 1. — Navzoči so bili: Tomo Zupan (prvomest-nik), dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsteniški, Anton Koblar, Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. Josip Vošnjak (blagajnik) in Anton Ž logar (tajnik); izmej uadzorništva Ivan Vrhovnik. Svojo odsotnost sta opravičila odbornik Andrej Zamejic in nadzornik dr. Ivan Svetina. Po običajnem pozdravu je prvomestnik milnjoč Ljubljano in nje letošnjo velikonočno usodo naznanil, da je 15. aprila 1.1. umrl odbornik družbe sv. Cirila in Metoda Matej Močnik, upokojeni mestni učitelj, ki je bil ud vodstva od začetka naše družbe. Pokojnik je bil kremenit značaj. Bil je neomahljivega krščanskega in neomajljivega narodnega prepričanja; vernost in narodnost zjedinjujoč v soglasno celoto. V znak sožalja se navzoči odborniki dvignejo raz sedeže. Blagajnik naznanja, da se je družbino premoženje skrčilo na 7702 gld. S9 kr. — Po sprejetji raznih predlogov glede drnžbinih šolskih zavodov in po rešitvi nekaterih prošenj zaključi prvomestnik sejo ob (i. uri zvečer.
— (Efektno loterijo) je dovolilo finančno ministerstvo društvu za ustanovitev rešilnega in vzgojevalnega zavoda za zanemarjene mladeniče v Ljubljani. Loterija bode imela 200.000 sreček po 50 vin., je prosta pristojbin in se bode vršila tekom 1. 1897. Dobitki ne smejo biti v denarji ali v denarnih efektih.
— (Okrajna bolniška blagajna ljubljanska) imela je v petek v mestni dvorani avoj letošnji občni zbor, kateremu je kot obrtni komisar prisostvoval magistratni svetnik gospod Šešek. Otvorivši zborovanje naznanil je načelnik gospod A. Klein, da je vsled katastrofe, ki je zadela naše mesto, tudi okrajna bolniška blagajna morala zapustiti svoje prostore ter si nasproti „Bavarskemu dvoru" na Dunajski cesti zgraditi barako, kjer nadaljuje svoje poslovanje; vendar je upati, da jej bode mogoče, vrniti se vsaj do jeseni v prejšnje svoje prostore. Potem poročal je blagajnik gospod R. Branke o računskem zaključku za leto 1894., kateremu posnamemo, da je blagajna imela 29.161 gld. 62'/a        dohodkov ter
27 144 gld. 47ra kr. troškov ; rezervni zaklad narasel je za 2017 gld. 15 kr. ter je znašal koncem leta 1894. 10 149 gld. 48l/a kr. Članov je bilo največ meseca junija iu sicer 4071, razven teh pa 700 delodajalcev. Obolelo je 1529 oseb, umrlo pa 43. Bol-niščine in prirodnih troškov izplačalo se je 8579 gld.
28 kr., zdravnikom in za kontrolo bolnikov 2669 gld. 9 kr., za lečila in zdravila 1 (>!!(» gld. 67 kr., oskrbovalnih stroškov bolnicam 1482 gld. 21 kr. in pogrebščine 078 gld. Na vsakega blagajničnega zdravnika prišlo je okolo 500 bolnikov. V 18 slučajih podaljšala se je bolniščina tudi čez 20 tednov Po poročilu pregledovalnega odbora bil je računski zaključek brez ugovora odobren. V nadzorovalni odbor bili so izvoljeni gg. Oroslav Dolenec, Franc Jevnikar, Ludovik K lun, Ferdo Krsnik, Julij §u-šteršič in Fran Tavčar; v razsodišče pa so bili per acclamationem zopet izvoljeni gg. Ivan Plantan (načelnik) Avgust Kremžar, Oton Pelan, Jakob Zalazuik in Ivan Zorman. Vsled predloga gosp. Bresk var j a sklenil je konečno občni zbor, naj se blagajniški prispevki v prihodnje jednotno zaračunijo za 20 delavnih dnij v mesecu in naj se prispevki od 1. januvarja 1896 naprej pobirajo za vsak meneč po-Bebej.  Potem zaključil je načelnik občni zbor.
— (Policijske vesti.) Kakor že prejšnje nedelje in praznike, bili sta tudi jiredsinočna in si-nočna noč jako nemirni ter je bilo aretovsmih skupaj 37 osob, največ v Vegovih ulit*ah in na Ilimski cesti, kjer se — kakor znano — toči laško vino in kamor zlasti zdarji najbolj zahajajo. Razgrajalci so bili policijsko kaznovani z zaporom od 4 — 8 dnij. Kovač Jakob TrŠkan z Orel pa je bil zaradi javnega nasilstva izročen deželnemu sodišču. Trškan razgrajal je že opetovano pri neki baraki na Poljanskem nasipa; tako tudi včeraj. Ko ga je redar, bežečega v Št. Petersko vojašnico, dohitel in aretoval, ter potem eskorti-ral v zapor, zgrabil je pri mesarskem mostu redarja, ga sunil ob kamenje tako, da se je  le - ta telesno
JJUgT" Dalje v prilogi. "^jMi
Priloga „Slovenskemo Narodu" St. 132, dne 10. jnnija
poškodoval, ter hotel uteči, kar se mu pa ui posrečilo.
— (Kmetsk slepar). V prodajalnico go^pe Sossove na Mestnem trgu prišla sta v soboto opoludne nfki 1roetsko oblečen mož in isto taka ženska r*r prosila, naj bi jima gospa posodila 10O gld. na v lož no knjižico kranjske hranilnice, glasečo se na 501 gld. Mož je rekel, da potrebuje denar za nakup vola, da pa denarja ne more več vzdigniti v hranilnici, ker so uradne ure že potekle ; v ponedeljek pa bode to storil ter vrnil denar. Ko pozneje gospod Soss pogleda knjižico, opazi, da je ponarejena in da je bil na knjigo vložen samo 1 goldinar, petdesetica pa je bila po ponarejevalcu pripisana. Mestni policij: posrečilo se je dotičnega sleparja prijeti še isti večer na dolenjskem kolodvoru, ko se je ravno hotel z vlakom odpeljati. Bil je to posestnik Vinko Padar iz Gonič pri vinariji, ženska pa njegova sestra. Pri Padarju se je našlo še 97 gld. denarja in še jedna vložna knjižica, glaseča se na 1020 gld , na katero pa je bilo v resnico vloženih le 10 gld. Policija je izročila sleparja deželnemu sodišču.
— (Ponarejene krone.) Zadnje dni izdalo se je na ljubljanskem trgu več slabo ponarejenih kron. Spoznati jih je lahko tudi po tem, da manjka na robu napis „Viribus unitis". Občinstvo opozarjamo, naj bode oprezno. Bržkone so tudi te ponarejene krone, kakor ponarejene komade po 20 vinarjev zavlekli sem laški delavci, ker se v Vidmu že od nekdaj posebno radi pečajo s ponarejanjem avstrijskega denarja.
— (V deželni trtnici) pri prisilni delavnici so pocepili pretekli mesec NO.000 trt belih in črnih vrst Več jih ni bilo mogoče, ker je že prešel pravi čas za to delo, in so cepiči začeli že poganjati, dasi so bili dobro ohranjeni. Okolo 133.000 cepljenk so vložili na vrtu pri delavnici, druge pa na Ko-delovem vrtu. — Cepljenih je pet vrst trt za črna in jednajst za bela vina. Tistih vrst trt, po katerih vinogradniki zelo povprašujejo, so pocepili veliko množino, tako zvanih „gosposkih" vrst pa prav malo, poleg tega so cepili še nekoliko stotin trt, kakoršne ne rasto še po Kranjskem. Le-te se bodo oddale uzornim vinogradom, da se bode opazovalo, kako uspevajo. Preostalih 150 000 ključev so za-šolali, da se ukoreničijo, prihodnje leto pa jih bedo pocepili. Vse delo je vodil in nadzoroval vinarski učitelj g. Fr. Gombač. To lepo prospevajočo deželno trtnico si je ogledal minoli mesec g vladni svetnik prof. Ivi. Mat h ter pohvalil nje uredbo.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 20. maja do 1. junija kaže, da je bilo novorojencev 18(=29*64 %0), umrlih 17 (=27-56 %„), mej njimi so umrli za vratico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 1, vsled starost um oslabelosti 1. vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi je bilo tujcev 7 (=41 1 •',), iz zavodov 8 (=47%). Za vratir-o so zbolele 3 osobe.
— (Mesečni semenj.) Dne 8. junija se je na semenj prignalo 673 konj in volov, 210 krav in 48 telet, skupaj 931 glav. Kupčija je bila sploh srednja; najbolj so ho prodajale krave s teleti, katere so največ Korošci pokupili ; tudi konje so bili prišli iskat kupci iz Italije, in so jih tudi precej pokupili, največ takih po 30 do 100 gld.
— (Požrtvovalnost na Krasu.) Piše se nam: Častno mesto mej darovalci za Ljubljano in druge po potresu poškodovane kraje na Kranjskem zavzemajo občine na Krasu posebno pa sežanskega političnega okraja, koje so dosedaj odposlale potom c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani na c. kr. na-niestuištvo v Trstu sledeče zneske v gorenje svrhe: Županstva : Komen 50 gld. ; Povir 44 gld.; Sežana 300 gld. Odbor veselice v Sežani na korist Ljubljančanom 225 gld. Županstva: Skopo 35 gld. 18 kr. ; Temnica 30 gld. ; Brestovica 18 gld. 8 kr. ; Naklo 40 gld.; Tomaj 43 gld. 50 kr.; Štorje 93 gld.; Štanjel 50 gld.; Tomaj (2. donesek) 15 gld. 40 kr.; Velikirepen 65 gld 75 kr. in 5 lir; Lokev 100 gld.; Avber 11 gld.; Selo 9 gld. 90 kr.; Škrbina 16 gld. 31 kr.; Pliskovica 11 gld. 10 kr.; Kopriva 16 gld. 76 kr. ; Velikidol 10 gld.; Gabrovica 12 gld. Toraj skupni znesek 1196 gld. 98 kr. in 5 lir. Poleg tega odposlali sti županstvi Naklo in Nabrežina izdatna zneska naravnost mestnemu magistratu v Ljubljano. Duhovska urada v Škrbini in Stijaku nabrala sta in sicer prvi svoto 7 gld. 50 kr., drugi 18 gld. 10 kr. in odposlala potom omenjenega okrajnega glavarstva. Tudi ostali duhovski uradi nabrali so v cerkvah precejšnje svote in odposlali na pristojne ordinarijate.
— (Državna podpora.) Poljedelsko minister-stvo je pov šalo prvotno dovoljeno podporo za napravo vodovoda v Razdrtem od 800 gld. na 1200 gld., ker se je nacrt premenil.
— (Stare najdbe.) G. Jernej Pečnik je v Brezju pri Mirni peci začel kopati novo gomilo, ki ima zopet bogate mrliče. Pri prelaganju klanca „Gobovtc- mej Brezjem in Podhrezjem našli so v neki skalnati luknji mnogo rimskega denarja iz II. in III. stoletja.
— (Pouk v vinarstvu.) Deželni popotni uči t»-|j g. Fr. Gombač je inajmka meseca t. 1. praktično poučeval v vinarstvu po m>"eih krajih. Bil je dva dni v Krškem, kamor ga j pozvala marljiva ta- j mošnja kmetijska podružnica, da so se nje ukaželjnt udje dejanski vežbali v pravilnem in uspešnem zasajanju vinogradov. Dalje je predaval v Mirni Peči ter si ogledal po okolici več nasadov. Na povabilo Cateške podružnice je tudi prišel v nje novo napravljeno trtnico in drevesnico ter učil, kako je saditi trnje in drevesca. Od dne 23. do konca majnika meseca pa je popotoval po Vipavskem, poučujoč zlasti o pomladanskih delih in o zelenem eepljenju. Učil je v Vipavi, v Budanju, Vrhpolju, Senoboru, Gooan, Krzelju, Ložah, na Planini, na Ustju, v Po-dragi, Lozicah in v Št. Vidu. Ogledal si je mnogo vinogradov ter trtnico vinarske zadruge v St. Vidu, v kateri je vloženih 14.000 cepljenih trt in več tisoč ključev in potaknencev. Potaknence bodo letos pocepili in jih oddali kot cepljene bilfe. Udeležba je bila povsod prav velika. Zanimanje za ta praktični pouk in za ameriško trto je čim dalje večje, zlasti ko vidijo, da trtna uš neusmiljeno in brez razločka uničuje stare vinograde in da je jedina rešiteljica zdrava in krepka ameriška tita primerne vrste, cep Ijcna s prikladno domačo, oziroma tudi necepljena.
