99. flevilKo.
a unni]onif v nedeljo 29. aprila 1SZ3.
Leto LUK
LOVENSKI
-
Izhafa vsak dan popoldne, isrsaamsl nadeli« In praznike.
lerati: do 9 pcHt vrst š 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklic! petit vrsta  3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; žeaitne ponudbe beseia 75 p. Popast le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej.
Vprašanjem glede inseratov naj se prilogi znamka za odgovor.
UpravnUtvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna*1 Snaflova
a lica st S, pritlično. — Telefon it. 304«
Uredništvo „Slov. Naroda" Saatlova nltca M. S, L no da tro p le
Telefon stav. 34. Ooaise sarefe-na le podiisans ln zadostno frank o vene, sir   Rokopisov se ne  vraža. ~VJ
■onT" Posamezne številka:
v Jugoslavifi vse dni po Din 1*— tr Inozemstvu navadne dni oin 19 nedelje Din 1-25
Poftnina platana v gotovini.
»Slovenski Narod- velja:
V Ju.-MfavHl
v Ljubljani
po po^tl
12 mesecev 6 . 3 . 1
Din 120*— .     60 — .     30 — 10-—
Din 144 — . TI'— . S6-— 12'—
V Inazerasrvo
Din 216 — , 106-. 54--. 1S--
Pri morebitnem poviŠmju se ima daljša naročnina Jopla*atI. Novl naročniki  naj  pošljejo v prvič naročnino vedno   c£?*a^ po nakana;ci, Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati.
OB JUBILEJU SOKOLSKEGA DELA IN USPEHA.
Danes zvečer se zbere ljubljansko Sokolstvo, da proslavi svojega jubilar-ja: brat dr. Viktor Murnik je dosegel 30!etnico svojega sokolskega delovanja. Verujemo v iskrenost in hvaležnost, ki bo prekipevala danes zvečer in ne dvomimo v ganotja slavijenčeva, kajti besede bodo prihajale iz srca in bodo pokazale bratu Murniku, kaj je človeška ljubezen, ki se hvaležno klanja velikemu možu...
Kako kratki so zunanji podatki njegovega življenja! Komaj 191eten viso-košolec stopi v telovadnico Ljubljanskega Sokola, po enem letu postane pred-telovadec, tekmuje leta 1894. na vse-sokolskem zletu v Pragi in leta 1897. prevzame načelnišrvo Ljubljanskega Sokola. Rastoče sokolsko gibanje omogoči drugi vsesokolski zlet leta 1904 v Ljubljani. Kako jadrno je šlo sedaj naprej, tja do mogočnih priprav za III. vsesokolski zlet, ki se je imel vršiti leta 1914. in ki ga je bivša avstrijska vlada prepovedala. Prepoved nam še kliče v spomin jakost sokolskega nacijonaliz-ma, ki je torej prekvasil vrste slovenskega naroda. Na tem zletu so se imeli položiti odločilni temelji sokolske organizacije kot borbene ustanove slovanskega stremljenja po politični osvoboditvi. To veliko sokolsko gibanje, ki je poleg telesne telovadbe bistveno spojeno z duševno vero v posebno poslanstvo slovanskih narodov, je izhajalo od brata Murnika. Koliko rodov je šlo mimo njega, koliko radostnega, zdravega in kulturno važnega življenja je vzbrstelo po njegovi inicijativi in delu na slovenski zemlji. Izločimo neugodne razmere, gmotne skrbi m poglejmo, kaj je zanašalo v naša mesta v omladino, v slovenski narod kot celoto pobude, prostovoljno javno delo in moralični napredek? Sokolsko gibanje si lahko lasti zaslugo, da je tvorilo glavno duševno gibalo slovenskega nacijonalnega napredka. Ta družaben pojav pa- ima svoje posebne vzroke. Ni bil Osebna posledica družabnih naprav, kakor uči zgodovinski materijalizem, temveč plod velikega trudapolnega, neprestanega, požrtvovalnega in ustvaritelnega dela posameznih oseb. Centralna oseba tega mogočnega zgodovinskega gibanja pa je bil naš današnji slavljenec brat Mumfk. V vsakem oiiru! V sokolskopropagan-dističnem, v vzgojnem, v organizacijskem, v telovadnem! Vse pa temeljito, kakor se spodobi za osebo, ki je že v zgodnji mladosti zagledala pravo zvezdo vodnico cele svoje življenske poti. To gibanje je tudi bilo treba utemeljiti idejno, znanstveno. Odtod je postal brat Murnik prvi in najtemeljitejši znanstveni raziskovalec sokolskega te-
Fr.
"h grivo in šoto.
Domovina, mili kraj, ki nam sploh slovi po svoji flori in fauni, redi tudi častno število raznovrstnih strank. Te stranke se na oko v marsičem razlikujejo, v bistveni točki so si vendarle složne, in je složnost v obče jako razveseljiv pojav. Ta točka je ta:
Čim pride stranka na krmilo, vsaka jadrno odpušča in premešča pristaše drugih strank in namešča svoje. In mora jako hiteti, da je s tem poslom gotova, dokler je še na krmilu. Za drugo delo ji itak ne preostane časa.
In so se stranke v označenem svojem področju, ki jim je bistvo in vse, čudovito izpopolnile, in kaj drugega od razboritosti našega plemena niti ni bilo pričakovati. V hvalevredni tekmi so dospele že tako daleč, da ne razrešujejo več le od služb — to ni težka stvar — nego odrekajo razrešencem hkratu duševne sposobnosti in jih podeljujejo drugim. To je bolj težko, toda je koristno, in zato hvalevredno. Kajti mi je priznal S* prijatelj Pepe, da jo za namestitev v favni službi sicer treba, da je človek pri«
lovadnega sestava- Poglobil se je v Tvrševe ideje, kakor nihče drugi. Marljivo je prevajal češko sokolsko literaturo, pisal izvirne slovenske prispevke, ustvarjal slovensko sokolsko terminologijo. Od L 1904. je izdajal, urejeval in po večini sam pisal sokolsko glasilo »Slovenski Sokole tja do svetovne vojne, kjer je moralo utihniti. Ko bo zbrano dr. Murnikovo literarno delo, bomo šele znali ceniti zđsluge njegovega pisateljskega peresa. Ako bi zbrali njegova dela, bi končno videli, da imamo Slovenci že napisano vedo o telesnih vajah. Koliko samostojnega mišljenja je v teh spisih, koliko kritike in obsežnega znanja. Smemo ga opravičeno imenovati prvega jugoslovenskega teoretika sokolskega telovadnega sestava.
Potem pa veliki dnevi po državnem osvobojen ju, ko so se položili temelji jugoslovenskega sokolstva. Kakšen razmah na jug, kakšna čast za slovenske Sokole, da je Ljubljana dobila upravo Sokolskega Saveza v svoje roke. Dr. Murnik je bil pozvan na mesto savez-nega načelnika. Kaj je sokolstvo in kam gredo njega poti je pokazal br. dr. Murnik z lanskim prvim vsesokolsk:m izletom v Ljubljani. Bil je kroma slovenskega sokolskega dela, ki je v prvi vrsti Murnikovo delo, in kažipot za naše zaostale južne brate.
Tako Je Murnikovo delo od zunaj! Kdo pa pretehta duševne vrednote, ki jih je sejal med svoje telovadce, v Sokole, Sokoliće In Sokoliče skozi trideset let, v trideseta pokol en j a. Nekaj usodnega je zdrava duša za Človeško življenje. Kam zaide, kako razpade, ako v njej ne kraljujejo z železno disciplino moralne ideje sokolskega značaja? Disciplina, podrejanje, brezobzirno vzgajanje samega sebe, plemenitost blagost, nacijonalna in človeška ljubezen tvorijo skupnost sokolske etike. Moč posameznikov in naroda se meri po obsegu in lepoti njegovih etičnih pobud. Tak etični oblikovalec v naipleme-niteišem smislu besede je bil br. Murnik v teh tridesetih letih svoiega sokolskega delovanja. S tem delom je posegel v zadnje kotičke človeške u«ode, v moralne vire človeškega življenj*. Tisočem in tisočem je vlival sokolski življenjski lik in kdo more reči od tistih, ki so biM deležni tega ni^ovega blagoslova, da niso postali boljši, srečnejši in plemenitejši?
Danes šteje br. Murnik komaj 49 let. Kakor doslej, bo hodi! tudi nad?Tje med nami tiho. ponižno, neumorno snujoč, ustvarjajoč. Telesne oči bodo g'e-dale tihega, javnega delavca, srca pa bodo slutila velikega oznanievalca sokolskega notranjega življenja___
staš strarke, ne škoduje pa ne, je dejal, ako je pristaš hkratu sposoben — le da je pristaš!
Pepe je časnikar, prej je pisal na vladi pri tleh in pozna te stvari in ie rekel, da se stranke v svojem čudovitem razvoju ne bodo križem rok ustavile na doseženi stopnji. Nego kdor ni pristaš in nima službe, da bi ga razrešili od službe, pač pa ima sposobnosti, tega bodo razreSili od golih sposobnosti tudi.
Na prirner, je dejal, naš prijatelj Janko!
Pritateli Janko je naš najboljši pesnik, založniki mu plačujejo za deset od sto višji honorar nego drugim, vendar mu vsi honorarji vkupe ne vržejo toliko, da bi mogel z njimi stanu primerno preživljati srednje velikega kanarčka. In je sploh pesniški položaj bolj čast nego mast, a je s častjo združena pravica dolge grive te šote s širokimi krajci. Griva in šota sta pesniSka izraza, prvi pomeni lase, drugi klobuk.
Pape je časnikar, Pepe rad pretirava, vsak mesee je pri drugem Hstu in pri drug! stranki, pri tisti, katera je na vrhu. Ali za Janka me ja la zaskrbelo. Kaj ima stranka z Jankom. Pa je Peoa
Dr. Murnik o sckolskem delu v preteklost! in o nalogah v
bodočnosti.
Dr. Viktor Murnik je bil vedno v ozkih stikih z našim listom. Ko je še kot mladenič pričel svoje reformatorno delo na sokolskem poprišču, je bil več let naš referent za Sokolstvo. A tudi kasneje, ko mu poklic in vedno naraščajoče delo v sokolski organizaciji nista več dovoljevala, da bi aktivno sodeloval pri urejevanju našega lista, je dr. Murnik ostal v najtesnejših prijateljskih zvezah z našo redakcijo, kateri je bil vsikdar radevolje na pomoč, kadarkoli je apelirala nanj.
Uredništvo je, zavedajoč se zaslug ki si jih je pridobil dr. Murnik kot požrtvovalni sotrudnik v dolgi dobi več kakor četrt stoletja za »Slovenski Narod«, smatralo za svojo častno dolžnost da se ob njegovem jubileju pridruži številnemu krogu njegovih čestilcev.
Včeraj popoldne ga je posetil naš glavni urednik ter mu v imenu redakcije Čestital k jubileju njegovega požrtvovalnega, z vsestranskim uspehom kro-nanega dela za sokolske ideale. V prijateljskem razgovoru o sokolskem delu vobče in o bodočih nalogah naše narodne vojske je stavil naš urednik dve vprašanji, na kateri je dr. Murnik obširno odgovoril. Ker smo prepričani, da bodo nazori dr. Murnika zanimali najširšo našo javnost, podajemo v naslednjem vsebino tega razgovora,
»Kaj je 9 splošnem oviralo in oteževalo pretvorbo Sokolstva in povzdigo na današnjo stopnjo razvoja ?<
»Ovir je bilo več. Pred vsem mentaliteta, dušnost ki je ob koncu prejšnjega stoletja in tudi Še v sedanjem vladala ne samo pri nas, ampak sploh v zapadnem svetu. To je bil čas najhujšega materijalizma. Ležal ie takorekoč v zraku. Beseda idealist je bila skoro psovka, človek idealist je veljal za bedaka. V onem času propagirati stvar, ki zahteva velikega idealizma, lahko si mislite, da ni bilo ne lahko, ne prijetno. Treba je bilo mnogokratnih dokazov, da r e a I -n o zmore idealizem več. nego materi-♦alizem. Tak dokpz je bil pred vsem vsesokolski zlet v Ljvbliaui 1. 1904. Naj-sijajnejše pa je to dokazal lanski vsesokolski zlet. Pa sedaj ie z idealizmom že lažje. Na eni strani je dolgoletna sokolska vzgoja razvijala in utrjala idealno mišljenje, na drugi strani pa se mi vidi da so se sploh vkluib vojski ali morda prav radi nje začela mahati tla materiiaT^zmu, četudi se zdi, kakor da bi bil hujši sedai. nego pred vojsko. Take premembe potrebujejo časa. Ali vendar se že kaže prebujanje k idealizmu. Drugje se celo snuieio organizacije samo v ta namen. Množe se oni. ki žele idealnih smotrov in idealnega dela.
vil in je to bilo v stranskem drevoredu Zvezde in je zraven delal sfla resen obraz In je skrivnostno mežikal z očmi, da se nekaj plete, in bom videl, ali je res ali ne, da bo prijatelj Janko danes jutri razrešen od čast! najboljšega slovenskega pesnika. To pa iz golega razloga, ker ne uvaruje realnih razmer in ni pri pravi stranki. Ta hiba. da je prva in jako tehtna, je dejal, zakaj človek da se pričenja šele pri strankariu in kdor ni v stranki, ta je izven človeške družbe in njenih pravic in gre lahko med odmetnike. Druga Jankova hiba pa da je ta — in ni nič manjša od prve, da je ugledno lice. »Ljuba duša,« je dejal, »stvar bi bila seveda drugačna, da bi bil Janko puhla ničla, kakor si na primer ti!«
Hotel sem mu izpodbiti nogo. pa se mi je zavratno umaknil, da sem sam omahnil in sem se komaj ujel ob drevo.
Pepe se je Škodoželjno smejal mož nima nt srca ne prave slike m mu bom prijateljstvo odpovedal, koj po prvem. Potem je nadaljeval, da so ugledni ljudje nevarni, če so pri drugi stranki. Zato da bi Janko moral uvažavati realne razmere in pristopiti vladajoči stranki, pa bi h zrivi in šoti dobil še nero vzad in k peresu stipendijo.
Drugo je bilo tista slovenska ponižnost in občudovanje nasproti tujemu svetu in pretirani, nezdravi kriticizem proti samim sebi, zaničevanje samih sebe, nezaupanje vase. »Kaj bomo mi! Tako novo sokolstvo ni za nas, to je pretežko, preveč se zahteva, to ni za naše razmere, sploh mi smo premajhni za vsako večjo stvar!« tako nekako je govorila slovenska ponižnost. Da ne smemo biti tako ponižni, opomin "ata oba vsesokolska zleta v Ljubljani. Drugi narodi so često ponosni na bedaste stvari, mi pa se ne upamo zavedati svoje pameti in moči, zlasti ne, kadar stojimo pred tujcem. Tako nas je sto- in stoletno robstvo potlačilo in izrinilo iz nas zdrav ponos! Tudi v tem pa je že bolje. Naj se le ne prevrže v drug ekstrem: v domišljavost in zadovoljnost z vsem. kar je našega. Tudi tu je dana Sokolstvu naloga. Vzbuja in krepi naj pametno samozavest, ki se ne precenjuje pa tudi ne podcemuje! Vzbuja naj zdrav ponos, vzbuja in jači zaupanje v samega sebe in v svoje moči. Saj rudi drugi narodi sestoje iz ljudi in ne iz bogov.
Tretje bi bilo ono splošno človeško: stara navada — železna srajca, železna srajca se težko sleče! — Bile pa so še druge težave v nas in izven nas, ki navajati jih. bi vodilo predaleč.«
»Kaj so danes bližnje naloge Sokolstva?«
»Ne morem biti izčrpen, predaleč bi seglo. Vsesokolski zlet imamo za seboj. Spravil je našo stvar, po mojem mnenju, za naimanj deset let naprej, in ko bi ga ne bilo, bi imeli danes najbrž nazadek proti predzletnemu stanju. Zato smo napeli vse sile, da smo ga priredili. Imel je velikanski pomen v narodnem, sokol-sko-ideinem in s tem ozko spojenim so-kolsko-tehničnem (telovadnem) oziru. V narodnem oziru je bil veličastna manifestacija narodnega edinstva, v sokolsko-idejnem in tehničnem pogledu je izdatno zniveliral nivo v smeri navzgor in krepko pospešil izenačenje nazirani v jugo-slovenskem Sokolstvu. Seda* treba zopet intenzivnega notraniega dela — do prihodnjega zleta, ki naj zopet vnanje, nazorno pokaže njegove uspehe. Telovadbo treba razviti čim dalje bolj popolno povsod. Prirejajo se župni vaditelj-ski tečaii. priredi se letos in prihodnja leta savezni vaditeljski tečaj. Bistvo sokolskega dela, telovadbo, smemo po zletu smatrati že za zasigurano. Menda se ne pojavi več sokolsko društvo, ki bi mislilo, da se sme imenovati še sokolsko, če ne telovadi, pa da le priredi ne-kai predavanj, dramatičnih predstav ali celo samo Miklavžev večer. Sedaj moremo v splošnem brez skrbi, da bi nam podrlo telovadbo, misliti na to, kar ime-
nujemo prosvetno delo. Kdor sokolske misli ne pojmuje prav, stavi to prosvetno delo v nekakšno nasprotje s telovadbo. To je docela napačno naz:ran:e. Baš ta napačen nazor, doslej precej razširjen, je pomenil nevarnost z:i te1 ■ bo in z njo tudi za sokolsko prosvetno delo samo, ki sta pravzaprav eno in bistvena sokolska naloga samo ena: v eno združena telesna, etična in duševna vzgoja. Glede podrobne utemeljitve mi bodi dovoljeno opozoriti na programatični članek »Prosvetni rad u Sokolstvu« v 3.—4. štev. »Sokolskega Glasnika«. Prosvetno delo v Sokolu bi viselo v zraku, če bi izpod'cdlo svoj temelj: sokolsko telovadbo. Sokolska društva treba, da paralizrajo škodljive vplive samo duševnega dela ali tudi enostranskega telesnega dela (in katero poklicno delo ni bolj ali manj enostransko!) z vsestransko telovadbo in pri njej ter ob njej vzgajajo moralne in duševne vrline, potrebne, da se ustvarja prava in zdrava kultura. Stara stvar! Nil novi sub sole. Glejte stare Grke, kjer je vse slonelo na vsestranski telovadbi, ki je stvarjala podlago veličini starogrške kulture, katere enotnost in harmoničnost za njimi še do danes ni dosegel noben narod. Grška telovadba je imela bistven vpliv na grško umetnost pesništvo, filozofijo, ohranjala grškemu na~ rodu samostojnost in svobodo, pa ga, razcepljenega na toliko plemen, tudi edinila.: vlivala in utrjala je v številnih grških plemenih, prepirljivih tn živečih često v sporu med seboj, zavest narodove enodušnosti vseh plemen. Olimpija, kraj največjih In najslovitejših grških telovadnih tekm. je bila tako turU duševno središče stare Helade. Človeštvo pa je pozneje pozabilo na to, da morajo kri in meso biti v ravnotežju t možgani in živci, če naj bo Človek zdrav in ustvarja zdrave stvari. Sloviti francoski pisatelj Emil Zola. pišoč »O literaturi in telovadbi«, pravi (sicer malo pre-' tirano): »Telovadba je bila družabna potreba, skoro vera v grški dobi in v srednjem veku; bila je zabava, mrzka strast za rimskega cesarstva; pri nas mora biti priprosto zdravilo, obrambno sredstvo zoper blaznost. Tako je poslanstva ki ga daje telovadbi doba, v kateri živimo... včasih me je strah, ko nas vidi tako splašene in tako prepadtej in tedaj bi hotel imeti trapec da si okrepim roke in oprostim možgane,«
Prosvetno delo bomo torej v Sololu vršili ozko spojeno s tehničnim delom, krepila se bosta vzajemno, in takega dela se treba sedaj lotiti s vso energijo. Razume pa se, da treba pri tem posebno važnost polagati na utrjevanje in po-glabl'anje zavesti narodnega edinstva. Tudi tu imamo, kakor rečeno, sijajen zgled v stari Heladi. Telovadba jo je edinila. kar je zlasti prišlo do izraza ob ob'rnpiiskfh telovadnih slavnostih. Nekaj
Zdelo se mi je nemogoče in sem ugovarjal in sem dejal, da je poezija dar nebeški, in sploh pegaz, sem dejal, in muze. in kje je pravica in poštenje, in sem vse to še lepše povedal, kakor je tukai zapisano. »Ne bi rekel,« sem dejal, »če Janko ne bi bil naš Janko, ampak takšen piškav časnikar, kakršen si ti!*
Tedaj me je on hotel izpodnesti. toda ga poznam, ker sva prijatelja, in sem bil na preži in je to pot on priletel v drevo ter dejal, da sem neznačajnež in naj mu vrnem onih štiridesetih kron. Za malo se mu je zdelo in se ie razgrel in je kričal, da je najprej stranka, potem ne pride dolgo nič, potem šele pride poštenje in pravica in nai le malo počakam: danes jutri bodo Janku ošišali grivo, bodo vzeli mu Šoto in oboje naklonili možu, kateri bolje razumeva realne razmere.
Ogorčen s bil fn sem Pepetu povedal v brk, da se laže.
Toda je bil po vsem licu gladko obrit tudi pod nosom, in se ga ni moj očitek nič priiel. še dobro mu je delo. da se jezim. Umaknil se je za drevo in izza drevesa hitel sikati. da Jankov primer ne bo osamljen, ampak   bo Janku
sledil častitljivi očak slikarske umetnosti Miha Repolusk tudi in ga bodo razrešili baržunastih hlač, za Rcpoluskom pa bo neizprosna, toda zaslužena usoda doletela še prvega opernega tenorista.
»Kaj,« sem zavpil. »primadonlste nam boste tudi nastavljali, kar po svo-Ifb strankarskih računih brez ozira na to, ali znajo visoki a b c in note in ključe in kulise in vse? Nak,« sem dejal, »s svojimi inšpektorji in višiimi direktorji in vrhovnimi reflektorji ravnajte, kakor hočete — ako je res vse eno, kaj sedi na teh mestih. Toda opere, naše opere nam ne boste ubili!«
Resnično sem se bil razburil in mi je oko postave položilo roko na ramo in me vprašalo, ali sem od Orjune in kaj se je zagrešilo to-le drevo, ki se vanj derem. Onega lopova, prijatelia Pepeta. pa ni bilo nikjer.
Mislim, zdaj je vsega konec.
Ce je stvar res taka, kakor je povedal Pepe. še Prešernu ne bodo pustili mira v grobu in ga bodo razrešili poezij in jih pripisali drugemu. Tn tudi ljubi Bog bo moral v stranko, drugače ni varen, da mu ne bndo odžagali bele brade in na častiti glavi vekovečnega trikota.
podobnega smo doživeli ob lanskem vsesokolskem zletu. Živeli smo tiste dni pod vtiskom, kakor da smo že dolgo, dolgo zopet en narod. Kdo je takrat Vprašal, ali si Srb, Hrvat ali Slovenec: ha telovadišču pri skupnem delu je izginil vsak razloček. Le skupno delo, ne same besede, nas bo ujedinilo in spasilo!«_
Nekdaj in sedaj.
(Raztnotrivanja uglednega kult*. d&< lavca.)
I. r^ Dovelj je prerekanja, dovelj psovanja, dovelj groženj! Cas je, da prenehamo z vsem tem neplodnim debatiranjem, rčas, da se iztreznimo in zavemo, v kako 'nevarnost nas spravljajo vedni medsebojni prepiri. Čas, da se zamislimo sami y se, da si izprašamo vest, da skušamo fcriti do pravega spoznanja . . .
Bilo je še med vojno, ko sem Čul govoriti dva nemška uradnika med seboj. Navdajale so ju nedvomno zle" slutnje; predolgo ni bilo tiste težko pričakovane odločilne zmage; že so se pojavljali dvomi, in ta in oni navdušeni German je Že s strahom v srcu razmo-jtrival po tihem, kaj bi lahko nastalo, če jjbi zmaga izostala. Nedvomno sta imela [tudi naša dva junaka težke skrbi. Globo-;ko sta povešala glavi in skušala sta, Jidrug drugega tolažiti. »Ce se tudi združio,« je govoril eden, »kaj potem? Prepričan sem, da si bodo že tretji dan po združitvi v laseh in da bodo na vso moč .delali na to, da se zopet razdružijo. -Ljudje so absolutno nesposobni, da bi :*e sami vladali!«
Kakor ogenj so me zapekle te bese-jfte. Premagovati sem se moral, da se Ipisem izpozabil, stopil tja ter jima zabrusil v obraz, da so to pač njune pobožne želje. In danes? Človek bi se od jsramu zaril v zemljo! Ce so me pekle takrat tiste besede, me pečejo danes še stokrat bolj, ko moram priznati, da sta Pas ona dva nasprotnika le predobro poznala, in to imam zavest, da se smešimo z našim postopanjem pred vsem avetom, zavest, da zro drugi narodi le S pomilovanjem na nas in da si vsi tisti, ki bi nas imeli zopet radi vprežene v tvoj jarem, v zadovoljstvu manejo roke, češ, ne bo dolgo in zopet bodo naši!
Kdor misli, da je drugače, se vara! Kdor misli, da z našim vikom in krikom komu Imponujemo, se moti. Kakor otrobi se vedemo, in kar je zrelejših naro-;dov, okoli nas, nas našemu vedenju pri-pmerno tudi Čislajo. Kakor golosrajčniki jim moramo zdeti, ki nairaje po bla-gomazljo . * . kot politični šarlatani, irez pameti brez vsake uvidevnosti in mosti
Skrajni čas Je, da prenehamo z do-Tdanjimi metodami, da spoznamo, kako tevamo Igro igramo, in se zavemo, kaj to sami seb) dolžni! . • • Lepa je bila bajka o treh bratili, ki *o stoletja hrepeneli drug drugemu v iiaročje . . . Krasen je bil sen o veliki, inočni Jugoslaviji. Kako smo si vse to v iduhu lepo slikali, kako smo upali in se jbali in kako smo naposled vstrepetali radosti ko se je zvršilo tako nepričakovano, tako nenadoma! . . . Koliko lepih besed je bilo izgovorjenih v tistih dneh o bratski ljubezni, o naši neraz-družljivosii. o večni zvestobi! A danes? Danes se psujemo in kažemo drug drugemu vrata!
Treba se vprašati: kdo je kriv, da |e tako prišlo? Ako hočemo, da se raz-inere izboljšajo, moramo pred vsem vedeti, kje tiči vzrok vsega zla, od kod prihaja to, da pri nas ne more priti do mi-jn in reda. In ker govorimo že o treh bratih — kateri izmed njih je povzročitelj nesloge, nesporazuma, sploh nesnosnih razmer, ki so zavladale med Parni in ki se čim dalje bolj poostrujejo, polj in boli silijo v katastrofo . . •
Kdor trezno in objektivno motri tazvoj stvari, bo moral priznati, da so Jtrivci tu in tam, da nam vsem manjka v feadostni meri dobre volje in pred vsem bnega samozatajevanja, ki je znak res-PiČne civilizacije in brez katerega si ni ^mogoče misliti trajnega skupnega življenja. Kdor vidi vedno le samega sebe, kdor ne pozna ozirov do drugih, komur je odreka nemogoča stvar, ta ni ustvarjen za družabno življenje in z njim spojene naloge in dolžnosti . . . Mislim pa, Ida smo si v tem precej vsi enaki: Slo-jrencl Hrvati in Srbi!
Leta 1919., torej ne dolgo po nali »dražitvi, sem bil nekaj Časa na Bledu. Čakal sem nekega dne v brivnici, da pridem na vrsto. Slučaj je hotel, da smo bili zbrani tam zastopniki vseh treh plemen. Čisto naravno torej, da se je debatiralo in pričkalo, ker brez tega med nami menda ne more biti. In takrat sem prvič začuden prisluhnil, prvič s strme-njem zaznal, da so med Srbi ljudje, ki se jim zdijo meje države preveč proti severu potegnene. Mož, ki je razkladal tozadevno svoje nazore, je na način rohnel zoper Hrvate in še zlasti zoper Slovence, da sem osupnil. Poudarjal je t naglasom, iz katerega je jasno zvenela animoznost, da smo se Srbom samo iz sebičnega namena obesili in vsilili, da bi jih samo radi izkoriščali, da smo jim v breme in da nas oni prav nič ne potrebujejo. Jaz nisem zinil nobene bese-jlice, ker sem mislila da fe to le hipni
Izbruh kakega slabovoljneža, ki ga je morda slabo vreme spravilo v tako nejevoljo. V današnjih dneh pa, ko se toliko govori o amputaciji, sem se na vse to sporrnil in stvar se mi zdi zdaj vse bolj pomembna kot se mi je zdela tistikrat. Ali se ne da iz onega dogodka sklepati, da je med našimi brati v Srbiji res neka struja, ki ji združenje že z vsesa početka nI bilo po godu in ki namenoma išče prilike, da bi se Slovencev in vsaj enega dela Hrvatov iznebila? In kaj tiči za tem? Ali je to goli šovinizem? Ali imajo zastopniki te struje pri tem svoje zasebne interese in kake? Ali pa so morda v resnici prepričani o tem, da bi Srbija brez Hrvatov in Slovencev bolje uspevala?
Zadnje se ml zdi skoro neverjetno in mislim, da je to zgolj pretveza, za katero se vse nekaj drugega skriva. Saj mora vsak otrok uvidevati, da more svojim sosedom imponirati samo velika Jugoslavija in da bi raznim našim ne-
prijateljem ne mogli bolj ustreči, kot če bi v istini izvršili na našem državnem telesu kako amputacijo. Kdor propagira amputacijo, je v mojih očeh bas* tako veleizdajnik kot oni, ki ustanavlja republiko po Radićevem receptu! S tem naj gospodje v Beogradu ali kjerkoli se nahajajo, kar nehajo! Amputacija bi pogubila nas Slovence in Hrvate, a pogubila bi nedvomno tudi Srbe, ker so razmere po svetovni volni vse druge kot so bile pred njo! Srbi so nam takozvanim prečanom potrebni, a tudi mi smo njim potrebni, to je tako gotovo, da je vsaka beseda o tem pogledu popolnoma odveč. Da pa bomo izhajali drug z drugim, treba, da si v gotovih stvareh povemo v obraz čisto resnico, da se temu, Čimur se ne moremo izogniti, n° izogibamo in da se iznebimo gotovih predsodkov, ki jih imamo drug o drugem in da se z resno voljo, odstraniti vse, kar nas razdvaja, skušamo uživeti v položaj drug drugega.
Sazonov in Slovenci.
Glede na vest ki smo jo posneli po »Balkanu« in priobčili dne 18. t. m., smo prejeli od strani, ki je stala v zvezi z bivšim zunanjim ministrom Sazonovom, to-le pojasnilo:
Težko je reči, v koliko je resnična vest da je Sazonov 1. 1915. Izjavil v pogovoru z nekim srbskim politikom besede: »O Hrvatih in Slovencih Vam ne morem reči ničesar. Oni se bijejo proti nam, in jaz Vam izjavljam: Ako bi bilo potrebno, da se ruski narod bori z orožjem v roki samo pol dneva v svrho, da bi se osvobodili Slovenci, bi jaz ne pristal na to.« V ti obliki vest gotovo nI resnična; približno podobna izjava pa je mogoča in tudi verjetna. Sazonbvu bi je tudi ne smeli zameriti. Kot minister zunanjih del mogočne države je moral voditi svetovno politiko v velikem stilu. Kaj pa smo bili Slovenci v razmerju k tej politiki? Neznaten, komaj viden drobec velikega Slovanstva, brez svoje državnosti in vsega, kar je s tem v zvezi, torej komaj omembe vredna točka. In za njo naj bi se boril stoosemdesetmili-jonskl ruski narod z orožjem v roki? Ali je kaj takega kak razsoden človek sploh mogel pričakovati? V tem smislu so mogle in morale biti Izrečene besede Sazonove, ako so sploh bile izrečene.
Slovenci pa so dobili čisto drug pomen, čim so prišli v poštev kot del Ju-goslovenstva in bodoče Jugoslavije. In konture le-te so stale že leta 1915. jasno pred Sazonovimi očmi. Saj je sam sodeloval pri idealnem določanju njenih bodočih granic. Za Slovence ▼ tej zvezi pa se le z orožjem v rokah boril ves ruski narod od početka svetovne vojne sem. To in nič drugega je hotel Sazonov naglašati v navadnem pogovoru s srbskim politikom. Ako bi hoteli njegovim besedam dati sedaj Iz strankarsko-polltičnih razlogov drug smisel, bi bilo to — ako ne več — vsaj neokusno.
Pa tud! nepravično. Sazonov se je namreč za Slovence zavzemal krepkeje kot kdorkoli. Hotel llm je rešit! Trst Le sile razmer so mu to onemogočile.
Meseca februarja L 1914. je Imel Sazonov daljši razgovor s slovenskim po-
litikom. Ta razgovor se je vršil v Sazo-novega kabinetu v palači zunanjega ministrstva na »Pevčeskom moste« v Pe-trogradu; prisostvoval pa mu je tudi Sazonovega »tovarišč« knez Trubeckoj, ki je potek razgovora zapisoval. Uspeh tega pogovora je bil, da je Sazonov spozna!, da more Trst ako ostane v posesti Slovencev odnosno bodoče Jugoslavije, postat! za Rusijo eno najvažnejših pomorskih oporišč in da zato ni samo v interesu Slovanstva, temveč tudi v Interesu Rusl'e, da ne dopusti njegovega utelovljenja v Italijo. O Slovencih Sazonov takrat ni veliko vedel; poznal Jih je samo po imenu. Zato je bilo zanj, kakor se je izrazil, »očenj interesno«, ko je izvedel, da je njihov jezik ruskemu — po etimološki pisavi obeh — izmed vseh slovanskih jezikov najpodobnejši. da sta si torej skrajni slovanski iztok in skrajni slovanski zapad jezikovno najbližja.
Kdor je pazljivo sledil vsem fazam svetovne vojne, se bo spominjal, kako je Italija hrepenela priti v entento in kako je tudi le-ta imela živo željo poleg svojih vojnih sil vreči tudi italijanske na bojišče proti centralnim državam -Nemčiji in Avstriji. Vendar pogajanja dolgo niso imela povoljnega uspeha: razbila so se namreč vselej — kakor se je glasilo polslužbeno poročilo — »ob odporu Rusije«. — Zakaj? Italija je zahtevala Trst zase, Sazonov pa le to njeno zahtevo vselej gladko In odločno odklonil. Sele, ko so ruske vojne sile pri Oorlicah doživele znan! katastrofalni poraz in sta Francija in Anglija z vso silo pritisnili na Sazonova, se je le-ta uklonil in Italija je vtaknila v žep tudi od Rusije podpisani — londonski pakt
Sazonov je obiskal 1. 1921. v nekem češkem zdravilišču svojega sobesednika iz leta 1914. Obnovila sta ob tej priliki zopet spomine na svoj takratni razgovor In na vse, kar je sledilo potem. On tudi ni — kakor domneva »Slovencev« so-trudnlk — umrl, nego živ! v Marian-skvch Lažnih ali pa v Parizu, kamor se je od ondot nameraval preselitL
Ali Beograd ali Dunaj-Budimpešta?
