liter) O seji e bil izdan . delegacija šiti vpraša-pogodb, ne države, ki »o odškodnini habljenje an-iji od revolu-Šču in zahte-delegacija je razsodišče le Beograd, 16. maja. Devize. Dunaj 0.1142—0.1143, Budimpešta 0.10— 0.10.75, Bukarešta 39-40, Italija U—359.50, London 353—353.50, New York 80.75—81, Pariz 461-463. Praga 238.75—239, Solun 165—170. Švica 1435—1436. — Valute. Dolarji 79.50—80, švicarski franki 1423— 1427. Zagreb, 16. maja. Devize. Dunpi 0.1136—0.1156, Budimpešta 0.09—0.11, Bukarešta 0—41, Italija, izplačilo 358.80— 361.80, ček 358.50—361.50, London, izplačilo 352.80—355.80, ček 352.25—355.25, New York, ček 80.50—81.50, Pariz 465-470, Praga 237.80—240.80, ček 237.25—240.25, Švica 1435.25—1445.25, ček 1433-1443. — Valute. Dolarji 79.75—80.75. avstrijske krone 0.1135—0.1155, italijanske lire 355.50 —358.50. Trst, 16. maja. Devize. Zagreb 27.75—28, Francija 129.50—130.50, London 98.30—98.50, New York 22.40—22.55, Švica 398—401, Praga 66—66.50, Dunaj 0.0315— 0.0325. — Valute. Dinarji 27.75—28, avstrijske krone 0.0315—0.0325, dolarji 22.35 22.50, funti 98.20—98.40. C u r i h, 16. maja. Beograd 6.975, New York 564.25, London 24.63, Pariz 32.60, Milan 25.05. Praga 16.625, Budimpešta 0.0060, Bukarešta 2.775, Sofija 4.10, Dunaj 0.007950. Dunaj, 16. maja. Devize: Beograd 870—874, Berlin 16.50—16.80, Budimpešta 0.78—0.84, Bukarešta 347—349, London 310.000—311.000, Milan 3159—3171, New York 70.935—71.185, Pariz 4122—4138, Pra-5a ,Sofiia 51°-514, Curih 12.585 ,..4^,',,. 111 c : dinarji 867—873, lat« 70.460—/0.860, bolgarski levi 496 do marke 16-16.40, funti 308.200 9;!°°- francoski franki 4085—4115, lire 3160—3180, romunski leji 344—348, švicarski •ranki 12.470—12.550, češkoslovaške krone 2087—2103, madžarske krone 0.75—0.81. Praga, 16. maja. Borza je bila zaprta radi praznika. Berlin, 16. maja. Beograd 5.255, Dg> naj 5.98, Milan 18.95, Praga 12.46, Farta 25.65, London 18.405, New York 4.19/ Caflfc 74* Posamezna številka Din 1. Poštnina v gotovini. St. 116. V Ljubljani, v soboto 17. maja 1924. Leto 1. Pacifistična misel. Nobena ideja ni bila tekom1 svetov-e vojne tako zelo diskreditirane ko pa- h'h^na' s‘cer vs*ec* nie same, ker fj bila njena vsebina slaba ali ker ne bi n Ln^ena pravi'nosf evidentna, temveč red vsem in edino vsled tega, ker so 1 Po vrsti izdali vsi njeni propagatorji. se socialistične stranke brez izjeme so riznavale pacifistično misel, toda niti i. a. fei ni ostala zvesta. In kakor socia-Vs e stranke, tako so jo izdale tudi n'ih Cer^Vene organizacije, pa čeprav je 1 nova osnovna misel v nauku ljubezni bližnjega, i Vsled tega je pacifistična propagan-D Vseh deželah padla. Ljudstvo ni Pas?t 1° 113 izdajstvo pacifističnih proštov -ev ^ zaf° °i Povojnih pacifi-v niti poslušalo. Dočim je pacifistična* ^ državah Padlat, pa je pri eij. V0dno bolj rasla in danes smo mi sttkJ^od, ki ima svojo veliko pacifi-no j sfranko — Radičevo mirotvor-ngjb^.^večansko seljačko. In kar je J>aci6 .^dno. ie t(>> da so danes najbolj nied ne raivno one stranke, ki so VO^o^ino najbolj glasno, agitirale za dejstvo priča, da je pacifizem De,-. strank navaden humbug. Še jas-e Pa Postane to, če pogledamo na Pro naše »pacifistične« stranke stram?^0 Pacifizem. Po vrsti vse siaš6 Pacifizem s pomočjo huj- Rad"č • *n razvnemajo strasti. Gospod strat-v Cementu, kadar s posebno ti 8 v!° ^uva svoje vernike na boj pro-boi**. ?m" Agitatorji naše SLS niso nič u • 1 in pisava podeželskih klerikalnih IJuba Davidovič ie dobil mandat za sestavo ooslovne koncentracijske vlade. tisti ,?v. ie tako bojna, da bi delala čast UUJlldj Ud UClclm Udov fa $ kričavim pristašem Ludendorf- se' •Javiti drastičnejše pa propagirajo paci-raši komunisti, ki ga hočejo uve-i Potom pokolja svetovne revoluci-• Resnično! Takšni »pacifisti« so naše sofistične stranke, da mora biti pra-e Pacifiste strah. Kljub vsemu temu pa imajo naše Pacifistične« stranke pri masi naroda J^eh. To pa vsled tega, ker so s spret-3 fcričaštvom potvorile pojem pacifi-rjv?' mirotvorci so pridigovali na-da je mir identičen z brezskrbnim Robnim življenjem. Toda temu ni ^ kakor je pravilno pred kratkim češki ministrski predsednik k>, w ^Kteva mir de- tla’ 7e*'ko in težkega dela. Zakaj samo način je mogoče ohraniti mir, pa pride neizogibno lakota — | ^jne. i* tem pa smo tudi pri jedru zdrave r°tvr, <’ne Prcpa-^ande. Resničen mililo ti? ni Hikdar hujskač, temveč sa-ntem v ’ ^ naro, ber L, s 'e misli kulturno de- sPcštov^iLiaraVn:a ^^dlca tega dela PfcioStevni Pravle manjših narodov. Za ^fistična ^ na ,pa more Postati pa-V&elei v Propaganda samomor in to iSar med malim naro- r°dih s , ’ dožim ie pri velikili na-^ §e uveljavljen militarizem. Beograd, 16. maja. (B) Po krajši konferenci z zastopniki opozicijskega bloka je odšel Davidovič ob 5.15 na dvor, odkoder je prišel ob 6.20 v narodno skupščino v demokratski klub, kjer so ga pričakovali vsi poslanci. Davidovič je obvestil poslance, da je na svoji avdijenci pri kralju dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade. Prav to je Davidovič potrdil tudi vašemu dopisniku ter mu rekel, da bo glede na to začel posvetovanja z načelniki parlamentarnih skupin, Beograd, 16. maja. (B) Proti večeru je dobil g. Ljuba Davidovič od krone mandat za sestavo koncentracijskega kabineta. Ta mandat mu je poverila krona, kakor se doznava iz poučenih krogov, po nasvetu berlinskega poslanika Balugdžiča. Radikali ugotavljajo, da tega mandata ni jemati resno v poštev, ker ne bo imel uspeha, ker je tako omejen, da morajo biti radikali v kombinaciji. Ker pa radikali odklanjajo to kombinacijo, smatrajo, da bo moral g. Davidovič jutri popoldne vrniti kroni poverjeni mandat. Beograd, 16. maja. (Z) Davidovič je po sinočnji avdijenci, na kateri mu je kralj točno preciziral vprašanja, sinoči in danes dopoldne nadaljeval posvetovanja z načelniki opozicijskih strank. Pri današnjih posvetovanjih je deloval tudi Nastas Petrovič. Konferenca načelnikov opozicijskih strank je trajala od 9. do 10. ure 30 minut. Ob 11. uri je Davidovič odšel na dvor. da poroča kralju. Avdijenca je trajala do 12. ure 35 minut. Hkrati z Davidovi-čem je bil na dvoru okrog 11. ure 45 minut naš berlinski poslanik Zivojin Balugdžič in zunanji minister dr. Mom-čilo Ninčič. Balugdžič je nekaj časa prisostvoval razgovoru med Davido-vičem in kraljem. Kesneje pa je ostal še pri kosilu na dvoru. Ko je Davidovič prišel z dvora, je izjavil novinarjem, da ne more še nič pozitivnega povedati. Mandata za sestavo vlade še ni dobil in gre opoldne zopet na dvor v avdijenco, ker hoče do takrat kralj imeti nekatere podatke. Davidovič je nato odšel domov. Kakor se je izvedelo, hoče imeti kralj v prvi vrsti točno ugotovitev razmerja moči v parlamentu, t. j. kakšno je to razmerje sedaj, še predno se verificira preostalih 49 radičevskih mandatov. Načrt za sestavo Davidoviteve koncentracijske vlade. Pogajanja sa sestavo Davidoviteve vlade. Beograd, 16. maja. (B) Ob 6.40 se je Davidovič sestal v klerikalnem klubu z dr. Korošcem, ki je Davidoviču izjavil, da vstopi v koncentracijsko vlado. Beograd, 16. maja. (B) Po konferenci, ki jo je imel g. Davidovič z opozicijskim blokom, je stopil v stike z zemljoradniki. džemijejtovci in Nemcu Ves opozicijski blok se je izjavil za koncentracijsko vlado g. Davidoviča, ravno tako tudi zemljoradniki, ki so pri- pravljeni podpirati jo. Jutri dopoldne dobi g. Davidovič končnoveljavne odgovore od vseh opozicijskih strank. Pogajanja s strankami se zaključijo s tem, da se obme mandatar krone do ofici-jelnih predstavnikov radikalnega kluba. S samostojnimi demokrati se g. Davidovič ne bo pogajal. Zvečer je bila v hotelu »Palače« druga konferenca bloka. Blok smatra, da bo imel uspeh, afco privede Nastas Petrovič nekaj radikalnih poslancev v novo vlado. Poziv vojvod® StepsrcovSča v Beograd. 'Beograd, 16. maja. (B) Iz dvornih krogov se doznava, da je davi poslal kralj v Čačak poseben avtomobil po vojvodo Stipo Stepanoviča z nujnim pozivom, naj pride v Beograd. Iz Čačka je prišla vest, da pride g. Stepanovič še nocoj v prestolico. Vojvoda Stepanovič prihaja namreč v poštev za voj- nega ministra v kombinaciji z nevtralno vlado g. Balugdžiča, ako ne bi uspela misija g. Davidoviča. Govori se tudi, da je poklican v Beograd tudi za skrajno, toda le malo verjetno kombinacijo vojaške vlade, v kateri bi imel vojvoda važno ulogo. NacijonalnS blok odklanja poslovno vlado Beograd, 16. maja. (B) Danes je imel predsednik vlade Pašič na svojem stanovanju konferenco z ministrom Pri-bičevičem. Po daljšem razmotrivanju položaja sta odklonila možnost sestave vojaške ali nevtralne vlade in vsako kombinacijo opozicijskega bloka, torej tudi koncentracijsko vlado. Sklenila sta, da je treba učvrstiti organizacije nacijonalnega bloka in da se je treba pripraviti na vsako eventuelnost v pričakovanju mandata za volilno vlado. VOLILNA VLADA NI IZKLJUČENA. Beograd, 16. maja. (B) Danes dopoldne so imeli člani ministrskega sveta v predsedništvu vlade konferenco o političnem položaju. Nekateri kro-ig še trdovratno vzdržujejo mnenje, da možnost volilne vlade še vedno ni izključena, ker bo Davidoviču težko uspelo dati ona jamstva, ki jih. kakor se čuje, krona od njega zahteva. KRALJEVO POTOVANJE V PARIZ ODLOŽENO. Beograd, 16. maja. (B) Iz ministrstva za zunanje zadeve se uradno poroča, da se potovanje naše kraljevske dvojice v Pariz odloži do rešitve naše in francoske krize. Odložitev potovanja se izvrši preko našega poslaništva v Parizu. Zato ne gre tujih idej kar na slepo presajati na domača tla, zlasti pa ne diskreditiranih. Ravno vsled tega pa se mora tudi huu.bug naših »pacifistov« nehati 1 Pogajanja z Madžarsko Beograd, 16. maja. (Z) Danes ob 11. uri dopoldne se je minister na razpoloženju dr. Ninko Perič, predsednik naše delegacije za pogajanja z Madžarsko v zunanjem ministrstvu sestal z načelnikom madžarske delegacije Hodzianerjem. Na sestanku se je soglasno ugotovilo, da pogajanja o konvencijah, ki se sedaj obravnavajo v podkomisijah, povoljno napredujejo. Šef madžarske delegacije odpotuje jutri v Budimpešto, da tam pregleda delo tamošnje delegacije, ker je on šef beograjske in budimpeštanske madžarske delegacije. V Beograd se vrne v če.tr-tek. Takrat bosta z dr. Peričem vzela v razpravo vprašanja, ki bodo dosedaj sprejeta v podkomisijah. Nato pa bo, če bo potrebno, dr. Perič kot predsednik delegacije sklical plenarno sejo. ZAKONSKI OSNUTEK O VERAH IN MEDVERSKIH ODNOŠAJIH. Kazen za zlorabo cerkve v politične namene. Beograd, 16. maja. (Z) V ministrstvu za vere je posebna komisija končno dovršila osnutek zakonskega predloga o verah in medverskih odno-šajih. Po členu 28 tega zakona je vsem cerkvenim osebam prepovedano, na verskih sestankih, bodisi v cerkvi, bodisi izven -nje, grajati ali hvaliti katerokoli politično stranko, z eno besedo: cerkvene osebe ne smejo na verskih sestankih imeti nobene politične vloge. Kdor se temu ne bo pokoril, za tega je predvidena kazen šest mesecev zapora in izguba službe. Člen 45 zakona prepoveduje vsako nagovarjanje posameznika, da prestopi iz ene vere v druzo. Beograd, 16. maja. (B) Opozicijski blok je že določil kandidature koncentracijske