— (Odlikovanje.) Orožniškemu vodji v Konjicah Ivanu Gor j upu je cesar podelil srebrni zaslužni križec, ker je z veliko nevarnostjo za svoje življenje 1. 1893. užugal pod Pohorjem nevarnega zločinca.
— (Posojilnica za sežanski sodni okraj)
se snuje v Sežani. Prvi shod se je vršil na bin-koštni ponedeljek.
— (Veselica s tombolo) v korist vsled potresa penesrečenim prebivalcem Ljubljane se bo vršila dne 13. junija v gostilni gosp. J. Hausen-bichlerja v Zalci. Tombola z mnogimi dragocenimi dobitki vrši se pod nadzorstvom slavn. županstva trga Žalec. Tablice stanejo komad 20 kr. Pri veselici sodeluje pevski zbor „slov. kat. delavskega društva" v Zalci ter šmarijska godba. Začetek ob 3, uri popoludne ob vsakeršnem vremenu.
— (Okrajni zastop ormoški.) Načelnikom v okrajni zastop ormoški voljen je dne 0. t. m. namesto dr. Geršaka č. g. W. V e n e d i g, župnik ormoški. Dekan g. Albin Schvvinger odložil je mesto podpredsednika.
— (Vihar.) Dne 6. t m. zbrali so s« nad Središčem <rni oblaki. Treščilo je v dimnik posestnika Vinka Zadravca na Grabah pri Središču. Strela je letela po dimniku v izbo in zadela pri peči sedečo ženo, katera se je zgrudila mrtva na tla. Otrokom krog matere sedečim se ni nič hudega zgodilo, stanovanje pa je strela zažgala in pogorelo je. Mož ni bil doma — ko ee vrne, najde pogorišče in mrtvo ženo, katera mu je pustila troje neoskrb-ljenih otrok*
— (Osobne vesti ) Računarski revident Karol Hun k v Trstu imenovan je računskim svetnikom iu načelnikom računarskoga odseka prizivnega sodišča v Trstu.
— (Občinske volitve v Podgradu) «o razpisane na dan 2. in na dan 6. julija. Od vlade imenovani upravitelj županstva, S Zadkov r. ni dovolil posl. Jenku, da bi si bil zapisek volilcev prepisal. To pove dovelj, kaj se namerava.
— (Laški nasilniki pred sodiščem.) Dne 14. avgusta I. 1. je tedanji buzetski župan in na čelnik krajnega šolskega sveta Flego priš.-l v litim, da prouzroči instalacijo hrvatske ljudske šole, za katero je občina prosila že sedem let prej, pa je dobila dovoljenje, ustanoviti jo šel« potem, ko je bila že „Lega nazionale" ustanovila laško šolo. Rečeni dan je od vaških kolovodij najeta druhal napadla komisijo iu jo z grožnjami iu dejanskimi insultami pognala v beg. Radi tega se je 6. t. m. začela pred sodiščem v Rovinju kazenska razprava zoper 87 izgrednikov. Drž. pravdništvo je tekom razpravo obtožbo glede 32 obtožencev umaknilo, glede ostalih jo pa vzdržalo.
— (Amerikanska milijonska dedsčina ) V začetku tega leta se je po gahških časopisih šinla novica, da je po nekem v G u a t e m a I i umrlem Jakobu Gostkovvskom potegniti dedščino več milijonov, in da naj se tisti, ki se hočejo poganjati za to dedščino, obrnejo na neko imenovano odvetniško Krmo v Chikagi. Vsled tega je dospelo na c. in kr. konzulat v Chikagi mnogo vprašanj, ki so mu dala povod, pozvedovati o rečeni dedščini. Na poda) avi teh pozvedovanj je imenovani konzulat posvaril vsacega posameznega vprašalca, naj imenovani odvetniški firmi odreče vsako zahtevo po predplači, dokler se ni z vprašanjem v Guatemali sami zagotovil, če je tam res kaj dobiti navedene dedščine. Poslej se je o tej stvari posvedovalo diplomatičnim potom, in te pozvedbe so dognale, da razširjanje zgoraj omenjene novice po galiških listih, ki je izšlo očitno od imenovane odvetniške firme, je imelo samo
ta namen, da bi na sleparski način izvabilo kaj predplačil. Z ozirom na ta slučaj se mora občinstvo na svojo korist, na to opozarjali, naj tudi v prihodnja proti takšnim novicam kaže največjo neza-npnost.
— (Povodnji na Hrvatskem) so letošnjo spomlad prou/.ročile silne škode. Df želna vlada hrvatska je dovolila, da se smejo po vsej deželi štiri mesece pobirati milodari za po povodnji prizadete. Mestni magistrat zagrebški pozivlje prebivalstvo glavnega mesta, posebno dame, da store kolikor je mogoče za bedno prebivalstvo preplavljenih krajev. Milodare bod*- vzprejeinala mestna blagajnica. ___
* (Nov potres v Florenci) ki se je pojavil v četrtek zjutraj ob xf%% uri z močnim sunkom, za katerim sta bila še dva bolj rahla, je provzročil nov strah in naredil zopet nekoliko škode. Neko staro, že pri prvem potresu poškodovano hišo v Via Ognisanti so morali sprazniti, druge škode menda ni b lo v mestu. Pač pa so se v okolici zrušile nekatere koče in je bilo v Grassini poškodovanih nekaj hiš. Ljudje so v mestu bežali iz hiš na javne prostore. Vse gostilne in kavarne so ostale odprte tudi v petek celo noč, kašine in javni vrtovi so bili razsvetljeni, lijakerji vsi na svojih prostorih, gasdci in vojaki pripravljeni. Noč je pa minula mimo, Geodinamik prof. Bertelli tolaži prebivalstvo, naj hod« mirno in zagotavlja, da novi sunki, tudi če bi se ponavljali, ne morejo biti nevarni. Prebivalstvo se je res pomirilo.
* (Grozna nevihta na Gališkem) je v vsem okraju Kolomea prouzroiila silno škodo. V Korsovu se je zrušilo 22 gospodarskih poslopij, blizu 2U0 hiš pa je močno poškodovanih. Mnogo živine je bilo ubite v zrušenih hlevih. Padala je toča debela kakor orehi in uničila vse žetve. Tudi v okrajdi Sambor in Sandova-Visnia je nevihta naredila veh ko škodo.
* (Grozna nevihta na Ogerskemi je v okraju Pečuh spodkopala železniški nasip, da je tovorni vlak skočil s tira. Petnajst vagonov je bno zdrobljenih. Izmej železniškega osobja ni bil uikdo poškodovan. Promet je bil vsled te nezgode v*-č ur zaprt in so vlaki imeli znatne zamude.
* (Razkralj Milan in njegov upnik Milanu se godi v Parizu jako slabo. Denarja nima, srbske državne blagajne so prazne, kredita pa ni nikjer nič. Najhujše zlo pa je, da stari upniki ve selega razkralja neusmiljeno preganjajo Jeden teh upnikov, na čigar tirjatev je bil Milan po svoji navadi popolnoma pozabil, se je grozno maščeval. Napadel je Milana na ulici in ga s palico tako nakiestil. da je razkralj jel kri bljuvat.i. Siromašni Milan   Sic transit gloria mundi !
* (Rodbinska tragedija ) Ni še dolgo tega, kar je z Dunaja pobegnil notarski kandidat dr. Hanrie-mann. Defravdiral je več tisoč goldinarjev, potem pa srečno otekel v Ameriko. Svet je, kakor po navadi, tudi tedaj strogo sodil. Zdaj pa se je pokazalo, da je bil Hannemann žrtva svoje rodo vine. Pomagal si je sam iz svoje moči, da je zvršil studije, komaj pa je prijel do kruha, jela sta ga izkoriščati njegov oce iu njegov brat. Oče, ki je bil svoj čas več let, zaprt, mu je vedno grozil, da razkrije notarju, pri katerem je Hannemann služboval, ta rodbinski madež, če ga ne podpira. Hannemann je podpiral očeta in se zadolžil. Ko je oče umrl, stopil je na njegovo mesto Hannemannov brat m zopet iztiskaval iz nesrečnega moža denar. Hannemann se je bal za službo, pogrezal se v čedalje večjih dolgovih in postal naposled defravdant. Njegov brat. kvitiran častnik, je sedaj krenil za njim v Ameriko, da uteče svojim upnikom in se oprime zopet brata.
* (Zopet bankir pod ključem ) Budimpeštanski bankir, žui Kanitz, je razne svoje komitenta opeharil za lepe svote. Policija ga je dela pod ključ. Kolikor se je doslej dognalo, je nož poneve ril več kakor 100.000 gld.
* (Rubinsteinova dela v Nemcih.') Omenili smo zadnjič sijajnega uspeha, ki ga je imela Rubinsteinova duhovna opera „Christusu v Bremenu, Zdaj je moral ravnatelj dr. Loevve podaljšati termin do 14. t. m., ker prihaja veduo več ljudi k predstavam. V DraŽdanih pa se je te dni pela prvikrat Rubinsteinova op»-ra v .'1 dejanjih „Demon" iu je naredila globok utis na občinstvo, ki je opero vzpre-jelo entuzijasti?no.
* (Dve nuni zgoreli ) V samostanu bene-diktink v litimi je v ponedeljek nastal požar, ki se je hitro razširil. Zidovje se je podiralo in pokopalo dve nuni; našli so ju popolnoma sežgani. Ostale nune so se rešile.
* (Silna povodenj ) Na Wi'irtemberškem se je pri Daldingenu utrgal oblak in provzročil silno povodenj. Sest poslopij je voda kar od plula, pri drugih pa provzročila veliko škodo. Utonilo je 32 oseb, 9 se jih pogreša, a poginilo je tudi mnogo živine.
_J__I
y ----""t
j  Slovenci in Slovenke 1 ne zabite ;
družbe sv. Cirila ln Metoda I
— —-*|
i T
Darila:
Za prebivalce, prizadete po potresu:
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila : okrajni "»dbor v Slovenski Histrici 300 pld.; Tržaška hranilnica !2.")0 pld.; mestni urad v Kari mu nada) njo zbirko 102 gld.; gospod Jan Vek, starosta „Besede" v Zoojmu, zbirko 100 pld. 20 kr.; g Franc Lavrič, trgovec z lesom v Trstu, 100 gld.; županstvo na Št. Viški gori zbirko 93 gld. ; županstvo v Oplot-nici na Štajerskem zbirko 50 gld.; administracija časopisu „ Reichepost" na Dunaju nadaljnjo zbirko 19 gld. :")() kr.; č. gospod Josip Kuča, župnik v Vitkovicah na Moravskom, v cerkvi nabranih 17 gld. ; županstvo v Nepomuku na Češkem 10 gld.; delavsko društvo v Bakru K) gld.: gosp. G. Niethammer, gostilničar v Reutlingenu, 10 mark; gospa Antonija 1'unk v Šiimperku na Moravskem i gld. 40 kr.; gospa Berta Greipel v Samperku 3 gld 20 kr.; gospod I. Markert, župan v Zelle na Saksonskem 3 marke 50 pfenigov; gospa Kdita Seidl v Šum-perku l gld. 20 kr.; E V. v Samperku 20 kr. ; gospod Josip Gruber, pekarski mojster v Opatiji, vnovič I  vrečo kruha.
Po deželnem poslancu lv. Hribarju dopoatal je gospod nadučitelj 1. Kmet v Cerkljah 3 gld.
Uredništvu našega lista je poslal: Gosp. Andrej .lurtela v Stavropolju Kavkaškem 10 trld. za ljubljanske siromake.
Rnjitevnost.
— Knjižnica za mladino. Snopič 6. prinaša šest povestic: „I)vk sveta večera" iu „Sne-ženi plaz v Alpah", češki spisal Frančišek Hručir; n Milutin Vidovi«"s|)isal Frančišek Frisch, posl. Janko Leban; KRejenČek Stepanok" in „Babioina povest", po nemškein posnela Ljutomerska; .Nekdanja jezerska naselbina pri Ljubljani", če-ki spisal Klemant < "ermak, posl. S. G. ml.
— „Argo". Zeitscbrift fiir krainisclie Lindes-kunde. Oošla nam je št. 2 tega lista, izdana „im Februar". Vsebina: Das Biseri m Krain; Kleinere Mittheilungen. Dodana je tudi priloga nI)as Krd-beben in Krain am 14. April
Pučke pisme Sklonio Juraj Kapić. Drugo tiskanja. U Splitu. Tiskarna A. Zannonia (S. Bulat) 181)5. Str. 95 Cena 50 kr. Kapić je novinec na hrvatskem Parnasu, a že s temi svojimi prvenci, zloženimi v narodnem duhu, po vzgledu narodnih pesmij je dosegel tolik uspeh, da je njegovo delo izšlo že v drugem izdanju. Predmeti tem epičnim pesmim so vzsti iz hrvatske zgodovine; vse pesmi so zložene v patrijotiškem duhu in smelo se lahko re.e, da je Kapic prvi iz obilnih posne-movalcev Kačida, čigar knjigu se srn.-* po vsi pravici postaviti v isto vrsto z llato knjigo „Razgovor ugodni naroda slovinskoga".
