KATOLIŠK CERKVEN UST.
Danica izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začetert leta 1 eld. 30 kr V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld., začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV. V Ljubljani, 8. mal. serp. 1881.	List 27.
"V dan
blagovestnikov ss. Cirila in Metoda.
Raduj se dans, slovanski svet, Prepevaj Bogu slavo; Molitev sveto, serca cvet, Pošiljaj na višavo!
Cirilov in Metodov god Obhajaj preslovesno; Prejel od nju, slovanski rod, Si vere luč nebesno.
Očakom našim sta bila Zvezdici svitlo-jasne, Odperla pot jim do nebi,
V	višave večno krasne.
Gorela v sercih nju ljubdv Do Jezusa ognjena, Po zmagi vsih zavist, teždv Otela sta Slovena.
Zavetje bil je njima Rim, Tolažba v vsi britkosti, Dosegla združena sta z njim Nebeško čast v svetosti.
O svet' Ciril in svet' Metod, Zdaj tam za nas prosita;
V	katoljško Cerkev Slave rod — Nazaj ga pripeljita!
Radoslav.
Sv. Janez Kerstnih in sveto teto•
Kaj, meniš, bo iz tega otroka V (Luk. 1, 66.)
Ljudje ob času rojstva Janeza Kerstnika so med seboj prašali: „Kaj, meniš, bo iz tega otroka?" Nam je zdaj že dobro znano, kaj je bilo iz tega otroka. Bil
ie častitljiv mož, prerok, pušavnik, ki je živel v samoti, :i je pušavo obdeloval, da je postajala rodovitna zemlja,
še bolj pa je obdeloval človeške puste serca, da so rodile svete čednosti ter so ljudje prihajali taki, kakoršni imajo res po volji večnega Stvarnika biti, kakoršnim je bilo ljudčm posebej še o tistem času biti, ko se je to godilo, namreč ob času, ko je ravno imel Zveličar med svet stopiti, in še več: ko je bil Zveličar že med ljudmi.
Tudi mi, katoliški verniki, se nahajamo ravno zdaj v posebnem času, namreč v času svetega leta, in tudi jaz bi danes rad nekaj prašal, namreč to: „Kaj, menite, bo iz nas ob koncu sv. leta, po preteklem sv. letu?" Ali se bo spremenila tudi pušava našega serca v rodovitno zemljo in rodila Bogu prijeten sad, ali ne? Kako bi se to dopolnilo, kako naj bi pušava našega serca v sv. letu postala rodovitna zemlja z lepo dišečim sadom, to naj naslednje verstice nekoliko pojasnijo — po navodu in izgledih iz življenja in djanja sv. Janeza Kerstnika in iz tega, kar se je godilo kdaj in kar se godi zdaj v njegovi domačiji.
Djanje sv. Janeza Kerstnika se je obračalo posebno na dve reči, namreč: kaj je treba izkoreniniti iz serca, in kaj zasaditi v serce, da bo vsak človek tak, kakor-šen ima biti, in to se dobro zlaga s tim, kar ima vsak vernik v sv. letu storiti.
Sv. Janez Kerstnik je klical poslušavcem v pu-šavi: „Delajte pokoro, zakaj božje kraljestvo se je približalo." Tako kličejo tudi sv. Oče papež Leon XIII k pokori v oznanilu sv. leta. Pravo pokoro delati se pravi, k Bogu se verniti, od kterega smo se z grehom odvernili, svoje grehe studiti, obžalovati, se jih čisto spovedati in za nje zadostovati. Pokora je potrebna k zveličanju, zakaj greh se ne more odpustiti, ako Bog grešnika ne sprejme v svojo prijaznost; to pa ni mogoče, ako grešnik greha ne obžaluje in ne zapusti, drugač bi bil Božji prijatelj in sovražnik ob enem, kar pa ni mogoče. Zato Bog tudi pokoro naravnost tirja, ker pravi grešnikom: „Ako ne bote pokore delali, bot»? vsi pogubljeni" (Luk. 23, 5).
K s v. Janezu v pušavo so hodili razni ljudje. Hodili so skesani izmed jeruzalemskih prebivavcev in judje iz vse dežele, ktere je prerok podučil, oni so se mu v ponižnosti obtoževali svojih grehov, bila je nekaka spoved ali predpodoba spovedi, in sv. Janez jih je v reki Jordanu kerševal v znamnje, da zavoljo božjega Odre-šenika so tudi znotraj v sercu očišeni, da so jim grehi odpušeni. Hodili so pa k sv. Janezu tudi hinavci in
nejevere!, farizeji in saduceji, kterim ni bilo do poboljšan ja; tacih av. Janez ni kerševal, temuč imenoval jih gad jo rodovino in žugal jim je, da jih bo zadela šiba Božja. „Sekira je dreveau na korenino naatavljena; vaako drevo, ki ne obrodi dobrega sadu, bo poaekano in v ogenj verženo." Ravno ta nauk veljd za sv. leto. Kteri namreč ao akeaani in ae hočejo poboljšati, takim bo Bog odpu3til in dosegli bodo vse milosti sv. leta; kteri pa pridejo ie s hinavšino, s terdovratnim, nepoboljšljivim zercem, taki so podobni farizejem in saducejem in spovednik jih s svojo odvezo ne more umiti in očistiti. Se naj hujše je aa tiste, ki jih blizo ni, ki se za svoje poboljšanje in za vse milosti sv. leta nič ne zmenijo.
Sv. Janez se je prizadeval na pervo greh izkoreniniti iz človeških sere; klical je: „Nikogar ne tepite; nikomur ne delajte krivice.1. Hotel je namreč s takimi nauki izkoreniniti iz človeških sere neusmiljenost, poboje, pretepe, sovraštva in enake smertne pregrehe. Iskal je sv. Janez izkoreniniti vse krivice, tatvino, poškodovanja bližnjega splob, goljufije itd., ker naravnost je klical: „nikogar ne goljufujte; nič več ne tirjajte, kakor kar vam je postavljeno!" Polno pravico je zahteval v telesnih in dušnih rečeh, kakor je tudi on sam s svojimi starši živel „po vsih zapovedih — brez graje". Gotovo vsak sam v svojem sercu čuti, kaj je oziroma na te nauke tudi njemu storiti, da bo vredno opravil sv. leto in njegov sad dosegel.
Sv. Janez je iskal izkoreniniti pohujševanje, pre-šeštvo in vsaktero nečistost, kar vidimo iz njegovega obnašanja do Heroda, kteremu je naravnost njegovo pregreho očital in ga je ostro svaril, če tudi je zato glavo zgubil, svoje življenje dal. — Izprašujmo tudi v tem avojo vest in poboljšajmo se zares, da ne zgrešimo sadu Bvetega leta, kajti ,,nečistega nič ne pojde v kraljestvo Božje".
Kako je sv. Janez K. sadil in učil saditi v serce čednosti, to je še bolj viditi >z njegovega življenja, iz zgledov, iz d anj, kakor pa iz njegovih besed. „Bil je močen v duhu". Ze ko otrok in v mladosti je dobro znal zatajevati samega sebe, živel je ojstro, odmaknjen od nevarnega posvetnega šuma. V njegovo serce ni imelo poti nobeno hudo nagnjeeje; temu, kar je nevarno, kar je prepovedano, sv. Janez ni nič privošil, nič odjenjal. Ko mladenček je bil v neki pušavi, dobro uro od svoje vasi in od hiše svojih staršev, — pozneje pa je živel v veliki pušavi ob Jordanu. V obeh krajih je z nepopis-ljivo zvestobo Bogu služii.