vlade g. Davidoviča, o kateri je uverjen, da bo uspela sestava. Ljuba Davidovič (demokrat) bi bil le ministrski predsednik brez drugega portfelja. Mesto finančnega ministra še ni definitivno določeno; blok kandidira dr. Vojo Veljkoviča (demokrata). Zunanji minister bo dr. Voja Marinkovič (demokrat), notranji Dragutin Pečič (demokrat), minister za trgovino in industrijo dr. Spaho (musliman), za agrarno reformo dr. Hrasnica (musliman), za vere Dimitrijevič (zemljoradnik), za promet dr. Korošec (klerikalec), za socijal-no politiko pn dr. Ilija Šumenkovič (demokrat). Za esiale resorte še niso znana imena. Razmerje mod posameznimi strankami, zastopanimi v novi vladi, bi bilo tako, da bi dobili demokrati sedem resortov, klerikalci štiri, muslimani tri, zemljoradniki enega in če postane Nastas Petrovič s svojimi pristaši posebna skupina, tudi enega. Razmerje im še ni natančno določeno in se bo gotovo še nekoliko izpremenilo. Radičevci, džemi-jetovci in Nemci ne stopijo v Davidovi-čevo koncentracijsko vlado, ampak jo bodo le podpirali. Beograd, 16. maja. (B) Ker gre, kakor se ima vtis, vladna kriza h kraju, se delajo razne kombinacije glede razmerja moči v parlamentu. Kot rezultat vseh kombinacij se smatra kot najpozi- tivnejše to-le: Nacijonalni blok Pašiča in Pribičeviča bi imel 135 poslancev, ia sicer 107 radikalov brez Petroviča, 15 samostojnih demokratov, in 12 ostalih, namreč 5 džemijetovcev, 3 demokratski disidenti, 1 srbski nacijonalist, 1 Romun, 1 federalist in 1 radičevec. Opozicijski blok pa stoji sedaj tako-le: v vlado bi šlo 33 demokratov, 24 klerikalcev in 18 muslimanov, skupaj 75 poslancev. Podpiralo pa bi opozicijski blok 92 poslancev :63 radičevcev, 11 zemljoradnikov, 8 Nemcev, 9 džemijetovcev in dr. Mate Drinkovič. Skupno bi dobilo 167 poslancev. Ako bi opozicijski blok sestavil vlado, bi bila situacija ta-le: Opozicija bi imela 124 poslancev, to je 75 demokratov, klerikalcev in muslimanov in poleg njih še 49 poslancev, t. j. 20 radičevcev, ki so jim bili verificirani mandati, 11 zemljoradnikov, 8 Nemcev, 9 džemijetovcev, dr. Drinkovič in Nastas Petrovič. Za verifikacijo Radiča pa bi glasovala tudi oba socijalista. Glede na to je opozicijski blok v manjšini. Če pa se gre preko tega in se da radičevcem pravica glasovanja, bi imela opozicija 167 glasov proti 137 radikalom in zaveznikom. V opoziciji sta tudi dva socijalista. Izključena je kombinacija vlade opozicijskega bloka zaradi radičevcev. Taka vlada bi v narodni skupščini ne mogla delati, ker bi jo radikali s svojimi 137 glasovi proti 127 opozicijskim bre? radičevcev takoj vrgli. Oster odgovor Poljfke Rušili. Varšava. 16. maja. (Poljska brz. ag.) Ruska vlada je izročila poljskemu poslaniku v Moskvi noto, v kaiteri dolži poljski kabinet nestrpljivasti do narodnih manjšin. V odgovoru je bila dostavljena sovjetskemu poslaniku v Varša- vi nota, v kateri izjavlja poljska vlada, da ni v stanu vzeti rusko noto kot podlago za nadaljnjo razpravo. Ne da bi se spustila poljska vlada v razpravo o dolžitvah, navedenih v ruski noti. mora varšavski kabinet zavrniti noto kot poizkus vmešavanja v notranje zadeve Poljske. Varšavska vlada izraža svoje začudenje, da se sovjetska vlada kot zaščitnica državljanskih pravic in svoboščin čuti baje prikrajšano v svojih pravicah, ko je vendar oropala na svojem ozemlju državljane vseh svoboščin. ITALIJANSKI FAŠISTI MED SEBOJ. Rim, 16. maja. (T) Ministrski predsednik Mussolini je z energično potezo zaenkrat napravil konec dolgi polemiki med fašistovskimi listi, ki je skoraj omajala stališče finančnega ministra De Štefanija, ki ga je proti napadom poslanca Massima Rocce odločno branil znani fašist FarinaccL Na odprto pismo Roccovo proti Farinacci-ju je vodstvo fašistovske stranke odgovorilo z izključitvijo poslanca Rocce iz stranke. Mussolini je odobril izključitev in danes je fašistovski urad objavil ta sklep fašistovske stranke. Značilno je, da je vodstvo fašistov že lanskega septembra izključilo Rocco iz stranke, pa je moralo radi tega poda,ti ostavko, ker se je Mussolini zavzel zanj kot enega najuglednejših fašistov. DR. BENEŠEV SESTANEK Z MUSSOLINIJEM. Rim, 16. maja. (T) Včeraj ob 18.55 je dospel v Rim češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Na kolodvoru so ga sprejeli ministrski predsednik Mussolini, poslaniki Češkoslovaške Ky-bal, Jugoslavije Antonijevič in Romunije ter drugi diplomatski in politični funkcijonarji. Razgovor med dr. Bene-šom in Mussolinijem je trajal eno uro in se je tikal vprašanj politične, gospodarske in finančne narave, ki zanimajo obe državi. Razgovor je imel naj-prisrčnejši značaj in je dovedel do ugotovitve, da sta obe deželi enakega političnega naziranja glede položaja v srednji Evropi in glede mnogih, s tem v zvezi stoječih, manj važnih vprašanj. Nadaljnji razgovori bodo sledili danes in jutri, da se točneje določijo dogovori, za katere bo dala povod splošna orijentactia colitike obeh vlad, Rusko-angleška pogajanja. Službeni komunike. London, 16. maja. (Reuter) rusko-angleške konference je komunike, ki veli: Angleška je označila, da ni mogoče nja pred kratkim sklenjenih da bi se poprej povprašale so na njih interesirane. naj se vprašanje zahtev po za zaprtje in osebno gleških državljanov v Rusiji cije dalje predloži razsodišču in vala’ obojestranost. Ruska odgovorila, da bi sprejela tedaj, ako bi se izjalovila pogajanja. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 16. maja. Vremenska napoved za 17. t. m,: Lepo vreme bo trajalo dalje, mestoma prekinjeno po nevihtah. Borzna Be naj 0.10.75, London Pariz 165—17 Dolarji 79.50—80, 1427. Zagreb, 0.1136—0.1156, karešta 361.80, ček čilo York, ček Praga 237 Švica 1435.25— Valute. Dolarji krone 0.1135—0.1155 —358.50. 27 do 309.800. 3160—3180. franki 2087—2103, Praga, radi praznika. list —“•"—■»'tri i Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. j I Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. | ! Mesečna naročnina: • , _ ... f Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. | i V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I Uredništvo: Wo^ ova ulica št. 1/1. — Telefon 213. | Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. | Upravni sivo: Marijin trg S. - Telefon 44 Odprto pismo obrtnim in drugim oblastem v Ptuju. Nekdaj veliko in še danes močno podjetje V. Reinhan v Ptuju, eksport jajc, Jjeruinine, (Bvjadme ki rib je postalo, s pre-fObratoin za aas tuje nemško podjetje, ko-jega lastnica Je vdova gospa Reinhart, avstrijska državljanka, ki ima v Avstriji in *wH pri nas Se razna podjetja te stroke. Do preobrata }e bila centrala v Gross-PtoriajR pri Gradcu, ki se je potem preložila v Puntlgam pri Oradcu, od koder sedaj lastnica s pomočjo svojega sina lažje vodi vse druge podružnice, kakor n. pr. v Lelbnitz, Radkersburg, Gross-Florian, Gornja Radgona, Ptul in drugod. Ko je bila naša nacijonalna država ustvarjena, se je splošno pričakovalo, da bode, kakor veliko drugih uvidevnih velepodjetij, tudi gospa Reinhartova sledila dobremu in edino zdravemu razumu, da se sprijazni z novim državno - političnim položajem in izvaiala tozadevno vse konsekvence in to tembolje. ker ji je, kakor je to splošno znano, odvzela obrtna oblast pravico izvrševati nadalje svojo obrt, kar so odobrile tudi vse višje inštance. Io je gospo Reihart malo brigalo in navzlic drugim odredbam oblastij je trgovala in trguje naprej. Zatekla se je enostavno v Zagreb in sl priskrbela ime neke Aliče Gabrič, ki je prijavila enostavno svojo podružnico istoimenske obrti v prostorih Reinharta v Ptuju. Kako se ji je to posrečilo in s kojo pomočjo, naj bodi zaenkrat nedotaknjeno. Vprašamo pa obrtno oblast, kdo je ta Aliče Gabrič, ali je njen obrtni list pravno veljaven in ali je pravilno prijavljena oziroma mogoča podružnica v Ptuju? Konštatiramo pa, da se še vedno blišči na zidovju V. Reinhart in se uporabljajo tudi vse prejšnje tiskovine in pod tem Imenom razpošilja. Ostali so tudi vsi prejšnji ultrager-manski nastavljenci na svojih mestih, njim na čleu kot vodja inozemec Bavarec, ki še vedno noče poznati našega jezika. Znano je, da se vodi obrt sicer pod ftngiranim imenom Aliče Gabrič, v resnici pa naprej na račun V. Reinhart, kar nasprotuje iie le predpisom obrtnega zakona, ampak v tem slučaju direktnim razsodbam obrtnih oblasti v največjo škodo naših narodnogospodarskih interesov. Opozarjamo resno pristojno oblast na ta dejstva in vprašamo, jeli je politična oblast voljna, zadevo raziskati in po ugotovitvi navedenih dejstev uvesti najenergič-nejše korake v obrambo svoje avtoritete in naših narodnogospodarskih interesov. Obče je znano, da imamo v Ptuju več tvrdk, kakor razni P. St. M. itd., kojih lastniki niti niso naši državljani, kljub temu pa mirno trgujejo naprej, pri tem pa uganjajo najhujšo velenemško politiko. Cernu so tozadevne zadnje naredbe ministrstva? Saj je menda samo v Ptuju mogoče, da izvršuje svojo prakso nemoteno zdravnik or. B, o katerem je obče znano, da je opti-ral za Nemško Avstrijo, bil tudi tam sprejet in na našem magistratu z ozirom na obvestilo iz Nemške Avstrije črtan iz imenika naših meščanov. Ce bi to ne zadostovalo, pridemo pri hodnjič s točnejšimi podatku Politične vesti. = O politični situaciji pišejo beograj-Ike »Novosti« med drugim: Za sedaj je iasno, da bo kot prva uspela ona rešitev, ki bi izpolnila sledeče pogoje: ne Pašič, ne volitve, ne ukinjenje parlamentarizma. Sodeč po mnogih znakrh se zdi, da stoji krona še vedno na stališču koncentracije, ki pa ima danes manj izgleda. List piše dalje, da se radikali resnejše bavijo s koncentracijo. More se pričakovati, da poveri krona po krajšem ah daljšem posvetovanju zopet kakemu radikalskemu prvaku mandat za koncentracijsko vlado. Po teh in drugih ugibanjih trdi list, da je situacija v resnici taka-le: Krona je še vedno proti volitvam. Na podlagi te sigurne ,činjenice se morejo delati na-ualjne kombinacije. Nekaka nevtralna vlada se je smatrala kot edin izhod iz krize, ker se izključita obe parlamentarni rešitvi in ker se je j>okazalo, da do koncentracije ne more priti. Vendar se zdi, da se krona ne želi poslužiti neparlamentarnih sredstev in da ima kakor kralj Peter izfvestne antipatije do vsakega ulcinjenja parlamentarizma. Dasi-ravno ima tudi nevtralna vlada svoje dobre strani, vendar je bolje, da ne pride sedaj. Opozicijonalni blok se še vedno izključuje iz samostojne kombinacije. Vendar pa se bo moralo pristopiti k rešitvi: ali vlada Pašič-Pribičevičeva ali pa vlada bloka, ako kljub vsem naporom krone ne prodre kaka tretja rešitc-v. ~ Scotus Vlator o opozicljonalnem otoku. V svojem članku o Jugoslaviji v »Sla-vonic Rewiew« piše Scotus Viator dobesedno: V trenutku, ko se pojavi 70 poslancev Radičeve stranke v skupščini, bodo radikali v manjšini, toda koalicija, ki naj bi zavzela njih mesto, je zelo različna po svojem značaju in nosi v sebi klice novega razdora. — Posledice nesposobnosti klerikalnih poslancev. Kakšen vik in krik je zagnal »Slovenec«, ko je uprava ljubljanske bolnice razglasila, da mora skrčiti obratovanje, ker v s*>rejetem državnem proračunu ni zadostno preskrbljeno za kritje stroškov bolnice In ker se mora uprava točno držati r>ostavk uzakonjenega državnega proračuna. Pisal je ta še pdše, da meče Beograd že celo bolnike na ulico in da bo »beograjska vlada« odpustila celo uboge norce na Studencu! Zal,-da je začasno bolnica res v težkem položaju, toda ta položaj so zakrivili edinole nesposobni klerikalni poslanci, ki ne pojmujejo irttl važnosti razprav o državnem proračunu v parlamentu! O grehih in nesposobnosti poslancev SLS piše med drugim »Ljudski Tednik« popolnoma pravilno: Imeli smo priliko opazovati, kako le bil državni proračun za leto 1924-25 uveljavljen v dolgotrajnih razpravah narodne skupščine. Videli smo, kako je sprva opozicija zavlačevala sprejetje državnega proračuna in videli smo končno, kako so poslanci SLS s svojimi političnimi zavezniki tra/ttti čas z brezplodnimi političnimi debatami tako v finančnem odboru in pododborih, kakor v glavni in podrobni razpravi narodne skupščine. Čvekanja je bilo mnogo, stvarnega dela pa malo. Sedaj pa se že kažejo posledice tega čvekanja in polagoma bodo prišli še marsikateri grehi poslancev SLS na dan. ki se niso niti toliko znali potruditi, da bi v proračunski razpra- vi preskrbeli nekaj tisočakov za vzdrževanje naših bolnikov. Državni proračun je uzakonjen in jasno je, da se morejo vsi državni izdatki vršiti le na podlagi državnega proračuna. sprejetega od narodne skupščine. Ako so bolnice dobile ukaz, da morajo gospodariti točno po proračunu, odgovarja to popolnoma zakonitim predpisom. Seveda drugo vprašanje je, kako to, da postavke proračuna ne odgovarjajo dejanskim potrebam. 