— „Vienac" ima v štev. 28. to-le vsebino: Pjesme Velimira Deželica; L. Z. Ladanjski: Bonček Tribuhović; It. Katalinić-Jeretov: Stari handžar; I). Galjicina-Muravljina: Na stranputici; R. Kata« linic Jeretov: li zoru; M Begovid: Na lievoj strani kraj srca . . .; H. Tame: Piloiofija umjetnosti; M. Sab ć: Mate ll.št.ijan; Listak. Ilustracija: Genij naroda.
„Sport" Glasilo za sve sportske struke. Izšla je št. 11 z raznovrstno vsebino.
Celjsko vprašanje v poljskem klubu.
Včeraj nam je naš dunajski poročevalec brzojavi]: Dim a j 9. junija.
V današnji seji sejo poljski klub posvetoval o proračunski postavki glede celjske gimnazije. Debata je bila jako ostra. Oglasila sta se tudi ministra -lavvorski in Ma-dcy.sk i, a sklenilo se je, naj to, kar sta v svojem in v imeni vlade izjavila, ostane tajno.
Načelnik poljskemu klubu Za les k i je spravil na razgovor tudi članek v „Neue Freie Presse" glede celjske gimnazije. Dotični članek je izšel anonimno, a še tisti dan, ko je izšel, sem vam brzojavno sporočil, da ga je spisal bivši sokcijski načelnik in poljski po-Blanec Edvard vitez Guiewosz, Taje danes i/.rečno priznal, da je avtor dotične g a članka.
Načelnik Zaleski je rekel: Ce je ta članek res spisal kak poljski poslanec, potem je tega poslanca postopanje odločno grajati, ker v rečenom članku izraženi nazori naravnost nasprotujejo stališču pol j-S k e g a kluba v tej stvari i n s e j e t o r ej s t e m člankom kršila s o 1 i d a r n 0 s t poljskega kluba.
Na ta ukor je vstal posl. G n i e w o s z in priznal, da je spisal dotični članek. Protestiral je proti temu, kar se mu je očitalo in povdarjal, da ni nikdar grešil zoper načela
poljskega kluba, dočim je bil Zaleski član Tanfteo ega tniuisterstva, sedij pa podpira proti-taaffeovsko koalicijo,
Zaleski je odgovoril, da se mu ne zdi vredno, na ta napad odgovarjati. V meritornem oziru je predlagal, da klub glasuje za celjsko postavko in za vsak kompromis, kateri bi se v tem oziru sklenil.
Klub je ta predlog soglasno odobril.
Dunaj 10. jun ja. V današnji seji poslanske zbornice je dr. P a c a k interpeliral Chlunieckega, čemu stražijo redarji poslopje drž. zbora in vprašal, je li se je s privoljenjem prezidija ponižalo poslopje narodovih zastopnikov za ledarsko stražnico. Chlumeckv je zatrjeval, da v poslopju samem ni nobenega redarja, na kar je P e r n e r s t o r f e r kon-statoval, da stoji na dvoriščih nad 200 redarjev. Vlada grozi, da razglasi za Dunaj izjemne naredbe, če bi se delavske demonstracije še jedenkrat ponovile.
Dunaj 10. junija. Vlada je bila prepovedala za včeraj sklicani delavski shod. Vzlic temu se je shod vršil. Zbralo se je 8000 delavcev. Policija jih je z orožjem razganjala. Vsled tega so nastali veliki izgredi, ki so se nadaljevali v Leopoldstadtu in v notranjem mestu. Parlament je varovalo f>00 redarjev.
Dunaj 10. junija. Poljski klub je sklenil glasovati za to, da se v odseku za volilno re formo začne specijalna razprava o pododseko-vem načrtu volilni reformi. Vrh tega je klub sklenil, potegovati se za Lupulov predlog glede razdelitve nove kurije.
Dunaj 10. junija. Vest, da se je danes primeril nov sunek i Ljubljani, je vzbudila Božalje vseh poslancev,.
Dunaj 10. junija. Staročeški in mlado-češki poslanci z Mora ve so se danes združili v jedno stranko. Splošno se priznava, da je ta srečni izid pogajanj velikega političnega pomena.
Dunaj 10. junija. Občni zbor zavarovalnice „Austria" seje razšel, ne da bi bil kaj sklenil. Neki delivec, ki je očital vladi, da je sokriva pri društvu storjenih sleparstev, se je takoj are to val.
Dunaj 10. junija. Cesar je solicitatorja Etchingeija, morilca odvetnika llothziegla, po-milostil.   Sodišče ga je obsodilo na dosmrtno ječo.
Dunaj 8. junija.") Proračunski odsek je začel razpravljati proračun naučnega minister-stva. Posl. K lun je predlagal, naj se na graškom vseučilišči ustanovi redna profesura za slovenski jezik in slovensko literaturo in naj se dotični trošek postavi v proračun za 1. 1896.
Dunaj 8. junija.*) O kolu Šopronja je nastala velikanska po vodenj. 70 osob je utonilo, v Sehvvarzonbachu pa 20 osob.
Sofija H. junija.*) Preiskovalni odsek narodnega sobranja predlaga, naj se Stambulov toži radi kršenja ustave in poneverjenia državnih denarjev.
1/. konliskuvane sobotne Številke.
Narodno-gospodarske stvari.
— Letina. Vkljub izredno hudi zimi, ki je zlasti žitnim poljem precej škodovala, se je ozimina vsled ugodnega pomladanskega vremena kmalu popravila in se je nadejati v celi Avstriji dobre pšenične žetve. Nekoliko slabeje stoji rž, kateri je ples-nivost po zimi škodovala. Jarina, ječmen in oves rase prav bujno in utegne, ako ne pride kaka nepričakovana nuna, jako dobro obroditi. V nekaterih krajih morala se je plesniva rž podorKt.i ter namesto nje nadejati ječmen. Ker na Ruskem in tudi v Ameriki ni pričakovati obilne žetve, zmanjšala se hode konkurenca in utegnejo torej žitne cene ostati precej visoke.
— C kr. železnično prometno ravnateljstvo v Beljaku javlja, da se bode dne 15* junija t. 1. postajališče Pod tu rje (Neuhaus) na Zilji mej postajama Bernloa in Podklošter proge Amstetten-Pontafel za osobni in omejeni prtljažni promet otvorila. Cnsi odhoda vlakov so sledeči: iz Beljaka prihaja vlak št. 937 ob 8 01), št. 918 ob 12 18, št. 047 ob 2 34, št. 1)11 ob 3 36, št. 030 ob 9*1 in št. 017 ob 11*22« v Ikljak se pa vozi vlak št. 918 ob 5-21 št. 912 ob 9 01, št. 940 ob 1119, st. 916 ob 4 03, št. 938 ob 7*K, št. 948 ob 9 21. Vlaka št. 947 in 948 vozita le ob nedeljah in praznikih. Nočni čas od (i _ ure zvečer do 5 zjutraj označen je h podčrtanimi minutnimi številkami. Osobe se bodo v postajališči samem odpravljale, potna prtljaga pa le potom doplačila.
Raailrjrmo domafia zdravilo.  Vedno večja po-
pra&evanja po ,.M"ll-ovem fraseeikem zganja in mili'1 dokazujejo uspefini upliv tega zdravila, zlasti koristnega ko' bolesti utesujoče, dobro zntno antirevmntično mazilo. V steklenicah po 00 kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lok hi- A. MOLIj, c. in kr. dvorni založnik na DUNA.JI, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati M0LL-*v preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 (4 — 8)
Ijotcrijne ttreeke 8. junija.
V Lincu: 51,     36,     77,     70, 58.
V Trstu: 47,     26,     59,     42, 55.
Umrli s<» v Izubijani:
6, maja: Jožef Zabukovec, hlapec, 37 let, Hrenove ulico fit. 15.
7. junija: Ivanka Sitar, postreSčeka hči, 8 leti, Flor janske ulice st. 10.
V deželni bolnici: 5. junija: Franca Kervina, delavk*, 29 let.
Meteorologično poročilo.
t J	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
I 7. junija	7 eiutraj 2. popol. B. zvećer	784 9 732-v» 7322	150° C 21 r>°c 17 3° C	Bi. 8vz. Si hvz. bI. svz.	ohl. obl. obl.	ir>-o ! dežja. ( -.— i
te '5 d od	----- ...---- 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7337 7333 7389	15-2° C 22 1° C lo-8°C	hI. s/.h. si. szh. brez v.	dež. obl. obl.	13-8 dežja.
Srednja temperatura 17 91 in 180«, ca 01' in 0 1« nad normalom.
XDia.n.a.js^a. "borza.
dne 10. junija 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 „
Avstrijska zlata renta....... 122 „
Avstrijska kronska renta 4°/0..... 101 „
Ogerska zlao* renta 4%....... 123 „
Ogerska kronska renta 4",'.,..... 99 „
Avstro-ogerske bančne delnice     .... 1078 „
Kreditne delnice......... 408 f
London vista........... 121 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   . 69 M
20 mark............ 11 „
20 frankov........... 9 „
Italijminki bankovci........ 45 „
C. kr. cekini........... 5 a
Dne 8. junija 1895.
4% državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld.
Državne srečke iz 1. 1804 po 100 gld..   . 1% „
Dunava reg. srečke 5°,'0 po 100 gld.   .   . 131 „
Zemlj. obč avstr. 4 V," „ zlati zast. listi    . — p
Kreditne srečke po 100 gld...... 19S> „
Ljubljanske srečke......... 23 „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 „
Akcije anglo-avstr. banke po 2t)0 gld. . 172 „
Traiuway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.   .   ,   . 508 „
Papirnati ruhelj......... 1 .
35 kr.
30 r
90 ,
M .
50 i
15 .
r
75 i
40 „
86 p
63 ,
97«/, .
67 .
50 50
kr.
50 „
60 „
50 „ 50 . 50 „ 30«/. ,
i
o
* "O
«8 c
a * ~
mm d
m —3 g
S > S a
jN-^ o
J ■ p. *
i I" * 5
O %
"   B. C S*
<S ">
»o      • ™ .-
^ JS S
•N3
Priporoča se, paziti na to zna-liicnjc, u/.gaiio v probek, in na etiketo z riidečini orlom, ker se jako pogostoma prodajajo ponaredile (15—4)
Mattoni1"' Glesshubler slatine.
v nerieljo B. t m. okolu K'/, ure zjutraj denarnloa % veojlm denarnim tntikom in nekaterimi vi/.itnuami
po poti skozi Fran .ložofovo cesto, Hetho\enove in Knaflovo v &elenhiirgovn ulice. — Kdor jo je naAel, naj jo ouda pri policiji proti jdnčilu. (^~)
pred potresom.
83 X B0 OM,
Komad po 30 kr., po pošti 0 kr. več, dobiva se v
_»Narodni Tiskarni".
Mlin s hišo
vred, na trajni vodi v l*>«»iti/iiItth. obojo v najboljšem Htanju, Me po «*«-nl proda. Natančneje poizvedba pri <lrii. liuroln fcioli hi iti I n^«*r-Jii,
c. kr   notarju v  lani kn. (785—l)
I. najstarejša posredovalnica stanovanj in služeb
Ljubljana far. FLUX Breg št. 6
posreduje dobre *lu£be takoj iniačet kutai%rl«o za *u|>-ulit«, 10 gld. plače; k«»«»1I«IhI4*' kiihitrlvet *«** za tu in drugod, 10 — 12 gld.; kul>arlo«» k dvema osebama, lo gld.; hlaluo za hotel, jaku dober zaslužek; v«-e ileklt't m VHHku tlf>lo. tudi začetnice; nistikkisrlu«*, ki plačila vzprejema, jako dobra služba; dekle *•* bulTeC v neki kolodvorski restavraciji, dalje natHksrlro /n lu in drugod, kakor tudi veo «tr**»J«v9 ki znajo s konji ravnati. 10—12 gld.: ko«l|»taa ta fino hišo, 14 gld. plac«, itd. itd. (119)
Izurjena prodajalka Karoi Bartei
katera zni tudi nekoliko šivati
so takoj viprejme.