Vedno živahnejše je Italijansko razpravljanje o jugoslovenskem vprašanju, ali ostane naša država enotna ali federativna ali pa odpadeta Hrvatska in Slovenija. Italijani se postavljajo z določenim namenom na stran Srbov in so pripravljeni stati jim ob boku v vseh slučajih, tudi v prizadevanju za sporazum s Hrvati in Slovenci, računajoč, da le z njihovo pomočjo je misliti na italijansko ekspanzivnost na Balkanu. Ali se reši jugoslovenska kriza za državo ugodno ali neugodno, hočejo ostati v dobri zvezi s Srbi, da bi tako lažje zagospodovali nad slovenskimi in hrvatskimi pokrajinami in potem prodirali načrtno dalje. Napeti nacijonallsti sanjajo ob sedanjem sporu v Jugoslaviji o Dalmaciji, o Reki in njenem zaledju, o kranjskem lesu in trboveljskem premogu, kar vse bi izborno služilo italijanski bodočnosti, ozirajoč se napram Avstriji in Madžarski, ki bi skupno in sporazumno z Italijo posegli po naš! zemlji, treznejši politiki pa menijo, da je kriza v Jugoslaviji res huda, toda nespametno bi bilo misliti, da Jugoslavija radi tega razpade. Pa tudi bi ne bilo v interesu Italije, ako bi razpadla, ker je za njo boljše, ako ima napram sebi dr* žavo s srbskim vodstvom, kakor pa veliko podonavsko konfederacijo: Avstrijo, Madžarsko m Hrvatsko-Slovenijo. Tako bi velika moč silila na Jadran, o Srbih pa imajo Italijani le vedno to mnenje, da težijo tja proti onostran-skemu morju in ne prot! Jadranu. Italija je dosegla proti vzhodu svoje zaže-ljene meje in sedaj ima s svojo notranjostjo toliko posla, da jej je tuje vsako hrepenenje po novi zemlji Trenotno jo pravzaprav na gorenjem Jadranu vznemirja edlnoie reiko vprašanje. To da bi se rešilo, potem se bo že Izhajalo z Jugoslavijo tako ali tako. Sredi italijanskega razmotrivanja in ugibanja m
nost Italije v njeni funkciji »kompenzacijske zbornice za Srednjo Evropo«. Ali ta funkcija je nemogoča brez Srednje Evrope, radikalno različne od predvojne. Z beogradsko mentaliteto se s padajočimi težkočami lahko sporazu-memo, ona, ki vstraja v Zagrebu, je ne-spravljiva.«
Rekli smo že in ponavljamo, da se zelo motijo Italijani, ako mislijo, da se bodo dali Srbi izigrati kakorkoli proti Hrvatom in Slovencem. Italijanski tisk sam hvali Srbe kot dobre politike. Dobra politika pa jih more uvesti samo v sporazum, do katerega je morda pot Se precej dolga in težavna, toda državni interes se ne bo strašil nikake poti, samo da vodi do pravega cilja.
Ovira jugoslovenski konsolidaciji se imenuje Radič. Preko te ovire moramo priti, pa bo kmalu konec propagande za habsnurško restavracijo. S samimi golimi obljubami in grožnjami se tudi Radič ne bo mogel večno držati! Na uho Dunaja in Budimpešte je govoril Radić že večkrat, kar so pa tudi v Ita-
nam vidi posebnega vpoštevarja vre-dem članek o naši krizi v milanskem »Corriere deila Sera«, ki piše med drugim:
»Lahko rečemo, <Ia nas Jugosloven-sko vprašanje, dokler se razvija v mejah Jugoslavije, pušča relativno mirne, motilo bi nas šele, ako bi poseglo v razpravo o bodoči ureditvi Evrope. Kdor se veseli prave ali namišljene nevarnosti, ki ogroža jugoslovensko jedinstvo, si predstavlja po svoji sodbi, da bi po razbitju tega kompleksa ostala na naši meji samo mala in neznatna Hrvatska. Resnica je, da je središče sovražnih čustev do naše dežele v Zagrebu in ne v Beogradu in istotako je resnica, da bi Hrvatska in Slovenija, odtrgani od Srbije, ne ostali sami zase, marveč bi si poiskali orijentacijo k idealu, ki bi oživil preteklost: včeraj av-stro-ogrska monarhija, danes podonavska konfederacija. Propaganda za habsburško restavracijo In pretveza s križem sta znana vsakemu, kdor sledi dogodkom in Radičeve izjave so s tega vidika posebno podučne. On je govoril nezaupljivo o vseh antantnih državah, s spoštovanjem m simpatijo pa o Rusih in Nemcih. Njegov republikanizem ima zvito nogo ali pa vsaj dvoglavi vrat Pa, kakorkoli se misli, tudi strogo politično. Je bolje za nas, da imamo na vzhodu srednjo državo, ki gravitira proti Egejskemu in Črnemu morju, kakor pa veliko silo ( v kateri bi bila Hrvatska samo predstraža). ki bi se naslanjala na Jadran Kakršnikoli so zadnji grenki spomini, in kakršnekoli skrbi za bodoče odnošaje med Italijani in Jugo-slovenl, gotovo je, da je med nami malo takih ki bi se ne strinja!! s prednostjo organizma, ki ga kontrolira Beograd, proti organizmu, ki bi ga vodila prej aH slej Dunaj ali Budimpešta. Tudi tujci pričnejo uvidevati ,d* obstoji bodoč*
llji vselej pozorno poslušali. Morda bo še govoril in mogoče se bo še pisalo o stremljenju po podonavski konfederaciji, toda čas, ki je še vedno najboljši zdravnik, zaceli razne take bolečine.
Tega prepričanja smo namreč, da naša jugoslovenska država ne propade in da ne more propasti Naša država ni nastala po naključju in slučaju, marveč rodila jo je notranja naša potreba. Jugoslovenska duša je koprnela po njej in jo je z ogromnim trudom dosegla. Besne sicer spori, kako naj bo na tem in onem koncu in v sredini, toda da bi se razcepila, to se ne zgodi.
Ako imajo Srbi glavno zaslugo za vsrvaritev Jugoslavije, si bodo znali lahko priboriti tudi glavno zaslugo za njeno notranjo konsolidacijo. Seveda bo treba pri tem z odporniki v Radiče-vi vrsti, ako jih ne sreča pravočasno pamet, postopati tako, kakor to pač zahteva notranja konsolidacija! Nikdar več pod Dunaj in Budimpešto, naše državno središče je in ostane Beograd!
Nevarno zavlačevanje parlamentarne krize.
VČERAJŠNJI DAN V ZNAMENJU POLITIČNIH SENZACIJ IN IZNENADENJ. — PASIČ VRNIL MANDAT. — MANDAT PREVZEL LJUBA DAVIDOVI C. — KRIZA SE ZAVLAČUJE V NEDOGLEDEN CAS. — RAZNE KOMBINACIJE.
— Beograd, 28. aprila. (Izv.) Poteka 14 dan parlamentarne krize in nismo prišli niti za en pozitiven korak dalje. Čeprav je bilo zadnje dneve splošno optimistično prepričanje, da se bo mogoče vendarle posrečilo ustvariti bazo za sporazum med demokrati in radikali, je bilo na drugi strani v radikalnih krogih opažati, da nerazpoloženje za obnovo koalicije raste v radikalnem klubu od dneva do dneva in da je večina radikalnih voditeljev v načelu proti tej parlamentarno - politični zvezi. Dogodki včerajšnjega dneva pa so imeli in nosili značaj prvovrstne parlamentarne senzacije. Šele okoli 11. dopoldne so se raznesle v kuloarjih narodne skupščine senzacijonalne vesti: Paslo vrnil mandat! Kralj vrnitev sprejel! Novi mandator za sestavo poslovno voli vne vlade je g. Ljuba Davidovič!
Te vesti so v parlamentu sprva povzročile popolno iznenađenje in presenečenje. Včerajšnji jutranji listi absolutno še niso ničesar znali o načrtih g. Pa-šiča. Povsod je vladalo splošno prepričanje, da bo g. Pašič nadaljeval pogajanja z demokrati. O. PaŠtč pa je pooblastilo radikalnega kluba tolmačil na ta način, da je nemogoč sporazum z demokrati na bazi znanih demokratskih zahtev. Za to je smatral za potrebno, da vrne po parlamentarnem običaju mandat nazaj v roke Nj. Vel. kralju.
Včeraj okoli 9. dopoldne je bila odločilna konferenca radikalnih ministrov v ministrskem predsedstvu. Ministri so še kratko razmotrivali zahteve demokratskega kluba, ki so jih splošno smatrali za zelo pretirane. Konferenca je potekla precej živahno. Po končani konferenci je g. Pašič takoj odšel na dvor ter v tretjič vrnil kralju poverjeni mu mandat. G. Pašič je svoj sklep kratko motiviral tako, da je koalicija z demokrati nemogoča, ker radikalni klub ne more sprejeti demokratskih zahtev. Kralj je to pot Pašičev sklep vzel na znanje. Ob 10. je bil pozvan na dvor g. Ljuba Davidovič. V eno uro trajajoči avdijenci je kralj naznanil g. Davidoviču sklepe g. Pašiča ter je po daljšem razgovoru o parlamentarni situaciji in o načinu rešitve krize ponudil mandat za sestavo poslovno volitvene vlade šefu demokratske stranke g. Davidoviču, ki je kralju Izjavil, da sprejme ta mandat pod pogojem, da to misijo odobri demokratski klub.
V daljnem razgovoru je g. Davidovič naglašal program vlade, ki bi naj sprejela in reševala le najnujnejše in najvažnejše zakone in sicer: 1. uradniški zakon, 2. invalidski zakon, 3. zemljorad-niški zakon, 4. zakon o organizaciji vojske in 5. zakon o cestah. Kralj je omenil tudi, da je nujno potreben tudi budget.
Po končani avdijenci je imel demokratski klub kratko sejo, na kateri je g. Davidovič poročal o svojem mandatu. Tudi v demokratskem klubu je med poslanci nastalo splošno iznenađenje, ker so vsi pričakovali, da bo g. Pašič nadaljeval posvetovanja in pogajanja z demokrati na temelju njihovih formuliranih zahtev. Klub je odobril delovni parlamentarni program in stališče g. Davidoviča, da se sestavi poslovna In volltvena vlada. O. Davidovič je sklepe demokratskega kluba takoj naznanil kralju. Okoli 12. je nastala v parlamentu neobičajna živahnost Kuloari! so oživeli, poslane! so se zbiral! v skupine ter začeli živahno razmotrivati pozicijo novega mandatoria. Splošno je bilo prepričanje, da misija g. Davidoviča ne bo končala s pozitivnim uspehom, čeprav mu je krati dal za sestavo vlade neodločen rok. Okoli 1. popoldne je g. Davidovič obiskal v predsedstvu vlade g. Palica, kateremu je kratko naznanil obseg od kralja danega mu mandata ter ga pozval, da mu kot šef radikalne stranke določi pogoje, pod katerimi bi b!ll radikale! pripravljen! sodelovati. G. Pašič Je kratko odgovoril, da da odgovor tekom današnjega dneva.
V parlamentu se je z napetostjo pričakovala za 16. uro sklicana plenarna seja radikalnega kluba. Popreje je bil predhodni sestanek radikalnih ministrov, ki so kratko sklepali o nadaljni taktiki napram demokratom. Ob 16. je pričela seja radikalnega kluba. Na tej seji je g. Pašič v daljšem govoru v kratkih besedah rekapitulira! politične go-godke od 16. decembra 1922 dalje, kratko omenil pogoje demokratov za koalicijsko vlado, naglašujoč končno, da v demokratske pogoje ni mogel privoliti vsled česar je vrnil mandat kroni. Po tej izjavi je nastalo v klubu neobičajno odobravanje. Vsi poslanci so sklep Pa-šJčev pozdravili z demonstrativnimi ovacijami. Na vse poslance je govor g. PaŠiča vplival neobičajno globoko. Razvila se je daljša debata, tekom katere so vsi govorniki pozdravljali akt g. Pašiča kot čin v interesu radikalne stranke in države. Neki govornik je označil koalicijo z demokrati za »politično malarijo«. V radikalnih krogih prevladuje splošno prepričanje, da g. Davidovič absolutno ne bo mogel izvršiti svoje misije in je pričakovati sestavo homogene radikalne vlade, ki bi imela Izvršiti notranjo politično konsolidacijo in rešiti vsa aktuelna sporna politična vprašanja.
G. Davidovič Je tekom včerajšnjega dneva konferiral tudi z g. Ljubo Jo-vanovičem in podpredsednikom zem-ljoradniškega kluba g. Joco Jovanov!-Čem. Vsa akcija g. Davidoviča se sedaj nahaja v stadiju razgovorov in posvetovanj in je še daleč do pravih oficijelnih pogajanj, tekom katerih Imajo pogajajoče se skupine staviti končne konkretne zahteve.
Včerajšnji dogodki v parlamentu ra v politični javnosti so se vrstili z neobičajno naglostjo pod vtisom, da Je nastopil moment, ko država stoji pred peripetijo krize. Vsi politični in rodoljubni krogi resno razmotrivajo. kaj sledi če ostane misija g. Davidoviča negativna, kaj početi potem in kako ustvariti možnost da se začne enkrat z resnim parlamentarnim delom. Ne da se utajiti in postaja v toku krize stvar vedno bolj aktualna oziroma prihaja v resno kombinacijo, ali se naj osnuje nevtralna uradniško • vojaška vlada. Nekaterim parlamentarnim krogom je ta stvar simpatična. Taka vlada naj bi rešila najnujnejše zakone in bi takoj izvedla z objektivnim vodstvom nove volitve, ki bi dale pravo sliko naših notranje političnih razmer.
Končuje se drugi teden krize In z resignacijo morajo ugotoviti, da se kriza, Čeprav Je bila sempatja na horizontu jasno in je obstojalo trdno upanje na izboljšanje, vedno bolj in bolj zavlačuje in s tem tudi vedno bolj in bolj zapletava. Mesto razvozlanja prihaja vedno hujše zakulisno intrigantstvo na dan. Tak je položaj koncem tega tedna.
I
POROKA VOJVODE YORKA. VELIKE MNOŽICE GLEDALCEV.
— London, 26. aprila. (Izv.) Po več* dnevnih pripravah za poročne slavnostl )• bila danes po strogem dvornem ceremoni-lelu In ob veliki paradi svečana poroka vojvode Yorškega z lady Elizabeto Bo-wes - Lfoil V westmln$trskl katedrali Je ob navzočnosti kraljevske dvojice IzvrSH poroko canterbuiriski nadSkof. V London so prispele nebroine množice naroda te vseh krajev. Poročne svečanosti In parada so bile nekaj Izrednega. Takih svečanosti pomnilo le za časa poroke Edvarda V7I. Ob 17. sta se novoporočenca odpeli nla na posestvo v bliJinl Londona, kjer preživita prve medene tedne. Vojvoda York Je kum kralja Aleksandra, funglral Je kot svedok pri njegovi poroki.
VELIKI VOJAŠKI MANEVRI V BANATU.
— Novi Sad, 26. aprila. (Izv.) Pod vodstvom bivšega vojnega ministra generala Zečevlća so včeraj pričeli v okolici Sente veliki vojaški manevri novosadske in subotiSke divizije«
k*
Seton VVatson o srbo-h rvatskem sporazumu.
NJEGOVI NAZORI O CENTRALIZMU,  RAD I Ću,  DIKTATURI IN
SPORAZUMU. Vi včerajšnjem »Obzoru« in isto*
časno v beogradskih »Novostih« je Se« ton VVatson objavil važen članek o na« lem glavnem notranjem vprašanju, o srbsko-hrva takem sporu. Članek je va* žen, ker se v bistvu strinja s politično linijo, ki so jo zagovarjali politiki okoli zagrebške »Slobodne Tribune«, »Nove Evrope« in tudi Člani levega krila de« mokratske stranke. Prinašamo iz Wat« sonovega članka njegove glavne od« stavke.
Uvodoma pravi, da preživljajo vse evropske države težke notranje krize, pristavlja pa, da bi »ne imelo smisla zapirati oči pred činjenico, da tu (med nami) obstoja v neki meri kriza države in ne samo kriza vlade m da bi nadalj« no vztrajanje v metodah vladanja, ki so se izvajale štiri poslednja leta, moglo direktno privesti do katastrofe.« Največ pa mora v sedanji politični si' tuaciji osupniti inozemskega opazoval« ca, da so vsi kompetentni državniki, v Beogradu kakor v Zagrebu, zašli v po« polno dezorijentacijo. G. Watson ne more verovati, da bi se tudi v seda« njem zakasnelem trenutku ne doseglo kompromisa, ako bi bilo na obeh stra« neh le malo dobre volje. »Misel, da se spor med Srbi In Hrvati da rešiti samo s silo, ni daleč od zločina. Kajti vsak poskus, da se uporabi surova sila za hrvatsko vprašanje (ako se sploh sme govoriti danes o hrvatskem vprašanju), bi pomenilo priznanje pred svetom, da je ideja narodnega jedinstva bankroti« rala. Tudi bi napravil kaj slab vtis na prijatelje Jugoslavije v inozemstvu, po« vzroČil bi odgovarjajoče veselje med njenimi sovražniki in jo privedel do težkih gospodarskih in finančnih posle« dic« Mora se pomisliti, da tisti, ki tako lahko govore o »amputaciji«, ali o »vojni diktaturi«, ne upoštevajo mož« nih posledic politike, ki jo zagovarjajo. Brez dvoma je g. Radič s svojim govorom pred enim tednom mnogo učinil, da se sporazum otežkoČi, posebno s svojimi razdražljivimi osebnimi napadi is s tem, ker je izzval sum, ali resno želi sporazum in ali je sposoben poleg svoje demagogije za ustvarite! in o in potrpežljivo državništvo. Toda Srbi so se tudi lahko naučili, da se govorov g. Radića ne sme vzeti vedno dobesed« no in da v nobenem slučaju ni tako črn, kakor ga slikajo njegovi politični protivniki iz Hrvatske.«
G. Watson pravi dalje, da se v današnji Evropi nahaja veliko politi« kov, ki so ravno tako nedosledni kakor Radić. V enem pa si je ostal g. Radič zvest,   in  sicer  v  obrambi hrvatskih
interesov. »Toda njegovemu pokretu ne daje prave sile samo podpora stali« šča, ki je zelo pristopno čistim dema« goškim zvokom, temveč tudi znana činjenica, da so tisti, ki že štiri leta vodijo usodo države, izvajali notranjo politiko, ki je sama po sebi zabloda in se je še uvajala z nemogočimi me« todami.«
Tisti, ki smatrajo sistem krutega centralizma kot politično panacejo, ni« majo pravice obsoditi g. Radića kot de« magoga. Centralizem, vsaj v obliki, v kateri se Izvaja v nasledstvenih dr za* vah, ali v predvojni Madžarski, je bo* lezen ne pa ideal. Po mojem mišljenju je neizvedljiv prvič, ker preveč očito nastopa proti tradicijam in nagonom, ki so se v dolgih stoletjih globoko usa* dili v narod naših pokrajin in katere je treba prej gojiti, nego pobijati, drugič, ker manjka za centralizem potrebnega upravnega aparata, kateremu sledi po« polni zastop in zmeda, kar povzroča stalno razburjenost in nezadovoljnost in škodi ekonomskemu napredku zem« lje. Slabo gospodarstvo, slaba uprava, so sploh bistvo tega vprašanja in na* daljno vztrajanje na centralizmu samo zavlačuje ozdravljenje, ki ga narod in Srbi ravno tako vroče želijo, kakor pri* staši g. Radića. Predvsem je treba spre« meniti današnje metode.«
»Posvetivsi lepo število najboljših let svojega življenja obrambi Srbije in pravemu značaju ju gosi o venskega je« dinstva, ne morem prenesti misli, da bi se dopustilo, da interesi nekoliko strank in interesi sebičnih finančnih monopolistov, ki se bore v ozadju, uni« čijo plemenito delo, od katerega zavisi mir in blagostanje jugovzhodne Evro« pe. Ne more biti v interesu Srbije aH Hrvatske, še manj v interesu dinastije, katere raison itre leži v tem, da pred* stavlja simbol jedinstva in sloge — da zavlada sila mesto prijateljskih prego* vorov, s čimer bi se proglasil politični intelektualni bankrot z vsemi usodnimi posledicami.«
»Moje mišljenje je torej, da se od strani Beograda ne sme učiniti nič pre* nagljenega in da se mora ideja sile javno odkloniti. Z eno besedo, g. Ra* dić je pokazal moč organizacije, disci« pline in doseganja simpatije mas. Sedaj se nahaja pred mnogo težjo preizkus* njo, da namreč dokaže kako ume preiti Iz čiste pozicije in kriticizma k nalogi odgovornega in ustvaritvenega držav« ništva. Najbolj potrebni so osebni stiki, kateri so mogoči v polni meri le v Beogradu.«
Razgled po slovanskem sveiu.
— Kulturne vezi med našo državo la Poljsko. Ker so se naši list! v zadnjem času zaceli zanimati za kulturno življenje poljskega naroda, je sledilo temu primeru tudi poUsko Časopisje. Varšavsko slovansko udruženje je priredilo ciklus predavan) o Slovanstvu. 27. aprila bosta predavala o Jugoslaviji prof. Ilešič in Vanda Melcer-Rat-kovska, ki je prepotovala Jugoslavijo. 31. t. m. pa priredi isto udruženje predavanje bivšega urednika Mlchalko o Slovaški.
— Zbllžanje med Češkoslovaško ioBol-aarijo. Minuli teden je priredilo društvo »Bolgarsko-češka vzajemnost« v Sofiji prijateljski sestanek svojih članov. Pod predsedstvom prof. Zlatarskega to društvo že dve leti skromno In sistematično deluje za medsebojno upoznavanje in zbllžanje češkega in bolgarskega naroda. Sestanek ni bil slučajen, marveč dobro premišljen korak. Predstavljal Je res intimen češko-bol-garski večer, kakršnih !e videla Sofija le malo. V dvorani mestne gimnazije se Je zbralo nad 150 uglednih bolgarskih profesorjev, učenjakov, pisateljev, umetnikov in politikov. Navzoče je bilo vse osobje češkoslovaške delegacije na čelu z ministrom dr. Pavlu in njegovim tajnikom in mnogo članov češkoslovaške kolonije v Sofiji. Društvo je priredilo ob tej prilik! dobro uspel koncert na katerem je nastopila tudi znana češka pevka Vakovčeva in pianistka Klso-va. Peli in igrali so samo češke, bolgarske fn ruske pesmi. Bolgarski listi navdušeno pozdravljajo to prireditev in Izražajo željo, da postanejo kulturne vezi med obema narodoma čim ožje. Med vsemi slovanskimi narodi zavzemajo Cehi v pogledu kolonizacije gotovo prvo mesto. V Bolgariji ima^o tri kolonije med njimi vas Vojvodo v bližini Rachova, kjer živ? nad 600 Cehov. Poleg teh so raztreseni Cehi po celi državi. Največ jih je v Sofiji, kjer znaša n?ihovo število okrog 1000. Za bolgarsko-češko zbližanje si Je pridobil največ zaslug prvi dl-plomatični zastopnik Češkoslovaške republike Kunzl-Jlzerski, k! se mu Je že predlanskem posrečilo otvoriti v Sofiji češko šolo, ustanoviti društvo »Bolgarsko-češka vzajemnost« fn list »čeSkoslovenskv Obzor«. Društvo štefe sedaj 110 članov. Cehi imajo v SofUi tudi svojo sokolsko organizacijo, ki šteje okrog 50 članov in je v tesnih stikih s sorodno bolgarsko organizacijo »Junak«. Letos priredi »Junak« svoj prvi veliki Izlet Povabrenl so češki Sokoli, ki pa so odgovorili, da Je njihova udeležitev odvisna od soglasia Higoslovenskih bratov. Zato se Bolgar? pogajalo v to svrho z Beogradom. Cehi nameravajo zgraditi v Sofiji svoj Narodni dom, kjer bj bila njihova kmižnlca, gledališče in sedež Sokola.toda, ker so jr
denarnih stiskah, je to za sedaj še nemogoče. Gospodarsko zbližame med obema državama pospešuje že eno leto obstoječa »Bolgarsko-čeŠkoslovaSka trgovska zbornica, ki ima letos že precejšen denarni promet (290 tisoč lej izdatkov in 425 tisoč lej dohodkov). Za kulturno zbllžanje deluje z vso vnemo tudi staro češko društvo »Havli-ček« v Ruščuku in »Bolgarsko-češko udruženje« v Varni, ki ga je ustanovil konzul Kadlec SploSno je treba omeniti, da Cehi prav pridno skrbe za svojo bodočnost in v nasprotiu z drugimi slovanskimi narodi, ki se prepirajo na domači zemlji, grade temelj blagostanja svojega potomstva na tirih tleh.
— Boj proti nikotinu na Bolgarskem. Ruski profesor Popov je pred kratkim predaval bolgarski mladini v Sofiji o kajenju tobaka. Na Človeški organizem, pravi Popov, v enaki meri škodlMvo deluje alkohol kakor tudi tobak. In dočim proti alkoholu nastopajo cele organizacije, ki so spoznale n?egovo zlo m poskusile negove posledice, dočim preganja vžlvan:e alkohola tudi uradna oblast zlasti v zapadnih kulturnih drŽavah fn Ameriki, k^er je polno protialko-holne literature, se o niegovem škodljivem bratu tobaku govori le malo. Malo je takih, ki ga poznalo, še mani pa onih, ki *im le znan škodljivi vpliv nikotina na človeški organizem. Ta vpliv ?e velik. Posledice kajenja so v fiziološkem in socialnem oziru za življenje človeštva skoraj enake. Nikotin kot strup deluje škodl'Ivo v prvi vrsti na živčni sistem, ki ga razkraja. Toda to je samo prva posledica ka^en:a. Eksperimenti so dokazali njegov glavni vpliv na človeški organizem: razkrajanje spolnih organov, spolna brezplodnost in neobčutljivost, razkrajanje krvi, kvar glasilnfh organov, oslabitev živčnega sistema. Zadnja posledica vodi k zlu, ki je za posamnfke In Človeštvo najbolj občutno. Kadilci postane- I Jo sčasoma nesposobni za duševno delo; j delovanje niihovega razuma je le kratko. ! Spomin polagoma oslabeva In mogoče je celo, da popolnoma odpove. Opazovanje kadilcev je dokazalo, da oni pogosto ne pomnilo naslova svojega stanovan'a ali Imen svojih otrok. Najbolj žalostna pa le posledica pa Je Izguba moralnega čuta. Kadilec Izgubi čut nravnosti in njegova delanja, vse njegovo žlvlienie Je brez te socijalne čednosti. Opazovanje nedoraslih zločincev le dokazalo, da so z malimi izjemami kadncl. To domnevo potrjuje opozovanje recidlvl-stov. Borba proti kajenju tobaka mora zavzeti Isto mesto kakor borba proti alkoholu, kajti škodljive posledice za Človeški orga- I nizem in celokupno človeštvo so v obeh slučajih enake. Te borbe se morajo poprijeti i ista društva, organizacije in drugi sovraz- j
nlkJ alkohola, pa rodi država, ki po navadi iz gospodarskih ozlrov podpira kajenje, mora v tem pogledu sodelovati
— Mednarodni kongres srednješolskih prof. se vrši koncem avgusta v Pragi. Protektor kongresa bo prezldent Masarvk. Delovanje kongresa bo trajalo 4 dni. Glavni predmet razprave bo vprašanje pedago-gične izobrazbe srednješolskega profesorja. Referirali bodo češki profesorji, ki so o tem vprašanju že mnogo debatirali. Za referente so določeni univ. prot Chlup, ravnatelj Vanura, prof. Klima In ravnatelj
Plthardt Vsa države, ki so zastopane v Društvu narodov, so bile dlplomatlčnlm potom pozvane, naj pošljejo na ta kongres oficijelne zastopnike. Pričakujejo, da se udeleže kongresa francoski, beglljski m Jugoslovenski profesorji v večjem Številu. S pomočjo ministra prosvete bo izdana v svrho informacije vsem udeležencem posebna brošura o položaju srednjih Sol na Češkoslovaškem. V času kongresa prirede češke srednje lole v Pragi posebno razstavo.
Politične vesti.
= Kakor se v gozd kriči, tako odmeva Iz njega. Nedavno tega je »Slovenec« priobčil članek, v katerem je na naignusnejši način Izpusti vSo svojo mržnjo in jezo nad Beogradom, popolnoma na način, kakor so to delali pred vojno v bratski vzajemnosti s štefetom razni vsenemški in krščanskosocijalni listi. Da je ta infamen napad izzval reakcijo, se ni čuditi. Ekstremno radikalni »Balkan« daje »Slovencu« tale odgovor: »Mi popu Korošcu dajemo gotov rok. Ako bo njegovo glavno glasilo tudi v bodoče nadaljevalo svoje delo ter, ne da bi se on proti temu zavaroval, žalilo, blatilo in obrekovalo Srbe in Beograd, bomo pozvali javno vse naše meščanstvo in mladino, da izžene to jezuitsko bando Iz Beograda In jflh odpravi nazaj v Slovenijo.« — Ali ste čuli klerikalni peresarii. kai pripravljajo radikali v Beogradu Vašim politikom, ako boste nadaljevali svojo sramotno, ob-jednem tudi pogubno gonjo proti Srbom v Beogradu?
=s Korošec je kriv\ Česa? Poraza in fiaska Radičcve politike. To kon« štatuje zagrebški »Pravaš«. Za te bed* ne in žalostne rezultate blokove jalove politike je v prvem redu in v največji meri krivda dr. Korošca in Spaha, a ne Radića. Tako piše »PravaŠ« in izvaja: »On je samo toliko kriv, ker ni bil iz neke bratofilske sentimentalnosti za« dostno energičen napram tej dvojici političnih dvoživk... Toda mi smo ta« koj opozorili, da bosta Korošec in Spa« ho zmleta v beogradskem mlinu. Ali se ni vse tako zgodilo? Tako k sreči stvar še ni izgubljena in se da še popraviti, ako Korošec in Spaho hočeta biti moža, a ne babe. Ako ne bosta hotela, naj jih Radić izloči kot gnile krompirje iz zdravega kupa. Ako Radić ne najde v Korošcu in Spahu motorjev v interesu vseh, marveč samo balast, naj se osvo* bodi tega balasta, da bo laglje letal.« — Ves svet ve, da je Masko Radićeve politike povzročil njegov zadnji govor v Zagrebu, in da sta pri tem precej nedolžna tako Korošec kakor Spaho, a vendar sta sedaj kriva vsega zla. Prav se jima godi, zakaj se pa vezeta s takŠ* nim vratolomcem kakor je Radić!
=s Klerikalna doslednost. Klerik al« ci so bili pred vojno in med vojno takšni navdušeni avstrijski patrijotje in oboževalci Habsburžanov, da so kar tulili. Ob prevratu so se hlinili odušev« ljene jugoslovenske nacijonaliste. Na* to so kolebali med republikanstvom in monarhizmom. Ker so prišli v Sloveniji na krmilo, so postali čez noč monarhi* sti in njihovi voditelji dr. Brejc, dr. Jeglič in drugi so z največjo naslado sprejemali kraljevska odlikovanja. Bili so tudi centralisti. Ko so pa odfrčali iz vlade, so se zopet prelevili v republi* kance in jeli oznanjevati evangelij av* tonomizma. Prišle so skupščinske vo« litve, ki so jim donesle nepričakovan uspeh. To jim je docela zmedlo mozga* ne ,da so romali v Zagreb, se poklonili seljačkemu papežu Radiću in sklenili ž njim rakt. Iz avtonomistov so postali, kakor bi trenil, federalisti. Ker pa njim zveza z Radićem i.i donesla tega, kar so pričakovali, so se jeli zopet umikati. Dnnes so že vrgli pod klop federalizem, pa tudi njihova avtonomistična pesem se danes glasi že zelo medlo, pritajeno in sramežljivo. Jutri utihne že popol« noma in pojutrišnjem že od vseh nji* hovih postulatov ne ostane ničesar dru* gega, kakor da se jim izroči oblast v Sloveniji in da postane veliki župan g. dr. Brejc! Pa se ti ljudje bahavo trkajo na prsa in kriče, da ni bolj doslednih politikov pod solncem, kakor so kleri« kalci!
= Profesor Jorga o našem položaju. Voditelj nacijonalno - demokratske stranke v Romuniji prof. Jorga, ki bo bržkone naslednik Bratianua, je priobčil v ruskih listih Članek o našem političnem položaju po skupščinskih volitvah. »Ves napor državnika, čigar sposobnost je izredna, ves vpliv, ki si ga je pridbila stara Srbija z junaško borbo in največjimi žrtvami, ni mogel osigurati zmage, za katero je vlada storila vse, kar je bilo mogoče. Ta rezultat je nas presenetil in vzbuja našo bojazen. To pa ne morda zategadelj, ker Romunija gleda na sosedno prijateljsko državo s stališča lastnih interesov, marveč ker zahtevajo skupni interesi nas in Jugoslovenov, da notranja razcepljenost ne ogroža s tolikim trudom doseženega vojnega uspeha.« Izvajanje romunskega politika je tem bolj značilno, ker je pričakovati, da bo prof. Jorga v kratkem igral v Romuniji važno vlogo.
= Agitacija »makedonsfvujočih« proti naši državi, V nedeljo popoldne se je vršilo v Sofiji zborovanje make* donskih emigrantskih organizacij, ka* terega se je udeležilo do 20.000 oseb. Nastopilo je deset govornikov, ki so zahtevali avtonomijo Makedonije in harangirali občinstvo proti naši državi. Po zborovanju se je vršil obhod po mestu in so nosili napise, v katerih so razglašali dozdevne nasilnosti naših upravnih oblasti proti upornim Make* doncem. Značilen je bil napis s sliko, na kateri je stala skupina obsojenih Makedoncev in hrvatski oficir, ki je streljajoči straži zavpil, naj 8e njega umore. Na zborovanju so sprejeli re* zolucijo, ki pravi, da makedonsko vpra* sanje ne bo prej rešeno, dokler ne dobe Makedonci popolne avtonomije. Rezo« lucija protestira tudi proti sporazumu, ki se je pravkar sklenil v Nišu med našo državo in Bolgarijo. Bolgarska javnost je sprejela zborovanje zelo simpatično. Posebno značilno je stali* šče opozicijonalnega bloka, ki navdu* šeno piše o celem zborovanju. Tekom meetinga policija ni niti v enem slučaju intervenirala. Enake manifestacije so se vršile po vseh večjih mestih Bol* garij e.
Julijska krajina.
