KS VRHOVO - GOSTTTELJ OBČENSKEGA PRAZNIKA
Iz odraslosti v dozorelost
Krajevni leksikon Slovenije je 1971. leta zabeležil, da se po viških opekarnah začenja lepo urejeno naselje Vrhovci s hišami in vila-mi, ki segajo deloma na viško teraso. To je novi, večji del Vrhovcev, roedtem ko je prvot-na vas, ki je imela še do nedavna kmečki značaj, zgoraj na terasi. Da gre za novo nase-Ije, kažejo tudi njegove pravilne, z rimskimi številkami označene ulice. Med naselji na juž-ni strani Ljubljane so se Vrhovci najhitreje iirhanrrirali- Med prebivalstvoni, ki se je od
1953 do 1961 skoro podvojilo, ni nobenega zasebnega kmetovalca, več kot dve tretjini pa je zaposlenih v mestu.
Stane Vrhovec, trenutno podpredsednik sveta krajevne skupnosti, je segel v našem pogovoru o včerajšnjem, današnjem in jutriš-njem dnevu te krajevne skupnosti z 2800 prebivalci še okrog 15 l?t nazaj. Menil je: »Vrhovci zaslužijo, da bo imela naša občina na njihovem ozemlju proslavo občinskega praznika. Po Vrhovcih je tekel med NOB
občine                                                   ¦
glavni kanal za povezavo Ljubljane s Polho-grajskitni Dolomiti.« Marija Kovač je z 90 leti najstarejša kra-
janka; Le 152 Vrhovčanov (- čank) je starej-ših od 70 let. Povprečno ima krajevna skup-nost mlado prebivalstvo. Zato ni spodbudna ugotovitev, da mladinska organizacija kljub vsem naporom ne more zaživeti.
Če to spoznanje nekoliko potre, pa dobite o mladih pravilnejše mnenje, ko zveste, da so se v zadnjem mandatnem obdobju kar številno
vključili v organe in telesa krajevne samou-pravne in družbeno-političnih organizacij.
Mesto je zmoglo, Vrhovčani pa...
Ker bi bilo še preuranjeno pisati o delovnih uspehih novega vodstva krajevne skupnosti in
družbeno-političnih organizacij, smo s pred-sednico KK SZDL Antonijo Rožič, predsed-nikom sveta KS Dragom Marošem, predsed-nikom skupščine Ivanom Grebencem in pod-predsednikom sveta Stanetom Vrhovcem sku-šali najprej odkriti tiste orehe, ki so jim v pretekiih letih na Vrhovcih izsesali pri trenju največ moči in časa.
S I. in II. samoprispevkom so dobili v KS Vrhovci prizidek k osnovni šoli in WO »An-gela Miklavc-Mami«. Dostopa do vrtca kljub vsem prizadevanjem še do danes nista v celoti
urejena. Cesto XIX jim je uspelo (120 m) urediti (kanalizacija, asfalt, javna razsvetlja-va), na cesti XVII pa ograja še vedno prepre-čuje pešcem dostop do vrtca.
Javno razsvetljavo so potegnili še po cesti XXI. Ta bo omogočila v prihodnje napeljavo javne razsvetljave tudi po ulicah spodnjega dela Gradaščice.
Če primerjamo lanskoletne pridobitve v KS Rob in letošnje v KS Vrhovci, pogojno lahko pritrdimo, da so primestne krajevne skupnosti v najtežjem položaju.
Le pogojno! Prav gotovo sc je tudi v kra-jevni skupnosti Vrhovci zaključilo obdobje reševanja (ob)hišnih problemov in je zadnji čas, da nastopi čas pretoka volje in energije od posamičnih k skupnim ciljem.
Ne zamerite nasvetu
Kateri so že obdelovani, a še neuresničeni cilji?
Prvi je komunalnega značaja. Zgornji Vr-hovci bodo letos dobili - s pomočjo komunal-ne skupnosti naše občine - že dolgo napove-dovano kanalizacijo. Osnovnega voda bo 1200 metrov. Sekundarni vod bodo vlekli uporabniki sami. To bo prva obsežnejša nalo-ga po vrtcu. Kljub tej vettki pridobitvi, bo še vedno del Vrhovcev brez kanalizacije.
V krajevni skupnosti Vrhovci delujejo KK SZDL, osnovna organizacija ZK, osnovna organizacija ZSMS, krajevjia organizacija ZB s 112 člani, osnovna organizacija ZRVS s 108 starešinami, krajevna organizacija rdečega križa, ta-borniški odred »Blagajev volčin«, sek-cija združenja šoferjev in avtomehani-kov »Dolomiti«, organizacija vojaških vojnih invalidov ter hortikulturno druš-tvo.
Skupaj s KS Brdo imajo KUD Brdo--Vrhovci, gasilski društvi Kozarje in Vič segata tudi v KS Vrhovci.
Krajevna skupnost ima osnovno šolo in WO.
Na njenem območju ni delovne orga-nizacije. Imajo zelo veliko obratovalnic proizvodne obrti. Močno pa pogrešajo uslužnostno obrt.
Znaten zalogaj bo asfaltiranje ulic. Te so na Vrhovcih pretežno ozke in kratke. Zaradi te-ga zahtevajo poseben pristop pri gradnji cesti-šča, ureditvi odtoka in asfaltiranju.
Da bo krajevna skupnost resnično lahko zaživela, bo morala postaviti družbeni dom in ob njem urediti tudi športna igrišča. Lokacija in dokumentacija sta že pripravljeni. Morda bi bilo potrebno iti (le) še na obisk k Iškovar-cem, da bi jim razložili in jih poučili, kako se z malo denarja postavi dom, ki je vsem kraja-nom v korist in ponos'.
STANE JESENOVEC