Poštnina ptofiun v (otovtaL Leto XVII., št. 113 UpravmStvo: i-juDijanu, eumtljeva ulica 6. — Teletoo su 8122, 3123. 3124. 3125, 3126C LnseratnJ oddelek: Ljubljana, Selen-Durgova tU- i- — Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon SL 190. Računi pn pošt- ček. zavodlb: Ljubljana št- 11.842, Praga člslo 78-180, Wlen št 105.241. Ljubljana, sobota 16. maja I936 Cena 1 Din Sankcije v Prvič v razpletu italijansko- abesinske afere je mednarodna javnost Italiji pri. znala, da je Prišla z močnimi aduti na zasedanje sveta DN, ki se je začelo v začetku tega tedna. Zlom abesinske armade, nenadni negušev odhod iz Abesinije, proklamacija >rimskega miru«, aneksija abesinskega teritorija in proglasitev rimskega imperija, vse to je predstavljalo tik pred ženevskim sestankom niz izvršenih dejstev, s katerimi naj bi se Evropa čimprej sprijaznila. Skratka, atmosfera za Italijo ni bila v Ženevi morda še nikdar tako povoljna, kakor je vsaj na zunaj izgledalo, da je na predvečer novega zasedanja DN, od katerega je svet Pričakoval k večjemu nekaj praznih »ugotovitev«, ki maj bi pomenile definitivno likvidacijo abesinske afere pred ženevskim forumom. Proti pričakovanju pa je zbral ženevski bolnik prav na višku svoje krize še toliko moči, da se je vsaj formalno uprl enostranskemu italijanskemu dikfcatu s tem, da ga ni hotel priznati. Abesinski delegat Volde Mariam je zavzel svoje mesto za zeleno mizo sveta DN kakor pri vseh dosedanjih sejah. Italijanski delegat baron Aloisi je proti navzočnosti »takozvanega. aibesinskega zastopnika« svečano in odločno protestiral, a svet DN njegovega protesta ni vzel na man je in abesinski delegat je obsedel na svojem mestu, svet DN pa je nadaljeval razpravo o sporu. »Rimski mir« .je naletel na prvo diplomatsko oviro... Tudi naslednjega dne italijanski delegat ni uspel s svojim predlogom, da bi »e Društvo narodov sploh ne Pečalo več z abesinsko afero, ker da je ta z aneksijo Abesinije definitivno likvidirana; Društvo narodov naj bi zato preklicalo svoj prvotni sklep o proglasitvi Italije :sa napadalko in takoj ukinilo vse sankcije. Svet DN se temu pozivu ni odzval, marveč je opozoril Italijo na ugotovitve in sklepe »ki so bili v tej zadevi sprejeti v okviru DN od 3. oktobra 1935 dalje«. Z drugo besedo: Društvo narodov sjmatra Abesinijo še vedno za svojo članico, kateri je v smislu določb Pakta DN dolžno nuditi zaščito. Dejanskega položaja v Abesiniji sami pa vse to seveda prav nič ne spremeni. Ta posvetovanja nordijskih držav ter Švice in Španije so za presojo sedanjega položaja morda še bolj simptomatič-na. od same resolucije sveta DN, ki na-čeno še vedno ostaja pri vseh dosedanjih sklepih, torej tudi pri sankcijah. Posvetovanja »nevtralnih« držav pa so pokazala, da je tu še polno nejasnosti, ki jih bo treba pravočasno razčistiti, da ne bi svet zašel v nove zmede, ki bi interesiranim silam še bolj olajšale njih ribarjenje v kalnem. Male države so danes tako proti enostranskim kršitvam mednarodnih pogodb, kakor proti enostranskemu izvajanju primernih ukrepov proti kršilcem Tu se utegnejo Pojaviti bistvene razlike v pogledih velesil in malih držav že v najkrajšem času. Pomisleki malih držav so tehtni, saj jim jih diktira skrb za njih lastni obstoj. Če je resolucija sveta DN v tem prvem delu, ki je dal glavni povod za odihod italijanske delegacije, močna, je pa v svojem drugem delu spet tipično — ženevska: »Svet DN je mnenja, da je potreben določen rok, da članice proučijo položaj, ki je nastal zaradi resine pobude italijanske vlade, in je sklenil, da bo svoja posvetovanja o tej zadevi nadaljeval 15. junija« S tem svojim sklepom je Društvo narodov ne samo zmanjšalo veljavo prve ugotovitve, temveč je obenem še enkrat — če je bilo to sploh še potrebno — na viden način priznalo, da ni kos nalogi, postavljeni mu od pakta DN. Res je, da ostanejo med tem še nadalje v veljavi sankcije, toda spričo italijanskega izvršenega dejstva nastaja upravičeno vprašanje, kakšen naj bo prav za prav njih namen v sedanjem položaju. Ali so sankcije same sebi namen, ali pa so sredstvo za dosego namena, ki odgovarja duhu pakta DN? Ali pa so morda le sredstvo za dosego posebnih namenov velesil, v tem primeru zlasti Anglije? O tem si danes hočejo biti na jasmini zlasti male države, ki jih je izvajanje sankcij močno prizadelo. V tem pogledu so bila za kulisami ženevskih ra-zprav o abesinski aferi posebno značilna posvetovanja tako zvanih »nevtralnih« držav, to je skandinavskih in nordijskih držav, katerim sta se med posveti pridružili še Švica in Španija. Dasi sklepi teh posvetovanj niso bili objavljeni v nobenem posebnem komunikeju, se iz časopisnih poročil vendar dajo vsaj približno posneti naslednje njihove ugotovitve : Sankcije niso same sebi namen; cilj, ki ga zasledujejo, mora biti v skladu z duhom pakta DN. Sankcije proti Italiji so se uikrenile na pobudo velikih sil in samo na njih pobudo lahko ostanejo še nadalje v veljavi. Toda zdaj je treba jasno povedati, kaj hočejo velesile doseči s sankcijami, ker odgovor na to vprašanje ne more biti brez pomena za , Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znada mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. OZADJE SPREMEMB V AVSTRIJI Na Dunaju bi se radi otresli italijanskega varilstva in žele zopet dobiti zaslombo na zapadli — Novi režim naj bi pomenil začetek likvidacije kleroSašistične diktature Dunaj, 15. maja. r. Vladni krogi z veliko nestrpnostjo pričakujejo, kakšen odmev bodo imele izpremembe v avstrijski vladi v inozemstvu, zlasti pa. kako bodo na detro-nizacijo Heimwehra reagirale heimwehrov-ske organizacije. v katerih je včlanjenih nad 30.000 dobro oboroženih pristašev kneza Starhemberga. Avstrijska propaganda doma in v inozemstvu si predvsem prizadeva predstaviti novo vlado kot pričetek likvidacije diktature in kot pričetek normalizacije in demokratizacije političnih razmer v Avstriji. Heimwehrov8ki krogi, ki jih je knez Starhemberg pred svojim odhodom v Rim pustil brez pojasnil in obvestil, so dokaj desorientirani. V nekaterih večjih mestih so snoči sicer skušali uprizoriti demonstra-cije proti novi vladi, vendar pa jih je policija povsod hitro razgnala. Do kakih večjih izgredov ni nikjer prišlo. Iz varnostnih razlogov je vlada kljub temu odredila alarmno stanje za vso policijo in žandarme-rijo, a tudi vojska je že od včerri zjutraj v pripravljenosti. Izpopolnitev vlade Dunaj. 15. maja. AA. Predsednik kmetijske zbornice za Gornjo Avstrijo, Peter Mandorfer je imenovan za zveznega kmetijskega ministra. Namesto Heimwehra milica patriotske fronte Dunaj, 15. maja. g. Iz današnje Izjave avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schuschnigga pred vodilnimi funkcionarji domoljubne fronte jasno izhaja, da je Heim-webr kot borbena organizacija prenehala obstojati. Dr. Schuschnigg je najavil ustanovitev milice domoljubne fronte, ki bo imela poleg zvezne vojske, orožništva in policije edino pravico nošenja orožja. Za poveljnika milice domoljubne fronte je bil imenovan podkancelar Baar Bahrenfels. Kaj pravi Schuschnigg Pariz, 15. maja. o. »Pariš Soir« je objavil izjavo, ki jo je dal avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg njegovemu dunajskemu poročevalcu. 0 konsolidaciji notranjih razmer v Avstriji in o gospodarskem napredku zvezne republike je dr. Schuschnigg dejal: Nesporno zboljšanje gospodarskega položaja v Avstriji je pozročilo večji dotok davkov, zboljšala pa se je tudi avstrijska zunanja trgovina, ublažila brezposelnost in povečala kupna moč konzumenta. Uvedba splošne vojaške obveznosti bo prispevala k nadaljnjemu izboljšanju gospodarskega položaja in bo deloma pripomogla tudi k zmanjšanju nezaposlenosti. Gospodarsko blagostanje v Avstriji pa bo mogoče doseči le po popolni politični konsolidaciji, na kateri temelji gospodarsko zaupanje, ki je za gospodarsko blagostanje osnovni pogoj. Zvezni kancelar je poudaril, da je sedanja avstrijska vlada daleč od tega, da bi uvajala v Avstriji diktaturo. Do ustave je še daleč. Sijajni rezultat volitev v upravo pred-arlških korporacij je omogočil, da se takoj organizirajo take volitve tudi v drugih avstrijskih deželah. Glede na avstrijsko zunanjo politiko je kancelar poudaril, da je Avstriji mnogo na tem, da se Podunavje politično in gospodarsko konsolidira. Na poti do te konsolidacije je treba omeniti rimske protokole, pa tudi nedavno sklenjeno novo avstrijsko-češkoslovaško trgovinsko pogodbo. Vesel obraz Heimwehra Dunaj, 15 maja. AA. Uradno glasilo avstrijskega Heimatschutza, »Der Heimaf-sch(jtzer«, pravi o rekonstrukciji avstrijske vlade med drugim, da so v krogiih Heimatschutza iskreno pozdravili sedanjo izpre-membo, in da se je knez Starhemberg odpovedal svojemu mestu v državni upravi, da bi se lahko posvetil vodstvu Heimat-schutza. Organizacijo čakajo še važine naloge, razen tesa je zastopana v vladi t>idi ssvojimi prvaki. Heimatschutz stoji kakor en mož za knezom Starhembergom in se veseli, da se bo lahko odslej posvetil v celoti svojemu zdniženju. Starhemberg tndi pri Mussoliniju v nemilosti? Dunaj. 15. maja. o. Starhemberg je odpotoval z Dunaja v Italijo šele snoči za- radi tega, ker je dobil iz Rima sporočite, da ga Miussollini noče sprejeti, ker ni ve>č zvezni podkancelar. Starhemberg ae bo moral zato v Rimu zadovoljiti samo z vlogo reprezentanta avstrijskega nogometa. Angleško maslo? Pariz, 15. maja. p- Francoska listi obširno komentirajo rekonstrukcijo avstrijske vlade. »Journal« pravi, da je poslednji povod za izločitev Starhemberga iz avstrijske zvezne vlade dala rujegova brzojavna čestitka Mussoiiniju k aneksrji Abesinije. Sicer nekoliko čudno zveni, da bi se Avstrija baš sedaj, ko je mednarodna politična avtoriteta Italije znatno porasti9, skušala oddaljiti od nje. »Petit Bleu« je mnenja, da je postal Starhemberg žrtev Cham-berlainove akcije ob priliki njegovega poslednjega potovanja po Srednji Evropi. Na prizadevanje angleškega državnika je dr. Schuschnigg odločil, da se kolikor mogoče osvobodi italijanskega vpliva in italijanske politike, ki jo je v Avstriji zastopal predvsem knez Starhemberg. Potemtakem so Starhemberga izločili na željo Anglije, ki ji je mnogo na tem, da iztrga Italiji v Srednji Evropi vsako moč. »Pariš Midi« meni, da kabinetna revolucija. ki jo je izvršil Schuschnigg z diktatorsko gesto, pač ne bo mogla dovesti do pomirjenja v Avstriji. Levičarski listi svetujejo avstrijskemu kanoelarju, naj v Avstriji obnovi demokratski režim. V Londonn računajo na ugodne posledice v Srednji Evropi London, 15. maja. p. Dogodki v Avstriji so izzvali v Angliji veliko pozornost. Listi »o v glavnem zadovoljni, da je fafist Starhemberg izpadel i* vlade. Situacija v Srednji Evropi je spričo tega po njihovem mnenju precej spremenjena. Vsekakor je kancelar dr. Schuschnigg kot dosleden katoliški politik manj zavzet za Mussolinijevo srednje-evropsko politiko, kakor je bil knez Starhemberg. V ostalem pa sodijo londonski politični krogi, da bo moč nove vlade odvisna od tega, kakšno stališče bodo zavzeli knez Starhemberg in heimwehrovcu Sedaj je izven dvoma, da Starhembergbve fašistične simpatije in simpatije za Italijo nikdar niso bile popularne v Avstriji. S tem, da je bil odstranjen iz vlade Starhemberg, bo lahko dr. SohuRchnigg pritegnil nekatere člane opozicije k sodelovanju. Praški komentarji Praga, 15. maja. k. Češkoslovaški listi naglasa jo, da je novi Schuschniggova vladi pripi6aSi predvsem večji socialni pomen. Dr. Schuschnigg bo v zunamje-političnem pogledu deloval po vzorih kancelarja DoLl-fussa, ki je usmeril Avstrijo v italijansko politično sfero. »Prager Tagblatt« računa s tem, da bo imela avstrijska vlada sedaj jasno socialno orientacijo. »Češke Slovo« piše, da je knez Starhemberg še zmerom na čelu 20 do 30 tisoč hermwehrovcev, in da to prav ndč ne govori v korist notranjega miru v Avstriji. »Lidove Noviny« pravijo, da se je knez Starhemberg hotel proglasiti za avstrijskega diktatorja. Njegov odhod iz vlade je treba le pozdraviti, ker je bil knez Starhemberg samo coklja za mir. Nemška sodba Berlin, 15. maja. d. Rekonstrukcija Schuschniggove vlade je berlinsko kroge presenetila, ker se je izvršila z nepričakovano naglico. V Berlinu se sedaj čudijo, kako je Schuschniggu uspelo izločiti iz viade kneza Starhemberga in v nekaj urah sestaviti nov kabinet ter vendar pritegniti k sodelovanju nekaj heimwehrovskih prvakov. Očividno si hoče Schuschnigg s pomočjo zastopnikov Heimwehra, ki jih je pritegnil v svojo novo vlado, olajšati razorožitev hehmvehrovskih organizacij, hkratu pa tudi koncentracijo vseh napol vojaških organizacij v Avstriji. Pri tem se zanaša na avstrijsko vojsko in nato, da bo lahko še t večjo silo izvajal svojo notranjo politiko. Austen Chamberlain je Schuschnigga prepričal, da mora zunanjemu svetu vedno znova dokazati, da se Avstrija naglo konsolidira. Hkratu se nemški politični krogi zanimajo, ali se sedaj ne bodo spremenili tudi odnošaji med Italijo in Avstrijo. Znano je, da je bil v prejšnji vladi Starhemberg eksponent italofilgke politike, Schuschnigg pa da se je bolj zavzemal za zapadno evropsko orientacijo, ker računa na finančno podporo Anglije ali Francije. Habsburzani silijo na Dunaj Dunaj, 15 maja, k- LegffcimistAčni krogi so razširi® vest, da prideta v kratkem na Lhmaj Oton Habsburški in njegova starejša sestra Adelaida, ki se baš pripravlja na diplomski izpit. Oton jo bo baje le spremljal in ji pomagal pri delu v dunajskih knjižna ceh Vendar pa kaže, da je to le prelt veza in da se ima njun prihod rw Dunaj izkoristiti v prvi vrsti v politične svrhe. Angleži zahtevajo pojasnila Dunaj. 15. maja. AA. Reu+er poroča, da so danes neka tuj-i zastopniki, med njhni tudi poslanik Velike Britanije, zahtevati od avstrijske vlade pojasnil o pomenu zadnje vladne rekonstrukcije. Ostavka poljske vlade Ojačen vpliv takozvane polkovniške skupine — Beck odgodil svoj poset v Beogradu Varšava, 15. maj*, k. Predsednik vlade KosciaIk<>wSki je podal ostavko celokupnega kabineta. Predsedniku republike je svetoval, naj poveri mandat za sestavo nove vlade kaki vojaški osebnosti. Politični krogi so mnenja, da bo novo vlado sestavil general Slakovvski. Listi ugotavljajo, da je bila vlada v latentni krizi že nekaj tednov in sicer v«e odtlej, ko je prišla opozicija polkovniške skupine do izraza celo v javnosti. Zunanji minister Beck je nameraval po zasedanju sveta Društva narodov v Ženevi odpotovati v Beograd, da uradno poseti jugoslovensko prestolnico. Ker pa se je zasedanje sveta Društva narodov tako nenadoma zaključilo in zaradi notranje političnih dogodkov na Poljskem pa je spremenil svoje načrte. Iz ženeve je odpotoval naravnost v Varšavo, kjer ga sedaj pričakujejo z veliko napetostjo zlasti zaradi njegovih ženevskih razgovorov z Litvinovim. Politični krogi zatrjujejo, da se rusko-poljski razgovori niso nanašali samo na probleme, ki se tičejo Društva narodov in njegove politike, nego tudi na organizacijo kolektivne varnosti v vzhodni Evropi. Kakor poroča agencija »Iskra« bo zunanji minister Beck uradno obiskal Beograd 24- t- m. Nova vlada Varšava, 15. maja. AA. Po sinočnji ostavki vlade Kosoialkowskega je predsednik republike takoj poveril sestavo viade generalu Sladkowskemu. Mandatar je daneB popoldne že predložil listo nove vlade, ki je bila takoj zaprisežena. Vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in notranji minister general Slavoj Sladkowski; pravosodni minister Vitol Gradolski; minister za trgovino in industrijo Roman; minister za socialno politiko dosedanji ministrski predsednik Kos-cialkowski, finančni minister dosedanji minister Kviatkowski; minister za narodno obrambo general Kaspricki; zunanji minister Beck; prosvetni minister Svietnoslaw-ski; kmetijski minister Poniatowgki; prometni minister Urlich in poštni mini&ter Kalin&ki. Sestanek Eden—Blum Angleže skrbi zlasti stališče bodoče francoske vlade v pogledu Društva narodov in Abesinije Pariz, 15. maja k. Angleški zunanji minister Eden se je med potjo iz Ženeve v London davi ustavil v Parizu. Imel je daljši razgovor z voditeljem socialistov Leonom Blumom. Uradno sicer zatrjujejo, da je bil razgovor privatnega značaja, vendar naglašajo politični krogi, da nista mogla kar tako preko aktualnih mednarodnih vprašanj. Tekom dopoldneva se je Blum sestal tudi s Sarrautom in sta se posvetovala o notranjem in zunanjem političnem položaju. Blum odpotuje še pred nedeljo iz Pariza na oddih. Ugibanja o sestavi levičarske vlade Kljub ponovnim Blumovim demaratijem, da po sestavi nove vlade ne bodo izvršene nikake večje notranje iin zunanje politične reforme, skušajo veliki pariški listi vendarle dognati, kaj nameravajo storiti marksisti, da ojačijo francoski zuna- zadržanje malih držav, ki so glede izvajanja sankcij na/vezane na siklepe velikih. Če je namen sankcij ta, da se spravijo v življenje sklepi Društva narodov, potem so male države kot zveste članice Društva narodov za nadaljevanje sankcij, celo za njih eventualno poostritev. Če pa temu ni tako in služijo sankcije le sebičnemu namenu te ali one velesile, ki bi po tej poti hotela izvajati pritisk na Mussolinija, da bi bil popustljivejsi v vprašanju jamstev glede Tanskega jezera ali glede železnice iz Džibutija v Adis Abebo, potem sankcije ne odgovarjajo več svojemu prvotnemu name- nu in se ostale države, članice DN, ne morejo več zanje zavzemati. Tako stanje namreč ne bi bilo v interesu malih narodov in držav, ker bi po tej poti bila sankcionirana v okviru Društva narodov absolutna volja velesil, ki bi tudi v bodoče izvajale sankcije proti kateremukoli napadalcu le tedaj, ako bi to njim kazalo. Zato bosta morali Anglija in Francija, ki sta v sporu neposredno prizadeti, preden »nevtralne« države sprejmejo svoje definitivne sklepe " vprašanju izvajanja sankcij proti Italiji, pojasniti, kakšne namene zasledujeta na tem polju v najbližji bodočnosti nji politični položaj na eni in konsolidirajo notranje politične razmere na drugi strani. »Petit Parisien« predvsem ugotavlja, da bo nova vlada sestavljena iz 7 socialistov, 7 radikalnih socialistov in dveh članov socialistične unije. Sedanji ministrski predsednik Sarraut bo bržkone prevzel mini- strstvo mornarice, predsednik radikalno socialistične stranke Daladiier ministrstvo vojske, Cot pa ministrstvo letalstva aH trgovine. V ostalem bo nova vlada izvršila znatne spremembe v upravni službi. Predvsem je pričakovati sprememb pri francoski Narodni banki. Proglas ljudske fronte Pariz, 15. maja. o. Dne 7. junija bo jjud-gka fronta po vsej Franciji proslavila svojo volilno zmago. Manifestacije bodo imele izrazito nacionalni značaj. Velike slovesnosti ®e bodo vršile tudi v spomin na pesnika marseljeze. Ljudska fronta je objavila za proslavo manifest, ki pravi, da mora ljudska fronta čuvati pravico osebnih svoboščin, odločno nastopiti proti organizacijam, ki so proti državi, garantirati za mir in mednarodne pravice, organizirati kolektivno varnost tn obrambo miru na osnovi pakta o vzajemni pomoči vseh narodov v okviru Društva narodov ter z izvedbo splošne kontrolirane razorožitve, v Franciji pa se ' mora podržaviti vojna industrija to prepovedati privatna trgovina z orožjem. Vsakomur se mora zagotoviti zaslužek z javnimi deli, uvesti Se mora 40 urno delo na teden brez znižanja plač, nepravične Lavalove nujne odredbe naj ee ukinejo in obnove materialne pravice bivših francoskih bojevnikov in vojnfh in, validov. Potemkin nastopi bolezenski dopust Pariz, 15. maja. w. Ruski poslanik Potemkin, ki je imel včeraj razgovor s francoskim zunanjim ministrom Flandinom o položaju, ki je nastal po dogodkih v ženevi, je posetil danes dopoldne ministrskega predsednika Sarrauta. Listi pravijo, da je šlo samo za vljudnostni obisk, ker namerava Potemkin oditi na daljši bolezenski dopust. Hitler skrajno rezerviran Na sestanku z angleškim poslanikom ni hotel dati nika-kega odgovora o stališču Nemčije do mednarodnih političnih dogodkov London, 15. maja. d. Včeraj se je vršni j sestanek Hitlerja, Neuratha in angleškega poslanika Phlppsa. Za sestanek je prosil angleški poslanik že ob pri Viki, ko je zunanjemu ministru izročil noto z znanimi vprašanji o Hitlerjevih mirovnih načrtih. Razgovor je bil splošnega provizornega značaja. Nemška vlada podrobno proučuje angleška vprašanja. »Times« poročajo, da se je Hitler v glavnem postavil na naslednje stališče: Razvoj mednarodnih političnih dlogod-kov še ni tako jasen, da bi nemška vlada o slojih akcijah glede na Društvo narodov in druga važna vprašanja, kakor je vprašanje letalskega pakta, lahko podala obvezne iziave. Zapadnoevropski letalski pakt je vsekakor potTeben. Zanj se evropska diplomacija tudi najbolj poteguje. Omejitev lertatekih oboroženih sil pa je drugo vprašanje, ki se mora rešiti že zaradi napetosti med Italijo in Veliko Britanijo- V enakem odnosu je Nemčija napram načrtom o nenapadalnih naletih, ki naj bi tvorili v skupnem sistemu osnovo kolektivne varnosti. O bodočnosti Društva narodov se je Hitler izrazil zelo skeptično. Društvo narodov bi moralo spremeniti svoje statute. Sankcijski sistem bi bilo treba odpraviti. Velikega pomena so trgovinski odnošaji Nemčije z vsema državami, zlasti pa z državami v jugovzhodni Evropi. 