— Kaj sta Glunta in BanelH dosegla za Trst. Poslanca Giunta in Banelli sta sklicala v nedeljo sestanek faši-stovskega vodstva in interesiranih krogov, na katerem sta poročala o sedanjih ukrenitvah rimske vlade v korist Trsta. Sklenjena je transakcija med pa-robrodno družbo »Libera Triestina« in vlado. Družba odredi gradbo treh bro-dov. Za Tržič se določi baje nekaj re-paracijskega dela. Zakon za oprostitev davščin od novih poslopij je raztegnjen tudi na Julijsko krajino. Pričakuje se večja gradbena delavnost. Glede carine in davščine, zlasti da se doseže oprostitev carine za sirovine v škedenj-skih tovarnah, Je upati nekaj uspeha, d asi se finančno ministrstvo vpira. Tudi za industrijo petroleja in riža se pričakujejo olajšave, da se bo mogla bolje razvijati. Radi pritožb o vojni odškodnini pridejo v Primorje trije komisarji finančnega ministrstva. Giunta se je dolgo bavil z Avstrijo, od katere pričakuje velikih dobrot za Trst. Potem pa je pomembno namignil, da »visijo še druga vprašanja, vsa stremeča po obnovi Trsta, toda danes je še prezgodaj o njih govoriti.* Tajinstvena vprašanja, ki naj pomagajo Giunti iz zadrege, ker ni dosegel za Trst takore-koč še nič! Giunta je nato svečano povedal navzočim, da je Trst za Italijo zelo drag, ker je stal rimsko vlado doslej že 5 milijard in 700.000 lir! Finančni minister odklanja vsako novo žrtev za Trst in Mussolini je iz usmiljenja do Trsta neko večjo bilančno svoto preložil z že določenega računa v korist Trstu. Banelli je napovedal novo zaposlenje za delavce, ker hoče tudi mornariško ministrstvo dati zsradirl v Trstu baje večji vojni brod. Mussolml-Ju so poslali veliko zahvalo.
— Borba fašlsfovske vlade proti slo-venskemu zadružništva. Uničevalna borba proti slovanski manjšini v ItalPi je dosegla novo etapo. Dosedaj so nam zapirali šole, razbirati kulturne naprave, zabranlevat! prosvetne prireditve. Zdaj moramo beležiti prvi naskok na naše gospodarske organizacije. »M'ekarna v rTmšfcM pri Podgradu Je ena nafbolie prospevaTočfh zadrug v zasedenem ozemlju. Ima nad 800 članov, okroglo 80.000 lir rezerve ter lastno prodajalno mleka v Trstu. Fašisti jo s pravom smatralo za hrbtenico Brkinov. Sedal, ko so Južno Istro izstradali in ponižali, vrgli so se sistematično proti severu. Mlekarno hočejo dobiti v svn'e roke alf pa fo razbiti. Ker to ne gre z zakonitimi sredstvi, segli so po nezakonitih. Vološčansko glavarstvo ukazalo je živlnozdravniku Blaževlču Iz Podgrada, naj pregleda vse knjige Mlekarne od leta 1915. dalje In javi takol, ako bi našel kaj nereda, da se sodniisko nastopi proti odboru. Blaževič je knjige kar naložil na voz In ffh odpeljal. Tega ne radosti, pride drugi dan zopet v Hrušlco z novim ukazom glavarja, naj »prevzame za čas revizije tehnično vodstvo mlekarne. To Je tako oči vidno protislovno da se hudoben namen ne more taflrl. Je pa rudi protizakonito v toliki meri, da se predsednk mlekarne ni udal ter poslov m Izročil. Fašistovska akcija s lem seveda nI nstavliena. Za sedaj p o vzemimo: 1. Glavarstvo Išče pričevanja proti poštenemu ljud. pod;etlu. 2. Glav. si lasti pravo revlzi!e, kl pristoji le trgovskemu sodišču. 3. Pošlje se revlzor-fašlst, strokovno nesposoben. 4. »Revizor« konftsctra knjige. To vse s dobro preračiinjenim
oplašiti odbor Mlekarne, da se brez odpora doseže končni namen. 5. Zasesti podjetja registrovane zadruge to je ukrasti lastnino* Mussolini bo vse to brezpravje enostavno utajil. SHčen udarec pa čaka 5e vse ostale zadruge. Opozarjamo na slučaj posojilnica v Postojni, od katere so kar na kratko zah* tevali, naj stopi v likvidacijo.
Kultura.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDA UŠČA V LJUBLJANI.
OPERA
Sobota, 28. aprila: Ob Štirih popoldne Mladinska predstava za naše malčke. Janke tn Metka. Izven. Znfžane cene.
Nedelja, 29. aprila: Tosca. Izven.
DRAMA.
Sobota 2S. aprila: Hasanaginica. Gostovanj*
g. Markoviča. Izven Nedelja 29. aprila: Revizor. Gostovanje fc,
MarkovIČa. Izven. Ponedeljek 30. aprila: Crešnjev vrt. Red C
ŠENTJAKOBSKI   GLEDALIŠKI   ODER V LJUBLJANI.
V soboto 28. aprila: Navaden človek.
V ponedeljek 30. aprila: Navaden človek.
:   • «
O IG. GRUDNOVEM NAJNOVEJŠEM DELU. *)
Poslednji avatar Grudnovega duha vaa domisli narodne popevke, ki Je v novejšt dobi vzbudila zanimanje vsecja prosvetlje-nega sveta. Nekoč temu nf bilo tako. Kot osamela izjema velja n. pr. mnenje filozofa Montaignea (16. stol.): «Ljudska In zgolj prirodna poezija ima preproščine In miline, po katerih se da primerjati s poglavitno krasoto dovršene umetne poezije: to se vid! na gaskon!skih vilanelah tn na pesnih, ki nam jih donašajo od narodov, kjer ni dilha ne sluha o vedi ali vsaj p;savi». Tudi La Fontame In Moličre sta preko tedanjih nazorov po nagonu vzljubila naravno narodno kitico. Kot predhodnik folklorsklh Studil se navaja Christophe Ballard, ki Je i>očet-kom 18. stoletja obelodanil »Brunettes« ali Nežne napeve m Poskočnice. Plodoviti Re* stif de la Bretonne je v svoje romane vpletel mnogo burgonjskih narodnih starin; Cha-teaubriand se Je za svojega bivanja v Angliji ogrel ob škotskem bardu Osianu ... toda v tistem času je že vsa Evropa plamene-la v ognju navdušenja za ljudsko slovstvo« L 1846. je predlagal \Villiam Thoms Izraz cfolk-lore«, t. j. ljudska veda, za dotedanji Popular Antlquiry oziroma Popular Literature in po L 1878. nabira londonska Folk-Lore Socletv pravljice in povesti, stihe ta stike, rekla, zagonetke, vraže med kmetski* mi sloji, dočim je na francoskih tleh naučni minister Fortoul že 1. 1852. službeno uka-zal, zbirati in beležiti slične ostanke prvotne prosvete. Razcvit in razmah te mlada znanstvene stroke v srednji Evroipl kakor tudi na slovanskem vzhodu le pri nas dovolj znan, in v Slovencih, kdo n1 listal nesmrtna Strekljeve mojstrovine ali Sašljevih belo* kranjskih Bisernic ki baje v dogledni dobi dobe primemo dopolnilo za Ig, medtem kt> Je drugod Se dokaj neobdelane ledine?
Grudnova knjižica spada seveda la p»j svojem navdihnjenju med prostonarodno umetnost. Mestoma zazveni 2i*panČIČeva srnina, zlasti Ciciban, kar pa ne zatemnf za-> slug prfčujočfh 29 biserov, nasprotno! PraT Je dejal pisatelj m presojevatelj Camille La-Senne: Le plaglat serait une nlalserle, la fV Harf on est une noblesse (književna kraja bt bila neumnost, sorodstvo pa pomeni plemenitost). Te ljubke stvarce, ki so že daie slikarja Vavpotlču priliko, postaviti nekaj ličnih postav n. pr. vitkega goslarla Črička aH smešnega kljukca Jurja s pušo na noge, bodo gotovo zavedle v skuSnjavo naše skladatelje hi kratkočasile osobito Prfmorčke ta Primorce, ki so prevzeli sami vso prvo na* klado M!š*ke osedlane.
2ivooka šviga-Švaga nastopa takot M uvodnici ter date celotni zbirki naslov*
Dini, dml, dana.
miška osedlana:
hrošč nai *o podkuje*
črni kos obule,
pajek pa zajaše .,. Potlej pa zopet prikaže svoj :;a**ihanS nosek kot JoŽkova dekla, nato «Ko Nadicf zobček izpade«, odnese lesen (mlečni) zobi fn prinese koščen. Slednjič ji Še uzremo rflgj v Uspavanki, kjer
Od Sesljana do Devina
miška nese vedro vina:
□ana-ntna, nana-nina;
od Devina do števana
mucka spremlja jo zaspana:
nina-nana,  n 'na - na na ..«
Opazili ste kar na tem zgledu« kako so pozorišča in torišča lokalizirana. Preletita v ta namen še sledeča vrstico, ki so prfme* vaške zbadljivosti:
Pravijo, da Sempolald tečejo čez Kras kot zajci; ipravijo, da NabreŽtncl jih premagajo z mazlnct? pravijo, da so Križani pol pečeni, pol sežgani: pravijo da so v Gorjanskem pusta videli predlanskim; pravijo, da od Logatca pot gre pred nebeška vratca; če pa res Je, Bog to znaj —*
brž poglejmo v sveti raj___
Med družabnimi   igrami  Je poudarka
vreden Pustov pogreb,' odkoder naj si izpo*
sodim sklepno duhovitost:
Pa Je le sedmina bita, na sedmini svet narobe za negode brez števila: pilf so kot suhe gobe, jeli so za Štiri usta, zraven peli v slavo pusta za dva prehlajena nosa, Ce vam drago — to verujte: Če se tale zdi vam bosa, pa dva škornja H obujte...
• Igo Gruden: Miška osedlanta. Pesmi I za mladino. Ilustriral Ivan VavpotIČ. I92JL 1 Založba Jug v L'ubljanl. Tiskal A. Slatsaf 1 x Kamniku- Str. 48>
»
Za najmlajše efelbenčka, srn samosrajn-alke je prihranjena naslednja lam na obraza:
Tukaj Je oltarček*;
tukaj rade* parček;
tu blazinic* dvoja;
tukaj vratca4 pa držijo
skozi cerkev v zakristijo:
slej, že are cerkovnik Krme,
že je ra. *a vrvB le prime —
pa zapoje:
d on, don, don
vefflri ta zvon... J) čelo, *) o«, •) lica, 4) usta, ») nos. Liki kakor Jari ali Nai Jote*, ki as •vadi, piha, rakom piska, piska žabi v plitvi mlaki*, bodo razpaHU nežne domišljija, kakor jih Je Zupančičeva mladinska zbirka, pri kateri sam izvedel za tole podrobnost: moj mladi sestranec, ki jo Je od početka edini v svojem selu hnei ter trmel nekoliko pesmic na pamet. Jih je na željo Jarih Junakov ponovno recitiral, vsako po grošu. Naj vam še jaz dam po Isti ceni odlomek Is str. 32.
Jožek trna hflko, v nji za deklo— mifko, v hlevu polžka urna r in na straži umi na: čuri, muri, čurl, hiša Je brez duri... Šepavost m vedrina carujeta, sovraštva rri, trije prijatelji se pišejo: (psiček, mucke, miš!   Zadovoljen Je čriček v lepi črni suknjici,   ko spava v luknjici, naklonjena nam Špela-ok,   to je zelena kobilica bogc-moljka (tiskarski škrat jo je kot «bogomfl-ko» nehote potisnil med glagoljaško raa-kolnlško ločtno!):
Hi j a, hoja, Špela-uk, gre po polja: cuk, cuk, cok... Roke vedno kvišku nosi, kar želimo, vse izprosi: njivam dežja, pol Jam somca, mamici kaše za dva lonca, nam pa ČrešenJ pota klobuk — h na. hoja, špela-uk, hija, hoja« cuk, cnk, cnk..• Prlrcda je bajna, oživljena. Kot samonikel odtenek »Maka« te Pisarne pa je ikra-tec blodi
m med prosom maka kapico Je snel ca kot Turek v mraka Jo na glavo del... Za slovo vam zastavim pmtona rodno Uganko:
Glej — zvonik m mi v nJem dvoje: tam visita drobna zvončka; Če v zvoniku ne zapoje, zvončka se utrže ta, nekam se prevržeta . •. Vedel rad bi: kam, kako? Vprašaj Tončka, kaj ta to.
• • •
Tudi jaz sem vprašal Tončka,
kaj pomenita ta zvončka;
Tončku se obraz je skteal,
brž je Tonček nos obrisat Na teh malobrojnih straneh, ki imajo to hudo hfbo, da jih prehitro zmanjka, ni vslljtvft naukov. Tudf Jas se ob njih ne maram osoviažltt z nepotrebnim moraliziranjem, a enemu samemu nasvetu se vendar ne morem ubranttf: naročite si brž ko brf okusno pripravljeni «bob za mladi zob».
Anton Debeljak.
• • •
— Umetniška razstava Dotlnnr- Bucik
se otvori v nedeljo 29. trn. ob 10. dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Vstopnina 5 Dm.
— Gledališke vesti. V nedeljo, <ine 29. pojo v opernem gledališču priljubljeno Puc-ciniJevo opero »Tosco« s gdčno Zlkovo v naslovni vlogi, g. Šimencem kot Cavarados-sijem, g. Balabanom kot ScarpiJo In z t. Betettom v vlogi cerkovnika. — V Sirarni se vprizori v nedeljo zvečer »Revizor« z gostom g. Mihajlom Mark'ovićem kot načelnikom In z g. Zutjato v vlogi Hlestakova. — V ponedeljek, dne 30. t. m. se spremeni dramski reoertoar. Igrali bodo Medvedovo tragedijo »Za pravdo In srce« kot delavsko predstavo po znižanih cenah. Za ta večer napovedana vprlzorltev »Crešnjevega vrta« za red C pride na vrsto tekom prihodnjega tedna.
— D?»aŠka   predstava »floreojskega
sfavčkac. Gledališka uprava Je enkrat prav fz srca ustregla naši šolski mla<rbrt z da-rišnjo popoldansko predstavo »Gorenjskega sfetvčka.« 0»pera je bila po'ua živahnih mladih ljudi, ki so se kar na kupe drenjall po ložah. Zdeli so se kakor pomladno cvetje na drevju. Vsi pevci so bfl burno aklaml-rani In po veselih Žarečih očeh sklepajoč, le odobravanle prSlo prav Iz srca. Zanimiv zame je bil g. Kovač v vlogi Pranja, katero vlogo ie dosedal običalno pel g. Šimenc G. Kovač je vzor pridnost! In le malokateri naših solistov se more v tem ozira meriti ž njim. £e vsled tega je Železen steber naše še, bil je čil m svež m rad sem ga poslušal, opere. Franjo se mti Je prilegal kar naibolj-Ne dvomim, da je bil aplavz mladine pri odprti sceni Iskren in odkritosrčen. Obilo vesele zabave sta povzročila g. Bratoš in g. Zupan. Tudi ostali solisti, ga. Lovšetova, g. Lewandowska, g. Levar Itd. so, kakor v »Slavčku« vedno ugajali. »Slavčka« pa bo vendar treba še radikalno predelati, revidirati tekst itd. potem pa bo res delo, ki si ga bomo smeli privoščiti vsako leto neko-kokrat, saj Ima že tak. kakor Je Isto privlačno silo, kot pri prvi vprizorftvl. —č.
— Fran Erjavec: Zgodovina socializma v Srbin. Izdala In založila Slovenska socialna matica. V Llubl'anl 1923. Strani 55. Cena 6 Din. Medsebojno spoznavanje Je prvi pogoi sožitja zbližavanja In sukce-sivnega zedinjenievanja Slovencev, Hrvatov in Srbov... m temu medsebojnemu spoznavanju, iskrenemu in nezastrtemu, je posvečeno to delce, pravi pisatelj sam v predgovoru. Temu namenu bo služIla ta živahno pisana knjižica res prav dobro, saj vidimo, da je danes vir mnogim razprtijam in nesoglasjem v veliki meri ne-poučenost. In z ozirom na to moremo to delce le pozdravljati. Snov je razdeljena v šest poglavij, namreč, l. Srbija v pnri polovici preteklega stoletja, 2. Prvi pojavi socializma v Srbiji, a._8*retoaar
4 Prve delavske organizacije, 5. Ustanovitev sindikalne organizacije In srbske socialno demokratične stranke, in 6. Srbska nacionalno demokratična stranka. Ker se pisatelj ne omejuje zgolj na zgodovino srbskega socialističnega gibanja v ožjem pomenu besede, temveč ga riše v tesni zvezi a vsem srbskim kulturnim, gospodarskim ter sunanjkn In notranjim političnim razvojem, bo knjižica gotovo zanimala najširšo Javnost In ravno radi tega njenega spolno Informativnega značaja jo vsem toplo priporočamo.
— »Srpski Knjiže val Glasnik« z dne 16. aprila prinaša tole vsebino: MIlan Jo-vanovlĆ: Zmije. — Dragutin M. Domjanič: Sve'edno. — Knzma Tomašlč: Vračanje. — Gustav Krkiec: Vladimir Nazor I njegova poezija. — Petar BIcill: »Evrazija«. — Jovan Jovanović: Francusko-nemačkl spor o reparacijama. — Bogdan Popovič: Francuska žena XVm. veka. — Milan Predič: PozorišnJt pregled. — M Hoje Mllojevič: Umetniški pregled. — Inostrani: Politički pregled. — Privremeni: Ocene I prikazi. — Vladimir VuJIČ: Beleške.
— »Jo gosta renska Njiva«. Izilao je 8. broj ove revije s bogatim sadržajem. Dr. A. MoskovtČ u Članku »Ministar fttran-slja I politika deflacije« prikazuje s*varnu deflaciju, kako je provedena u dragim državama, 1 našu nazovi — deflaciju te njene teške posljedice. VI. Dvornikovlč nastavlja svoja stadiju o Kranj cevi fu, a J. Kulundžlć" studiju »O umetnosti«. Povodom veoma uspjelog koncerta u draženja »LJ-sfnskl« dr. B. Sirola u članku »Madri?al« prikazuje madrigale talijanske r?nc«ansne muzike. Branko Mašlč zavila se novelom »Pored ciganske Mahale«. Dr Z tenka Markovič u članku »U poljskoj srce njoj školi« crta dojmove, što Ih je *tek!a za svoga boravka u Varšavi, posj^cujučl reformiranu poljsku srednju Sk<riu. U Pregledu J. Demetrovlć crta »Tri eadonel-no-porltf5ke koncepcije« s obzirom na današnju na Su političku situaciju; dr F. Tle-šić Iznosi historiju »Zajedničkog rada Matice Slovenske 1 Matice Hrvatske«, a uz to Ima drugih članaka fz područja umjetnosti, polftfke I socijalnog života. — »Jugoslavenska Njiva« Izlazi dva puta mjesečno, a stoji na godinu 120 Drn„ polugodišnje srazmierno. Preplate šalje se upravi »Jugoslavenske Njive« n Zagreba, Marovska ulica 30.
— Popooovlč AnatasHe, znanj zagrebški akad, slikar, Je Izloži! v salonu TJIrlch, Zagreb, Hica 54, zbirko pokra'Inskih sttk. k! se po veČini nanašalo na Dubrovnik !n okolico.
— Zbornik za li?fino grafično umetnost. Na*l grafični umetniki nameravajo Izdajati »Zbornik«, v katerem bodo pri občevali Izvirna grafična dela. Zbornik bo izhajal enkra letno. Urejevali ga bodo profesorji Santel, GjuriČ, Čutkovič in Čorlč. »Zbornik« bo prinašal književno prilogo, v kateri se bo boril proti neukusnosti In dTlentantizmu v grafiki, proti šablonsklm plakatom, slabi opremi Itd.
da pokaže vse svoje duševne In telesna^-raze. S temi in edino s takimi hoče umetnica kakoršna je gdč. \Yisijakova, učinkovati. G. Baletka, ta naš* tenkočutni glazbenik, je spremljal obzirno, vestno, kakor je predpisovala notranja dinamika tozadevnih skladb. Zakulisno Igranje je motilo, da je Izpadla sem m tja zveza med plesalko In spremljevalcem. Na splošno pa smo videli, kako se je gdč, Wisijakova tzpreme-nlla od lanskoletne vihrave, nebrzdano otro-
ške umetnice v resno plesalko, ki že natančno misli, kaj hoče in ki pri samostojnem snovanju :c sleda na zaokroženo umetniško celoto svojih plesov. V šol! so ji povedali, kako je treba vsak ples z razumom razkrojiti, kretnjo za kretnjo oblikovat! In končno z notran o sintezo zaokrožiti v umetniško enoto. Ne gre, da tak večer zamre v enkratnem bežnem stiku z gledalcem. Zato je splošna želja, da ponovi gdč. \VfeUakova svoj plesni večer.
Sokolstvo.
Dr. Viktor Murnik.
Ml
— Gostovanje Ifnhlfansklh pevcev v Mariboru. Danes, v soboto nastopijo v mariborskem gledališču kot gosti v operi »Faust« gg. Balaban. Sowi1sVi !n ZatEev Iz Ljubljane.
— Plesni vefer gdč. Lidije W!s!fnk^ve fe znova nodkreoH zaupanje, ki se v Lmb-llanf splošno izkazule tel mladi umetnici. Skoro napol Ineno operno gledališče m vsakokratno navdušeno ploskan'e 'e prlča'o, da so simpatije občinstva prav globoke. Ali naj danes naknadno s suhoparno besedo ponovimo, kar smo včeraj žarko doživljali In občudovali? Predaleč bi zašli, ako bi ocenili vsako posamnost. Gdč. W!s!l«kova bo sama vedela, d?* le predstavili s Orlegovim Metuljčkom !n Debussvjevo Grotesko vrhunec današnjega znanja. S temi točkam! je izkazala nepričakovani napredek, nožna se šola m notranja Predelava posamnesa Plesa, katere Je lani proizvajala boli otroško neprfsiUeuo tn zato tudi nedozorelo. Vzori, frf r?h fe dnevno gledala v Palcrojsovl Sol! nfso ostal? brez vpliva. Vfdno sf Ču tU, kako neodolrlvo Žene to plesalko notran "e doživetje, Iščoč tudi nalmanise skladnosti s spremFaločo glasbo. Oregovega Metuljčka nismo še videli plesati tako ljubko, zaokroženo in s tako gradio, kakor včeraj po gdč. Wfsfiakovi. ^ploh le graciozna čustvenost morebiti najznačilnejša poteza njenega plesnega ustvarjanja. Gracija, ki Je izvirna, po-duševllena, apartno stilizirana, učinkuje naravnost opojno. Od lanskoletne vihravosti se vrača k mirnemu snovanju gracioznih oblik In likov. V tem ozira so njene telesne kretnje tehnično zelo napredovale. De-bussvjeva Groteska je tvorila višek večera. Kolika Izvirnost v komiki, v ritmiki, v grotesknem Izražanju! DebussvJeva glazba je skoro omedlela napram bogatemu razkošni plesnega Izražanja. S temi točkami je gdč. \VJsfiakova povedala, da j! gre predvsem za Izvirno, samoniklo ustvarjanje. Dokler bo na tej poti, bo smela s ponosom nositi Častni nazfv slovenske plesalke in njen razvoj bo drža! kvišku. Ravno vsled tega ne razumemo, kako je mogla izbrati brezpomembno Griegovo Erotiko za samostojno plesno točko? Naj se v bodoče ravna po svojem okusu ter naj ne sledi obligatnim skladbam, kojih lepota umira. Ples brex glazbe je bil dober, ter karakteristično zamišljen. Vpričo Dolcrozove smeri pa je vseboval nedosta-tek, da Je skušal učinkovati z vokaličnteil In čutnimi sredstvi ter al Izrabil v zadostni meri telesnoduševnega izražanja. Enostavno eleganco Mozartovega Dlverstbnenta je motila starikava prežvakana glazba. Kostimi, delo arh. Kregarja, so bili okusni, mestoma celo Izredno posrečeni. Na pr. obleka k De-bussvjevl Groteski b! se lahko pokazala na vsakem zapadnem odru. V načelu pa je !z-grešeno režisersko početje, ki postavlja plesalko v temna, nevidna ozračja. Tavanje po komaj vidnih plesiščih ni na mestu pri plesnem večeru, pri plesni umetnosti. Vemo, da Je tema nekaj mističnega,   problem pa je
ki ko
(Ob 30letnict njegovega sokolske ga delovanja.)
Jugoslovensko Sokolstvo praznuje letos 601etni jubilej. Dospeli smo do njega po kameniti, strmi cesti — ki se pne vedno više in više in ne pozna tiste bele, gladke da' ve, ki je tako vabljiva za dela nevajenega lzprehajalca.
Po tej kameniti, strmi cesti je korakal med prvimi reorganizator predvsem slovenskega in potom tega celokupnega jugoslovenskega Sokolstva — brat dr. Viktor M u r n i k, ki praznuje danes dO-letnico sokolskega delovanja. PedkI so pri nas jubileji dela — redki so, ker so redki oni, ki jim je prostovoljno delo naloga £n zapoved. Bratu Mumiku je bilo delo dolžnost in pravica, napredek in življenje, moč in bogastvo!
Dr. Viktor Murnik je bil rojen 25. marca 1874 v Ljubljani, kjer Je dovršil državno gimnazijo z zrelostnim izpitom leta 1892. in potem pravoslovje v Gradcu leta 1898. Leta 1898 do 1900 je bil v sodni praksi, potem pa je vstopil v službo pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, kjer opravlja še danes službo prvega tajnika.
Prve početke jugoslovenskega Sokolstva najdemo v letu 1863„ ko je bil ustanovljen v LJubljani »Južni Sokol«, pozneje »Ljubljanski Sokol«. Toda pri teh začetkih Še ne najdemo prave sokolske ideje, četudi Je bilo v njih mnogo dobrega in zdravega, ki je ustvarjalo podlago za poznejše resno delo.
Leta 1893. je vstopil v Ljubljanskega Sokola takratni visokošolec Viktor Mumik, ki je kmalu prevzel faktično vodstvo telovadbe. Sam izboren telovadec, je zbral kmalu okoli sebe večji krog sodelavcev, ki so ga kmalu postavili na vodilno mesto. Leta 1895. se Je udeležil o priliki vsesokolskega zleta v Pragi tekme, kjer je dosegel lepe uspehe. Ta zlet v Prago mu je dal novih načrtov, ki jih je v poznejšem Času tudi Izpeljal. Leta 1897. je bi! izvoljen za načelnika Ljubljanskega Sokola in s tem se je začelo tudi njegovo re^rgani-začno delo v Sokolstvu, pri čemur je moral nastopiti tudi trn j evo pot sokolskega delavca ter moral prestati težke borbe. Popolnoma se je posvetil študiju češ. sok. literature, iz nje je črpal globoko sokolsko Idejo, s katero je seznanjal brate in sestre, katerim je kmalu postal voditelj in učitelj. Njegovo delo je bilo tiho, brez hrupa in vika na zunaj. Češko telovadno literaturo je tudi pridno prevajal vslovenšČino ter vstvaria! povsem" novo telovadno terminologijo. Iz majhne čete njegovih učencev so odšli najboljši sokolski delavci v razne kraje domovine, kjer so širili sokolsko idejo.
Vpliv njegovega 'dela pa nT ostal samo v Sloveniji, "temveč se je razširil zlasti na Hrvatsko in med Srbe. Leta 1901. je začel izdajati list »Slovenski Sokole, k! je izhajal pod njegovim uredništvom do leta 1914. Vsebina lista je bila vedno prvovrstna in še danes najde vsak Sokol v njem vse, kar potrebuje za lastno vzgojo. Z jekleno vstrajnostjo je list razširil med Sokol-stvom v taki meri. da je postal neobhodno potreSen faktor v vsakem sokol-skem društvu.
Z isto vstrajnostjo !n doslednostjo je sodeloval tudi pri izpopolnitvi organizacije Sokolstva, ki se je vedno bolj širilo po celi Jugoslaviji. Mnogo uspehov je dosege! pri mednarodnih tekmah, pri katerih je vedno sam vodil vrste naših tekmovalcev, ki jih je tudi iz-vežbal z njemu prirojeno vstrajnostjo. Njegovo literarno delovanje v Sokolstvu je tako obširno, da je imelo največji vpliv na razvojno smer našega Sokolstva. V vseh delih je Murnik samostojen delavec, ki dokazuje globoko razirmevnnje celotne tvarine. Njegovi spisi in prevodi so vzorni. Največje uspehe pa je Imel v tehniškem vodstvu jugoslovenskega Sokolstva, kjer Je bila njegova vzgoja in šola vedno na višku.
Mumikov nastop v Sokolstvu je bil velikanskega pomena, kajti začrtal mu Je krepko pot, po kateri je hodilo do danes in hitelo tudi od uspeha do uspeha.
Ob 301etn!c! njegovega te?kega dela naj ga spremlja zavest, da to delo nI bilo brezuspešno in da bo rodilo 5e stoteren sad. Sokolstvo se ob tem jubileju s hvaležnostjo spominja brata, ki mu je posvetil vso svojo žlvljensko silo, ki je pri delu neštetokrat pozabil na sebe in rodbino in se z neverjetno požrtvovalnostjo posvetil delu za celoto* za narod.
Cenimo in spoštujemo   visoko   to i
delo z iskreno Željo, da bi vstvarjal in
deloval v naši sredini še mnoga, mnoga |
leta. — Zdravo! t • e
— Sokolski tisk. Naše Sokolstvo je do-sedaj posvečalo vse premalo pozornosti so-kolskemu tisku. Število članstva v sokolskih vrstah je nenavadno hitro naraslo, zlasti v zadnjih letih se je poče tvor Ho, nj pa raslo temu enako število naročnikov na razne sokolske časopise In rudi sokolske knjige, brošure ttd. niso bile med članstvom tako razširjene, kakor bi bilo v korist sokolski Meji. Zlasti pa je opaziti, da članstva, ki ne zahaja v telovadnice hi navadno tudi drugih stikov ne išče z ostalimi ?okol! ni najt' med naročniki sokolskih časopisov. Tuja jim je zaradi tega sokolska organizacija in tudi neznani so jim vs! ukrepi starešinstva, žrip m dniStev. Posamezna društva store v tem oziru premalo, ker ne vedo ceniti velikega pomena našega tiska. Naša sokolska literatura je še majhna In dolžnost vseh sokolskih taktorjev fe, da lo povečamo ter dobimo 5e mnogo pr ©potrebnih knjig, ki nam jih danes manjka. Ako hočemo to doseči, mora pa pri tem delu sodelovati vse Sokolstvo — zlasti mora biti prva skrb naših druStev, da se sleherna sokolska knjiga čim mjbol' i-nzšlrt med Članstvom. Isto velja zlasti za naše časopise — »Sokolski Glasnik« fn »SokoJič«. Vsak Sokol, vsaka SokolIca m vsak San naraščaja bi moral biti naročnik na en sokolski tlet. Oni člani ki ne morejo plačati članarine naenkrat, naj )o plačajo v dveh aH treh obrokih. Nnibolj slabo slrufran čltin sokolskega društva lahko žrtvuje na vs*ke tr! mesece 25 K. Dolžnost društev Te, da to orgard^rafo, tn pr ep rigam* smo, da rspeh gotovo ne Izostane. Vsako druSr\*o na! priređ' razentega letno eno prireditev, katere Sfer! dobiček naj porab! Izključno za naročnino za sokolske časopise, katere potem brezplačno razdeli med najbol! nelmovfte brnte Tn sestre. Vsako društvo bi si moralo nabavit! vse sokolske brošure, HrUgc !*d. urediti sokolsko knjižnico. To le neobhodno potrebno, ako hočemo uvest! v naša društva milno ootr-eb-no sistematično delo. Prosvetni odseki društev In žup Imajo v tem ozirn hvaležno polje za delo. Ni še Sokol oni, kt plača svojo lerno članniino kakemu sokoJskerrra društvu das! le člnn te organizacije. Od Sokola mo-raTrro zahtevati še dosti, dostT vrč. Vse delo bode pa ostalo brez uspeha, alf pn bode Imelo re'o majhne uspehe, dokler ne začne vse naše članstvo brez fzleme sodelovati hod'sl na ta nli oni načfn. NMmanJ kar moramo od vsakega člana naše organizacije zahtevati ?c, da pozna sokolska načela, da pozna orcranizacllo, da pazno zasleduje r;en razvol, uleno delovanle Itd. To je pa delo našega tiska, naših časopisov m kun>. Pro-Svetn! ^dsekf moralo vsled tega v prvi vr-stf sTrrbetl, da se seznanja na?e članstvo « nnšjmi knfgamf, brošurami fn časopisi. S tem bode delo prosvetnega odseka fzpopol-fieno In uspeh bode gotovo dober rn veWk. Zato sedaj bratje na delo! Ko se narava probuja k novemu življenju, ko postala tudi v naših društvih živahnejše, posvetimo našemu ttsku vso pozornost fn Sfrfmo ga med članstvom.
Spotnen-knjlga na L fugoslovensk! vse-sokolski zlet v Lfubljlanl. Izšel je ravnokar prvi zvezek te knjige z bogato vsebfrto m rrmogtmi krasnimi slikami. Poživljamo vse brate in sestre, da si naroče ta lepi soomm na prvo sokolsko ollmpUado. Knjiga Izide v 10 »h zvezkih. Vsak zvezek stane 20 Dtn. Naroča se pr! Ing. SokoJskem Savezu v Narodnem domu.
— Sokol II. Jože Ke'-žan, ?e nabral v veseli družbi »Pod T.fpo« Dm 140.S0 za dom Sokola TT.
— Sokol na Viču priredi v nedeljo, Sne 6. maja t. 1. ob pol 8. zvečer v Sokolskem domu naraščajev telovadni večer z bogatim sporedom. Ker je čisti dobiček namenjen v svrho prireditve raznih naraščajskih izletov, vabi k ohilnl udeležb! Sokolstvo In Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Vadlteljskl Zbor Sokola na Viču.
— Kočevski Sokol. V počaščenje spomina gospe Amalije Juzovič - Papež v Krškem sta darovala dr. Vilko Maurer in soproga Antonija kočevskemu Sokolu 200 K! Srčna hvala!