Kakor je sv. Janez K. sam bil ,,močen v duhu", tako jc učil svoje poslušavce. Iskal jih je posebno vter-diti v veri, v upanji, v ljubezni do Jezusa Kr. Odre-šenika. O njem piše sv. Janez evangelist vzvišene besede: „Bil je človek od Boga poslan, kteremu je bilo ime Janez. Ta je prišel, d<% je pričal Luči", to je, pričal Jezusu, „da bi vsi verovali po njem". (Jan. 1, 6. 7.) Ze iz tega, kar so ss. evangelisti zapustili, je očitno, kako zvesto je sv. Janez Kerstnik spolnoval to svojo nalogo. (Jn sam je pričal: „Ta je, od kterega sem pravil: Kteri za menoj pride, je bil pred menoj... od njegove polnosti smo vsi prejeli, tudi gnado za gnado. Zakaj postava je dana po Mojzesu, gnada in resnica (polna vera z vsimi pomočki) je prišla po Jezusu Kristusu." (Jan. 1, 15-17.» „Jaz ga nisem poznal, pa kteri me jc poslal kersevat v vodi, on mi je rekel: Na kterega boš vidil Duha priti in na njem ostati, tisti je, kteri keršuje v svetem Duhu. In jaz sem vidil in pričam, da je U Sin Bi.žji." ^Jan. 1. 33. 34.) Bolj očitno bi sv. Janez Kerstnik skor ne bil mogel pričati, da je Jezus Sin Božji, pravi Bog in Odrešenik sveta: zato se tudi ni čuditi, kakor sv. Janez evang. dalje piše, da so učenci naslednjič k Jezusu pristopali.
Ko so bili poslušavci sv. Janeza K. s takim pričevanjem močno vterjeni v veri v Jezusa Kr., jih je potlej toliko ložej vterjeval tudi v druzih čednostih, v sladkem zaupanji do odpušanja grehov, rekoč: „iejte Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlje!" — v usmiljenji do terpečega bližnjega: „Kdor ima dvojno obleko, naj dd eno tistemu, ki nobene nima"; — v ponižnosti s svojim izgledom: „Jaz niaem Kristus, — keršujem le z vodo, On (Jezus) vas bo kerstil s sv. Duhom; — jaz nisem vreden, da bi Njemu (Jezusu) jermene od njegovih čevljev odvezoval." Branil se je Jezusa kerstiti, rekoč: „jaz potrebujem od Tebe keršen biti". — Lejte, to se je res reklo naj lepši cvetice saditi v serca po-slušavcev; zato ni Čudo, da se je tam v samoti, tam v pušavi ob Jordanu zbiralo toliko ljudi k sv. Janezu Kerstniku. Tako naj se zbirajo tudi sedanji včrniki v cerkvah k pridigam in naukom, pri procesijah in sploh pri molitvah za sv. leto, ter naj si po izrovanem ternji grehov sadijo čednosti v svoje serca.
Izročila in razodenja naznanujejo, da sv. Janez K. v pušavi je tudi kmetijske in ročne dela opravljal, ne le samo molil in pridigal ob Jordanu. Bila je takrat judovska zemlja vse drugač rodovitna, kakor pa pozneje, ko je bilo vsled judovskega odpada od Odrešenika vse razdjano in kakor je še dandanašnji, ko leni turki in arabci imajo zemljo v oblasti. Kakor tedaj je sv. Janez Kerstnik po zunanjem zemljo olepševal in rodovitno delal, tako je obdeloval znotraj Človeške serca; zunanja lepota zemlje je nekaka podoba, kako mora serce znotraj lepo in z dobrimi deli, s čednostmi rodovitno biti. To naj nam še bolj pojasni ravno današnji stan domačije sv. Janeza K.
Okoli vasi sv. Janeza v jeruzalemskih gorah, kakor se imenuje kraj, kjer sta nekdaj živela Caharija in Elizabeta, je dandanašnji skor pustota, k večemu če rastejo nektere oljke in trava. Živi pa mož v Jeruzalemu, ki bi se smel imenovati skoraj drugi Janez Kerstnik in ta je častitljivi gospod Alfons Ratisbon, čegar ime in življenje je že mnogim znano. Bil je namreč v mladosti judovske vere in velik sovražnik katoliške vere, kakor svoje dni Savel, pozneje imenovan Pavel; zakaj vsled prikazni Matere Božje v Rimu se je bil spreobernil in zdaj tako zveličavno dela po Sveti deželi, kakor nekdaj sv. Pavel ali tudi kakor sv. Janez Kerstnik. Ravno pri sv. Janezu v jeruzalemskih gorah je od Turkov kupil kos puste zemlje pred nekimi leti. Kupil je pa zemljo, da je vstanovil napravo za redovnice „Sijonske hčere", kteri red je Ratisbon sam vstanovil, in ima že več klo-štrov, da katoliške device vsak dan po trikrat molijo za spreobernjenje judov in sprejemajo kakoršne koli zapu-šene, turške, judovske otroke ter jih lepo izrejajo. Lejte tedaj, ta kos zemlje je med vasjo sv. Ivana Kerstnika, svetišem Marijnega obiskovanja pri Elizabeti in med Terebinško dolino, kjer je bil svoje dni David poderl ošabnega Golijata.
Ta kraj je bil pust; prišla sta pa na Ratisbonovo priporočilo dva čversta vertnarja in kmetovalca iz Evrope, Ratisbon jima je dal v pomoč trumo sirotkov, mla dih in močnih dečkov za delavce in pomočnike, in pomislite : ves tisti kraj se je v kratkem spremenil kakor v paradiž. Zraven oljk rastejo zdaj palme, mandeljni, smokve, pomoranče, citrone, kostanji, hruške, jabeika, slive, breskve, češnje, orehi itd. Okrog hiše so lepe gredice, po kterih naj lepši cvetice rastejo in prijeten duh razširjajo, raste pa tudi raznotero sočivje, zelenje in vsaki mnogi sadovi, kar je za kuhinjo in kuho potrebno. Dalje ob homcu so vstale naj lepši polfa z ječmenom, koruzo, pšenico, podzemljicami, lečo..., tudi so viditi pavolnate sadice, murve za svilo, iz ktere se pripravljajo mašne obiačila, in zasajene so tudi terte ondod,
koder je pred kaj leti le osat rastel, ter pridelujejo dobrega vina za sv. maso in pravijo, da siloviti grozdi v spomin kličejo sloveče grozde Kalebove ter so tudi z vinom za sv. mašo dobro oskerbovani.
Zdaj tedaj še le pridemo do pravega, kar sem hotel povedati. Vidite, kaj vse se iz pušave dd narediti, ako prave roke in brihtna glava zraven pridejo! Ko bi bil kdo v začetku prašal: „Kaj, meniš, bo iz te puste zemlje, ki jo je Ratisbon od Turkov kupil?" noben človek bi si ne bil derznil v malo letih tolike spremembe pričakovati. Naj pristavim še, da 1. 1866, ko sem bil jaz tam, je bilo 8 redovnic in 40 otrok v napravi, veči del sirot z Libana, kterim so bili divji Druži starše poklali. Vid I sem, da vsaka ped zemljiša se je v prid obračala in že takrat je bilo prav lepo, če tudi še le začetek.
Iz vsega tega pa sklepajte, kaj zamore sv. leto tudi iz puste zemlje človeškega serca narediti. Marsi-ktero serce je tako pusta duhovna zemlja, da ga ne dobiš skoro pridnega sadu, če bi tudi vse serce z lučjo pregledal in z orodjem premčtel, — namesto tega pa je vse polno ternja, osata, pajčevine, t. j., vse napolnjeno in prepleteno z grehom vsake verste! Ali ni taki človek čez vse nesrečen in ali ni naj veči dobrota, da to pusto in nerodovitno zemljo zamore v naj lepši polja in naj rodovitniši njive spremeniti? Tedaj nadelo! In pa berzo, da dobra volja zopet ne zgine. Častiti P. Alfons Ratisbon nas uči, kako je treba početi, da se ta sveti namen doseže.