0 tem vprašanju je Hitler s Phippsom obširneje govoril. Končno je izjavil, da Nemčija ni pripravljena priključiti se sistemu, ka bd slonel na sistemu gospodarskih ali drugih sankcij- Po informacijah drugih listov Phipps miti začasno m mogel dobiti nikakega pozitivnega odgovora na angleška vprašanja. Hitler sploh ni hotel dati nikake jasne izjave glede enega ali drugega vprašanja. V splošnem je naglasnl. da so angleška vprašanja takega značaja, da jih mora nemška vlada zelo podrobno proučiti, zaradi česar ni pričakovati, da bo kmailu odgovorila. Nemški kancelar ie bil rezervtran tudi glede vprašan ia . ali je mogoče ohraniti teritorialni status quo v Evropi O rusko-nemških odnošajih se je izrazil zelo ne-povoljno. Maršal d'Esperey na Oplencu Včeraj se je veliki francoski vojskovodja poklonil manoni Aleksandra Uedinitelja, Petra Velikega in Vožda Karadjordja „Poraz" In 9*zmaga" na univerzi Oplenac, 15. maje. AA. Danes ob 12. je prispel maršal Franchet d'Esperey s svojim spremstvom na Oplenac. Pred cerkvijo je stala častna četa, navzoči pa so bili vojni minister general Marič, njegov pomočnik general Petrovič, poveljnik šuma-dijake divizije general Stojanovič, načelnik glavnega generalnega štaba general Aračič, general Predič, k: m lokar. lx vrst nacionalnih akademikov na ljubljanski univerzi nam pišejo: Dva obširna članka je že posvetil »Slovenec« občnemu zboru »Akcije za izpopolnitev univerze« pod naslovom »Razburjenje zaradi omladine«, drugega par dni kasneje pod naslovom »(Zamisliti se je treba«. Posebno pozornost obrača volilnemu rezultatu, iz katerega izvaja »objektivne« zaključke o idejne pregrupaciji visokošolske omladine, ki je po njegovi sodbi dvignila klerikalce z drugega na prvo mesto, komuniste z zadnjega na drugo, a »nekdaj tolko mogočne nacionaliste«, ki se »jih je moralo na univerzi vse bati«, potisnila s prvega na zadnje mesto, Ker »pravijo, da mladina kaže pot k bodočnosti«, vidi »Slovenec« v tem dejstvu »jasni razvoj našega naroda«. Sebi prorokuje močno življenje, jugoslovenskim nacionalistom pa počasno hiranje, ker nimajo več svežega, mladega dotoka. Dalie ugotavlja »Slovenec«, da z neizprosno nujnostjo odhaja z zgodovinske pozornice »dosedanji glavni protivnik klerikali (ma, katerega dedščino prevzema marksizem, ki je samo dosledno izpeljani vrh liberalizma«. Naj nam bo Ie mimogrede dovoljeno vprašati, čigava žrtev je postal krščansko-socialni akademski klub »Borba« in pred kakšno opasnostjo je bilo treba reševati katoliški akademski klub »Danico« tik pred štiridesetletnico? Torej je po »Slovenče-vem« mišljenju že upravičena parola »Rim — Moskva«? poleg nega pa »Slovenec« priznava, da je vzrok »poraza« nacionalne mladine v njeni doslednosti. Ta namreč ni dopustila, da bi se po vzorcu klerikalcev vezala z marksisti v »skupni fronti« . . . Tako obravnava »Slovenec« v okviru splošnih političnih prilik trenutni uspeh svoje mladine na naši univerzi kot znamenje naše bodoče usode. Njegovo ponašanje ni nič drugega ko jasen dokaz, kako željna je po tolikih porazih bila klerikalna go- tOCKS* -MOH.—i še tako malega, če treba le navideznega uspeha svoje mladine. Mi ji na teh preuii-sah ustvarjenih iluzij ne zavidamo. »Slovenec« pa ne mara vedeti, da nacionalna mladina ne smatra občnega zbora Akcije za izpopolnitev univerze za politično torišče. ker vidi v njej institucijo, katere manifesti bi morali nositi značaj načelne solidarnosti. Tu je razlog, da nacionalna mladina ni nikdar in tudi ne bo občnih zborov Akcije uporabljala za politizacijo in zato tudi na nje ne mobiJizira vseh svojih pristašev, marveč prepušča vsakemu posamezniku, da se volitev udeleži ali tudi ne. Pač pa je ona dajala Akciji vedno na razpolago mnogo svojih tihih in uspešnih delavoev. Ce so »Slovenceve« trditve zmotne, niso resnične, če pa so hotene. so lažne. O zadnjega občnega zbora Akcije spremljajo nacionalni akademiki njeno delo s skepso. kajti razumeti ne morejo, kako je mogoče naenkrat tolikšno »navdušenje« za akademske stanovske zahteve, ki se kon-čavajo s klerikalno - komunističnimi fizičnimi razračunavanji. Ker pa je »Slovenec« že zreduciral nacionalno mladino na osnovi zadnjega odbora akcije na 118, nas zanima, kako tolmači dejstvo, da je pred par meseci na pravni fakulteti nacionalni kandidat dobil 108 (reci: stoosem) glasov. Raz-tolmači naj nam, kako to, da tudi filozofsko in medicinsko fakulteto vodita nacionalna akademika? Kako je to, da članstvo nacionalnih kulturnih klubov daleč presega 118 discipliniranih članov? Kaj pa je z ostalimi skoro 1000 akademiki, ki se občnega zbora akcije niso udeležila in je bilo navzočih le 700 slušateljev. Seveda se mora pri tem upoštevati, da je klerikalna mladina spravila na noge vse, kar je v in izven njenih »vojašnic«. Ce pa misli »Slovenec«, da je klerikalna mladina številčno narasla, -*Slo- gMpodarj* * •«*» matoUt- potem mu na tem prirastku samo še — čestitamo. Naš Izvoz v Španijo se bo podvojil V pravkar sklenjeni trgovinski pogodbi nam je Španija priznala kontingente v vrednosti 100 milijonov Din Beograd, 16. maja Danes ie v imenu nase trgovinske delegacije v Madridu dr. S. Obradovič sporočil ministru za trgovino in industrijo dr. Milanu Vrlaniču. da so pogajanja za novo trgovinsko pogodbo s Španijo končana in da bo pogodba še v teku današnjega dne podpisana. Kakor je naši javnosti znano je bil namen teh pogajanj, zboljšati plačilni promet in doseči večje kontingente za les, za kmetijske pridelke in živino. Nova pogodba prinaša v obeh ozirih zadovoljive sadove. Glede plačilnega prometa so se dogovorili, da se bo vršil od 1. junija ti. do 1- junija prihodnjega leta na podlagj plačila 20 odstotkov t prostih devizah. 80 odst. s kompenzacijami (blokiranimi pezetami). Glede lesnih kontingentov nam je Španija za lr-tošnje leto dovolila 62.000 kub. metrov, za prihodnje leto pa 70.000* Prav tako ni iz- ključeno. da bomo mogli izvoziti kakih 30-000 kub. metrov nekontineentiranega mehkega lesa. Poleg lesa smo dobili kontingente za ja:ca, in sicer za to leto 200 vagonov, za prihodnje leto pa 250 vagonov. Vrednost blaga, ki ga bomo lahko izvozili v Španijo na podlagi teh ugodnosti znaša okrog 100 milijonov Din torei dvakrat več kakor lansko leto, kajti lani ie ves naš i vos v Španijo znašal le 5ft.9 milijonov Din. Naša država pa daje Španiii kontingente za uvoz bombažnega predjva, riža. pomaranč. limon itd. Popustili smo le glede plačilnega prometa, kajti odšle i bomo dobivali v prostih devizah le 20 odst. nasproti dosedanjim 50 odstotkom. Ker pa imamo sedaj več možnosti za uvoz španskega blaga v ekviru kompenzacij, ne bodo zaradi tega j nastale težkoče v plačilnem prometu. Lokomotiva v vodi Železniške neprilike v Bosni zaradi hudih neviht — Prekinjen promet na progi Brod-Sarajevo Sarajevo, 15. maja. o. V pretekli noči je divjala nad srednjo in severovzhodno Bosno strašna nevihta. V mnogih krajih so se utrgali oblaki Zaradi tega so davi hudo narasfili potoki in reke, kar je povzročilo tudi več železniških in drugih prometnih nesreč. Prva večja nesreča se je zgodila v bližini Maglaja. Med postajama Maglaj in Riječica je železniška proga Brod - Sarajevo speljana preko potoka Brusnice. Železniški most je lesen. Ko je davi na most pri vozil tovorni vlak, so se udali oporniki mostu, ki jih je voda izpod-jedla. Most se je zrušil pod težo lokomotive, ki se je z mostom vred pogrez-nila v vodo. Pol ure prej je srečno prevozil preko mostu potniški vlak. Na stroju tovornega vlaka je bil poleg strojevodje fei kurjača tudi nadzornik proge Numan Jarebica, ki je prav zaradi ne- vihte pregledoval progo. Ko se je most udal in se je stroj nagnil na stran, sita strojevodja in kurjač zaradi velikega sunka odletela na drugo stran potoka, Jarebico pa je stroj potegnil s seboj v potok in ga pokopal pod seboj. Tovarni promet bo zaradi nesreče na progi Brod - Sarajevo za par dni prekinjen. Osebni promet se bo vršil s prestopanjem potnikov. Vsi vlaki imajo velike zamiude. Manjša železniška nesreča se je sinoči pripetila tudi med postajama Lačvo in Modrin jo. Silni naliv je sprožil plaz zemlje in kamenja, ki se je zrušil nad progo. Ko je kmalu nato pribrzel potniški vlak, se je zaril v plaz. K sreči je le stroj skočil s tira in ni bilo druge nesreče. Promet je bil prekinjen za več ur, dokler niso proge očistili. -Glavna skupščina Jugoslov. novinarskega udruženja Beograd, 15. maja. AA- skupščina Jugoslovanskega novinarskega udruženja se bo po sklepu centralne uprave z dne 26. aprila t. 1. vršila dne 24. maja t. 1. v Zagrebu, in sicer v prostorih Novinarskega doma ob 11. dopoldne- Dnevni red je naslednji: Dopoldne: 1) otvoritev skupščine in pozdravni govor predsednika Slavka Jutriše, 2) referat o 25-letnici hrvatskega novinarskega društva; govori N. Smolčic, 3) referat o stoletnici hrvatskega tiska; govori dr. Ivo Hergešnč, 4) referat o socialnem položaju novinarjev; govori Vlada Milertkovič. Popoldne: 1) volitve veri-fikecijskega odbor« ter odbora za prošnje dn pritožbe- 2) poročilo tajnika, blagajnika in nadzornega odbora. 3) razrešnica osrednji upravi za leto 1935/36, 4) pravilnik o zbiranju finančnih sredstev, __ 5) poročilo odbora za prošnje in pritožbe, 6) volitve predsednika JiNU, 7) slučajnosti. Francoski pisatelj pri knezu namestniku Beograd, 15. maja. AA. Nj- V is. knez namestnik je sprejel v avdienoi francoskega književnika Chedesa Oulmonta- _Po končani avdienci je bil piseitelj pridržan pri kosilu. Iz ministrstva pravde Beograd, 15. maja. AA- Pravosodno ministrstvo sporoča, da so vsa uradniška mesta v njegovem resoru zasedena in da nekaj časa ne bo sprejemalo prošenj aa nove postavitve. Prav tako naznanja, da so izčrpani vsi kretšti za napredovanj© niž-oeebja. Amnestija v Bolgariji Sofija, 15. maja. AA. Kralj Boris je danes na svoj god pomilostil na smrt na vešalih obsojena bivšega notranjega ministra polkovnika Kruma Koleva in polkovnika Ra-doslava Kalenderova ,ki sta bila obsojena od vojaškega sodišča zaradi poskusenega prevrata lani, ko sta hotela strmoglaviti vlado Andreja Toševa. Pomiloščena sta na dosmrtno ječo. Pomiloščenih je bilo še 52 oseb, ki so jih zaradi raznih deliktov obsodila vojaška in civilna sodišča na ječo. V Španiji zopet alarmno stanje Madrid, 16. maja. o. Vlada le snoči sklenila znova proglasiti alarmno stanje po vsej državi. Ministrski predsednik je danes v parlamentu izjavil, da ie bila ta odredba potrebna zaradi neodgovornega delovanja ekstremnih elementov. Davčna stavka Arabcev v Palestini Jeruzalem, 15. meja. vf. Voditelji arabskega življa v Palestini so pozvali narod, da naj preneha plačevati davke, ker so bile nacionalne zahteve Arabcev zavrnjene. Pocrv pravi, da tam, kjer ni ljudskega zastopstva, ne mejo obstojati tudi davčne obveznosti. Voditelji pričakujejo, da bo arabski narod točno izvedet davčno fav Beležke Občina pod sekvestrom Zagrebški listi poročajo, da je bil na zahtevo banske uprave savske banovine postavljen sekvester za gospodarsko poslovanje mesine občine Križevci. Mestna občina ima svojo lastno davčno upravo, ki je pobirala tudi davščine za banovino. Pobranih davščin ni sproti oddajala banovini, tako da so narasli zaostanki na okrog 300.000 Din. Zaradi tega je bil sfdaj imenovan sekvester, ki bo posloval tako dolgo, dokler ti zaostanki ne bodo plačani. Mačkovci in zrlisjsko-frankopanske proslave »Seljačka sloga«, glasilo istoimenske kultu rno-gospod a rske organizacije, pristašev dr. Mačka, je objavila v zadnji številki tole opozorilo: »Seljačka Sloga« ne bo slavila, obletnice Zrinjskega in Frankopana, ki je tudi bratje Radioi niso slavili. Ante Radič je celo pisal proti takim proslavam. Zrinjski so bili plemiči, kmetje pa slavijo svoje velikane. Občinska trošarina na knjige »Politika« poroča, da je v mestu Derventi v Bosni vpeljana občinska trošarina na uvoz knjig. Baje je hotela občina vpeljati celo trošarino na časopise, ki prihajajo v mesto in se v mestu prodajajo. Ta ideja je, kakor pravi »Politika«, občino sicer proslavila v širnem svetu, tako da je o njej pisal celo neki veliki angleški list. vendar pa je propadla, ker ni pri odličilnrh čmite-Ijih naletela na dovoljno »razumevanje«. Prodrla pa je občina s &-vojo zahtevo, da se uvede trošarina na knjige, ki se uvažajo v mesto. Trije politični shodi v Splitu V nedeljo dopoldne bodo v Splitu istočasno trije politični shodi. Rudolf Herceg. vodja kmečke mladine HSS, bo predaval o glavnih načelih kmetskega pokreia. V kinu Eden bo konferenca, pribičevčevske-ga krila hrvatske izvenparlatnentarne opozicije, v tretji dvorani pe banovimska konferenca JRZ, na kateri 6e bo konstituiral strankin banovinski odboT. Švicarski list o sankcijah Bernski dnevnik »Der Bund« razpravlja o sankcijah in prihaja do zaključka, da so si bili angleški in francoski državniki že od vsega početka na jasnem, da sankcije proti Italiji ne bodo dosegle svojega namena. Izkazalo se je res, da sklenjeni gospodarski ukrepi niso prav nič zmanjšali italijanskega elana in niso v nobenem pogledu ovirali Italije v njeni abesinski akciji. Sankcije so bile opasne za države, ki so jih izvajale, in bi se bile zaradi tega prav lahko prihranile.. Ta-Ta v Zagrebu Zagreb. 15. maja. o. Znano trgovsko podjetje Ta-Ta, proti kateremu so vodili zagrebški trgovci in obrtniki v zadnjem času ogorčeno kampanjo, bo vendarle v kratkem tudi v Zagrebu otvorilo svoie lokale. Spočetka so nameravali zgraditi svojo posebno petnadstropno palačo- Ti načrti so bili opuščeni in so sedaj vzeli v naiem lokale dosedanje veletrgovine Milinov- šahovski turnir v Moskvi Moskva, 15- meja. g. V veliki dvorani palače sovjetskih strokovnih organizacij sq je pričel včeraj mednarodni šahovski turnir, na katerem sodeluje 5 inozemoev: bivša svetovne prvaka dr. Lasker in Capa-blance ter velemojstri Flohr, Laiienthaj in Eliskases, sovjetske šahiste pa zastopajo Botvinik, Rjumin, Rogozin, Loevvenfisch in Kan- Je to eden najznamenitejših turnirjev, ker si stoje nasproti najmočnejši mednarodni in sovjetski šampioni. V I. kolu so igrali Capablanca - Kan, Lilienthal - Loewenfisch„ Laeker - Boftvi-nik, Flohr.- Rjumin in Eliskases - Rogoznn. Kako huda bo borba, ie pokazalo že prvo kolo. Vse partije so se namreč končale re-rois. Tekmovanje za Davisov pokal Zagreb 15. maja- o. Danes se ie na igri-Sču ATK na šalati pričelo teniško tekmovanje za Davisov pokal med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Danes sta se odigrali dve single partiji. Jugosloven Punčec je porazil Čehoslovaka Sibo s 6:1, 6:2 2:6, 6:0. Ce-hoslovak Hecht pa je nadvladal Jugoslove-na Palado s 8:6, 6:1. 2:6. 6:2. Stanje po prvem dnevu ie torej 1:1. Dunaj. 15. maja. g. V tekmovanju za Davisov pokal je danes Poljak Hebda porazil Avstrijca Metaxo s 6:4, 7:5 6:4, Avstrijec Bawarovski pa Poljaka Tloczynskega e 6:4, 6:3. 6:4. Stanje po prvem dnevu je torej 1:1. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved ta Kadar bo prišlo na dan, kje je moj denar, si ga pošteno razdelite!