21 poslancev ima SLS v beograjski narodni skupščini in vseh 21 poslancev ni imelo toliko soli v glavi, da bi povedali, kako je z našimi bolnicami, da bi poskrbeli za zadostno kritje njihovih stroškov. Slovenski volilci so poslali te ljudi v Beograd, da bi zastopali in branili koristi slovenskega ljudstva. Njihova dolžnost je bila, da v proračunski razpravi zagotovijo tem ustanovam zadostne dohodke. Oni pa so položaj še poslabšali. Poslanci SLS niso storili svoje dolžnosti in posledica tega je, da bodo začeli v bolnicah Teducirati bolnike in norce na Studencu. Zadnje bo morebiti SLS v prid, ker le na ta način sme upati na po-množitev svojih vrst. Vse vpitje časopisja SLS o krivicah ima samo demagoške cilje in namen, prikriti nesposobnost poslancev SLS. Ali naj branijo morebiti koristi Slovenije poslanci iz Macedonije, ki jim razmere pri nas niso poznane? Kažejo se posledice nesposobnosti poslancev SLS in le bati se je. da se jih ne bo pokazalo še več. Zal, da mora težo teh posledic nositi naše ljudstvo in da so pri tem v naj večji meri prizadeti najbednejši. Toda znamenja kažejo, da bo prišel obračun in da bo težak za demagoge iz SLS. = Nezadovoljstvo v bunjevaško-šokaški stranki. Beograjska »Politika« poroča iz Subotice, da se je v vrstah članov bunje-valko-šokaške stranke pojavilo v zadnjem času nezadovoljstvo radi neuspehov epozi-cijonalnega bloka. Mnogi člani te stranke mislijo, da je storil Radič s svojimi izjavami slabe usluge bloku. = Flnls Jugoslavlae. »Ljudski Tednik« priobčuje sledečo politično vest: V časopisju so se pojavili glasovi, da bi končno po dolgotrajni vladni krizi dobil morebiti še dr. Korošec mandat za sestavo vlade, češ da je zato veliko bolj prlkladnejša oseba, ker je zainteresiran samo v Sloveniji ter bi v Srbiji ne protežiral nobene stranke. Ko so v Ljubljani brali te vesti, so se nekateri držali za trebuh, drugi pa za glave ter si dejali: Sedaj bo pa kmalu konec Jugoslavije. Dr. Korošec nam je Slovenijo že zafuraJ In bo tudi Jugoslavijo, če mu bodo dali proste roke, kakor so mu Jih zaupniki SLS. — O parlamentarni krizi piše »V r e -m e«: Čutimo, da smo na velikem razpotju in zato je potrebno, da se brez strasti in druge zainteresiranosti odločno nadaljuje pot, ki za sedaj brezdvomno predstavlja rešitev in to je, da se poskusi, ako moreta biti vidovdanska ustava in edinstvena država te- melj naše bodočnosti ali ne? Vsaka druga rešitev bi bila preuranjena. = Kal je vzrok nenadnega Mussolinijevega povratka. V sredo 14. t. m. se je Mussolini nenadno povrnil iz južne Italije v Rim. O vzroku njegovega nepričakovano hitrega povratka krožijo v Italiji različni glasovi. V vladnih krogih izjavljajo, da se je vrnil zato, ker je hotel prisostvovati otvoritvi mednarodne konference za izseljevanje. Bolj verjeten je glas. da se je povrnil radi nepričakovanega izida francoskih volitev. Najbolj verjetno pa je, da se je Mussolini odloča za nenaden povratek radi prepirov med fašistovskimi voditelji. Nekateri fašisti namreč zahtevajo, da se mora stranka primerno sedanjim razmeram reorganizirati in da mora-prit; tudi v vladi do spremembe, ki bo v skladu 'z novim političnim in gospodarskim položajem. Proti reorganizaciji ie ostro nastopil znani ultrafašistovski poslanec Farinacci. = Mednarodna konferenca za izseljevanje. V Rimu se je pričela 15. t. m. mednarodna konferenca za izseljevanje in priseljevanje. Pred konferenco je francoska vlada povabila v Pariz zastopnike Francije, Anglije, angleških dominijonov, Avstralije, Belgije, Brazilije in Argentinije. Na skupnem posvetovanju so se vsi delegati soglasno izrekli za načelo spoštovanja suverenosti posameznih držav z ozirom na priseljevanje in za spoštovanje idividualne svobode. Novi francoski kabinet — ministrstvo levega bloka ali pa leve koncentracije. »Pe-tit Parisien« piše, da bodo združeni socija-listi zavzeli svoje stališče k novi situaciji na strankinem zborovanju. Ako bi se zborovanje združenih socijalistov izreklo proti udeležbi v vladi, bi se vladna večina sestavila iz socijalističnih radikalov Ln socijalističnih republikancev kot levega in levih republikancev kot desnega krila. Ta večina bi štela okoli 300 poslancev in bi stala nekako med umirjeno desnico (140 poslancev) na eni ter socijalisti in komunisti (132 poslancev) na drugi strani. Je torej odvisno od sklepa socijalistov, ali bo bodoča vlada ministrstvo levega bloka ali pa leve koncentracije. V prvem slučaju bi imel Herriot največ izgleda, da postane naslednik Poinca-rčjev, v drugem pa bi bil kandidat za ministrsko predsedništvo Briand. = Komunisti proti poročilu ekspertov. Berlinska »Rote Fahne« prinaša dolg proglas delavstvu Anglije, Poljske in Češkoslovaške ter nemškemu, francoskemu in belgijskemu proletarijatu, v katerem se poročilo izvedencev kratkomalo odklanja. Ta sklep se je sprejel na skupni konferenci komunistov Nemčije, Francije in Belgije. = Sovjetska nota Poljski radi zatiranja ukrajinskih in beloruskih manjšin je vzbudila v varšavskem tisku veliko pozornost in se splošno označuje kot protipravno vmešavanje sovjetske Rusije v poljske notranje zadeve. Listi zahtevajo energično odklonitev ruskih zahtev. - Nemški monarhisti pripravljajo nove nacijonalistične demonstracije. Berlinski listi poročajo, da pripravlja nemška »volkischka« stranka za nedeljo velike manifestacije v Bratislavi in Halle, in sicer pod imenom »nemški dan« in ob soudeležbi bojne organizacije »Stahlhelm«. Republikanska bojna zveza »S c h w a r z - Rot - Go ld« pripravlja za isti dan veliko protiakcijo. V berlinskem stadionu bodo priredili »volkischka dne 24. t. m. podobno slavnost kakor v Halle. Uradi mirno dopuščajo to izpodkopavanje republike od strani monarhistične reakcije. — Jugoslovanska delegacija na konferenci »Mednarodnega agrarnega bareauja« v Pragi. Delegacija »Saveza zemljoradnika«, sestoječa iz delegatov poslanca Voje Laziča, predsednika »Saveza zemljoradnika«, dr. Uroša Stajiča in ing. Bore Milutinoviča, je prispela v Prago, da se udeleži konference predsedništva »Mednarodnega agrarnega bu-reauja«. Jugoslovanski delegati, med katerimi so tudi slovenski zastopniki, so se sestali k prijateljskemu razgovoru z delegatoma bolgarskih in ruskih zemljedelcev, min. Obbovom in Emeljanovom. = Rusija zahteva zadoščenje od Nemčije po mednarodnem pravu. Iz Moskve javljajo, da je sovjetska vlada po referatih svojega veleposlanika v Berlinu Krestinskega in načelnika berlinske trgovske misije Sto-monjakova sklenila, da bo za poravnavo napada berlinske policije na sovjetsko trgovsko misijo zahtevala od nemške vlade to zadoščenje: 1. Nemška vlada naj se opraviči pri sovjetski vladi po predpisih In navadah mednarodnega prava. 2. Potrdijo na! se točke pogodbe iz 1. 1921 (rapallska pogodba), ki se nanašajo na pravo eksterito-rijalnosti sovjetske trgovske misije. 3. Kaznujejo naj se krivci nasilne preiskave v berlinski trgovski misiji. 4. Povrne naj se vsa sovjetski vladi od berlinske policije povzročena škoda. — Zanimivo bo, kdo bo v tem pTvem rusko-nemškem sporu po vojni najprej odnehal. — Macdonaldov apel na male narode. V londonskem Albert Hallu je govoril 13. t. m. Macdonald o rekonstrukciji Evrooe in o omejitvi oboroževanja. Dejal je med drugim: Mirna prevdarnost zdravega razuma začenja delovati na rnišljenje vseh evropskih narodov. Za izvedbo evropske rekonstrukcije pa ne zadostuje udeležba samo enega ali dveh narodov. Moje srce bije za male narode Evrope. Sem prepričan in neupogljiv nacijonalist, toda spoštujem vse narodne lastnosti in posebnosti. Nacijonalizem pa še ne pomenja napadalnosti. Nacijonalizem pome-nja spoštovanje samega sebe, in kdor ceni samega sebe najvišje, bo znal čislati tudi druge. Britanska vlada ne apelira samo n* velike države, temveč na vse: švedsko, Norveško, Dansko. Holandsko, Poljsko, Češkoslovaško in na vse ostale evropske narode. Nikdo ne ve bolje kakor mali narodi, da se vojna politika ne izplača. Velike države bi navalile svoje armade kakor ogrom-ne parne valjarje na male države, in sla-bejši mora postati plen močnejšega, pa ijal bo oborožen ali neoborožen, in »vet bo upravljala samo sila. Zato pozivne predvsem male, naj bi se ne udajali nikakim na-dam. Edina politika, ki bo nudila narodoic varnost in pravico, je politika razorožitve. laraga fail svoie zločine, kolikor le more. Tudi četrtkova razprava pred osiješkim sodiščem proti Carugi in tovarišem je bila posečena od velikega števila jx>slušalcev. Caruga še vedno poskuša olepšati najbolj obremenilna fakta obtoženih Zločinov. Vendar se pa pri vsaki izjavi zapleta v nasprotujoče si zagovore. Opažati je, da tudi Caruga spoznava, da je zašel v situacijo, iz katere si ne more pomagati. Občinstvo v sodni dvorani je prve dneve razprave z občudovanjem motrilo velikega razbojnika. Z današnjo obravnavo je pa prenehalo občudovanje in občinstvo z ironičnim smehom spremlja nespretni Ca-rugin zagovor. Caruga je izgubil sijaj neustrašnega razbojnika in njegov glas odkriva nervoziteto ter bojazen pred neizftežniin zasluženim koncem. Vedno bolj se kaže nekdaj ponosni hajduk »gorskih tičev« kot bojazljivec. ki se straši smrtne obsodbe. Na današnji popoldanski razpravi je nastopil Caruga v novi toalet!. Vojaške dokolenice je zamenjal z dolgimi hlačami in vojaške čevlje z elegantnimi čevlji. Med razpravo je večkrat prosil svojega branitelja, da mu je dal okrepčilne praške in toži, da mu prihaja slabo in da ga boli glava. Razprava se je pričela z’ zasliševanjem Caruge . ; o roparskem napadu na Stjepana Plaščaka v Ostrošincih. Hišo Stjepana Plaščaka je Caruga v družbi Uglanca in Curkoviča napadel dne 2. julija 1922. Po grožnjah z nabitimi samokresi je Carugova družba Pla-ščakovo hišo oropala za denar, razno srebrnino in za druge vrednostne stvari. Na obtožnico odgovarja Caruga: »Pri tem zločinu nisem sodeloval. V tistem času sem odpotoval v Srbijo in moj tovariš Vid v Baranjo.