Tako tedaj, kakor je P. Alf. Ratisbon zlepševal svojo kupljeno zemljo; mora vsak spokornik v sv. letu lepšati zemljo svojega serca, ktero je z dobro spovedjo zopet odkupil in je postala njegova lastina. Iz tega zemljiša svojega serca moraš najprej pregnati turke, t. j. vse svoje grehe, izpuliti moraš iz njega ternje in osa t, t. j. hude nagnjenja in nasledke sovraštva. Zasaditi moraš vanj plemenito drevje, kakor palmo = zmago-vanje čez greh; — pomoranče, citrone, o jke = vero, upanje, ljubezen; — hruške, jal " a in drugo blago drevje = razne dobre dela; — „udi cvetlice, kakor lilije, vijolice itd., t. j. Čistost, ponižnost; pa belo pa-volo, t. j. tkati zopet belo oblačilo sv. kersta, ki si ga zapravil. Spomlad se mora pričeti v tvojem sercu, da bodo cvetle češnje, jabelka, hruške in razno sadje, t. j. čednosti. Vsaditi moraš zeliše grenko miro, ki je spoved in pokorjenje; sejati pšenico in zasaditi vinsko terto, ki
fiomeni sv. Rešnje Telo, ktero bolj pogosto prejemaj, da ožej stanoviten ostaneš. Le poglejte, kadar pride dober gospodar k hiši, kako hitro se to po vsi hiši poznd — odzunaj in odznotraj; tako tudi kadar se greh verže iz serca in se čednost vanj vseli za stanovitno.
Ker sem omenil, da je treba turka iz svojega serca vreči, naj omenim pa nekaj o turku samem, kar se poda v naše premišljevanje. Turk, od kterega je bil Ratisbon v začetku posestvo v najem vzel in ga je potlej hotel od njega kupiti, — ta Turk je bil ostuden skopuh in lakomnik. Ko je čutil, da bi radi od njega hišo kupili, je postavil 6ilo visoko ceno, pozneje pa še veči, in poslednjič pa tako veliko, da celo ni bilo mogoče plače skup sprav;ti, in bi bila grozna odertija za uboge Sestre, ki živč le od milošnje. Ker mu katoličani niso mogli toliko dati, je skopuh hišo in posestvo prodal Rusom in iskal je zabraniti, da bi Sestre ne dobile druzega cenejega posestva. Rusi pa mu niso dali ne polovice tega, kolikor je v začetku zahteval. In ko je vendar to dobil, se mu je godilo, kakor bogatinu v evangeliju, ki si je dal veči skednje narediti in je rekel: „Zdaj pa le vživaj in se veseli, moja duša!" Zakaj še tisto noč, ko je bil denar dobil, so vlomili tolovaji v njegovo hišo, so mu ugra-bili ves denar, njega pa so na njegovi postelji zadavili. Tako je Bog udaril katoličanom sovražnega turka. Sestre
so pa kupile veliko lepše posestvo, so dobile še več vertov in so napravile naj lepši ubožnico na prijaznem homcu, nekoliko malo proč od Terebinške doline in Marijinega obiskovanja.
Ni tadosti, da si spokornik serce očisti in iz njega greh spravi, pa čednosti zasaja; on mora tudi prešnje hudo poravnavati, krivice popraviti, tuje blago povemiti, pohujšanje p« pravijati, ali če bi 6am več ne mogel svojcem naročiti, na naj store, kar sam več ne more.
Ni Tirolskem je pred nekaj časom umeri mož Jakob .Ma tritzer, ki je bil v vsem dober. poš*en, keršansko katolišk: le ena sama reč ga je pekla na smertni postelji. Bil je mož vdovec ženo samo hčerjo Notburgo, kteri je par dni pred sraertjo svojo dušno težo razodel. Bilo pa je tole: Nekdaj še v boljših letih je na poti naletel na moža, tujca, ki ga je bila nagla smert zadela. Skušnjava ga začne motiti, češ: ta mora gotovo imeti veliko denara seboj, kterega bi bil tako po poti zapravil, ti zamoreš zdaj k denaru priti in si kaj pomagati. Brani s>j nekaj časa in odbija skušnjavo, posled-ijič pa seže merliču v žep in vzame k sebi listnico, v kteri je bilo veliko bankovcev, ogleda se. če ga kdo n-* vidi. m urno beži od ondod. Pravil je hčeri, da se je «p o ved oval tega greha in tudi bil opominjan, naj d-nar -.• •vrača, pa ni imel s čim ker tisti ukradeni denar mu ri prinesel nič koristi. K temu je pristavil, kako ga je groza, ker mu je zdaj pred večnega Sodnika stopiti: , tebe pa tudi ne morem v revšino pahniti"... je rekel; ..povedati ti morem, da mi je prav žal in bridko! Tolikrat se kesam, kolikor imam las na glavi!" Bogoljubno deklico je to tako globoko v scrce zabolelo, da ]e malo po očetovi smerti svojo hišico prodala in denar obernila za dušni mir svojega ranjcega očeta. Ti.sti merlič namreč, kteremu je bil ranjki oče denar uzel, je bil doma z Dunaja, njen oče je bil iz časnikov to zvedil in tisti list še ohranil z namenom nnjberž, da bo kterikrat skrivaj povračeval tisti družini, ki je bila med tem precej obožala. Sedem sto gold. je bila dobra hči dobila za svoje posestvo in jih je skrivaj po zanesljivi roki poslala lastnikom na Dunaj, pa še je manjkalo 200 gld., in zato je hotla nadalje še služit iti, da poverne vse do zadnjega vinarja. Konca te dogodbe še nisem bral (ker pride v nadaljevanji), pa dosti je tega, da se vidi, kako vestni ljudje išejo krivice popravljati, pa kako dobri otroci skerbe za mir svojih staršev tudi še po smerti.
Ne le časna in telesna krivica mora poravnana biti, kolikor je mogoče, ampak tudi druge duhovne krivice se morajo poravnavati. Kdor i« bil tako nesrečen, da je dal ali dajal pohujšanje z oeitnim grehom, z nečistostjo, s prešestvom, z življenjem v divjem zakonu, s hudobnim maščevanjem, z zanikarnim zapravljanjem in pijančevanjem, z opušaojem božje službe, velikonočne spoved', s prodajanjem blaga ob nedeljah, s hlapčevskim delom ali sicer s skrunjenjem clne Gospodovega, mora s toliko ostrejši pokoro to popravljati in tudi po zunanje kazati, da je postal vse drugačen človek. Sv. Marjeta Korton^ka se je 40 let naj ojstrejše pokorila za pohujšanje, ki ga je bila dala v mladih letih, živela je le ob kruhu in vodi, njena postelja je bila hladna zemlja, podzglavje merzel kamen, vsak dan se je šibala in vedno objokovala svoje grehe, naj veči del nor":i doprina^ala v premišljevanji Kristusovega terpljenja. — Egiptovska -pokornica Ta j da je očitn > na t^-rg-i sežgala vse darila, ki jih je dobivala od poželjivih ljudi, nečistnikov in svojih znancev in povedala je v pričo vsega ljudstva, da hoče odsihmal pokoro delati, in bila je res stanovitna do konca svojega življenja.
Po taki poti naj si prizadeva lepšati svoje serce, popravljati storjeno hudo sleherni, kdor je grehu služil
in ljudi pohujševal. Zakaj sekira je drev«?su nastavljena
♦
na korenino; vsako drevo, ktero ne rodi dobrega sadu (pokore), bo posekano in v ogenj verženo. Bog in veliki sv. Janez Kerstnik nam pomagajta k pokori!
tFmslirski list Čeških škofov v stavo ss. Cirila in Metoda.
V hvalni pesmi, ktero naša sv. Cerkev poje o ss. aposteljnih (Exultet orbis gaudiis), se nebo in zemlja kličeta, da naj se radujeta v svetem veselji in naj s skupnimi glasi slavita in poveličujeta svete poslance Božje, kteri so drugod narodom evangelij oznsnovali. — Podoben oglas so nedavno sv. Oče Leon naznanili vesoljnemu keršanskemu svetu, in spodbudili so vse škofe in duhovne, da naj bodo praznik naših verovčstov ss. Cirila in Metoda skupaj z nami slavili kakor splošni cerkveni praznik vsega keršanstva. Dozdaj namreč je bilo to obnajanje obmejeno samo na našo domovino in na bližnjo Moravijo, *) od zdaj pa, in to na pervo 6. mal. serpana, se odpro usta vsih škofov in duhovnov vesoljnega sveta v njuno hvalo, in na vsih oltarjih se bode njima na čast darovala daritev novega zakona.