— *5o.l-ofafVo fn javne vprašanja*, tako se je plašil naslov predavanj«, o katerem je preteklo soboto govoril starosta Sokola I. V tem pogledu pojasni stnliSče Tvrsa, na« čelne dosedanje resolucije C. O, S. In Jugo* slovenskega sokolskega saveza in zadnjo poslanico. Popiše delo in smisel Sokolova* nja v začetnih letih, ko Sokol spaja delo za narodno prebudo z nacionalnostjo in po* liričnimi težnjami. Sokol bodri in oblikuje javno in politično življenje. Primerja seda* nje Sokolstvo, ki oznanja za javno življe* nje meniško askezo, beži iz bojišča, kjer se odigravajo odločilni dogodki z« temeljna načela, za katere se je sokolska misel rodila in živela v dušah slovanskih narodov. Pre* davatelj odpre poglede v bodočnost, kaj po« menja za Sokolstvo, za državo in našo javno upravo, ako vztraja Sokolstvo, Id si prU nisuje lastnosti nacionalne, napredne In m o* ralne elite, še na dalje na stališču neinter« esiranosti za javna vprašanja In vse, kar je s tem v zvezi. Zadnje volitve so Izpadle na celi črti ▼ protislovja s aokolskiai priza* devanjem. Postavile so v nevarnost državni obstoj in varnost našega naroda — in So* kolstvo, vzgojeno v averziji in brez smisla za javna vprašanja, Id se tičejo nas kot državljanov in ki ae tičejo idealov sokolske organizacije, je prekriženih rok od daleč oogovzviieoo opaaovalo glgtaHko borbo in
marsikje ni bilo toliko naprednih glasov za vse stranke oddanih kot je v dotičnem kra* ju organiziranih moških Sokolov v starosti nad 21 let. Na praktičnih zgledih in iz zgodovine idejnih smeri nasprotnikov je pre* davatelj predočil nevarnost nastale situacije s klicem: lz druStev ven a politiko, več politike v Sokolu!
Šolstvo.
NAŠE NADALJEVALNO ŠOLSTVO V NEVARNOSTI.
Leta 1883 Je bivša Avstrija izdala naredbo o organizacij! obrtrjo-nadaljevalnlh šol »vsled potrebe, k! se je od vseh prizadetih faktorjev naglašala«.
Leta 1923. torej ravno 40 let pozneje, jih bomo za slovenski del bivše Avstrije v najlepšem cvetju pokopali. Toda ne radi tega, ker bi b!le postale nepotrebne, ampak — vsled prlmanjkanja državnih sredstev za podpiranje teh 5ol.
Važnosti obrtno-nadaljevalnega šolstva rrl treba posebej povdarjatl. Saj Je vsakomur znano, kaj pomeni obrtniku solidna Šolska Izobrazba. Poglejmo Je kratko Statistiko, ki kaže, kako lepo se Je obrtno-nadaljevalno šolstvo razvfalo. L. 1908^9 je blo v Avstriji 1137 šol, L 1911'12 že 1-^2* in leta 191 14 1538 šol 170.912 učenci. Za Slovenijo izkaže statistfka proi. Prešla v brosnri: Namen, razvoj :n on?nnizacUa obrtnega In strokovnega šolstva drugod In pri nas« za leto 1911/12 20 obrtno-nadal'evalnlh šol.
Med vojno so počivale rudi obrtno nadaljevalne Sole. Po preobratu pa se je takoj zopet oživil pouk vajencev, ker ie bil ravno po vojni v dvojni meri potreben. Z veselo požrtvovalnostlo, z upi na bol'So bodočnost so se premagale vse težkoče. Takratna deželna vlada je, uvidevši koristi obrtno-na-daljevalnm šol, prevzela na državni budžet dve tretjin! ugotovljenih stroškov za vodstvo, nčne honorarje, učfla m pisarniške potrebščine. Tako Je bil obstoj !n razvoj obrt-no-daljevalnfh šol zagotovljen. Ustanovile so se poleg že pred votrto obstoječih (20)- še nove lole: L 1920'2! 32 te L 1921/22 pa že 42.
Danes obstoja v Sloveniji ravno 54 šol. žal — zbog primanlkanja državnih sredstev ta podpore — ne dehue 12 Sol, med njimi 5 strokovnih m 1 splošna v mestu LJubljana. Danes obiskuje šo^e okoli 3.700 slovenskih obrtniških vajencev, ki v prihodnjem šolskem letu morajo ostat! vsi doma.
Edmi vzrok temu Je potnanlkanle sredstev za potrebne podpore s strani države. Niti onih malenkosti, ntrl onih drobtinic, katere so se običalno delile med obrtništvo, niti teh ne bode več. Vse nadalievame šole se tedaj — zapra
Cene šolskim potrebščinam m učilom, so ogromno narasle. Draginla Je dvignila učne honorar*©. Kurjava hi razsvetliva zahtevata mnogo denarla, tako da so se stroški za vzdrževanje obrtno-nadarjevslnlb Šol podesetortl!. Država je v budžetu za leto IO20/21 dovoHla podporo 75.000 Dtn., ki se Je razdelila tudi za leto 1921/22 po dovoljenih dvanajsfjnah. Seveda, vsota ni zadostovala c^pravIčerrTrn zahtevam obrtništva. Za leto 1922'23 se Je podpora zvišala na 200.000 Din, Šolski preudarki za leto 1922 23 so se kruto reduciral!, fn vendar le odpadla na Sole le malenkostna podpora. Samo trgovski tn obrtniški zbornici v LJubljani gre hvala ra to, da se le v tekočem šolskem letu vsaj sa sik) moglo vzdržati 42 obrtno-nadal'f^rarrtfh šol.
Država je še danes na dolgu z delom podpore ht leta 1921*22. Šolsk* odbori težko čakalo na dovolitev potrebnega kredit?. Brezobzirnost in kratkovidnost vlade v tem ozirn gre še dalje. Lansko leto se le v proračunu subvencija vsa! predvidela, ako se rud! praktično n! še rzplačala. Iz predloga za državni proračun za leto 1923/24 pa se je državna subvencija za obrtno nadalje valno šolstvo kar črtala. Brez državne podpore pa n! sa te šole obstanka! Kdo naj krij# stroške?
Toliko glede cbrtno-nadaflevabrih šol. V kakšnem položalu se nahaja trgovsko nadaljevalno šolstvo? Tudi tukaj imaš Isti žalostni položaj. Vlada nI dala za trgovsko nadaljevalno Šolstvo v preteklem letu nobene podpore In je ne da niti letos. Zopet se Imamo zahvaliti samo trgovski m obrtniški ibomiđ, da smo te Šole reSUl od popotne ukinitve!
V teh žalostnih razmerah stojimo danes pred zarvorirvllo vseh nadaljevalnih Šol. AH pa vemo, kaj pomenijo obrtne In trgovske nadaljevalne šole za naše gospodarstvo? Ali se zavedamo težkih posledic, katere pripelje zatvoritev teh Šol. ObrrnisTci, kakor tudi trgovski naraščaj prihaja v uk po večini s štiri do šestrazredno Uudskošotsko Izobrazbo. Število onih, ki prihajajo z srednjih Sol, je zelo pičlo. Zato so nadaljevalne šole pri nas tako zelo važne. Usoda naše obrti trgovine In Industrije je odvisna od tega, aH si bomo znal! vzgojiti dobro Izšolan kvalificiran naraščaj, ki bi odgovarjal zahtevam današnjega časa. Konkurenčn moč naše obrti, trgovine ra Industrije je predvsem odvisna od tega. ali si bomo znali vzgojiti zadosten kader kvalificiranih delavcev, rundament vzgoje našega naraščaja so pa nadaljevalne šole. Zato Je naša dolžnost In dolžnost vseh poklicanih faktorjev poskrbeti, da se nadabevame šole ne za.pira-rajo, ampak da se jim omogoči čim uspcS-nejše delovanje.
Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug je na svojem občnem zboru sprejela resolucije v protest, da se v predlogu proračuna za 1. 1923/24 ne predvideva nobena državna subvencija za obrmo nadabevalne šole m z zahtevo, da se obrtne In trgovske nadaljevalne šole čim prej podržavijo.
Ti dve resoluciji bi morali stati na dnevnem redu vseh shodov obrtnikov, trsovcev tn industrijcev. Predvsem bi se moralo povsod nujno zahtevati, da se za nadaljevalno šolstvo dovolijo vsaj potrebni krediti. Sicer bomo prt vzgoji našega naraščaja utrpeli škedo, katere se nu bo dalo več popraviti.
Do sedaj se je v naši državi velevaž-no vprašanje obrtno-strokovne vzgoje ma-lodane zanemarjalo, gotovo pa ne zadostno
štev. 99.
»SLOVENSKI   N A W O f>-  dne 29. aprila 1923
stran o.
avaževalo. Tem večjo skrb naj tedaj odslej posvetijo vsi merodajnl činitelj kt so poklicani skrbeti za prospeh In povsem moderno nujno preureditev obrtnega Šolstva. Kajti brez tega temelja propadeta in morata propasti naš toliko važen obrtni stan in naie prepotrebno obrtno delo.
Turistika in sport.
— »Planinski Vestnik«. Izšla Je peta številka »Planinskega Vestnlka« s tole vsebino: Jakob Aljaž: Planinski spomini. Darinka: Preko kranjskogorskih planin, spela: Spomini prijatelju Jožu Turku, Čez hrib tal dol. Kotiček. Društvene vesti. Vestniku js pridejana lepo uspela slika planinske koče na Gozdu (Spodnja koča na Vršiču). Naročnina znaša na leto 35 Din. Priporočamo turistom in vsem prijateljem narave, da sJ na roče to glasilo SPD.
— SK. VVacker, MOnchen, prvak Južne Nemčije In Bavarske igra v nedeljo 29. t proti niriil v Ljubljani. — SK. Iliriji se je posrečilo pridobiti mockovskl VVacker, eno najznamenitejših kontinentalnih moštev, za gostovanje v Ljubljani na dan 29. t m. Wak-ker je prvak Južne Nemčije za 1922 ter večkratni prvak Bavarske In Milnchena. V odločilni tekmi za prvenstvo J. N. Je porazil lani znamenito SV. FOrth s 3:2 In 1:0. Izvrstne rezultate Je doseglo moštvo med drugim v Španiji, kjer Je Igralo z PC. Europe v Barceloni 3:2 In 1:2 (zgubilo z 2 enajst-metrokvkama) z Valencijo 3:1 ln 10:2. z AC. Madrid 4:1. VVacker Je Izrazito komblnacIJ-sko moštvo, za trenerja Je imelo skoro tri leta glasovltega Madžara Schalferja. Osobito se odlikuje leta stran forwarda Neu-bauer-Altvater. Proti Iliriji nastopi s kompletnim I. moštvom, v katerem se nahaja 5 reprezent Igralcev Nemčije (vratar Bern-srein, krilca RehTe In Eschenloher, In napadalca Neubauer In Altvater), vsi drugi Igralci so že večkrat Igrali reprezentativno za Bavarsko In za MOnchen. VVacker predstavlja v tej sestavi najbrže najtežjega protivnika, kar jih Je Imela Ilirija od svoje ustanovitve. — Predprodaja vstopnic se vrši zopet v trgovini J. Goreč palača LJublj. kred. banke. Članske In dijaške vstopnice se Izdajajo edlnole v predprodajl, enako rudi proste vstopnice za akt Člane nogom, sek-*tje.
— Prvenstvene nogom, tekme. Tekma
med Slovanom ln LJublj. akad. SK. ki se vrši danes ob 17. uri na prostoru Ilirije, le ena narvažne;šfh prvenstvenih tekem II. razr. Obe moštvi sta dokazali v poslednjih tekmah lep napredek, obe Imata dober materijal in razpolagata z marsikaterim Izvrstnim Igralcem. Akademiki goje flne'šo kom-blnacljsko Igro, Slovan večjo prodorno moč In fizično sflnejše moštvo. Kot prvenstvena tekma v I. razredu Ljubljane se všl Jutri ob 10. popoldne tekma med Ilirijo In Hermesom, ob 14. pa Igrata prv. tekmo rezervi obeh klubov. Hermes, kateremu sta odšla v poslednjem času zopet dva dobra Igralca k vojakom, bo Imela za nasprotnika H. garnituro Ilirije (prva nastopi popoldne proti monakovskemu VVackeru), ki pa Je Še vedno dovolj močna, da Izbojuje zmago In s tem 2 točki za Ilirijo. Sltuacila ob začetku druge polovice prv. sezone 1922/23 v I. raz. Ljubljane Je sledeča: Ilirija 4 točke (2 dobljeni tekmi), Hermes I točko (1 neodločena bi ! Izgubljena tekma). Primorje 1 točko fl neodl. In I Izgubljeno tekmo, toda kaznovano z Izgubo 2 točk, ker Je nastopilo z neverlf. Igralci. Prvenstveni tekmi Hermes: Ilirija se vršita le ob ugodnem vremenu.
— Tekma IPrtfa : VVacker. MOnchen se Inične ob 16. url. Predprodaia vstopnic Je prevzela zopet td. J. Oorec, Dunajska cesta. Znižane članske In dHaŠkc karte se Izdajajo edinole v predprodajl, enako tudi proste vstopnice za akt. Igralce nogom, sekcije. Vstop na Igrišče brea vstopnice Je zabranjen.
— Klub kolesarjev In moioetkflstov »ILIRIJA« naznanja, da se za nedello dne 29. t. m. napovedane »Otvoritvene dirke« vsled nestanovitnega vremena ln slabega stanja proge, prelože na nedeljo 6. maja,
— Športni večer. Klub kolesarjev In motoclkllstov »Il.rjja«. V torek 1. maja ob 8. url zvečer se vrši »Športni večer« združen s tekmami na »fparatlh ter obenem poslovilni večer k vojakom odhajajočih članov v salonu restavracije »pri Levu« na Go-sposvetskl cesti. Udeležba članov obvezna. Vabllenl so vsi športniki kakor tudi slavno občinstvo. — Vstopnina prosta.
Boksanje: BreitenstrSter — VVag-ner. Nemški mojster BreltenstrSter tolče Wagnerja v sedmem krogu s knock outom.
— An to m ob Une  dirke  »Targo Plorlo«.
Na j naporne j ša mednarodna automobil na 'dirka »Targo Florio« se je vršila v Siciliji, na hriboviti jako kameniti progi« katera le 432 km dolga. Ima pa 1540 jako hudih ovinkov. Radi teh ovinkov trpe veliko automobili, še več pa pnevmatika, ker je treba pred vsakim ovinkom hitrost vožnje zmanjšati In po ovinku zopet zvišati Pri tej silno težavni dirki je bil v V. kategoriji prvi, v generalnem razredu pri najhujši mednarodni konkurenci pa tretji M i not a. ki le vozil automobil znane tovarne »Stever In Imel pnevmatike »Continental - Cord«, kateri so glede kvalitete Izborno uspeli. Najboljši čas se Je dosegel v 7 urah 32 min. 40 sek".
PROTIFASISTOVSKA ZAROTA.
— M Han, 26. aprila (Izv.) Varnostne oblasti so odkrile dobro zasnovano zarotnl-ško družbo, ki je Imela namen Izvajati napade na vodilne osebe fašfstovske stranke, osobito napad na Mussollnlja. V načrtu Je bn tudi napad na socialista Turattija In Trevesa. V zaroto le bilo okoli petsto oseb zapletenih. Med drugimi Je bil aretiran tudi prof. Pesco.
IZPREMEMBE VOLILNEGA REDA V ITALIJI.
— K/m, 26. aprila (V. B.) Vrhovni svet fašlstovske stranke je definitivno odklonil sistem volilnih okrajev z enim mandatom in proporci j onslni volilni sistem. Odločil se je aa večje volilno okraje In sistem rele*
Dnevne vesti.
V Liubiiant. dne 28. aprila 1923.
— Naše stališče. Kar se tiče naše-I ga stališča v sedanji vladni krizi, po-
vdarjamo   znova:   Ker je sporazum s predstavitelji   hrvatskega   naroda po I zadnjem   Radičevem nastopu očividno nemogoč, smatramo za življenjsko po-I trebo države, da se ustvari pameten modus vivendi med radikalno In demokratsko stranko, ki naj v koaliciji pre-I vzameta vlado in izvedeta vse ono, kar I drŽava v danem momentu najnujnejše I potrebuje. Ako pa bi se izkazalo, da I takšna koalicija ni izvedljiva, naj dobi vladno krmilo v roke nepristranska, a I sposobna uradniška vlada,   ki naj na-I pravi konec pogubni partizanski borbi in da državi to, kar ji je potrebno za življenje. Načelno pa z vso odločnostjo odklanjamo vsako takšno rešitev krize, po kateri bi klerikalci — ti nastrupenej-ši sovražniki državnega ln narodnega edinstva — zopet   splavali na površje ter se v nedosledno škodo državne In narodne misli polastili vse oblasti v Sloveniji.
— Kje je nedoslednost? Današnji »Slovenec« zopet očita našemu listu, da koleba od stališča do stališča in da ne najde enotne smeri. Taka nedosled* nost se nabaja samo v glavi zagrize« nega klerikalnega Člankarja, ki ne zna
j ločiti čisto enostavnih političnih dej« j stev. In sicer nastopna. Od vsega za« Četka smo naglašali, da je srbsko*hr* i vatski spor in ž njim združena nezado-volj nost Slovenije, ki je najbolj odda« ljena pokrajina države, rana naše dr* zave, katero je treba izlečiti čimprej. Do te uvidevnosti je prišla tudi radi« kalna stranka in se spustila v znana pogajanja z opozicijonalnim blokom v Zagrebu. Ta pogajanja so se razdrla v glavnem radi nepremišljenega ravna« nja g. Radića in predalekosežnih za* htev celokupnega opozicijonalnega blo« ka. V tej situaciji, ki je bila tudi precej resna, smo se postavili na stališče tiste« ga, ki je pokazal dobro voljo spornz« ume van j a in smo grajali one, ki so pre« prečili srbsko»hrvatsko spravo, deloma radi osebne nespretnosti, deloma radi neumerjenih političnih pretenzij. Mi smo rekli: ako se ne morejo pogoditi, tedaj naj se vstvari močna vlada, da se posveti pozitivnemu zakonodajnemu delu v narodni skupščini, in da narod še enkrat pokliče k volitvam. Trdili smo, da zahteva sedanji trenotek dobro upravo, p ijačanje našega gospodarskega položaja in čimveč plodnega, ustva* riteljnega zakonodajnega dela. Zakaj bi to stališče   bilo nedosledno in za« smehljivo? Pač pa radi priznamo, da izgleda nedosledno, ker kot prevdarni in resni možje ne moremo soglašati s tiskom, ki radi vezanosti na linije stran« karske politike nujno in vedno brani vse mogoče neumnosti in pogreša svo* jih voditeljev. To naj si zapomnijo go* spodje pri levem In desnem tisku. Ke* daj ste že čitali, da bi v »Slovencu« izšlo eno priznanje enega samega po« greška, ki ga je doslej storila klerikalna stranka. AH stoji morebiti danes kle« rikalna stranka v državi in mladinska v Sloveniji zato tako slabo,  ker sta vedno vodila dobro politiko in zago* var jala dosledna stališča? Doslednost, ki obstoja v trmoglavem braniku stran« karskih in partizanskih pozicij, nam ne imponira.  Verujemo v razsodnost javnosti, da ji tudi sama ne naseda. Mi smo za zdrav razvoj države. Pot nam je postranska stvar. Ako je mogoč s sporazumom, naj se sporazum zaključi, Ako pa sporazum ni mogoč, se mora najti drugo pot  trdnega in srečnega državnega razvoja. Ne bomo pa radi ponesrečenega sporazuma zagovarjali borbo proti državi do razpada, kakor bi storil opozicijonalni blok, ako bi se mu   dala   popolna   svoboda javnega udejstvovanja. Ta opozicijonalni blok reklamira za se vse pravice stranke, ki jih mu nudi država, ne pozna pa no« benih dolžnosti do države, dasi tudi blok vsaj na zunaj  priznava potrebo državnega   edinstva.   To   edinstvo in vzljubljanje   jugoslovenske   države po našem narodu nam je najdražja vred« nota. Opozicijonalnemu bloku pa ni do tega  razmerja  do drŽave. Njemu so strankarski interesi pred vsemi drugi« mi, zato ne vidi države, ne vidi naloge patrijotičnega vzgajanja  svojih volil* cev, zato seje samo mržnjo proti dr* ž a vi in  jo hoče  direktno ugonobiti. Verjamemo   v   priznanice državnega edi stva od strani opizicijonalnih voditeljev, toda odjek njihovega delova« nja v priprostem  narodu Je državno razdiralen. On ne vzgaja prebivalstva k iskrenemu državljanstvu, čim bi te pa opozicijonalni blok postavil na po* zitivno državno stališče, bi njegove zahteve   postale   umerjenejle, vedenje treznejše in sporazum bi bil v enem dnevu perfekten. Toliko o doslednosti ln nedoslednosti političnih stališč.
— Pred usodnimi dogodki? Kakor čujemo, se pripravljajo usodni dogodki v našem javnem življenju. Državni uslužbenci vseh kategorij in železničarji se nahajajo v tako obupnem položaju, da
ji .Jtfhttft potrnjjcniefirilOpcIo do yy 1 iaat> Kdo jc bo^aeki oziral aa tcUo potuje*
hunca. Ker so na merodajnlh mestih gluhi za vse njihove prošnje in predstavke in jih hladnokrvno puste gladovati in stradati, so se odločili, da posežejo po zadnjem sredstvu, po stavki. Ce smo pravilno informirani, prične generalna stavka vseh državnih uslužbencev in železničarjev dne 5. maja. Ne odobrujemo sicer nasilnih sredstev v mezdnem boju ne na tej, ne na oni strani, vendar pa ne moremo obsojati s Človeškega stališča tega obupnega koraka, ki ga narekujeta edino obup in beda.
— Včerajšnji uvodnik »Nekaj misli
0 vladni krizi« se, kakor smo izrecno povdarjali, ne krije z našimi nazori In z našim stališčem glede razpleta vladne krize. Članek nam je došel od uglednega politika. Kot liberalen list smo mu dali mesta kakor smo to že opetovano storili v drugih slučajih in pri drugih osebah, ne da bi se s tem hoteli identificirati z nazori dotiČnikov.
— Errata conige! V včerajšnji uvodni članek so se vrinile tiskarske pomote, ki kvarijo smisel: V peti vrsti drugega odstavka naj se čita: »Narava, ki ga Je obla-godarila z Izredno nadarjenostjo, mu ni hotela le-te pustiti v brezpogono porabo.« — Začetni stavek Šestega odstavka (v drugI koloni) se naj glasi: »Kdo naj bo tako slep, da bi ne spoznal, kako so zmage Radi će ve pri poslednjih skupščinskih volitvah resen memento Beogradu?« — V dvanajsti vrsti sedmega odstavka (v tretll koloni) se naj člta: »Položaj Je bil za narodno radikalno stranko navidezno silno težak«. — V 13 vrsti četrte kolone (v osmem odstavku) se naj čita: »Kakor Je po vesteh, ki niso bile ovržene, Pašič prlpravllen vzpostaviti zopet pokraMnska namestnlšrva. Itd.«
— Upokojitvi. V trajni pokoj sta stopila Ivan M 11 o h n o J a, višji finančni svetnik v Ljubljani, ln Anton B u r g e r. višji davčni upravitelj In davčni nadzornik pri finančni delegaciji v Ljubljani.
— Iz zdravniške službe. Dr. Prane O e r-lovlč je imenovan za višjega okrajnega zdravnika pri celjskem okrajnem glavarstvu.
— Iz magistralne službe. Ker le bilo včerajšnje naše poročilo Iz tajne seje obč. sveta deloma netočno deloma pomanjkljivo. Je s tem danes popravljamo. Glasiti se Ima: Povišan v V. činovni razred ie bil višji magistrata! svetnik L a u t a r. ki se mu Je podelil naslov podravnatelja. Oeometer Mi ros. C e r n e se Je namestil stalno v X. Činov, nem razredu kategorije B. Dalje so bili povišani pom. uradnik Prane Košir za oflcl-anta. mag. nadoficijal Ivan Dražil se Je pomaknil v VIII. čin. razred in se mu Je podelil naslov pisarniški ravnatelj, mag. asistent Matej M I k I a v č I č se Je povišal za oflcljala v X. činovnem razredu, kakor tudi Prane Keršlč; v VIII. člnovnl razred z naslovom pisarniški ravnatelj |e bil povišan g. nadofcijal Albert S e ž u n. Za oflcljan-tlnjo Je bila Imenovana pom. uradnica Marica Z e m a n. Pomožni slugi Franc Mer«
1 a k In Ivan O u z 1 sta bila Imenovana stalnima magistralnima slugama. Pomožnemu slugi Gabrijelu Potokarju se je uštel v službovanje čas od 1. lanuarja 1921. pom. slugi Janku Furmanu pa doba od 1. maja 1021.
— Delavska visoka šola. V nedeljo, dne 28. t m. ob 9. url dopoldne predava g. Ivo Pertot cand. phil. v zbornični dvorani: »Kulturni razvoj — dviganje In padanje narodov.«
— Smrtna kosa. Umrl le včeraj v LJubljani g. Josip Kovačič davčni sluga v p„ svak g. Juha, rač. nadsvetnlka. Pokojnik Je bil kremenlt narodnjak tn naprednjak ter neomahljlvo zvest naš pristaš. Pogreb se vrši Jutri ob 16. Iz Tesarske ulice 3 na pokopališče k Sv. Križu. Blag mu spomin.
Bančni zavodi v torek, dne 1. maja 1923 ne poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji.
— Brlvntce v LJubljani bo^o ▼ iorek, dae 1. mala ves dan zaprte.
— Kuverte za denarna (vrednostna pisma) se bodo s 1. majem povišale od 25 na 75 par.
— Kaj Je s novim voznim redom? Doslej Je bil običaj, da smo vsako leto 1. maja dobili poletni vozni red na železnicah. Danes Je že 28. april s o novem voznem redu nI ne duha ne sluha. AH bo železniška uprava spremembe voznega reda, kakor Je pri nji običajno, objavila občinstvu 14 dni kasneje? Pri nas Je dežela neomejenih možnosti, zato je tudi to mogoče.
— Kal je s rarfstovsktm vlakom na kamniški progi? Do lani je vozil ob nedel'ah In praznikih že od 1. maja turlstovskl vlak v Kamnik. Lani so ga uvedli šele 1. JunUa. Vse kaže na to, da namerava železniška uprava, ki se sploh za želle občinstva čisto nič ne briga, ta vlak uvesti tudi šele s 1. junllem. Ako se to zgodi, bo vsa javnost vedela, da železniška uprava nalašč kljubuje občinstvu, zakaj izrečenih Je bilo že toliko prošenj na naslov železniškega ravnateljstva v Zagrebu, da se nam zdi neverjetno, da bt se ne oziralo na te želle, razun ako hoče namenoma briskfratl občinstvo. Železniška oprava naj b| vendar uvaževala, da je Ljubljana mesto z Izredno razvito turlstt-ko. Za turiste pa le kamniška stran nalboli vabljiva za Izlete zlasti v ma'u, a ka| pomaga, ko se postavila železniška uprava na trdovratno stališče, da se sme delati Izlete v kamniška planine In v kamniško okolico tele meseca — ranila. Radovedni smo. če bo letos železniška uprava vsaj te želle turistov uvaževala, da M turlstovskl vlak odhajal iz Ljubljane zgodaj zfutraj ta ne šele ob 12. fn se vračal Iz Kamnika, kakor svo-jecasno, ob 21. ? Po sedanilh Izkušnjah soditi, bo ostalo pač vse tako, kakor je bilo
čega občinstva aH celo na želje nadležnih planincev!
— Izobraževanje pri vojakih. Leta 1921. je bilo v risih pešpolkih 25.044 nepismenih vojakov, a od teh se je do lani naučilo pisati in čitati 9031, to je 36°': Razun čitanja in pisanja so dobili vojaki mnogo drusega splošnega znanja iz zemljepisja, narodne zgodovine, zdravstva itd. Tudi v praktičnem kmetovanju so se vojaki vežbali ter obdelovali za lastno porabo 141 ha zemlje, kar je dalo toliko pridelkov, da se je prihranilo državi blizu 42 milijona dinarjev. Vojaki so na ta način prišli do boljše hrane ter se obenem naučili strokovnega obdelovanja. V obče se posveti še več skrbi za strokovno gospodarsko poučevanje vojakov. Izdelan je že program, da bodo vojake poučevali v vseh panogah kmetijstva \n narodnega gospodarstva državni ekonomi. Vsekakor tudi v tem pogledu blagodejna razlika med vojaško službo v bivši Avstro-Ogr-ski in v naši narodni vojski. Mladeniči se sedaj v 12 mesecih nauče več obče-kristnega, kakor so se poprej v 3 letih.
— Jubilej dela. Te dni praznike znana tovarna nogavic In pletenin M. Franzl & sinovi v LJubljani na Privozu št. 10 petintri-desetletnico svojega obstoja. Ta tvrdka je prva In najstarejša te vrste v Sloveniji in nabolj priljubljena pri vseh trgovcih radi svojih solidnih Izdelkov In zmernih cen, zato tudi krije potrebo ljubljanskih trgovcev grosistov In Slovenije skoraj da sama. Tovarna Ima v obratu vse nove modele In stroje na ročni in motorni pogon. Vkliub veliki konkurenci Inozemstva in tuka:5nlh obrtni In davčni oblasti neprijavljenih Izdelovalcev je tvrdka M. Franzl & sinovi povsod tako uvedena, da zahtevajo po trgovinah podeželski odjemalci le »Francelnove« nogavice, ker so jim najbolj trpežne in vsled tega naTcenerše. Tvrdkl Iskreno čestitamo k Jubileju ln Želimo, da bi se razvliala še nadalje tako lepo kot doslej ter Jo najtoplejše priporočamo.
— Slovenski Narodni dom v Clevelandu. Dne 15. t. m. so na slovesen nač*n položiti vogelni kamen za Slovenski Narodni dom v Clevelandu v Ameriki. Pred 20 leti se Je sprožila med clevelandsklml Slovenci m^sel za napravo SND, pred 10 leti se Je pričelo delo In sedaj Je postavljen temell. Udeležba pr| slavnostl Je bila ogromna. Poslopje bo stalo nad 200.000 dolarjev. Načrt Je napravil Slovenec Matej StahoviČ, kateri vodi tudi delo. Zgradba Je povsem modema ln bo v ponos Jugoslovencm In v okras cleveland-skega mesta. Istočasno so Slovenci v Lo-ralnu, Ohlo, zasadili prvo lopato v zemlTIšče, kjer bo stal njihov Slovenski Narodni Dom. Naši Izseljenci so Žilavi In pridni ljudje, ki ftrepko napredujejo.
— Začasna zatvorltev pomožne poŠte Sv. Vid nad Cerknico. Dne 31. marca 1°23 je bila začasno zatvorjena pomožna poŠta Sv. Vid na Cerknico v področju pošte v Begunjah poleg Cerknice. Pri Sv. Vidu samem dostavlja selski listonoša: vasi Coho-vo. Zala, Osredek. TJšnJake. TavJljc Ru-dolfnvo. Jeršlce, Ravne In Zahrfb pa so prldcljcne okolišu pomožne pošte v Bcčajih v področju pošte v Begunjah poleg Cerknice.
— Poštnina za sodna pisma. Poštnina (oziroma portovna pristojbina) v znesku en etra dinarja velja za vsa sodna In druga uradna pisma do teže 20 g. Za vsakih nadaljnjih 20 g aH del te teže se zviša pristojbina za 50 para.
— Pozor lovcll Pišejo nam: Kaj bo s viškim lovom? Dosedanji nalemnlk omen'e-nega lova je pred kratkim umrl. Ker se pa lov sedal zlorablja, opozarjamo merodajne oblasti, da se za ta lov zan'malo.
— Orale vredna razposajenost. PfŠelo nam: Zadnie čase počenia'o v Rožni dolini nočni »krokarji« razne pobalinske šale. Tako so v eni noči sneli z vseh vrtov vrntca ter lih znosili na ceste, drugod so pobrali z oken! cvetlične lončke ter Jih Istotako razstavili po cestah. Mladeniči so morali to delati več ur. zato se Čudimo, da Jih ni motil pri pobMfnsldh poslih noben stražnfk.
— Nesrečna žrtev usode. Iz Novega mesta nam pišejo: Franc Frančlč, posestnik Iz Kateža pri Novem mestu. Je bil v letu 1902 pred poroto obsojen na smrt, oziroma pomiloščen v dosmrtno Ječo, češ da Je umori! svojo ženo Ano. Po 14 In pol le*'h le bil milostnim potom ker so se pojavili novi dokazi za njegovo nekrlvdo. odpuščen iz dosmrtne Ječe, ne da bi mu bivša avstrijska Justica navedla vzroke. Mož je bil torej skoraj 15 let po nedolžnem v ječi.
— Poštnlnska prostost zdravstveni ustanov. Ministrstvo za narodno zdravje je ustanovilo dva nova zavoda v Zagrebu, In sicer: državno šolo za sestre pomočnice in državni dispanzeml za tuberkulozo. Te dve ustanovi sta z drugimi zdravstvenimi zavodi vred oproščeni poštnine kakor vse državne oblasti tn uradi.
— Paketni promet z nemško republiko. Za pakete naslovljene v nemško republiko ie določena maksimalna teža od 15 do 20 kg.
— Glas Iz občinstva. Preteklo leto Je mestna občina pričela tlakovati ulice In hodnike ter regulirati Marijin trg. Vse Je Slo v najlepšem redu In ljudje so bili zadovoljni. Toda v trikotu pred frančiškanski cerkvijo se Je delo nepričakovano ustavilo. To dejstvo je bržkone treba pripisati tobačnemu paviljonu, ki stoji v bližini. Za Prešernovim spomenikom ob Ljubilanicl je odprt glavni kanal. Iz katerega v letnem času prihaja neznosen smrad. Ta kanal b bilo mogoče brez posebno občutnih stroškov Izpeljati v nabiralni kanal. Največja zapreka je seveda paviljon. Radi tega se je najbrže opustila nadaljnja regirlaeHa Marijinega trga OkroŽltl bi se moral pri reguliranju hodnik od vogala Frisrhove do Smalcove hiše ter tlakovati ta trikot z granitnimi kockami ne pa pustiti tlak Iz kamenja ki je za hojo zelo neprimerno. Za omenjenim paviljonom so ustanovili postreščki svo) stalni vozni park. Tu Je tudi pristanišče mlekar-
sklh vozičkov, ob gotovih časih pa pridejo sem še prodajalke sveč s svojimi stojnicami, ki tudi kvar.jo ta lepi del našega mesta. Pričakovati bi bio. da se mes'ni stav-binski urad zgane in napravi tem kričečim nedostatkom konec
— Poštni paket s kvarljlvo vsebino. Na
naslovno stran paketov, kojih vsebina se rada pokvari. Je treba po novem poštnem pravilniku poleg naslovneca kraja nalepiti kos rdečega papirja v obliki približno 5 cm velikega kvadrata,
— Mnribcrske vesti. Zanimiva raz« pravi   se je  vršil«  dne 27.  t. m. pred
okrožnim sodiščem pod predsedstvom dv. svetnika Fona. Razprava je posebno važna za trgovce in tiste, ki stavljajo na javnih zborovanjih preostre resolucije na naslov kakšne oblasti. S pravnim vprašanjem raz« sodbe se bo pečala tudi še višja sodna ln* štanca. V zadnjem času je mariborska po# lici ta na pritisk javnosti pričela radikalno postopati napram trgovcem radi navijanj«, razobešanja cen itd. Več trgovcev je bilo radi teh ovadb prod sodiščem, nekateri tudi ostro kaznovani. To je dalo mariborskemu trgovskemu gremiju povod, da jc sklical dne 27. februarja v Gambrinovi dvorani protestni shod. na katerem je predsednik gremija g. Vilko \Veixcl stavil dve reso* luci ji Prva je bila preostra, /ato je bil« odklonjena. Pmo« milejša ie bila sprejet«. Vendar je tudi ta vsebovala tako ostre iz* raze napram policiji in sodišču, da se je olicija čutila prizadeto in ovadila g. pred* agatclja radi § 104. srh. z. Obtožbo je z«* stopal državni pravdnik dr. Jančič. zago* vorništvo dr. Sruge. Obtoženi se je skli* ceval na ministra dr. Stojadinoviča. dr. Ku* kovca In bivšega pokrajinskega namestnika Hribarja, čeS da so celo trije priznali, da je zakon o navijanju cen pomanjkljiv. V osta« lem pa. da nI mel namena Žaliti oblasti nego le kot predsednik gremija ščititi ogrožene interese trgovcev. Zagovor ni nič pomagaL Sodni dvor je obtoženca obsodil na 2000 dw narjev globe.