Več poizve se pri Ignaciju Ž ar g i-ju v Izubijani._ (78J)
Lorenc Jescbe preje Pavel Jeschs
v Stražišču pri Kranju
priporoča (784—1) MVo|o veliko /ulo^o iiuj|y.vrM<liM'.iHe
žime za modroce
od najcenejše do  najfinejše in najdražje v poljubni barvi:
belo, aivo, rujavo in črno. Cone ao vrednosti blag-a primerno  mel6 nizke. Prodajalci dobe primeren rabat. Vzorol ao na željo franko na razpolago.
Na živcih bolnim
(sploina nervoznost. migrena, brezaenoat, omottoa, otrpneloat, če pojema pametovanje aH spomin)
ge priporoča, da ne seznanijo z novo zdravilno metodo, ki je imela velikansk vspeh ter jo priporočajo ugledni meriicinci naj tople je in ki je poleg tega izredne priprosta. Natančna opisovanja pošilja brezplačno knjigarna       U48—»)
Karla Valentina sin, Pečuh, (FOnfkirchen).
Razprodaja!
Nikdar več. v življenji se ne nudi redka priložnost, M
HT samo 2 gld. "M
dobiti nastopne prekrasno in koristne predmete — 35 komadov /.a 2 gld. in sicer; 1 Jako elegantna pozlaćena ura z lepo verižico, ki točno gre, s31et.no girancijo; 1 prekrasna kravata za. gospode od pristne svile; 1 jako lepa Igla zh kravate z umetnim briljant. m : 1 prekrasen častniški porlemonnaie od usnja, ličen in trpežen: 1 jako lopa brosa za gospe, Pariška f-rona; 1 prekrasen prstan od imi-tovanega zlata z lepim kamenom: 1 prekrasen sinodkovnik ; 1 prekrasen ustnik za smodko; '.i komade gumb za prsa od doublć-ztata z simili-briljanti; 2 komada gumb za vratnike od imitovanega zlata I nvdianikn; •> komada mehauič.nib Dlan letni h gumbov ; 10 komadov finega anglefikega papirja •/a pismi* in 10 komadov finih anglefekih zavitkov za pisma.
Vseh teh .'5f> prelepili predmetov sem primoran oddati za smešno nizko ceno 2 gld.. kateri doslej še ni bilo primere. Da se vsak dvom izključuje, izjavljam, da sem pripravljen javno potrditi, da ima ura sama dvojno vrednost. Ce bi komu roba ne ugajala, se denar drage volje vrne, tako da je za kupca izključen vsak risiko. Pošilja dokler zaloga traja, s poštnim povzetjem
Krakovska razpošiljalnica ur F. VVINDISCH
Krakov, Mlodowa Nr. 11 B. (786)
4 4
4
4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
The Mutual" I
5?
životna zavarovalnica v Novei Tortn.
VinUt vzajemna. Nuliriiih delničarjev.
Največja varnost.  Netlesežun visoki dohitknvni deleži.
l*r«»iM«»fieiif4» 'tur HI. «!«>-
rrmbrn I.HO:t uaMl   .   . »«7 uitlij. (Vnuk.
/iiVHioiHlinur /.ii:istt|«t . 11."»!» mili), frank.
lznlaOnlo ttm j«» »avnro. 11400 — 29)
» iiiiiiui, ixl kar poMlu je
itril»t*o...... llMKi ini II |. Irnuk.
Specijalno jamstvo za avstrijske zavarovance 1.021,124 krone v 4odstotni zlati renti, depo-no ani pri c. kr. ministarski plačilnici.
Natančnejšo podatke in informacije dajo
glavno   ravnateljstvo  za Avstrijo: Wien, I, Lobkowitzplatz 1.
Medicinaliio
olje iz kitovih jeter.
(Ilil.ji olj«.)
Priznano najbolj« učinkujoče in pristne vrste, vedno svežo v zalogi. Št< klenica I n»-Nodibin o porabi HO kr., d\oina st kb-nica I gl 1 ; 12 malih steklenic '» cld. 50 kr., 12 velikih steklenic Iti gld (t2H-:i_M
Dobiva se pri
Ubaldu pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
l*o-ilji» ■»«• * oliroltio poNlo.
IT*
ct> pr
PO
ta
•H
H »
rs
arhitekt in stavbeni mojster v Inomostu
se priporoča za izvrševanje
nnvih zgradeb in adaptacij
izdelanje načrtov in proračunov stroškov itd.
9A£T Zastopnik njegov gosp. I.edab^ I se mudi v l.julitjmii. v liolelii ..pri  .VI »lit-ii". kjer je možno ž njim  sleherni  dan  govoriti   od   10. do 1. ur« in od 8. do 5. tire.        (77.'}—3)
(k^gT Q<3.  leta. 1S66. se ^IŽ-ij Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki je izkušeno na klinikah in od mnogih praktičnih zdravnikov, ne le v Avstro-Ogerski, nego tudi v Nemčiji, Rusiji, balkanskih državah,   Švici itd proti poltiiim bolexoiiu, zlasti proti
vsake vrste spuščajem
uporablja z najboljlitn uspehom. Učinek 1 >ergerjevega kotra-novega mila kot higijeni&nega aredatva an odstranjenja laakinio na glavi in v bradi, za čiščenje in • tesiufek-cijo polti je takisto NplotnO priznan. H«*r-j;rr|rM» Itetraimvo ml*o ima v sebi ■lo odstotkov leanegM i.»inui.» in se razlikuje bistveno od vseh drugih kotrano-vih mil, ki se nahajajo v trgovini. Da se prida »laparlIrttlt V okom. zaht.iv j izrecno Bergerjevo kotranovo milo. in pazi na zraven natisa jc.i o varsr eno znanko. Pri nni/il rat I i i v i li polt-iilli bolesnik M na mesto k.dranovega mila z uspehom uporablja
Bergerjevo med. kotranovo žvepleno milo.
Kot ni ji/j.- koIrmioMi inllo> za odpravljanje
llCSIlatfC n polti.
proti tpuioajara na polti in glavi pri Otrocih . kakor tudi kot nenadkiiIjtMi.) kozmetične milo /.a UiUlVanJe iti kopanj«' #.n VNiikilHiijii rabo služi
Bergerjevo i^licerinovo - kotranovo miio,
v katerem je ofi odst. glicerina in ki je tino p ijfumovano. Cena komadu vsaka vrste z navodilom o uponbi 35 krajo.
Od drugih lti'i-K<'r,«»t ili meilirlu.ko « u-me-tlčoili mil zaslutijo, da na nje posebno opozarjamo: ■tat. .»i-m 11., za fino po t; l>«»f at*aovo i<» aa priloei k'iibolNlio in'lo za uglnjeiije polti pri pikah vsled koz in kot ra/.kužujoča orla: It rgerjevo tiurt-kioo« liili*-mi«i milo /»• iimt\nuji' m ini'ei«, Bei*xor|evo milo
Za m/II.► olfoejo ilolit. (M    Ur.);  i.' 11 f > . > i».. o milo
proti radećioi obrnaa\ uiilu x» »••■^«' v obraau jako učinkujoče; tiiniiiKi.o Mili.> ia potne noge in proti izpadanju las; sobno milo. liajboljs-' sicdstvo za č.ifečenje zob Glede vseh drugih Bera;e»r|e t Iti mil se najde vse potrebno v broSurui. Zahtevajte vedno B«ra*er|eva mili*, ker je mnogo ničvrednih imitacij. (.'t20—B)
Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. >layr, ti. Pieooli, J. Sv-oloda in [I. pl. Trnku,ZV-ja. dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem.
i crJ
UEICKTLOSLICHER CACAO
■A ...nM.,„   ■    1 K°-20c TAjSTN        Nnb.b,>fl •
I>r. Friilvrikii i.*'iip;h'l-j»
Brezov balzam.
2e sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta nJi*HQ deblo, je od pamci\eka znan k >t najizvrstnejSe lepot.lo, ako s<* pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potem kot balzam, zndohi pa Čud* vit učinek.
Ako se namaže zvečer Ž njim obraz ali drugi deli polti, lo*||o ae zf <lriiu< dno u«>. inaliie liiNkin«> o«l polil* ui poMnii«. «m1«iI tete« eUlo Im>U In ut'iiiM.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu dajo mladostno barvo; polti pode-ljuje beloto. nežnost In čvrstost; odstrani kuj nago pege, žolLuvoht, ogerca, nosno rudefiico, zajedce m druge neanalnoati nt polti. — Cima vrću z navodom vred «l«l. 1..10.
Dr. Frlil«rika I*«*iig:l«*l-i*
BENZOE-MIIiO.
NajmilejSo in nejdohrodejnejfio milo, za kožo nalašč, pripravljeno. I komad ««» Ur. —II)
Hohiva se v I.|»l»lJHnl v l'i». |»l. Trnkoo<jr-|a lekarni in v veh  »ečjih lekarnah. — Postna naročila v/.prejema V*. lli'iio, l>uoi*», X.
r.. if glavH3 ravnateljstvo um dri iz\m"
Izvod iz voznega reda
T"»l,au"»'-ii.ogr«fc  od  X. 3-va.xi.lJa. IS-^S.
Huiu|)Di)  ora«nJaal  pnhi|»l il in oati^Jktnf  AmI ouhumpI to v ffM4>ii«t«|>'A''m ffint.   Kr..tnj««TTrifi.tiI iM I« kr.|n«nn liMH t l.j'i I|»b1 i. 4 mluntl impr.j
Odkod I a LJubljane ijuž. kol.)
Oh 1». Hrt 5 min. po n/*-i oaabnl tI«i t TrbU, PonUbal, Haljak, O-lov«o, ! i.iiKiiiif.ila, T.jnhno, n*i S.litli.l t An.«.n, tmhl, Oman. d«n, Sol:i vru.t, I,enit-Irnatein, /otl na joieru, Innmmt, llurili, Siif r, r.n. , Bu.loJflO.a, PUatiJ, M»ri)mB »»r«, Kgar, Kurlo^a ra>ra, Vr»u-onn mri, I.lpaijo, nnnaj Tla Am«li>tt«n.
0t>   n. ttri tO tnin  v../r.i> m*i*nl Tlak T Noto m«itO, KoosTJ«.
Oh 7. wr< 10 mlH. ^utraj oaabai rlik > Trbl«, eomalial, li..ljak, O-tovao, Krauinnifait«, I.jnhno, Dunaj, inm Salattiftl T Haluoffratd, llnu.i -i". Amatetton.
Ob It uri ŠO min. <1nt»,l*vtnf oanbnl »Ink t TrbU, Pontab«l, Baljak, Oalavai), »Hnienafaat«, tijtihuu, -SnUtli.l, Solnoffrad.
06 /f. urt Sil min. pvjuttmttn* msaanl vlnk ▼ Noto maato, KooeTJa.
Ob 4 urt -«/n.in* oaebnl vl.k t Triu«, Beljaki, CVloTeo, fnaitM-feat«, o«< S^lfthal t Hotnoajrail, l..unl - iSukluii, na Jaaam , ln>-
nion, HrcHjnio, Hitrih, limio, 1'arm, cnz Klein !!<■ i Ili n ur, Ntarr, liinu, Ghnondon, Iiohl, Bmlnjario«, 1'It.iij, Marijin« vara, Kitar, Kra.nu.>v„ *»ro,   K-vrl ii.-   rini, ersno. tilpako, DnuaJ vin AmiMtten.
'»^ 7  ».rt Ve >n in   iirwr iTin.Mii vlak » Noto maato, Kočarja
RkSan t<<ua ol> noilolfati in pr.i/nikili ob .1. url 'JO minut popoln I . * oaohni »lak t l.onco-IUml.