L
Ako bode tedaj tako vesoljni keršanski svet z nami se veselil, z nami gorko hvalo pošiljal v nebesa, je zares pred vsim naša naloga, da se spominjajmo imenitnih milost, za ktere imamo zahvalo naznanovati tema ozna-njevavcema sv. vere. O preljubljeni v Gospodu! Znano Vam je, da vsaktere dobrote časnega in večnega življenja izvirajo edino iz pravega spoznanja Božjega. Tega nas zagotavlja naš Bog in Učenik: „To je večno življenje, da spoznajo Tebe, edinega pravega Boga, in kterega si poslal, Jezusa Kristusa." (Jan. 17, 3.) Brez tega spoznanja ne more luč posijati v žalostno temo človeškega duha in serca; „to je prava luč, ktera razsvetljuje vsacega človeka" (Jan. 1, 9). Brez tega spoznanja ni zaslužnega življenja, zakaj „le kdor stori voljo Očeta, ki je v nebesih, pride v nebeško kraljestvo" (Mat. 7, 21). Brez tega spoznanja ni pravega pokoja na zemlji; ker tako kliče naš Gospod: „Mir vam zapustim, svoj mir vam dam" (Jan. 14, 27). Zarčs, iz tega Vam je jasno, kako silno je milovanja vreden posamezen človek, pa kako nezmerno večega milovanja je vreden celi narod, kteri v svoji zaslepljenosti in malomarnosti lažnjive ma-like moli, kteri ne ve namena svojega življenja, kteri je brez vse vednosti in upanja večnega življenja. Ob enem pa tudi zapopadete, kako neprecenljiva sreča je, kadar se predobrotljivi Bog tacega naroda usmili in stopinje svojih izvoljenih poslancev k njemu oberne.
Tako se je dogodilo 1. 863. On, „kteri serca človeške ravna kakor vodne potoke", je takrat iz tihih celic poklical bogoljubna mniha carigraška, Cirila in Metoda, in peljal ju je najpervo k poganskim Bulgarom v daljne podonavske kraje, da naj ondod oznanujeta evangelij Jezusa Kristusa. Od ondod ju pripelje roka Gospodova do Morave, z nami združene, da naj tudi tam vladata in narod pripravita v kraljestvo resnice in milosti nebeške. Tu pa se je tudi zgodilo, da češki knez Borivoj in mnogi glavarji češke zemlje so prejeli sv. kerst in so bili prestavljeni v občinstvo sv. katoliške Cerkve. To je bila v zgodovini naše dežele naj ime-nitniši prememba. Vstala je neprevidoma luč v temoti in v smertni senci. Naši očetje so se vzdignili z zemeljskega prahu in spoznali pravo ceno in pravi namen tega
*) Imeli smo po cerkveni pratiki pač tudi ta praznik Jagosloveni.	Vr.
minljivega sveta. Naučili so se povzdigovati oči proti nebesam in v unih nadzémeljskin višavah iskati si poslednjega cilja in prave svoje domačije. Razdjali so darilnike lažnjivih malikov in na njih podertinah so vstajali hrami pravega trojedinega Boga. Poganska ne-blagost se je umaknila z naših posestev in naših logov. Nova keršanska vera je naučila naše očete nasledovati stopinje Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov, naučila jih je krotiti svoje strasti, zatajevati se, bližnjega in celó neprijatle ljubiti in vse za Boga storiti in terpeti. Keršanska vera je slabo človeško moč oborožila z nebeškimi milostmi, da naj bi na tem svetu premagoval vse skušnjave, vse nevarnosti in ne odjenjal, dokler si ne zagotovi dušnega blagra in ne pridobi nebeške krone. In zdaj vidite tu versto slavnih svetih, kteri so o tistem času izhajali iz našega naroda: sv. Ljudmilo, sv. Vaclava, sv. Vojtéha, sv. Prokopa, sv. Janeza, sv. Janeza Nepo-muka, blaženo Nežo, in za njimi tiste nepregledljive množice, tiste tisučere in tisučere preslavljence, kteri zdaj z nebeških višdv gledajo na svoje mlajše in jim v dušo kličejo: „O vi naši otroci in naši mlajši, ljubite nad vse svojo vero, ona je nas zveličala, ona bo enako moč razodela tudi nad vami."
II.
Spomin na naša verska aposteljna pa nam še drugi nauk na serce poklada. Življenje teb svetnikov nam pripoveduje, kako sta zraven oznanovanja svete vere brez prenehanja tudi za to skerbela, da spreobernjene narode spravita v naj tesnejši zvezo z naslednikom sv. Petra v Rimu, in tako njim zagotovita imenitni zaklad cerkvene zloge in zedinjenja. V ta namen sta po vsih potih, dokler jima ni bilo moč priti do glavnega mesta keršanstva, seboj nosila svetinje (truplo) svetega papeža Klemena, učenca in nastopnika sv. Petra, in sta temu svetniku mnoge svetiša posvečevala. Poslednjič sta sveti ta zaklad s poročilom svoje delavnosti ob enem položila k nogam sv. Očeta v Rimu. Konečno je njiju eden, sv. Ciril, ondi položil svojo trudno glavo k večnemu pokoju.
O Vi mlajši spreobernjenih narodov, občudujte tu cerkveno vérnost svojih pervih oznanovavcev sv. vere! Cerkev Jezusa Kristusa je zidana na Petra, na skalo, — in kjer je Peter, tam edino je prava cerkev, tam edino se nebeška luč vere v neskaljeni svitlobi žari, tam edino teče sedméri studenec nebeških milost v polnem tóku, tam edino se v bojih in nevarnostih kaže zanesljiva serčnost, tam edino veljá obljuba od smerti vstalega Zveličarja: „Jaz sem z Vami vse dni do konca sveta" (Mat. 28, 20).
Hočete li brati v zgodovini, kaj pomeni odterganje od svetega stola sv. Petra? Predno sta naša sveta vero-vestnika Ciril in Metod dospela do Morave, sta pripeljala narode daljnih podunavskih krajev k veri Kristusovi. Berž pa ko sta jih zapustila, je v Carigradu zrojilo tako imenovano razkolništvo ali odpad od Rimskega stola, in je vse ondotne keršanske pokolenstva v svoje zvijače zdergnilo. Siba pa je bila urno za petami. Odločeni od središa edinosti cerkvene ti rodovi tudi med seboj niso več mogli ohraniti zveze edinosti in ljubezni, in niso več bili zmožni odbijati velikih skupnih nevarnosti, ktere so jim takrat grozile od strani divjih azi-janskib narodov. Nezedinjeni s središem vere, nezedi-njeni med seboj, so poslednjič vsi skupaj ostali žertva Turkov, in ostali so cele stoletja v tej sužnjosti.
Temu nasproti pa je naša domovina od tistega časa, kar sta ss. Ciril in Metod pervence našega naroda spreobernila, v celoti vedno bila v zedinjenji s središem edinosti cerkovne. Le nekoliko malo listov naše zgodovine pripoveduje o žalostni zmoti posameznih, ali ti listi
bo pisani s kervjo. Le Bog sam v6, kake prošnje sta takrat sveta aposteljna Ciril in Metod pokladala pred njegov nebeški tron, naj bi ne dopustil skaziti se delu, k čigar doveršenju sta svoje dni bila poslana; v resnici, uslisal je Bog njuno prošnjo, in spet je našo zemljo in naš narod pripeljal k edinosti svete Cerkve. Danes pa kličeta ta svetnika z višav nebeških: „O Vi sinovi in mlajši očetov od naji spreobernjenih, hvalite Boga iz naj globokejše globočine svojega serca, da ste vsi otroci ene matere — svete Cerkve, — otroci enega duhovnega očeta, namestnika Jezusa Kristusa na zemlji. Verno m nepremakljivo se deržite vselej edinosti sv. Cerkve!"
III.