« — Predsednik: »Kaj ste delali v Srbiji? Ali ste tamkaj kradli in ubijali?« — Caruga: »Ne! Živel sem tam kot častivreden človek in trgoval s prašiči.« Nato se je razpravljalo o 19. slučaju razbojstva, za katerega ie obdolžen Caruga, o umoru mlinarja Feršteka. Zločin je izvršil Caruga v družbi Uglanca, Curkoviča in Seka. Pri tej priliki je Cur-kovič ustrelil mlinarja Feršteka. Razbojniki so odnesli večje vsote denarja in druge vrednosti. Caruga je zanikal, da bi sodeloval pri tem zločinu. Dne 11. julija je Carugova družba napadla gostilničarja Ivana Markova. Napadalci so gostilničarja zvezali in mu vzeli dve srebrni uri, prstane in druge vrednosti. Glede razbojniškega napada v Sidencih pri Brodu pripoveduje Caruga, da se je priključil roparski tolpi iz »plemenitih« motivov. Družba je hotela zaklati gostilničarja Fuchsa in njegovo ženo. Caruga je hotel (seveda po njegovi izjavi) preprečiti umor. Caruga trdi dalje, da ni hotel sprejeti niti denarja, katerega so odvzeli Fuchsu. Predsednik vpraša, zakaj ni maral za denar. Ca-, ruga: »Pa zakaj naj ga vzamem?« Predsednik: »Saj ste šli k Fuchsu zato, da bi dobili denar.« — Caruga: »Jaz ne, ampak drugi.« Na popoldanski razpravi se je najpreje razpravljalo o napadu na blagajnika tvrdke Neuschloss in na podnarednika Tintora. V svoj zagovor prit>oveduje Caruga, da je njegova družba imela prvotno nameu preje oropati nekega bogatega Ame-rlkanca. In šele za tem bi napadli blagajnika tvrdke NeusclilosS. Caruga je takoj odklonil predlog, da bi oropali Amerikanca, ker nikakor ne gre, da bi odvzeli denar delavnemu človeku, ki si je s trudom pridobil premoženje v Ameriki. Caruga nadalje trdi, da je tudi napadu na blagajnika tvrdke Neuschloss Nemedija nasprotoval. Za napad se je odločil šele na prigovarjanje svojih tovarišev Stankoviča in Vujinlča. Napad na blagajnika Nemedija je vodil Stankovič. Na večer je peljal tolpo v gozd Pustinjak, kjer so tik proge gozdne železnice prespali celo ooi-Ko se je Caruga drugo jutro prebudil, so bili njegovi tovariši že zdavnaj pokonci. Kmalu so zaslišali prihod drezine. Na dre* zini se je nahajal orožniški podnarednik Simon Tintor in blagajnik Nemedija, ki J* imel s seboj 40.000 Din za Izplačilo delavcev. Caruga je stopil sredi tračnic. Ko s* mu je drezina približala, je zaklical: »Stoji* Po njegovem klicu sta padla dva strela •* desne^in leve. Orožnik je takoj padel v 13' rek. Caruga je padlemu orožniku zaklical-»Brate Srbine, ne boj se! Nihče ni na tebe streljal.« — Orožnik mu je odgovoril te jaf' ka: »Praviš brate Srbine. a ubil si bra^* Srbina.« — Caruga pravi, da je šele seda? spoznal, da je Tintor ranjen. Caruga da pri tem napadu sploh ni streljal. Blasar nik Nemedij je pobegnil in pustil z*voi * denarjem na drezini. — Predsednik vpra** Carugo, če je vedel, da je bil v zavoju nar. Caruga odgovarja, da je zaznal M «•* nar šele takrat, ko so si ga pričeli “e‘vv Vsak izmed udeležencev napada je dobil P° 7000 Din, dočim se je ostanek oddal v J"!* gajno za skupne potrebščine. — Predsednic vpraša Carugo: »Kdo je ubili Tintora?* Caruga: »Nikola Mijič.« — Predsednik: «r; je bil dogovor med vami, da bodete ljali?« — Caruga: »Ni bilo časa, da W ** dogovarjali.« — Predsednik: »ZakalJ:, ravno vi stali na progi?« — Caruga: ’ čajno sem se znašel tam.« Pričelo se je zaslišavanje o 25. Carugovem zločinu, ki se ej izvršil v noči 24. avg. 1923 v ški Dubravi pri Otočacu. Pri napadu s0£T leg Caruge sodelovali Šikič, Krmpotlč, ** vačič, Šulentlč in Prpič. Vdrli so V kmeta Tome Slavkoviča in z grožnjami **” htevali, da jim pokaže, kje ima shrafl)®R denar. Vsem hišnim stanovalcem so zvef* roke, nato jih pa oropali za 2500 dinari^ 300 dolarjev, srebrno uro, samokres in ge vrednosti. Predsednik: »Kaj pravite * tej obtožbi?« — Caruga ne more dati predsednikovo vprašanje nobenega odgf>v®' ra. — Predsednik opozarja Carugo, da 95 vsi ostali, ki so sodelovali pri roparsk®*11 napadu na Slavkoviča priznali svojo ude**' ženost. — Caruga: »Ja, oni so lahko P&' znali.« — Predsednik: »Kdo je bil pri *■*' padu poveljnik?« — Caruga: »Jaz nls®1® bil poveljnik.« Razprava je bila nato zaključena. V V6" tek zjutraj se bo skoraj gotovo končalo 2*' slišavanje Caruge, nakar pride na vrsto slišavanje glavnega Caruginega potna**** Prpiča Velikega. Dopisi. — Slovenska Bistrica. Začasno vod' stvo okrajnega 9odišča v Slovenski strici je po smrti sodnega svetnika Ivap* Pirnata poverjeno nadsvetniku dr. Doljanu iz Prevalj. — Pevski odsek Cit*" nice priredi v nede jo dne 18. t. m. pe*jr,, v Oplotnico. Zbirališče ob 11. uri dopo*"*, pred hotelom Beograd. Odhod točno ob 5*" 12. uri preko sv. Venčeslava. Ljubitelji rave in petja se vabijo k udeležbi. — trgovec in posestnik parne žage Jože 1 , mine je padel dne 14. t. m. s kolesa 1°. izvil roko. * Vedno zadnje novosti 4 I samo : ® šelenburgova ulica S \ • Gričar & Mejač. #* Palica ima dva konca (K današnji predstavi Hudožestvemikov, »Selo Stepančikovo.«) Dostojevskij je napisal komedijo. A ka-Kor je nekje zapisal, da ima vsaka palica dva konca, tako su mu je zgodilo tudi s pričujočim delom. Kadar bereš njegovo »Selo Stepančikovo« se smeješ -nad neumnostjo ljudi, nad njihovimi zablodami, ki dosegajo višek človeške gluposti. Toda vedno bolj grozna postaja zgodba. Dostojevski je videl tako globoko v Človeško dušo in je toliko trppl nad tem spoznanjem, da se zgroziš nad brezdnom, kamor te pripelie. Saj to ni več komedija, ne smešnost človeškega l>očetja, to je že najhujša muka, katero inore človek prenesti. Jeza vstaja v tebi, strl bi njegove ljudi, razbil bi ta svet, katerega je ustvaril samo, da bi se oprostil morečega občutka, kako je blazno početje ljudi. Verjetno je, da je pisatelju, ki je hotel naslikati smešno zgodbo, naposled' ob njej krvavelo srce. Nad kom? Nad samim »eboj, nad usodo, ki tako strašno bije Iju-Ji, ad jim ni pomoči. Na značajih je zgrajena njegova podest. A ti značaji so resnični, oziroma po-»tanejo resnični šele z delom, Dostojevskij Wh Je črpal iz sebe in lih ustvaril s takim BgaJein, da moraš verjeti vanje. Ce pretresaš hladnokrVno vsebino »Selo Stepančlko-yp«, se ti zdi, da Je vladala tam popolna blaznost. Nemogoči se ti zde ljudje. Komaj pa prebereš par strani, postane vse živa resnica. To je resnično utripanje človeškega srca. Kar si preje smatral za nemož-no&t, ti zdaj vzbudi jezo, ali ti privabi celo solze v oči. Malokatero delo Dostojevskega zapusti v človeku tako mučno raz-Ne veš, alt bi se iezil nad člo- veško dobroto ali nad tisto nizko zlobo, proti kateri si brez moči, baš vsled tega, ker je tako silno podla in zoprna. Popolna dobrota postane tako smešna in obenem odvratna, da se prav nič ne razlikuje od smešnega samoljubja, ki živi od same zavisti in podlosti. Na dveh značajih je pravzaprav zgrajena njegova povest. Gospodar in lastnik sela Stepančikovo je Igor Iljič Rostjanov. Dobričina. Je človek, ki je še pri svojih štiridesetih letih popolen otrok. »V duši čist, kakor dete.« Vedno vesel in dobrodušen smatra, da so vsi ljudje angeli, o vsakem misli le dobro in bi se celo sramoval, o njem domnevati kaj slabega. Meni, da je kriv vseh napak, ki jih imajo drugi ljudje. Vendar ni Rostjanov nikako teoretik življenja, najmanj to. Vse mu lije iz srca. So taki ljudje. Mehki in slabotni navidez, tako, da jim ljudje odrekajo vsak značaj. Vendar ni ta lastnost nlkaka brezznačajnost, temveč za navadne ljudi naravnost bolestna mehkoba duše, ki se venomer boji, da bi komu kaj žalega ut storila. Drugi mož je Foma Fomlč, eden Izmed silnih tipov, ki jih je ustvaril Dostojevski, in katerim je tako globoko gledal v dušo, da ostanejo kljub vsel svoji resničnosti, vendarle večna uganka. Baš zaradi tega, ker niso izdelani po načrtu, ampak tako resnično živi, kakor človek, s katerim imaš vsak dan opraviti, pa mu vendar ne boš nikoli prodrl do jedra. Kdo je ta Foma Fomlč, poosebljeno samoljubje in domišljavost? Dostojevski pravi: Prišel je Foma Fo-mič v hišo generala Krapotkina kot prizi-valščik — nič več, nič manj. Odkod se je vzel — to je zastrto v mraku negotovosti. (Krapotkin je bil drugi mož Igorjeve matere.) General Krapotkin je bil jeznorit in oblasten človek. Foma Fomlč je bil ves čas nekaka tarča njegovih izlivov. In ni bilo ponižanja, katerega ta ne bi bil prenesel v njegovi hiši. Toda bistro je pregledal ves položaj in si pridobil kmalu naklonjenost vsega ženskega sveta v generalovi hiši, katerim Istotako general ni zaprinašal s svojimi kapricami. Po generalovi smrti se je seveda vse izpremenilo. Zdaj je pričel Foma Fomič rasti in tako se je počasi razmahnil. Generali-ca je ljubila lepe fraze, lepe besede o vse-človečanstvu, tirade o človeški dobroti in vzvišenosti. Na te strune je pričel Foma brenkati in kmalu ga ni mogla več pogrešati. Ona je ljubila sentimentalne geste ln sl je predstavljala, da je najbolj uboga žena na svetu. Ima sicer sina Igorja, toda ona ne bo nikoli prestopila praga na Stepančikovo, ker je njen sin nepokoren, (seveda le v njeni domišljin). Kmalu bo morala Jesti suhe skorjice, namočene v lastnih solzah. Seveda je tačas, ko Je to govorila, že mislila na preselitev k sinu. Foma Fomlč je vodil pogajanja. On je ostroumno pregledal značaj njenega sina In takoj spoznal, kako krasno polje se mu obeta. Opisoval je na dolgo in široko seveda iz ljubezni do lepe fraze, kakšna reva, da je njegova mati. ki bo kmalu prisiljena prositi miloščine pod njegovim oknom. »Kaj porečete Igor Iljič, ko pride vaša mati in bo stegnila svojo uvelo roko in vas prosila za miloščino.