Prihod v LJnblJano (jnž. kol.).
f   • (I. Hrt        mir«. i(MlniJ iiaabiu   Tlak a Duuaja  rfa Amilatlaa, Li)r-tije, Praga, KrnnooTih rarni, K.irL.vih v ur..v, Kgra, M ■»r.;. niti T»rtw, Plaiija, HudajoTlo, Bolnovrada, I.luoa, Stejrra, (}inun<lona, laohl*, Aua-•aea, Znlla na Ji.-r.oru,  l.on.l  (inatoina,  Ljiibuega, Ualovoa, Itoljak KrADftnuafaata. Trbiaa
OA N. tiri  tU min. ujutrnj molaai Tlak la Koćevjft, NoTnira nuinta.
fin // urt itti min tti>twt%*<inm mn'.iil vluk a Dunaja Tia Amatettmi, Lipaljo, PruRe, Kraiicovih TaroT, Karlovih »»rur, Kt'r., .M ■in)m i1. TarOT, Flaiija, l(>i.|.i;.<\ i. Bnlnograila, I.lnca, Htoyra, Pariaa, UennTO, Onrilia, Ur ■.■m.-«, Inomoata, /,oll» na jaaani, I.and-Oaal^tna, l.jui>iii'.f.. Golovca, 1'onlabla, Tt».i»»
'»'. sf.   uri        min. >i<>;i../Mi#n» moaaul vlak ia Ko.-«v]», Nurava me*t:i,
(M> 1 uri .1.7 mtM j.hiio/ik* nr nai-iiTii rlak ■ Dunaja, I .j n» h.v«, .Solat!, n .. Hnljak*, Oalovoa, Fran*«naf«a<a,  1'nnt.iliU, Trblla
'><■ V. uri 4 .....• mvrrrr oiabnl Tlak ■ Ilnuaja prnkn Amatattan* tn f.lul>i).a-.    'i.- ' i'i», HmI.iti i.. Pontahla, Trbiaa
Oh tt. %At-i '4K n\ i n   ur+r~r molani Tlak  ia K...»v 1 i, No»»ira Vmti
Hazun tona ».1» m-iluljah iti pra/.iukili ol> 10. uri 40 minut /vočar MObai Tlak u l.fit'C- Itluitn.
n. to
Odhod ia LJubljane (dr4.. kolJ
ur, .'.< f*ttn   r)utr<\) t Kamnik.
•       "A         »         |l(ljllllu.l«l    . .
■   Sit     ,     a-tw*r . .
ii    KI     ,,     *vrr+r n n (aleilnjl  Tl*k lo
ob   oadaliah   In   ptaznlkir, .
Prihod v LJubljano idr«, kol.).
«.ra ?rt «».Oi. mjutrnj        la Kamnika
t T*»   , (5 —12'»
<"l
M
(aladujl vlak In ub  uadeljah in praanlkih
|MMl ..'#,«»IViiiiii Ili'IliOlll*" odda se za letos
in tudi za več let V Klali. 111». — Pogoji izvedo se v pisarni dr. Ivan Tavčar-jevl. (77n_2(
aV*>^ n        i«v*t««»Ma*««Mt**«»«t*»ttt* *
Fran Stare
sobni slikar v Ljubljani, na Bregu št 2O
priporoča se slavnemu p. n. občinstvu v izvrševanje VSeb v dekoraOljako in slikarsko obrt spadajoči h del 7. zagotovilom uuusno modernega dela proti zmerni ceni. (ii4 7_Tji
*Jti&~ Ker sem pa večkrat odsoten zaradi dala, ao btrpnk<' najiiliudiiejc naproSooe, naj v slučaju potrelin umenjona dela naročajo pi i meni plamenlm potom.
(751
z goatllno m sobami za najemnike, B m uut annaj mesta Celja, staro in zdat.no mesto, z jednim nadstropjeiu, !• sobami, ti kuhinjami itd., ki leAi poleg slovitega gozda, h sprehajali&ociu na hribep sv, Joftun*, ki je torej tudi za penzrjumate zelo pripravna in vrae brc« doliodkov gostilne na najemSčini stanarini) ' „ od 4.t.">()l> gld., se pod zelo ugodnimi pogop /..»voljo spremembe stanovaliS-a takoj proda. Nadavka treba .'»(KI do IcOO gld. — Vpr.ifianja nuj so naslovijo: ,,F. H , o. kr. okrožno aodiioe it. 4, Calje -.
Pozor I
Svarilo I
Varujte se,
«la ne boto opoharjoni pri nakupu slatino kavo. Dobrč kaželjni rjndje le vedno poua-rojajo Kathroini'rjovo kavo, aatto noj emliite dru gib ko ba>i*. izvirne    zavoji-   /. uapisotn
„Kaihreinep".
Kathreiner-Knelppova sladna
kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni prideVok voelib zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena.
(704- AI
'^,'r ''•r''r*t»h',,•* vsake vrste
vodovode
za m« sta, sela, graficine, gospodarstva, I« tovififta vrte in kopelji. Vodo-nietne figure in nastavke, strania&a, kurjave s rnntnrip n "H woi*r' **
«L  parom, IIIUIUI JO zgret zrak inpe-* trolejske motorju izdeluje (445)
^"^5T^A K TIN Z "'"»■J*1"
A« ** U Al 4*. tverniea Moravaka Bela oerkev.
11 u h in i v .i n i iiroipokti aaatonj.
vrv
W flf liF iiF i
Hrastove parkete
in
hrastove deščice
toplo priporoča hišnim gospodarjem, kakor tudi stavbinskim moj srrom in inžeDirjem po nizki eeail lovama parkelov
(692—6
WWWWWr\
W W V W VW VVf"W"FW.
Jajca za valjenje
od pristnih llrailiitia k I j komad po 15 kr.; ml Ilulaiidet'V.
"nuli z veliko beloavbico, kom;«! po 2.r( kr.: cd prlN.nlli st ajcrnk lli k okolij komad po 10 kr.; od Vlllioik komad po 20 kr.; od l„auj£*-lutiio« komad po 30 kr.; od puranov komad po 30 kr. ; od Mre-l»l*a*till \\) llllllotfov komad r>o 50 kr. ; od C o<lllll-14i<llJ<-<'V
komad po 25 kr.; od Kllltlf lislllll katere so izredne velikosti,
komad po 1 gld. : od l(illllilirlNl(»lirv<(-v k n 1 po 15 kr.; od pri-flikHY.ll k«»ko>iJ komad po 30 kr.; od vrlikili KtaJerMlalll r««* po 20 kr. — Razpošiljam take jajca samo od takih živali), ki so povsem čistega plemena in so bile že večkrat premijevan^, ter dajem za pristne r * pasmine in za to, da je čisto pleme, vsako jamstvo. s^_»;)
IVI a k so Pauly v Kdflachu (Štajersko).
-tisti*
$2£ Prva, žetljarska zadruga
f| v Kropi na Gorenjskem
^ ponuja vsem p. n. gg, trgovcem, podjetnikom, obrtnikom iz ^ najboljšega železa solidno izdelane
4J žeblje, verige in drugo raznovrstno M     železa ino, posebno za stavbe
po najiilvji eenl. (698—4) 2       Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj.
w
H-
W
rt
M-
Do 1. junija in od 1. septembra tar f za stanovanja znižan na 25 .
Zdravilišče
KRAPINSKE TOPLICE
>d postaj.-/a^oi-ske železnice „Zabok-Krapbia-Toplioe" oddaljen->je»Jno vozno. r.*v. • > je od 1. aprila d i konca oktobra 30 do 50 atoplnj R. topli akratoterml eminentno delujejo pri protinu. pri mitični In sklepni skrnini In nje posledičnih bolestih, pri bolih v bok«, živčnih bolestih, boleznih na polti, m vsled ran, kroničnem morbna Brig-htii ah vnetlcl oblstlj, otrpnenjl, pri kronični vnetiol maternice, pri eksudatih v perintertnalui vezni tkanini. Velike basinske, polne, posebne mramorne 1» kropilne kopelji, izborno urejene znojne komoro (sudariji , maaaža, elektriciteta, švedska zdravilna gimnaatika, udobna stanovanja. Dobre in cenene restavracije, stalna zdraviliška godba vojaške godbe o. in kr. peipolka nadvojvode Leopold it. 63. Velika lantaata izprehajalisča i. t. d. Od 1. maja vsak dan promet s poštnim omnit.usom s Zabokom in Poljčanami.
Kopali&r'ni  zdravnik «lf.  l*n.v«l Oreiikovio.  BroSure v vseh knji-
garnah.   Prospekte pošilja in pojasnila daie
kopališko ravnate IJ*tvo.
FR. ČUDEN
urar <*.-
vr 1 ^ j ia 1> I j <a ii i ,  >I       tu i tr"gf
pHporofia svojo največjo zalogo
vsakovrstnih švicarskih ur. uhanov, zlatnine in srebrnine.
Zaradi velike nesreče potresa ni sedaj nobene kupčije, torej prosim, kdor misli uri) kupiti, naj io koj sedaj naroči ali kupi. V ceniku postavljene cene bo zdaj za IO" u »nizane. — Priporočano s»> z vsem spoštovanjem
Pr. Čuden.
(540—«) orar v Ljubljani.
QST~ Ceniki se dobivajo zastonj ln se tndl po poiti pošiljajo.
<>olo\o   in  liilro Upll vajoce sredstvo proti knrjlut ufenuni, iuljeui n a pod-
platih, petah in drugim trdim
trai
J?
5?
Dol... v li'kwr-nah.
Veliko
priznali ifa pisem  jf na o^jled v
davni rtipoiiljtlnici: Schwenk-a lekarna
Meldllng-DunaJ.
iamo, če ituata uav od in obl i i varstveno /urniku iu podpis, ki je tu zraven{ torej   naj ao pazi in zavrne vsa manj vredne ponaredke.
[13-23)
Pristt
. ii.ii-n   * l.pili|Hiil:
.Ion. Mh) r, J. Swohoda, U. pl.Trnkoczy.(i.Pic,coli,L. Orecel; vKi.doifoveiu S. pl. Sladovio, F. tiaika; v Kaiiintku .1 Močnik; v ( »lio« i A. Egger, \V. Thurujvvald, J. P> rnlia-cher; v lirecab A. Aich-'i'K'-r; « Truu (tm K<» roAkem) (.'. Menutir; v llfl|uUo P, ttobols, Dr. K. Kutnpi'; v Ciorlel G. B. Pontoni; v \Voit*. berKii A. Hutli; v Kra* K Savnik; v HhiI-K»ul C. E. Andrieti; v l«lri|l Josip Warto; v ■tadovl|lcl A. Koblek; v Cel 11 K. Gela; v i r-iioiuliu: F. Haika.
Ljubljanska tovarna šotne stelje in šotnega praška
0. M. Roberts van Son & Comp. na Lavrici
prav toplo priporoča svoje izdelke, specijelno Hotni prašek p. n. oskrbnifitvim občin, tovarn itd , satnn Mt:«9lJo gospodom kmetovalcem, lastnikom konj in živine itd. kot izvrstno nadomestilo za slamo itd. — Brošure, c niki in vzorci so brezplačno i-, poštnine prosto drage volje na razpolaganje in se na vprašanja od strani ravnateljstva ljubljanske tovarne iotne atelje in šotnega praška O. M. Roberte van Son * Co. na Dnnaji, L. Petersplats It. 7, ali pa nje zastopstva na Lavrlol, gospoda župana Karola Lentsche-ta istotara točno odgovarja. (74«—-i)
Novo!
sredstvo, da se i
Novo!
on
takoj posuši.
Dobiva se pri
stavbnem mojstru. BroNiirlefi o toliiiac*eiiJii  se «lol»i«a ifitotaiii. ^»
1*81) ®
Sr. 4499.
Razpis.
(7f>4— B)
Jit% o<l«lt»lkii r.m miadolcliic Uori};eiide v deželni prisilili «l*'lwliii<'i V L.|iil»Ifuiil ly.prnxu|eiia |e
slu.žba uLČiteljs-
z letno plaćo 700 $1*1. in s prostim stanovanjem, oziroma 8 stanarino letnih 120 gld.
T* služba se bode oddala provizorično proti trimesečni odpovedbi, vender pa se vsled dogovora s c. kr. deželnim šolskim svetom zu Kran .yko pridrži dotičnema ljudskemu učitelju prejšnja stopnja v staležu kranjskih ljudskih učiteljev ter se mu za dobo podučevanja v prisilni delalniei dovoli
ci!:.iist.
Prosilci za to službo izroče naj svoje prošnje z dokazilom učiteljske sposobnosti za slovenske in nemške ljudske šol*, znanja InAkega jezika in dozdanjega službovanja najkasneje do 1. Jlllljfl lfcOlfr podpisanemu deželuemu odboru.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dnć 28. maja 1805.
Cement
železniške šine, štorje za obijanje stropov, železo za vezi in traverze, železno, JjJ cinkasto in pocinkano ploščevino, kovanje # za vrata in okna
•sploh vse, Kar se |M»li*4'hiij«' wm Mlnvbe
priporočata po jako nizkih cenah (767—fi)
trgovina z železnino in špecerijskim blagom $ Marije Terezije cesta št. 1 v Ljubljani.
Kneza Ivana Liechtensteinskega
tovarna glinastih izdelkov in opeke
v rnter-Tliemeimi pri Luiidenburgu
ponuja svoje
plošče iz finega klinkerja in mozaične plošče
za «Bake vrste tlakovanje v najlepši izdelavi.
DvoJitopoHtelalciiJciie ei'vi Iz Kaiiiciilne
naHtavke za kamine, piftna sli klajna korita, školjke za scanje.
Hlhikrr-Jrvc opeke, peči n peenlcaml ln
Of^llJlMeiie ptkeille€^ v razni izdelavi.