Nedavno je turškemu gospostvu v daljnih podonavskih krajih konec storjen. Tako dolgo tlačene in sramotene ljudstva zopet prosteje glavo dvigajo. Ali kaj se zdaj tam vidi? Opustošena zemlja, spačena nravnost, in — kar je najbolj žalostno — velika večina ljudstva v neblagem razkolstvu in pod strašnim tlačenjem svojih predobiteljev, kterim se je keršanska vera čisto pozgu-Dila, in časte Mohameda kot svojega preroka. Preljub-ljeni! Življenje v naravi je podoba življenja duhovnega. Kadar zajde solnce in z njim tudi njegova luč, nasle-duje noč s svojo temoto in svojimi groznostmi: in kadar 6e zemlja od poživljajoče solnčne toplote odvrača, nastaja zima s svojo žalostno pustoto, s svojo ledeoo oder-venostjo, s svojimi mraznimi vetrovi. Tako je tudi v Človeškem življenji. Kadar kine solnce ve re in luč resničnega spoznanja pravega Boga zgine, pride duhovna noč in temota, zmota in nevera, in z njimi pogin vsaktere ljudske olike, ktera, ko je brez Boga, je tudi brez stalne gotove podlage. Kadar pa ogenj keršanske ljubezni človeških sere ne ogreva več, se zima vseluje v tiste serca, namesto nje gospoduje v njih ledena samopridnost, razsajajo v njih divji vetrovi strasti, in ti se silovito raz-lijajo po vsih človeških razmerah in svoj pot vse razdirajo, kar je bila vstanovila keršanska misel in keršanska nrava. Zato se je mala Azija, zibelka keršanstva, in severna Afrika, šola svetih mnihov in pušavnikov, od tiste dobe pogreznila v razuzdanost in divjačnost, odkar je keršanska resnica mogla umakniti se mohamedanskim zblodam, in odkar se je namesto križa na tempel)nih prikazal polomesec. To je tudi prežalostna osoda tistih zemelj, od koder 6ta svoje dni sveta brata Ciril in Metod k nam prišla. Povsod tam je polomesec namesto križa, povsod vraža in nevednost, povsod vlada spačenost in divji boj. Po nekoliko so po uni zemlji, koder sta svoje dni delala naša verovestnika, vendar tudi dandanes kriat-janje, čeravno v majhnem številu, in bolj premišljeni izmed njih zdaj zopet s kopernenjem proti Rimu gledajo, in iz Rima, od Očeta keršanstva, pričakujejo pomoči in rešenja. Kje tudi drugje bi jim bilo iskati pomoči in rešenja v viharju in potopljevanju, če ne v čolou Petrovem, od koder vetrovom in morju sam Bog in Zveličar zapoveduje?!
IV.
„V Kristusu Jezusu po evangeliju sem vas rodil." Tako je pisal nekdaj sv. Pavel vernemu po njem spre-obernjenemu ljudstvu v Korintu (1. Kor. 4, 15). Vse tiste, ktere je z oznanovanjem pridobil Gospodu, je v svojem očetovskem sereu nosil kakor svoje duhovne otroke, in po tej poti so postali vsi med seboj bratje in sestre. Preljubi! Ali niste bili z onimi nesrečnimi ljudstvi, ki smo jih Vam pred oči postavili, rojeni v Kristusu tudi Vi po ravno teh dveh verskih oznanovav-cib, po teh duhovnih očetih? Ali niste tedaj njih bratje in sestre? O vidite, Vaši ubogi bratje se ravno v naših
dnevih za to pečajo, da bi bili zopet zedinjeni s Sedežem sv. Petra. In za njimi pa jih stoji na milijone, kteri se imajo zopet poverniti k edinozveličavni keršanski
resnici.
Naš sveti Oče jim odpirajo svoje očetovsko naročje, toda pri tem se obračajo tudi k Vam in njihovo skerbno oko, znati je, da Vas vse vpraša: O bratje, o sestre teh ubogih, ali mi hočete pomagati, da jih rešimo? Njim je pred vsim potreba pomoči Božje. Potreba jim je luči, ktera je bila med njimi deloma ugasnila in o kteri psalmopevec pravi: „Ti zares razsvetljuješ mojo svitlobo, Gospod, moj Bog, razsvitli temnoto mojo" (Ps. 17, 29). Njim je potreba tiste moči, ktero poveličuje apostelj, govoreč: „Močen pa je Bog, vso obilno milost storiti v vas: da se oserčite k vsakoršnemu dobremu delu" (II. Kor. 9, 8). No tedaj, poprimite se pred vsim, da jim z gorečimi molitvami to luč in to moč izmolite. K temu Vas kliče tudi sv. apostelj Jakop, rekoč: ,, Molite eden za druzega, da boste zveličani" (Jak. 5, 16). Kličite tudi sveta patrona Cirila in Metoda za mogučno njuno priprošnjo. Storite tako zlasti v dan, ki je njunemu Češenju posvečen, storite to letos na pervo v edinosti z vsim keršansko katoliškim svetom. Naš sveti Oče naj veči zaupanje stavijo v to molitev, in to zaupanje jim je v resnici bilo tudi nagib, da so češenje in na pomoč klicanje naših deželnih patronov Cirila in Metoda razširili po vsem keršanskem svetu.
Onim ubogim bratom pa je tudi treba pomoči človeške. Treba jim je pred vsim keršanskih misijonarjev, treba jim je keršanskih šol, treba jim jc keršanskih božjih hiš. Zato kličejo sveti Oče ljubljenim sinovom in hčeram vesoljnega sveta: „Vi vsi, kteri tako radi išete prilike dobro storiti in svojo obiluost naložiti na visoke obresti v nebesih, o pojdite in milost skažite svojim bratom!" Posebno pa se njih po pomoči gledajoče oko s polnim zaupanjem obrača k nam, ki smo z unitn narodom v tako bližn;i zvezi. No tedaj, ne dopustimo, da bi bilo okanjeno to zaupanje. Ko se bodo v teh dnevih po naših božjih hišah dobrovoljni doneski pobirali, podajte radostno svoj mili dar. Gospod Bog Vam po-verni tisučerno! *)
Naj tedaj letošnja vseobčna slovesnost svetih deželnih pomočnikov Cirila in Metoda v Vas vsih obnovi spomin na srečo, da ste kristjanje in da ste v edinosti svete Cerkve; naj Vas spodbudi, da se bodete vselej določno deržali svoje zveličavne vere in edinosti sv. Cerkve; naj Vas poslednjič nakloni, da boste ubogim svojim bratom v daljni zemlji radi pomoč skazovali! Blagoslovi in poterjuj Vas v tej veri, v tej edinosti Bog f Oče, f Sin in f sveti Duh! Amen.
Dano v praznik sv. Janeza Nepomuka, 16. vel. travna 1881.
Miroslav, kardinal in nadškof Praski. — Jan Jirsik, škof Budejoviški. — Jožef Jan, škof Kraljevograški.
Antonin Ljudovik, škof Litomeriški.
*) To bode na Češkem vsled tega pastirskega lista. Pri nas bi kazalo posebno na bulgarski misijon v Adrijanopolu se ozirati, ker tam imajo vse šole z bogoslovjem »red, in obširne misijone po Balgariji, kteri bi imeli še veliko veči vspeh, ako bi misijonaiji ne imeli tako britke borbe za časne potrebe.	Vr-
Vijolica in pur,
ali:
Blaga ponižnost in pošastni napuh.
(Konec.)
IV.
Znane so nam sedaj dolžnosti, ktere nalaga ker-ščanska ponižnost človeku. Iz tega premišljevanja nam je jasno, da se vjema ponižnost z zahtevami zdravega razuma. Vsako prevzetno poviševanje, bodi si proti Bogu ali bližnjemu, obsoja tudi pamet, če sodi brez predsodkov. Pamet zahteva od nas, da se zadovolimo s tem, kar nam je Bog dal in da delujemo v svojem delokrogu po svojih močeh. Kdor hoče več storiti, se opeče.
A zahteve ponižnosti kerščanske vgajajo tudi potrebam našega serca Vsi plemeniti čuti: ljubezen pobožnost, bogoljubnost, sočutje, usmiljenje, poterpežljivost in vdanost, ki so življenje našega serca, imajo podlago svojo v ponižnosti kerščanski. Odstrani to in serce bo odervenelo; življenje bo zginilo, ker zaterl si vir, od koder je ono dobivalo poterdivnih in oživljajočih moči.