— Celjske vesti. V mestnem gledališču se v nedeljo 29. aprila vprizori Kristanova drama v petih dejanjih »Samosvoj«. — Kle* rikalno delavstvo bo L maj praznovalo s velikim pompom v Celju. Tajništvo Jugoslavenske strokovne zveze je za 1. maj Izdalo tudi uprav revolucljonarne letake, kateri naznanjajo ta klerikalni humbug. — Posledice Koroščevsko - klerikalske hujskanja Neka odlična celjska tvrdka. katere lastnik Je odličnen Jugosloven In kateri je svoj čas moral pretrpeti mnogo šikan od nemških vlastodržcev, je razposlal svoje oler-te tudi na razne tvrdke v Srbiji. Neka večja tvrdka v Gornjem Milanovcu v Srbiji mu Je oferte vrnila s pripombo na ovitku: »Ne primarno, pošalljte Vašemu Korošcu I Stl-pl Radiću neka Vam oni kupe robu«. Sledi na to podpis vtrdke. Res lepe sadove rodi Koro5ec - Radićevsko hujskanje, katerega posledice se prenašajo Že na gospodarsko polje. — Razstava vajeni5kih del obrtne nadaljevalne sole se vrSI v nedeljo 6. maja od 10. do 12. ure v meSčanski šoli v Vodnikovi ulici. — Uradni dnevi trgovske in obrtne zbornice so v Celju vsak torek od 8. do 12. ure v poslopju Javnega skladišča In prevozne družbe v I. nadstr. — Trgovski gremij opozarja trgovce na razglas ministra za socijalno politiko, glasom katerega morajo biti cene življenjskim potrebščinam označene v dinarjih. Je v Celju še mnogo trgovcev, ki imajo cene še vedno označena, v kronah. — Upokojen Je pristav policijske-, ga oddelka v Celju g. Josip Stadler. Preseli' se stalno na BlecL — V tvrdko Priča & Kramar na Kralja Petra cesti le kot družabnih vstopil g. Mislei. Tvrdka se bo odslej vodila pod Imenom Kramar & Mlslej. — Pozor pred ponarejenimi lirami. V poslednjem času se Je pojavilo v Italiji veliko števila ponarejenih lirskih bankovcev razne vrednosti. Na sejme v naSih krajih prihaja mnogo italijanskih živinskih trgovcev. Pri sprejemanju Italijanskega denarja od teh trgovcev Je na mestu skrajna previdnost.
— Postopanje okrožnega urada ga zavarovance delavcev v LJubljani.   Iz Ptuja
nam plšelo: Prejel sem po poslovalnici V Ptuju plačilni nalog od okrožnega urada za zavarovanje delavcev v LJubljani, nal pla-' čam na podlagi mezdnega zapisnika prispevek za marec za služkfn'o. PlačMnemu nalogu je bilo priloženo potrdilo o prravl spremembe, veljavno od 1. marca naprej. Na po* trdtlu ie bil dosedanji mezdni razred zvišan od osem na deset. Ker nisem jaz prijavil nlkake spremembe glede mezde moja služkinje, — ona pa tudi ne, — nisem vedel, zakaj se Je tako potrd'lo priložilo plačilnemu nalogu In zakaj se brez moieea zaslišanja zviša meni tt*č tebi nič mezdni razred na mah za dve stopnji, šel sem v poslovalnico in vprašal o pomenu potrdila. Na moje vprašanle so ml odgovorili, da se le zvIŠa-i nje mezdnega razreda ukazalo Iz Zagreba, to pa zaradi tega, ker se Je cena hrani, oz* živilom zvišala. To pa Je motivacija za zvišanje premije, ki le gotovo orlgfnalna. Ker vse cene rastejo, ker se službodajalec mora pokoriti vsakemu zvlšanlu, ako noče poginiti, ker mora dati svoji služklnll poštena hrano, ni! ga stane, kar hoče In, če si mora tudi sam sebi prltrgavatl, smatra državni urad to za dobrodošli povod, da zviša tudi zavarovalnino! Kako Je označiti tako po-stopan'e s pravim Imenom? Da se morela zidati luksurijozna poslopja, plačevati celi regiment nepotrebnih nastavljencev, se poljubno zvišujejo zavarovalne premije, se hoče odirati delodajalce! Ali bodo ti to mlr-vzdramlll, organizirali In krepko uprli Izko-no prenašali, aH se bodo vendar enkrat riščanju?
— Iz Drave pri Sv. Janezu so potegnili
dve utopljenki. Prva Je neka Katarina Kacl-jan. Identitete druge pa še niso ugotovili.
— Razne tatvina In vlomi. V Zadržah je bila posestniku Janezu HrahovSek ukradena ura z verižico v vrednost 3000 K. — V Teru pri Ljubnem so tatovi posestniku Stanetu Berglezu odnesli več verila v vrednosti 3600 K. — Dne 10. t. m. je bilo vlomljeno Pri več posestnikih ln odneseno razno blago za 13.500 K. — V Kozarjah Je blo posestniku Andreju Kašarju ukradeno več
I i parila ln obleko za 11.080 K,
— Kino Tivoli.    »Dete Karnevala« le
Jrvalitetno delo filmske umetnosti in nam prikazuje monumentalne posnetke s čarobnih karnevalskih noči v krasnem mestu Niz-ea. Ta originalni film se predvaja samo se danes in jutri.
— Preselitev znane Mencingerjeve trgovine. Delikatesna trgovina m zajtrkoval-niea Tomo Mencinger se nahaja sedaj na Sv. Patra cesti št. 43 (dvorišče) v njegovi lastni htS (staroznana Bierhalle), kamor vabi v*e svoje stare obiskovalce in nova znance in prijatelje. Glej tozadevni mserat
— Promenada! koncert godbe Dravske divizije (Kapelnik dr. Jos. Carin) v nedeljo 29. t. na. ob 111. v > Zvezdi«. Spored: 1.) Chopia: »Poloueza«; 2.) Čižek: »Iz srpske Šume i utrine«; 3.) Mascagni: Predigra in Siciliana iz opere »Cavalleria rusticana«; 4.} Meyerbeer: »Ples pri baklah«; 5.) Offen-bach: odlomki iz opere »Lepa Helena«.
— Prt odebeleiosri, protina In sladkorni bolezni izboljša grenčica »Franz-Josef« delovanje želodca in Črevesa, poživi prebavo In uspešno spodbuja presnavljanje.
—Slovenska kuharica. Velika nova Izdaja s slikami, priredila S. M. Kalinšek, je pravkar izšla, opremljena z mnogimi slikami in večbarvnimi tabelami Knjiga je zelo obširna in krasno vezana. Kdor ne ve kaj dati domači hčerki za god, nevesti za darilo, ženi za božič, naj kupi veliko izdajo »Slovenske kuharice«, ki jo je spisala S. M. Kalinšek; veselje v hiši bo združil s koristjo v" družini in okraskom v knjižnici. Več v oglasu »Jugoslovanske knjigarne« v Ljubljani v današnjem listu.
— Nahod? Glavobol? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno čuvstvo kreposti prinese pravi Feller-jev Elzafluid! Najboljše hišne sredstvo, lajša bolečine, osvežuje in jača ter čez 25 let priljubljen kosmetikirrn za nego kože, las In ust! Veliko močnejši, Izdatnejši In boljši kakor francosko žganje! S pakovanjem in n#5tnino 3 dvojtmte aH 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 specijalnih steklenic 208 dinarjev In 5% doplatka razpošilja: lekarnar Eugen V. FELLER, Stublca Donja, Elzatrg št. 238. Hrvatsko.
— Čipkarice! Gospodinje! Dva rodova se nosijo kleklane čipke, kupljene pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani Pod Trančo št. 1, garantirano samo lepo delo Iz trpežnega, pristnega lanenega sukanca. V (prometu so tudi enake čipke fz bombažaste-ga sukanca (Glanzgam) na videz lepe a trpe le nekaj let ter z gube po prvem pranju svojo obliko. Te se nikakor ne morejo z našimi primerjati. Za slabo blago je vsaka cena pretirana. Dobro blago pa ni nikdar |wedrago. Čipke se dobe, dokler traja sedanja zaloga sukanca, primeroma še po nizki ceni, zato naj noberm gospodinja ne t^mudt prilike ugodnega nakupa. Prodaja jpe tudi lepo konfekcijsko blago. Gospe in fetpknrfee dobe vse potrebščine za kJeklanie in všrvanje konfekcije po najnižji ceni. Oddaja se tadl delo na dom (dober postranski zaslužek). Sprejemajo se tudi naročila za izdelovanje čipk nI konfekcije po zadružnih aH zadrugi Izročenih vzorcih. Glej tudi da-•asnM inserat
— Kako se kuha dobra kava. Staro Je iskustvo, da okus kave ne zavisi samo od vrste, nego v veliki meri tudi od priprave Iste. Baš dobre vrste kave zahtevajo osobito brižljiv postopek, ker se inače ne more razviti njihov fini okus fn dober tluK. — ^JVruTsa Metal, ki se že nad 'dve generaciji bavl gotovo izključno s trgovino kave, raz-golaga z lastnim strokovnjakom, kateri stalno ©biskufe one 'dežele, v katerih Meinlo-)ve tvTdke poslujejo (Jugoslavija, Avstrija, 'Čefioslovaška. Italija, Madžarska, Poljska). Svrha tem potovanjem je, da se po eni strani navajajo naše spoštovane gospodinje v- <Jpbrem pripravljanju kave, z druge strani, aa se Izkoristilo i njihove skušnje v tem pogledu. Zato si dovoljujemo opozoriti naše čitatelfe, da bo dotični gospod dne 1. maja deloval v tukaišnii podružnici tvrdke Meinl, Ljubljana, Šeleburgova ul. 3, ter si 'dovoljuje uljudno pozvati poedine trgovce, njihove goste kakor vsacega, ki se za stvar zaniina, na brezplačno poskušanje strokovno pripravljene kave.
— Čevlje kupujte od domačih to varen tvrdke Peter Kozina čt Ko. z znamko »Peko«, kar so isti priznano na'boljši In najcenejši. Glavna zaloga na debelo In drobno Ljubljana, Breg 20, ter Aleksandrova Cesta št. 1.
Borzna poročila.
— Curih, 28. aprila. (Izvir.) Današnja predborza: Zagreb 5.675, Berlin 0.0187. Amsterdam 215.30, Ne^arvork 5.5075, London 35.52, Pariz 37.37, Milan 27.10, Praga 16.375, Budimpešta 0.10, Varšava 0.0116, Dunaj 0.0077Va, avstr. žig. krone 0007725, Sofija 4.10.
— Trst, 27. aprila. Zagreb 20.80, Berlin 0.071, Praga 60.30, Pariz 137.25, London 94.30, Newyork 20.30, Curih 369.
Društvene vesti.
— Akademski socialno - pedagoški krožek priredi v ponedeljek dne 30. t m. ob 8. zvečer na moškem učiteljišču sestanek s sledečim dnevnim redom: I.) Problem ženske kulture. (Poroča F. Čibej.) II. Poraz-govor. Odbor vljudno vabi vse, ki se zanimajo za vprašanje, posebno naše izobražen^ tvo.
— Iz »Triglava« na Dunaja. Na izvanrednoj glavnoj skupščini Jagoslovenskog Akademskoga društva »Triglav« od 21. aprila o. g. bio je Šefkija Sefić, stud. med. jednoglasnim zaključkom izključen Iz društva radi protihigoslovanskih i separatističkih Izjava. Za J. A. D. Triglav predsed. Gofko Dodig, cand. med„ tajnik L Bogdan Banjarrrm, als. med.
— J. A. D. Triglav v Zagrebu ima svoj III. redni občni zbor dne 5. maja t 1. ob 8. zvečer v društvenih prostorih. — Odbor.
— «Kmb Primork« Ima svoj občni zbor v torek dne 8. maja v kavarni Emona (damska soba I. nadstropje), ob 4. popoldne, v slučaju nesklepčnosti pol ure kasneje ob vsaki udeležbi Spored je običajen. K obilni udeleži vablio se vse članice. — Odbor.
— OR. JU. NA. priredi v nedeljo, Sna 29. t m. nacionalistično manifestacijo v avr-ho dokumentiranja narodnega In državnega edinstva. Zbor točno ob polenajstih v areni Narodnega doma. Spored: Pohod proti Zvezdi .tam nacionalistični govor in razhod. Na-rejujemo vsem članom In pozivamo vse somišljenike kakor tudi vse nacionalistične organizacije, da se manifestacije sigurno udeleže. Zdravo! — Oblastni odbor OR. JU. NA. za Slovenijo.
— Občni zbor linbljafeiske sekcije J. N. U. Včeraj se je vršil v salonu prt Mraku občni zbor ljubljanske sekcije Jugaslovenskega novinarskega udruženja. Po poročilih predsednika, tajnika, in blagajnika je občni zbor izrekel od" stopajočemu odboru enodušno zahvalo. Po daljši debati tičeči se stanovskih vprašanj, je bil izvoljen odbor: predsednik S m o de j, podpredsed. St. V1 ra n t tajnik M. Plut blagajnik OmladiC, odborniki dr. B1 r s a, Borko, P o d r-žaj, pregledniki Brofcovlč, Pofiar, razsodišče R e h a r, Terseglav.
— Podružnica Jugoslovenske Matice v LlttJL °- aprila se le vršil TI. redni občni zbor litijske podružnice Jugoslovenske Matice, katerega je otvorfl s pozdravom navzočih g. vlad. svetnik Podboj, predsednik podružnice. Nato je poročal tamfk g. Fr. Jenko v krasnem In v^podbuiaJočem govoru o delovaniu podružnice tekom ničnega 17. poslovnega leta. Da Je podružnica delovala z vnemo ln požrtvovalnostjo nam dokazuje blagajnikovo poročflo. Dohodkov tekom poslovnega leta Je bilo Din. 9.588.06. Nato Je bil Izvoljen novi odbor, v katerega so bili tevolleni sledeči odborniki: Predsednik: lekarnar B r 11 H, podpredsednik sodnik Velušček, tajnik nadoflcfjal Bizjak, blagalanlk nadoflcijal H a b i a n. Odborniki: ga Svetec Terezina. župan Le-
blnger, nadučftelj AndoTšek. Namestniki: gdč. Mlnka Kalin, Ferdo Tomazta In Jakob Končar.
Zbirajte znamke za. kmoshvpnsko Mafioo"!
DOPISI
— Iz Ptuja nam pišejo: Na nelri seji Mestnega občinskega sveta je bilo na dnevnem redu vprašanje, kako naj se nagradi učitelja, ki vodi popisovanje in matico šoloobveznih otrok. Kar se dvigne župan I^o-sinschegg ter predlaga, da »dotični učni moči ni treba nobene nagrade, ker dela uči-teljstvo le 86 dni v letu, preračuni eno na 8-urni delavnik«. Seveda je g. župan s svojim predlogom »sfrčal« in ostal osamljen. Zanimivo je bilo, da ga je njegov sodrug obč. svet. Šegula. ld ga smatramo za naj-treznejšega izmed njih — krepko zavrnil* češ »tak naprednjak si!« Nismo sicer nikoli precenjevali zmožnosti m delavnosti našega župana, ali tega nismo pričakovali, da bo delo učteljstva meril po svoji osebi, o kateri obče dvomimo, da kaj dela. Ptujskemu učitelj stvu pa res lahko čestitamo, da ima v Lozinšeku kot županu avtonomnega mesta tako imenitnega predsednika mestnega šol. sveta. Bolj vnetega »zagovornika« učiteljstva in šolstva si na tem mestu skoraj ne moremo misliti! Sicer pa moramo odkrito priznati, da so razmere na ptujskem magistratu prav take, kakor je g. župan Lo-zinšek. Ce imaš tam opravka, te gonijo kot medveda od Poncija do Pilata, nobeden nič ne ve, vsak se izgovarja na drugega ln Če se slednjič zatečeš v pisarno uradnega vodje, ne veš, ali je uradni vodja g. Uratnik, ali g. Komavli. ali oba skupaj!
Tislef muha in hreo'mraia poročila
Ali naj vzame vojvoda Stjepanović krmilo države v roke?
— Beograd, 28. aprila. (Izv.) Za jutri kakor smo že javili, je napovedana velika javna manifestacija za državno in narodno jedinstvo od strani Narodne obrane. Politični krogi tej manifestaciji z ozirom na sedanjo parlamentarno m državno krizo pripisujejo veliko važnost. Vedno bolj m bolj se Sirijo vesti da je potreba dati državno krmilo v roke osebi, ki bi s svojo neomajno avtoriteto mogla spraviti državo v pravo pozitivno smer. Nacionalistični krogi gledajo z velikim zaupanjem v vojvodo Stepanovića, ki naj bi prevzel državne posle. Nacijonalistični krogi člani Narodne odbrane sedaj vedno bolj ln bolj
polagajo na Stepanovića, junaškega bo-ritelja za narodno osvobojenje največje nade. Naglašajo, da bi bil edini mož, ki bi obvladal položaj. Vesti o sestavi uradniško - vojaške vlade se vedno bolj In bolj koncentrirajo. Vrlo značilen razgovor o tej kombinaciji je imel Vaš dopisnik z dvema uglednima radikalnima poslancema po včerajšnji seji radikalnega kluba. Na pripombo Vašega dopisnika: »Sedaj mora priti Stepanovič!«, je odgovoril eden poslancev: »Dobra bi bila vlada vojvode Stepanovića!« Splošno naglašajo, da bodo prihodnji dnevi prinesli velika presenečenja in iznenađenja.
RADIKALI PRIPRAVLJENI STOPITI V KONKRETNA POGAJANJA S FEDERALISTL
«— Beograd, 28. aprila. (Izv.) V ostalih parlamentarnih klubih so tudi včeraj z velikim zanimanjem razmotri-vaD pomen politične misije z. Davido-vlća. Splošno naglašajo, da je mandat sledil v smislu parlamentarnega reda m običaja. Ce bo ta misija imela uspeh, je drugo vprašanje. Klerikalni slovenski poslanci so po večini zbrani v svojem klubu. Nekateri so odpotovali domov. Dr. Korošec vporablja vsa parlamentarna zakulisna sredstva, da prepreči koalicijo med demokrati m radikali ln da Oslabi pozici:o demokratov. Dr Korošec
je bil ves čas dosedanje krize v neprestanem kontaktu z dr. Spahom ln muslimanskimi poslanci na eni strari ln na drugi strani s člani radikalne stranke, stranke.
Konkretno dejstvo je sedaj, đa so radikalni poslanci bU\ v neprestanih stikih z dr. Korošcem, Stvarne pogovore je vodil Ljuba Jovanovlč z dr. Hohnjecem. Glavni namen teh pogajanj je bil. reviziioniste pripraviti na to, da Izstopijo iz RadUćeve zveze, na kar bi radikalna stranka bila pripravljena stopiti v konkretna pogajanja.
NAPETOST MED NAŠO DRŽAVO IN MADŽARSKO.
MADŽARE VZNEMIRJAJO NAŠI MANEVRI. — TAJNA MADŽARSKA ZAROTA PROTI NAŠI DRŽAVI.
— Beograd, 27. aprila. (Izvir.) Razburjenost, ki se je polotila madžarske Javnosti, zlasti pa nacIJon a listov, po energičnem nastopu Češkoslovaške. }e sedaj nekoliko ponehala. Zato pa so manevri naše vojske v Vojvodini povzročili med »probujajočfmi se Madžari« tem večje zanimanje In skrb. Meščanske stranke fn nacijonaMsti so včeraj priredili več shodov po dežel L V Budimpešti pa se je vršila skupna konferenca vseh meščanskih strank, ki so sklenile nastopno: lJ pogajanja grofa Bethleoa v Inozemstvu bodo Imela uspeh samo tedaj, Ce se madžarsko ozemlje poveča kakor zahteva Wfl-sonov princip; 2.) Če nekdanji madžarski državljani zopet pridejo pod Madžarsko: ?..) če bodo določbe trlanonske pogodbe doce-fci Izvedene; 4.) Če bo promet s sosednimi državami olajšan! 5.) Če se reparacljsko vprašanje reši v prid Madžarske: 6.) če se odpre pot na Reko; 7.) če se Madžarski dovoli Izhod na morje; 8.) če se čimprej reši vprašanje narodnih manjšin v Avstriji.
V nasprotju s tem pa zahtevalo »prohuja Joči se  Madžari«  od svotfh  članov, da
začno energično zbfratf nove Člane m motiviralo to svojo zahtevo a principom: »Jn-goslavtfa se pripravlja, bodimo pripravljeni tudi ml!«
— Beograd, 28. aprila (Izvtr.) V Subotid je bn aretiran dr. E. Nagr. Ta dogodek Je vzbudil v mestu velfko senzacijo. Nagy Je bf! namreč predsednik akcijskega odbora madžarske stranke. Državni pravdnik Je dobil privatne direktive, odšel Je na njegovo stanovanje In odredil hišno preiskavo. Rezultat prlskave le bil nepričakovan. Ugotov-Ueno je, da Je bil dr. Nagy v direktnih stikih % organizacijo »probujajočlh se Madžarov« v Budimpešti Med dokumenti, ki potrjujejo to domnevo, se nahaja tudi orkrmal-na korespondenca in direktive, ki tfli Je dobival madžarski vohun za svoje delovanje. Nafbolf važno pa K da se posrečilo priti na sled tam! zaroti preti naši državU Dr. Nagv Je bil v stikih tudi s predsednikom hrvatskih emigrantov na Dunaju I. Frankom. Druge podrobnost! so dosedaj še uradna tajnost. Vlada je poslala v Subotico posebnega odposlanca, da nada?fu*e prfskavo.
MADŽARSKA ŠE NADALJE IZZIVA ČEŠKOSLOVAŠKO,
NOV OBMEJNI INCIDENT. LAŽNJTVT? VESTI MADŽARSKIH LISTOV, OGORČENJE
ČEŠKE JAVNOSTI.
m* TJžnoroo\ 27. aprila. (Izvir.) Konflikt med češkoslovaško republiko m Madžarsko še nI rešen. Komaj so se po zadnjem Incidentu, ki je zahteval na češki strani človeško žrtev, nekoliko pomiriti razburjeni duhovi, je začela madžarska obmejna straža znova Izzivati. Včeraj so padli na meji zopet štirje streli Češkoslovaška orožniška straža Je pregledovala obmelne kraje v občini Szaloka m pri tej priliki so Madžari brez povoda strel *<»H po ni i. K sreči nI bil nihče ranjen. MadT^rsk? listi pa ravedno širijo v javnosti nafrazlične^še lažmMve vesti, j Tako n. pr. poročalo, da ie češka vlada Iz-I gnala Iz Slovaške že 74 Madžarov In sicer j večinoma politični hvodlteljev. Tudi o rod-j bini Štefana Rakovskega, ki ga ni več na j Slovaškem trdijo, da je bila Izgnana. Končno so razširili vest, da so Cehi razpisali nagrado za glave madžarske obmejne straže. Izzivanje madžarskih nacijonallstov je Vzbudilo v Češki javnosti veliko ogorčenje. Vedno bon" pogosto se čujejo glasovi, da mora vlada OmpTej likvidirati ta neprijeten Incident. Prenapetim madžarskim duhovom je treba dokazati, da agresivna politika la-
antanta ne bo dovolila, da se rad! peščice nacijonallstov kali mir v centralni Evropi
— Budimpešta, 28. aprila. (Izvir.) Radj poročil fz Prage so madžarski listi vladnih strank zelo vznemirjeni, tako tudi radi poročil, da namerava Jugoslavija nastopiti proti Madžarski. Madžarski tisk zahteva ostrejše represalije napram obema članicama male antante.
— Budimpešta, 28. aprila. (Izvtr.) »ANno« priobčuje iz Bratislave vest, k! je najbrže izmišl'ena, da Češkoslovaška koncentrira na madžarski meii vojsko. »ANap« dalje poziva vlado, da zapleni češkoslovaški kapital, ki je investiran v madžarskih podjetjih.
— Praga. 28. aprila. (IzvirJ Češkoslovaška komisija odpotuje v nedeljo na vsa ona mesta, kjer so se odigrali obmejni spopadi z madžarskimi tolpami Komisija bo zadevo preiskovala več tednov in do tedal ostanejo vse represalije v veljavi. Odločno se demantira budimpeštanska vest, da je zunanji minister dr. Beneš povabil madžarskega zunanjega ministra Daruvarya v Prago.
hko škoduje v prvi vrsti njim samim. Mala
SOVJETSKA RUSIJA HOČE VSTOPITI V DRUŠTVO
NARODOV.
Obi
Vsi zavarovanci, ki posedujejo police življenjskih zavarovalnih druzlj: ALLIANZ. ATLAS, I. ALLOEMEINER BEAMTENVEREIN, GISELA-VEREIN, JANUS, UNTVERSALE, VVIENER STADTISCHE VERSICHERUNOSANSTALT, (vse na Dunaju) In ERSTE MnJTARDITINST-VERSICHERUNGSANSTALT v
Budimpešti
se najvljudnejše pozivajo, da predložijo v najkrajšem času svoje zavarovalna
police_v svrho oznake na istih, da se jim bodo zavarovane glavnice svoie-
časno v celoti izplačale v jugoslovanskih kronah.
Stranke iz Ljubljane in okolice naj se zglasijo osebno in prinesejo seboj zavarovalno listino in potrdila o vplačanih premijah za čas od 1. aprila 1919 naprej. Stranke iz oddaljenejših krajev, katere se ne bodo zglasile do konca meseca julija 1923. se pa bodo pozvale piame^iim potom oz4r, flh bodo obiakafi naši potovalni organi na njih domu.
Istotako se naj zglasijo stranke — cTflh zavarovalne polic« so vateS smrtnih slučajev ali poteka zavarovalne dobe v času od 1. novembra 1918 do današnjega dne v izplačilo zapadle, a od gori imenovanih družb Se niso bile likvidirane — v svrho likvidacije in izplačila varovanih svot.
V interesu vseh prizadetih strank je, da se zglase v najkrajšem caau grl podpisanem ravnateljstvu. Uradne ure od 8.—13. In od 15.—17.
ZAVAROVALNA DRUŽBA ZA ŽIVLJENJE »FENIKS«
Ravnateljstvo n SloveoOo In DatonacOo v UabttanJ, CeutkarfeTO ntfcrt&o it L
— 2eneva, 27. aprila. (Izv.) Sovjetska vlada je začela v zadnjem času z vso vnemo iskati stikov z zunanjim svetom. Ko je čula, da pripravlja Društvo narodov novo razorožltveno konferenco, je takoj storila potrebne korake, da uveljavi na tej konferenci tudi svoj glas. Njena nota, v kateri sporoča, da je pripravljena poslati na konferenco svoje zastopnike, je vzbudila med člani Društva narodov veliko zanimanje. Raz-orožitvena konferenca se bo pečala s problemom delne razorožitve na suhem m na morja. Udeleže se je vse države,
ki niso imele svoifh za^opnikOv na prvi konferenci v Washingtonu, To priliko je bržkone izrabila tudi sovjetska vlada, kajti sklep, da imajo pravico udeležbe vse države, ne omenja Rusije kot izjeme. Ženevski politični krogi živahno komentirajo ta korak boljševikov hi mnogi so mnenja, da hoče Rušila na ta način postati član Društva narodov. Kakšen bo odgovor na noto, še ni znano. Verjetno pa je> da Rusija ne bo izključena, seveda le v slučaju, če se bo v vseh ozirih pokorila sklepom konference.
ZDRAVSTVENO STANJE L JE NIN A. — Moskva, 27. aprila. (RBA) Zdravni-Šfi bulJetin stanja bolnega Ljenina, ki je bil izdan danas, priča, da se je na levem delu pljuč pojavilo novo kararalno gnojenje. Temperatura bolnika sa je znatno zvišala. Splošno je bolezen neCsprem en J ena, vendar pa al nobenega spanja, da bi Ljenin okrevat
PONESREČENA AKCIJA ANGLEŠKIH RUDARJEV. *~ loitirn 21. aprila. (Reutcr). Lastni-H ftđalkov so odklonili zahtevo radarjev glede takojšnjem« zvišanju plač.
NEMŠKE REPARACIJE ANGLEŠKI. —• Londoa, 27. aprila. (Reutcr) V spod-j nji zbornici ja nakladni kanca!ar izjavil, da le Nemčija de 31. decembra   1922 plačala Angleški okrog 1,150 milijonov zlatih mark. Od ta vsota je izplačano 0*9 kes kritja pred-
NAPOVED NEMŠKIH NOVIH PREDLOGOV.
— Berlin, 28. aprila. (Izv.) Oflcijozno napovedujejo, da bo nemška vlada v torek 1. maja objavila načrt nove ponudbe v zadevi reparadjskega problema.
OPOMIN VELIKE ANTANTE MADŽARSKI.
—4 Dunaj, 28. aprila. (Izv.) Tukaj šnp* dlplomatični krogi zatrjujejo, da so pariška, rimska in londonska vlada povodom potovanja madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena in finančnega ministra Kailava v Pariz dale jasno spoznati, da zavezniki absolutno ne bodo trpeli, da bi se madžarska misija hrrabila v politične akcijo. Madžarski vladi je bilo radi sporočano, da le zapadni kapital pripravljen Madžarski mcStl posoffl* le tedaj, če se zunanji bi notranji pofltlčni kara madžarske *tad« ta«
IRSKI VSTAŠI USTAVILI SOVRAŽNOSTI.
— DubJln, 27. aprila. (Reuter.) Glavni stan Irskih uporniških čet je odredil splošno ustavitev sovražnosti.
DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH NA DUNAJU.
— Dunaj. 21. aprila. (Izv.) Komunisti so priredili danes demonstracije brezposelnih. Dočim se Je delegacija brezposelnih pogajala v parlameotu z zveznim k^ncelar-jem ln ministrom Schrrritzom, je prišlo zunaj do spopada s policijo. Del demonstrantov Je skušal razkropiti pred parlamentom nahajajoči se kordon policije lu prodreti v poslopje. Straži pa se je kmalu posredil i pregnati demonstrante ln izprazniti trg pred parlamentom. Okrog 1 popoldne so vsi demonstranti odšli. Delegaciji je zvezni kancelar Izjavil, da gre pri zakonu za podaljšanje zavarovanja nezaposlenih za kompromis med vsemi strankami in da vlada v mate-rielnem oziru ne more storiti ničesar več. Zastopniki nezaposlenih so zapustili parlament z izjavo, da vztrajajo pri svojih zahtevah.
PARITETA ZLATA V AVSTRIJI.
— Dunaj, 27. aprila. (K. B.) Upravni svet avstrijske narodne banke poroča, da znaša pariteta zlata za dobo od 30. aprila do 6. maja 1923 — 14.400 K.
IZ VSEH KRAJEV SVETA.
IZROČITEV POSLANCA KUBIĆKA SODIŠČU.
— Praga, 28. aprila. (Izv.) Na včerajšnji seji Je narodna skupščina soglasno sprejela predlog Imunitetnega odseka, da se poslanec Kubiček Izroči sodišču. Kubiček le bil ravnatelj v finančnih teSkočah se nahajajoče banke »Bohemia «In ga sodišče preganja radi goljufije.
PRVI MAJ V 1TALI.IL
— Rim, 27. aprila. (Izv.) Vodstvo komunistične stranke poživlja svoje pristaše na proslavo prvega majnika, ki vsled vladne prepotence zopet zadobiva značaj revo-lucijonarne manifestacije. Komunisti Imajo prvega maja praznovati. Vodstvo sporoči svoj sklep tudi splošni konfederaciji dela, nadejajoč te, da je v njej organizirano delavstvo udeleži proslave prvega majnika. Med delavstvom po vsej deželi se opaxa veliko gibanje, na katero je vlada zelo pozorna In fašisti se pripravljajo na »vzdrževanje reda in miru«.
SPOPADI MED KOMUNISTI IN NAC1JO-NALISTI.
— Monakovo, 27. aprila. (Wolff.) Včeraj je prišio med komunisti in nacijonalisri do spopadov, kjer se Je na obeh straneh rabilo poleg pesti ln palic tudi orožje, štiri osebe so bile težko ranjene. Proti koncu Je bilo £e 400 udeležencev uličnega boja. Policija je pretepače razkropila.
SPOR MED CADORNO IN POCHEM RADI PIAVE,
— Rim, 27. aprila. (Izv.) Francozi trde, da Je gneral Foch po kobariškem porazu s svojo osebno Intervencijo organiziral odpor na Plavi ln tako gre vsa zasluga za tamkajšnje uspehe y glavnem nJemu. To le bilo napisano tudi v »l^evue des deux mon-des«. Odgovorila je na to »Rassegna Itali-ana« in pobijala francoske trditve. Nato se je oglasil sam maršal Foch ln potrdil izvajanja francoske revije. To pa Je razburilo bivšega generalnega poveljnika Cadomo, da se Javno obrača proU Fochu in pravi, da so Italijani na Piavl sami vzdržali odpor in sami zmagali. Pričakuje se z napetostjo, kal pove sedaj Cadorni mar§al Foch, katerega trditve so seveda resnične.
NIZOZEMSKI MINISTER O DRUŠTVU NARODOV. Hagg, 27. aprila. (VVolff.) Na prvi seji parlamenta je zunanji minister pl. Carne-beek izjavil o Dr. narodov, da da pretirana kritika in pesimizem ni umesten. Tri leta v Življenju tako Izredne institucije ne pomeni baš nrnogo. Društvo narodov, ki mora delati v dobi razkrajanja prve korake, je najboljši primer mednarodne solidarnosti. Zato pa ga je treba ščititi, čeprav se pripeti kako razočaranje.
ANGLEŠKI PROTEST PROTI RUSIJI.
— London, 27. aprila. V političnih krogih zatrjujejo, da namerava angleška vlada v kratkem poslati sovjetski vladi energičen protest proti nezakonitemu postopanju z angleškimi državljani, ki se nahajajo na ozemlju sovjetske republike. Bcljševiki nc res-pektirajo pravic Angležev v Rusiji in postopajo ž njimi po svojih predpisih. Podtajnik zunanjega ministrstva Mac Neill je včeraj izjavil, da Angleška ne bo dovolila, da se njenim državljanom v Rusiji god! krivica.