ZareSKRIie Strednllte^ navadne strefinike, liSpna opeka za v nanjost poslopij, posteklenjena in nepoBteklenjena v iiajboljfii kakovosti.
4 f niki so ma (770—2)
ymmmkwmmmkwawmnimiMmmm
22
HT Prodam pod ugodnimi pogoji n
stavbinski prostor, ozir. senožet
pare. St. 165 8, ki meri nad 1200 □ sežnjev in leži naitprol i ../.«»1 v n <-mu lirll»u", t>ll«ti kolodvoru ilol.u |«k«- Šele*« ■lice, na cesti, ki pelje na Dolenjsko, zraven hiše g. Aut. Strnada.
(771—2) JPr-imo^ Jr'ii,l«:i£,
posestnik in dež. poslanec v Zamostscu, pošta Sodražica.
Krojač za civilne obleke in raznovrstne uradniške uniforme.
I
"o
(298 1
&. (Sassermantt
v Ljubljani, Selenburgove ulice št 4
se priporoma 8lw>. občinstvu za izdelovanje civilnih otttefc po najnovejši farmi in najjjovoljnejših centth. Antjlesko, francosko in tnzemsko robo ima na skladišču. — Gtj. uradnikom se priporoča za izdelovanje VHtih't>rrstnih tatii ji trm ter preskrbuje V86 zraven spadajoče predmete, kakor stihije, meče, klobuke za parado itd.
Poverjeni zalagate!} c. kr. uniformske blagajnice drž. želeleznic uradnikov.
t
Kari Wanitzky
arhitekt in mestni stavbeni mojster z Dunaja J
prevzema ^
j vsakovrstne poprave, prezidanja in nove stavbe •
počL a^ajvig-ocajCLejšizrii pogromi.
!
PSy Pojasnila se daj6 nti TI a rij«- IVrc^sslJc? ceKtl
SNt« i«. II. na«lsli-o|>J«-. vsak dan od 2. do 3. ure po-poludne. 72">—»;)
Ion. Faschino-a ^o?e fcljuoaYnifiarstYO
l9oljaiislti nasi|> li. st. S
Reich ova hisa
piipooCa svojo bogiito zalogo
štedilnih ognjišč
mi ||»rlproate}wi|i. kakor tudi ini|llurj-hIIi. 7. lolto modjo ali mesingom montiranih 7.a ohklade s pernicami ali kahlaiui.
Popravljanja hitro in po ceni.
Vnanja  naredila ae najhitreje (U-Ui—20} izvriujejo. r
Cc
Filip Supančie
mostni stavbni mojster
prevzema izvrševanje
novih stavb, adaptacij
vsake vrste rekonstrukcij-
šilih in drugih v njegovo stroko spadajočih del,
katera  izvršuje NO I ili IIO  iu  |»o   mtj nl/j Hi ftMinll.
Velika zaloga
strešnega Ideja, strešnega kotnimi, mavca, cementa, vapna, kamenine, nastavkov za kamine in eevij, kakor tudi vseli stavbi uskih materijal i j
po iitijiiižjili rciiuli.
Prevzetje kavarne.
Slavnemu p. n. občinstvu  uljudno naznanjam,  da sem prevzel
kavarno „pri Virantu
(..Ntersiwttrttfc6;)
kjer bodem stro^el svojim cenjenim gostom z dobro orno in belo kavo t«r s pristnimi pijaoami. (724—8)
Kavarna ni vsled potresa poškodovana.
Za mnogobrojni obisk se priporoča z velo-tposiovanjem
Ivan Lckan, kavarnar.
'oooooooooooooooooaoooa
Fr. Čuden, Ljubljana, Mestni trg. $f
Jedino zastopstvo za Kranjsko
///
■votovnosimno
tovarne sa "bicikle Ivan Fuch in dni°rovi v Gradci
kiikor tudi
orožne tovarne za bicikle M „Steyer A
in več druzib znuniii tovaru. — V eal««! IG dobivajo tudi \ ««* pritlkliii.* ni kole.a, kakor:   avetllla*.  x««ni«-i. -.«•«! I«. iraiBI sr-ii) Ur itd. itd.
VMr |i<> iiiajniajili < •iit.h. (712 — 4)
O*0F~~ < 'iMiiUi mi i*tai£|>oliiiffitiio. "TaJtB
Staicslavno   ±;-rrepleno kopališče nit Hi** nt site m 2el8Zniika\#^aaaaaa.a&^ra^^l^^ 4^sn m* I S *ax 4*  POŠtO lil
brzojav
L
3 Varaždinske toplice
Zagorske železnice (Zagreb-Čakovec).
Aii4lU.it pO tlvurneiii mrctuvnli-u pr. ifin >i ju ilr   I. u il wigU 1   IBS«.   f\N° *'. vrne vri'li'c, ftl>«
|ilriiu mnliovi«*. iif<Ui.«|tlJlvO t «vi........1.....v.iini pri niisiriii ».Ki i«.iu  m KiinIcmul v < liuil.lli.
l.<i t .* ■ 1. v vuililll m ot r|>n<-iiti !<■• tlirlirl ni kllHVOMtl. | »■-■>( i n 11 . KiK-oill l»t • I«' / n 11 •. Im,I. /nili v I.iiD.i i t d., ».'Iislt ili bnltMnlk , iioStmli m luliiili l»«»lrs.iiili , kriiiiirnili l>i>l»/■■ i li oliisiii, ni eh II 1*110111 Ititfiirii. si. rnlrl ni li . nn_>.-.l.i iMlIeStll . Imuiili <IIn-kfaal n   \<r r.i«tin|.lj.....i jio ir.iviMii nrrl.ru uli »vincu i t il.
Pi urt o   ^Hnviti**nio  H '►••»♦•""'» » ireltti |nt»<>lku. na |»ralbi »nrili. ivnu   2U ra V IJ«riJ*3   T A«l«»a*>ll in eruvin, pri »Ititl r.ili f. t. d. i. t. il.
SltiHtrilti^i. — Miisaža.
/. il n» t il I si'!1 / Vadili t4<iiiilni'l(»iii. (.'lo lato «iil|iriu ; .aiAim trvii od 1. uliju ilo 1. iiktulira. I'i«kr.i»cii vtlia p iri., i. -1 • i u.aiMll, Up) i/li-ti, »i.mi idr<4vlika uuiiiiu, plama nlHiiai konoattl i k. d.
Sa |imi.iii .u i.', i m. Wi> iiijiiim ]iriciknii! alobarul dau omulbui ffoile. rudi io na mspol*g*o poMbal vozovi in a« jo i.r.nl l-tili [iraj ulirniti m ntkrlui Ut*0 kOpalltOa.
ZdraviiilltH pojii-.miI.i .i i.;u kopallMnl adraTui. <lr. A E<Oiia*lilno< (fil-H_h)
Vi' upaLte m brošura raapoiiUa Mttpaj In poitotnt |uu<tu
«i<»Url>iiiAlto 'COfMallSlAsU
t:
Najboljše vrste piva
v sodih in steklenicah
iz (290— i:11
združenih pivovarn Schreinor v Gradcu in Hold v Puntigamu
priporoča |>o ioviii*uiMiiiii oenali
zaloga piva
prve graške delniške pivovarne
^:^h^J^^' v Koltulvorskili ulicah st 2 1 v Ljubljani. 1FMT~ Na plamene polsvedbe odgovarja ae nemudoma ln frankovano.
gj železniške šine, traverze.fi
I   cinkasto io pocinkano ploscevino 8
i železo za vezi gj
& kovanje za okna in vrata K
£4 splob vse, kur se pri stavbah potrebuje, priporoča, po ««»lo f% y\ 'iiisitilill «M'ii»li /k
g   Andr. Druškovič Ž
X trgovec z železnino 1442—ir>) K
♦^Glavr^
29
9781
TfržŽSj "1*01! Trnii^'
i
VeliliO
zalogo
—.....-...... -*v»
m
priporoča
J. Soklič.
I 1 i«i ■!<•<>  m« . [SI*
1*1
rsjsjssiisisr-^ASJSisrsrsJr]
Kavarna Malloth ni
(„Pri Virantu") :na. S-v. J"stlcoToa, trg-u.
Pođpltaneo se priporočam si. občinstvu za obilen obisk moje kavarne ter ■Sgota*. Ijam dobre  pijane  ter točno po-
25 velcspostov..njera
I %-1111  1..«»I« 1111*
kavarn ar.
A. KTJSTST
Ljubljana. Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval l")
lastnega liđetka bm dame, gospode, in otroke je ve<ino na izheru.
Vsakerina naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in satnataenujejo. 1'ri aunaujlh naročilih blagovoli naj bo vsorec vposlati.
Restavracija „Pri Zvezdi"
cesarja Josipa trg.
Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče.
Priznano izvrstne jedi in pijace 111 skupno ohedovunje.
F. Ferlinc, reatavrater.
(10.*{)
IZ
<    Uran & Večaj ►
4 Ljubljana. Gradišće st 8, Igriške ulice št. 3 ^ tj priporočata p. n. čast. občinstvu avojo ^ ^ Veliko zalogo vsakovrstnih ^
4 pečij in glinastih snovi] ,
^ kakor tudi _
^ štedilnikov ^
^ in ■• seli v to stroko spudajočih  del po w nizkih etuiah. (107) F
J Z naj razno vrstnejšimi, Ntlrlkrtet na dttii svežimi, ukusnimi,
zdravimi in slastnimi, v
slaščičarski in pekovski obrt
spadaj oči mi izdelki postreza točno tvrdka
Jafeob Sala^Siik
Nlitil trg št. »I. (94)
Tu je- dobiti vsak dan đ.©xaa.a,£© potvlco, vseh. -vrst lcr-a.li. na <— TT-d-g-o,  ržen. lcr-va.li. in prepečenec ("Va,n.lllo-Z-wi«"teetclc|. <[)
S
ukneno blago in ostanki
■e prodajajo po najnižjih oenah pri
Hugonu Ihl-u
v Ljubljani, Pred škofijo št. 2.
HOTEL
LLOTD
Ljubljana Siv. Petra cesta *t. 9.
V BredlMI mesta, blizu južnega kolodvora,  poštnega  in brzojavnega urada.
Izborna, cenena restavracija. 20 elegantno urejenih sob.
Ukusna Jedila, pristni dolenjski oviček. — Salon sa veselice. — Po leti lep senčnat vrt. — Og. trgovskim potnikom dovoljujejo so znižane cene.
Omnlbus k vsakemu vlakn. Karol PoČiVaUIlik, nOtulir.
0JkmT%\ AA O O ******* % f|A *% sThAA #> AA *\ «r> A
Fr. Kaiser
puškar v IJubijani, ft
ŠelriiLiiiviiTe ulic« it. G (»*> {
firiporoča svojo veliko zalogo orožja za ov in osebno varnost, streljiva in potrebščin za lovce. Specijalitete v ekspresnih \\ puškah in ptičari ca h, ki jih sam izdelujem. J;?
Popravki se izvršujejo v moji delavnici, g
"gl ^"VV k'4'- Samo stane pri meni fin N ffl Ea nio.lroi- iih peri* iti (l-Viler-JHL^J^ umiru!/.»■) iz najboljšega blaga solidno narejen No zamenjajte mojih It ii I na, ti ijsi znanih inodrocev z onimi, kot Jih u pr, tuk ijšnji mizarji ne>popiliii«>nia izvršen«« p nujajo. /tiuiiiet* od 1 » do 8(1 gld.; divani, otomani, garniture in vsa tapetniška (.100 dela po najnižji coni.
Tapetniška kupčija
4i
to ■
v Ljubljani, Selenburgove ulice št. I.
rtv. Josip RoioK
*£ Poljanski nasip, Ozke ulice št. I priporoča čast. občinstvu dobro »troje
♦  kemično spiralnico j
m v kateri se razparane in uerazparane ■ J moAke in žunske obleke lopo očedijo. J ■ Pregrinjala veprejtuo se za pranje in m m creui v poba rvanju. V barvanji vspre- I J jeiua se svilnato, bombažno in mosano J (blago.    j in r v a »e v najnovejših uiodah^j
J. J. NAGLAS Sft.
t HitnioT-
' lj«no
3 tovarna pohištva
i v LJubljani, Tnrjaiki trs; it. 7 in ^ ^ Gospodske ulloe (Knežji dvoreo). $
Zaloga jediiostaviifga in najnnejega le-aeuega in oblazinjenega pohiAtva, zrcal, strugarskega in pozlatarttkuga blaga, po« hiAtvene robe, zaves, odej, preprog, za-\3 stiral na valjcih, polkuov (žalutij). Otro- * Ski vo/.ički, železna in vrtni« oprava, ne- < pregorne blagajnice. (109)
IVAN JAX
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Tovarniška zaloga
šivalnih strojev
in
velocipedov.