Kaj nam pač kaže ponižnega človeka tako ljubez-njivega? Onega ne bodemo spoštovali in radi imeli, ki dobra dela opravlja, a se pri vsaki priložnosti ž njimi baha in šopiri; tacega ne moremo čislati, še manj pa ljubiti. Le kd«>r dobro dela brez ponašanja in kričanja, ki dela s prepričanjem, da je to njegova dolžnost; tacega sares ljubimo. Ni nam v tem obziru zastonj postavil Zveličar otročiča v izgled, kterega naj posnemamo. Kaj pa nam je tako ljubo pri otroku? v gaja nam njegova priprostost, ker ni si svest svojih prednosti, ter jih tudi ne kaže. Bodimo toraj v tem podobni otročičem!
Ponižnost kerščanska pa je pogoj ljubezni. Ljubezen združuje, a ona deluje le na podlagi prave ponižnosti. Prevzetnež ne more bližnjega ljubiti, sej je on sam sebi vse. Nravno življenje posameznih vzgojuje le cvetoča ponižnost; a tudi človeški družbi preti brez nje grozen propad!
Je li po vsem tem ponižnost sramotna za Človeka? Ali ona nasprotuje in ovira napredek človeški? Videli smo, da je tem i ravno nasprotno. Edino to ona po pravici zahteva od človeka, da spozna svojo slabost brez pomoči božje in da deluje brez bahanja zato, ker je to dolžnost njegova. Ponižnosti bodemo toraj zastonj iskali pri slabotnih ljudeh, kakor terde nasprotniki, ker je treba človeku napeti vse sile, da si pridobi in ohrani dragoceni biser. Zgodovina svetovna pa nam kaže, da so bili največi možje najbolj pr prosti in ponižni.
Kako pa je s ponižnostjo dandanes? Redka je med ljudmi, le napuh širi se povsod, prevzetnost je znak sedanjega časa. Glej jih prevzetne gospodovavce, kako brezobzirno zatirajo podložne svoje; glej ošabne učenjake, kako se šopirijo na svojih učenih stolicah: Bog jim je pravljica, kerščanstvo izmišljija, češ, to se je preživelo, a sedaj so v cvetu njih ..ljudstvo-osrečujoči" nauki! Kako ga razdrobe reveža, ki se upa njim nasprotovati!
Taki nauki segajo pa v vsakdanje življenje in dandanes vidimo ž-s njih grozne nasledke. Nravno življenje ine iz sveta. Napuh današnjih dni je razperš;l zveze ružbenega življenja; ošabnost posameznih narodov je kriva, da sovraži i.arod svojega soseda, da se dela in brusi noč in dan orožje, s kterim se bodo morili ljudje. Napuh gospodujoče bogate stranke vzgojil je delavce v sovražnike, ter izredil socijalizem, ki tako grozno deluje današnje dni. Napuh je kriv, da se razdraženo nižje ljudstvo tako brezobzirno protivi svojim sobližnjim ter jih hoče uničiti. Napuh ločil je šiloma šolo od cerkve, žal, da rodeva tako žalostne sadove!
Mnogo je sicer še druzih vzrokov, ki so pripomogli k žalostnemu stanju človeške družbe dandaneB; toda vse nravno in družbeno gorje ima svoj vir v nravnem z!egu, in to je dandanes napuh!
Proč toraj z napuhom in prevzetnostjo, ki prinaša za seboj tako grozne nasledke! Nazaj k pravi ponižnosti kerščanski! To zahteva od nas skerb za naš obstanek in našo srečo. Ozrimo se v zgodovino; ona nas uči, da so ljudstva kmalu poginile, ko so se jele v svoji sreči prevzetno šopiriti. Napuh medsebojni zaterl je slavne gerške deržavice; mogočno rimsko cesarstvo razdrobilo se je ob tej skali. Na) ne sledč današnje deržave onim, sicer jih čaka enaka osoda!
Krepko toraj, naprej za zastavo, na kteri je zapisano: Ponižal se ie do smerti, do smerti na križi"; ker le po tem potu, le pod tem praporjem bodemo do-segii srečo časno in večno!
Ogled po Slovenskem in dopisi.
It Ljubljane. (Opravila v god ss. Cirila in Metoda.) Škofijski list št. 6 je prinesel naslednji klic:
„V številkah 9 in 10 škofijskega lista od leta 1880 sem razglasil okrožnico sv. Očeta Leona XIII gledč praznika aposteljnov slovanskih ss. Cirila in Metoda. Opomnil sem že takrat, naj duhovni pastirji to lepo pismo berejo vernemu ljudstvu v nedeljo pred 5. julijem 1881 ali kako prejšnjo nedeljo in naj vernike spodbujajo, da bi molili za zopetno zedinjenje naših ločenih bratov s katoliško Cerkvijo.
Zdaj pa se bliža 5. dan julija, ko bodemo pervikrat praznovali god slovanskih aposteljnov skupno z vsemi verniki po katoliškem svetu. Nekateri gospodje duhovni in neduhovni so se podali na pot v slavni Rim: niso jih zaderžavale težave potovanja na Italijansko v tej vročini, hočejo namreč združeni z zastopniki vseh slovanskih plemen pred očmi sv. Očeta praznovati dan 5 julija, da bi tako izrekli zahvalo sv. Očetu, ki so tolikanj zvišali češčenje slovanskih aposteljnov in da bi pokazali otročjo vdanost, s katero smo pripravljeni podpirati vzvišene namere Leona XIII.
Vem, da ste z veseljem brali prelepo okrožnico papeževo. Poznate žalostno osodo razkolništva, milujete vse one, ki so ločeni od živega studenca čiste resnice; še bolj pa obžalujete, da kervnim našim bratom manjka one žive vode, ki bi jih probudila k novemu življenju in bi jih pripravne storila častno izverševati imenitni poklic na vzhodu. — Tu pa se oglasi stražnik na Sionu, ter kazaje na slavna aposteljna ss. Cirila in Metoda prešine verne serca, da se iz njih izlivajo potoki gorečih molitev za zedinjenje ločenih bratov. Zaupljivo se oziramo na mogočna pr prošnika in obilnega sadu pričakujemo od združene molitve vsih katoličanov. Tudi mi hočemo z večjo gorečnostjo častiti sveta aposteljna Cirila in Metoda, zato ukažemo, da naj se letos 5. dan julija po vsih farnih cerkvah naše škofije praznuje s slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo. Za to najbolj pripravna ura naj se s prižnice naznani vernikom prihodnjo nedeljo, t. j. 3. julija t. I."
Vsled tega so imeli po zmožnosti slovesne opravila po vsih duhovnijah. V ljubljanski stolnici so imeli milg. stolni prošt Jožef Zupan ob 9 pontifikalno sv. mašo med veliko azistencijo in poslednjič „Te Deum". Kor se je dostojno obnesel in poslednjič se je prav častitljivo razlegala Ciril-Metodova slovenska himna. Ljudi, posebno tudi civilnih, je bilo prav veliko pri sv. opravilu. Zjutraj ob 5 pa jc bila prav polna cerkev, ko so prečast. gosp. kanonik in semeniski vodja dr. A. Čebašek imeli
slovesno sv. maso z blagoslovoma in obilno azistencijo, na koru pa so gg. bogoslovci prelepo peli slovesnosti primarne pesmi.
V Ternovskem predmestji sv. Janeza Kerstnika imajo na stranskem altarji ob sraneh sv. Križa tudi naša aposteljna ss. Cirila in Metoda. Ta altar je bil v njun gocT lepo ozaiišan in slovesno opravilo je bilo pri tem . altarji. Bodi opomnjeno, če tudi malo pozno, da je ta -cerkev edino svetiše teh dveh svetnikov v Ljubljani. V Rimu imajo navado, da ljudje v množicah skor vsak dan romajo v kako posebno cerkev, kjer se ravno zadevni svetnik ali skrivnost obhaja; lepo in ne brez sadu bi bilo tudi, ako bi posebno v osmini ss Cirila in Metoda bolj pogosto romali v lepo cerkev sv. Janeza K. ta naša aposteljna počastit in priporočevat jima v priprošnjo razkolne Slovane za spreobernjenje.