« Igor Iljič je seveda ponorel od skrbi za svojo mater. Štirinajst dni se je vozil vsak dan ponjo, dokler se naposled ni odločila generalica, da se preseli. Z njo je prišel seveda Foma Fomič. Tiranstvo se je pričelo. Zdaj si predstavite, kaj le postalo iz Fome Fpmiča, ki ie bil vs« življenje pozab- ljen, tepen — a v srcu skrajno samoljuben in sladkosneden v vsakem oziru, iz Fome — ponižanega literata, iz Fome — norca zaradi ljubega kruhka, iz Fome — despota, neglede na vse prejšnje klečeplazenje, iz Fome — bahača? Zdaj ie občutil potrebo, da bo on bril norce iz ljudi, da se bo bahal lahko do nembžnosti, tiraniziral druge do skrajnosti, da se bodo ljudje pred njim križali. Ščitila ga je njegova idijotska protektorica in občudoval ga je dobrodušni gostitelj Igor Iljič. * Foma Fomič se razmahne. Svojemu gostitelju vtepe v glavo, da je najslabšl človek na svetu, egoist, surov, brezobziren In nenraven. Vsa okolica mu je zoprna, neizobražena in skrajno zaostala. Od svojega gostitelja zahteva, da mora kmete učiti astronomije; sam poučule lakaje v francoščini. Pripoveduje, da piše knjigo, katero bo s pridom bral ves svet. Kaj so napisali Puškin, Lermontov? Nič, vse je nič, kajti oni niso vedeli, kaj je ljudstvu potrebno. Socijalno vprašanje bi bilo treba v pesmih opevati, ne pa ljubezenske, nenravne dogodivščine. Kadar dobi Igor lljlč gosta, le Foma ljubosumen nanj, ne prikaže’ se pri čaju, generalica pada v omedlevioo. Ce M ga Igor nazval, vaša ekselenca, bi se potolažil. V njegovi duši se vse obrača, če vidi, da plešejo neužitni ples »kamarinskl«. On ga strogo prepove vsem lakajem kajti to je zanj najrazvratnejši ples. Igor Iljič prenaša vse dobrodušno. Z njim ix>čno, kar.hočejo. Toda pod vplivom ljubljenega nečaka, ki pride na posestvo, se,prične otresati. Naposled ga vrže Iz hiše. ker oskruni celo njegovo ljubezen do čiste dušice guvernantke Nastasje. Ona mu končno vendar odreče svojo roko, ko jo javno zasnubi, kajti med te ljudi, ki jo brez Izjem« vsi sovražilo, nikakor ne more. Ge- neralica je vsa iz sebe. Zunaj divja £Lntae nevihta, voz, s katerim so odpeljali f Fomiča se je prevrnil in mož se Pres}fB0 nil v blato. Zdaj dežujejo od vseh --prošnje na Igorja, da bi se usmilil re v0-In Igor gre resnično ponj. Da pa l® medija popolnejša, sreča Igor Fomica f na potu nazaj na Stepančikovo, kjer teatralnim' nastopom pridobi zopet vseh Tako je Dostojevski osmešil dobroto, da se tl zdi zoprna in bi plittn1u ^ njo. NI pomoči, zmagata zloba to P00^ V malem se dogaja ta zgodba vsak. Kdo še ni spoznal, da je človek, “ ‘\^\0 sebičen in dober, žoga vseh, ki ne drugega kot sebe. Človek ne pozna usnJV, uruKCKO »euc. vioveK ne pozua -., nja s Ustim, ki se ne zoperstavlja u enakim orožjem. Govorimo ln sovori™«, blagih idejah, o dobroti, a ne zaiIblgit nobene prilike, pritisniti tistega, ki J® in dober. Igor Iljič ln Foma Fomič nista . i}| ki bi imela le eno izmed dobrih to.0iev-lastnosti. Kakor drugi ljudje pri skem sta tudi tadva popolnost vseb i ^ sti, bodisi dobrih ali slabih. Ona dv® yse svetova, prvi popolne .dobrote, %u*jaj3ej- tlste odvratne nizkosti. Močnejše ali y še utripe teh lastnosti čutimo vsak sebL človek Zato Je Foma Fomlč nekak naa«^. z vsemi zgoraj naštetimi lastnostmi. Kov protipo! Igor Iljič. Kadar se snideta v življenju dva ^ značaja, tedaf je Življenje kome^aija. enem brezupna tragedija. Dostojev pravi: Noetova barka._________________________ Sli si iui JuDoslouEnsSE Uti«7 Dnevne vesti. — Končuo Je čutil še »Ljudski tednik« Sptrebo. da se blamira zaradi »Tarzano-TOga« plakata. Pri tem se mu je pripetila še ta nerodnost, da je prejasno povedal, da *e ne zgraža toliko zaradi plakata ko pa vsled tega, da je mogel udariti po šefu Kat. tiskovnega društva. — Seia Izvrševalnega odbora SKS v Mariboru. Zemljoradniški poslanec g. Jovan Jovanovič se je odpeljal v Maribor, kjer se udeleži seje izvrševalnega odbora SKS. — Razpisana mesta za kontrolorje ute- žov. Ministrstvo trgovine in industrije razpisuje več mest za kontrolorje utežov in uslužbencev pri žigosanju kovin. Razpisana mesta so prosta pri državnih meroizkus-nih uradih v Vojvodini. Hrvatski, Dalmaciji in Sloveniji. Kontrolorji utežov dobivajo osnovno in položajno plačo uradnikov II. kategorije, dočim dobe uslužbenci za žigosanje kovin III. kategorijo ali zvaničniško mesto, kakor so pač kvalificirani. Za kontrolorje utežov prosijo lahko absolventi srednjetehnične ali sploh srednje šole s zrelostnim izpitom. Za mesta uslužbencev pri žigosanju kovin se zahteva končana nižja rudarska šola ali 4. razrede srednje šole ali njej podobna izobrazba, dalje zlatarji in sploh oni, ki imajo Kvalifikacijo za kategorijo zvaničnikov. Prošnje je vlagati do 1- junija na ministrstvo za trgovino in industrijo. — Izseljevanje. Meseca marca se je izselilo iz naše države vsega skupaj 1700 oseb in to: 1167 moških in 533 žensk. Po Pokrajinah se razdele izseljenci tako-le: Na Vojvodino odpade £>79, na Hrvatsko in Slavonijo 345, na Dalmacijo 164, na Srbijo 102, ga Slovenijo 79, na Crno goro 18 in na “Osno in Hercegovino 13 izseljencev. profesiji je 50 kvalificiranih delavcev, 86 nekvalificiranih, 1115 poljedelcev, 30 svobodnih proiesij m 420 je dece in starcev. ' Brazilijo je odpotovalo 711 oseb, v Ar-Sentinijo 431, v Kanado 352, v Zedinjene “ržave ameriške 146. v Chile 10, v ostale ameriške zemlje 27 in v Avstralijo 20 in v Novo Zelandijo 3 osebe. Poleg tega je meseca marca odpotovalo iz naše države 93 inozemcev. — Poslanec dr. Sudarevlč umrl V četrtek zjutraj je umrl po dolgi bolezni eden Voditeljev bunjevačko-šokačke stranke dr. Franjo Sudarevlč, ki je bil član jugosloven-*ega kluba. — Češka vlada za svoja kopališča. V Dodporo svojega kopališkega prometa, je češkoslovaška vlada dovolila kopališkim Sostom. kf potujejo na Slovaško 33% popusta na železnicah. Tudi inozemski gosti, nameravajo posetiti češkoslovaška kolišča dobe 10% popusta na železnicah. — Vsem planincem v vednost. V ne-“«io 18. t. m. bosta otvorjeni Spodnja *°£a na Golici in Kadilnikova koča vrh violice. Ker je zadnja vsled hude zime veliko trpela, bo oskrbovana le po možnosti. K-oči bosta preskrbljeni z dobro hrano in Pijačo ter s krasnimi fotografičnimi razglednicami. — Pisarna Osrednjega odbora. — Štrajk pekov. Pekovski obrati v Zagrebu so odklonili zahtevo svojih uslužbencev za povišanje mezd. Vsled tega je **bruhnll v Zagrebu delni štrajk pekov- Pomočnikov. Štrajk vodi neodvisni •‘“Mikat živilskih delavcev (komunisti). Zagrebška policija je napravila v sindikatu hišno preiskavo in zaplenila arhiv. — Napredovanja v naši vojsk L Kapetan Rudolf Knez je imenovan za majorja, Kapetan II. klase Erlh Kos in Ivan Franki za kapetane I. klase. Dalje so hnenovaai: za adm. kapetana II. klase Franjo Remic, za artll. kapetana II. klase Janko Hrast, za pehotnega kapetana II. klase Milko Bizjak, Anton Rodošek, Mirel Bratuš in Ivan P t 1 s t o u, za niž- v Teifr*narske pomočnike IV. razreda Ja- Dimeč, Anton Makuc in France Pucko. Upokojena sta major Rudolf Fl-J»la In adm. poročnik Josip Tišler. — Iz državne službe. Pri pokrajinski upravi v Ljubljani so upokojeni: Personalni referent Anton Lavrič, kmetijski “vitelj Vladimir Kurent kmetijski strokovni uradnik Janko Levičar, gradbeni Gncfial Rudolf Rusjan in pisarniška ofi-®Uantka Marija N i f e t g a 1. Velikemu žu-Panu ljubljanske oblasti so dodeljeni: Inšpektorji Vladislav Fazan, Ivan Petrič, SarelSturm, inž. Alojzij Hočevar, vi i51sk5T Juran in tajnik Leon L e -diiu ^ ograjnemu hidrotehničnemu od-117* v Celju je prideljen inž. Viktor Pi-‘ C 11 č. n,.,. 7T.*2 policijske službe. Pri železniškem ucijakem komisarijatu v Mariboru je ime- m J,an , 2a praktikanta abdturijent Albin "°vak. 1* poštne službe. Gabrijela Prim Sa *> Poštarica na Visokem je na lastno kXf* »iavACiii j c na. j odpuščena te državne službe. in.,_7T Privatna praksa zdravnikov v dr. nicii «bo!n,ca«'- Zdravniki v državnih bolnem- a*° P° odredbi ministrstva narod- Min? J~TavJa pravico do privatne prakse. or,Sstvo ie tem zdravnikom predpisalo 'Albine za ordinacije. K,,.-. IzpoJožeu otrok. Posestnik Matija žel V Jz Boštanja je pri svoji hiši na-2iv^ .i v Plenice povito, do 8 dni staro tamv* ,}e moškega spola, katero Je bilo vrat7,3i izpostavljeno. Otrok je Imel okoli le cVi, °°e5en trak z listkom, na katerem sta , , ,rae Rudolf Mlakar. Izpoložitve te-star* ,8 ,ie osumljena neka 18-20 let okroo-i« s!ja’ *rednje močne postave, Okj„x1„ a rdečega obraza, kostanjevih las, obutn ? bfla v čmo-plsano obleko in bil 2 defektne čevlje. Najdenček je an v sirotišnico v Ljubljano. Uubljana. "O. HMd°žestvenIkov v Ljubija- ^tativnn « * pripelJejo v Ljubljano de- nut 2 ,ziutTai ob 9. uri 25 rni- dvoru CTirif tlakom. Na glavnem kolo-člani Nam^8 ^udožestvenike uprava ta *arjamo n^ga eledaiišča. Posetnike opo-ob 7. uri^?^n°’i za^etek predstave Ia*Dolaeo slf trL?a vsako predstavo je na Pq ena toža v «^° galerijskih stojišč in «•■•0 razprodate. ostale vstopni- nes T7 Jfbnf “»rodne delavke. Da- K>istva g^spa'NUkaaZnp^50xlet,ni'co sv0-ie£a Piisa ž*i p,°točnlkova, so- toed one 'vrste Hudi' ^bilant5ta je ena iz-v osDredie m se nikdar »e silijo 2rtvovalno!itin s Si svoio neumorno po- I?610, PridM kakor bu* »tv«^ Poto^-v 23 viak0 občt‘- i vrS,^lkoVa deluje zlasti >rst<> let pri, družbi sv. Cl- Ljubljana, dne 16. maja 1924. rila in Metoda. Spominjamo se še, ko je ju-bilantka nastopila kot prva javna ženska govornica ob priliki pogreba narodne matere Ane Dimnikove. kjer je imela ganljiv nagrobni govor. Vrli jubilantki kličemo »Na mnoga leta«! — Pevski zbor »Glasbene Matice«. Za to nedeljo nameravani izlet odpade in priredimo kasneje. V petek 23. t. m. ob 8. uri zvečer sestanek vsega zbora! — Občni zbor umetnostno zgodovinskega društva v Ljubljani se vrši v ponde-ljek 26. maja ob pol 12. uri dopoldne v pisarni g. referenta za verstvo monsignora V. Steske v palači pokrajinske uprave II. nadstr. Dnevni red: 1. Poročila odbornikov. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. — Umrli so v Ljubljani. Dne 14. maja: Ivana Oražem, pleskarjeva žena, 50 let. -Ivan Janež, rejenec. 2 in pol leta. — Jožef Zupanc, bivši gozdni čuvaj, 77 let. — Josip Lampreht, pisarniški ravnatelj, 55 let. — Fran Oblak, mizarjev sin, 19 mesecev. — Dne 15. maja: Ivana Urbanija, postrežnica, 61 let. — Policijske ovadbe. Tekom^ zadnjih 24 ur SO’ prispele na policijo sledeče ovadbe: 2 tatvini, 1 kaljenje nočnega miru, 3 prestopki cestno-policijskega reda, 2 prekoračenja policijske ure, 3 prestopki pasjega kontumaca. 1 nezgoda, 1 lahka telesna poškodba, 1 prepir. 1 nedostojno vedenje, 8 prijav radi nezapiranja hišnih vežnih vrat. — Zapirajte vežna vrata! Policija je v zadnjem času -odredila strogo kontrolo glede zapiranja hišnih vežnih vrat. Svojčas je bila izdana tozadevna naredba, ki pa ni bila po časopisih publicirana. Kakor čuje-mo, namerava policijsko ravnateljstvo izdati obširen razglas na občinstvo; ta razglas bo vseboval podrobna navodila glede zapiranja vrat. Po dosedanjih predpisih morajo biti vsa vežna vrata v mestu v poletnem času ob 9. uri, a po zimi že ob 8. uri zaprta. Maribor. — Zborovanje Zveze Industrijcev. V pondeljek 19. t. m. ob 3. uri popoldne bo v mali dvorani GStzove pivovarne zborovanje mariborske skupine Zveze industrijcev, na katerem se bo poročalo o dosedanjem delovanju ter razpravljalo o skupnem nastopu glede praznikov in o ustanovitvi posebnega okrožnega urada delavske zavarovalnice za mariborsko oblast. Na tem zborovanju bo Zveza zavzela tudi svoje stališče napram nazivu nameravane »In-dustrijsko-obrtne razstave«. — Smrtna nesreča. Ko je v petek dopoldne zapeljal hlapec tukajšnje tvrdke Požar naložen voz, za katerim je koraka!, na dvorišče omenjene tvrdke v Gosposki ulici. sta podrla konja 861etno beračico Veroniko Peskovo Iz Spodnjega Dupleka pri ‘Mariboru. Starka je stala v veži in štela priberačeni denar. Še predno ie mogel hlapec konie ustaviti, je šel voz prekanjenega telesa. Beračica je bila na mestu mrtva. Hlapca ne zadene nikaka krivda, ker je na običajen način glasno opozarjal na prihod voza, ponesrečenka pa ni slišala svarila, ker je bila gluha. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. — Smrtna kosa. V četrtek 15. t. in. je umrla v Mariboru hišna posestnica gospa Terezija Turk. N. v m. p.! — Zadnja tombola za zgradbo otroške bolnice je dala 19.800 Din čistega dobička> Sklad za otroško bolnico v Mariboru je s tem zneskom dosegel 145.600 Din. — Tatvini. Hišni posestnici Aliči Savi je v četrtek neznan storilec ukradel kletno okno, vredno 300 Din. — Iz zaprtega podstrešja Nendlove gostilne na Tržaški cesti je neznan tat odnesel tridelno žimnico v vrednosti 1500 Din. — Učenci celjske gostilničarske In hotelirske šole so dospeli v petek v Maribor. Ogledali so si mesto in razne naprave. — Repertoar gledališča. Sobota, 17. t. m.: »CaTdaška kneginja«. Red B. Celje. — Izobraževalno društvo »Bratstvo« v Celju priredi v nedeljo dne 18. maja ob lepem vremenu prvi svoj letošnji pešizlet, in sicer v dveh skupinah na priljubljeno Celjsko kočo. Zbirališče prve skupine točno ob 8. url zjutraj na Kapucinskem mostu, druge skupine pa ob 13. uri istotam. Vabimo vse brate, sestre, prijatelje društva in ljubitelje prirode, da se dvournega pešizleta na celjsko kočo zagotovo udeleže. — V mestnem gledališču se pridno pripravlja opereta »Pri treh mladenkah«, katera se bo vprizorila takoj, ko bodo ukinjene odredbe, katere so bile izdane radi epidemije Škrlatice. — Občinske volitve v občini Okollca-Celje. Za občinske volitve v okoliški občini je vloženih pet kandidatnih list in sicer: nepolitična gospodarska stranka (Nemci), slovenska ljudska stranka, Korenovi in Bernotovi socijalisti ter združene slovenske napredne stranke pod skupno gospodarsko listo, katere nosilec je g, Vinko Kukovec. Liste so bile vložene tekom tega tMna. — Stavba palače I. brvatske šcedlonlce v Razlagovi ulici dobro napreduje in je upati, da bo do letošnje zime že lahko predana stanovanjskim namenom. Ptuj. — Mariborsko gledališče gostuje dne V- t- m; °b 8. url zvečer v mestnem gledališču m vprizori »Fausta«. V nedeljo dne 18. t. m. priredi mariborsko gledališče ob 15. uri mladinsko predstavo ta vprizori »Snegulčico«. Javna dražba. Mestna uprava odda dne 18. t. m. na prostovoljni javni dražbi dva travnika v najem. Dražba se vrši ob 2. uri popodne pri Kukovskem mlinu (Breg) In ob 4. uri poleg Reichovega posestva (Ormožka cesta). — Zapiranje vežnih vrat. Okrajno glavarstvo v Ptuju razglaša, da morajo biti vsa vežna vrata zaprta v poletnem času od 9. ure zvečer do 5. ure zjutraj. Poletni čas se šteje od 1. aprila do ■31. septembra. V zimskem času (od 1. oktobra do 31. marca) morajo biti vežna vrata zaprta od 8. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Najstrožje je prepovedano peti in igrati po Privatnih stanovanjih od 10. ure zvečer do 8. ure-zjutrai. — Z regulacijo Drave se je pričelo v Krčevini pri Ptuju pod posestvom Hintzer-ja. Regulacija, ki bo stala 50.000 Din je potrebna predvsem zato, da se zavaruje okrajno cesto. Okrajni zastop v Ptuju je prispeval k regulaciji 10.000 Dir — Kr. komanda mesta Ptuja razglaša sledeče: Glasom dopisa komande ponto-nirskega bataljona v Ptuju z dne 5. t. m. št. 1501, se vrše počenši s 15. majem t. 1. velike vojaške vežbe na Dravi v Ptuju in sicer na prostoru od 300 metrov navzgor od lesenega mosta in 300 metrov navzdol od železniškega mosta. Z ozirom na to se opozarjajo vsi splavarji in druge interesi-rane osebe, da je vožnja po Dravi v označenem _ prostoru zabranjena in sicer vsak delavnik od 6. ure zjutraj in od 2. (14.) ure do 5. (17.) ure do konca oktobra t. 1. Vojaška straža je postavljena 1 km višje od označenega prostora na desnem bregu, ter ima rudeče belo signalno znamenje. Splavarji (flosarji) in druge osebe, katere se bavijo s plovitvijo imajo takoj pristati čim zapazijo signalno znamenje in sicer najmanj 300 metrov višje od znamenja. Ker se lahko pripetijo velike nesreče, se vse interesirane osebe opozarjajo, da nosi v nasprotnem slučaju vso odgovornost za slučaj nesreče ali škode dotični splavar oziroma osebe, ki se bavijo s plovitvijo odnosno one pravne osebe, na čigar račim se plove. Ob nedeljah in praznikih se ne vrši vojaško vežbanje in je radi tega plovitev s splavi in čolni na označenem prostoru prosta cel dan. Šport. — HAŠK : Ilirija. Hrvatski akademski športski klub iz Zagreba absolvira jutri, 18. t. m. ob 15. uri 30 minut nogometno tekmo z Jlirijot. Kakor vedno, vzbuja nastop Haška tudi tokrat mnogo pozornosti, kar je z ozirom na ugled in popularnost, ki jih uživa Hašk širom države povsem naravno. Letošnji važni rezultati Haška so: proti Concordiji 4 : 0, proti Jugoslaviji (v Beogradu) 2 : 4 in 4 : 3. proti Oxford U. 3 : 1, proti Gradjanskemu 3 : 0. Kvaliteta Haškovega moštva, njegova toedna kombinacijska igra ter na drugi strani dobra forma našega domačega moštva obetata za jutrišno tekmo najlepši šport. — Pred glavno tekmo se vrši tekma med juniorskim moštvom Ilirije in Panonijo, po glavni tekmi _ nastopita Slovan in rezervno moštvo Ilirije. — Predprodaja vstopnic v trgovini J. Goreč. Cene: numer. sedeži 20 Din, stojišče 12 Din, znižane karte za redno članstvo, dijake in vojake 8 Din, mladinske vstopnice za nedorasle do 14 leta 3 Din. Slednje se izdajajo Ie pri dnevnih blagajnah na igrišču, medtem ko se dobe znižane dijaške, članske in vojaške karte samo v predprodaji. — Prvenstvena tekma Jadran : Hermes se vrši v nedeljo 18. t. m. ob 18. uri na prostoru Primorja. Prvenstvena tekma rezerv se vrši istotam ob pol 10. uri dopoldne. Tekma odloči, kotnu bo pripadlo II. mesto v prvenstvenem tekmovanju ljubljanskega I. razreda. Oba kluba se nanjo mrzlično pripravljata in je računati na zelo ostro tekmo. Čegava bo zrnaga, je po le-tošrijih nastopih obeh moštev docela negotovo. V TROPIČNI PARK spremenjeni restavracijski vrt v »Zvezdi« bo otvorjen danes v soboto 17. maja ob 17. urL Zvečer koncert nove godbe. — V nedeljo 18. t m. zajutrkovalni koncert na vrtu, kakor tudi vse nadaljnje nedelje ta praznike. — Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani vabi vse člane na sestanek, ki se vrši danes v soboto ob pol 20. url v klubovem lokalu pri Novem svetu. Za vse dirkače, ki se udeleže jutrišnjih dirk, sestanek obvezen. — Odbor — Klub kolesarjev in motociklistov Ilirija v Ljubljani, priredi v nedeljo dne 18. t. m. ob 15. uri popoldne svojo običajno otvoritveno dirko na progi Zg. Šiška—Št. Vid—Zg. Šiška. Start in cilj na Celovški cesti pri 2 km. Sodeč po dosedanjih prijavah dirkačev, katerih je skoro 30, in to iz vseh krajev Slovenije in ker se je prijavila k dirki zopet stara garda Ilirije kakor gg. Ogrin. Rebolj, Nardin, kateri so po večletnem odmoru zopet vstopili v vrsto proti mlajšim dirkačem-favoritom, naj omenimo samo Šolarja, Goltesa, Škrajnarja, Bara itd. se nam obeta krasna, napeto zanimiva borba na cilju, ker je zelo dvomljivo, kdo bo zmagal. Med prijavljenimi gosti treba posebno omeniti gospoda Kosmatina od S. K. Primorja, gg. M. Proška in I. Ramovža iz Ježice, ki so si na kolesarskem polju spletli že lepe lavorike. Enako so tudi drugi klubi prijavili svoje najboljše vozače, kateri bodo gotovo napeli vse sile, da bodo častno zastopali svoja društva. Sprejem gostov je v nedeljo ob 10. uri dopoldne, na kar se ob 11. uri dopoldne razvije povorka dirkačev po ljubljanskih ulicah. Ob 19. uri se vrši klubov družabni večer, kjer se razdele nagrade zmagovalcem in kamor se vabijo vsi prijatelji kolesarskega športa. HASKOV MEETING ZA VOJSKO IN REDARSTVO. V nedeljo dopoldne se VTŠi v Zagrebu meeting, ki bo po številu tekmovalcev naj-večjl do sedaj v Zagrebu. Prijavljenih je okrog 200 tekmovalcev. Tekme, katerim bo prisostvovala cela Zagrebška garnizija, bodo tudi filmane ter nato predvajane v kl-nogledališčih. * — Ilirija v Sarajevu. Za Binkoštne praznike gostuje Ilirija v Sarajevu, kjer odigra dve tekmi proti SAŠK-u, prvaku Sarajeva. DanaSnje prireditve: V Ljubljani? Drama: Zaprto (radi gostovanja Hudo-žestvenikov). Opera: »Selo Stepančikovo«. Gostovanje Hudožestvenlkov. Izv. Kino Ideal: »Tajlnstvena podmornica*. V glavni vlogi priljubljeni Eddie Polo. Kino Tivoli: »Na ploščah ledu in življenja« — I. del. V giavni vlogi Lllian Gish. Kino Ljubljanski dvor: »Peta ulica«. Velik film iz milljardersklh krogov. V Mariboru: Narodno gledišče: »Cardaška kneginja*. Red B. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: Lekarna Bohinc na Rimski sesti ta Ltustek pti Zmajskem toastu. Gospodarstvo. Tržna poročila. 2ITO. Novi Sad, 15. maja. Pšenica 315 do 325, koruza 225—230, moka »0« 480. Prodanih je bilo 63 vagonov, od teh 55 vagonov koruze. Budimpešta, 14. maja. (V tisočih madžarskih kron.) Pšenica 327.5—342.5, rž 320—325, ječmen za krmo 300—310, za pivovarne 325—345, oves 235—240. koruza 270—272.5, otrobi 230—240. lucerna 10 do 10.5. Dunaj, 14. maja. Pšenica 3450 avstr, kron, romunska 1.58 češkoslov. kron, jugoslovanska 1.70 češkoslov. kron, tž romunska 1.39 češkoslov. kron, madžarska 3160 do 3175, domača 3250—3325 avstr, kron, bolgarska 9.90 holand. gold. Oves madžarski 2775. romunski 3.75 dolarjev, koruza romunska 9.75 holand. gold., jugoslovanska 1.26 češkoslov. kron. Moka »00«, domača 5800—5900, madžarska 5300—5600, krušna 4000—4100, ržena 4700—4800. moka za krmo 2800—2900. pšenični otrobi 2300, rženi 2250 avstrijskih kron. ŽIVINA. Zagreb. 15. maja. (Tedenski sejem.) Sejem je bil zelo živahen. Živine je bilo malo prignane. Cene so bile razmeroma čvrste. Telet je bilo dovolj, za izvoz v Italijo se je kupovalo zlasti junice. Za kg žive je notirala rogata živina: voli II. 14—14.55, III. 11.50—13, krave 10.50—14.50, junice 12.50—15.50, teleta 12.50—15, svinje sremske pitane 20—24, mršave 17—18, prašiči do enega leta 18—24.50, nad enim letom 17—18. Konjski sejem je bil zelo živahen. Kupci so bili večinoma Italijani. Plačevalo se je za težke tovorne 12—12.500, za lahke tovorne 9500—10.000, za navadne kmečke 6—7500, za žrebeta do enega leta 4—5000 Din. — Živinski sejem v Mariboru. Debeli voli kg žive teže 12.75—13.25, poldebeli voli 12—12.50, plemenski voli 10—11.25, biki za fclonje 9.50—12.50, klavne krave debele 10 5; —12, plemenske krave 8—10, krave za klobasarje 7.25—8.50, mo:zne krave 9—11.50, breje krave 9—11.50, mlada živina 14. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 25—27, II. vrste 22—24, meso bikov, krav, telic 19—21, telečje meso 1. vrste 21—26, svinjsko meso sveže* 30—35. Prignalo se je: 14 konjev, 11 bikov, 391 volov, 21 telet in 1 koza, skupaj 609 glav. Prodalo se je okrog 180 glav. Cene so zopet poskočile radi povpraševanja izvozničarjev, zlasti Italijanov. X Pogajanja z Italijo. V četrtek so zopet pričela pogajanja z Italijo za ureditev ribolova v Jadranskem morju. X Povpraševanje po naših slivah. V Holandski in Švedski še vedno živahno povprašujejo po naših suhih slivah. X Polom dunajske »Bodenbanke«. »Deutsche Bodenbank« na Dunaju je ustavila plačila in zaprosila za poslovno nadzorstvo. S polomom te banke, katere sanaV cija se je ponesrečila kljub poskusom dveh drugih močnih bank, izgube nemški šovinisti močno finančno oporo. Polom je povzročila špekulacija s francoskim frankom. X Naraščanje konkurzov v Nemčiji. Pred nekaj dnevi smo opisali v posebnem članku gibanje konkurzov v Nemčiji. Sedaj se konkurzi v Nemčiji množe v še večji meri in dosegajo rekordne številke. V soboto (10. maja) je prijavilo samo v Berlinu 10 firm konkurz, v torek 12 in v sredo zopet 12, tako da je zabredlo v Berlinu v kratkem času petih dni 34 firm v konkurz. Poleg tega je zaprosila cela vrsta firm vsled pomanjkanja kredita za poslovno nadzorstvo. X Brzovlak Reka—Budimpešta. S iS. junijem bo vzpostavljen na progi Reka— Budimpešta direktni železniški promet. Dnevno bo vozil v vsaki smeri po en brzovlak. X Francoski frank se je v torek radi odrejenih korakov v njegovo zaščito nekoliko popravil. X Prijave zastopstev inozemski)! tvrdk trgovski In obrtniški zbornici v Ljubljani. Ker je iz uradnih podatkov o gibanju trgovine, obrti in industrije, ki jih prejema trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani od pristojnih mest. malokje ra*-vidno kakšno inozemsko zastopstvo ta iz katere države zastopstvo imajo posamezne tvrdke njenega zborničnega okraja, vljudno vabi vse one tvrdke, agenture in komisijske trgovine, ki imajo kako zastopstvo I* inozemstva, da ji ga blagovolijo prijavit v teku 8 dni. Te prijave potrebuje zbornica v svrho spopolnitve njene evidence in da bo mogla interesentom, ki bi se zanimali za taka zastopstva naznaniti jim njih naslove. Zbornica tudi prosi v interesu zastopnikov samih, da se ji naznanijo odslej sproti vsakršne spremembe zastopstev Inozemskih tvrdk. DOBAVE. X Dobava kamene soli. Pri upravi dr* žavnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 4. junija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 ton kamene soli. Predmetu? oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja raznih odpadkov. Pri upravi 4. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu se bo vršila dne 30. maja t. 1. prodaja raznib odpadkov od blaga, usnja, kovine Itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava vezne pločevine. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje dobavo 12.000 kg vezne pločevine (Buschen-blech). Ponudbe je predložiti do 28. maja 1. 1924. X Dobava elektrotehničnega materiala. Direkcija državnih železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo za dobavo raznega elektrotehničnega materijala. X Dobava lesa. Direkcija državnih že« leznic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 20. maja 1924 za dobavo 2000 komadov okroglih hrastovih stebrov 1.90 m dolgih debelih drča 18—20 cm, 1000 komadov gozdnih iat 3.80 m dolgih, 5000 komadov gozdnih lat 5.10 m dolgih, 30.000 komadov štaket 1.4 do 1.5 m dolgih. Gozdne late morajo imeti na tenkert koncu najmanj 6 cm. Štakete motajo Imeti na tenkem koncu 3 cm. Pogoji se nahajajo v vpogled pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani (Gosposvetska cesta) nasproti Velesejma) vsak delavni dan od 10. do 12. ure. Iz strankarskega življenja. — Sestanek NRS za trnovski okraj. Včeraj zvečer se je vršil napovedani sestanek pristašev bivše NNS in NRS za trnov skl-krakovski vol. okraj v gostilni pri Mraku,— Pristaši obeh strank so z velikim zanimanjem sledili po otvoritvi sestanka, stvarnim razpravam g. dr. Vlad. Ravniharja, tajnika Jurkoviča in Škulja ter so z odo. bravanjem vzeli na znanje združitev obeh strank. — Razpravljalo se Je tudi o Izboljšanju razmer v ljublj. bolnici, o čemur je že glavno tajništvo NRS podvzelo na pristojnem mestu korake še pred časopisno kampanjo. Izpred sodišča. NASILNI VASOVALCI. Pavel Kovač, Andrej Kovač, Jakob Kopač in še par drugih fantov so se pred kratkim temeljito krepčali v neki gostilni v Šiški. Ko so stopili po policijski uri v toplo pomladansko noč, so se vzbudili v njih ljubezenski instinkti in namesto domov, so jo mahnili pod okno neke šišenske punice. — Kovača in Kopač so jo klicali nekaj časa z lepa. Ker pa dekle ni hotelo odpreti, je ta triperesna deteljica predkaznoVanih fantov začela groziti, češ: »Ako ne odpreš, bomo udrli s silo skozi okno.« — Ker tudi ta grožnja ni omehčala trdosrčnega dekleta, je odtrgal jeden izmed vasovalcev okno, ter pri tem razbil šipo, vredno 50 dinarjev. No, hujšega se ni zgodilo ničesaT. Dekletova sestTa je napravila ovadbo na orožništvo. Posledica tega je bila, da bi se bila imela danes radi tega zagovarjati brata Kovač In Jakob Kopač. Kajti te tri so spoznale priče v temni noči po glasu, ko so grozili, da bodo udrli s silo v stanovanje. Od teh treh komplicev sta prišla samo prva dva. Tretjemu se poziv radi neznanega bivališča ni mogel dostaviti, zato se postopanje proti njemu izloči. Obdolženca zanikata, da bi bila onadva šipo razbila in izpovesta, da je to storil njihov odsotni kompanjon. Radi pomanjkanja dokazov sta oproščena. Pač pa bo sodišče prijelo Kopača, kadar izve njegov naslov, TATICA PREMOGA. Marija Žmagent, zaradi tatvine tudi sicer že večkrat predkaznovana, se je spe-cljallzirala zadnji čas v tatvini premoga. Danes se zagovarja že tretjikrat radi takega delikta. Ukradla je iz kupa pri kurilnici južne železnice zopet 35 kg premoga. Tatvino prizna. Sodnik: »Ker vidim, da male kazni pri Vas ne pomagajo, bomo danes malo več naredili: 14 dni strogega zapora, 1 post, 1 trdo ležišče, — Ce pa pridete še enkrat, dobite en mesec, potem dva, potem Vas pošljemo pa v Begunje.« TATVINA TRTE. D. J., mesarski pomočnik je obdolžen, da je izruval in ukradel gostilničarju Jesihu Iz njive dve trti, vredni 200 dinarjev. Obdolženec trdovraitno taji. Tutti njegova sestra, kot priča zaslišana, ga energično brani, toda ostale priče »ga pokopljejo.« Kazen: Radi prestopka tatvine po § 460 k. z. štiri dni zapora. Odškodnine Ima plačati Jesihu 800 kron. PRETEPAČI. Virant Alojzij In Franc Škrjanc sta se nekaj sprla. Zato Je vrgel Virant par kamnov proti Škrjancu. Z enim je Škrjanca zadel v glavo, na kateri pa je imel škrjanec klobuk, tako, da ni bilo nikake poškodbe — samo malo zabolelo je. — Zato je obsojen po § 431 k. z. na 100 dinarjev globe, v slučaiu ne-Utiriiivosti pa na 2 dol zapora Z METLO JO JE NAMLATILA. Fran,iška Južnik, delavčeva žena so čestokrat prepira s sosedo Marijo Pucihar, užitkarico v Gojničah. Dne 25. aprila sta se zope* skregali radi Puciharkinlh kokoši. Fray:a Južnik je namreč te kokoši obmetavala s kamni, proti čemur je M. P. energično protestirala. Kar naenkrat zakriči Franca: »Prokleta k zdej bom pa še tebe,* in že je začela mlatiti po Puciharjev! »s štilom« metle. »Več kot desetkrat me je udarila, da sem imela tako roko ko hlebec!« — »Dobila sem krvne podplutbe, da nisem mogla štirinajst dni delati...« Tako pripoveduje Pu-ciharjeva ob nenavzočnosti obdolženke, ki se ni odzvala pozivu k obravnavi. »Koliko pa zahtevate odškodnine,« vpraša sodnik. »Za pet tavžent ne bi hotela bit’ tako tepena,« odgovori Puclharjeva In začne milo in glasno jokati. 'Sodba: Franca Južnik se obsodi po § 411 radi prestopka lahke telesne poškodbe na 48 ur zapora, ter ima plačati Pucihar-jevi 800 kron za bolečine. HUDEGA PSA ima Alojzij Zajc, hotel »Bellevue«. Zaradi tega psa se je moral že enkrat zagovarjati pred sodiščem. Imel je srečo, ker se ni dala dokazati hudobna narava tega »psa*, ta bil je oproščen. Danes na se je izkazalo, da žival nikakor ni tako nedolžna, kakor so jo takrat slikali, kajti pred kratkim je brez vsacega povoda popadla in ugriznila neko žensko, ki trdi, da vsled bolečin 14 dni ni mogla hoditi. Zato je bil lastnik obsojen na 100 dinarjev globe, v slučaiu nelztirljlvosti na dva dni zapora. Tudi ima plačati poškodovanki 400 dinarjev za bolečine. V JETNISNICI JE KRADEL. Kaznjenec Matija Fajfer je ukrade; \ skladišču mariborske jetnišnice srajco in ju je podaril Antonu Lešniku rekoč, da ruu bo za srajco že kaj naklonil, kadar pride na prosto. Ko je Lešnik 1. maja prestal svojo kazen ta je hotel zapustiti jetnišnico je nad-paznik Franc Vidic opazil, da ima pod svoj srajco tudi erarično srajco in poleg te v a Še erarične ovoje na nogah. V tatvino zipbte-na kaznjenca sta dobila pri okr. sodišču vsak po 10 dni strogega zapora. PES JO JE UGRIZNIL. Marija-.Bračko v Mariboru je kupila od gospe Špele dve leti starega psa, ki Ji je pa vedno uhajal. Bračko je psa privezala na verigo, katero je pa pes raztrgal ta zbežal nazaj k Spelčevl. Med potjo Je pes ugriznil 15-Ietno Štefanijo Tratnikovo. Obtožena Marija Bračko je pri razpravi 12. t. m. trdua, da pes ni njen ter ga je vrnila Špelče';-l. Bračkova je bUa obsojena ua 25 Din globe oz. na 12 ur zapora ta na plačilo 100 Din Tratnikovi za bolečine. takisto v »preroštvu jednega tovartSa. nasproti. Brez vsakega pcvoda skoči obtoženec pred Rakovca in njegovega tovariša, ter ju nahrulil z besedami: Prokleta smrkavca, bosta šla spat?! Rakovec, ki je že nekaj poskusil na svetu, ker je bil v ironti, dočim obtoženec niti vojak ni bil, odvrne: Ti si smTkavec, nakar replicira Stois: prokleti smrkavec ali boš tekel ali ne? V tem trenotku pa tudi že sproži. Prvi strel je bil »Versager,« drugi pa je zadel in Rakovec je padel na tla. Kljub temu je oddal obtoženec še štiri ali pet strelov nanj. Stojs sicer v glavnem prizna, a skuša se zagovarjati s silobranom, češ da je zato streljal, ker je držal Rakovec nož za hrbtom. Kot priča zaslišan R. pa izpove, da tri imel noža, temveč, da je držal ključ od hleva v roki. Mogoče je sicer, da je dejal roko tudi na hrbet. R. je dobil strel skozi nadlehti leve roke v prsa in ima še sedaj kroglo v križu. Ležal je 3 tedne v bolnišnici. Levi ka- TATV1NA. A. R., posestnik v Topolu, čigar posestvo je vredno 100.000 kron je tožen, da je okradel tovariša, s katerim je prej celi dan pil. Ukradel mu je v spanju uro, cenjeno na 8000 kron in denarnico z vsebino 989 dinarjev. , Obtoženec se sprva zagovarja prav nerodno s tem, da je hotel te reči samo slira-ahi, da bi jih pijani tovariš nc zgubil. Pozneje pa je priznal z izgovorom, da se je hotel s temi rečmi samo odškodovati za neko tirjatev, ki jo ima poroti oškodovancu. Sodba: Kriv hudodelstva tatvine v smislu §§ 171 in 173 ter se kaznuje s štirimesečno težko in poostreno ječo. TEŽKA TELESNA POŠKODBA. Martin Stojs, delavec v Litiji je velika surovina, ki je bil dosedaj mnenja, da sme Jiudj streljati kakor zajce. Koncem februarja se je vračal nekega ivečera s tovarišem Primožičem nekoliko vinjen s sejma v Šmartnem. — Pred prvimi hišami v Litiji jima pride Filip Rakovec, zalec se ne ukrivi več in ta poškodba naj-brže ostane. — Odškodnine ne zahteva. Martin Stojs se obsodi radi zločina težke telesne poškodbe v smislu § 152 in 155a na eno leto težke ječe, poostrene z enim trdim ležiščem mesečno ter mora plačati 100 dinarjev takse. Obtoženka: Ja —. tisto pa ne. škodo je po ovadbi poravnala. Sodišče je ne obsodi radi hudodelstva, temveč samo radi prestopka tatvine po § 460 k. z. Od razlogov bodi omenjeno dejstvo, da sodišče ni smatralo sobe za zaklenjeno, ker je imela obdolženka kot služkinja svakinje vstop v to sobo. Obsojena je na 5 dni strogega zapora. Državni pravdnik pa s to milo sodbo ni zadovoljen, zato prijavi ničnostno pritožbo. Velecenjeni g. Potočnik! Sprejela sem Vaše spričevalo iti pohvalno pismo o prikrojevalnem tečaju, za katero oboje se Vam lem potom zdh hvaljujem. Dosegla sem za svoj poklit v resnici lep uspeh. Priporočala bom vsem zainteresiranim krogom Vašo, dobro šolo, kjer bo uvidela vsaka me* šcanska hči, da je v njeno lastno koristi ako se udeleži Vašega prikrojevolnega tečaja. Ni moj namen delati kakršno* koli reklamo, temveč izrekam ponovno iskreno zahvalo, ker le po Vašem pouku sem si mnogo pridobila v prikrojevanja Marija Starcic, koctekcijska trgovina obidi in kroiočnica Maribor. TATVINA. Frančiška Šimenc, delavčeva žena v Preserjih je izmaknila iz zaklenjfene sobe svoji svakinji, pri kateri je bila uslužbena kot dekla raznovrstno perilo v skupni vrednosti 290 Din, neki drugi ženski pa kokoš, vredno 130 Din. Kar se tiče ukradenega perila, se zagovarja s tem, da je izvršila tatvino na nasvet svoje svoje tašče, ker se je hotela odškodovati za neke tirjatve napram svaku in svakinji. Še bolj originalno pa se zagovarja glede ukradene kokoši. »Kokoš je imela piko. Hotela sem piko odreti, ker pa ni šlo, sem odsekala kokoši glavo.