Ceniki (104) zastonj in poštnine prosto.
Čast mi je na/.n»ninti  da nem prevzela po smrti mojega moža Frana Toni
kovanko obrt
\ katero bodem nadaljevala, ter se priporočam ta vaa v to stroko spad >joča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postrežba.
Z veleHpoStovHiijem (105)
Ivanka Toni
v Vodmatu st. 4.
HOHOtiOKOKOK
i,   Brata. Sborl \
\ Ljubljana, Frančiškanske ulice 4. i
SK P
Slikarja napisov, ■tavbinska in pohištvena pleskarja.
^ Tovarna za oljnate barve, lak * in pokost. (10t>)
r Glavni zas* »p Httrtlioli-levega orl-F kIiihIucka   k»rl>wllue|a.   Maščotia **& ^ i.h. konjska kopita in usnje. ■£
■fr tr^jinjr* i' *Ti±j±jr*> i+* t^JU* I' ■V#L/*tfc
•i
i
Ixl>oi'iio
apno
iz kopanega kamenja (apneuika), m izvrstno izžgano, ima vedno na š prodaj in v vsaki množini po obi-^ (108) čajnih cenah
I      Andrej Mauer
J posest, apneoioe v Žagarji pri Savi.
2ii
HENRIK KENDA
v Ljubljani.
Najbogatejša
zaloga za šivilje.
i  ANTON KOŠIR :
X v LJubljani, v Kolodvorskih uli- %
♦ o ah it. 39, poleg: Jnt. kolodvora v
X priporoča svojo zalogo      (110) a.
♦ izvrstnih jermenov za stroje ♦
po najnižjih cehih, ravno tako *»
za
in vezali.
(109)
*" Sovceki ,,en gross" eg. trgovcem £ po najnltjib tovaroičkin oenah. £
15
BV5
Mehanik
(in)   Ivan Škerl Opekarska cesta št, 16 v Ljubljani
I priporoča se p. n. občinstvu za izvrfie-j vanj«* vseh v njrgovo atroko spadajočih yx del in popravkov, kakor m i -v-111 n i li j' Nlrojev, volocipiMlov i. t d.
1 po najnižjih cenah. I.    \ nanj.i naročila He točnu itvraujejn. J.t>i_
*t Prej
4 J. ZorftlUJLIJ LljaiCU J. Zor
^(iir»)      čevljarski mojster & v Ljubljani, Čevljarske ulioe st. 3
& priporoča se prečust. duhovščini in alav. ^ občinstvu za obilno naročovanje imziio-^ vrstnih obuvali katera izvršuje cenri, <A pošteno in iz zanesljivo trpežnega usnja ^ od  najfinejfie do najpreprostejše oblike.
2 Mere se shranjujejo. Vnanjiin naročilom <5j     naj so blagovoljno pridene vzorec. \Q
1 11t111 trt t t Hi k l f li i li t li i | mm um
ij Erjavec
TU. KUNC
krojaško obrtovauje Gospodske ulice Št. 7 v Ljubljani
priporoča svoje izborne izdelke oivilnih m uniformakih oblaoil po meri.
Bogata izber dobrega mndnega blaga je vedno v zalogi 5 vzprejemajo se pa tudi
naročila s pridejanim blagom. Fini in pravilni kroj, izborno delo in ceno poBtrežbo jamči obče znana /.hiožiiohI in ' H'.ti bolidnogt tvrdke.
G. T6nnies
v Ljubljani. Tovarna sa stroja, telezo ln kovlno-ilvnloa.
I #..!•■ In m> kot piitnlmoit:
vsa vrste strojev za leaoreznloe ln iage. (Il-j)
1'n-v/niu« o«lfi imprave in f>ikr)>uj« pMr«iMlri»|« in koli« |><> linjliotjii icntiiTl, mluc»jiio liirl>lii«> in »<• •!«.».  I. 1.
lir
Zajamčeno prlatni kranjski <f
"brinje Tre o
liter po gld, 1*20 in
" XXX. edenovec
liter po gld. 1.—, ki ga priporoft-tjo zdravniki, pri 1 Hi;
Oroslav Dolencu
trgovina z voščemno in medom
>: lijubljan», <.l«<lnllMU«>  ulloe I«.
Maksimilijan Patat-ova naslednika
W. ^1 t-i-Hla «A> Boiicn 113 v LJubljani, sv. Petra oeata »t. 82, ah pa av. Petra nasip it. 97
priporočata se p. n. občinstvu /a ženske in inoAke obleke, razparane in cele, iste se lepo iič«*«ll|o: v/prejem a ta van.ko-vrstna pregrinjala, svilnato robuo in trakove za prMiiJe in |»o!»«r» »!•(«•, kakor tudi svilnate, bonDa'OO in uieAano blago vseh barv. Oiileka se elatl, |»«re in liar* » hitro, dobro in po ni/.ki ceni
5 do 10 gld.
vsakdanjega gotovega zaslužka
brez glavnice in rinika molimo tudi V najmanjšem mestu moAkim in lanskim, ki se hote ba iti s razpečavanjem srečk in vrednotnih papirjev. — Ponudbe pod „leiohter Verdienst' Rudolfu Mosse-Ju na Dunaji. (154 7)
VVVVVVVVTVVVVVVVVVVVV?vvv
J. Hafner-jeva pivarna
Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva.
Priznano izvretna roatuvracija z *«*HU« (liomno km k o n «•*• t«» itd. in lepim vrtom. (114)
= Kegliišde je na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic.
H Anton Presker I
S
v Ljubljani
■sa Hv. lN*tra it**v. 14» 8
\- oblek za gospode in deoke, Jopio y
za gospe, plaioev za gospe, ne-
■ O
*****
.......1......11»
Fran H>ett«ei?
Xjjia."blja,neL, Ststrl trgr t&tOTr. 3_.
(120)
Prva in najstarejša zaloga
Tu se tudi dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji, kakor slamor«aiilcev uilatiliilce i. t. d.
■Evrl Oanlki sastonj in poitnine prosto.
i.......
P     prsmodljlvih havelokov itd.
(l Obleke po  meri ^e po najnovejiih 'C* uzorcih in po najnižjih cenah solidno iu W A najhitreje izg »tovljajo. tllb)^
Fotograf ična
povjemnica
Ljubljana <121'
Marija Terezije cesta št. 5.
■bbVHbiIbsbbbI
35
87
20
Podružnica v Ljubljani
zagrebškega stavbnega podjetništva
Pilar, Mally & Bauda
arhitekt, inženirji in mestni stavbeni mojstri.
Tehnični bureau: (726—fi)
Trubarjeve ulice št. 1 (blizu St Jakobskega mostu).
Ure za dogovore od 2. do 3. ure popoludne.
Prevzemanje lu Izvrševanje načrtov, projektov, proračunov stroškov,
novih zgradeb in prezidav
sploh, stavbnih del vsake vrste.
Plemeniti raki!
Sveže lovljcni, akačoči, dobro zamotani, poštnina in embalaža prosta
100—120 komadov lepili namiznih rakov   gld. 8*—
75— 80 55— 60
32— S5
8*60 4 10
r>-5o
velikih
„        velikanov  z   dvema tolstima debelima Skarjema .... „       solo-veliknnov.   izbrane, največje živali, od 15 ctm. naprej Jamči be za to, da dospo živi, skacoAi,
Gosje perje!
skubljeno z roko, bliščečo belo, gld. 125, isto perje ueskub-Ijeno 85 kr., puh hliščeče belo, non pltU ultra gld, St'85 funt poštnine prosto.   Vse po povzetju razpošilja
lleiir. Schapira, Buczacz, Galicija.
Opazka: Kefercncijc so na razpolaganje. (74.'3-l>)
RONCEGNO
najmočnejša naravna arseu in železo sodržujoca mineralna voda
priporočevana od prvih medicinskih avtoritet in uporabljiva po zdravniškem predpisu pri Miieiiii|U Itloroni. poHuiti, sii<itili  in /.(ličilih hole.nih. iiiuImiM|I itd
Pivno zdravljenje uporablja se skozi celo leto.
Zalogu v  visela  trgovinah   /.  iiiliifraluo   voilo lu U-kaniali.
Kopališče Roncegno
(Južno TlrolMko)
3 ure oddaljeno od Tridenta, tiiineraliia, blatna, Mama ko|ie!j, jiopolnii zdravlj-nju z mrzlo vedo. elektroterapija, iH»*;izii. zdravilna gimnastiku. Visina nad morjem 585 metrov, prekrasna lega z&ščičena od vetrov, dišeč suh zrak, brez vsega prahu, stalna temperatura in 'J'J stopin). 'Xltli-it-vil !»■*<•«'- prve vrnto z obširnim lepim parkom, p ekrason razgled na dolomite. 200 sob za tujce, obedovnlnicc in bralne sobe, zdrav iški salon. Povsod električna raz-vetljava, sdraviž k.i godba, lavvn-tennis. Senčnata izprehajališča, lepi izleti. Sezona maj-oktober. Prospekte in pojasnila daje Ko-l»all*čti«» raiuntelJNtvii v Itoueeguo. (5*27—'.»I
{     Ljudevit Korovuik
_ (.-180-12)
i
puškar v Borovljah (Ferlach) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vi»ko*rNlniU |tn*eU
za lo>e.e in strelce pit najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi preilolii jt* stare samok esnic.e, vzprejema vsakovrstna impratil.t in jih t.sčn.. in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr proskusevahiici in od mene preskušane. — I^astfjvaai ceniki zastonj.
•toaot
••••o
3L±±±±±±±±±±
Fr, Ks. Jeločnik
lcr©ja.£ (971—14) v Junaki v   Zvezdi4', blizu paviljona
se priporoča slav. p. n. občinstvu za izdelovanje vseh UrojnMlii li
NaroČila izvršujejo sh točno in po nizki ceni.
Fran Burger. mizar
v l.juliljaiii. Sv. Petra ee^tR *t. 91
se priporoča čč. občinstvu za naročila v izvrševanje najna-vadnejih in najfinejih
pohištvenih in stavbinskih, v mizarsko stroko spadajočih del.
Tlldl imam v Ralogl ve5 pohlitva in izdelujem najlepše leaene atrope ln ateno (lamberlje). Dolo solidno in po nizki ceni. Za dela, naročena dovolj zgodaj, tudi jamčim. Naročila iavriujem hI i po predloženih mi ali pa odbranih lastnih vzorcih po vseh slogih.        (930 —16)
CremeVenus"
ProstreflVk kzušlrrhlrni pleli
Tekutypudr„Eugenie' Červeno
tekute ličidlo Jugenie" Pudr„Eugenie"
vbile,r8iove akremove barve.
Barva na vlasy Kavka zkii
essenze na km>y.
„Creme Venus",
mi-.mImI 11» tu kiiiiKTt lri%n|e |»«> 111. l/.lmnio, i>oj>olu..in k Bslkod-liivo kiiHtiiotiotm a*eAatVO, ki T,lint i r.»I.i-umije, ''k polt »o ]i<>Kt.iiin raikiivu iu »o ne »vrti k tkur ml m <iiiiliu, pult |»Mt,ine marveč »iic/ni liol«. lin k.»7.i'jo k« liu 11 Jej rfiiliM m uit uu- luUdoatiio »vc/.it. „t'r«%IIIO lemis" n,- »n.lr/.uje nikakili inaHiohiiih tTariu, no poat.inc torej nikoli x.lt iv in si- murv liro/, kvara uporalil.iati o viukem poUublMIB dnevnem ;u letni«ni omu. V ttttMMU obitniiva ■■ prum, da naj k« iiutankii puzi na  Kori  iiatimiono vamivniio znamko.   4'omt i! uiti .
Tekoči puder „Eiigenie"
lr. mirtoiili «•»«•-!«>%• v uvrim polip-•pvania liirvo pulti, k.tteri u.it ino vimIho .vetu.u iu nila.lo.tua. l'o-»liija i (ilir.i7.il i m.tilku, kakor tmli riikuin iu noiratu mehko*! in mra-morju »li.ini cintiint, oiUtrnn.iiiJe vsako r»»kavo«t polti in petra vsako vritu.   4 Vini li fclil.
Rdeče tekoče ličilo „Eugenie" RCj
111'l.liOlll |i % O 11 a.) o ho m, 'iitnaiu ni ii.v.iuii lepo n.ir.iviio r..- l.io bojo, ila tii.lt pri električni rmsvetljavi uiile.lajo, kakor In imeli naravnu buju iu m tri ilui itr/.i polti.   »'•<■■» 1 uiti. .»<> kr.