« Po 12 letih bo denar prišel pravično v roke Ahlinovim svojcem, pokojni gospodar pa naj se v večnosti pobota z ženico, ki mu je prezgodaj pomagala v grob. Samoradisvol Zgodba o požiralcu žebljev in nožev In kje je zlata ura? — Oproščen pred malim senatom Ljubljana, 15. maja. Natakarju Viktorju je bilo 22 let, ko je lepega avgustovega dne 1934. stopil pred tri stroge sodnike. Očitali so mu raznovrstne tatvine in mali senat je uvidel, da zasluži Viktor 13 mesecev strogega zapora, obenem pa da bo zanj in za javnost koristno, če po nrestani kazni še nadalje ostane nedoločen čas v zaporih okrožnega sodišča, da ga ne bodo mamile skomine po tuji lastnini. Lepo in koristno, — toda tak pridržek v kaznilnici lahko traja celo do 10 let. Viktor je kazen prestal, a je dan za dnem zaman čakal, kdaj mu bo snet dano pohiteti v zlato prostost- Kot pridržanec v kaznilnici je sicer vršil zahtevana dela, toda pri srcu mu je bilo neznansko hudo in je noč in dan tuhtal, kako bi se dokopal iz zaporov v svobodo. Gladovna stavka, jasno! Toda ne po običajni šegi, marveč čisto po Viktorjevem okusu in sposobnostih. Začel je požirati trde predmete, goltal žeblje, žepne nožiče, razno drobno že-lezje. karkoli mu je pač prišlo v roko. Jede] je le malo, pa noče povedati, ali zaradi stavke ali zaradi posledic po povžiti železnimi. Kmalu so ga morali spraviti na boln;ški oddelek kaznilnice in posrečilo «e je. da so mu žeb'je in manjše stvari še nekam z lahkoto spravili iz drobovja. Toda Viktorjev okus se s tem ni zmanjšal. nasprotno! V bolniškem oddelku se je Viktor seznanil z notranjrm pada r jem Ferdinandom Permozerjem, ki je bil letos 1-maja obsojen zaradi mazaštva in odprave plodu na dve leti robije. Hitro sta se spoprijateljila, a posledica prijateljstva je bila, da je Permozerju nekega jutra izginila zlata zapesftna ura- Vse so preiskali, po kotičkih vse preobrnili, ure pa nikjer, kakor da jo je ugrabil čarodej. Zadeva je postala nekoliko jasnejša, ko se je stanje Viktorju vidno poslabšalo in je nastala splošna sodba, da se je Viktor polastil ure, odtrgal zapestni ovoj. uro pa pogoltnil v prepričanju, da jo bo ob ugodni pri 1 ikri lepo odpravil iz svoje notranje zakladnice. Njegovo zdravstveno stanje je naposlod zahtevalo, da so da spravili v splošno bolnišnico zavoljo operacije in nadaljnjega zdravljenja. Mnogo ličnih predmetov so tam spravili na sveftlo, le urice ntiso našli-Ali se je kje zagati la, ali pa ima Viktrr posebne predalčke, ali pa je morda niti ni ukradel? Toda... Neko noč jo je Viktor popihal iz bolnišnice Dvema bolnikoma je bil vzel zimski jopič in čepico. Tako maskiran, skrivajoč arestantovsko uniformo pod jopičem, se je več dni potikal po ljubljanski okolici in je našel strehe in hrane pri prijateljih iz zaooro-v. Naposled so ga pa spet prijeli in zdaj je prišel Viktor znova pred sodnike. Ne. ni prišel, prinesli so ga štirje močni pazniki na bolniški nosilnici. Vso pot. koder so ga nesli pred mali senat, je vzbujal sočutje pri občinstvu. Sodnikom je Viktor priznal, dta si je prisvojil jopič in čepico. Ni imel naldepa krasti, hotel si je le pomagati k begu. Mali senat je uvidel, da Viktor to not res ni imel namena krasiti in ga je oprostil. Državni tožilec pa je prijavil revizijo- Kako poznajo naše kraje Površnosti v knjigi o kopališčih in letoviščih V začetku maja je izšla v Beogradu v redakciji in založbi znanega univerzitetnega profesorja dr Laze Nenadoviča zanimiva knjiga »Banje, morska i klimatska mesta u Jugoslaviji«, ki v njej z res strokovnimi in znanstvenimi članki sodelujejo najodličnejši srbski znanstveniki, med katerimi naj omenimo gg. dr. M. Lukoviča, dr. S. Miholiča, inž. M. Nešiča. dr. A. Leka. dr. P. Tutundži-ča. dr. D. Jovanoviča, dr. A. Holsteja, dr. Ignjatovskog in dr. D. Konjeviča. Znanstveni del knjige je za naš turizem dragocen, ker doslej še nismo imeli celotnega dela, ki bi nešteto malih, a važnih problemov obravnavalo z res znanstvenega stališča in dalo smeri, ki bodo po uresničenju našemu turizmu lahko v veliki meri koristile. Kakor je znanstveni del knjige sestavljen z največjo resnobo in stvarnostjo, tako je drugi del. ki naj bi bil informativnega značaja, sestavljen s tako površnostjo, kakršne doslej še v nobeni podobni izdaji nismo bili vajeni. Od neštetih grobih napak, ki so v tekstu, posvečenem našim slovenskim klimatičnim krajem. omenjamo naslednje: Mrzlice (Mrzlica), Veliko Lašče (Velike Lašče). Begunjštica (Begunjščica), Marješke toplice (Šmarješke toplice), Lešce (Lesce). Zaplate (Zaplata), Ponica (Ponca), Slovenska Gorica (Slovenske gorice). Rata-kovec (Ratitovec), Sodražice (Sodražica), (Kropa), Podbrežje (Pobrežje). Križje (Križe). Zalje (Zale). Podhorje (Podgorje). Ra-domje (Radomlje). Mojzova koča (Cojzova koča). Smihelj (Šmihel). Pod Možaljkom (Pod Možakljo). Jesenica in Jasenice (Jesenice), Zazip (Zasip). Bohinje (Bohinj), Črna preta (Črna prst). Polcel.i (Polzela), Gorn jenj-sko (Gorenjsko) Savina (Savinja), bela Krajina (Bela Krajina). Planica Ratežka (Kateška) itd. Mnogo teh napak bi v naših razmerah sicer mogli pripisati tiskarskemu škratu, vendar pa je to opravičilo za knjigo univ. profesorja g. Nenadoviča neumestno, ker pri srbskih in hrvatskih krajevnih imenih ni nobenih napak. Vrhunec površnosti ali bolje rečeno neznanja pa dosega knjiga pri določanju lege posameznih krajev. Postaje Dovje—Mojstrana, Planica in Kranjska gora leže v tej knjigi ob progi Ljubljana—Jesenice, mesto Črnomelj leži ob progi Zagreb—Zidani most, Slovenska Bistrica pa ob progi Poljčane—Konjice. Kamnik je izhodišče za Kamniške in Savinjske planine, Golnik pa je zdravilišče samo za invalide. Kostanjevica leži na otoku v Krki, a častitljivi Kranj je po mnenju g. Nenadoviča drugo največje slovensko mesto z nekaj tovarnami in dvema hoteloma. Kdor bo po navodilih g. Nenadoviča hotel potovati v Vransko, mora na neki neznani postaji Sv. Peter na progi Ljubljana—Zidani most izstopiti in od dotične postaje nadaljevati 10 km dolgo pot do omenjenega trga. Kokri-ška dolina in Savinske Alpe (pisano z ma- lo začetnico) so posebne atrakcije okolice , Kranja. Avtor tega informativnega seznama naših klimatičnih krajev je nekatere koče posadil na Pohorje, druge pa vtaknil v Pohorje in jih po tej knjigi večino najlažje dosežete z onih postaj, od koder so najbolj nedosegljive. Za Ljubljano je avtor zbral poldrugo vrstico informacij, za vsa druga mesta pa po 10 do 20 vrstic. Pod Stenami pri Planini izvira neka Unica, iz Podkorena pa imate najlepšo priložnost na izlet na Visoko Barho. Profesor Schmidt je po naše našel v Vačah mnogo dragocenih izkopanin, prof. Nenadovič pa je Vače prekrstil v Mače. Staničeva in sploh vse planinske koče se pišejo »koča« z veliko začetnico, Slovenska bistrica pa z malo. Ker imajo v Kamniku smodnišnico. je prof. Nenadovič našo domačo Stahovico spremenil v Strahovico. veliko Planino pa dosledno pisal tako. kakor smo tu ponovili. Prave umetnine na fotografski razstavi M kulturnih narodov nič pomenili, ker do nedavna nismo kaj prida ustvarili v fotografiji, pač pa sedaj še več pomenimo, ker smo se prav po zadnji razstavi ljubljanskega Fotokluba tudi t pogledu umetniške fotografije pridružili tistim, ki imajo ž njo za seboj že lepo tradicijo. Kakšne vrednosti ln pomena je fotografija, ki jo imenujemo po vrhu še umetniška? — Fotografija po ateljejih se je pri nas zgodaj razvila. Bila pa je tesno ogra-ničena in ni prav nič drugega ko lepotični kabinet obrazov, ki so si svoje lepše podobe zaželeli na papirju. Kdo je bO, ki je v fotografiji Iskal še kaj drugega? Če so bili že pred desetletji znani razni reprodukcijski postopki, ki še danes veljajo za plemenite fotografske tehnike, pa takrat še ni bilo mogoče tako raznoliko fotografiranje. Pričetki razvoja fotografske kamere, skromna svetlojakost leč m še manjša občutljivost negativnega materijala, to so bili činitelji, ki fotografiji nikakor niso dopuščali sprostitve izza sten ateljejev ali ms lih možnosti v pokrajinarstvn. Tehnika pa je z leti raztrgala vezi in hkrati s temi tudi številne predsodke: ni ga skoro hitrostnega gibanja, ki ga danes ne bi bilo mogoče prikleniti na ploščo, ni ga motiva, ki ne bi bil dostopen fotografiji z znanjem in okusom. Kar je še pred leti veljalo za pornografijo, je danes prav tako, kakor slikarju in kiparju, tudi fotografu hvaležen motiv, ki ga zna z občutkom umetniško upodobiti. Človeško telo, ta nikdar dognana Milcovich Georges (Egipt): »V čadu« Fotografija je postala v svetu že tako uvaževana, da z njo deloma merimo kulturne stopnje narodov. Ne tako, da bi se po njenem stanju pri posameznih narodnih ustvarjale dokončne sodbe o njihovih kulturah. — to bi bil seveda nesmisel; pač pa spada fotografija nedvomno med tiste kulturne pojave, med tista udejstvovanja, ki skupaj vrednotijo razmerja narodov med seboj. Ni rečeno, da Slovenci nismo druž- skrivnost upodabljajočih umetnosti vseh časov, je dobila tudi v fotografiji upodabljajočo panogo, ki skuša po svoje reševati in podajati prikaz življenja in nagote. Fotografija, ki se je razvila kot čista in samostojna upodabljajoča panoga, se je morala zateči v šolo slikarstva, če je hotela iz sebe ven ustvariti kaj več kakor zgolj optično posnemanje. Poudarjanje linije, kompozicije, zraka in drugega — so elementi slikarstva, še bolje grafike, in ta sredstva skuša moderna fotografija v marsičem posnemati. To pa so že bistva upodabljajoče umetnosti same in kolikor so te značilnosti lastne dobri fotografiji, v toliko jo moramo prištevati k umetniškemu upodabljanju. Prav zato ni nobena krivica ali pretiravanje, ko govorimo o umetniški fotografiji, ki je takega vzdevka r sedanjem kaosu upodabljajočih umetnosti bolj vred- na, kakor marsikatera dela, ustvarjena z barvami, platnom in paleto. V sodobno moderno fotografijo je Btopila plemenitost upodabljanja in prav ta je, ki dviga njen pomen za kulturo vsakega naroda. Zato je za naš Fotoklub še prav posebna zasluga, da je bil prvi, ki je razumel naziranja naših amaterjev, ker brez tega ne bi mogli zaznamovati uspeha prve mednarodne fotografske razstave pred dvema letoma in prav tako ne pričujoče, ki je t primerjanju s prvo spet velik korak napredka. Nobenega poudarka ne potrebuje pomen take razstave za državno propagando. Na rustari se zbirajo in primerjajo dela z vseh kontinentov. 0 mednarodnih fotografskih zasatavah poročajo časopisi vsega sveta. Da si je Ljubljana utrdila že b prvo prireditvijo v fotografira jočem svetu dober Pogled na Ose! z melonami*, sedem srebrnih kolajn pripade Belgijcu Leonardu Misonnu (»Grdo vreme). Avstralcu Atholu Schmithu (* Počivajoči akt«), članu zagrebškega foto-kluba Vladu Cizlju (»Pri kopanju«), Zvezi češkoslovaških klubov fotografov amaterjev za celotno delo s posebnim ozirom na slike >Sonce na ulici« ( Bernard Gottlieb), »Meštrovič« (Antonin Johannl >Hrošč« (Old-rich Kindl) in »Igra z vrvico« (Metodej Stejskal). nadaljnje srebrne kolajne dobe Madžar Erno Vadas (»Preplahi). Američan John Sheerres (>Protekcija«) in kot celota Chieago Camera Club v posebnim ozirom na »Galilejske ribiče« (dr. Geo Poundskr ne). >Črnega angela« (Aleksander Krupy) in »Koncentracijo« (Oliver Berg). Z bronastimi kpolajnami so bili odlikovani Američan dr. Thorek (»O sole mio«) Italijan Er-manno Marelli (>Piazza Mercanti«), Madžar Ferencz Csik (»V noči in megli«), American Edvard Alenius (>Jezero v Central Parku«) Anglež Douglas (»?«) Indijec J. Unwalla (»Mlado dekle«), član zagrebškega fotokluba Avgust Frajtič (»Domov«), Ho-landee dr. Kleintjes (>Ob ognjišču«). Spanec Antonio Campana Bandranas (»Od maše«), Kanadec Johnston (»Risba luči ;n senc«), Kitajec Liu Shu Chong (»Na poti«), Francoz dr. Porte (»Sejem«) in Belgijec dr. van de Wyer (»Čiščenje«). Poleg tega bo razstavni odbor razdelil še nekoliko pohvalnih diplom- Ljubljanski organizirani amaterji so se. kakor smo že povedali, z lepo gesto odrekli odlikovani v prilog go- stom in samo zato ne beremo med odliko-vanci imen kakor Ivo Gogala Lojze Pen-gal, Ante Kornič Marijan Pfeifer, Janko Brane in druga, ki odnaša io tudi zlata odlikovanja na mednarodnih razstavah po vsem svetu. Razstava, ki ie s tem zaključnim aktom žirije dosegla svoi višek, bo obiskovalcem sedaj gotovo tem zanimivejša, ker bodo imeli priliko za orimerjave. Želeti bi bilo da bi bil tudi nie zunanji uspeh tolikšen kakor notranji in da bi lo z nadaljnjim obilnim posetom spremenili res v stalno in redno prireditev. + Odvetniški izpit. Pred izpitno komisijo pri apelacijskem sodišču v Ljubljani sta napravila odvetniški izpit dr. Josip Gori čar in dr. Vladko šmid, odvetniška pripravnika iz Maribora, čestitamo. * Iz prometne službe. S kraljevim ukazom so imenovani pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani: za pomočnika ravnatelja mž. Rudolf Kavčič. višji svetnik gradbenega oddelsa. za načelnika splošnega oddelka višji svetnik dr. Ljudo-vik Vladika; za poverjenika 13. sekcije za vzdrževanje proge v Prilepu inž Franc Re-dal. poverjenik sekcije za vzdrževanje proge v Zidanem mostu; za kontrolorja na postaji Celje Jožef Cundrič. kontrolor po staje Jesenice; za kontrolorja na postaji Ljubljana gl. kol. Bogomil Sedlaček. kontrolor postaje Laško; za kontrolorja postaje Ljubljana gl. kolodvor Frančišek Čekal. kontrolor postaje Ljubljana gor. kol.; za višjega pristava prometno komerci jalnega oddelka Vladimir Borisov, višji pristav postaje Ljubljana gl. kol.; za kontrolorja na postaji Poljčane Franc Heric. kontrolor postaje Pesnica; za kontrolorja prometno komercijalnega oddelka Frančišek Lipovšek, kontrolor postaje Poljčane. * Pomlad v naših planinah. Narcisno polje ob poti na Golico sega že nad Sv. Križ in vabi majniške izletnike; Spodnja koča na Golici je pripravna za večdnevno bivanje v osrčju pomladne flore. Pot v dolino Vrat mimo bučečega slapa Peričnika vodi do Aljaževega doma, ki nudi izletnikom edinstven nedeljski oddih tik pod orjaškimi stenami Triglava. Spomlad ob Bohinjskem jezeru razkazuje posetnikom Zlatoro-ga in Sv. Janeza ves čar prebujajoče se narave; ravno sedaj, ko še nI preveč tujcev. je bivanje tod za Ljubljančane najpri-jetnejše- S temno modrim enciianom in belim krokusom je gosto nastlana Velika Planina. Skozi mlado zelenje vodi pot s koč-na Veliki planini preko doline Dol v Kam niško Bistrico, kjer najde planinec vedno prijetno družbo številnih pešcev, ki hodijo po novi pešpoti na desnem bregu Bistrice. Krvavec je očarljiv tudi v spomladanski obleki. Roblekov dom na Begunjščici je do 1. junija oskrbovan ob sobotah in nedeljah. V nedeljo bodo že vozili izletniški vlaki ter bo poset spomladanske narave mogoč ob nizkih prevoznih cenah. Lubnik. krasna razgledna točka na planine Gorenjske, je prijeten nedeljski izlet Koča na Kremžar-jevem vrhu, najmikavnejle razgledišče za-padnega Pohorja je letos preurejena; dohod iz Slovenjgradca 2 uri- Iz Prevalj ali Skrvenjgradca vodi prijetna oot v planinski dom na Plešivcu, kjer ie krasen razgled na Pohorje. Peco in Savinjske Alpe. * Zahvala. Ob bridki izgubi našega ljubljenega dobrega očeta g. Valentina Zavrla, šolskega upravitelja v pokoju se po tej poti najiskrenejše zahvalimo vsem, ki so nam izrekli prisrčna sožalia v tolažbo in ga spremili na njegovi zadnii poti. Posebej se zahvalimo gasilski četi iz Begunj in radovljiškemu društvu za njuno spremstvo in za podarjene krasne vence- Vsem bodi prisrčna hvala! _ Ljubljana, dne 15. maja 1936. Žalujoči ostali. * Javna dražba velikega posestva v Litiji. Svoje včerajšnje poročilo o tej dražbi popravljamo po obvestilu od strani Mestne hranilnice ljubljanske v toliko, da je bilo Lebingerjevo posestvo sodno cenjeno na 1,706.000 Din, terjatev Mestne hranilnice ljubljanske pa iznaša 1,500.000 Din. Iz tega torej sledi, da je posestvo vredno 206.000 Din več kakor pa znaša hranilmič-na terjatev in o kaki izgubi ne more biti govora. KINO SLOGA TELEFON 27-30 2 URI SMEHA IN ZABAVE, za kar Vam jamči Szdke Szakail Predstave ob 16., 19.15 in 21.15. uri. PREMIERA VESELE DUNAJSKE OPERETE NA LEPI PLAVI DONAVI Sodelujejo: Adela Kern, Oskar Karlwelss, H. Thimig in Uršula Grabley Belgijec Duivenpart ima čudovito in impresionistično nastrojeno »Meglo na morju«. Wyer pa »čiščenje«, prav živo podobo rok. ki v milnici umivajo malo porcelansko plastiko. Burmanec Unvralla z edinim delom ni kaj dobro zastopan. Češkoslovaška ima v katalogu 40 imen. Ti se sučejo okrog poprečja dobre fotografije in morda prav zato nekako enotno učinkujejo. Folklornih značilnosti bi skoro zaman iskal med njimi, preveč so podvrženi vzorom iz revij in modnim geslom polpretekle dobe. Najboljša med njimi je Marija Gottliebova s »Kaktusi«, naslovljeni fotografiji, ki pa nima svojih odličnih kvalitet na rastlinah, temveč na zarosenem oknu v ozadju, po katerem se na moč živo spuščajo vodne kaplje. Johan Antonin ima »Na srebrni Vltavi« učinkovito kompo-niran splav, ki bi mogel biti najodličnejša grafika. Danska je zastopana z dvema nepomembnima fotografijama. Egipet pa tudi le s štirimi. ki pa stoje na čelu vseh drugih. Posebno Milcovich Georges iz Aleksandrije &e postavlja z »Oslom z melonami«, še bolj 8 štev. 98 »V čadu«, ki je kakor reprodukcija imenitne slikarsko umetnine. Prav na tej sliki se je mogoče zgledovati, kakšno plastiko in slikovitost žanra je mogoče podati s sredstvi, ki jih ima danes fotograf na razpolago Seveda vsa tehnična popolnost ne pomaga kaj. če se ne druži z umetniškim čutom in hotenjem. In prav v tem pogledu mora fotoamaterju še celo koristiti študij del upodabljajočih umetnosti. Zoper Llilcovicbevo dalo kolajno skoro ne bi bi- lo kaj ugovarjati, naj si jo je dobil za prvo ali drugo imenovano delo. Seemana Eric ima »Zimsko jutro«, ki prav tako priča, da je fotografija v Egiptu na zavidanja vredni višini. K Francozom morem pristaviti le velik ?. Havajca Robinsona pa za športno fotografijo »Jahači volov« pohvaliti, saj vsebuje njegovo delo vso briljanso odlične športne fotografije. Med Holandci je Gelder pravi impresionist Št. 108. »Ladje v pristanišču« so zgledno delo študiranega. motiva. Indijci prikazujejo nekaj značilnih glav, nič posebnega Italijani. Javanec. Afričana. Slikovito tihožitje, polno nežnih tonov, ima Kanadčan Hallidav. miss Reene pa dobro številko 208. damo s širokim slamnikom. Kitajce prepoznaš le po nekakšni afektira-nosti. prav nič značilni za nje. Latičan in Madžari pa tudi ne vedo mnogo povedati: Felegvhazija »Plavajoči deček« je res poln življenja. Vadasove »Gosi« čudovite v vsem svetlobnem čaru. To pa je tudi skoro vse! Od štirih nemških bi omenil 5t. 237 »Predmestni kotiček«. Japonci imajo nekaj del, ki jih morajo pokazat? povsod. Poljska in Rumnnska sta zastopani z eno oziramo dvema fotosrafija-ma. Španska s tremi. USA s 66! Canbv Pmmdstone. Dorin Langtot in morda še Thorek so imena, ki kaj pomenijo. K*kor drugod. Američanom tudi v fotografiji tehnika ne dela preglavic. Večina d^l ne zapu??a nnsebnega vtisa, nekatera pn so. ki nričnin. dn p tudi mod samo ameriško tehniko sem pa tam še kaj občutka ia duše. - .. * Zadružni dom Gospodarske Sloge bo zgrajen v Zagrebu ne vogalu Zvonimirove in Vojnovičeve ulice, tik palače Borze dela, vsekakor na zelo lepem kraju Stavbišče je odstopila zagrebška mestna občina in Gospodarska Sloga bo še letos pričela zidati. * Najmodernejša šolska palača v naši državi, je kakor trdijo hrvatski listi, zgradba tehnične srednje šole v Sarajevu. Po petih letih je zdaj zgrajena, stroški so iznašali 10.110.000 