« Predsednik: Ali ste dali kokoš potem nazaj? Zahtevajte po vseh lokalih „Nar. Dnevnik"! Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani, Ko je Kulonga nadaljeval svojo pot, mu je Tarzan sledil v zračni višini. V desni roki je držal pripravljeno zanjko. Čakal je le še ugodnega trenutka, da jo uporabi. Obotavljal se je le vsled tega, ker je na vsak način hotel videti kam črnec gre. Ta želja se mu je kmalu uresničila, ker se je kmalu razgrnila pred njegovimi očmi velika jasa, kjer je ležala čudna vas. Tarzan je stal baš nad Kulongo, ko je opazil te novosti. Gozd je prenehal kakor bi odrezal in med džunglo in vasjo so ležala obdelana polja. Zdaj je moral Tarzan hiteti, ker bi mu drugače žrtev ušla; toda bil je navajen hitre odločitve, če jo je tirjal položaj. Ko je torej Kulonga stopil iz gozdne sence, je pala tik ob robu polja z najvišje veje mogočnega drevesa zanjka nanj in se mu zadrgnila krog vratu, predno je še parkrat prestopil. To se je zgodilo tako hitro, da mu je krik na pomoč zastal v grlu. Tarzan je pritegnil vrv, da je črnec napol bingljal v zraku. Potem je splezal na močnejšo vejo in potegnil svojo žrtev navzgor. Tu je privezal vrv na vejo, se približal Kuiongi in mu porinil svoj lovski nož v srce. Kala je bila maščevana. Tarzan je črnca natančno preiskal, ker še ni nikdar videl drugega človeka. Prisvojil si je njegov nož z nožnico in pasom, ki mu je bil všeč. Tudi bakreni obroč na nogi mu je ugajal, da ga je nataknil sebi na nogo. Občudoval je tetovirano čelo in prsi. Radovedno je motril tudi ošpičene zobe. Potem je pobral mrliču peresne okraske iz glave. Nazadnje se je spomnil jedi, ker je bil lačen. Tu je imel meso in sicer meso ubitega nasprotnika in po morali džungle ga je smel jesti. Po kakšnih pravilih pa bi naj ml obsodili tega opičjega človeka s srcem, glavo in telesom angleškega gentlemana, in z življenskimi navadami divje živali? Tublata, ki ga je sovražil in ki je sovražil njega, je ubil v pravilnem boju in vendar mu ni palo v glavo, jesti njegovo meso. Upiralo se mu je v notranjosti, kakor nam kanibalizem. Toda kaj je bil Kulonga, da bi ga ne smel jesti, kakor je jedel mrjasca Horto ali jelena Baro? Kaj ni bil le eno teh neštetih divjih bitij v džungli, ki so izkoriščala druga drugo, da so utešila svojo lakoto? Naenkrat mu je čuden dvom zadržal roko. Kaj ga niso knjige učile, da je človek? In kaj ni bil ta strelec tudi človek? Je jedel človek človeka? Ah, tega ni vedeL: Odtod njegovo obotavljanje. Še enkrat je ho* tel poskusiti, pa ga je obvladalo odvratno čustvo. Razumeti ni mogel samega sebe, toda spoznal je, da ne sme jesti črnega moža. Hitro je spustil Kulonge truplo na zemljo. Vzel je zanjko in se vr* nil nazaj v gozd. , Skrivnostni dogodkL Visoko v vrhu drevesa je sedel Tarzan in ogle« doval onkraj polj stoječo vas. Videl je, da je na enem koncu vas mejila n# gozd in pohitel tja, ker ga je gnala mrzlična radovednost, da bi opazoval živali ali ljudi svojega ple* mena, da bi videl njihove običaje in njihove čudnč koče, kjer so prebivali. J Spričo divjega svojega življenja sredi živa® pragozda, je v teh vsiljencih zrl le sovražnike,, Čeprav so bili ljudje, po postavi podobni njemu hj sicer prvi, kar jih je videl, vendar niti trenutek ul dvomil, kako bi jih sprejel, če bi ga odkrili Torej je moralo nekaj skrivnostnega biti v zvezi z onimi puščicami. Tarzan je hotel na vsak način stvari priti do dna. To noč je spal Kulonga v rogovilah mogočnega drevesa in visoko nad njim je čepel Tarzan. Ko se je Kulonga prebudil, je opazil, da so njegove puščice z lokom vred izginile. Bil je besen, še bolj pa prestrašen. Preiskal je tla pod drevesom in tudi drevo samo, pa ni nikjer mogel odkriti loka, mti puščic, niti sledov nočnega tatu. Kulonge se je polotila naravnost groza. Svoje kopje je zagnal v Kalo in ga ni več dobil nazaj, in zdaj ko je izgubil še lok in puščice je bil razven noža brez orožja. Imel je še edini up, da namreč čimpreje dospe v Mbongovo vas. Vedel je, da ni več daleč in stekel po poti, kolikor so ga nesle noge. Par metrov v stran je sedel Tarzan sredi ■neprodirnega listja mirno na straži. Kulonge lok in puščice je skril v vrh orjaškega drevesa, in da bi pozneje našel svoj zaklad, je izrezal s svojim ostrim nožem zdolaj iz debla kos skorje, in v višini nalomil veliko vejo, da je visela navzdol. Pozor! Pozor! osebni In tovorni 1. Fiat Wien /. Perl Liesing 4 tonski I. Deimler, skoro nov, start in I. Waff 4 tonski električna razsvetljava. * /. Fiat Verpflegstype, 2V2 tonski I. Fiat Turino 15 Tor lVs tonski v zelo dobrem stanju in generalno popravljeni. Plačilni posoli po dogovoru. Vprašati Je prt tvrdki »SVETLA* d. d.. Ljubljana. HilSerJeva ulica štev. 5. Jesenice. Stavbna vodstva: LJUBLJANA, DOMŽALE ZAGREB, zvršuje privatnem industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. Skladlšte In zastupstvo strojev za pisanje iiimcniimnn"nadalje karbo papir‘ ■ jnU[RWuUU sspsrasžs WOOD“ u kovčegu, ------------- praktičanzaputovanje ,Underwood\ Zagreb, Mesnička ul 1 Oblačilnica ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro in po ceni manufakturno blago, opozarja uredništvo, da si ogleda njene zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske zveze. Oblačilnica ima na zalogi le prvovrstno češko blago. Kdor kupi dobro blago, kupi dvakrat. Prodaja se tudi na obroke. j Za birmance I Cena oglasom do 20 *>«ed Din 5'—; vsaka nadallna beseda 25 para z davščino vred. Za dečke: različno sukno, ševijoti in perilno blago Za deklice: etamini, batisti, švicarska vezenina i. t. d. IV Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih i A. & E. Skaberne, Ljubljana Mestni trg 10 dobro situiran, star 25 let, želi znanja v svrho ženitve z enako gospodično. šivilje imajo prednost Ponudbe pod ,,Junij“ na upravo Usta. pohištva ali sličnih stvari ® Ljubljane do Karlovca odstopi® polovico vagona po dogovor® Naslov v upravi lista. _ Utemeljeno 1870 Tovarna umetnih brusov in osi priporoča v nakup svoje, svetovni las uživajoče Izdelke: Swaty-katnen, znamke »Alumin«, Swa-ty-kamen »Diamond« in »Swatyn«, najboljše povlačilne kamne za britve, nadalje po-vlačilne kamne za orodje, Swaty-kamen »Rapid« v vseh zrnatih vrstah in Swaty-kamen »Grizlith«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte »Swatyn«, brusne kamne za kose, znamke »Swatyn«, iz Izvrstne brusne tvarine. Velfko skladišče pravih belgijskih kamnov in odlomkov, kakor tudi gladilnlh in Carborundura-plošč vseh mer in -azilih zrn. Najboljše žagine brusne plošče v treh vrlikostfh m dveh jakostih. Vsako vrstna brusilna in likalna sredstva in končno naravni brusni kamni ter drčalnlki. Va Emendolc, Groyer, Trapist (polnomasten), po pošti od 5 kg naprej kupite vedno najceneje v mlekarni Ivan Kos, Bohoričeva ui. 28. Ljubljana. želi mesta h kakemu priletnemu vdovcu ali samskemu gospodu kot gospodinja, kjer bi opravljala vsa hišna dela. Je tudi dobra kuharica in varčna gospodinja. Nastop takoj ali s 1. junijem. Ponudbe pod „Dobra gospodinja" na upravo lista. Zajamčeno nepremočljive simpatične zunanjosti želi znanja z gospico v starosti 18—22 let. Lb resne ponudbe s sliko, ki se vrne pod »Jadran« na upravo lista. Diskretaost zajamčena s celim inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g. Andrej-u SošiČ-u, Maribor, Trdinova ul. št. 8. vsestransko naobražen želi pre-meniti mesto najraje na deželo, gre tudi kot pomočnik. Cenj, ponudbe pod „Marljiv“ na upravo lista. za 6 oseb se poceni proda. Naslov pove uprava »Narodn«8 Dnevnika«. mlad, naobražen in v zelo dobri poziciji želi znanja s simpatično značajno gospodično do 24 leta s primerno izobrazbo iz boljše rodbine. Neanonimni dopisi s sliko pod „Realen“ na upravo Nar. Dnevnika. iz prvih angleških tovarn j od Din 320—800'— Drago Schwab - Ljubljana, Dvorni trg 3 v sredini mesta na prometnem kraju v Ljubljani se išče za takoj. Ponudbe ua upravo lista pod »Lokal«._________ gojil za prihodnje leto se®' buč, kumar in čebulčka? ( vezujemo se prevzeti v®! množino pridelanega se®f Nadaljna pojasnila in potret seme na razpolago. Se®*®* trgovina Sever & komp M' liana, Wolfova ul. 12. — z prvovistnimi uspehi gospod. Hodi tudi na dom. Honorar od ure 6 Din. Ponudbe pod „Pouk“ na upravo „Nar. Dnevnika". z dvema stanovanji in kletjo, poleg tudi vrt, se proda v bližini Garnizijske bolnice v Ljubljani. Naslov v upravi Usta. Na željo se pošilja po poštnem povzetju. Neugajajoče se zamenja ali denar povrne gospodično aU vdovo, ki bi imela svoj dom, oziroma premoženje. Sem 27 let star, drž. uslužbenec ter imam lastno pohištvo in denar. Resne ponudbe pod »Srečno« na upr. lista. samski, Se išče za žago veneci-janko, — vešč mora biti brusiti žage Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demlčki trg. Puch S V, vso v dobrem stanju, prodam za 7.000 Din. Zelena jama 196, Ljubljana. Ruski avtorji v prevodih stara 22 let z večjim premoženjem, želi znanja v svrho ženitve s primerno situiranim gospodom. Ponudbe na upravo lista pod ..Bodočnost". za rezanje kurjih očes se sprej me. Ponudbe: Kopališče »Slon« Ljubjjana. za jedilno sobo, moderno in solidno izdelano, kakor tudi druga stanovanjska oprema se proda za nizko ceno. Avgust Černe, Zg. Šiška 122,_______ izdaje Zvezne knjigarne: Splošna knjižnica: St. 13. V- M. Garšin: Nadežda Nikolajevna, roman, poslov. U. Zun, 112 str......................................[ • 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil Fran Pogačnik, 136 str........................... „ 26. L. Andrejev: Crne maske, drama, poslovenil Josip Vidmar, 82 str...................................... in Andrejev: Gaudeamus, komedija, poslovenil Dr. Jože Glonar . . Azov in Teffi: Humoreske...................................... L. N. Tolstoj: Spoved............................• Puškin: Pikova dama, novela................................... ali zastopnika z dobro provizijo Iščemo za obiskovanje trgovin z mešanim blagom, kateri bi vzeli na pot tudi našo kolekcijo. Ponudbe na trgovačko poduzeče K. Mahorčič, Zagreb, Petrova ulica 35. I. in II, del v nemškem prevodu se dobi za nizko ceno v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg primeren prostor za kiojaško obrt, v neposredni bližini Ljubljane, obtoječe iz velike delav-nifle In lokala ter stanovanja, najraje ob kaki glavni prometni tockl. Ponudbe na upravo lista. idealno dekle, išče sebi enako posojila se išče, lahko tudi proti •rce. Dopisi s sliko „N1 meni oddaji stavben« parcel«. Naalov enake". v upravi lista. rabljene, kupim. Ponudbe na kozavo Usta pod M Stroji". .m..