POGODBA MED SOVJETSKO RUSIJO IN DANSKO.
— Moskva, 25. aprila. (\Volff.) Ruska briojavna agentura poroča, da je sovjetska vlada odobrila z Dansko sklenjeno pogodbo, kl je slična pogodbam z Norveško, Češko* slovaško in drugimi državami. S tem so vzpostavljeni stiki med obema državama. Pogodba vsebuje določila glede ustanovitve oficijelnih poslaništev z vsemi pravicami djplomatičnib poslanikov, vzpostavitev tr^o* vinskih, stikov, medsebojne zaščite državljan nov in tranzitnega ter transportnega pro* meta. Ratifikacijske listine morajo biti iz* ročene tekom dveh racsecv po ratifikaciji. Danska delegacija j« včeraj odpotovala iz Moskve.
SESTANEK ČEŠKOSLOVAŠKE LN MADŽARSKE KOMISIJE.
— Praga, 27. aprila. (CTK.) Danes odpotuje Češkoslovaška komisija v Košice, da se v nedeljo sestane z madžarsko komisijo Vrl Hymu.
VREMENSKO POROČILO, •r- Dunaj, 27. aprila. Uradno vremensko Poročilo. ) V Avstriji je večinoma zopet oblačno. Na Dunaju in v Gradcu je že nekoliko dešavalo. V zapadnih krajih Avstrije je precej hladno, v vzhodnih pa je temperatura še nelspremenjena. V severovzhodni ln srednji Evropi je nastopile znatno hladneje vreme. Pričakovati je izprcmenljlvo, deloma oblačno, hladno, na Dunaju najprej obilen dež, potem vzhodne vetrove jn končno nakoilko lepše vreme.
Gospodarstvo.
Z ZAGREBŠKEGA VZORČNEGA SEMNJA.
Takoj prve dni se je pokazalo, da bo imel semenj ugodne kupčijske posle. Tekstilca industrija, kože, obutev, pleteno blago in In klobuki so privabili mnogo naroČil. Tudi pri raznih strojih In motorjih je bilo zelo veliko zanimanja. Naraslo je popraševanje po izdelkih angleških kovinskih veleindustrt-jalcev, ki hnajo svoj paviljon. Angleška že-leznfna prihaja v konkurenco z nemškimi in češkimi izdelki. Za pločevino je bilo skle-n enih že prvi dan kupčij za nad milijon kron. V angleškem paviljonu vzbujajo posebno pozornost vojaške puške.
Ob priliki semnla iščejo avstrijski industrijalci, obrtniki In trgovci prvovrstnih stikov s Hrvatsko. V Zagreb je prišla delega-ei:a z Dunaja pod vodstvom funkciionarjev trgovsko-obrtne zbornice. Zagrebška tr-govsko-obrrna zbornica je sklicala na njihovo željo sejo, katere so se udeležili zastopniki vseh pridobitnih organizacij na Hrvatskem. Razpravljalo se je živahno o sedanjih težkočah za razvoj gospodarskih odnoša:ev med Avstrijo tn Jugoslavijo. Gostje z Dunaja so bili s sprejemom m pogovori zelo zadovoPni. Razstavo si je podrobno ogledal tudi češkoslovaški generalni konzul v Beogradu Seba. Iz Pariza so prišli na semenj veletržci Baure, Dupessv tn Hugede. Pose-tfla je razstavo tudi trgovska akademija s Sušaka.
Semenj priča tudi o tem, da se dokopljemo počasi do lastnih izdelkov obleke in obutve. Seveda smo še daleč od inozemskih produktov, toda razstavljeni predmeti kažejo, da smo na pravi poti in da se polagoma bližamo neodvisnosti od rojine, kar bo značilo velik dobiček v našem gospodarstvu. V tekstilni industrij! je zastopano najbolje »Dioničko društvo domače tvornice predenia i tkanja u Dugojresic. V tvornici je nad 1000 delavcev. Iz Slovenije sta razstavili svoje izdelke: Bombaževa predilnica m tkalnica v Tržiču ter Tekstilna k. d. za Izdelovanje sukna in stfknenm izdelkov v Kočevju. V oddelku za perilo, trikotažo m obleko sta zastopana slovenski tvrdkl Kune Josip & Comp., tovarna pletenin m tkanin, LJubljana, ter Triglav tovarna perila Ljub-Liana. Obilo Je tvrdk iz Zagreba, Beograda, Subotice, Karlovca m Apatina. Vidi se, da se domače proizvajanje od leta do teta boljša In Izpopolnjuje. Uspešna je tudi že domača industrija s klobuki Bogato so zastopane tovarne za čevile. Slovenski podjetj! sta: Jakfl, Karlovec m Kozina Peter ec Co., Ljubljana. Strokovnjaki pravilo, da se mar-sikako domaČe blago lahko meri s prtenanimf Inozemskimi produkti. Semeni Je obiskan dobro, zadnje dni je pričakovati najboljših knpčH.
Obiskovalcev je »a dan povprečno 10.000. Prve dneva Je ovtralo obtek neugodno vreme. Kupčfje vspevajo dobro, zlasti odkar prihajajo v mesto številni deželam". Češko blago se zelo ceni m naroča. Razstavljen! so večinoma praktični predmeti. OkoU Prokupovih mlinskih strojev Je prava gnje-ča tn mnogo naročil je bilo že prvi dan. Češke porcelanske Izdelke, sukno, kože, tekstilno blago si ogledujejo m naročajo poset-^flet Ceškfh gospodarskih strojev Je proda-
nih lepo število. Češki razstavni odbor pa skrbi tudi za prepagando v korist češkim kopališčem in letoviščem. Občinstvo gleda slike prirodnih krasot češkoslovaške republike ob zvokih vojaške godbe. Francoski razstavljalci so s svjofau uspehom zelo zadovoljni. »Prodano« se čita na mnogih vzorcih v njihovih paviljonih. To velja za ženske konfekcije to okrasne predmete za budoire. Težka industrija Imponira in se razpečava. Izmed raznih inozemskih tvrdk posluje dobro tudi tvrdka Nascimbeni iz Milana, ki prodaja gume za avtomobile, bi* ciklje itd. Tvrdka ima svoja zastopstva v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu tn Kotoru. V kratkem otvori svojo fllijalko tudi v Ljubljani. Omeniti Je uspešne kupčije Inozemskih tvrdk: ameriške tvrdke Singer s šivalnimi stroji, dunajsko trgovsko podjetje Olse, nemški Sanitet-Import, švicarske tovarne Mez in Steffel, švedske Izložbe stro-iev. Pozornost vzbuja bosanska ročna industrija (Sarajevo). Narodno vezivo. Izloženo na somnju, je občudovanja vredno. Dobre usp *2 dosegajo tudi domača podjetja: tovarna lesenih klinov v Črnomlju, Ptujska kožarska Industrija na Koztnova tovarna perila Iz Karlovca.
*
—g Poročilo z žitnega trga. Stabilizacija dinarja kaže že svoje dobre sadove na žitnem trgu. Cene so ostale zopet ta teden neizpremenjene. V Ljubljani so cene notirale v kronah: moka «0» 30, »2« 29, »3« 26, »6c 24, pšenica 21, rž 18.60, ječmen 15.60, oves slavonski 14.60, fižol ribničan in man-dalon 24, prepeličar 25.50,
—g Ljubljanski trg. Mesne cene dnevno naraščajo. Mestna občina uvede v najkrajšem času mestno mesnico, da se na ta način ustvari kolikor mogoča konkurenca mesarjem in zadobi točno sliko o primernih mesnih cenah. Današnje mesne cene v dinarjih so sledeče: Goveje meso v mesnteah 22—25 na trgu: najnižja cena 18, najvišja 24, teletina 19—20, svinjina L vrste 30—35, II. 25— 30, najslabša slanina 38, najboljša 43. a mer. mast 38, domača 42 do 45 šunka 45 do kakovosti. Prekajeno meso I. vrste 43—48, II. 35—40, prekajen Jezik 46. Drobnica: koštran 16—17, kozličevfna 24, konjsko meso 8—9. Kg hrenovk 32—37, kg kranjskih polpreka-Jenfh 48—52. Piščanci 24—25, kokoš 36—46. Mleko 4, surovo maslo 60, čajno 75—80, bohinjski sir 47—55, Jajce 1.25—1.50, kruh 7.50 bel, 6.50 črn. Moka št »0« 730—8, črna 6, koruzna 4.50. špecerijsko blago: kava 44— 96 dm po kvaliteti, bel kristalni sladkor 25, v kockah 26.50—27, namizno olje 30—33, jedilno olje 23—25. Glede zelenjave je pritožba občinstva radi visokih cen na ljubljanskem trgu v celoti popolnoma upravičena. Zelenjava se prodate kot žefran. To je omogočeno vsled tega, ker Imajo zalagatelji ljubljanskega trga popoln monopol In nI nobene konJcurence. Vsled visokega stanja Ure je uvožena zelenjava Izredno draga ln podraži še domače cene. V očigled temu položaju, ki se brez dvoma dolga leta ne bi izpremenfl, namerava mestna občina ustanoviti veliko vrtnarsko podletje za produkcijo zelenjave, ki bi bila v stanju kriti velik del potrebe Ljubljane. Na ta način ustvarjena občutna konkurenca bi takoj pritisnila cene na reelno stanje.
—g Beogradska blagovna borza 27* aprila. Notirajo: pšenica šabačka 75 kg, 6— 7/o franko obala Beograd, 15 dnevna, iskanje 420, ponudba 430, pšenica 79—80 kg 2—3% franko Beograd prompt iskanje 46230, ponudba 467.50, zaključek 465, pšenica 77 kg 4% franko obala Beograd prompt 442.50, 447.50 (445), nova koruza pariteta Smederevo 240, 2S0, svinjska mast, franko klavnica Beograd prompt ponudba 360. Tendenca neizpremenjena. Zanimanje za pšenico, katere je bilo prodano 8 vagonov.
—g Zagrebški trg. Zagreb 27. aprila. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirao: Pšenica (76—77 kg) 450—460. rumena koruza 260—2S0, bela 290—305, defektna 180—250. rž 72—74 kg 375—385, ječmen za pivovarne 325—350, za krmo 300—310, oves 290— 295, pisarn fižol 500—650, beli 480—490, pšenična moka »0« 68730—712.50, »2« 662.50 —687.50, »4.637.50—662.50, za krmo 225— 250, drobni otrobi 170—190, debeli 250. Tendenca: mirna, nekoliko črtsteja. Promet živahen.
—g Novosadska blagovna borza 27. aprila. Novi Sad 27. a»pTila. Cene v dinarjih notirajo: baška pšenica 2 vag. 452.50—457.50 baška duplikat kasa 2 vagona 455—452.50, baška garantirana za 8 dni 2 vag. 45730, baški ječmen 4 vag. 310—325, baški oves 4 vag. 290, baška koruza prompt 4 vag. 260, baška 100% kase 2 vag. 257.50, baška za maj — 16. Juliia 3 vag. 266.50. baška za april-maj, 2% defektna 7 vag. 292.50, banatska okrogla 11 vag. 260—26230, banatska ab Smederevo 9 vag. 270 banatska bela 2 vag. 290, sremska 2 vag. 262.50, baška moka na bazi »0. ponudba 675, »0« 2 vag. 675—685, »2« 1 vag. 640, »4« 2 vag. 600, »6« ponudba 250, »7« ponudba 455, baška »0« kombinirano 1 vag. 695, banatska po vzorcu postavno Bos. Brod 15 vag. 450, otrobi v vrečah od jute ponudba 160, v papirnatih vrečah vag. 155. Tendenca mirna.
—g Dobava moke. V intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo sklenila dne 7. maja ti. direktna pogodba za dobavo 200.000 kg pšenične krušne moke (tipa 80%). Predmetni oglas ie v pisarni trgovske m obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Oddaja barvanja železne konstrukcije mosta. Pri ravnateljstvu državne železnice v Subotlcf se bo vršila dne 9. maja 1923 ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije bogojevskega-dunavskega mostu (površina 32.000 m2). Predmetni oglas Je v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani Interesentom na vpogled.
—g Zagrebški zbor. Vremenske neprilike ob otvoritvi Zagrebškega zbora so Jako neugodno vplivale na kupčijske posle, kakor tudi na obisk sam Na eni strani preprečuje kupčijo veliko pomanjkanje gotovine, na drugi strani pa dela nestalnost naše valute nezaupanje pri inozemcih. Te težko-če silno ovira'o poslovane na sejmu. Vendar ie bilo dosedai sklenjenih za okoli 300 milijonov kron kupčij. Najbolje kupčije dela vsekakor domača industrija. Stro:na Industrija Je prodala samo od enega Izdelka 25 vagonov ln hna za druge Izdelke za pol leta naročil. Sijajne kupčije zaključuje tudi slovenska Industrija za bakrene izdelke v Mariboru. Povpraševanje je zlasti po kuhinjskih posodah In po umivalnih vrčih. Po poročilih
zagr. listov so v tem oziru Slovenci potolkli nemško industrijo. Tudi ostala slovenska industri'a dela dobre zaključke. Na sejem so pnspeli kupci iz cele držrve, osobito iz Banata. Sejem so dosedaj p^!eg raznih dostojanstvenikov posetili tudi vsi konzuli tujih držav.
—g Kuverte je začela pro"zva;ati v Ljubljani nova tovarna Vider & Kokalj. Tovarniški stro:i so na'modernejših tipov ki omogočajo letno produkcijo do 90 milijonov kuvert Izdeiu ejo se kuverte vseh oblik, razen tega tudi kuverte z okenci, ki so se dosedai morale uvažati iz inozemstva. Visoko produkcijsko število in najmoderrse ši pripomočki omogočajo uspešno konkurenco v cenah in kvaliteti. 4-00
—C V:nogra^nštvo v Por'karpatsk" Rusiji. Zastran stagnacije vinske kupčije je prišla vinska prodnkci:a v vzhodni Slovnški in Porkarpatski Rusi i v kritičen položai. Da bi se producentom pomagalo, se je ustanovila s pomočjo poljedelskega mfnistrstva družba za požlahtnienTe venske kap!;ice s filialkami v Podkarpatski Rusiji, na Slovaškem in Moravskcm. Rr^tis'avs'-a borza se bo v bližnji bodočnosti bavila s trgovino in prodajo domačega  vinskega pridelka.
—g Vefko ameriško nod'etie v Čcho-s!ovakrh. Kakor poroča oficielno glasMo češkoslovaške trgovske zbornice v C'kagu »Czechoslovak Chamber of Commerce«, je pričela Imenovana zbornica pogaianja s Fordovo družbo m zadevnimi češkoslovaškimi krogi za ustanovitev zavodov, ki bi izdelovali Fordove avtomobile v češkoslovaški republiki in sicer kakor glavne tvornice za vso Evropo. Pogajanja sicer še niso dovršena, a toliko je znano, da uspešno napredujejo.
—g Stroge odredbe v devizni poltlki Nemčije. Berlin, 25. aprila (K. B.) »B. Z. am Mfttag« poroča, da so se vršila predvčcrar-šnjim temeljita posvetovanja glede ukrepov, ki jih namerava vlada storiti v devizni politiki. Posvetovanja so se udeležili člani ministrstva narodnega gospodarstva in bančni strokovnjaki. V smislu teh ukrepov bo zlasti odrejena dalekosežna obveznost glede prijave deviz, strogi popis in stroga prepoved razmenjave deviz na gotovino.
—g Ustanovitev kreditne in stavbne zadruge »Mo'mir« v Mariboru. Dne 21. t. m. se Je vršil v restavraciji »Maribor« dobro obiskani občni zbor Kreditne In stavbne zadruge »Moimir«. Zborovanja se je udeležil rud? poseben delegat Juž. železnice, ki je podal Izjavo, da je železniška uprava pripravPena za svoje, v zadrugi včlanjeno osob;e sodelovati v okvirju kredita pogojno, da ga dovoli ministrstvo sa: obrača'a in generalna uprava na Dunaju. Od strani ustanovitelja zadruge novinarja Ptrca so se delegatu predložil} konkretni predlogi za tako sodelovan'e, med ka-rimi je rudi neka! takih predlogov katere Juž. žel. lahko brez posebnega kredita m dovol:em'a od višje strani realizira. Obč. zbor Je pozdravil v odsotnosti predsed. Mariborske gradbene akefe podpredsednik Ktmst. Zborovanje ie vodil predsednik ustanovnega odbora slikarski mojster Horvat. Občni zbor je soglasno odobril pravila, ter poveril novemu odboru sestavo pravilnika, hišnega reda itd. Izvolilo se je definitivno načelstvo: predsedn. Horvat, pod-predsedn. tapetnrk m dekorater Jagodic, blaga:nfk starinar Arbeiter, tajnik novinar
Pire; ostali odbor: odvetnik dr. Tomšič, tesarski mojster Spes, zidarski mo'ster Vrabl, preglednik finančne kontrole Bati-stič, hišni posestnik Gl ts;č, tov. pohištva Kompare, trg. Miloraddevič. Nadzorstvo: rav. Nar. banke Skušek inž, Kiffmann, gl. zastopnik Delniške pivovarne Laško, An-kerst, železničar Hauptmann, klobučar Kvas, tajnik SOD Kenda. Zadruga je štela že na ustanovnem občnem zboru 4^ članov z 7425 Din vplačanih deležev in 075 V.n vplačana vprsnme. Med člani se nahaja tudi mnogo vnanfh članov, i" iebno zani-man'e za zadrugo prihaja iz Kranjske in celjskega ofcrafa, kjer se namerava ustanoviti prva podružnica. Ob zakl lučku :e zadružni bi mik naglasa! velik pomen te zadruge v so 1'ilnem in gospodarske« ozira
tudi na splošno.
—g Proda*n   fVzrtnc-ra   matarilata in
sodov. Pri tobačni tovarni v Ljubljani vrši dne 7. ma:p ti. oh II. dopoldne dražba 60.000kg odpadkov belega kartona, 12.400 kg odpadkov ruiavega karton^. 14.000 kz r('p".d'nv raznega papirja in 80 kom*'Jnr «tnrih sodov od olTa, Predmetni oglas z na-fnčne'š'mi po*ro:i :e v p'sami trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
fW'h
— Ze, »DečU doma ie darovala gospodična Malči Kulicli, poštarica v Borovnici Din 100.
— S!ovo"ke ?n Slovcnc? v Zagreba so v po6aščcnfe spomina dna. Ivana Tavčarja poslale »D?e«emn dom«« v Ljubljani 2500 dinar;ev.   Darovale so  d?.,T,e in cnsp
M. Majdič Vihela Carnelutti, Avgust Pra-protnik in Aranicki po 2^ d:n. — Draga LuJfcka, Minka Lapaine, Vida Botteri, Vera Šenoa, Katinka VVellcr. Daniea Koch-mska, Vrhovnik i Strasser Staša Be?ek. Knific. M. Tekauc, E. Stopar, Josipa Arka. Zofija Turk po 100 din. — Draga Svetina, Marija Cargonia, Lozka Vargaron, Slovenka pri ravnateljstvu drž. žel. po 50 din. — F. Sa-rić, Justina Kunst po 40 din. — J. Dolenc, Mar. 2mavec po 25 din. — A. Roje, M. Majdlč po 20 din. — Joža Miklaužič. Ivanka Hrovat po 10 din. — Roma dr. ?e!ezin-ger, Metka Lušicka po 5 din. — Čast in hvala vrlim Slovenkam In Slovencem biva-Jočim v Zagrebu, ki so na toli plemenit način proslavili spomin svo'ega velikega ožjega rojaka ter v lepem Zagrebu niso pozabili bedne slovenske dece.
Uprava našega lista je prejela za: »Jti-goslovensko Matico«. Družba pri Pavšku daruje D;n 50. Srčna hvala!
Uprava našega lista je prejela za:
Aškerčev spomenik. Učenke 7. razreda osemrazrednice v Novem mestu in raz-rednica M. Arkova darujejo Din 50.—v
Oslepele (Društvo slepih). GO. Ana ln Zorko Trstenjak iz Sv. Miklavža pri Ormožu darujeta Din 60.— namesto cvetja na grob g. Andreju Tramšeku.
Srčna hvala,
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK,
Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
jl--
GUMENE PETE in GUMENE POTPLATE
canaja ln trajnije) so kakor umtne! Najbolja varstvo proti vlagi I nrr
Enodružinska
z lepim vrtom se proda takoj v Rožni dolini 106 pri Marjaku. Stanovanje na razpolago. Ravnotam se proda kotel 65 1 za prešiče.
Rabljene britvice
(Gillete, Mem itd.) se spre* jemalo v električno bruse* nje v drogeriji I. C. KO* T AR, Ljubljana, Wolfova ulica 3. — Zunanja naročila hitro in točno I 4099
Svinec se kupi
(event. tudi star). — Po* ljanska cesta 13/11. 4237
Trstjezastrope
Izdeluje in prodajo na debelo In drobno po najnižjih cenah. Pri večjih množmah znaten popust. ANTOM STEINER, Ljubljana, Jeranova ulica 13, Trnovo.
Bombaž
▼ vseh barvah dosel, ter se dobi vsako količino pri tvrdki Karol PRELOG, Ljub-liana, Stari tri št. 12.
~ " 4341
BBBBB09BBB
Vizitbe in kuverte
priporoča
li
v Ljubljani.
Trboveljski premog in drva
stalno v zalogi vsako množino.
Družba ILIRIJA
LJUBLJANA, Kralja Petra trg g.
Telefon 220. 2243
(Herrenz;mmer), zelena baržunasta garnitura in nekaj druge oprave se proda. Ogleda se lahko samo ob delavnikih od 1 do 2 ure pop. na Aškerčevi cesti 15 (dohod iz podaljšane Bltiwtieove c) 4285
Iščem pleskarja
in SOBNEGA SLIKARJA, Id je neoženjen ter v teh strokah popolnoma tzvmiban, proti stal* ni mesečni dobro plečani na* mettitvi. Prednost imajo oni, ki ratumejo tudi barvanje in lakiranje vozov. Opravljal ko zgoraj navedena opravila izključno le pri mojih stavbah in mojih podjetjih. Stanovanje in hrana v hiši. — Ponudbe na: A, KAJFE2* Kočevja 4408
Parcela
v lepi legi SE PRODA pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe pod »Cena 60 Din/4360« na upavo »Slov. Naroda«.
OTROŠKI VOZT^KT, ŠIVALNI STROJI, PNEUMATIKA NA DEBELO IN DROBNO
POCENI. »TRIBUNA«,  tovarn« dvoko* les, otroških vozičkov in delov. Ljubljana, Karlovska c. 4. 3611
I5CEMO   TREZNEGA. DE* LAVNEGA SAMSKEGA
paradnega kočiiaža
(tudi za 5tirivpr*go). Plača 50 dinarjev dnevno, ena letna, ena zimska obleka, en par čevljev. Potni stroški se povrnejo. — Pismeno javiti: l/pravm opčin* škog groblja — Split 4029
pri obrosil pefl v opekarni 4331
zanesljiv, dobro izvežban, ki bi zamogel prevzeti tudi odgovornost za dobro in jednakomemo žgano blago. Ponudbe s spričevali dosedanjega službovanja so nasloviti na: Fran Kotnik, parna opekarna Verd, p. Vrhnika.
Mm ptfle
log. Cul i drog
LJertlJauta,
Bohoričeva ulica 20
Vreče,
R*BLJE>"~: IN DOBRO OirRANJENE — KUPIM. Jos. BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 7. 410
Trnovska hiša
v Industrijskem kraju na Sta« jerskem radi bolezni za »pred* vojno valutno ceno« NAPRO* DAJ. Hiša je pripravna za ve* letrgovca za vsako obrt. — Naslov pove uprava lista. 4071
259.000 - Din posojila
ali več, ISCE DOBRO VPE* LJANO TRGOVSKO IN TO* VARNISKO PODJETJE proti 20 % obrestim in intabulaciji. — Ponudbe pod »Nujno poso* i Ho« na AnonČni zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 4308
„D IA M A L T"
Pozor poki! .DIAMALT« tovarne Ha u ser in Sobolka, Dunaj-Stadlau, v predvojni kakovosti se zopet dobi pri glavnem zastopniku za Jugoslavijo
EDUAR0 DUZRNEC. Zagreb
SkladfSSe: Strossmaverova trt. 10.
Za mesto Ljubljano
dobi se   .DIAMALT*   v pekarni VILJEM   BIZJAK, Gospo-avetska cesto 7 po originalni tvorniški ceni. 3123
NAM PREOSTAJA ter ga nudimo po znatno znižani ceni.
Trgovina s semeni SEVER & KOMP, Ljubljana, \Volfova ulica 12. 4072
Iš^pfn stanovanje
ZA TAKOJ. Veliko, svetlo, solnčno, s kopalnico, električno lučjo v sredini mesta. Plačam do 15.000 Din letno. — Ponudb be pod »Inženjer/4340« na upra* vo »Slov. Naroda«.
Tri deklice,
doma z dežele, ki so dovršile osemrarredno ljudsko šolo z dobrim uspehom, ŽELE VSTO= PITI KOT TT<*:ENKE V K A* KO TRGOVINO z vso oskrbo v hiši. Ličenje namesto treh, pet let. — Ponrdbe pod »Pet let/4407« na upravo lista.
1
ŠOLNIKE ai tf.Ve«f AtEttBHTE
»vital", a a za
e   Samo 50 Din
n par 1
R 1
I        ženskih Čevljev
kenda    Km Ud trg IT.
I
\mmn strojnik,
jugoslovanski državljan. Izučen strojni ključavničar in strugar, z elcktr. strokovnim znanjem, nrakso v ravnanju Dicsel-mos fni-iev,  s  stroVovno izohra^ho,
ZELI PREMENITI SLUŽBO. Prevzame tudi vodstvo repara* turne delavnice (samostojno mesto zaželjeno). — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4327
Jtppfi Ipipjig prvovrstno
(RonfineBft!lBdera3!rr]e)
dobavlja takoj v vsaW množini najc«ne!e
3os. R, Pnh, £>nb!?3n*,
Gradiška trtica 22.
Telefon 513.
Velika zatona
Emajlirana In luksuana
pusudsi.
Priporoča se
Ana Sns 3577
Liabljan-1  Res ieva cesta 4.
l G. F.
lurasek
Ljubljana fltota i. 12-Ugr!sšuiera ter po ^ravliam!
glasovirje in harmonije, špecljelno strokovno in cenol
Naprodaj je
PO ZELO NIZKI CENI okoli 3 m3 desk tretje vrste, dulje 3 ma različnega tramov j a. kakor tudi neka i oken od barake. — povprašafi ie v gostilni Cclarc. Spodnja Šiška, Kolodvorska cc* sta štev. 165. 447o
Vel ka zaloga k1 ob n kov ki slamnikov' se dobi pri
drnba z o. z. tovarna v Ste« bu pošla Domisle.
Prevzema'o se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Tr?an v Ljubljani, Prešernova ui ca št. 5.
Spre'emanie v arado.
Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
ijnovej&e, izredno nizke cono«
Francoski
IP S PLATNO.
ETAMIN. BATIST. FOURLARD - SVILA, OPAL BATIST
P> litini srcem naznjamo v svojem in imenu svojih otrok pretužno vest, da je preminul dne 27. t. m. naS iskreno ljubljeni soprog, oče, brat in svak, pospod
Josio
za damske obleke.
Srečko Vršič, 3
Selen bar sj ova ulica *wt
i Prosim, oglejte si ~ I cene!
davenl sluga v pokoju.
Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika se vrši v nedeljo 29. t m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti Tesarska ulica 5t. 3 na pokopališče k Sv. Knžu.
V Ljubljani, dne 26. aprila 1923.
Žahiloča rodbina Kovačič-Juh.
i rrzke
-___^_
70
7239
Stran 8.
»SLOVENSKI   NAROD« din« 29 aprtfa 1924
Stev £9.
V najem se odda klet
na Rimski cesti, — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4246
Šestsedežni AUTO,
•fevrsten motor ln dober gu* mi (v Mariboru) SE TA* KOJ POCENI PRODA. — Naslov v anončni pisarni Ivo Sušnik, Maribor, Slo* ▼enska ulica 15. **84
IŠČEJO SE
trgovski potniki,
ki potujejo stalno po Sloveniji ljr avrho razpečavanja različnih,
obče potrebnih predmetov. ;Vpraša  se  v  trgovini Viktor
Bohinec,   Ljubljana, Dunajska
cesta 21. 4440 t-
Trgovsko strokovno naobraien
tajnik
se potrebuje it vodstvo pisarne gremija trgovcev Celje in okolica Celje za čimprejšen nastop. Ponudbe na načelstvo gremija trgovcev, Ce'je. 4430
d oaoioa,
(Erholungshcim)
dr. Pečnik v Rogaški Slatini — Sečovo.
Dt te omogoči pacientom, bolnim na notranjih boleznih, kakor tudi vaem. ki 90 odpočitka potrebni, pri primernih fcenah, izvrstni hrani in krasni legi bl-vaaje ln zdravniško sdravljenje. Prot*
EktI gratis.  Masti'.ne (Maatkuren) x le-Inlml kurami *(Lfeg*kuren), dietne kure, aolnčne kure pozimi in poleti, vodozdra-vilne. terenske kure, i. I. d., 1. t d.
Gospodična,
perfektna korespondentinja, s znanjem slovenskega, nemške« ga in italijanskega jezika, vešča stenografije in strojepisja, SE SPREJME. — Ponudbe pod »Energična/4487« na upravo »Slov. Naroda«.
Proda se radi selitve
DOBRO IDOCA TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM IN TRG. INVENTARJEM. Tr* govski prostori in stanovanje takoj na razpolago. — Pisme*
ne ponudbe naj se pošljejo na upravo »Slov. Naroda« pod »Dobra kupčija/4400«.
Na prodaj
osebni avto
■ossolsdorffor
14/45 PH, 6 sedežev, ln 1 mali avto Fiat 8 12 PH, 3 sedeže in še 1 sedež za silo. Oba avta sta lepa, malo rabljena in zelo po ugodni ceni. — Poizve se pri L. Železnik, avtogaraža, Ljubljana, Sp. Šiška, Celovška cesta 21. v bližini pivovarne .Union-. 4436
Hiša
enonsdstropni, za vsako obrt pripravna, blizu glavnega kolodvora v Mariboru, električna moč in luč, vodovod, velik vrt za zelenjavo, se za Din 188.000 takoj proda. Stanovanje takoj na razpolago. — Natančnega pojasnila daje Ustnik Frano Marlnlč, trgovec v Mariboru, Kaeijanerjeva 17. 4435
Zahvala.
Za nebroj dokazov sočutja ob priliki izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata, zeta, svaka, strica, gospoda
3vana U. Rozmana
poručnika
Izrekamo tem potom vsem našo najglobokejšo zahvalo, osobito p. n. častniškemu zboru s komandantom dravske divizije g. pukovnikom Mil. A Vučkovičem na čelu, dalje g. san. potpukovniku dr. Rudolfu Ko-balu za požrtvovalno lečenje v času bolezni, g. msgr. Klobovsu, kakor tudi vsem dragim kolegom pokoj* nega za spremstvo na njegovi poslednji poti. Vsem ie enkrat najlepša zahvala!
Žalujoči zaostali.
Zahvala.
Za obile dokaze srčnega sočutja povodom prerane smrti naSe ljubljene sestre oziroma svakinje in
tete, gospe
posesfoice v Krškem
kakor tudi za čalčeče spremstvo na zadnji noti, ta
poklonjeno krasno cvetje in ganljive žalostinke izrekamo svojo na prlsrčnejšo zahvalo narodnim društvom, osobito g. starosti Sokola za iskreni poslovilni govor ob odprtem grobu, požarni brambl in gg. pevcem v Krškem, dalje sorodnikom, prijateljem in vsem drugim, zlasti tudi onim, ki so nepozabno rajnko tolažili V njeni dolgotrajni bolezni.
V LJubljani, dne 26. aprila 192&
Žalujoči sorodniki.
PRODA SE
šest stavbnih parcel
od 400 do 700 m1 po 30 di* na jev kvadratni meter. — Naslov pove uprave lista. 4259
V bližini      »ala Bleiweiso* we ln Rimske ceste
SE IŠČE FINA OPOLDANSKA IN VEČERNA HRANA
Naslov pove uprave lista. 4492
Sprejemam
vsakovrstne slamnike v mo* demo preoblikovanje, bar s vanje in beljenje. Novi zelo
nizko ceno! J. STEMBERGER, Dunaj* ska cesta 9. 4422
Kupim KOLO
(dobro ohranjeno) za lOlet* neg* dečka. — Ponudbe z označbo cene fn znamke na: Aloma Company, Anončna družba z o. z.. Ljubljana, Kongresni trg 3. 4474
IŠČEM
spretnega Žagarja
ZA ŽAGO na dva lista in clrkularko. Plača po do* govoru; nastop takoj.
ALOJZIJ STROJ. Zapuže, Begunje pri Lescah. 4479
Vinamica
v sredini Gradca se z tnven* t ar jem, event. stanovanjem PRODA radi izselitve. Na razpolago zakupniki za vi* nirnico. — Dopisi pod: »Sehr P reiswe rt 2804« aa Arrrnc« Etped. Rasberger, Gres L 4480
PRIMOREC srednjih let, biv« trgovec   z   mešanim blagom,
prevzame zastopstvo
ZA SLOVENIJO, oziroma z zalogo v Celju, rentabilnih predmetov (tudi tehnične ali podružnico). Položi jamstvo. — Lokal na razpolago. Prima rete* renče. — Ponudbe pod »Za* stopnik/4423« na upravo lista.
I5ČE SE
strokovni družabnik
s večjim kapitalom zrn ustano* vitev obsežne prvovrstne meš. trgovine na deželi. Vse ugod* nosti takoj na razpolago. Agilni imajo prednost. — Ponudbe pod »Kanltal/4473« na upravo »Slov. Naroda«.
Rabljeni in generalno reparirani
stroji
Parni stroji Dieselmotorji Motorji na surovo olje Stroji za strojarne in
obdelovanje lesa in
kovin
Mlinske naprave, vse garantirano obrata zmožno.
Zelo ugodna aanal
Vprašanja na an. zavod .Apollo*, Liubljana, Stari trg 19 II.
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob priliki prebridke izgube našega dobrega sina, brata ln strica, gospoda
Emila Gmeinerja
tolažili oz. za vse nam doile izraze iskrenega sočutja in darovane vence izrekamo na j pri srčne jšo zahvalo.
Posebej pa se zahvalujemo preč. duhovščini, Sokola Radeče, požarni brambi Radeče in Loka, županstvu, pevske* mu društvu .Kum" za prekrasne žalostinke, lovskemu dm* štvu Radeče, šolskemu vodstvu Radeče -Zidanmost, orožni-štvu, uradnikom juž. želez. Zidanmost in g. R. Estu za nje-govo požrtvovalno uslužnost in podporo ob sprevodu.