Din- * Želite hišico ob morju. Konec maja se eestanejo v Splitu delegati Jadranske stra že iz vse države. Razpravljalo se bo med drugim o zemljiščih kjer nai bi se zgradile weekendske hišice na Ja.dranu. Doslej so najugodnejše ponudbe stavile občine Biograd na moru. Mirci in Primaja pri Maka rski. Tod je dovolj gozda krasna obala, pitna voda občine pa dajo zemljišče zastonj na razpolago. Jadranska straža bo sama začela graditi prve weekendske hišice. * Dolgotrajna borba za dedščino šestih milijonov. V Smederevu ie umrl leta 1928 sloviti bogataš Cvetko Petkovič. Svoj čas je bil velik siromak, toda s trgovino in iz-vozništvom se je hitro postavil na noge. da je naposled veljal za najtežjega bogataša daleč na okrog. Po njegovi smrti se je začelo veliko pravdanje za šest milijonov, ki je bilo šele te dni zaključeno. Dediči so bil razdeljeni v dva tabora: na eni strani sorodniki Cvetkove žene Živke. ki je kma lu za Cvetkom umrla, na drugI strani pa Cvetkovi sorodniki, ki so uporno branili svoje pravice. Ti so naposled tudi zmagali. Sama državna taksa na dedščino iznaša okrog četrt milijona Din. Ustanovimo fond za zdravljenje jetičnih! * Ljudska veselica zaradi treh leopardo>. Zagrebški zoološki vrt v Maksimiru. ki stalno napreduje, je te dni dobil nov. lep prirastek: tri mlade leoparde Zgraditi jim je treba novo bivališče, kar bo veljalo 60.000 Din Da pridobijo ta denar, bo zavoljo leopardov prirejena ob binkoštih velika ljudska veselica v Maksimiru. * Materi je odsekal roko. Bara Višakova v Selnicah pri Sv. Petru Orehovcu ima sina edinca, ki pa ni dosti prida. Ko ga je nedavno udarila po licu, io ie sin pretepel s palico, naposled pa ii ie s sekiro odsekal desnico. Vas ga je hotela linčati in je komaj pobegnil v gozd. * Logar žrtev razbojnikov. V gozdu pri Daruvaru so našli v jarku truolo 531etnega Frana Kuzmiča. očeta šestih otrok, gozdarja brodske imovnp občinp Dognano je, da so ga ubili razbojniki ko ie lezdil skozi gozd domov s plačo ki io ie bil dvignil pri gozdni upravi. Razbojniki so ugrabili denar in odvedli tudi konia. * Tovarna JOS REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz LiuMfane u— JUU obvešča članstvo; O priliki protituberkuloznega tedna bosta v Ljubljani dve prireditvi v korist Protituberku-lozne zveze: dan©a ob 18.30 v Delavski zbornici večer otroka in v nedeljo* 17. t m. na verandi restavracije »Zvezde« od 9. do 17. otroški sejem. Vabljeno članstvo, da se udeleži obeh prireditev in podpre s tem plemenito delo Protituberkulozne zveze. FIlm ZKD »ELITNI KINO MATICA« Danes ob 14.15 in jutri ob 11. uri poči BOMBA SMEHA: Lucie Englisch — Adela Sandrock Borba z zmajem Enotna vstopnina Din 3.50. PRIDE: BL Micky in Silly čudo revija ! Elitni kino Matica — TeL 21-24 u— Jugosiovensko-češkoslovaška liga v Ljubljani si dovoljuje ob zaključku letošnjih učnih tečajev češkega jezika izreči ravna-tljstvom L, H. in III. državne realne gimnazije, državne klasične gimnazije, državne učiteljske šole, državne trgovske akademije, mestne realne gimnazije im meščanske šole pri Sv. Jakobu javno zahvalo za prepustitev šolskih prostorov in za vso naklonjenost s sprošnjo, da ji ravnateljstva ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost. u— Recitacijski večer, ki bo v ljubljanskem gledališču na predvečer lOletnice Kosovelove smrti dne 26. tm. bo poleg po-čaščenja Kosovelovega spomina podal tudi zanimiv, točen in dostojen prikaz slovenske pesniške tvorbe po voini- Po spominski besedi in daljši recitaciji Pesmi Srečka Kosovela bodo brali izbor iz svoje lirike: Milan Jare, Tone Seliškar. Anton Vodnik, Edvard Kocbek, Božo Vodušek Mile Klop^ čič, Vida Tauferjeva in Bogomil Fatur- Tako bo podan kronološko in stilno zgodovinsko razvoj naše povojne poezije do najnovejšega časa. Opozarjamo vso kulturno javnost n ato edinstveno prireditev in nasvetujemo nabavo vstopnic (cene so zelo nizke!) že v predprodaji. u— Prva jubilejna produkcija ljubljanskega drž. konservatorija bo v sredo 2q. t-m. ob 18.15 v Filharmonični dvorani. Na sporedu so skladbe za klavir, violino in klavir, ter razni samospevi: vsa dela so iz slovanskih literatur. Izmed domačih skladateljev so zastopani na sporedu Goj-mir Krek. Anton Lajovic, Slavko Osterc. L. M. Škerjanc in Breda Ščekova. Dalje sta zastopana Miloje Milojevič. Štolcer-Slaven-ski ter Dvorak. Chopin, Nowowiejski in Ja-naček- Spored produkcije se dobi od ponedeljka dalje v knjigami Glasbene Matice ter velja kot vstopnica v dvorano. Milijon Slovencev naj prispeva milijon dinarjev za borbo proti jetiki! u— Večer otroka bo danes ob 18.30 v dvorani Delavske zbornice. Gotovo bo zadovoljil vse obiskovalce. Nastopili bodo otroci iz plesne šole gospe Katje Delakove, sodelovala bo gospa Polonca Juvanova ter priznan harmonikar in recitator. Sedeži po 10. 8 in 6 Din, stojišča po 4 Din. Vstopnice so v predprodaji v trafiki OUZD na Mi-klošičevi cesti, in v trafiki na Tyrfevi cesti (Matjanova hiša). u— Otroški sejem na verandi restavracije »Zvezde« bo jutri v nedelio 17. t m-Otvoril ga bo g. ban Nato bo ogled zanimive razstave (lastni izdelki otrok izložbe raznih ljubljanskih tvrdk) in izdelovanja idrijskih čipk na sejmu- Od 11. do 12.30 DANES PREMIERA! 11 nepozabnih ljuba vnih pesmi! Veleoopereta iz solnčne Kalifornije, zemlje pesmi in pustolovščin: Pesem gauče Film petja in smeha, pustolovščin in strasti, ljubezni in junaštva! V glavnih vlogah odlična pevca GLADY SWARTHOUT znana iz filma »Daj mi to noč« in JOHN BOLES, nepozabni zvezdnik iz Rio Rite. Danes ob 16., 19.15 in 21.15 in jutri ob 15., 17., 19.15 in 21.15 Predprodaja vstopnic dnevno od 11. do pol 13. ure in od 15. dalje. PRIDE „AVE MARIJA" miSSm bo v »Zvezdi« promenadni koncert »Sloge«-Izžrebani obiskovalci todo prejeli lične nagrade. Vstopnina samo 6 Din za odrasle in 3 Din za otroke. Pridite gotovo, podprli bošte s tem protituberkulo7.no gibanje! u— Počitniške kolonije mestne občine ljubljanske. Mestna občina bo letos organizirala počitniške kolonije v juliju in avgustu. Prošnje za sprejem je vlagati osebno do 20. maja v socialno političnem uradu, mladinski oddelek, soba št 43 Mestni doin. II. nadstropje. V poštev pridejo šoloobvezni otroci do 14. leta starosti pristojni v Ljubljano. V prošnjah ie treba navesti rojstne podatke otrok katero šolo ln razred obiskujejo, ime. poklic in dohodke staršev, njih pristojnost, stanovanje in koliko je še nepreskrbljenih otrok v rodbini. Vsak naj tudi izjavi, koliko je po možnosti pripravljen prispevati, če bo otrok sprejet v kolonijo. Kdor dobiva za otroka posebno rodbinsko doklado bo moral doklado celotno prispevati. Pri sestavi prošenj se je ločno držati teh navodil, ker bodo sicer prošnje zavrnjene. r Zvočni kino IDEAL Danes premiera filma V BORBI ZA PRAVICO v glavni vlogi KEN M A Y N A R D Predstave ob 4., 7. in 9.15 zvečer. u— Izletnikom na Dolenjsko. Po novem voznem redu odpelje iutri izletniški vlak na Dolenjsko že ob 5.25, kar ie za izlete na Dolenjsko razen Bele Krajine muogo prezgodaj. Da ne to treba izletnikom lako zgtdaj vstajati in beliti si glav. kam b. s časom, bo vozil jutri do Stične in nazaj velik, udoben avtobus, seveda če se prijavi dovolj izletnikov za te kraie- Avtobus bi odpeljal iz Tavčarjeve ulice ob 8. zjutraj, vrnil bi se pa po želji samih izletnikov okrog 20. Vožnja tja in nazaj stane 18 Din, torej le za malenkost več kakor z vlakom, je pa mnogo prijetnejša in izletniki tudi niso navezani na vozni red ki je kot rečeno skrajno neugoden. Ta avtobus bi Idi najbolj prikladen za izletnike, ki so namenjeni v Višnjo goro. na Polževo, v Stično in okoliške kraje. Prijavite se danes dopoldne — lahko tudj telefonično — »Putniku« in če bo opoldne dovolj priiav, pa če bo kazalo vreme lepo se odpeljemo jutri zjutraj na Dolenjsko, kjer se bomo prav dobro in prijetno počutili. Če pa prijav ne bo dovolj, bo popoldne v »Slovenskem Narodu« avtobus odpovedan u— V Trnovem je zgradil na Opekarski cesti nasproti Ceste na loko čevljarski in-dustrijec Ivan šavs enonadstropno hišo, ki jo bo uporabil v stanovanjske svrhe. Gradnjo je vodila Zidarska zadruga. — V Cerkveni ulici štev. 21 je vstavil hišni lastnik Oroslav Dolenec v svoji dvonadstropni hiši nič manj kot 77 novih, modernih oken, kar daje tej stavbi prijaznejše lice. Okna je izdelal krakovski mizar Ignacij Vehar. V tej hiši je bila svoj čas meščanska vojašnica in so se iz nje vojaki izselili po potresu. Tod stanuje 42 strank z okrog 200 stanovalci. V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH je naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. FRANZ - JOSEFOVA voda milo učinkuje in zanesljivo odpira-a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. O« rog 8 0». »M7V» u— Ribji trg je bii včeraj dobro založen z morskimi ribami Dober lov na Jadranu so dale sardele. Kupčije so bile srednje, kljub izbiri raznih rib. Cene so previsoke, da bi si mogli nepremožni sloji ob petkih privoščiti kako boljšo ribo, saj so še sardele odločno predrage. Vzrok pa je seveda največ v tem, ker je na uvoz rib znatno povišana mestna trošarina Velik je tudi jzvoz sardel v Italijo, kar enake vpliva na cene. Sardele so bile včeraj 14 do 16 Din kg, skuši 28, lubnji 40, riboni 30 in lan-carde 28. Tunina, ki je marsikod ljudska hrana, je pri nas kar po 30 Din kg. Sladkovodnih rib je bilo prav tako dovolj, ščuke so po 18 do 22, smuči 26, postrvi 40 in belice 12 do 14 Din kg. Lepi raki so bili po 3 do 4 Din kg. žabji kraki so 3 za 1 Din, posebno lepi pa po 50 par. u— Kopališče Ilirije se otvorl v nedeljo. Priljubljeno kopališče SK Ilirije, ki je lahko dostopno, saj leži sredi Ljubljane, začne kopalno sezono v nedelio 17- t-m., če bo dan lep. Kopališke naprave so pregledane in preurejene, tako da ie zagotovljen nemoten obrat in je že maia prijetna, topla voda. u— Sreča v nesreči. Sinoči ob 19.15 je pri vozil v smeri od Nunske cerkve proti pošti neznan kolesar Pred kavarno Zvezdo je dohitel tramvaj in skušal voziti pred njim. Voznik je s signali opozarjal kolesar ja, naj se umakne, kar pa je kolesar storil šele pred Severjevo trafiko, ko je bij v to prisiljen. Tam so namreč popravljali progo in je bila med tračnicami precejšnja odprtina. Na spolzki cesti je neznanemu kolesarju izpodrsni]o, da je padel preko tračnice. Voznik ga je med tem časom že dohitel, a je mogel le še pravočasno ustaviti voz, da je zadel samo z obrambno mrežo v zadnje kolo. Kolesar je odnese] zdravo kožo, tudi kolo je ostalo nepoškodovano, saj se je lastnik takoj pobral in se odpeljal. Največ strahu pa je prestala dama. kj je s kriki opozorila na nesrečo mnogoštevilne pasante. Na mestu nezgode se je zbrala velika množica ljudi. Dolžnost zdravih je, da pomagajo bolnim! — Prispevajte za protijetične ustanove! u— Še eden i« tatinske družine- V četrtek zvečer je policija nekje v Vodmatu aretirala 321etnega brezposelnega krojaškega pomočnika in trgovskega potnika Ivana Kunstka enega izmed vodilneiših članov tatinske družbe, ki je pred nekaj dnevi prišla za zapahe Kunstak ie iz Trebnjega na Dolenjskem doma in iz tamošnje okolice je bilo varnostnim oblastvom prijavljenih več vlomov, ki jih je po večini zagrešil s svojimi pajdaši. Z njim ie policija aretirala še nekega komplica Iz Celja e— Materinski dan. Sokolska mladina bo počastila matere na akademiji v nedeljo 24. t- m. ob 15. v Narodnem domu. Na sporedu so glasbene, pevske in telovadne točke deklamacije, recitacije m igra- — Vstopnine ne bo. e— U^niljenim srcem! Uboga vdova odda svojega 15-letnega sina dobrim ljudem v brezplačno oskrbo. Natančnejši podatki 6e dobijo pri drž. krajevni zaščiti dece in mladine v Celju, na katero naj se naslovijo vsa pisma- Protituberkulozen teden bo v času od 17. do 24. maja. Hitite s pripravami! e— Sokolska tombola je v nedeljo popoldne na Glaziji imela ogromen obisk. Dobitka so bili krasni, organizacija prireditve je bila izvrertna- Objava izžrebanih številk ni bila učinkovita; drugič bo tTeb* posrbeti tudi za to. Bilo je 9 tombol, 4-') činkvinov. 78 kvaitem, 192 tern in 241 amb. Glavne tombolske dobitke so zadeli: I. dobitek (radijski aparat) Vasilij Lojk, železniški uradnik v Celju, II. dobitek (šivalni stroj) Karol JageT. ključavničarski vajenec z Lopate, III. dobitek (žensko kolo) Viljemina Janžekova, gosrtaindčarrka v Celju, ki je poklonilo Sokolu 100 Din, IV. dobitek (moško kolo) Slavko Stožič, kmečki sin iz Šmartnega v Rožni dolini, V. do-biitek (žepna ura z verižico) Ivan Rezec. železniški delavec z Dobrove pni Celju, VII. dobitek (10 q premoga) Andrej Dra-jič, dijak rudarske šole v Celju, VIII- dobitek (fotoaparat) Elz« Palirjeva. dijakinja v Celju, IX. dobitek (servis) Jurij Ra-tej, rudar iz Liboj. e— Frizerji v celjskem srezu, ki so bKH doslej včlanjeni pri Združenju brivcev, la-suljerjev in frizerjev v Mariboru, &o se v smislu odloka zbornice za TGI priključili skupnemu združenju obrtnikov v Celju. e— Umrla je v četrtek v celjski bolni š-naoi Francozinja in učiteljica francoščine gdč- Berta Delorme, ki je živelo mnogo let v Celju in si pridobila splošno spoštovanje. Pogreb bo danes ob 14JO na mestnem pokopališču. Francoski krožek vflbi prijatelje, da Se udeleže pogreba blage pokoj-mice- e— Kino Union. Danes ob 16-30 in 20.30 velefilm »Deklica Ivana« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Komisija banske uprave je včeraj preučevala še razne gradbene zadeve in nove gradbene načrte o novih ulicah in cestah in raznih preureditvah. Najprej je se je mudila v Cvetlični ulici, nato na Aleksandrovi cesti. Precej časa je preučevala problem regulacije Zrinjskega trga. Verjetno bo komisija ostala še danes dopoldne v Mariboru, nato pa bo izdelala potrebne načrte in jih poslala mariborskemu mestnemu gradbenemu uradu v realizacijo. a— V Kopenhagnu se zanimajo za Maribor! Te dni je uprava Mariborskega tedna prejela iz Kopenhagna od reprezentance tamošnjih gospodarstvenikov pismo, ki dokazuje, da je celo v Kopenhagnu za prireditve Mariborskega tedna živahno zanimanje. a— Matičarji pojdejo v Savinjsko dolino. Pevski zbor tukajšnje Glasbene matice se pripravlja na koncertno turnejo po Savinjski dolini a— Jutri popoldne otroška plesna prireditev! Z lastno plesno šolo priredi zagrebška plesna umetnica Meroedes Goritz-Pave-ličeva samostojen otroški nastop, na katerem bo okrog 25 otrok razen drugih točk izvajalo Baverjev za deco prav primeren balet »Vila lutk«, s katerim je umetnica že v Zagrebu dosegla velik uspeh. Z istim sporedom nastopi Mercedes Coritz-Paveli-čeva tudi v graškem gledaličšu, kar je lep dokaz njene umetniške vrednosti. Začetek prireditve bo ob 15. To bo obenem letošnja zadnja otroška uprizoritev. a— Ljubljanska opera v Mariboru. K zadevni notici pred dnevi pripominjamo, da ni datum gostovanja ljubljanske opere še natančno določen. Najbrž pa bo gostovanje s popularno Rossinijevo opero »Seviljgki brivec« 21. in 22. t m. a— Tombola za Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju se vrši v nedeljo 17. maja ob 8. popoldne na Trgu Svobode. Porazdelili bomo ogromno število krasnih in koristnih daril. Del dobitkov je razstavljen v izložbi tvrdke Wesiak. Prosimo cenj. občinstvo, da pridno kupuje tombolne karte v zavesti, da s tem podpre delo za našo lepo mladinsko ustanovo na Pohorju. Žensko društvo v Mariboru. a— Obmejna postaja in uradni jezik. Uradni jezik na tukajšnji obmejni postaji je slovenski, odnosno srbsko-hrvatski. Občinstvo se opozarja, da se poslužuje v občevanju z avstrijskimi obmejnimi organi izključno našega jezika, ki ga avstrijski obmejni organi po absolviranem zadevnem tečaju vsi znajo. a— Freundova tvornica bo »gorela«. Jutri v nedeljo ob 10. dopoldne bo velika pomladna vaja mariborskih gasilcev s Freun-dovo tvornico v Melju kot domnevnim požarnim objektom. a— Zdaj še 10-dinarski kovanci Poleg ponarejenih 20-dinarskih kovancev, ki so se pojavili v zadnjem času v Mariboru in okolici, prihajajo zdaj v promet tudi ponarejene! po 10 dinarjev. Policija vrši poizvedbe. Narod bo samo po samopomoči močan In zdrav. Mislite na potrebo protijetične borbe! a— V poboljševalnico, ker je ukradel bratu 10.000 dinarjev. Pred tukajšnjm sodiščem je bila razprava proti Antonu Ko-resu iz Razvanja, ki je ukradel 1. aprila svojemu bratu 10.000 dinarjev in nabit samokres. nato pa izginil. Iztaknili so ga v Suboticl zdaj pa bo moral v smislu razsodbe v poboljševalnico. a— Večji požar. Večji požar v Račah je apepelil posestniku Juriju Lašiču hišo, posestniku Antonu Simoniču pa gospodarsko poslopje. Vzrok požara še ni ugotovljen. Dalje je ogenj uničil domačijo posestnika Ivana Rebernaka v Lobnici. Ogenj je nastal zaradi tlečega trama pri dimniku. Iz škofje Loke šl— Rokovnjači se v nedeljo 17. t. m. nepreklicno ponove- Ker se je ljubljanska opera vrnila iz Splita, je prijazno sodelovanje ge. Škrjančeve zagotovljeno. Iz Tržiča č— Na naši osnovni šoli ie bilo v zadnjem času precej osebnih sprememb. V Poljane nad Škofjo Loko je bil prestavljen učitelj g. Franc Demšar, ki je bil v Tržiču požrtvovalen sokolski delavec in se ie z vso ljubeznijo posvetil zlasti vodstvu naraščaia Na osnov no šolo v šiški je bila premeščena gdč. Renata Šavnikova. ki je službovala v Tržiču celih 15 let. Tudi ona ie bila vneta sokolska vaditeljica- Obema želimo na novih službenih mestih čim večjih uspehov- Na našo osnovno šolo pa sta na novo prišla g. Zmago Krasna in ga. Cirila Omanova iz Poljan nad škofio Loko. Ga. Omanova le službovala že pred tremi leti v Tržiču pa je bila potem premeščena stran. Klerikalni listič v Kranju se je na vsem lepem zlagal, da jo je jjregnal režim krute JNS. V redu bi bilo, da bi prizadeta gospa sama popravila to neresnico. Ker tega ni storila, se zdi nam potrebno ugotoviti, da gospa ni bila nikdar preganjana od režima JNS. Vzroki njene premestitve so bili drugie in so gospej dobro znani. ODVETNIK ~~~ dr. Kraševec Ciril SE JE PRESELIL S PISARNO IZ CERKNICE v GORENJI LOGATEC ter ima pisarno PRI G. SAJOVIC IVANU hiš. št. 48. g— Sokolsko društvo v Tržiču Dridno dela. Telovadci in telovadkinje. naraščaj in deca se marljivo vežbajo za poletne nastope in tekme. Pri tem pa tudi prosvetnega dela ne zanemarjajo. V potekajoči sezoni je društvo 7>.riredilo 14 predavanj in 4 igre; enkrat so gostovali igralci iz Krama enkrat iz Radovljice. Več je bilo otroških iger in zabavnih popoldanskih prireditev. Najboljše pa je uspela opereta »Manzelle Nitouche« ki ie štirikrat napolnila dvorano do zadnjega kotička. Glavni igralci (s Jelka Zagarjeva t ar br. Ivan Stopar in Jože Vidmar) so bili deležni navdušenega priznanja občinstva, enako tudi