„Puder Eiiaenie".      r""*' *rtktu*
TJ*  »**mv*    mtm i (ton,,  popolnoma  in no ila bi
• n kuj opazilo In dajo polti  naravno  inobkoit iu uilitilontnu avuioit.
»»■•in i u, iti -mi kr,    (apons i t: iu  ">o kr.
f«!VOO'pip'    Izbornu »retlsltt. m  rn»i   lnsl|. Jači
JI ™ ™ **"8 **~ I   la»l»co iu najii.oiriirio ubrauiuje, il.i ho uu tia-prari prhaj,   t crni 1 |t/lil   •><• kr
„Nigritine Vegetale" barva za lase
rriin In rn|itvn. I.i.io olulržo bojo ». collli tednov in jo piivaom liunioitocr, razlouo vali to iimotno bom mi 11.11.. » no  ( t>,i u :t jj I,l  AS O k r-
Tekoče kavkazko mazalo za brke,
portpniuje njih raat in jo kOBMrvlra /ikialu pri tem nopotrobno. Daje l.-if.in )>oljiibiio obliko,   t t-uh T5 kr.
Jedino zalogo za Kranjsko
ima (1416—88)
FRAN STAMPPEL
v Xjjubljani
KoDgnui Irg ,,Tonhalleu KoBiremi Irc.
Veiikonedeljski potres v Ljubljani in cesarjev obisk,
prav lična in poljudno pisana brosurica s 13 lepimi slikami najbolj prizadetih delov mesta in obširnim opisom, po 20 kr.
Album
Ljubljana po potresu, s 18  lepimi slikami, v platno vezan s zlatim napisom, po 40 kr.
Poročilo o potresu
v obliki pisma z raznimi podobami, po 10 kr.
Slovarček
slovensko-nemški, za  potovalne po nemških   deželah, ki se hote, naglo za silo nemščino priučiti, po BO kr.
Angleščina brez učitelja
angleščine se naglo in brez učitelja priučiti, po 50 kr., vse te knjižico po pošti po 5 kr. dražje. Založil in prodaja tor želi razprodajalcev
Josip Paulin
(767-3)
v Ljubljani Marijin trg 1.
Gospodarskega upravnika
vzprejme v službo podpisano vodstvo. Kdor ni kako nižjo kmetijsko šolo z dobrim uspehom dovršil, naj se ne oglaša. Nekdanji učenci deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu ali sedanje vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu imajo prednost.
Letna mezda znaša 5 * i 0 gld., namestek za kurjavo 20 gld. Prosto je stanovanje, prosta svečava (petrolej) in užitek majhnega znlenjadnega vrta.
Nastop služI!♦> diić 1. iiv^ustii t. I.
Prošnje poslati je <lo 15. (lilija t. I. podpisanemu vodstvu.
Vodstvo deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu
dne 24. maja 185)5.
(797—8)
se jeiliionailstropiia hiša s 7 sobami, 2 kuhinjama, 2 shrambama in kletjo, sama zase ali pa tudi poleg nje že od leta 18ol. obstoječa, popolnoma urejena usnjarija. Tudi se proda .'i orale vinograda m 'i orale hoste. 1'osestvo je pri Sv. Lovrencu v Slovenskih Goricah. (769—3) Več pove lastnik .lnri.f Ho brnita li pri Sv« ltarlmi'1 pri Viirlir-rftii.
na razstavi za zdravje in vreda-vanje bolnikov v Sluttgartu 1890 Odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku 111 mnogih zabval-n h pismih, katerih število gre v tisoče, priinana kot jedino, zares reelco m neškodljivo sredstvo, s katerim se dose&e tako pri gospeh kakor pri gospod,h lepa in bujna rast lasi j i u se prepreči, da no izpadajo m da se ne dela mej njimi prhot; mladi gospodje dobe po nj« rabi moćne brke. Za uspeh in za neškodljivost se garant uje. Lonček 80 kr., če se pošlje po pošti ali proti povzetju 90 kr.
K. Hoppo. VVien, XIV., Hutteidorferstrasse 81.
(856—10)
j Vozni listki v Sei Ameriko 5
(198—18) pri j}
nizozemsko-amerišk i | parobrodni družbi. |
1
I Kolowratring 9 IV Weyringerga8se 7*
DUNAJ, j
Vsak dan odprava z Dunaja* jji
1*<> jftMIliltl /lIHttlllj. ^1
QS4
. JOSS & LOVVENSTEIN
tvornica perila, Praga, VII.
opozarjata kupu juro p. n  oIk i ustvo na tu, da naj zahteva pri kupovanji ovratnikov za srajce, mauset in srajc vselej le zakonito zasciceno znamko (lev).   Naše perilo se dobiva le v najboljših trgovinah modne robe za gospode iu v trgovinah s platnom tu- in inozemstva in se pri nas ne proilnja uu drobno*
Ob jednom priporočava naše najnovejše
patentovane ovratnike za srajce
ki imajo tolike prednosti v sebi, da v s- osebe, zlasti gospodje, ki ao zelo debeli, ne bodo nosili drugih ovratnikov, čini poskusijo jedenkrat ta naš proizvod. (90—10)
se priloga vsaki srajci, tudi ko bi ista ne bila narejena po meri, se lahko uglaili, ohtlržujo vedno bvojo prvotno obliko in jo vsled svoje gladke povrilofl mnogo trpe^.neji, nego vsi drugi ovratniki.
C. kr. avatr. patent it. 66.668. Kralj, ogoralcl patent it. 1799.
Anjleiki patent it. 19.70O. B. R. O. M. »r. 19.352.
Hafner^j
re»taxrracijja v Ivjvibljani
3tt- ZE^etrai cesta  šte^r. ^=7^.
gaf* Danes in nadalje: točenje
priznano izvrstnega, okusnega
Gossovega marčnega piva
iz pivarne delniške družbe v Gossu pri Ljubnem na Gorenjem Štajerskem. Zaloga in oddajanje v posodah.
(788-2) Z velespoštovanjem H&f flGPs-
Prostoren, senčnat vrt. Vhod tudi v Poljskih ulicah, nasproti učiteljišču.
i
E I
♦
e
i
♦
i
♦
F. P. Vidic & Comp.
v Ljubljani
priporočajo po najnižji ceni : jfiirr/.iuit' »tre*lllke (Strangfalzziegel)
najboljše in najcenejša kritje. Vložnik, (iamotni) tliik za cerkve, hodnike, tratoarje itd.
Priznanice že napravIjenih tlakovanj so na razpolago,
1% kamenine za vodovode, str/i-nisi'a itd.
\a*Hd*r xa dimnike« liOiirciic |i€•€•! vsake barve. tttVriilim o^iiJImi*m. Koiiimt In Portlnnd cemriif. Proti  obilju   uinio  opeko in plošče«
*tr«'«llO l«'|illlno ali klej (Dachpappe). ■anrliolinej   ter   isto   tako   vrne v NtnvhliiNko Mlroko Npntlnjoce
Ipredmete. (846—9)
♦
i
!
♦
I
: i
♦
A.
garantovano, akačool, ki živi doapajo, vsak dan ■veže lovljenl, po 1 poitna koiarloa, franko ■ povzetjem ln prosto carine :     (611*—lu)
40 komadov solo-vollkanov.....gld. 5*30,
60        „        velikanov....... „ 4*50,
10O        „ za Juho........ „ 3-30.
II. li il I l«T. Stanislav Is. 50, <;alielj», A«Mlr.
<<<♦>»»»>.
Pohišno opravo
skladno za vrte, v starokmetskem slogu za sobe izdeluj* m
stavbarsko mizarstvo
izvr.šujH po nizki ceni
(naslednik Ziii« tiiit/.l)
v <-oi*jhIi pri Hletlu.
£SSV~ Xa zahtevo  ne  brezplačno dopošiljajo ilu-strovani ceniki. —3)
♦>»»»y
Izdelovanje perila
za gospode, gospe in otroke. Na drobno!
Na detelc !
o
I c,
H
B
H
ti
o
>
s ž
i I
0« 2
o s
7 I
•
N
M
M
o ta
nj
nI
<11
0
= *
■h ■•>«|»«d*
bel -trtu .   tlr.HU.i priH, br«t rnvniUiik... t»Vf>l 111. lile«. •7 VT»t, 1 komad  po g\il. l ■ I o do I TO
0 kt-nmii    „     ,    i-ir,  „ ,£,-_
Oral«« »« (Inke
v « v.liko.tih. knkor c^oraj
1 kcni.nl po gld. 1 — do 1 40 I k.mmU   ,      .    6-76   „ T TO
h|»>ltn|c l-Iit.r un«f M ir""|Mi«U   U kaki«vft«tg l kotu. po gld. —mj do i 411 (i kom.   _     „      tU        T ftO
k 3
H 2
rs os 3 a
— - UD
■a I
»
«1
N O
S o
o ■o
»
9 M
Za brezhiben kroj in najsolidnejso postrežbo jamči tvrdka
C. J. Hamann v Ljubljani
zalagatelj perila vefi c. kr. častniških unitormovališć in uni-tbrmovanja v nafii c. in kr. vojni mornarici.
Mlad pomočnik
ki bi bil zmožen |»w#.lae<vali in nekoliko orna« ■iM'iit«' rev.lfutl, h- takoj vzpr^jme ter je lahko dlje ČMa v službi — Ponudbe pošiljaj Al«»|alfn Profgar-Jii, akad. podobarju v < cio» <u. Fleisch-
markt »t. 5. (700—3
^Oay>y)OWrW^
Resna žeaitaa ponudba.
. Samec, star 20 let, ki ima lepo, dobro I j
urejeno posestvo z gostilno in trgovino v pri- p
jetnem kraju na Dolenjskem, hi liče tem potom j
zaradi tega, ker ni dolgo, da hiv.i v tem kraji S
in zaradi pomanjkanja znanja pošteno iu zvesto l
družico, ki bi imela veselja za »-konomijo in • vsaj par tisoč goldinarjev premoženja
Pisma  naj   se   blagovolijo   poslati   pod j
„Slovenka4* upravnistvu „SI. Nar."     (701—3) :
8
1 CariMlia-Litli- i
pri Železni Kaplji.
Tzhorisa iiHiiii^nu znamenito   lerllo   proti  vsem kat rom in ledvičnim ter itieliiir ■llm boleznini« (409—9)
Dobiva se pri laMtanlatvu v Železni Kapl|
dalje pri Henriku pl. Mattnni-juna Dun Alnj^ijaCzernich-a agenturi v I.juhl| in pri trgo\cih: Mih. Kast. ne r-j u in P. ni k-u v l.ltitt! |aui, F. Dol ene-u v Km in ŠtiolJI I.<»Ui. A. Pintar-ju v Hmunlku, A. Pauser-ju mlaj. v Kuvcui Meaiu, P. Pe-tsche-ju v Kočevju, J. Pauser-ju v Klbuici.
I
psjaea in kSI
-In, XX
L« g
ran J u *LA ■■iliii \r\
i
V^iji-t? j ni em
komptoirista
ki je slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, in
paznika
za delavce, ki je čvrst in pievdaren. Oni, ki znajo kako stavbinsko rokodelstvo iu skladisčarji, imajo prednost.
Vinko Majdič,
(777—2) valjični mlin v Kranju.
•<ftaw «
Jakob Štrukelj v Trstu
via Caserma št. 16, vhod piazza della Caoerma
(iiaN|iroti veliki vojaKoivi) prodaja po upierofvtno nlaklU cenah vsuko-
v t: T ti il »HKii-NkM
(bicikle).
Zastopstvu koles ...%»ll«'r'* iz ti.varne H. Kte>t*r v   Frankohrodu   iu  .,ViktoriM   (>kl« Horkt"
Wolverhamptont Angleško. Kolosa ,.A«ller** so sveiovnoznaua in ne rabijo v nemški vojski. — Jamfii ho za vsakn kolo 12 mesecev); kdor ne zna vozit-, nauci se brezplačno. — Pošilja ho na deželo iu na vse kraje. — Cenike pošilja se poštnine prosto. (72b—4j
»
»
»
9
WietersHska tovarna za Portland in Roman cement
F. Hnoch-a tE Comp. v Celovcu
priporoča svoje izdelke V znatno  večji trgoporni in lomoporni trdnosti, nego to predpisujejo določila društva
avstrijskih inženirjev in arhitektov za dobre kvalitete.
Zaloga in zastopza Kranjsko: Fr. Seunig & Comp. v Ljubljani, Marijin trg št. 2.
Svedot-be in ]>oiiuclL>c ziiNtonj in |>OMtiii»4^ pronio. (402—13)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne*.