Proda se KLAVIR
(dobro ohranjen). — Cena 5000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4457
Skladišče,
(dva prostora) suho, svetlo, cm. 60 m* površine, pripravno ev. za stanovanfe, SE ODDA V NAJEM. Več se izve v pisarni Accetto, Tabor 2. 4460
Konjske salame
tn suho meso najboljše kvalU tete priporoča konjski mesar RUDOLF PUSNHC, Rimska cesta — Tržaška cesta Ljub* ljana. 4381
Proda se HIŠA
z vrtom v Novem mestu 21. — Več ae izve pri M. Ko* man, Slovenska ulica 6, M a* ribor. 4471
Med naprodaj!
Imam 700 kg najfinejšega istočenega medu naprodaj. Cena 25 Din za kg. — Me* tlika stev. 25. 4429
Stanovanje!
Dve manjši stanovanji se zamenjam za eno večje v Ljubljani ali v kakem dru* gem mestu. — Ponudbe pod »Maj/4417« na upravo lista.
Proda se hiša,
hlev, vrt, gozd pri RadovljU ci za 25.000 Din, ter skoraj NOVA KOČIJA za €000 Din. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4419
Gdčna. magistra
r«li magister) SE SPREJME TAKOJ ALI POZNEJE. — Ponudbe z navedbo place poleg prostega stanovanja, hrane in perila na lekarnarja G. PRO* CHE, BRĆKO, Bosna, 4461
Išče se obratovodja
ZA VELIKO PARNO ŽAGO, popolnima vele* v lesni stroki. Poleg plače le stanovanje, kur* jav« in razsvetljava. Nastop takoj, najkasneje pa s 1. juni* jem t. 1. — Naslov pove upra» ▼a »Slov. Naroda«. 4426
Kdor si želi pri solidni tvrd' ki nabaviti okusno
pohištvo
po nizkih cenah — tudi na obroke — naj pošlje svoj naslov na upravo lista pod »Pohištvo 442&«.
KUPUJEMO STALNO V VSAKI MNOŽINI
HP \STOVE IN JAVORJEVE HLODE.
Ponudbe je poslati na »Dra* ga«, lesna trgovska in indu* strijski dražba z o. z. Ljub* ljana, Jeranova ul. 14. *±444
Svoje
stanovanje
4 sobe, poselsks soba, kopalnica, elektr. luč Itd., v najlepši legi v mostu, bi šaman jal za 2 sobi ln kuhinjo proti visoki nagradi takoj. Ponudbe pismeno pod .Lepo stanovanje 4475* na upravo Slov. Naroda. Event bi se mi morala odkupiti jedilna soba. 4475
bela in v modnih barvah, vsakovrstno perilo za dame in otroke, l« prvovrstno domaČe delo, kupite najceneje edino pri tvrdkl
F. In j- Gorioar
„r»rl Ivanki",
Ljubljana, Sv. Petra cesta It 29.
100.000 do 200.000
dinarjev
proti popolnemu Jamstvo lice za izvršitev večin naročil dobro vpeli ano tehniška podjetja z
velikim dobičkom. Udeležba mogoča. Pismene ponudbe na upravo Slov. Narode pod „Strojbo-elek-trlčna družba 4469«. 4469
tvb b r p r r b r p
Prodajalka
ZA MODNO TRGOVINO SE TAKOJ SPREJME. — Kje, pove uprava lista. 4477
Sprejmem takoj
SEST DOBRTH STAVBNIH ln DVA POHIŠTVENA MIZAR. JA — FLORJAN STRAUSS, TUZLA 4462
Smoking-obleka,
nova, za velikega slokega gospoda, SI PRODA. — Naslov pove uprava lista. 4486
Suhe hruške,
maslovnice, prvovrstno bla* go razpošilja samo na veliko tvrdka M. SBIL, Mokronog.
4478
Pes-doberman,
odlikovan, črn, jako lep. čistokrvne pasme, SE UGODNO PRODA. — Na-slov pove uprava lista. 4470
Kupim akumulator
za električno luč (220 Volt) — Ponudbe na upravo »Slo* venskega Naroda« pod Aku« mulator/4450«.
Soba za pisarno
SE ISCE. —- Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4451
Iščem šoferja,
kateri bi bil uporaben tudi v trgovini. — Ponudbe na: Viktor BOHINEC, Ljub* ljana, Dunajska c. 21. 4439
Hiša v Celovcu
SE PRODA ALI ZAME* NJA ZA DRUGO V SLO* VENIJI. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4433
lileblavano sobo
ODDAM s 1. maiem DVE* MA GOSPODOMA, ki sta čez dan odsotna. — Streli* ška ulica 10/1 (vpraša ae od 12. do 15. ure). 4468
Sprejme se
DOBRA IN POŠTENA KU* HARIOA, katera je vajena aa* mostojnega vodstva gospodinj*
stva. Plača no dogovoru. Kavarna »MERKUR«, Ljubljena, Židovska steza 4. 4402
Proda se motor
rm vrtilni tok. SO perijod. 2201 380 voltov, 22 Kw. ALI SE ZAMENJA ZA MOTOR Iste napetosti 4 do 5 Kw. in z dot plačilom. Motor ae lahko ogle* d« v obratu. — Pojasnila daje Elektrana v Skofjl Loki. 4431
Enodružinska hiša
s sadnim vrtom na solnč* nem kraju SE PO ZMERNI CENI PRODA. Vodovod v
hiši. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4418
50.000 dinarjev
aH več išče prvovrstno pod' jetje proti dobri varnosti in 20% obrestim. — Ponudbe pod »Prvovrstno/4467« na upravo »Slov. Naroda«.
150.000 Din posojila
ISCE PODJETJE na vknjlž* bo in proti 20 % letnim obre* stim. Ponudbe na »Prvo Ju* goslavensko gradilište ča* maca. Brodarska Ageneia. Brod na Savi. 4472
Zastopstvo
Standard Oil Comp. of Duplavia
Strelna olja vseh vrst
Cillndrova olja
Auto olja v puntah in sodih
Pllnovo olje v železnih sodih in cisternah
Tovotna mast v sodih od 50—200 kg
Kolom a i   za žel. vozičke v sodih od 25—200 kg
Bensol v železnih sodih
BfotsloHd a la Klingerit
Ona. maiiiko
vedno na zalogi.
A. Lampret,
Ljubljana
S rakov trg 10.        Tel. 347.
Meblovana sobica
na periferiji mesta SE OD* DA TAKOJ. — Naslov po* ve uprava lista. 4453
Naprodaj ste dve vili
z opravo, sadnim in sočiv* nim vrtom blizu kolodvora v Rogaški Slatini. — Naslov pove uprava lista. 444S
Po ugodni ceni SE PRODA
njiva v Spodnji Šiški
v obsegu 1028 m*, zelo pri* pravna za zidanje dveh ali treh hiš. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 4420
Naprodaj je posestvo,
(28 johov remije, travniki, 3 lepih gozdov) — odaljeno
eno uro od Rimskih toplic. Vo* da pri hiši; vse v dobrem sta* nu. Zemlja rodovitna: redi se šest goved. — Pojasnila daje: hotel »Nova pošta«. Rimske toplice. 4416
Jclo perilo
izdeluje točno in solidno nevc-ot.oij:na iz-e'ovalnica
P. Jančigaii
Ljubljana, Reslieva ceita 291 levo
Krojaškega vajenca
iz Ljubljane ali bližnje oko*
lice SPREJME TAKOJ JOS.   ROJINA, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. 4442
Več mladih psičkov
ČISTOKRVNE VOLCJB PASME SE PRODA. — Več se poizve med 2. in 3, uro  v  »Narodni kavarni«.
4449
Vrtnice,
Inženjer arh.
a večletno prakso IŠČE NAMESČENJE pri večjem stavbnem podjetju koi pro* jektant in konstrukter. — Tozadevne ponudbe se prosi vposlati pod »Arhitekt G/4452« na upravo lista.
IŠČEMO spretnega in zane Iščemo spretnega in zanetijivega
zastopnika,
ki ht vrel na potovanja po Slo* veni ji s seboj tudi v vsaki hiši potuebno h-anilo. — Ponudbe pod »Gotov uspeh/4463« na upravo »Slov. Naroda«.
PRODA SE
skoro nov vinski filter
Simplon II (Theo Scitz) za polovično ceno. — Nadalje: ena manjša vinska sesalka s 15 m cevi in cimentacijska ura (kazalo o pretočeni mno* Zini). — Ogleda se pri L. Jaku.
Ljubljana, Slomškove ulica 31.
44Q3
nizke in visokodebelnate, lepih novih vrst, ter cvetlične deko* racije oken in balkonov, pripo*
roča si. občinstvu ANTON   FER A NT, trgovski vrtnar,   Ljubljana, Ambrožev trg it. 3. 4445
Knjigovodkinjo
(bilančnico), vajeno tudi drugih pisarniških del, SPREJME delniška družba v Subotici. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »KnjigovodkinJ a/4377«.
Letovišče!
V fredu Brinje • Grosuplje je še oddati nekaj sob s vso oskr* bo ali braf nje, pripra\*nn ga gospode samce ali gospodična samice. Lega krasna, pod go* zdom ob vodi, oddaljeno pet minut od postaje. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 4446
Išče se suho skladišče
ZA KOVINSKE IZDELKE, in sicer eno za polgotovo, eno sa izcotovljcno in eno za majhno delavnico, kjer se bodo oprav* ljala popravila tn majhna dela. More biti tudi leaena baraka s pisarniškim prostorom. Pogoj je bližina kolodvora aH pa spoj* ka žclemISkega tira. V poŠteV pride Maribor. Hoče, Račie* Fram. Pragersko ali Slov. Bi* strica. — Ponudbe p. n. Inter* esentov, kateri bi slični objekt dali v najem, se prosi poslati pod Šifro »Gebe/4427« na upra* vo »Slov. Naroda«.
H>ez Ha, ne vlečejo na črna aH modro
čisto bela
izdelujem pod Jamstvom      brušenje stekla
„VITRUM" Novi-SAD Ili, FutoSM put 48
OGLEDALA
Prazno sobo
za pisarno s posebnim uhodom v sredi mesta iščemo za takoj ali pozneje. (Poslovanje s strankami minimalno.) Cenj. ponudbe na upravo lista pod Mirna stranka 4379
Korcspodentinjo in praktikantinjo
sprejmem. Za prvo zahtevam obvladanje slovenske, nemške In vsaj deloma  srbo-hrvatska korespondence,  strojepisje ter stenografije Mesto je stalno. Kot praktikantinjo sprejmem začetnico s primerno* izobrazbo. Pismene ponudbe je vlo*itl Jim preje direktno na tovarno 8t«n« Vidmar,   Pred  škofijo 19. 1. nadstropje ali
8v. Petra cesta 79.
Denarni zavod v LJubljani razrjisuje meato
ravnatelja.
Prednost imajo v zadružništvu izvežbani. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj, referenc in zahtevkov na upravo lista do 10. maja t. 1. pod Denarni zavod 4384.
In apodnfeavstrljska
terpentinska olja
prozornočista dobavlja po izredno ugodnih cenah točno
Hana Katzleri   Chemikalieng-Tosshandlung, Wien S.
Schrankenberggasse 27. Spretni stroke va?enl zastopniki ae aprejmelo.
Obleke za birmance
v vseh velikostih ln barvah
Pri pismenem naročilu zadostuje navedba starosti. Največja izbira pri tvrdki DRAGO SCHWAB, manufaktura,
moda, konfekcija. 4482 LJublJaiia9 Dvorni trg '*
BiciBiniRir*
»H i ril j 4 -H -II -lEJBRRRRR
Naznanilo.
Vinotoč čez ulico otvorim v soboto 28. aprila v Kolodvorski ulici 26. Postregel bodem slavnemu občin-s pristnimi vini in nizkimi cenami. Priporoča se
Viktor Sede].
!b'B:BiBB-Bin!niBiBiriin
eeeaaaaaaaaaaaj
54
RrifileD moment sovjetske vlade.
Iz poročil, ki prihajajo iz sovjetske ftusije, bi se dalo sklepati, da se bliža tovjetska vlada po petletnem obstoju resni notranji krizi Orožje, s katerim k) se borili boljševiki proti zunanjemu tovražniku — takozvani inozemski bur-tuazUU se je v zadnjem času nekoliko skrhalo in mogoče je celo, da izborno organizirani aparat vohunstva in propagande v drugih državah popolnoma odpove svojo službo. Bogastvo, ki ga je imela drŽava v gotovini in blagu, je Izčrpano, cerkvene dragocenosti so izginile brej sledu in tako težko pričakovanega uspeha. Potrpežljivost narodnih mas, ki jim komun Istican gesla in obljube glede svetovne revolucije do danes še niso rodile vsakdanjega kruha, pri-kipreva do vrhunca in če bi sovjeti ne imeli opraviti z nekulturnim, do skrajnosti deprimiranim in vsakega prelivanja krvi sitim ljudstvom, bi jim bila morda že odbila zadnja ura. Tako pa se drži Se dokaj krepko in kakor vse kaže, sami niti ne premišljajo, da bi zlezli s svojih stolčkov. Kaj je tista magična sila. ki jih drži na površju, čemu trpi narod vlado, o kateri je splošno znano, da je prišla na krmilo s pomočjo strojnic ta topov, na to vprašanje je težko odgovoriti. Mnogi mislijo, da je kriva z ene strani politična nezrelost in povojna izmučenost ruskega naroda samega ter nasilje, kršitev elementarnih državljanskih pravic in sistematično teptanje svobodnega mišljenja, z druge pa slabost In omahovanje Evrope, ki ima polno glavo skrbi za svoje razmere in se ne zmeni bogve kaj zato.kar se godi v Rusiji. Vse to je res in morda je treba samo še pripomniti, da imajo v ruski revolucij! svoje prste posledice svetovne vojne m pa nekatere velesile, ki jim nočna Rusija ni bila nikoli po volji, v današnjih časih pa bi jim utegnila biti celo nevarna. Komunizem na zapadu je v zadnjih dveh letih tako nazadoval, da Je pričakovanje kakega komunističnega puča docela neutemeljeno. Evropa noče iz dežja pod kap, delavske mase zapadnih držav so se na ruskem primera prepričale, da je bolje držati vrabca v rokah nego loviti goloba na strehi. Kar Je bilo in še obstoja komunističnih organizacij izven Rusije, so s svojim destruktivnim delovanjem izgubile zaupanje delavstva in z malimi Izjemami danes ne igrajo v političnem življenju nobene odločilne vloge. Okupacija Poruhrja, od katere so si obetali roški, pa tudi evropski komunisti toliko koristi je dokazala, da je misel o svetovni revoluciji sedaj manj upravičena kakor je bila tik po svetovni vojni. Da so sovjeti računali s pomočjo proletarijata premaganih držav, zlasti Nemčije Id da je bilo njihovo najbolj privlačljivo geslo mir brez aneksij in kontribucij, brez premaganih In zmagovalcev, to je splošno znano. Povojni dogodki so pa dokazali, da bi bilo to geslo dobrodošlo premaganim narodom, nikakor pa ne onim državam, ki so za zmago žrtvovale neizmerna bogastva in milijone človeških življenj, ki tvorijo danes veČino in imajo v tem o zini tudi nevtralne narode na svoji strani
Dokler verjetnost dejanske pomoči od zunaj nI bila tako minimalna kakor Je danes, so imeli sovjeti v rokah zanesljivo agi taci jsko orožje, s katerim so pobijali nezadovoljstvo v revoluci-Jonarni vrtinec potegnjenih mas. Potr-pite, ne obupavajte, zdaj. zdaj nam sežejo v roko delavci zapadne Evrope in konec bo naše bede. Tako so boljševiki govorili narodu, kadar je mrmral m to Je po navadi pomagalo. V tem oziru so ruske mase otročje naivne. Od početka revolucije do danes so nasprotniki komunizma upali, da Jih bodo rešile druge drŽave, njegovi pristaši so pa zidali zlate gradove v oblakih revolucionarnega giabnja na zapadu. Prvim so dajali boljševiki tečno hrano v obliki Črezvičaj-ke bi dokaz brezobzirne Justice, druge pa to tolažili z obljubami in pogosto po-rvorjenlml poročili o tem, da Je svetovna revolucija že na pragu. V obeh slučajih Je lek seveda učinkoval. Zanimivo Je dejstvo, da se aparat sovjetske justice slično barometru ravna po pritiska notranjepolitične atmosfere in da £rezvlčajka razgraja samo takrat, kadar vlada komunistične stranke čuti, da se Ji majejo tla pod nogami. Od lanskega procesa proti socijalistom, čigar izid pa ni bil tako strašen kakor bi bil v začetku revolucije, je ruska giljotina večinoma počivala. V zadnjem času pa se snova začenja njeno delovanje. Usmrtitev katoliških duhovnikov, ki lahko rodi sa sovjete usodepolne posledice, je dokaz, da se je kolo revolucije začelo zopet obračati v nasprotni smeri, da je notranji položaj Rusije zašel na ono kritično polje, ki ga ob vsaki priliki argumentirajo teroristični akti. Evropska javnost, zlasti Poljaki in Vatikan, se je zganila hi odločno protestira proti smrtni obsodbi. Seveda so mnogi pozabili, da Je ista javnost uporno molčala takrat, ko je črezvičajka morila mnogobrojne pravoslavne duhovnike In pripadnike tujih držav, posebno naše in Češkoslovaške. Ti procesi stvarno ne bodo ničesar izpremenill, kvečjemu lahko povzročijo dlplomatične zapletljaje med Poljsko in Rusijo. Zato pa bo mo-
ralni učinek tega zverstva tem večji Blokada, ki duši sovjete že pet let, se bo nadaljevala še z večjo odločnostjo in pereče vprašanje njihovega priznanja bo zopet položeno ad calendas graecas. Tudi pomoč v hrani in obleki ki so jo pošiljale gladujočim različne dobrodelne korporacije, med katerimi se je posebno odlikoval rimski papež, lahko v očigled te krvoločnosti preneha, dasi narod kot tak v tem slučaju ne nosi neposredne odgovornosti.
So pa še druga dejstva, ki pričajo, da se sovjetska vlada bliža kritičnemu momentu. Na jugu države se vedno bolj množe nemiri, v centralnih mestih se polnijo ječe s politično nevarnimi osebami, v obliki koncesij se pojavlja na polju narodnega gospodarstva inozemski kapital, ki izpodriva kolektivna sovjetska podjetja. Življenje je prisililo komunistične teoretike, da so krenili od kolektivizma nazaj k individualizmn. Poleg tega pa leži na smrtni postelji mož. ki je revolucijo začel in vodil v najtežjih časih. V osebi Ljenina je imela ruska komunistična stranka ne samo najbolj genijalnega, marljivega in treznega voditelja, marveč tudi nekak simbol svoje sloge, moči in bodočega uspeha. Ni Čudno, da je njegova bolezen povzročila toliko šuma. da so izgubili sovjetski politični krogi glavo in še danes ne vedo, kaj bodo počeli v slučaju, če Ljenln umrje. Sedanji teroristični akti so brez dvoma v tesni zvezi s to nevarnostjo, ki je celo boliŠeviški listi ne taje. V konsolidiranih državah bi smrt uglednega politika za notranji položaj ne Imela posebnih posledic, tam pa, kjer mora v vseh Šolah in javnih lokalih viseti njegova slika, kjer so njegove besede peljale na barikade tisoče delavcev in kmetov, kakor je bilo v Rusiji, lahko postane ta izguba usode-polna. Komunistična stranka že davno ni več enotna. Skraino levo krilo, ki je proti vsakemu popuščaniu. zahteva strogo komunistični družabni red in bi bilo v ugodnem trenutku celo pripravljeno na agresivno politiko napram Evropi, se bori z bolj zmernim desnim krilom, ki se zaveda, da bo uspeh revolucije odvisen od dejanskih razmer in da ni mosroče doseči to. kar je bilo obseženo v prvotnem programa. Llenin spaja s svojo avtoriteto ta dva tabora in njegova smrt lahko povzroči razpad komunistične stranke. Polona i na zapadu, kler bo komuoizer" pešal tem boli, Čim bolj se bo boljšalo gospodarsko stanje in razmere v Rusiji sami govore za to. da se bližajo za sovjetsko vlado re<?n? čast.
Jugoslaven! na ho'elirsVem veleseimu v Pragi.
Dne 7, 8. tn 9. marca t. L se Je vršil v Pragi hotelirski vlesejem, ki so ga posetill mnogobrojni gost'e od vseh stran. V Pragi so s posebnim veseljem pozdravili udeležbo hotelirjev in restavraterjev Iz Jugoslavije: gg. Anton Koritnik iz Lfubliane. GJuro Valjak m Bogumir šlachta Iz Maribora. Anton Tonejc iz Zidanega mosta. Milan Martlno-vIČ, nadalje g Maidlč Iz Celia In g. Franki s soprogo iz Beograda.
Dne 5. marca popoldne smo zapustili Jugoslavijo ter prispeli že drugo ratro 6. marca okoli po 7. ure zjutraj na Wilsonov kolodvor v Prago, kjer nas Je pričakoval odbor hotelirskega sejma. Prisrčno smo bili spreleti. Po kratkem odmoru v hotelu Be-ranek so nas člani komiteja peliali v mesto na ogled praških znamenitosti. Popoldan se Je vršil ob številni udeležbi zbor Saveza hote!ir;ev v trgovski zbornici. Predsedoval mu je, znani po svoJIh sposobnostih In vrlinah zvzln predsednik g. Alojzij Junger, ki je prisrčno pozdravil goste, osobito Jugo-slovene. Odgovovorll mu ie v lepih besedah g. Milan Martlnovič Iz Celja.
Tajnik Saveza g. Sroubek Je v svojem govoru prav podrobno obrazložil vse tež-koče hotelirske in geetfl niča rake stroke. Povdarial le pomen tn gospodarsko važnost organizacije In n'enlh priredb, osobito hotelirskega sejma. Za n!!m Je govori narodni poslanec g. Petrovlckv, ki Je med drugimi povdarjal veliko važnost hotelirskega in gostilnlčarskega stanu za drŽavo. Država ne dobiva od gostilnlčarskega obrta samo velikih dohodkov, marveč le treba vpoštevatf tudi lepe lokale, ki suitjo v okras vsakega mesta. Posebno Je omeniti točnost tn disciplino na tem občnem zboru ki le pokaza*, da je organizacija na svojem višku.
Zvečer so nas brat'e Cehi povabili na skupno večerjo v holel »Zlata Husa«. Hotel le s svojimi krasnimi lokali. Izborno kuhlrro in vzorno postrežbo napravi na nas najboljši vtis. Večerjali smo v dvorani »Mvsllvna«, ki je opremi ena v lovskem stilu. Pri večerji Je Imel lep govor zvezni tajnik g. Šroubek. V Imenu prisotnih Jugoslovenov sta fzpregovorlla gg. Bogumfr Šla h ta m G'uro Valjak Iz Maribora. Razvila se Je prav živahna zabava ob Izvrstni godbi finega salonskega orkestra.
Naslednji dan 7. marca smo bfll nepovabljeni na oflcflelno otvoritev hotelirskega velesejma, ki se vrli pod protektoratom trgovinskega ministra s. Novaka v obč. posvetovalni dvorani. Razum mnogoštevilnega domačega občinstva so bfll prisotni delegati Iz skoro vseh evroosklh držav. Zbor Je otvori 1 župan mesta Praga g. dr. Baxa s krasnim nagovorom. Za »flm sta govorila trgovinski minister ter predsednik praškega velesejma g. Bohač, ki je naglaial gospodarsko važnost te prireditve. Zahvalil se Je v Imenu saveza predsednik g. Junger. Po otvoritvi smo 511 na razstavišče na žoftnske in Strelečke otoke, kjer Je bilo vse vzorno pripravljeno. Razstavljeni so i
bfli vsi predmeti od najmanjšega do največjega, ki so potrebni v gostilniški m kavarniški stroki. Posebno pozornost le vzbudila velika, kompletno urejena kuhinja, opremljena z najmodernejšimi predmeti
Popoldne smo se odpeljali z avtomobili V Melnik, ki je oddaljen kakih 40 km od Prage, na posestvo kneza Lobkovica. kjer nam je g. upravitelj tega posestva s posebno ljubezni! vost jo razkazal velikanske šampanjske In vinske kleti.
Naslednjega dne smo si ogledali hotelirski sejem, po obedu pa podjet a g. Bera-neka, Id so zelo obsežna ter okusno in strokovno urejena. V podjetjih se nahaja okoli 50 raznih oddelkov, urejenih za prodajo raznih živil. Posebno pozornost je vzbujal mesni oddelek z ledenicami, v katerih se Je nahajalo nad 500 kosov zaklane živine in ogromne količine mesa. Podjetje, katero vodi z občudovana vredno strokovno spretnostjo g. Beranek sam. Ima 300 uslužbencev raznih strok. Pričel je delati z malim In prav skromnim obratom ter se s svojo agilnostjo in delavnostjo po mnogih letih povzpel do današnjega velikega obrata.
Dne 9. marca dopold. smo si ogledovali natančnee mesto. Popoldne smo se odpeljali v Praški sanatorij, kjer nam je ob tei priliki ravnatelj razkazal ves sanatorij. Praktična m krasna urjenost te Institucije nas je naravnost očarala.
V nedel'o 11. marca dopoldne smo po-setili skupno z odborom zveze hotelirjev v Pragi vzorčni velese'em, ki se je ta dan otvoril. Žal da Je ravno ta dan precej nagajalo deževno vreme.
Drugo hitro smo zapustfll Prago In se napotili v Češke Budejovlce, da si ogledamo znano pivovarno. Presenetila nas Je urejenost In popolnost velikanskega pod-<et;a ter Izvrstna kvaliteta piva. Istega dne aopo'dne smo se napotili v Hluboke, da si tam ogledamo krasoto gradu Schwarzen-oergov. Pred odhodom na kolodvor Je g. O juro Valjak pozdravil v slovo vse prisotne zlasti župana mesta g. Oto Swoboda. ki se mu le zahvalil. Izražajoč simpatije m želio za čim mtlrrmejše In trajne zveze med Cehi In JugoslovenL Nato smo skupaj zapeli »Hel Slovani« ter se bratsko poslovili.
Poset praškega hotelirskega sejma Je bil za nas velikanskega pomena. Ne le, da smo uspoznall delavnost m pomen svojih kolegov, marveč nam bo priredba služIla kot vodnica za nadaljno delovanje In napredovanje v naši stroki, ki le danes pri nas še zelo pomanjkljiva. Dosti je še treba storiti, da dosežemo oni višek, na katerem so že naš? češki kolegi.
Obenem smo s tem Izletom storili prvi korak za zbližan;e In utrditev ožllh stikov med češkim ?n Jugoslovensklm narodom
Zal, da se letos vsled neugodnih razmer ni moglo udeležiti sejma večje število Jugoslovenov. želimo pa, da se vabilu hotelirskega veleseima v prihodnjem letu odzove č!m več udeležencev.
S posebno hvaležnostjo se spominjamo vseh gg. kolegov, k! so nam ves čas posvečali požrtvovalno In ljubeznih/ost ter or^nomorll do t*ko ooooTnega uspeha.
Češkoslovaško vojaštvo in Francija.
Iz Pariza javljajo, da obišče maršal Foch v kratkem Prago, da si pred vsem ogleda češkoslovaške legije, ki so se borile pod njegovim poveljstvom za časa svetovne vojne na francoskem bojišču, pa tudi na laški fronti in v Sibiriji.
Ob tej priliki piše pariški Figaro sledeče:
Francija sledi z najživahnejŠo simpatijo trudapolnemu stremljenju tega malega, a junaškega naroda v srednji Evropi, ki si je znal ohraniti svoje življenje pod stoletnim habsburškim jarmom in se dvigniti na višino civiliziranega sveta, takoj, ko je postal svoboden. In ki se je tako pokazal vrednega, da živi s tem, da si je sam opomogel in s tem, da vstrahuje mogočne sosede, ki preže nanj.
Nova država, ki se je začela zidati na ruševinah starega cesarstva, je bila takoj v začetku od mnogih strani ogrožena. Socijalne težave v notranjosti, grožnje aavidnlh in Ukomnib sosedov od zunaj, slabe In še ne stalno določene meje. Potrebnost Imeti armado, te je takoj pokazala vodilnim krogom in zgodovina jim bo hvaležna, da so popolnoma razumeli, kako vlogo igra in kako mora biti organizirana.
Ni bilo lahko amalgamirati ostanke avstro-madžarske vojske, ki so se nahajali v deželi in raznovrstne elemente, ki so prihiteli iz vseh bojnih polj, ko se je razkadil smodnikov dim. Da se vse to zvari v enoten blok, je bilo treba izvežbanih vojaških organizatorjev, ki se niso dali oplašiti od lokalnih tež-koč.
Češkoslovaška vlada Je poklicala v deželo francoske inštruktorje, na čelo katerih je bil postavljen general Pellć, miren in pogumen vojak, eden najboljših generalov, ki jih Je kdaj Imela francoska armada.
Komaj je bil začel urejevati kadre, ko je ofenziva madžarskih boljSevikov prekinila vse. Domovina je bila v nevarnosti. Vse je prijelo zrn orožje. V vsej naglici so se vrgle češkoslovaške nepripravljene čete napadalcem nasproti. Bili so tedni nemirnega upanja... Ko bodo znane potankosti te vojne, res ne vem, kaj bo treba občudovati ali neupogljivo delavnost vlade ali junaštvo naroda In herotsetn par Francozov, ki so se na čelu čet aktivno udeleževali bojev.
Po sklenjenem miru je bila francoska misija že v ozkem kontaktu s če-
tami; reorganizacija se je krepko nadaljevala in pokazala lepe uspehe leta 1921. za časa zadnjega poskusa cesarja Karla in pa lani ko so se vršili veliki manevri
Generala Pellčja, ki je bfl prestavljen v Carigrad, nadomeščuje general Mittelhauser, tudi Francoz, ki je vodil boje na Slovaškem proti Madžarom in se tam posebno odlikoval. Ta nadaljuje započeto delo. Vspehi so dobri. Oficijelnih kandidatov za častniška mesta je bilo leta 1922. — 291; leta 1923. — 446. Na rezervne častnike se tudi ni pozabilo, inŠtrukcijska šola v Pragi Šteje letos 1437 prostovoljnih slušateljev.
Splošno je danes češkoslovaška armada solidna enota, s katero je treba računati.
Kako je v Nemčiji?
Poročevalec beogradskega lista »No-voje Vrenva« opisuje razmere v Berlinu takole: Nemci imajo nekaj skupnega z nami (Rusi): pozno se zavedelo storjene neumnosti Svolečasno so v Nemci:l vse nezgode pripisovali Inozemcem, ki so zapravljali tu dolarje, seveda zbog pravlHčuega kurza s precejšnimi ugodnostmi. Začela se Je histerika po listih. Zvišali so inozemcem davke. Sedal le dosežen odtok švedskih kron in holandsklh guldinarjev. Nemci zopet kriče. Trgovine, hoteli In drugi javni lokali so »prazni. Obdavčenje je doseglo v Berlinu čudovito višino. Pri zelo skromnih razmerah plačujem dnevno 750 mark davka za to, ker žfvtm v zavetišču. Inozemcl, ki stanujejo v bolj dragih hotelih, plačujejo dnevno za to srečo poleg že Itak drage stanarine Še 30—40 tisoč mark davka. Ce se točno Izračuna so morali pustiti tujci v JanuaTJu 1923. leta v Berlinu okrog 7 milllard mark. Naval Inozemcev pa se !e med tem časom znižal od 30% do 12%. Nemci že uporabi1 a-Jo poseben Izraz »Fremdenverscheuchung«.
Nemci se nikakor ne morejo prilagoditi republikanskemu režimu. Vrši se borba z različnimi znamenji monarhije, d očim Je sprejeta v novem grbu »svobodne države Bavarlje« krona. Res le. da se to godi na Bavarskem ln da se krona Imenuje narodna. Socijalisti so se seveda prestrašili In se spominjajo besed nekega bavarskega ministra, ki je Izjavil, da le cesarska krona v Nemčiji »zašla samo začasno«. Pred kratkim so bili nemški republikanci upravičeno docela razkačeni. Kakor je znano, Je novemberska revolucija uvedla nacijonal-ne barve — črno, rdečo, rumeno namesto prejšnjih — črne, bele In rdeče. Teh starih barv se krepko drže nacijonallsti. Radi zastav se stalno dogajajo ulični spopadi Prusko vrhovno administrativno sodišče je pred kratkim sklenilo priznati črno-belo-rdečo zastavo za zakonito in odredilo, da Jo mora policija ščititi. Republikanci so strašno hudi na to odredbo In pravilo, da le s tem dovoljeno nositi tudi sovjetsko zastavo. SIcer pa so dosedaj sovjetske zastave nemoteno vihrale na ulicah Berlina fn nihče Jih nI motfl. Mesto Je polno govoric o Rusiji, kler se Je očfvldno začel razpad. Zapravljanje denara v restavracijah se med bollševlšklml aeentl več ne opaža. Se nI dolgo, ko so sfpali ogromne vsote. Sedaj so slučaji, ko gost ne more poravnati svojega računa. Upravnik zračne zveze med Moskvo hi Berlinom Je bil prisiljen zbog deficita v blagajni prodati od svojih treh avtomobilov dva. Glasilo »Nakanune« bo ustavljen. Tiskalo se Je 5 tisoč izvodov, pa še H se niso razprodaja]!. Sploh pa je ta komunističen list malokdo čital in njegov vplrv Je bil precej neznaten. Zanimive stvari se dogajajo v nekem ruskem lokalu v Berlinu, kamor pogosto zahaja premožno občinstvo. Skoraj vsak večer zahteva kdo, naj orkester igra rusko himno »Bože carja hrani«. Pogosto zahtevalo to celo Židje. Himno poslušajo stoje. Navzoči bol;ševfld zahtevajo »Interaacijonalo«, toda orkester ne posluša. Igra »preobraženskl marš«, ki ga spremljajo boliševfld s petjem »interna-djonale«, Rajska Idila.
Razne stvari.
• Velik požar v Ameriki. Listi poročajo Iz New-Yorka, da Je požar v državi New-
j Yersey uničil 60 ha gozda,   33 hiš In eno cerkev.