dirigent orkestra br. Riko 'Pa* ternost. Pohvalno priznanje pa je treba izreči tudi še drugim sodelujočim m režiserjema dr. Vladimirju Premrovu in Pavli Engelsbergerievi. V kleti Sokolskega doma smo dobili lep prostor za garderobo, poleg n jega pa še prostor za prsno kopel. Uprava proučuje sedaj načrte, kako bi ee dal povečati oder, ki je za večje igre premajhen. Želimo, da bi se ji lepa zamisel posrečila- Iz Gornje Radgone gr— Materinski dan proslavi Sokol v nedeljo 17. t. m. ob pol 11. v 5. razredu osnovne šole. gr— Dar. Na pobudo gostilničarke ge. Rozmaničeve so tukajšnji gostilničarji gg. Rozmanič, Jurša, Klemenčič, Koler, Kauf-man, Vračko, čirič, Berlan in Fišer počastili spomin pokojnega Hiblerja Alojza s tem, da so namesto venca zbrali za siromašno šolsko deco in občinske ubožce 245 dinarjev. Hvala! gr—- Medveda je ustrelil. Ob vznožju Pli-tvičkega vrha je taborila te dni ciganska družba, ki je imela medveda, opice in psa. Ko je čuvaj lovskega revirja kontroliral revir, je naletel na medveda, pa je v strahu začel streljati nanj ter ga zadel. Med tem ko trdi lovski čuvaj, da medved ni bil privezan na verigi, pravi ciganska družba nasprotno. Iz Ptufa j— Akvizicifo oglasov, osmrtnic in drugo sprejema za »Jutro« in »Slovenski Narod« agentura g. Pichlerja v Ptuju, Kremp-ljeva ulica, na kar se cenjeni inserenti iz Ptuja in okolice opozarjajo. j— Razvitje prapora Jadranske straže v Ptuju. Delavni krajevni odbor Jadranske straže v Ptuju si je nabavil lasten prapor, ki ga bo na svečan način razvil 11. junija. Z razvitjem prapora bo združeno veliko jadransko slavje, ki bo v mestnem parku in na Dravi. Zvečer bo svečana razsvetljava. Vsa društva se že danes naprošajo, da na ta dan ne določijo svojih prireditev. V primeru slabega vremena bo svečanost 14. junija. Gospodarstvo ) Naša kontrola uvoza in Avstrija Pod naslovom > Avstrijska obrambna pozicija proti 'ugoslovenskemu uvoznemu ie-žiniu« objavlja dunajska »Die Borse« daljši članek, ki kaže nekak preokret v avstrijskem gledanju na vprašanie trgovinskega prometa z našo državo Avstrija je v zadnjih letih stalno omejevala uvoz iz Jugoslavije in posledica tega ie bila, da se je vzporedno krčil tudi avstriiski izvoz v Jugoslavijo. Tako je bila Avstrija v zadnjih letih edina pomembnejša država v naši zunanji trgovini, s katero smo imeli nazadujoč trgovinski promet v nasprotju s splošno tendenco naraščanja naše zunanle trgovine. >Die Borse« poroča v sivoiem članku, da je avstrijska vlada napravila diplomatske korake v zvezi z našim načelnim sklepom o uvedbi uvozne kontrole da se informira o nameravanem obsegu našega režima uvoznih dovoljenj. Po avstrijskih informacijah je nameravana zlasti kontrola glede uvoza strojev in aparatov ki nai bi se uvaža'i predvsem iz Nemčije, kjer imamo zamrznjene znatne terjatve Poročila da pi idejo na seznam blaga, čigar uvoz bo dovoijen le z deviznimi dovoljenji, tudi drugi predmeti, vznemirjajo avstrijske izvozniške kroge. Čeprav bo novi uvozni režim v Jugoslaviji manj tangiral Avstrijo, ki ima pasivuo bilanco z Jugoslavijo vendar smatra »Die Borse«. da novi režim lahko prinese škodo avstrijskim izvoznim interesom. V tej zvezi navaja list. da ima avstrijski uvoz iz Jugoslavije tendenco nazadovanja in da gredo jugoslovenski izvozni presežki vedno bolj v Nemčijo. Avstrijska bilanca z Jugoslavijo se približuje sicer izravnavi, kar bi bilo po mnenju omenjenega lista v normalnih časih razveseljivo, ni Da v sedanjih razmerah. V tem pogledu so značilni statistični podatki, ki. povedo da ie lani ostal avstrijski izvoz v Jugoslavijo na skoro nespremenjeni višini 54 milijonov šilingov, medtem ko se je istočasno avstrijski uvoz jugoslovenskega blaga skrčil od 98 na 82 milijonov šilingov torej za 15°/o. Tudi v prvem letošnjem četrtletju ie bil avstrijski izvoz v Jugoslavijo stabilen na višini okrog 12 milijonov šilingov uvoz iz Jugoslavije pa je v primeri z lanskim letom nazadoval od 21.5 na 16 milijonov šilingov, torej za 20°/o. K tem številkam pripominja »Die Borse« da se pasivnost Avstrije v Prometu z Jugoslavijo le v manjši meri krile z izdatki jugoslovenskih turistov v Avstriji, po večini pa z aktivnostjo Avstriie v finančnem prometu, kar kaže tudi čvrsti tečai šilinga v Jugoslaviji. Sedanji razvoj vzbuja v Avstriji bojazen, da bo z jugoslovenskim režimom uvoznih dovoljenj določeno avstrijsko blago izključeno iz konkurence ua jugoslovenskem trgu, kar bo nemški konkurenci še bolj olajšalo zavladati na jugoslovenskem trgu. »Die Borse« še pristavlja da je avstrijska vlada po diplomatski poti zaprosila jugoslovensko vlado, da bi ji sporočila seznam blaga ki naj bi bilo podvrženo uvozni kontroli s pripombo, da bo po proučitvi seznama stavila predloge za ustrezno prilagoditev avstrijskega trgovinskega prom-jta-Vrhu tega naj bi se vršila Dogajanja za preureditev obmejnega prometa. Misli, ki jih iznaša ugledni dunajski list, nas navdajajo z upanjem, da bodo tudi avstrijski merodaini činitelji prišli do spoznanja, da ni mogoče z omejevanjem uvoza izsiliti aktiviranja avstrijske trgovinske bilance z našo državo ker zahteva struktura finančnega prometa, v katerem je Avstija aktivna, da je avstrijska trgovinska bilanca z našo državo več ali manj pasivna. Plačilni promet preko privatnega kliringa prinaša avtomatično izravnavo Dlačilne bilance. Če avstrijski uvoz našega blaga preveč nazaduje. pride pri nas na trg Dremalo šilingov za kritje blagovnih in finančnih plačil in posledica tega ie razmeroma visok tečaj avstrijskega šilinga, ki potem otežkoča uvoz avstrijskega blaga in tako izsili zmanjšanje uvoza istega Če bo Avstrija prišla do spoznanja, da 6i lahko ustvari pogoje za večii Izvoz v našo državo le s povečanjem uvoza našega blaga. potem ne bo več ovire za znatno poglobitev in razširjenje obojestranskega trgovinskega prometa. V tem primeru bo odpadla tudi vsaka nevarnost za avstrijski izvoz od strani novega režima uvoznih dovoljenj. Da je taka politika v režimu klirinškega plačilnega prometa, ki ne dopušča vnovčenja eventualnih presežkov v devizah edino pravilna, nam najbolj kaže zgled Nemčije, ki nas je s povečanim uvozom našega blaga prisilila, da tudi mi povečamo uvoz nemškega blaga. To povečanje uvoza iz Nemčije je že nastopilo v trenotku, ko smo uvedli v plačilnem prometu z Nemčijo privatni kli-ring. ki sedaj v zvezi s prostim gibanjem tečaja avtomatično olajšuje uvoz iz Nemčije in zavira izvoz v Nemčiio. tako da že sam regulira promet v cilju izravnave plačilne bilance. Tu vidimo torej obratni pojav kakor v prometu z Avstrijo pojav ki je gotovo zelo poučen za presojo, katera pot vodi do zaželjenega cilia. Rada se peni, še bolj osvežuje, izdatna pri uporabi. Normama tuoa 6.— Din, velika dvojna tuba 10.— Din. Načrt uredbe o minimalnih mezdah Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje je poslalo zainteresiranim gospodarskim ustanovam prednaCrt uredbe o ugotavljanju minimalnih mezd, o obveznem sklepanju kolektivnih pogodb, o po-mirjenju in arbitraži. O tem načrtu je obširno razpravljala konferenca gospodarskih zbornic iz vse naše države, ki se je vršila v Novem Sadu. V svoji resoluciji je konferenca ugotovila resnično potrebo, da se zaradi povečanja krlturnega in socialnega nivoja delavstva omogoči temu delavstvu primerna odškodnina za delo, ki bi mu nudila dostojno življenje. Ker pa so razpoložljive delovne sile v naši državi skoro neizčrpne in je veliko število brezposelnih delavcev, bi bilo najprej potrebno, da se z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira ustvarjanje novih možnosti za delo. Načrt uredbe pa gre po svoji vsebini mnogo dalje tudi v primeri z najmodernejšo delavsko zakonodajo v naprednih industrijskih in gospodarsko razvitih državah, kjer skušajo onemogočiti socialni dumping na škodo profesionalnih industrijskih delavcev, medtem ko načrt uredbe razteza obveznost sklepanja kolektivnih pogodb ne samo na vse panoge industrije, temveč tudi na trgovino, obrt, bančništvo in promet in celo na kmetijsko delavstvo. V načrtu tudi niso vsebovani kriteriji, na podlagi katerih bi bilo postopati pri ugotavljanju osnove za minimalne mezde, temveč se puščajo predvidenim komisijam proste roke, da lahko postopajo, kakor se jim zdi primerno. To je pomanjkanje vsake garancije za objektivno ureditev, ki je potrebna v interesu delavstva in podjetništva. Vrhu tega se načrt iznaša v času, ko naše slabo razvito gospodarstvo še ni prebolelo krize in depresije. Zato bi bilo potrebno problem reševati s posebno obzirnostjo in delikatnost-jo. Na koncu smatra resolucija zbornic, da je rešitev tega vprašanja v obsegu in v obliki, kakor je to predvideno v načrtu uredbe, za našo državo preuranjeno. Vsebina načrta Po prednačrtu ministrstva za socialno politiko bi veljala uredba za vsa industrijska, obrtniška, trgovinska in prometna podjetja, za rudarska, gozdarska, kmetijska ter bančna in zavarovalna podjetja ne glede na to, ali so last privatnih oseb ali javnih teles, le da zaposlujejo najmanj 10 oseb, kamor se štejejo tudi vajenci. Podjetja bi bila po načrtu te uredbe dolžna v roku 6 mesecev napraviti kolektivne pogodbe z delovnim osobjem. To kolektivno pogodbo naj bi sklenil delodajalec z zastopniki zaposlenega osebja, kolektivne pogodbe za določene stroke pa bi sklepale strokovne delodajalske organizacije in svobodne strokovne delavske organizacije. Določbe individualnih dogovorov, ki bi bile protivne kolektivni pogodbi, ne bi imele veljave. Kolektivna pogodba bi morala vsebovati: 1.) delovni čas .dnevni ali tedenski, s točnim označenjem začetka in zaključka dela v posameznih kategorijah in razvrstitvah; 2.) vrste odnosno kategorije delavcev (nameščencev); 3.) dnevni in nedeljski počitek in eventualni letni plačani dopust; 4.) znesek mezde odnosno prejemkov z vsemi dodatki v denarju in naturi za posamezne kategorije delavcev (nameščencev), ki pa ne more biti nižia od minima. določenega v smislu te uredbe; 5.) vse ostalo, kar se stranke dogovore v mejah obstoječih za> konskih predpisov. Trajanje sklenjenih kolektivnih pogodb je po načrtu predvideno za najmanj 6 mesecev, tako da se veljavnost pogodbe podaljša za isti rok, ako katera od pogodbenih strank pogodbe ne odpove mesec dni pred potekom roka. Pred potekom roka bi lahko kolektivna pogodba prenehala veljati v primerih, kadar se zaradi nenadne nagle spremembe življenjskih pogojev izkaže potreba ugotovitve nove minimalne mezde in je pogodbeno določena mezda manjša od novega minima. Odkaz in pre stanek kolektivne pogodbe bi moral po načrtu uredbe delodajalec sporočiti banski upravi (inšpekciji dela), ki pogodbo regi strira. Minimalno mezdo naj bi po načrtu uredbe določil ban po zaslišanju odbora za ugotovitev minimalne mezde pri banski upravi. Ta odbor bi lahko predlagal razne minimalne mezde za posamezna področja in posamezne kraje odnosno za razne posamezne gospodarske panoge. Odbor za ugotovitev minimalnih mezd bi tvorili pomočnik bana kot predsednik, šefi odsekov za socialno politiko, trgovino, obrt in industrijo, za kmetijstvo, za šumarstvo in za ru darstvo, inšpektor dela pri banski upravi in predstavniki delodajalcev in delavcev, ki bi jih pozval na sejo predsednik odbora v potrebnem številu (3 do 5) iz liste odbornikov, predlagane od delodajalske in delavske zbornice po zaslišanju delodajalskih odnosno delavskih in nameščenskih organizacij. Odbori za ugotovitev minimalne mezde bi bili po uredbi dolžni v roku enega meseca staviti konkretne predloge o višini minimalne mezde za področje banovine ali gospodarska področja banovine odnosno za posamezne gospodarske panoge. Ban pa bi bil dolžan predpisati minimalne mezde v nadaljnjih 15 dneh. Odbori bi bili dolžni zbrati potrebne podatke od pristojnih državnih organov in ustanov ter gospodarskih organizacij, po potrebi pa od posebnih v ta namen ustanovljenih odborov pri s reških načelstvih. Odbori za ugotovitev minimalne mezde bi bili dolžni vsakih 6 mesecev staviti banu svoj predlog v višini minimalne mezde. Načrt uredbe predvideva tudi postopanje pomirjenja za slučaj, da med strankami ne bi prišlo do sporazuma glede kolektivne pogodbe. V ta namen naj bi se ustanovili odbori za pomirjenje. Preden se stranke ne bi obrnile na ta odbor in dokler bi trajalo postopanje, naj bi bila prepovedana vsaka ustavitev dela. V primeru, da postopanje ne bi dovedlo- do sporazuma, naj bi se spor predložil odboru za arbitražo, kar bi bilo po načrtu uredbe obvezno za vsa podjetja, na katera se nanaša uredba, kakor tudi za državna in občinska podjetja, ki poslujejo v javnem interesu (vodovod, elektrika, plin, javna higiena, zdravljenje itd.). Vsaka kolektivna ustavitev dela (stavka) v teh podjetjih naj bi bila prepovedana. Sklep arbitražnega odbora naj bi bil obvezen za delodajalce in za delavce ln bi v tem primeru služil namesto kolektivne pogodbe. Uredba predvideva denarne kazni za kršitve predpisov in je med drugim predvidena denarna kazen v višini 100 do Š500 Din za delavce in nameščence, ki bi se brez upravičenega razloga pregrečlM fftoita ie** varuje svoje iivcef zato nosi pri dela in na izprehodifi čevlje i PALMA-OKMA GUMI PODPLATI PALMA Jobe se pri vsakem Čevljarskem mojstru l predpise, ki prepovedujejo kolektivno ustavitev dela. Gospodarske vesti = Občni zbor Trgovskega društva »Merkur«. ki je bil v četrtek zvečer v Trgovskem domu. je ponovno z vzklikom izvolil za predsednika dr. Frana Windischerja, za I. podpredsednika g. Albina Smerkolja in za II. podpredsednika g. N. škrajnarja. V odboru, ki je bil izvoljen z vzklikom, ostanejo stari odborniki. = Kontrola uvoza se bo kmalu pričela izvajati. V četrtek je bila v Narodni banki zaključna seja odbora za uvoz, ki ima, kakor znano, v smislu, odloka finančnega ministra od 6. aprila sestaviti seznam blaga, katerega uvoz bo dovoljen samo na osnovi deviznega dovoljenja Narodne banke. Kontrola uvoza se bo seveda pričela izvajati šele tedaj, ko bo finančni minister na osnovi predlogov imenovanega odbora izdal seznam blaga in ga objavil v Službenih novjnah, nakar bo 10 dni po objavi stopila v veljavo obveznost predlaganja deviznega dovoljenja Narodne banke pri uvozu. = Valutne spremembe v Abesiniji. Kakor znano, so italijanska vojaška oblastva prepovedala cesarski etiopski banki v Adis Abebi nadaljnje poslovanje. Po najnovejših vesteh bo morala abesinska novčanična banka likvidirati in bo aktiva in pasiva prevzela nova banka z nazivom Italijanska etiopska banka Prisilno likvidacijo utemeljujejo italijanska vojaška oblastva s tem, da banka ni bila privatna institucija, temveč organ abesinske vlade, ki pa danes ne obstoja več. V Abesiniji so, kakor znano, v obtoku tolarji Marije Terezije in ce. nijo, da jih je okrog 50 milijonov, bankovcev pa je le za 3 milijone tolarjev in so stoodstotno kriti s samimi tolarji. Italijanska vlada je določila zaenkrat tečaj 6 lir za 1 tolar. = Z avtom, ob vsakem času, vsakem vremenu, kamorkoli ti srce poželi! Nikak luksus ni več avto. Razne takse in trošarine, ki so tirale njegovo ceno v take višine, da si ga je mogel nabaviti in vzdrževati le bogataš, so odpravljene! Mnogi udobni vozovi porabijo manj pogonskega materijala kakor te stane vožnja v H. razredu železnice. Pri vsem tem pa so se še cene vozil znižale. Med modeli: Blitz, BMW„ Cadillac, Chrysler, DKW, Ford, GMC, Graham, Ha-nomag, Horch, Mercedes-Benz, Morris, Mathis, Praha, Puch. Plymouth, Pontiac, Renault, Saurer, Sacks, Steyer, Vauyhall, Wanderer, Paich i. t. d. boste gotovo našli svojemu okusu in teži denarnice primerni voz. Obiščite torej avtomobilsko razstavo na ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 8. junija. = O lepotah in bridkostih gostilničarske-ga stanu nam bo govorila gostinska razstava na ljubljanskem velesejmu, od 30. maja do 8. junija. Obširne statistike o zdravstvenih razmerah osebja, o njihovi umrljivosti in drugih okolščinah, ki so važne za presojo kakega stanu, o gibanju gostinskih obratov, bodo nudile jasen pregled razvoja gostinstva. Gostinsko časopisje bo dokazovalo, kako so naši gostilničarji in drugi vedno stremeli navzgor z razvojem časa in prilik. Ta del razstave bo zlasti poučen za tiste, ki nameravajo vstopiti v gostinski stan, mnogo zanimivega pa bo seveda nudil tudi vsem obiskovalcem. = Nova delniška družba. Trgovinski minister je odobril ustanovitev družbe »Magnezit — šumadijac d.d s sedežem v Beogradu. Osnovna glavnica znaša 6 milijonov Din, razdeljenih na 12.000 delnic po 500 Din, od katerih bo 4700 običajnih delnic in 7300 prvenstvenih. Od glavnice se bo vpisalo v gotovini le 100.000 (200 prvenstvenih delnic), ostali del 5.9 milijona Din pa predstavlja aport. Ustanovitelji (Rudarska družba šumadija v Parizu) dobe 4000 ustanoviteljskih užitnic brez ncnninala, ki participirajo na dobičku po običajnih m prvenstvenih delnicah, a jih družba po preteku 5. poslovnega leta lahko odkupL Borze 15. maja Na ljubljanski borzi je devlza Newyork danes nekoliko popustila V privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.20 in angleški funti po 250. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 9.19 in v grških bonih po 31.90, dočim je bilo za španske pezete povpraševanje po 6.85. Nemški klirinški čeki so se po večtedenskem popuščanju danes precej popravili in so se v Ljubljani trgovali po 12-85 (včeraj po 12.40). v Beogradu po 12.66 (včeraj po 12.36) in v Zagrebu po 12.70 (včeraj po 12.35) odnosno za 15. junij po 12.6750. za konec junija po 12.05 in za 15. julij po 12.60. Na zagrebškem efektnem tržišču je noti-rala Vojna škoda 358 — 360 brez prometa ( v Beogradu promet po 357^n). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov. Devtz«. Curih. Beograd 7, Pariz 20.36 London 15.3225 Newyork 308.75. Bruselj 52-2750 Milan 24.30, Madrid 42.1750 Amsterdam 208.7725. Berlin 124.40, Dunaj 56, Stock-holm 79, Oslo 77, Kobenhavn 68-20 Praga 12.83. Varšava 58. Atene 2.90. Bukarešta2.50 Zagreb. Državne vrednote- Vojna škoda 358 — 360. 4 odst. agrarne 48 — 4850. 6 odst. begluške 67 — 68 6 odst. dalm. agrarne 62.50 den., 7 odst. invest. 81 den., 7 odst. stabiliz. 81-50 — 84. 7 odst Drž- hip. banka 83.50 — 84. 7 odst. Blatr 72.25 — 72.50. 8 odst. Blair 82 den.: delnice; PAB 217 den.. Trboveljska 130 — 140, Šečerana Osijek 135 — 145. Efekti Beograd. Vojpa škoda 3&7 — 357-50 (357.50). 4 odst. agrarne 48 den-, 6 odst begluške 67 — 67.25 (67.25). 7 odst. invest 82 — 82.50 (82 — 28.50). 7 odst. stabiliz. — (82-25). 