Gepovan, 26. rožnika. (Sv. misijon.) Pred 330timi leti je bila tukajšoa vikarijatna cerkev posvečena v hišo Božjo, ali v vsem tem dolgem času pač ni nikdar še toliko pobožnega ljudstva pred zavetnikom tukajšne doline, pred sv. Ivanom, molilo večnega Boga, kakor letos dan 24. rožnika. In kaj je toliko ljudi privabilo v prijazno gorsko dolino? Ta dan je Monsignor župnik Solkanski blagoslovil novo pokopališče, in ta dan je na tem pokopališči č. o. Fr. Doljak S. J. sklenil v pričo 12 gg. duhovnikov in okoli 9000 pobožnih vernih sv.
i»09lanje, katero je tu obhajal v družbi o. M. Tomaže-ič-a od 16. do 24. rožnika.
Sv. misijon ima navadno povsod, kjer se obhaja, kakega nasprotnika; tu menim nasprotnikov ni bilo, če tudi niso bili vsi onako vneti zanj. Začelo se je to sv. opravilo v praznik sv. R. Telesa popoldne. Spodbudno in ginljivo je bilo že izročevanje oblasti ter štole. Čč. oo. Fr. Doljak in M. Tomazlič sta v spremstvu domačega g. vikarja in onih iz Lokovec a in gor. Tribuše ob treh popoldne prišla v cerkev ter sta pričela sv. misijon. V vvodnem govoru je o. Dojjak med drugim omenil, da je tudi zato ta misijon v Cepovanu rad prevzel, ker je tu nekdaj njegov pokojni brat Valentin pa-stiroval, pri katerem je tudi on sam preživel nekaj svojih mladih dni.
Imeli smo vsaki dan po tri pridige. Izverstni govori bili so podučljivi, prepričavni, pa tudi ginljivi. Vsakemu, kedor se boji misijonov, bi svetoval, da naj se enkrat misijona prav skerbno vdeleži in gotovo ne bo več nasproten.
Posebno stanovske pridige so bile dobro obiskovane, pa dasi je bila cerkev dan za dnevom prenapolnjena; vendar ni bilo najmanjše nerednosti ne v cerkvi ne po vasi. Domača občina šteje blizo 1400 duš , pa ljudstva je bilo pri vsaki pridigi več. Obhajanih je bilo čez 3100 ljudi. Tega misijona so se vdeleževali bližnji občani, pa tudi daljni eosedje iz Kranjskega so prihajali k pridigam. Iz dveh sosednjih duhovnij kranjskih smo imeli mnogo prav pridnih romarjev. Vidi se iz tega, kar je tudi sicer znano, kako ljudstvo čuti potrebo misijonov tudi na Kranjskem, in se jih rado vdeležuje, kakor nedavno na Dolenjskem. Vsakako je žalostno, da se v Repnje Še zdaj niso povernili čč. oo. jezuiti. Koliko hudega bi se odvernilo, koliko duš rešilo, ako bi se sveti misijoni obhajali bolj pogosto! Bog daj, še posebno zdaj v sv. letu!
Opomnim naj konečno tudi, da so se vsim ob-hajancem delili primerni misijonski spominki, kateri bodo vdeležence vedno spominjali sv. opravil in dobrih sklepov.
Romarjem je bilo tudi vreme jako vgodno. Vde-ležilo se je tega misijona 19 č. gg. duhovnikov in nešteta množica vernega ljudstva. Domači občani so ta
čas prav pridno hodili k pridigam in ss. mašam, in ko bi bili kaj imeli zamuditi pri delu, je Bog desetkrat nadomestil, ker je dal prav dobro rast na polju in po senožetih.
Ljubeznjivima misijonarjema je bilo pa ljudstvo tudi hvaležno za njun veliki trud, kajti videti je bilo, da so besede segale v serca. Dobro upanje imamo, da bo ta misijon obrodil obilnega in dobrega sadu.
K zunanji slovesnosti so mnogo pripomogli domači verli pevci, kateri so ves čas sv. misijona bili neu-trudljivi.
Dan sv. Ivana je bilo ob Otih blagoslovljenje novega prostornega pokopališča, potem navadca slovesnost sv. Ivana, in slednjič sklep misijona. Ob 1<J so gg. duhovni v procesiji prišli na vertič pred duhovsko hišo, kjer je bil blagoslovljen misijonski križ. Izveličarjevo podobo za ta križ je izverstno izdelal g. Demetz pri sv. Uirinu na Tirolskem. To je v resnici pravilno in umetno delo, ki je cerkvi pravi kinč. Omenim naj tudi, da je bila za to priliko oskerbljena prav kusna uova prižnica.
Na sv. Ivana dan po sv. opravilu je prišel g. župan z g. tajnikom in enim odbornikom se gg. misijonarjema zahvalit za njun trud in prelepe nauke. Zvečer so pa domači pevci nekaj primernih pesem na verticu pred duhovnišnico zapeli v čast in zahvalo obema gospodoma misijonarjema. Prihodnji d^n je bila še pridiga o vicah in opravilo za mertve čepovanske duhovnije in — sledila je ločitev.
V Rimu, 2. julija 1881. Poročam v naglici, ker časa je prav malo, da smo v ponedeljek ob 4 popoldne prišli v Terst, ondi prenočili, se drugi dan ob 8 zjutraj podali na barko, ob 11 zvečer dospel: v Ankono, sv. Petra dan ob 10 v Loreto, kjer sem še le ob 2 popoldne v hišici Marije naše ljube Matere maieval. Zvečer šli smo okoli 11 iz Ankone in prišli dan po sv. Petru malo pred poldnevom prav srečno v Rim. Kakor je bila vsa pot pravo romanje, tako je tudi tukaj. Dan^s bilo je skupno obhajilo — vse je ginjeno, — vse nam od-perto. Hotelier di Roma et della Ville prejel je danes pismeno od sv. Očeta apostoljski blagoslov, ker nas naj več pod streho ima; 1200 romarjev nas je; jutri začue se triduum (tridnevnica) v Klemenovi baziliki, kjer so velike priprave. Govor imel bodem ponedeljek, ob S bo sv. maša bulgarska; to popoldne ob 6 bo govor češki in večernice. Jutri sv. maša gerško slovenska, govor ruski in popoldne poljski; v torek sv. maša latinska, govor hervaški, potem o poldne avdiencija (zaslišan e pri sv. Očetu) v „Aula postika", kjer je prostor za 10.000 ljudi, popoldne govor talijanski, večernice in Strosmajer „Te Deum". V sredo dopoldne ob 10 akademija itd. Vse gre dobro, samo s Hervati smo zavoljo naše adrese malo v prepiru — tako, da bi je skoraj ue predložili, hervaŠko bomo en Kranjec, en Stajarec, en Korošec in en Utrijan podpisali. Mislim, da se bode vse poravnalo. Večjidel bomo 12. julija že doma, ako mili Bog da. — Denar bo naš Ločan podal sv. Očetu.
M. Kožuh.
Iz Rima, 2. julija 1881. Slovanov nas je v Rimu nad 1200, in sicer 400 Poljakov, 3(X» Čehov, 100 Mo ravcev, 200 Dalmatinov, 84 Slovencev in drugi so Hervatje iz Hervaške, Bosne, Ercegovine in Slavonije. Med Slovenci so štirje gg. kanoniki: Košar, Herg, Urbas in Pauman; štirje gg. dekani: Kožuh, Kogei, Kobal in Potočnik; drugi so župniki, kaplani, posestniki, tergovci, kmetje itd.; slovenskih gospodičin in gospej je 14. Stanujemo po raznih hotelih, največ jih je v hotelu Roma, kjer smo sinoči po večerji ob glasoviru peli domače
pesni. Včeraj je bila spoved in danes sa vse Slovane skupno sv. obhajilo v cerkvi sv. Petra. Zdravi smo vsi.
Koblar.