• Rojstni mesec In značaj. Neki holand-skl list prinaša razpravo znanstvenika, ki trdi, da tudi rojstni mesec vpliva na značaj. V prvi vrsti velja to za ženske. V ja-
| nuarju rojena devojka postane dobra go-; spodlnja.   Malo je naklonjena melanholiji, j ima pa dobro srce in smisel za enostavno j In vkusno oblačenje. 2ena, ki se rodi v fe-) bruarju, Je dobra soproga In majka. Obenem j pa je kaj rada gizdava.   2ena  iz meseca i marca se rada prepira.  Dela velfko, toda I brez posebne pozornosti. Zelo Je koketna in j troši   veliko za obleke  In  klobuke. Tudi j aprilke niso kaj posebnega. Njihova fnteli-j genca je omejena, poleg tega pa so še nestanovitne. Majski popki so ljubki, nežni in elegantni. Junski cvetovi so strastni, vzljub-Ijajo vse, kar pada v oči in se temu primerno tudi oblačijo. V juliju rojene devojke so vsikdar dobre volje in rade jedo slaščice. Ako je rojena v avgustu, tedaj Je blaga In oprošča vsakemu. Ljubi pa razkošje in Izzivajoč nastop. V tem pogledu se razlikujejo od septemberskih rojenk, ki so zelo prijazne In štedljive. Vendar se znajo tudi te okusno oblačiti.   Oktoberske hčerke so v družbi zelo prilazne. Govore mnogo In brzo njihova fantazija nima mej ter se odlikuje s posebno veselostjo. So sladke, toda pri tem površne In lahkomiselne. Njihove novem-berske sestrice so dobrega srca. Prav lahko se razpalljo m razburijo, dajo se pa tudi zelo hitro pomiriti. Kot gospođin'e niso kaj posebnega, aH so dobre majke. December-ska žena draži osebno dražest z nenavad-j nim oblačilom. Ljubi svilo In krzno, šminko * tn puder. Prav često povzroči propast svo-
jega moža. Po naziranju tega znanstvenika so žene Iz januarja, maja, septembra in novembra simpatične, česar v enaki meri ni moči reči o ženah iz marca, aprila, junija in oktobra. Prav opasne so decemberske. ki umejo privlačiti moške strasti in ki jih nato s svojo razsipnostjo uničiti.
Danilo:
K petindvajsetletnici gledališkega inspicienta.
Kaj je lnspicicnt?
Inspicient pri gledališču Je neviden iak-tor, ki vse Ye in vse zna. brez njegove volje ne pade ptica ne pero iz neba, on dirigira dež, grom in blisk, vsi elementi so ma pokorni. Igralci se morajo pokoravati njegovemu pozivu in zato tudi mnogokrat prihajajo prepozno na oder. posebno igralke. Balet se trese pred njegovo brutalnostjo. Ako se zgodi kaj za odrom, kriv je inspicient. Ako zastor prehitro ali prepozno pade, kriv Je Inspicient. Ako kdo ne zna nastopne besede, kriv je inspicient. Ako igralec plača globo, kriv je inspicient. Ako Igralke niso pravočasno gotove, kriv Je inspicient. Naj se zgodi karkoli, kriv je vsega inspicient Ako trajajo skušnje predolgo ln so igrači! slabe volje, skrbi za zabavo in sam prenaSa potrpežljivo vse muko režiserjev ln igralcev.
Marsikdo ve iz lastne skušnle. da se porajajo v človeku trenotki, ko si sam sebi pove resnico; vidi Jo kakor v ogledalu in uživa s krutim veseljem spomine preteklih dni.
Bili so dnevi časa našega gledališkega gostovanja ob počitnicah v Hrvatski, katere ne bi danes zamenjal za nobeno ceno; a zopet dnevi ln situacije, v katerih Je bilo treba poguma, diplomatske rafiniranosti in prisotnosti duha.
Naše predstave v Novi gradiški so padle v dneve velikih izborov meseca maja ter so končale z ogromnim deficitom. — Rezerva porabljena, devet ljudi na potu. trikrat devet hotelskih računov in pred nam! pot v Bjelovar. Vse to se je ravnatelju Strizelu vrtelo pred očmi ln se množilo v nepreglednih številkah.
Kaj sedaj? Zadnje sredstvo.^.
Konobar, cigare In račune I
Eto, gospodine direktor...
Gotovine Je ravno toliko, da se so troski krili in da Je natakar dobil pošteno napitnina Cerkvena miš al mogla biti bolj suha od mojega žepa.
Naš inspicient ln rekvlzlter Hablč, ki 1© imel Čuteče srce, se ml približa s skrbnim; čelom; zakaj ste plačali račune, saj ne moremo naprej. Kaj bo sedaj?
— Tebe zastavim...
Dragi ravnatelj, tu konča kulturna zgodovina ...
— Ne, pisala se bo znova: z žareči ml črkami se bo bralo; da si zastavil svoj Život za umetnost, da rešiš mojo garderobo in svoje kolege In da moremo potovati dalje. V tem kraljevskem hotelu (hotel se Imenuje pri kralju Štefanu) tl bo nadalje krasna Heba servirala hrvatsko vino. Jedel boš na moj račun paštete ln nežne roke te bodo objemale, dokler te ne rešim iz te sav sate.
— Oš tir, koncillanten m »a umetnoet dovzeten človek, kateri Je bil poleg ln nro Je moj nagovor vrlo pri j al, odštel Je težke petkronske srebrnjake, s katerimi se |e dru-Ko jutro vsa družba rano odpeljala dobre volje in s pogumom solncu nasproti.
Umetniku Je ves svet odprt; prlšeđšl v Bjelovar Je bila prva pot v knjigarno k Ban-erju; čudno, v Hrvatski se vsi knjlgotržci pišejo Bauer; tam Je bila predprodala vstopnic za naše gledališke predstave in koncert
— Na pokori predstavljani a brž poškilim, kje leži pola za predprodaJo vstopnic. —■ Srce se ml Je zaguncalo. ko ugledam skoro vso dolgo polo, polno križev, ln kako ne bi, v Novi gradiški Je bila moja čast moja garderoba, moj Inspicient In čast Imena slovenskih Igralcev — zastavljena In rew Širi vse to? Je moja ravnateljska 'dolžnost, ln takale vse vprek ln vprek prekrižana pola 1 Več ko je križev, več Je cvenkov. —» Drugo Jutro Je dobil ošrJr kraljevskega hotela Štefana v Novigradiški tele grafični m potom svoje srebrnjake in izpustil Je našega Habiča iz gajbice. — popoldne ob štirih pridrdra vlak na postajo v Bjelovar in 2 njim Habič ter garderoba. Na kolodvoru pa ga je pričakoval ves ensembl. Hablč Je bil sprejet, lepše kot naš minister prosvete, * cvetjem in živio klici. S solzami v očeh. sladko glnjen se Je priklanjal, dokler ga nI naš Betetto potrkal po rami: »Habakuk« tebi čast in slava«-.
modrovlna, hlačevlna, robe* ln sploh vsa manufakturna roba v veletrgovini R. STER-MECKI, Celje, katera dobiva stalno velikanske pošiljatve rebe direktno Iz prvih svetovnih tovaren.
Zahtevajte ceniki 2217
Lisiiie kože
ler vseh vrst divjačine sprejme v stroj, barvo In
Izdelavo:
&rsnarstvo L. ROT, LiubliatMi«
Gradišče it. 7.
Zaloga kožuhovine! Moderniziranje kožnhovinel
Pozor!
Dobro idočo galanterijsko trgovino s krasnimi in obširnimi prostori v sredini mesta Ljubljane dam v najem, eventuelno tudi s celim inventarjem prodam. Potreben kapital ca 130-150.000 Din. Resni reflekUnti naj vložijo pismene ponudbe pod .Takoj" na Anončni in reklamni zavod „APOLO" R. Golebiowski, Ljubljana, Stari trg 19/II. 4463
Teod.Korn, Ljubljana
Poljanska oaaaa it. a.
Krov«, itnka, faUatariJski ki oknsnl
lama Aeneta. uaihtti ■ aetfat opiti
Izdelovanje posod iz pločevine za firnež. barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (Ikatle) sa konserve.
mostni fesanH nolster
▼ LJubljani
prevzame vsakovrstna tesarska dela, Kakor stresne stole, kupole, stolpe, mostove, vrtne ulice itd. Parna Žaga z vsemi stroji za obdelovanje lesa. 1141
Loj topljen
kupi vsako množino družba:
Slovenija, Ljubljana.
Pismene ponudbe t vzorci naj se poSljejo na zgoraj
imenovami naslov.
Zdraviliško kopališče Slrichenberg
Avstrija (Štajersko), postaja Foldbaeh. Sezona: Maj—oktober.
Zdravi katare, naduho, emphvsen, bolezni srca i. t d. Dobra prehrana. Znamenita zdravilna vrelca: Konstantin In Ema, Pojasnila ln
prospekte daje
zdraviliška koarisija OlelGkoaberg.
lomile t Jnenten llrt".
Zdrave slavonsko im
prešano a balama prodaje nz umjerenu cienn. franko vagon,
Trgovačka banka d. d. n Novo]
Gradiški.
Z
generalno zastopstvo za Štajersko 3$
prvovrstnega premogovnika za svetli ali rjavi premog
s e   i tš *5
Natančne ponudbe, če mogoče z analizo na
MM RoiMj, H- e. HeogroAniog. Gro. FiaMslMp« 10.
Manufakturist
z večletno prakso, popolnoma vešč manufakturne stroke se sprejme kot vodja v detajlno trgovino. Ponudbe na poštni predal 44, Celje.
NA DROBNO I »A DEBELO 1
Radi preureditve treovine In pomanjkanja prostorov se bodj»p: -
ce
pravi tržaški bičevniki, biči, konjske krtače, žima, morska trava td.
po znatno znižani ceni.
v<i> ■ - . -,v-.. -».-
naloeCIe transportno podjefle sveta
CHnflDH mnERIKH
Samo sSaf na odprtem marta. I1a|kitrc|ia ta nalboljta rana preko HHmB2.--7.5ll Rnroerpena I Čkerboorga i glas^ttfml „EIV1PRESS" parobroći na dvojne vijake. Odkod vsake nedelje. Daljne informacije glede voznih cen, odhoda, potniškega vfznma, prtljage, predpisa nseljevanfa v Kanada ta Z}edtn)ene drŽave dale H3ERCUH
ClinHDlIin PHC1FK, Zagreli, Petrtiilstea nllca ar, 40. JOSIP ZIDAR, LJUBLJANA, VVilsonova (Dunajska) cesta 31.
Jajca kupuje
po najvišjih cenah od odd-.nih postaj
in plača
poti oddajnemu potrdilu in brez odtegljaja
JB>. Vajda
izvoz jajec, Čakoveo, Medjimurje, Jugoslavija. Brzojavi: Vajda, Čakovec. Telel. interurb. 59, 4, 3.
H.
Se priporoča
Telefon it. 441
Uub!i3na - Sv. Petra cesta 31.
Šentjanški premog
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cen za promptno dobavo
Šon
t
i
4
b7 a,
premogov
And. Jakil. Krm jI j.
Dolenjsko. I  Prodajni urad v Ljubljani, Krekov tr^ štev. 10. |
Dna 26. aprila 6o 5. m&la bomo ssa Dnnafs (Wec VII, Hotel Hdller, Belarfastrasse) da pacifentom po n nravi napravimo In vstavimo
___ umetne oči.
F. Ad. Mflller-Sfthne, Wlesbaden,
z3?od za umetne odi.
Okrajni Mtrttf » Sevalci odda potom pismene licitacije
zgradbo novega železnobetonskega
■v
mosta na cesti Smarje-planina k!D 18
Pismene ponudbe naj se vložijo pri okrajnem zastopstvu v Sevnici
&a|kasne|e do 25. saafnilsa ?,383.
Načrt mostu, izkaz del in pogoji so razloženi v vpogled pri okrajnem načelniku Karlu Cimperšku v Sevnici.
Ponudnik, katerega ponudba bo sprejeta, mora vložiti pri sklepu stavbene pogodbe kavcijo v znesku 5 % ponuđene svote.
Okrajni zastop si pridržuje pravico oddati dela ne ne oziraje se na višino ponuđene vsote.
Obratni zastop v Sevnici.
Delniška glavnica In rezerve Din 36,000.000'
Ustanovljena 1.1900.
IT*. š8
ubljanska kre
•1
naznanja
da se preseli iz dosedanjih poslovnih prostorov, Stritarjeva ulica št. 2. v posiovne prostore v
novodograieni lastni bančni palac
Dunajski cesti št. 1,
v katerih prične poslovati 2. maja 1923.
Naslov za brzojavke: Banka, Ljubljana.
Telefon št. 261, 413, 502; devizni odd. št. 503 in 504.
Podružnic ei
Brežice, Celja, Kranj, Maribor, Metković, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split,
Trat, Gorica.
a s e a asasB ■
Stev. 99.
SLOVENSKI NAROD* dne 29. aprila 1923.
stran 11.
IV UNION
francoski zavarovalna družba v Parim osnovana leta 1828. Skupna glavnica 400 mil Jonov frankov. Prevzema vse vrste požarna In živ-Iienska zavarovanja. Pojasnila daieio vsi krajevni zastopniki In Generalno zastopstvo wm Slovenijo ,,MEXIDA», mednarodna eksportna in Importna družba z o. a.. Ljubi ana, Sv. Petra cesta St 33.  Agilne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji!
Izola&ne ploice 3282 Izolaćno im«i Cerealt In Watproof Portland cement Živo apno
Opeko zidno In attrešno Alabaater-glpa
In druge stavbene
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
LJubljana,        Blelvrelaova oeata itev, 18«
IS*      Prevzema astartoranja In Izvrševanje ksilolltnega tlaka I
IRuberold, hamburikl Stresno lepenko Lesni cement (smolo) Sfpeinl I* k Katran In karbollnel Asfalt naravni in umetni Bitumen (asfaltni kit) potrebščine nudi
Akcijonarska družba
za prometne in železniške potrebe
L'ubljana, Earlovska cesta 30.
Lokomotive, vozički, prekuenlkl, platoskl vozovi, okoleaje za poljeke železrvce ter vsakršen drugI materijal za poljske že« leznlce točno In eeno s skladišča v Ljubljeni ell Zagrebu. — Zahtevajte po«
nudbeI
DOBAVLJAMO
odmah uz dnevne cijene sa skladišta Zagreb
SVE STROJEVE I ALAT
za stolare, tvornice pokućtva, kolare I pilane, za bravare, mekaničare I radionice za popravke, za limare, tvornice limenih 1 kovinskih predmeta. Bogato skladište transmisija, slrovoulnjih in benzin-motora, kao i nredjaje za svariti 1 bijele kovine.
mar i strojevi
dion. dr.
on JEIZUOB
ZAGREB
EE ulica broj 25
I
1 li M
visokopritllčna. s 5 sobami, kn h in jo itd., popolnoma opremljena s čolnom vred, se proda. Naslov pove upr. SL Naroda. 4286
Dobro vpeljaaa man
brez konkurence liče v svrho povečanja obrata kapitala Din. 50 do 100 tisoč. Ponudbe pod Popolna varnost na Anončni zavod Drago Beseljak in dru;?, Ljubljana, Sodna ulica 5. 4253
Kupim v Ljubljani
ENODRUŽINSKO H ISO ali VILO z vrtom, event. tudi primerno hišo s kakim lokalom. — Pismene ponudbe do 10. maja pod »E. K./4342« na upravo »Slov. Naroda«.
Sobarica
z večletnimi dobrimi spričevali I5CE SLUŽBO v hotelu ali sanatoriju čez sezono. Usluž* bena je bila do sedaj v prvo« vratnih hotelih In aanatorijih. ter je vešča slovenskega in nemškega jezika. — Ponudbe pod »Sobarica/4410« na upravo »Slov. Naroda«.
.KORHniT'
zajamčeno prav! asbestni Skril) za kritje streh.
K o r a n i t ne premoči, ne odzebe. se ne lomi in ne trga, je popolnoma siguren proti ognju, toči in viharju, tehta na 1 m" samo 12 12 kg, je neomejeno trpežen, |e boljši kot vsi eterniti, je najboljša in najcenejša streha, ker ne po trebu}€ nikdar popravila.
Fran HoCeoar
Žirovnica (Mosta) Gorenjsko.
P. it.
Vljudno naznanjam, da sem preselil svojo trgovino s mešanim blagom* delUcatesami ter sajtrfavalnico is dosedanjih prostorov
na Sv. S>etra cesto 43 (daorišče).
Priporočam se 3cc nadaljno cenjeno naklonjenost ter belejm S odličnim spoštovanjem
T. Mencinger.
iz Ijevanog željeza« kao trgovački lijev dobav« najniže dnevne cijene a
" tvorni ca stroieva
200.000 kron posodim
za primerne obresti proti jam* stm onemu, ki mi da stanova* nje v Ljubljani z najmanj tre» mi šobami, ali ki zamenja tako stanovanje z mamjlim (soba. sobica In pritikline). — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Posojilo/4395«.
UNITED STATES LINES
Generalno zastopat ve ta Jugoslavijo: Beograd, Palata Beogradske zadruga
Knjigovodja
(bilancist) popolnoma zmožen samostojnega knjigovodstva t večletno prakso SE SPREJME TAKOJ PRI VETJEM TR* GOVSKEM PODJETJU. — Ponudbe so nasloviti na poStni predal it. 102. 4388
Tri hiše naprodaj
ob hribu v St. Vidu nad Ljub* Ijano (velikost 17.60 X 8 m. vrta 500 m*. 12.30 X 6 m, vrta 580 m». 11.70 X 6.50; poleg je hlev). — Pojasnila se izvedo: St. Vid nad Ljubljano, h. it. 20.
4389
Manufaktura Krisper
PRIDELOVANJE VATE
LJUBLJANA ROŽNA ULICA 19.
Prideluje in ima v zalogi vse vrste pamučne vate. Za odeje.
krznarstvo, bandažiste in kon* fekcijonarje. 3687
Lep vinograd naprodaj.
Devet oralov velik, dva orala prima vinograda. najlepša lega. nol ure od postaje Slivnica pri Mariboru, tri hiše z močno pre« 5o. lepa klet z vinom in poso« dami, aadonoanlk, travniki, po« tja in gozd. — Natančnejša po« iasnila daje Marija Koprivnik. Maribor. Badlova ulica št. 15 I. nadstropje. 3586
Idrijske
čipke
iz naj medlega lanenega sukanca
prodaja
Ha Optanta zato
Fod Traaoo it. 1.
mlinarji!
Pristno In svelo ŠVlearsV svilo prvovrstne znamk .Albert Wydler*. 24 in 32 c^ Uroka volnena sita, podn jeno žlćrto tkanino, jr-rantirano mlinsko kamenje za belo, z-nesno in kc razno meljavo, g u rte, peli srčke, vijake Itd. p< poroča po najnižjih dnevni1 cenah
specialna trgovina za mlin ske potrebščina
Čudež i Brcnr,
Ljubljana,
Kolodvorska ulica Si 35.
Zahtevajte cenike in ponudbo I
Delniško društvo ▼ Zagrebu
Preradovlčeva 2 TELEFON 23—88 BRZOJAVI: ASTRA.
Važno za industrijalce
in poljedelce
lahtavafta Informaelle ln etnika I
brez naplate drž, trošarine s
fh
za Muda v »raplu pri Zagrebu.
Ia. dup. raf. petrolej
Plinsko olje Vsa mineralna olja Cilindrska olja
amerik. provenijencije
Avto olja Tovotna mast Parafin
po najnižjih dnevnih cenah.
Registrirna blagajna
SE PRODA. N.slov pove uprav« Ust«. 4346
Sprejmem
NEKAJ GOSPODOV, oz. GOSPODICEN NA DO. BRO DOMAČO HRANO. Naslov pove uprava lista. 4307
Plačilni natakar
i večletnimi spričevali IŠČE SLU2BO. — Ponudbe pod »Zanesljiv/4396« na upravo »Slov. Naroda«.
Trinadstropna hiša
v sredini mesta, pripravna ▼a trgovino a!i obrt, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4305
Službe kot poduradnik
ali SKLADIŠČNIK TŠCE PODČASTNIK, vešč slovenskega, srbohrvatskega ln nemškega jezika. — Ponudbe pod »Pod» uradnik/4397« na upravo lista.
Posodim 50.000 Din
na prvo Intabulacijo ln pro* ti in 20 % obresti m. — Po* nudbe je poslati pod »Posojilo 1/4401« na upravo »Slov. Nar.«.
UGODNO SE PRODA
mesorezni stroj št. 32
pripraven za mesarje in go* stilničarje. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 4405
Jezice (Knoppern)
KUPUJEM SAMO NA V A. GONE. zdravo blago, za ta« 'cojSnjo dobavo ln proti takoj« *njemu plačilu. — Ponudbe na: lullo Hofmann, Čakovec. Tele* con It. 31. 4349
PRODAM popolnoma novo
trgovsko opravo
obstoječo iz ene špecerijske, ♦ne manufakturne, dveh pudel« iov, ene decimalne tehtnice. Vadalje dobro ohranjeno Iz* ožbeno okno ln vhodna vrata k vsemi vzidninami. Sipami in olo. — Naslov pove uprava Slov. Narodac 4413
Naprodaj
Iva stoječa parna kotla s
-mfrr.i c vrni iz kovanega "eleza, vkljično armature;
na parna sesalka, dva na' >iral..lka, različne kopalne -adi iz cinka in drugi ko*
lini predmeti. — Ponudbe iod »Ugoden nakup 372,4386*
•j TTprav-1 »Slov.  M a rod a«.
Išče se
za Osijek zdravo, resno DE» K LE ali ZEHA do 45 let, za vse. Plača po pogodbi — Na» slov pove uprava lista. 4409
Kupi se majhna hiša
V MESTU. — Pogoj: pro* sto stanovanje. — Naslov pove uprava lista. 4425
Skladišče v mestu
SE IŠČE ZA TAKOJ. Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 4380
PRODA SE
moški šivalni stroj
znamke »Singer«, DOBRO OHRANJEN. — Poizve se: Breg 18, pritličje. 4383
Pozor!
Vsa sli. irska in pleskarska dela izvršuje najzeneje ANTON STIPLOSEK,
Ljublja ia, Rožna ulica 13,
TT. ^ads   opje. 4385
Izvanredno popravljani
L0K0M0BILI
promptno sa		s'anice	Zagreb
	i Ljubljana		
Wo!f	HP	WoH	HT»
1908	10/20	1 1914	62 $n
1908	15/25	19?0	70 100
1917	20/32	1913	85/1 0
1912	24/40	1912	HO i =so
1908	30 50	t9 9	130 '5*
1920		1908	ro 200
1921	54 75	1916	35
Lanz	H°	I anz	
1912	10/20	! 1916	•50 70
1912	15/25	1 u21	60 90
'917	20'3 '	I9M	70'i n
1-18	22/3S	1^9	85/120
1912	26 42	1913	•00/130
1912	34/49	1921	170/235
1914	38'57	1910	260 '330
Vršaci i samohodni lukomonltl svih veMčina. — Lokomobl kotlovi 22. 32 qm. — Jednogodišnje tvorničko jamstvo. Prvorazredno genera'uo popravlienl, savjesno iskušan*. — Loženje svakim gorivom.
Braća Fischer d. d.
Zagreb, Pantovčak 5.
Turinski Chiribiri avtomobili, 12 HP,
Debego. črkovni razmnoževalnih.
Vse novo, promptno dobavno. Brczkonku-renčne vpcljevalne cene, ima v zalogi
Glavno znstoostvo za Jugoslavijo
se
5
z gozdom, travniki in obdelanimi posejanimi njivami.
Janez Doimao, Lesce 8, Gorenjsko.
Parcele za fabrike ili industrije
n Novom Sadu kraj željezničke pruge i domova. Za fabriku ili drvaru   sposobna   veća mesta.
Jedno  evetualno  sa drvarom na prodaju«
Pobliže kod LJUDEVITA REINERA, drvotržea,
Novi Sad 8572
Važne gospodarske knjige.
SLOVENSKA KUHARICA.
VELIKA IZDAJA
z mnogim! sirkamf v besedla in veČ barvanimi tabelarni. Sedma Izpopolnjena In pomnoZena Izdaja. Pr>redfla 6. M. FELICITA KAL1NSEK. Cena okusno opremljeni knjigi, vezani v celo platno. Din 220*—. — Obširna kn Iga obsega nad 700 strani besedila s slikami In 33 tabel na umetniškem papirja v barvotisku« Tabele nudijo 193 krasnih slik v naravnih barvah, ki lih Je Izvršil ravnatelj Dragotin Humek, reproducirala pa domača tiskarna. Poglavje o gobah, njih najdiščih, uporabi ln spoznavanju je napisal Ante Beg. Niti bogato nemiko s.ovstvo na premore teko obširne ln lepo opremljene kuhinjske knjige,
PRAKTIČNI SADJAR.
Zbirka nalvaineaih sadhrskih naukov, pojasnjeni t 25 barvantml prilogami In OT slikami v besedilu. Priredil Martin Humek, višji sadjarski nadzornik. Cena vezani knjigi Dfn 120*—. — Tudi ta knjiga prekaša vse pričakovanje; mnogosuansko in pregledno razdeljeni tvarna je tiskana na 420 straneh, 25 umetniških tabel v barvotisku, vezava In vsa oprema je tako okusna, da je posebno v današnjih časih nismo več vajeni.
Vsled bogate vsebine In velikega Števila umetniških prilog v barvotisku je imelo založništvo za obe knjigi ogromne dobavne stroike in je prodajna oena obeh knjig za današnje razmere skrajno nizka In vsled tega samo začasna. Zaradi visoke obrestne mere more zdržati založništvo te dve oenl najdalje do konca avgusta t. I.9 na kar se obe knjigi podražita vsaj za polovico sedanje oene.
C«*«I2m a« MA*nAjlinleliin Navod o ravnanju s sadjem, sadni upo-abl In o kon-JdOje V gOSPOOinjSlVll' serviranju sada In zelenjadi. /a gospodine In de leta
priredil M HUMEK, višji sadjarski nadzornik, t 13 barvaniml prilogami ln 42 slikami Cena za to lepo novo knjigo znala Din 30*—.
C«jma ,.tnA _i; jiMflifiifa« Priredil M. HUMEK, višji sadjarski nadzornik JODnO VmO Bil SaOJtVeC« Ta knjiga Izpopolnjuje prvo in velja Din 20 —
Da»m#lt#taa im m<*a*#tli*»*a Navo^Pa kako Jo vzgajamo In oskrbufemo. Priredil DlcJKeV III moTcIlCa« M. HUMEK. vISjI sadjarski nadzornik. Cena za to novo knjigo, k! podaje nasvete, kako gojiti ti dve najplemenltejši sadni vrsti, ki nudita velik uspeh In dobiček, znaša Din 12*—.
Hanla a\ JeAmMmmeAeaaa A. J»n!a. Novt natis priredji P. ROJ1NA z dodatkom *UK 0 CEDEiarSlVU, ALBERTIJEV-ŽNIDERŠIČEV PANJ, in kako vnem čebelarimo. priredil M. HUMEK, vll|l sadjarski nad'.ornk Cena za m knjigo, ki temeljto seznani čebelarje, kako postopati a kranjlčl ln kako čcbelanti v novem, modernem panju, znala Din 24'—%
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI.
8 3
MF0
^066
5252
5739
Birmska, krstna, za ženine in neveste lepa darila. Ure, verižice, obeski, zapestnice, tirani, roročni prstani, namizni okraski ln orodje (beštek). Ve'ika izbira po najnižjih cenah. Dalje nudim šivalne stroje najboljše, kakor tudi najtrpeinejSa ■ kole*a po 1875 Din dokler traja zaloga.
Q Tvrdka J. SftQ¥!H-ČU3E8,
0 0
. Mesnu trg 13. g
■ oioroioioboioi*
■ oi>
*T*heodolite, tachv ietre, mveladjske instrumente, planimetre, pan-tografe, nivelačne   in trasirne  letve,  merilne  trakove, libele, logaritm. računala, šablone za pismo, trioglata, prismatična in druga
predzna merl-a. 3284 Risalna orodTa. risalni stolovi. Aparate za svetlotisk, svetlobne, prozorne ln druge tehniške papirje
ima stalno v zalogi.
delavnica za precizno mehaniko L1 ubijana, Šelenbnrgova
nI-c- 4 (na dvorišču). Vsa v stroko spadajoča'popravila se izvrše točno ln solidno!
VODNETURBINE
največje tvorilnostl, dobrote In cenenosti.
Pat. preciz. regulatorji
TRANSMISIJE
Stroji za Izdelovanje lesenlne, celuloze In papirja. Specialna tvornica svetovnega slovesa
I. M. VOITH
St- Polten, Austrija. Heidenheimf v/artemberg Pisarna i   WiEW,   IV.  Argjentinierstr. 24.
Albina Bogataj
lzdelovalnlca perila, Židovska ulica 1, II. nadstr.
izdeluje vsakovrstno perilo za dame in gospode po nizkih cenah, ter prevzema naročila oprem za neveste. Strojno vsivanje motivov in Mpfc. Srafoo za gospodo
— po- niorl —. 4329
PriporoCa so
u PNUtnaHa slamiikof za lami! io Bo- i !    *o~ Mot za gospođe ^o« j;
mm_.___   -«    sat.___«__
BarboiiC - ZaurSan
UUBUHtlH, mestni trg H ?.
Zahtevajte ponudbo! Papir na debelo. Tvomlška zaloga.
Spocfaliteta:
Ovojni papir
(papir za pako^anje)
vaeb vt 3.» daljo tiskovni, konce otmi, pisarniški, risalni
psplr 1. t. d.
po tvorniikl ceni vedno v zalogi. Glavna zaloga:
ABADIE cisnreheso papirja A. LAMPRET
IiJUBUAHA      KrehOT trg 10.      Telejon 247.
lastne hladilne naprave.
lastna prodal na mesta v najveći i h triišiih inozemstva.
Vstreljeno d vjažino
.srne, divje koze, divje prešiče, zajce, fazane, jerebice,
kljunače, divje race
k m p m i a
vsak čas in vsako množino po najvišjih cenah od
oddajnih postaj
E. VAJDA
i veletrgovina z divjačino
ČAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija. Telefon taterurb. štev. 59, 4, 3. Brzojavi: Vajda Čakovec
Večje lov« prevzamemo potom naših organov od lovišč.
Soliden ln točan obračun. 3930
s-s.-^-*^- puch in vaJjenraS
nnO^TTn^ti^fl naJ^°^e nemške znamke ter vse druge pfliSitUilmU   potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki
Ljubljana, Sodna niica 7. P^drninfeas Novo mesto. Glavni trg 73.
O oc
I Šmarješke toplice
£ izborno zdravilišče proti revmatizmn, S protinu, živčnim boleznim, 30-5o C — 12 km od Novega mesta. Tik kopališča krasen gozd. Popolnoma preurejeno. Moderne sobe.   Izvrstna kuhinja. Najboljša kranjska in štajerska vina. Torek popoldan zdravnik na razpolago. Voz k pol enajstemu vlaku. Cene izvanredno nizke.
Za mnogobrojni obisk se priporoča
Ana Žlčkar,
hotelirka in upraviteljica toplic v Šmarjeti pri Novem mestu (poprej v Mariboru).
S
a
i
Priooro^a svofa zalogo; novosti, pomladansko In letno scziio, za ženske m moš'-e nb!t?ke, etamin, marki zet krap de Sin, delen, satan, belo in barvasto perilo, bele In barvaste bomba?aste m platnene dsmast mirne garniture za 6-12 oseb, bele ln barvaste mizne prte. salonsko preproge, plft, tapestri. lote. iinoleum. kokos, vseh velikosti. Čipkasta posteljna pregrinjala, zastora poste!}« go- jj befin garniture i. t. d. "\ po nizki zmerni ceni
,^ikadont"
ZOBNA PASTA, USTNA VOFA, ZOENI PRAŠEK.
D^bi se povsod.
01a\nn zaloga drogerija
A. KANC, Ljubljana. 2964
Nogavic*, rofsovice!
največja Izbira
pri tvrdki
I. & E. fttaii.
UiMjin. Resim trg tO.
Najstarejša slovenska
pleskarja'! liianto
delavntoa
Ivan Bricel), Donaiaka c 19,
se priporoča. Izvršitev točna cene
zmerne.
2530
ufllašcle in popravlja solidno In točno
ter gre tudi na de?elo.
Fallks Pirše J£S*^s
Feler Ssio&o
L Jugoslovanska '».-.rvarif«, krzncrstvo fs strojarstvo
Ljubljana, Križevulška ulica 7.
Barva lisičje kože, katere izdeluje v najmodernejše  garniture. Prevzema tudi vsa popravila v moderniziranje.
H5D1Z
Ll&bijaiia, So. Petra cista 20
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Delo solidno.
Cene zmerne.
4010
POZOR!!
dopisovanje poste testante z. cd šifiami
tli reč dovoljeno.
Lahko pa se to vrst potom inserat-nega dela v „&lov. Narodu".
____ l&J&lJJl
I f ?
i
r3
V?em p. n. trgovcem In konfekdjonarjem  se priporočam za nakup l.stra, katerega imam v vseh kvalitetah m barvah po najn žjih tovarniških cenah v zalogi v LhjbJ|an<, Dunajska cesta štev. 65. Z odličnim spoštovanjem
A. DULAR
znancfakfara en gros in koml-aftfska zaloga ivrdka
STIASSNT & SCHLSSISBn
3844
JLiUl II »JUGmnDDLnJLHJLlL-!L>
Eleku otehnicno podjetje.
Izvršuje po zmernih cenah vse naprave za električno luč, pogon, telefone, elek* trična zvonila, naprave stre? lovodov, popravila itd.
IVAN MIHELČIČ, Lepi pot št. 12, Ljubljana. 3792
UUUULHJLJLO JI JULODOJULIL
	_ 1
	
	•m t
	j
	crt E P c.-
	S3 «=a -M
	•B
	ca
Hodni s
Stuchly-M
Ljubljena, Židovska ulica 3
HI ■■■■n iil£tie csfis.
^tt^l**—^ <^^.v? Jjg-1^ THg^
pisarna v Ljubljani, v palači LJubHanske kreditne banke, Dunajska tU, II). nad.
Koncesijonirano podjetje za: vodovodne Inštalacije, parne in vročevodne kurilne naprave, popravilo ln postavitev kotlov za visoki pritisk, parne napeljave, lastna delavnica za stavbno ln strojno ključavničarstvo na Vlču-Glincah 5
Saedjalno podjetje za napravo ln dobavo modernih žag,  transmlili ln atrofev za obdelovanlo lesa.
Hi tO
se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih metov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in
Užitka izbira pretgrog oseh orsf Iz oolne, |nfe, kokasocega
vlakna la llnslefa In nmcfnlSko Izdrianlta zastoroiii na kose
!n netre. itlsketi In fgakeHiri za prevleko otoman In dloaisoo.
PfatjBi zrn rolete tn oerande. RazHCno posteltno oerflg, kakor
r!ntae brez SioaT gradi za žbtnrice In blazine, perntce, flanelaste
In oolnene ode|ef Sloane odele Iz kiota, kretona, oolne In sofle.
Cene primerne! Postrežba solidna!
pred-sicer:
m, Lliii. Mestni trg 11.
MOŠKE OBLEKE
SUKNO
j Prodaja samo na preprodajalce.  — Na  željo tadi vgorciT|
Ruika c^sta 45
Mi izdelujemo v svoji 10.0002 veliki tvornici z električnim pogonom na 200 strojih:
OBLEKE " MOŠKE
■KHHHM DEČKE
DEKLICE
Mi imamo velike tovarniške zaloge nemških in čeSkih predilnic:
SUKNO " DAME
■■■■■■■■ GOSPODE
OTROKE
I Letna kolekcija že gotova.  —  Poset skladižča se priporočal"]
lastnina in  tlak  »Narodna tiskarne««
52
FR