7 odst. Blair 72.50 — 73 (72-75) 8 odst. Blair 82.50 — 82.75 (82.50), Narodna banka 6300 — 6350 PAB 217.50 —218.50 218.50). Ljubljana. Amsterdam 2972.43 — 2987-03, Berlin 1756.08 — 1769.95 Br-uselj 743-11 — 748.17, Curih 1424.22 _ 1431.29 London 217-40 — 219.46 Newyork 4356 43—4392.74, Pariz 289.89 — 219-33 Praga 182.62 -183.72- Blagovna tržišča 2ITO '+ Chicago. 15. maja. Začetni tečaji; pšenica; za maj 92.50, za julii 85-25, za sept 84.75; koruza; za maj 62.125. za Julij 60.25, za sept. 58.375. + Novosadska blagovna borza (14. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: baška in sremska 130—132, okolica Sombor in ba-naitska 129—131, baška ladja Tisa 138— 140; ladja Begej 137—139; edavonska 134 —136. Oves: baški, sremski in slavonski 120 - 112.50. Ječmen: baški in sremski, 64 kg 125—127.50- Koruza: baška. sremska in banaitska 99—100. Moka: baška in banarf-ska »0g« in »Ogg« 217.50—227jO; »2« 197-50 -207-50, »5« 177-50—187-50; »6« 157.50— 167.50; »7« 130—140; »8« 100-105. Otrobi: baški, sremski in banatski 100—102. Fižol: baški in sremski beli 165—170- -f Budimpeštanska terminska borza (15. tm.). Tendenca prijazna. Pšenica: za maj 15.42 — 15.43; koruza: za julij U-92 — 11.94. za avg. 12-03 — 12.05. za sept 12.09 - 12.10. BOMBAŽ -f Liverpool, 14. maja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.20 (prejšnji dan 6.17), za dec. 5.62 (5.56). + Newyorb. 14. maja. Tendenca čvrstej-ša. Zaključni tečaji; za maj 11.61 (11.58) za dec. 10.48 (10-33). Iz življenja na deželi RIBNICA. Sokolski zvočni lcino bo predvajal danes ob 20. in v nedeljo 17. t. m. ob en četrt na 16. im 30. zvočni film »Hotel na Oceanu«. Kot dodatek kratek zabavni film in nov Paramountov zvočni tednik- VELENJE. Te dni nas je zapustil g. inž. Bernik Anton, preselil se je na Prevalje. Polnih 6 let je bil nameščen pri škalski elektrarni. S posebno vnemo je sodeloval pri razširjenju električne centrale in pokazal v polni meri svojo strokovno sposobnost. V ostalem je bil zelo agilen član in odbornik strelske družine. Kot strelec je prednjačil in odnesel že mnogo nagrad Na novem službenem mestu mu želimo obilo uspeha in mnogo zadovoljstva! — H koncu letošnje igralne sezone je priredil dramatski odsek Sokola veseloigro »Glavni dobitek« v režiji br. Kramerja. Igra je bila prav dobro pripravljena, posamezne vloge pa izvrstno podane, da je igra zadovoljila vse obiskovalce. ŠKROPLJENJE vinske trte zahteva mnogo pažnje. Pri tem je kakovost modre galice najvažnejša. Pri nakupu je zato treba zahtevati modro galico, izdelano pod državno kontrolo, a to je MODRA GALICA »ZORKA" »JUTRO« št 113« 6 Soboto, 14 H. 1036. Francoska Narodna banka, njen vpliv na notranjo in zunanjo politiko in gospodarstvo — Otok v viharju revolucij in begu časovnih dogodkov Zadnji vladarski čin abesinskega cesarja Pomilostitev rasa Taklemajnota, vladarja Godžama "Anekdoto, lci ima prednost, da je re-smona, si pripovedujejo v zvezi z negu-ševim odhodicm iz Abeennije. Haile Sela-sie je dospel ne postajo v Addis Abebi. da bi vstopil v posebni vlak, ki naj bi ga odpeljal v Džibuti- Tedaj se je še enkrat obrnil mi dejal: »Pravkar sem se domislil, da sem nekaj pozabil-« In potem so ga na njegovo zahtevo odpeljali spet v cesarsko palačo, čeprav je bilo njegovo življenje v stalni nevarnosti- V palači je podpisal pomilostitev Haileja Taklemajnota, vladarja Godžama. Še»le potem se je vrnil spett na postajo in se odpeljal z vlakom iz domovine. Haile Takkmajnot je bil eden izmed tistih mogočnih abesi nekih rasov, ki se niso mogli, nikoli sprijazniti z neguševo vlado. Saj je bil Tafari, predpn je zasedel prestol, tudi »običajen« ras. In ker je svoj odpor izrazil večkrat na ze'o drastičen način in ni kazal spoštljnvosti, ki bi jo bffl dolžan krilu kraljev, je neguš oddrediJ, naj ga zaprejo. V kletki, kakor navaden pocestni ropar, je preživel nekdanji god- žamski mogočnik več lest- Pomilostitev^ v zadnji minuti pa je prišla, kakor poročajo, malo pozno, kajti Taklemajnota so že Italijani osvobodili in se jjen je tudi talkoj podredil. Rastline v puščavi Naravoslovec dr. Reichert, ki deluje ta čas na vseučilišču v Jeruzalemu, poroča o zanimivih odkritjih, ki jih je napravil v azijskih in afriških puščavah, ki so jih da uspeva tudi v tistih puščavah, ki so jih smatrali doslej za popolnoma brez vegetacije, mnogo rastlin. Gre pred vsem za majhno, lišaju podobno rastlino, ki pokriva pesek in ki je prav tako siva. tako da so jo doslej smatrali samo za pesek. ___^^___L—______ Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Po prihodu v Jeruzalem Država v oblasti dvesto družin Romunski prestolonaslednik Mihael orje zemljo na kmetiji v Baneasu poleg Bukarešte v navzočnosti in pod nadzorstvom svojega očeta, kralja Carola »Prosim, ali mi morete malo posoditi vaše gnojne vile?« (>Everybodys weekly«) Težka pritlikavka Zvezda s temperaturo 28 tisoč stopinj Celzija Zvezdoslovec Kuiper je natančneje pre-iskal zvezdo, ki jo je smatrati za najmanjšo med vsemi znanimi, saj je nje premer za polovico manjši od premera Zemlje. Gre za teko zvamo »belo pritlikavko«, ki nosi znanstevo ime: A. C -70 stop. 8247. Njena gostota mora biti še bistveno večja od gostote drugih pritlikavk, sflj je 36 tniilijonikrait večja od gostote vode. Sedaj pomislimo le to, da ste svinec enajstkrat, zlato pa 19 krat težja od vode. Ma- lo snovi te zvezde, komaj za škatlico vžigalic, bi tehtelo 620 ton. Teža na površini te zvezde jc 120.000 krat večja od teže na našem soncu in 3,400.000 krat večja od teže na naši zemlji. Zvezda je slabotna in od nas oddaljena 50 svetlobnih let. Le z zelo močnimi daljnogledi jo je opaziti. Temperaturo njene površine ceni Kuiper na 28.000 stopinj Ceilzija, dočim znaša površinska temperatura na našem soncu, kakor znano, »samo« 6000 stopinj. Prestolonaslednik orje zemljo ki list Še zanimivejše je pogledati v ustroj banke. Med naloge glavne skupščine spada to, da izvoli 15 »regentov«, ki sestavljajo skupno z guvernerjem in dvema podguverner-jema (te tri imenuje vlada) upravni svet, ki vodi vse posle banke. Med petnajstimi regenti morajo biti trije davčni uradniki, pet pa je zastopnikov industrije in trgovine. 2e dolga leta je navada, da izvoli glavna skupščina poleg treh uradnikov po šest veleindustrijcev in šest zasebnih bankirjev za regente. Med bankirji srečamo imena Rotschild, Hottinguer, Neuflize, Mallet, Mirabaud in Weil, torej predstavnikov ve-lebank, ki nosijo njihova imena razen Wei-la. Nc nahajamo jih pa samo danes, temveč deloma v vsakem upravnem svetu od ustanovitve banke. L 1800. je bil eden izmed Malletov regent in v 136 letih, ki so vmes. se je regentstvo brez prekinitve podedovalo na 12 Malletov. Kralji, cesarji, republike so padale v tej nemirni dobi v Franciji, upravni svet Francoske banke pa je bil skalni počivajoči pol v begu pojavov. Skupaj s šestimi veleindustrijalci predstavlja šestorica zasebnih bankirjev naravnost ves kapital Francije. Po neki statistiki iz lanskega leta je imelo teh 12 gospodov položaj upravnih svetnikov v 95 podjetjih, to je velebankoh. železniških Neguš Haile Selassie in cesarica Men en ob prihodu v prestolnico Palestine. Cesarska gosta, ki ju je vojna pregnala iz domovine, sta se nastanila začasno v hotelu »King David« Med glavnimi programskimi točkami francoske socialistične stranke, ki bo prevzela, kakor vse kaže, vlado v Franciji, je reorganizacija Francoske banke. Ta zavod, ki ga tako nujno potrebuje vsaka vlada, je danes organiziran še kot zasebna družba, ki utegne vladi, s katero se ne strinja, delati velikanske težave, kar je često že storila. Sicer ima ta banka preko 40.000 delničarjev, toda 90 odstotkov med njimi nima več nego po pet delnic in pravila, ki izvirajo iz začetka 19. stoletja in nosijo podpis Napoleona, prvega konzula, določajo, da ima besedo na glavni skupščini samo tistih 200 delničarjev, ki so lastniki največjega števila delnic. Ostali delničarji pobirajo dividende, nimajo pa nobene besede. Od tod tudi priljubljena krilatica francoskih socialistov, da je država v rokah 200 družin. Ta krilatica ni sama demagogija. . Pred vsem je značilno, da so med odločujočimi 200 delničarji člani francoske visoke aristokracije. »Visoka aristokracija je v glavni skupščini Francoske banke našla svojo zgornjo zbornico«, je pisal nekoč ne- Zmagoslavje lepe pilotke Po uspešnem poletu iz Londona v Kapsko mesto družbah, veletovamah, kemičnih podjetjih, zavarovalnih dražbah, v oboroževalni industriji, rudnikih, veletrgovinah itd. Vlada zmore s svojimi tremi zastopniki le malo proti ostalim dvanajstim regentom. Pri glasovanju odločuje navadna večina, tako da morejo ostali gospodje brez nadaljnjega pobiti glas guvernerja in obeh podguvernerjev. Sicer ima guverner pravico veta, a to pravico mu je težko izvajati. Po statutih mora imeti namreč 100 delnic banke, pod guvernerja pa po 50. Delnica pa stane 10.000 frankov, kar pomeni, da bi potreboval guverner milijon frankov, oba pod-guvernerja pa po 500.000 frankov. Možje* ki jih vlada imenuje, razpolagajo le redko s tolikšnimi vsotami, zato si jih morajo izposoditi. Regenti radi priskočijo na pomoč s posojilom — a na ta način postanejo guverner in podguvernerja odvisni od njih. Če bi delali kakšne težave, jih ostali lahko pritisnejo za dolg, ki se ga vladni možje iznebijo le na ta način, da svoje delnice prodajo — s tem pa tudi izgube srvoje mesto v upravnem svetu. Ge vemo vse to, potem nam postane jasna marsikakšna nejasnost v franooski notranji in zunanji politiki, marsikatera zadeva iz francoskega gospodarstva. Ni tudr nič čudnega, če se rdeča levica na Francoskem ponaša z željo, da bi se ves sistem francoske banke preustrojiL pod predsedstvom angleškega zunanjega ministra Eden a (s križcem), kateri je kot zadnji prisostvovala tudi italijanska delegacija z baronom Aloisijem, Na Edenovi desni strani sedijo: Paul-Bonoour in Aloisi, na levici pa Avenol in Litvinov Poroka na brzo roko Najnovejša srčna zveza med Lizbono in Budimpešto V Budimpešti se je miudila te dni skupina tujih novinarjev. Bili so gostje madžarske vlade. Za enega izmed gostov se je ta obisk končal na precej nenavaden način. V sredo so se gostje, med njimi šef tiskovnega in propagandnega oddelka portugalskega ministrskega predsedstva, 44-letni Antonio d'Eca de Quieros, udeležila svečane predstave v budimpeštanski opori. Tam se je de Quieros seznanil z 22-letno hčerko nekega upokojenega polkovnika, ki je bila od svojega sorodnika novinarja slučajno dobila prosto vstopnico. Mlada dama je Portugalcu tako ugajala, da je dva dni pozneje stopil k njenim staršem in jih prosil za njeno roko. Presenečeni starši so vprašali hčer, kako misli o tem. in je privolila. De Quieros je prejel iz Lizbone brzojavno dovoljenje za poroko in v sredo 13. t m., torej komaj teden dni po prvem srečanju, sta stopila pred altar, naslednji dan pa sta se že odpeljala v Lizbono... Most, ki ni zletel v Generalni inšpektor železnice Džrbtrfi—■ Adis Abeba je povedal časnikarjem, da je bil neguš pred svojim odhodom izdal povelje, naj veliki most preko reke Avne, največje gradbeno delo na tej progi, poženejo v zrak. Možje, ki 6o bili poverjeni s tem delom, so prejeli tudi tono razstreliva, v zadnjem trenutku pa so se uprli, da bi izvršili svojo nalogo, m so razstrelivo vrgli v voido- Podoba abesinske vasi Spomenik golobom pismonosem V Lillu na Francoskem so pred kratkim odkrili spomenik več nego 20.000 golobom pismonošem, ki so med svetovno vojno izgubili svoje življenje v zvestem izpolnjevanju svoje naloge. Dragoceno pomoč, ki so jo ti golobi v svetovni vojni nudili ljudem, so doslej še premalo cenili. Brezžična telegrafija tedaj še ni bila niti od daleč tako razvita kakor danes, prenašanje povelj in sprejemanje poročil ob velikih operacijah sta se vršila običajno s pomočjo telefona, katerega žice pa je bobneči ogenj le prepogostoma uničil. Med težkimi boji 1. 1916. okrog Verduna bo bile posadke francoskih ntrdb nekoliko dni odrezane od vsega sveta, ker je nemško topništvo uničilo vse telefonske napeljave in tudi sli niso mogli skozi ogenj. V tem položaju so bili edino golobi, ki bo vzdrževali zveze 7. višjimi poveljstvi. Mnogo izmed krilatih slov pa je tedaj postalo žrtev vojne. Amy Mollisonova je, kakor smo pisali te dni, dosegla na progi London-Kapsko mesto rekordni čas treh dni šest ur in šest in dvajset minut. Prejšnji rekord poročnika Rosea je prekosila za pet ur- Amy Mollisonova velja za najdrznejšo pilotko na svetu. Ko je s svojim letalom priletela nad letališče v Kaptskem mestu, je priteklo od vseh strani na tisoče ljudi skupaj, da bi jo pozdravilo. Stopila je izčrpana, toda brez običajnih oljnih madežev na obrazu. iz letala. Samo njena obleka je bila raztrgana in na nogah je imela lahke sandale. Nje prva misel je veljala možu v Londonu. Takoj ga je poklicala telefonično iz urada letališča in je govorila ž njim deset minut. Med pogovorom so ii v roko dali brzojavko. Prišla je baš od njenega moža in je vsebovala kratko sporočilo; Pogrešam te«. Letalo je prevzela policija pod nadzorstvo, Amy je prejela od »neznanih občudovalcev« velik šop cvetja, nato se je odpeljala v hotel, da si odpočije. »Lahko bi letela naravnost iz Point Noira v Kapsko mesto«, je pripovedovala pozneje. »če ti bila letališča v bolišem stanju. Toda nikjer nisem na žalost dobila toliko bencina kolikor sem ga potrebovala, in na mnogih 'letališčih so tla tako slaba in močvirnata. Ko sem letela nad Saharo, ^ sem bila v hudem strahu in sem imela občutek, ki me je napadel tako poaostoma med poletom; čutila sem se popolnoma zapuščeno. Prav pogostoma sem morala leteti na slepo in se zaupati samo delovanju svojih instrumentov. Ko sem ponoči letela nad Nigerijo, nisem videla absolutno ničesar. Končno sem zagledala velik ogenj v goščavi. Vzela sem si ga kot znak za orientacijo in sem ga obletavala toliko časa, dokler se ni pričelo daniti in sem lahko spoznala kje sem. V Winl»m»IIIIMMMIIIHMmi Abesinska vas, zakrita z evkaliptovimi drevesi k okolice Addis Abebe IVERI Vsaka ljubezen živi od svojih začetkov. Od prve pesmi, prve kitice, prve laži. Od prve bolečine. In od zavesti, da je bo ne. koč konec. Vsaka ljubezen živi od tega, da ve za svojo smrt. čeprav zaljubljenca tega Se ne vesta, ve ljubezen za to. ANEKDOTA Sloviti pianist Julias Epstein ie dajal silno kratke ure. Če je na cesti srečal kakšnega znanca in ga je spremljal do hiše, kjer je bil kakšen učenec, je imel navado reči: >Prosim. počakajte pet minut, moram na kratko opraviti uro-« je«a življenja- krožnik juhe. ki mi ga je prinesla neka kmetica. Ne vem še, ali se bom vračala po progi ob vzhodni obali m poskusila nov rekord. Vsekako bi bila prav rada kmalu doma ker nameravam s svojim možem napraviti nov polet okoli sveta. Letela bova prvič kolikor moaoče ob ravniku in bova potrebovala za proao 24.901 milje prilično tri tedne. Prepričana sem, da bodo na progi, ki sem jo preletela, v bližnji bodočnosti tudi poštna in potniška letala obratovala v treh dneh. Treba je samo, da se razmere na vmesnih postajah popravijo«. Nemški kancelar Hitler se je vrnil b Monakovega v Berlin in bo baje še ta teden sprejel angleškega poslanika Erica P h i p p s a, da mu odgovori na vpra-šalno pol o britanske vlade Zgodovinska seja Društva narodov Kultur ni pregled Ob viru naše zgodovine Slovensko znanstveno literaturo je univ-prof. dx- Milko JQ>s obogatil z novo, za našo najstarejšo zgodovino pomembno publikacijo: Znanstveno društvo je v historičnem odseku svojih Razprav pravkar izdalo knjigo M. Ko^a »Conversio Bag0ari_ »rum et Karantanorum« (80, 158 str. -f 3 priloge s posnetki Konverzije iz Codexa Vindobonecnsis). »Conversio Bagoariorum et Carantano-rum« je najvažnejši vir za zgodovino Slovencev v 8. in 9. stoletju. Prvo tiskano izdajo Konverzije je priredil Istran Matija Frankovič — Flacius IillJTicus 1- 1556-Točno pred sto leti (1836) je KaTantanski del Konverzije ponatisnil Kopitar v svojem Glagoli ta Giozianus, prvo kritično izdajo je 1. 1854 priredil \Vattenbach (Mo-numenta Germaniae historica), slovenski prevod je po češčini izdal Janez Majciger v knjigi »Zgodovina svetih apostolov slovanskih Cirila in Metodo«. Kakor kaže naslov, pripoveduje Konverzija o izpreobrnitvi Bavarcev in Ka-rantancev v krščansko vero. 'Avtor je tekst kritično proučil in ga osvetlil z mnogimi novimi tolmačenji in pojasnili, v kolikor se tiče naše najstarejše zgodovine. Tako fned drugim ponovno datira postanek tega važnega teksita, ki je po njegovih izsledkih nastal okrog L 871, ko so bavarski škofje pod vodstvom nadškofa Adal-vina z vso silo nastopili zoper nadškofa Metoda- Spis je sestavil anonimni pisec, ki je bil verjetno duhovnik in je najbrž živel v SalzbuTgu. Konverzija je nastala iz obrambe posebuih interesov, ki jih je imel Salzburški naidškof v Karantaniji in Panoniji. Ker sfl prav tedaj trčili interesi nemške duhovščine s prizadevanji slovanskega blago ves traka nadškofa Metoda, ki je deloval med Moravani in čigar vpliv je segal tudi med panonske Slovence, je Konverzija tudi nekaka polemika z Meto-ckrni- Spisana je v preprostem latinskem jeziku in v marsičem osvetljuje tedanje razmere v JCarantaniji in Panoniji, do&i je pišč&v pogitfd seveda enostranski ki očitno tendenciozen. Metoda zaničl jivo imenuje *Grka in filozofa« in na nekaterih mesrtih polemizira z njegovimi ugovori zoper pritožbe bavarskih škofov. Konverzija je potemtakem znamenit vir naše zgodovine, v nji se »Sel a vi qui di-cuntur Quarantani« prikazujejo v dobi svo- jega prestopa iz paiganske dobe v krščansko in v prvi dobi bavarsko-frankovskega gospodstva, ki rai imelo značaja brutalno nasilne podreditve, marveč ie slonelo na urejenih pogodbenih odnosih. Iz nje dobivamo sliko politične in cerkvene ureditve na vzhodu ob koncu 8. in začetku 9. stoletja, posebej še podatke o razmerah v Panoniji pod Pribino, Kocljem in Metodom, v sodelovanju med severnimi in južnimi Slovani, ki so si pred prihodom Madžarov bili sosedje; tu smo torej pri najzgodnejših začetkih tega, po čemer stremimo še danes. Večni spor med Slovani in Nemci, boj za meje oblasti in vpliva, konflikti, ki postajajo siloviti celo pod okriljem duhovno izenačujoče rimske cerkve, o čemer najbolj pričuje sovražni ton Konverzije o slovanskem blagovestni-ku Metodu — to je tako rekoč aktualni značaj tega teksta iz devetega stoletja. Vmes so tudi nekateri vložki, kakor je n- pr- povest o knezu Ingu, ki so jo doslej presojali kot izmišljeno anekdoto, kateri pa prof. Kos vendarle pripisuje zgodovinsko jedro in osvetljuje nje ozadje. Spis prof- Kosa je takole razdeljen: Najprej navaja pisec rokopise in izdaje Konverzije, nato označuje avtorja, kompozicijo in vire, zatem se obsežno bavi z vsebino, ki jo analizira po posameznih sestavnih delih in slehernega izčrpno komentira ter razlaga na osnovi tujih in lastnih raziskavanj; nato podaja svoje stališče glede nastanka Konverzije in označuje nje tendenco; naposled se bavi tudi z »Izvlečkom o Karantancih« (Excerptum de Karentanis), ki je ohranjen v Nacionalni knjižnici na Dunaju. Slede obsežne opombe s podrobno navedbo knjižnih virov in z drugimi izpopolnitvami- Nato je ponatisnjen v kritični formi celortni tekst Konverzije. Index latinskega teksta in nemški resume celotne razprave zaključujeta knjigo- Prepuščajoč strokovni kritiki oceno dela, ki ga je opravil prof- dr. Kos pri. enem izmed virov najstarejše slovenske zgodovine, opozarjamo samo na značaj in pomen ite znanstvene knjige, ki je po svoji, tudi lajiku očitni metodični obdelavi, obsežni zgodovinski erudiciji in vestnem kritičnem delu odličen proizvod domačega zgodovinsko-znanstvenega dela: v čast piscu in izdajateljici! — o. Zapiski »Življenje in svet«, ilustrirana tedenska navija, ki izhaja kot priloga ponedeljske k: da je Jutra, bo vsebovala v prihodnjem zvezku naslednje zanimive prispevke: Človeštvo, suženj svojega števila (B. Borko), nadaljevanje potopisa Na Durmitor (Josip Lapajne). Ob 25-letnici slovenskih kitk (dr. Anton Debeljak), nadaljevanje romana AL Dumasa st. Trije mušketirji z ilustracijami Norretrandensa, Otsrsrald Spengler (B. Borko), Danakiteka puščava, Henrv Bouquet, Naravni kompasi, Iz literarnega sveta (Francoski pisatelji pred volivci — P. Karhn, Nove knjige in revije), O poljubovanju v starem veku (I. Ko-štial), O imenu Abesinije (St. Bunc), Iz praktične medicine, Praktične novote, Pila teli j a, Šah, Za bistre glave. Uganke (Cras-sus), Švicarski kriiž (Crassus). Zvezek vsebuje poleg tekstnih slik še lepo število umetniških reprodukcij. Naročniki pone-deljskega Jutra prejemajo revijo zastonj. Mesečna naročnina samo din 4, po pošti ali na dom dostavljeno din 5. Dr- Ivan Pregelj, Osnovne črte iz književne teorije. (Ljubljana 1936, Jugoslov. knjigarna, 116 str-, 24 Din). Mladina višjih razredov kakor tudi širši čitateljski sloji so dobili že dolgo potrebni priročnik: uvod v teorije o lepi književnosti. Ze pred leti je spisal univ- prof. dir. J. Kelemina obsežnejšo, bolj znanstvenemu študiju in literatom namenjeno »Literarno vedo«, pisatelj dr. Ivan Pregelj pa j« imel pri pisanju teh smotrno zasnovanih iStenamo-te-or etični h črtic pred očmi pred vsem srednješolski krog- Odtod razporeditev snovi i3 nje prikladna obdelavo, zlasti pa Snovno—pregledna vprašanja z odgovori ob koncu knjige- Pisec obravnava, najprej epično pesništvo, nato liriko, pa dramatiko in slednjič prozo. Najprej opredeli značaj obravnavane literarne vrste in nje postanek, nato pa podrobneje karokterizi-ra posamezne zvrsti in navaja med besedilom v petiitu vsebino nekaterih značilnih pesnitev literarno - zgodovinske podatke i- dr- Knjižica je smiselno vešče sestavljena in pregledna, izhaja iz domačega slovstva in zadostno upošteva tudi srbsko-hrvat&ko književnost. Nedvomno bo dobro rabila v namen, zaradi katerega je nastala, in da jo je spisal aktivna pisatelj., ji je samo v prid, zlasti glede stilistične in jezikovne plati, pa tudi glede živahnosti in preglednosti- (—o) | šafa^ikove znanstvene družbe v Bratislavi razprava mladega docenta Karlove univerze dr. Jana. Stanislava o izvoru vzhodnoslovaških narečij. Pisec se je pred leti mudil tuidii v Ljubljani in se znanstveno zanimal za slovenska dialektološka vprašanje-V pričujoči razpravi rešuje z vsemi pripomočki sodobne lingvistične vede vpra- šanje, ki živo zanima množico slavistov: ali so vzhodnoslovaška narečja bližja poljskemu kakor slovaškemu odnosno češkemu jeziku? Uvodoma navaja pisec hi stori at tega spora- Še nedavno je Poljak Zd Stieber v reviji »Lud slowianski« postavil tezo, da je južni Špiš, prav kakor vsa vzhodna Slovaška, naseljen s Poljaki, ki govore poljsko narečje, ali pa da vsaj obstoji prehodni dialekt k poljskemu narečju, vendar se mu zdi prva podmena verjetnejša- Temu nasproti priznava velika večina slavistov slovaški izvor narečij vzhodne Slovaške- Dr. Stanislav se je ponovno lotil celotnega problema, ga raziskal s strukturne, fonetične,gramatikalne in zgodovinske strani in je prepričevalno dokazal, kako je prav za prav s poljskimi elementi v vzhodnoslovaških narečjih. Mladi znanstvenik prihaja k sklepu, da so iz poljščine res prešle nekaitere besede v slovaška narečja, vendar ne samo v vzhodna Toda fonetični sistem vzhodnoslovaških narečij se je razvijal v zvezi z drugimi slovaškimi in v splošnem sploh s češkoslovaškimi dialekti. Tako pisec ugotavlja, da se v narečjih vzhodne Slovaške opažajo spremembe, ki so se izvršile ob koncu 13. stoletja na ostalem češkoslovaškem jezikovnem področju, medtem ko spremembe ob istem času na poljskem jezikovnem področju niso dosegle vzhodne Slovaške-Sploh je pisec z množico jezikoslovnih dokazov ovrgel tezo Zd. Stieberja in njemu podobnih ter enkrat za vselej dokazal slovaški izvor vzhodnoslovaških narečij- Francoski resume omogoča tudj inozemskim slavistom vpogled v delo dir. Stanislava- Med viri, ki jih rabi slovaški znanstvenik, je tudi slovenska razprava prof. dr. Ramovša. (— o). Praški slovaški mesečnik »Elan«, ki izhaja že šesto leto v redakciji Jana Smreka in ki je najboljši informativni časopis o slovaškem kulturnem, posebei še literarnem življenju, posveča pozornost tudi slovenskim zadevam. Njegove informacije se sicer ne odlikujejo vedno po zgledni objektivnosti, vsaj v kolikor prihajajo s slovenske strani, vendar je razveseljivo že to da jih »Elan« v toliki meri uvažuje. V najnovejši (8.) številki je priobčil članek Viktoria Smoleja »Siovinske različnosti«; referat o najnovejših pojavih slovenskega zanimanja za slovaško literaturo^ obenem pa poročilo o pomembnih novostih naše znanstvene literature. Pisec posebej poroča o novi izdaji Trubarjevega katekizma, o zborniku »Slovenska Krajina«, o Prijateljevih »Duševnih profilih« in sploh o delu nedavnega šestdeseti etnika med našimi slavisti ter o Schnee-weisovi knjigi >Grundriss des Volksglau* bens und Volksbrauchs der Serbokroatenc, ki je izšla lani v Celiu. Madžarska revija za zbližanje s sosedi. V Budimpešti je izšla prva številka nove revije »Lathatar« (Obzorje), ki si je zastavila nalogo, zasledovati madžarsko literaturo na Slovaškem, Sedmognajskem ter v Banatu in obenem tudi slovaško, romunsko in jugoslovensko literaturo. Nova revija bo skušala pospeševati zbližanje s sosednima narodi. Pri pojavih zastrupljenja povzročenih po pokvarjenih jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-J OSEFO VA grenčica dobro sredstvo. OgL reg. a «*. 16485/86 Nova knjiga izbranih spis0v Franoeta Bevka. Izdaja izbranih spisov Franceta Bevka je spričo razstresenosti njegovega obsežnega dela (mnoge knjtige »o izšle v Italiji) vse hvale vreden pojav: drugi zveze k (Ljubljana 1936, 316 stT. Jugoslov. knjigarna) nas o tem ponovno prepričuje. V tej knjigi sta objavljeni v novi, dokončni redakciji dve večji Bevkovi povesti: »Kresna noč« in »Vihar«- Obe nrozi sta srečno združeni v eno knjigo: prva kaže Bevka kot oblikovalca zgodovinskih usod in nudi njegovi tvorni fantaziji priliko, da se na široko razmahne v čisto epičnem smislu, druga pa se odigrava v sedanjosti med slovenskimi ribiči in njeni razgledi so odprti na veličasrtno podobo morja, ki soodloča usodo obrežnih prebivalcev- In odbleski fevdalnega življenskega stila, zajeti v okvir planinske prirode in preprostosti slovenske vasi, tam bolj s pridno srilo morja in množica dobrih usod z osrednjim ljubezenskim konfliktom, to sta osnovni značilnosti obeh Bevkovih proz, ki znova potrjujeta njegov sloves izbornega fabu-l-sta in prijetnega pripovednika o človeških usodah. (— o) Ph. dr. Jan Stanislav, Povod vychodoslove nskych nareči. (Bratislava 1936, str.44)-Kot poseben odtis iz znanstvenega časopisu »Bratislava« je pravkej izšla 55 založbi Mladinski pevski zbor in orkester Glasbene šole v Kranju s svojim učiteljem in dirigentom A. Fakinom v sredini. Zbor in orkester kranjske Glasbene šole sta z velikim uspehom nastopila letos 14. marca na koncertu šentpeterske podružnice CMD v Ljubljani, kjer sta med drugim izvajala prvikrat Bravničarjeve kranjski Glasbeni šoli poklonjene Plesne slike v 4 stavkih. S pestrim, dobro naštudiranim programom — med drugim se bo v Kranju prvič izvajala tudi Bravničarjeva skladba — nastopijo gojenci kranjske Glasbene šole na nocojšnjem jubilejnem koncertu v Narodnem domu Skrb za gospodinjske pomočnice Marljivo delo Zveze gospodinjskih pomočnic Ljubljana, 13. maja. Peti redni letni občni zbor zveze gospo, ddnjskih pomočnic se je yršaJ nedavno v ne deljskem shajališču v Delavski zbornici. Zboru so prisostvovale tudi podpredsednica Banovmske ženske zveze ga. Minka Krofta, za Zvezo gospodinj ga. Hitijeva in gdč. Razlagova kot zastopnica vLsoko-šolk. Zborovanje je otvorila s temeljitim nagovorom predsednica Zveze ga. Franja Petričeva Iz tajniškega poročila, ki ga je podala gdč. Pranja Roblekova, se da sklepati, da je društveni odbor bil dosledno marljivo na delu za zboljšanje službenih razmer in za stanovsko izobrazbo hišnih uslužbenk. Zveza je priredila več predavanj v shaja, lišču in tudi po radiju. Po svoji zastopnici se je Zveza udeležila potovanja na Ople-nac. Stopama je v Beogradu navezala stike z drugimi sorodnimi organizacijami v svrho skupnega sodelovanja. V zvezi gospodinjsko-gospodarske komisije so proučile in zboljševale sedanji »Poselski red«, novi načrt zakona za hišno usluž. benstvo. Zveza je poleg ponovno predloženih zahtev za izvedbo starostnega zavarovanja in za ukinitev privatnih posredovalnic stavila še nove dodatne predloge, da se tudi hišno uslužbenstvo zaščiti pri inšpekciji deda pod ženskim nadzorstvom in da se uvede ženska policija, ker pri svojem delu dobimo polno kričečih prime, rov ki to nujno zahtevajo. Te in še druge predloge je Zveza poslala Delavski zbornici in na razna merodajna mesta. Zveza je prisostvovala v Celju občnemu zboru Banovinske ženske zveze. Obnoviila je že večkrat prej stavljene in še ne izvržene zahteve ter stavila nov predlog, naj se v Ljubljani ustanovi ogrevalnica za ženske. 23. januarja letos se je udeležila v Beogradu ankete za hišno uslužben. sfcvo. Izvršila je delno anketiranje med hišnimi uslužbenkami, da je dobila zani. miv statističen pogled v razmere, v katerih živijo slovenska dekleta. Organizacija se je dalje zavzela za nekatere bolehne, slabotne in onemogle uslužbenke, ki so bile brez sredstev in nesposobno za službo. Iskala jim je pomoči pri raznih dobrodelnih ustanovah in zavodih, a je našla le malo odziva. Iskala je tudi pomoči in sveta za moralno ogrožena in delomržna dekleta in tudi v tem je prišla do prepričanja, da za ta najbolj pereča vprašanja ni zadostnega razumevanja in da v do. glednem času nd pričakovati izboljšanja Ko so združene žene Slovenije dne 20. oktobra 1935. sklicale zborovanje, na katerem so zahtevale, da se sprejme v novi volilni zakon splošna tajna volilna pravica za ženske, in sicer za Narodno skupščino in za vsa samoupravna zastopstva, se je tudi Zveza gospodinjskih pomočnic po svojem zastopstvu udeiežila te manifestacije, zavedajoč se, da more zadostne potrebne pomoči dobiti šele takrat, ko bo tudi izkušena žena dobila priložnost sodelovanja pri reševanju socialnih in gospodarskih vprašanj. Zveza je imefla vse nedelje in praandke popoldn« odprto shajališče. Izdajala je list »Gospodinjska pomočnica«, katerega so članice Zveze dobivale brezplačno. Za aa_ bavo je bilo preskrbljeno y rimrtcfti mesecih v Shajališču, v poletnem času z ia-prehodi v okodoci mesta ali a daljšimi izleti. ŠPORT Nedeljski nogometni spored v Ljubljani V nedeljo se odigra na igrišču Hermesa prvenstvena tekma, ki bo izredne važnosti za Cakovečki SK. Ako bodo Cakovčani zmagali, lahko računajo tudi na to, da bodo zasedli prvo mesto, ker jim bo na njihovem igrišču težko kdo kos. Po zadnjih njihovih rezultatih sodeč so Cakovčani v zelo dobri formi ter so nedavno dali mnogo opravka SK Ljubljani. Od šiškarjev pa pričakujemo, da se bodo potrudili, da bi odnesli obe točki. Herme-žani naj se zavedajo, da so na koncu tabele. Vsaj doma naj si zberejo, kar bo na tujih igriščih precej težko. Tekma se prične v nedeljo ob 16. na igrišču Hermesa. Predtekmo bosta igrala Lahkoatletski miting Danes in jutri priredi Primorje na svojem igrišču naciolnalni lahkoatletski miting, ki velja tudi kot izbirni miting za določitev lahkoatletskih reprezentantov Ljub ljane za borbo proti reprezentanci Gradca. Ta medmestni boj se bo vršil prihodnjo soboto in nedeljo v Gradcu. Ze to dejstvo bo glavni razlog, da se bo med posamezni atleti ljubljanskih klubov v vseh disciplinah vodila ostra borba. Krevs, inž Stepišnik, Martini in Bručan so si gotovo že priborili mesto v tej reprezentanci, ostali pa, zlasti tekači na kratke proge pa bodo še morali pokazati svoje sposobnosti, po katerih se bodo uvrstili v reprezentanco Ljubljane. To zanimivo tekmovanje se prične danes na igrišču Primorja ob 16.30, v nedeljo pa ob 15. Vstopnina minimalna. Službene objave LNP (Seja s. o. 14. maja 1935) Delegirajo se k tekmam 17. maja; 2e-lezničar-Ljubljana Schneller (sporazum); Hermes-CSK Dolinar, predtekma Hoba-cher; stranska sodnika Martelanc, Mandič; Svoboda-Slovan Vrhovnik (sp.); Korotan-Mars Joksič (sp.); Grafika-Reka Dorčec; Kovinar-Bratstvo inž. Jesih; Brod-Slavija Kušar; Moste-Mladika Pečar (sp.); Araa-ter-Ljubljana Ramovš; Savica-Korotan Sketelj; Korotan-Jadran v Kranju Jordan; Ljubijana-Hermes jun. etiglič; Mladika-Svoboda jim. Erlich; Reka-Jadran jun. Jenko; Mars-Slavija Mandič. Delegirajo se k tekmam 21. maja: CSK-Ljubljana Lich-tenberg (sp.); Hermes-železničar Jordan, stranska sodnika Jenko, Mandič, predtekma inž. Jesih; Svoboda-Amater Arhar; Tr-bovlje-Hrastnik Deržaj; turnir Mladike dopoldne dve tekmi Jenko, popoldne dve tekmi Dorčec. Časi in kraji so razvidni iz objav poslovnega -odbora. Plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek 18. t. m. ob 19.30 pri Slami ču. Poverjeništvl Maribor in Celje se naprošata, da v roku osmih dni predložita prijavnice in nakažeta takse sodniških kandidatov, ker bodo prihodnji izpiti predvidoma tekom junija v Mariboru. Odslej se nahaja sodniška objavna knjiga v podsavezni pisarni v Beethovnovi ulici, kjer je vsem gg. ss na razpolago. Seja s. o. dne 4. maja 1936. Vzamejo se na znanje prošnje pr. ss. za stalne ss JNS. Za stalne ss se predlagajo SOJNS pr. ss Camernik, Macoratti, škerlj, Sketelj, Joksič. Začasnost za dobo 6 mesecev se podaljša pr. ss Martelancu, Man-diču, Kosu, štiglicu, Nemcu Ludviku. Zaradi spremembe voznih cen se spremeni trj?kovnik ss. Izde'avi novega tabelaričnega pregleda se poveri g. predsedniku. Prijava SK Kamnika se kot brez-predi etns zavrne, ker ni taksirana. Iz LNP. (Izlet v Celovec). Ob priliki medmestne tekme Celovec-Ljubljana 21. maja v Celovcu, se lahko nekateri interesenti udeležijo avtobusnega izleta, kolikor je še sedežev na razpolago. Vožnja gre iz Ljubljane preko Korenskega sedla, Beljaka, ob vsem Vrbskem jezeru do Celovca in preko Ljubelja nazaj v Ljubljano. Odhod iz Ljubljane bo ob pol 7. zjutraj, povratek v večernih urah. Cena za vožnjo in prehodne listine znaša 100 Din. Ta znesek je plačati vnaprej v pisarni LNP, Beethovnova ulica 9, pritličje, vsak dan v popoldanskih urah. Službene objave ljubljanskega bazena podsaveza. Redna seja uprav, odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evropa Važno! Odbor Mariborskega zimskosportnega podsaveza se je na svoji zadnji seji konstituiral takole: Miloš Gnus, predsednik, dr. Stane Lutman, I. podpredsednik, Lam-bert Aljančič, II. podpredsednik, Pino Konič, tajnik, Vekosjav Golubovič, tajnik, Vili Forstnerič, tehnični vodja, Janko Krajšek gospodar. Ostali odborniki so: Voglar, Fišsr, Kebrič, Cvirn, dr. Kac, kap. Ilič, Cerin, dr. Velker, Vezjak, Korbar, Gladnik in Vetrih. ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) Opozarjamo celokupno aktivno članstvo lahkoatletske sekcije, da je nastop in sodelovanje na klubovem nacionalnem lahko-atletskem mitingu danes ob 16.30 in jutri ob 15. na klubovem igrišču za vse obvezen. Nastopajoče članstvo mora biti vsakokrat najpozneje pol ure pred pričetkom tekmovanja vslačilnici in se tamkaj javiti tehničnemu vodju g. Sancinu, ki bo določil discipline, v katerih bodo poedinci nastopili. Ostalo sekcijsko članstvo, ki ne bo nastopilo, sekcijske odbornike in savezne sodnike, ki so klubovi člani, naproša vodstvo, da se stavijo na razpolago sodniškemu zboru, oziroma klubov emu vodstvu tekmovanja, in se v to svrho javijo blagajniku, g. Križu v blagajni. SK Ilirija (Smučarska sekcija). Pozivajo se vsi v Ljubljani bivajoči člani, da oddajo vso ktabovo opremo najkasneje do 25. t. m. Oprema se bo preko poletja primerno shranila, nedostatki odpravili, jeseni pa bo ponovno razdeljena. Oprema se oddaja v prvak II. razreda Slovan ter B moštvo Hermesa. Med glavno tekmo pa bodo motoristi Herme&a vozili propagandno vožnjo petih krogov- Drugi razred bo absolviraj svoj program že dopoldne na igrišftu Primorja. Ob 9. bosta nastopila Svoboda in Slovan, ob 10.30 pa Grafika in Reka. Slovan ne bo smel podcenjevati borbene Svobode, čeprav je ojačen z bivšimi igralci Ilirije. Tudi Grafika bo nastopila ojačena, zato je tudi izid druge tekme zelo negotov. Pričakovati pa je lep in fair šport, zaradi česar vabimo občinstvo, da v velikem številu poseti dopoldanske ln popoldanske tekme. torek in sredo od 18. do 19. v posebni sobi kavarne Evropa. (Hazensfca sekcija). V ponedeljek v klubski sobi kavarne Evropa važen članski sestanek, h kateremu so vabljene vse članice. . SK Reka. V nedeljo Ob 10. igra L moštvo na igrjšču Primorja z Grafiko. Postava moštva v klubovi garderobi. SK Mar«. Dane3 ob 20.30 strogo obvezen članski sestanek za I. in juniorsko moštvo. Zupane, Dolinar, Novak sigurno! Mačeho je hotela spraviti s sveta škodjam, 14. maja. Pri GitHtaovfli na Malem Oeotniku je že dalje čaaa vladalo sovraštvo med mlado posestnico ln njeno 60-1 etno mačeho. Starega Grudna je nedavno zadela kap in hčerka j© bila v skrbeh, da utegne očetovo posestveoe pripasti neljubi mačehi. Podjetna, mlada. Grudnovka ee je zatorej odločila, da spravi mačeho s »veta. Nameravala jo je vreči v vodnjak, toda starka ee ji je iztrgala iz krepkih rok in Zbežala na podstrešje. Pastorka je hitela % njo ter jo je s steklenico silovito obdelala Zamašila ji je ueta, da ne bi mogla kričati, a ker starka le ni izdihnila, je šla pastorka v peč po vrele vode in jo je pop ari ki po životu, nato pa. še zdrgnila s soljo. Med tem pa je strašno vpitje nesrečne žene že privabilo sosede, ki so mačeho rešili smrti. Odpeljali so jo k zdravniku v Lašče, od tam pa v bolnišnico. A Grudnovka je bila prijavljena orožnikom na Turjaku ki vodijo preiskavo. Ljudstvo je močno ogorčeno. Naše gledališče DRAMA Sobota 16.. Gozd Red A. Ndelja 17.: Tuje dete. Izven. Cene od 10 Din navzdol. OPERA Sobota 16.: Othelo, Red C. Nedelja 17.: Lucia di Lammermoor. Izven. Cene od 30 Din navzdol. Skrfrinškov jubilej v ljubljanski drami. Član naše drame in režiser g. Milan Skr-binšek bo proslavil 251etnico svojega umetniškega delovanja dne 20. t. m. v ljubljanski drami Ta večer bo premiera petdejanske igre »Tiran«, ki jo je napisal Besier, poslovenil pa Fran Albrecht. Igro režira g. Ciril Debevec. Vstopnice za pro. slavo so že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Danes meni, jutri teM! Danes si zdrav, jutri morda že bolan. — Odpri srce za jetične belnike! Prihodnja nova uprisoriter v naM operi bo Leharjeva opereta >Veseia vdova« z go. Zlato Gjungjenčevo v glavni ženska vlogi. Mariborsko gledališke Sobota, 16- maja: ob 20. Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. RADIO Izvleček it programov ( Sobota 16. jnaia Ljubljana 12: Plošče. 12-45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored obvestila — 13.15: Plošče. — 14: Vremensko poročilo. — 18: Za delopust igra radio orkester. — 18.40; Pogovori s poslušalci. — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Jugoslovani na mednarodnem kongresu za glasbeno vzgojo (Emil Adamič). — 1950: Zunanjepolitični presled (dr. A. Kuhar). — 20.20: Potovanje od Novega mesta do Št. Jerneja. Besedilo napisal in večer vodi g. Viktor Pirnat, sodelujejo člani rad. dram. družine, pevci in eodci. — 22: Čas. vreme, poročila spored- — 22.15: Vesela glasba radio orkestra. Beograd 17.15: Orkestralen koncert. — 1950: Plošče. — 20: Srbski večer. — 22.20; Lahka in plesna muzika. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Lahka eodba. — 21; Ruska glasba. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19-20: Lahka glasba. — 21; Prenos II. dela jubilejnega koncerta pevskega dru štva »Hlahok. — 22.15: Plošče. — 22-30; Zabaven program. — Varšava 20: Koncertni večer. — 20; Orkester. — 23.05: Plesna muzika. — Dunaj 13; Orkester. — 15.15: Zbor mandolin. — 17; Plošče po željah. — 18.90: Pesmi. — 20.96: Weekend slamnatega vdovca. — 22.15: Violinske skladbe. — 23.10- Godba na pihala. — 0.20; Jazz. — Berlin 19: Zvočna igra. — 2010; Veselimo se življenja! — 22.30: Lahka glasba in ples. — Munchen 18: Godba na pihala. -19-30; Regerjeve skladbe. — 2n.l0: Večer narodne umetnosti — 22.30: Lahka glasba. — Stuttgart 19: Plošče - 20.10; Pester glasbeni večer. — 22-30- Plesna muzika. — 24; Nočni koncert. — Rim 17.15: Lahka in plesna muzika — 20.10: Operni večer. LIANA S AND EN: 14 VSE ZAYF)ElT Rdeči svetUobni napis »konferenca«, ki je žarel y sobi Lore Fetolauove, je ugasnil. Bankir Joossner še ozre proti vratom: »Zdau menda smem?« pravi. Lora nekam hudomušno pogleda. »Samo trenutek, gospod ravnatelj, takoj vas naznanim.« In po* trka na vrata osebne pisarne: »Gospod bančni ravnatelj Joossner je zunaj.« Joossner pogleda skozi režo vrat — Georg je sam v svoji delovni sobi. Lora se vrne. »Trenutek, gospod ravnatelj — samo podpise morami še hitro zanesti noter.« Spet vidii ta prežeči pogled ,kako se upira v listnico s spdsi. Sama ne ve, zakaj, a ko na pisalni mizi ureja Georgove podpise pritisne na drugi mali gumb, ki je vdelam zraven zvonila. Nie da bi Gragert in Joossner opazila, je vključila mikrofon, po kafce* rem lahko posluša in stenografija vsak pogovor v šefovi sobi. Niti na misel ji ne pride, da tega ne bi smela storiti, ne da bi vprašala šefa za do v o« ljenje. Skrivnosten notraoji nagib jo vodi, in ko stojita moža drug zraven dirugega, šefov svetli in jasni obraz zraven Joossnerjevega tem,nega, zvi= tega obraza, jo prevzame občutek strahu, ki se inu sama čudi. _ ___ Samo glava štrli Georgu izza grmade risb. »Veliko dela, Gragert, kaj?« »Da, hvala, precej ga je, časih že kar preveč.« Kakor brez namena položi Georg •veliko polo n-salnega papirja na zadnje račune. Prav za prav nes ni treba, da bi Joossner s svojimi bistrimi očmi bral končni zahtevek. »Tudi mo(ii ljudje že skoraj ne zmagujejo dela, toliko ga je.« »Še smilijo naj se ti! Dandanes Ijudlje ne trepe» čejo pred delom, ampak pred tem, da bi jim ga zmanjkalo. Kaj misliš, kako veseli bi bili pri tujih stavbniih podjetjih, če bi bili tako vpreženi. A tam je dandanes žaltava, baše jih na vseh koncih in »Morda so se drugod tudi ndkoliko prevzeli, Joossner. Razširuanje na vse mogoče obrate, kakor na primer pri francoski tvrdki, ki ti delaš z njo, se mi je zdelo že od nekdaj nevarno. Saj je menda ni reči, ki se je ne bi bili lotili. Tudi v naši družbi smo jih imeli nekaj, ki jim ni bila nikoli dovolj velika. A jaz sem zaviral. In nazadnje sem res dosegel, kar sem hotel. Ostali smo pri stavbar* stvu — kar dobro je bilo za nas.« Joossner zdajci vzdigne oči. »Da, ti imaš pa tudi srečo, Gragert. Ta ameriška reč! To je kakor v kaki pravljici ali kakor v kakem slabem romanu! — Lep zaslužek vaim bo ostal v rokah, kaj ne?« Georg se zasmeje. »Tako izprašujejo bedake.« Kako bi mogel vedeti, koliko bo zaslužka, ko so komaj proračuni izgotovljeni! Joossner krčevito vleče svojo debelo smotko. »Škoda je, Gragert, da nas nisi pritegnil k tej zadevi. Ce bi se najini tvrdki skupino lotili deia, bi vrglo več.« Georg se spusti globoko v naslanjač, kakor da bi hotel pogledati gosta iz razdalte. S pol ne je« voljnim, pol veselim nasmehom ga premeri od glave do nog. »Zdaj šele razumem, zakaj mi že nekaj d,ni tako vztrajno izkazuješ čast svojega obiska. Joossner A to bi bil lahko hitreje opravil« »Kako? Ne razumem te.« »Prav dobro razumeš, dragi, da mi s tem predlagaš majhno — nepravilnost.« »Nu, prosim te, nepravilnost — kakor da niso take združitve v mednarodnem gospodarstvu nekaj vsakdanjega.« »Samo to pozabljaš, da tu nie gre za javen raz* pis. In še pri takih razpisih se nisem nikoli posluževal vaših poslovnih načinov. Tu je dal nekdo moji tvrdki nalog — « »Torej so pogodbe sklenjene?« hitro vpraša Joossnier. Georga se loteva besnost, slepomišenje ga za* čenja jeziti. »Ne, niso še sklenjene. In če bi bile sklenjene, b; bile samo zato, ker ima Mr. Blackwell zaupanje, da bom j a z zgradil to poizkusno napravo v njegovem smislu. In spričo tega naj se spuščam s komer koli v zasebne dogovore? Ne, dragi, niti če bi mi vrglo še sto tisoč mark posebej.« »To bi bilo dokaj malo,« je suho pripomnil Joos* sner. »Nu lepo, pa rie govorica več o tem. Samo na misel mi je prišlo, česa se pa človek ne spomni v teh slabih časih? A ker že govoriva o slabih časih veš kaj, Gragert, ali mi nebi mogel do jutri posoditi šest tisoč mark? Pošiljka iz Pariza, ki jo pričakujem, je že na poti Tu je pismo Lanskega kreditnega zavoda. Imam pa danes nekaj drobnih plača, ki jih ne bi rad odfložii Dam ti ček na pržavno banko. Pojutrišnjem boš imel denar v rokah.« S»reoo imaš. Pravkar sam se bil namenil, da naložim opoldne šest tisoč na svoj račun.« »Torej ti smem izpisati ček za šest tisoč mark?« Joossner že drži za nalivno pero. Georg molče našteje šest tisočakov. Joossner mu porine ček za Državno bariko. Nato hitro zapiše nekaj besed na listek papirja. »Ce bi mi hotel dati pobotnico, Georg, saj je samo formallnost za moje knjigovodstvo. Tu imaš nasprotno pobotnico.« Georg se nasmehne. »Seveda. Formalnosti so potrebne. Tega sem se počasi tudi sam naučil.« Tako govoreč položi Joossnerjevo pobotnic med svoje papirje, ne da bi jo pgledal. Bas zraven nje* govega časnika. Joossner vstane. »Torej najlepša hvala za uslugo, Gragert. daj morda razumeš, zakaj sem te prejle iznenadiii s ponudbo, ki ti ni bila po godu. Niti sanjalo se mi ne bi bik), da pridejo časi, ko ne bom imel vsak trenutek šest tisoč gotovega denarja pri sebi. Nu, hvala lepa — po jutrišnjem tako dobiš. In zdaj te ne bom več zadrževal, saj vidim, da si zidaj zmerom oddan.« Hitro pobere svoj častnik. Georg pokima. Res. zdaj mu je vsak obisk nadležen. Ce bi ne bil baš Joossner — zasebna tajnica ima strog nalog, naj ne pusti nikogar k njemu. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—k Vsi ostali oglas) se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—s Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, de zahtevate od Oglasnega^odddka DIH J,- V Znamkah Vse pristojbine za male oglase Je plačati pri predaji naročila, oziroma jib je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, LJubljana« iJiT' [U.ij Beseda 1 Din. davek 3 Dm, za šifro ali dejanje naslova B Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Poštenega prodajalca ki je zmožen samostojno ▼oditi trgovino in zamore tudi položiti kavcijo od 5 do 10.000 Din, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksf*>rt«. 11740-1 Klobučarskega pomočnika (mojstra) za ženske klobuke, veščega v apretiranju, plotiranju in prešanju sprejme zagrebška tvrdka. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja pod Damski klobuki na Publi-eitas. Zagreb. 1.1770-1 Pomočnico jsa damske obleke, sprejme Dtrvžan Ivan, modni salon Sv. Petra e. št. 81. H17C8-1 Barva rja vajenega barvanja nogavic, »prejme takoj tovarna Vidmar, Ljubljana, Savlje It. 18. H704-1 Šiviljo pomočnico dobro iztirjeno za boljše damsko delo sprejmem. Pleško Josip, Cankarjevo nabrežje št. 3. 11803-1 Krojaškega pomočnika mladega za fino delo sprejme Skornik, Zadani most. 11822-1 Modni atelje Malči Ravnikar. Gajeva 3/V sprejme pomočnice in va-Jenko. 1,1836-1 V ,aka Oeaeaa 50 par: davek 3 Din u dajanje naslov® 5 Din, Dajma-njš raeeek IS Din. Trgovska pomocnica s večletno službo, išče mesta v trgovini. Naslov v vseh posl. Jutra. 11782-2 Kuhar popolnoma verziran, išče mesto. Naslov v vseh posl. Jutra. 11085-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pletilnico iščem, ki bi hotela izdelovati telovnike in puloverje \i moje volne. Imeti mora mijmanj tri ploske stroje (Flachmaschine) št. 8. in eveotuelno št, 10. Izključno prvovrstne pletilnice naj predlože svoje vzorce v torek 19. t. m. med 3-4 pop. v hotelu »Slon«. 11771-3 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 za šifro ali dajanje naslova 5 D.n. Najmanjši tneeek t7 Din. Potnika za Ljubljano, dobro vpeljanega v špecerijskih trgovinah, sprejmem takoj proti proviziji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potnik 1036«. 1,1755-5 Beeeda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. Birmanske ure nudi najcenejše IVAN P A K I 2, Ljubljana, Pred škofijo 15. 11757-6 Otroške oblekce v vseto velikostih, štajerske hlačke hi suknji«! v naj večji tzbtri pri P. L G0 R1CAR. Sv. Petra cesta 29 9650-fi Furnirja raznovrstnega. lepega ca. 15.000 čevljev prodam v\ Din. 5.150,-, Martinec Ljubljana. Prule. 8. 11793-6 Knjige Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Buschan: Sitten der Volker 4 knjige, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1.1783-8 »r* Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Radio zastopstvo za bivšo Kranjsko, prvovrstni nemški izdelek, oddam. Ponudbe pod »Sol-ventno radio zastopstvo« na podružnico Jutra Maribor. 11717-9 Tovorni avto nosilnosti 4000 kg naprodaj v prav dobrem stanju. Mala uporaba benzina. Naslov se izve v vgeh posl. Jutra. 1181840 Kolesa Kolesa poniklana in pokromana 750 Din. Nova Tyrševa, 36. trgovina 11799-11 Kolesa malo rabljena in nova po nizki ceni naprodaj pri »Promet«. (Nasprot križan-ske cerkve). 11779-1.1 7 'Ilj Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moderno spalnico in drugo pohištvo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra 11744-12 G. Th. Rotman: Miha Klapouh in njegovi prijatelji Nu, Miha je bil hitrih nog, a Tom ga je le s težavo dohajal, in Ker Miha ni hotel pustiti prijatelja na cedilu, je moral vsak trenutek obstati in ga počakati. Morala sta si torej nekaj izmisliti, da zadržita preganjalce. In res je Miha zdajci vzdignil pokrov z jaška na cestnem kanalu in vtaknil rilec v luknjo. Beseda 1 Din, iavek 3 Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Ako potrebuješ les obrni se na lesno industrijo, trgovino z lesom, kjer dobiš vsakovrsten rezan les, detajlno in vsako količino. Izvršujem vsa tesarska dela. Plačilo tudi knjižice. Postrežba točna in solidna. CENE NIZKE. LJUBLJANA 11792-15 MARTINEC, Prule 8. Hranilne vloge vseh denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni takoj v gotovini Trg. ag. za bančne In kreditne posle Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova nI. 14/11, telefon 35-10. ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost v vseh poslih. 18277-16 Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandrova 40, izvršuje najbolje nakup in prodajo hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov. Za odgovor Din 3 znamk. 10750-16 Dražbe Prostovoljna razprodaja dne 16. maja Jegličeva cesta 10 dvorišče, desno skladišče. Spalna, kuhinjska oprava, postelnina, posoda šivalni stroj. 11806-32 V najem Beseda 1 Din, dave& 3 Dui. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Razpis Tujsko-prometno društvo v Kranjski gori razpisuje oddajo restavracije kakor tudi kopališča »Jasna« v najem posamezno ali skupno. Predmetne ponudbe so oddata v zaprtih kuvertah najkasneje do binkoštnega pondeljka dne L junija 1936. 11731-17 VABILO k rednemu občnemu zboru Posojilnice v Cerknici r. z. z n. z. za 41. upravno leto 1935 KI SE VRŠI V NEDELJO, DNE 24. MAJA 1936. ob 16. uri v zadružni pisarni. DNEVNI RED: 1.) Citanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2.) Poročilo načelstva. 3.) Poročilo računskega pregledovalca. 4.) Citanje in odobritev računskega zaključka za leto 1935 in delitev čistega dobička. 5.) Volitev načelstva. 6.) Raznoterosti. OPOMBA: Ako občni zbor ob določeni uri ne bo sklepčen, se bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število prisotnih članov. Člani lahko pregledajo računski zaključek tekom 8 dni pred občnim zborom, vsak dan od 8. do 12. ure. NACELSTVO. beseda 1 Dm. davek S Din. i.a šifro ali lajanj« naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din Trgovino staro špecerijsko dobro vpeljano, prodam radi bolezni. Naslov: Zagreb Kra-pin&ka nI. 18. 1)1790-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din. '.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Skobelnik kombiniran, dobro ohranjen, kupim. Najnižjo ponudbo z opisom in sliko poslat; na ogl. odd. Jutra pod »Skobelnik 564«. 11754-7 deseda 1 Din. iavek 3 Din ia šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Frizerko sprejmem kot družabnico. Velik salon v centrumu mesta. Ponudbe pod »Podjetnost« na ogl. odd. Jutra Maribor. 11811-16 TVRDKA A. & E. Skaberne LJUBLJANA — javlja, da jemlje do preklica v račun zopet HRANILNE KNJIŽICE MeBtne hranilnice in Ljudske posojilnice. 140-1« Kapital iščem kratkoročen ali udeležba. — Ugodne obresti, varno kritje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »200.000«. M714-16 Posojilo dvestotisoč Din pol knjižice pol gotovino iščem za lepo posestvo štiristotisoč Din vredno proti mesečnemu odplačilu 2-3 tisoč Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »U02« 11716-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dejanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Na Bledu kupim manjšo enodružinsko vilo. Ponudbe z opisom in ceno poslati na: Gdja. Vo-raček, Beograd, Pariška ulica 13, III. sprat. lil 617-30 Posestva — hiše od 30.000 Dinarjev naprej Gostilne pekarije prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 36. 11796-30 Parcelo v izmeri 4000 m; prodann. Anton Pogačar, Zg. Šiška 84. 11743-30 Parcelirali bomo njivo na Smartinsiki cesti nasproti šole. Naprodaj bodo pripravna stavbišča. Izve se na Vi-dovdanski cesti št. 9. H1784-30 Sobo odda Beseda 1 Din Iavek 8 Din. ta šifro sli dejanje naslova 5 Din. Najmanjši zne»ek 17 Din. Boljša srednjih let, se sprejme kot sostanovalka. Naslov v vsefc posl. Jutra. 11679-33 Lepo sobo ev. s hrano oddam solidnemu gospodu s 1. jun. Bleiweisova 5, visoko pri-tličje._ 1:1778-33 Lepo sobo opremljeno, s poseb. vhodom oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 11834-20 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da nas je nenadoma zapustil, čez 3 dni po smrti svoje žene, naš nadvse ljubljeni oče, stari oče, brat, stric, tast, svak JOŽE POVŠIČ MEST. DELAVEC V P. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 17. maja ob. 2. popoldne iz hiše žalosti Pred škofijo 15, k Sv. Križu. LJUBLJANA-GORICA, 15. maja 1936. JOSKO, FRANC, sinova; MARA poroč. KOŠAK, PAVLA, hčeri, snahi, zet, vnukinje ter ostalo sorodstvo. ZAHVALA m Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja sožalja, ki smo jih prejeli povodom težke izgube našega iskreno ljubljenega moža ozir. očeta JAKOBA GOLMAJERJA kakor tudi za poklonjene vence in cvetje ter vsem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, se tem potom vsem kar najtopleje zahvaljujemo. LJUBLJANA, dne 15. maja 1936. DRUŽINE GOLMAJER. Za Vas, ki ljubite zdrav šport m zdravo življenje na s v e ž e m zraku, je puder COTY neobhodno potreben. Zelo fin, čist, baržunast se ta puder popolnoma prime kože ter jo varje pred sušenjem. Izberite še danes pri svojem parfumerju puder COTY, to dobro znano, vedno znamenito in nespremenljivo znamko, ki je že sama po sebi jamstvo za izdelek. Mafla škaJČKoa Dtim 19— Vebika škaftiica Din 34.— ^Plns mestna trošarina.) C ^--rrfc JCdcr oglašuje ta napreduje! Sobico oddam boljši gospodični. Naslov v vseh posl. Jutra 11791--23 m Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dejanje -aslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din. Prazno sobo za mesec junij ali julij iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. 99«. 11800-3)3 Opremljeno sobo s poseb. vhodom, event. iz stopnic iščem. Ponudbe pod »Cista« na ogl. odd. Jutra. Iil781-23a Razno Beseda 1 Din, davek 3 Dio za šifro sil dajanje -aslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Dta Trenchkoate ter vsa OBLAČILA r ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje pri Preskerju Sv. Petra c. 14 TW«#«a 8M8. Urejuje Davorin Ravijen. - izdaja bi tonzordj »Jutra« Adoll ROmlkar. - Za Narodno ttakarno d. d. kot tiskarnarja Pran« Jezertek. - Za Inaeratnt del je odgovoren Aloji tfenk. "Ml UubUam.