Is Ritna, 2. julija zvečer ob 11. — Ako bi radi vedi!iy kako se nam v oddaljeni Italiji na našem romanji godi, evo Vam nekoliko sporočila. V ponedeljek (27.) smo dospeli zvečer okoli šestih srečno in brez vseh nezgod v Terst. Ondi smo prenočili. Ker nas je bilo romarjev čez 700, morala sta se najeti dva parnika. Poljaki in nekoliko zmed Slovencev smo se odpeljali že zjutraj o %5; drugi (Moravani, Čehi, in ostali S'ovenci) poznejše. Mi smo dospeli zvečer okoli Ave-Marije v Ankono, in ker je bil parnik velik, vozili so nas s čol-niči do suhega. Talijanom naš prihod menda ni bil po volji, in župnik g. P. P. je dobil z malim kamnom pozdrav na persi, toda brez vse škode. Morda se je vlada sama bala kakega škandala, ker skor po vseh postajah vidili smo oboroženo stražo. Ankono smo zapustili po noči okoli 12, ter odpeljali se vzajemno s Hercegovinci, ki so bili pripluli od Dalmacije zvečer okoli 10. Go-rostazni velikani so to, vojeni od čč. oo. Frančiškanov. V Rim dospeli smo opoldan. Na kolodvoru nas je pričakal med drugimi preč. gosp. kanonik Černčič, jako blaga in prijazna duša. Odkazal nam je stanovanja. Popoldan bil je, se ve, naš pervi pot v št. Petersko baziliko, ki je pravi nepopisljiv čudež sveta. Vdeležili smo se slovesnih večernic, in s tem nekoliko zadostili žalni okolišini, ker nismo zamogli dospeti do časa sem, da bi bili še dobili kako sv. mašo. *) Več gospodov je prišlo teš od Ankone do Rima, pa za maševanje je bilo prepozno. V četertek (30.) smo bili nekateri naipred pri sv. maši v cerkvi „Ara coeli, pote n smo obiskali ječo ss. apost. Petra in Pavla, rimske starine in Kolo-seum. Križev pot in križ raz srede je zginilo! Popoldan smo bili v sprelepi baziliki sv. Pavla, in v naše veliko veselje smo dospeli tje, ko so ravno dajali poljubovati verige sv. Pavla. Najpred smo se peljali do cerkvice „Tre fontane" (trije studenci), kjer je bil sv. Pavel obglavljen. Strašanski trinogi bili so to, ker so slavnega moža tako daleč ven iz mesta gna i umorit. Včeraj dopoldan (1. julija) smo ogledovali zopet na drobno št. Petersko baziliko, kjer je nadškof Sembratovič (ki se je pa ladiji z nami vozil) imel sv. mašo v podzemeljski kripti (cerkvi). Mi smo pozneje opravili za sv. leto pervo obiskanje št. Peterske bazilike, šli verh cerkve in kuple, in moja malenkost zlezla je celo gori v „ja-belko". Popoldan smo se poklonili Slovenci skupno prezv. g. škofu Strosmajerju, ki nas je jako prijazno sprejel. Pozneje smo šli nekateri v katakombe sv. Siksta, in ogledali memgrede cerkvico „Domine quo vadiš" („Gospod kam greš?") znano iz življenja sv. Petra. Danes zjutraj smo vstali že okoli 3, ker smo imeli spoved, in ob 8 skupno sv. obhajilo v št. Peterski baziliki. Maševali so in obhajali nas prejasai g. kardinal Boro-meo. Popoldan obiskali smo za sv. leto baziliki „Maria Maggiore" (Marijo Snežnico) in sv. Janeza v La teranu, pozneje tudi še ss. stopnjice in cerkev sv. Križ v Jeruzalemu. Jutri — v nedeljo — prične se naša tridnevnica, ter bodo v cerkvi sv. Klemena naše po-božnosti. Prihodnje dni bomo ogledali še druga svetišča. Avdijenca pri sv. Očetu bo v torek, 5. jul., popoldan. Eni so šli nocoj, 2. jul., v Neapel, in vabili tudi mene seboj. Pa, dok er ne mine tridnevnica. ne grem nikamor, v Neapel pa menda nikakor ne. Kdaj odhajamo, še ni znano. Nazaj grede gremo menda v Loretto in Asis; Moravani, Čehi in naši, ki so z njimi hodili, bili so sv. Petra dan že tam. Ker veter vedno po malem
*) V tem oziru je treba na potovanji vselej naprej dobro prevdiriti, ker močno rado se kaj skazi.	Vr.
pihljd, vročina ni huda. Navadili smo se že tudi nekoliko denarja in ulic; zdravi smo, hvala Bogu, tudi; toraj nam ni nikake sile. Bog daj tudi zanaprej tako, in tako srečno prevožnjo nazaj, kakor smo jo sem imeli. Slovencev biva nekaj v „Hotel di Roma", nekaj v „Hotel de la Ville", eni so se drugje. Zapeli javno še dozdaj nismo nikjer nič, kar ni ravno prav, ker imamo Slovenci toliko lepih pesem, bolj veselih in lepih, kakor so • žalostne češke in poljske. Za nocoj saj bo dosti, je že pozno. G. Pr. Vas pozdravlja, se ve, da tudi jaz
Vaš vdani	J. L.
Razgled po svetu.
Geuko-slovanski shod v Rima. Med tolikimi drugimi znamenitostmi, ki so bile te dni v Rimu, je bil tudi „gersko-rutensko-slovanski shod", kakor ga „Unita" imenuje, uno sredo v Rimu. Bilo je o priliki, ko sta dva melhitovska mladenča storila slovesno obljubo v bazilijanski red sv. Janeza v Soariji. (Melhiti so pravoverni katoličani nekega jutrovskega obreda.) Kardinal Howard je bil pričujoč kot predsednik tega reda. Še drugi so bili: Mons. Haggiar, greko melhiški škof v Avranu; semenisniki greške kolegije; mons. Bolgy, armenski nadškof z Akride; mons. Nil, gerško-bulgarski škof; mons. Bšiaj, koptiški škof; mons. Silvester Sembratovič, gerško rutenski škof Julijopoljski, pomočnik metropolita greko rutenskega v Lvovu, bivši semenišnik greške kolegije: dva tajnika s Propagande mons. Ma-rotti in Cretoni, pa tudi drugi mašniki raznih jutrovskih obredov in odlične osebnosti, kakor Galiani, konzul iz Turčije. Ta shod pri bratovski večerji tolikih častnih oseb rimske in jutrovske Cerkve je bil sijajna podoba edinosti obeh Cerkev.
Silo mična je bila potem tudi vedrilnica teh raznih narodov. P. Dijonizij Savaja, veliki prokurator bazili-jansk;h kongregacij, ]e pel v arabskem jeziku „Ad mul-tos ann- s" mnogaja leta) sv. Očetu Leonu XIII. Mons. Sembratovič, ki je bil še le malo poprej dospel z rusin-skimi romarji, je naznanil občutke hvaležnosti sv. Očetu Leonu od strani Slovanov greškega obreda za slovesnost ss. Ciriia in Metoda, in za njihovo posebno dobrovolj-nost do Slovanov. Zahvalil je presijajne kardinale iz Propagande za ta dobrohotni shod v prid jutrodeželskih in slovanskih cerkev, in tudi še kardinala Howarda za njegovo ljubezen in zavetništvo duhovnih korist oziroma na cerkve jutrovskega obreda. Potem je spremljevan od semenišnikov pel „Ad multos annos" (mnogaja leta) v slovanskem jeziku sv. Očetu Leonu XIII, kardinalu Howardti in pričujočim plelatom. Ponavljanje in dolge pritleskovanja so bile venec besedam Slovana monsign. Sembratovič-a.
O zares! Katoliška vera živi in zmaguje, kakor pristavlja „Unita"; v Rimu se ogreje, in z Rima se dalje in dalje razširja po vsem svetu — v zamerzo in vkijub brezvercem, kteri osramoteni morajo spoznati in z judi tarnati: „Nihil proficimus — nič ne opravimo!" Nič ne opravijo ti filistejci s svojim jezikom, — nič 3 svojimi kužnimi izgledi. Nič, nič ne opravijo sovražniki sv. Cerkve, ker ona se širi, le dalje se širi; — tudi obdajana z volkovi, ki tulijo krog samega Vatikana, se Cerkev širi in širi po vsih koncčh zemlje, ter bode poslednjič en hlev in en sam Pastir. Posamezne požro žepleni valovi v teh vojskah, kterim gorje! Gorje zato, ker grelo v žrelo strupenih modrasov; zoper ladijo sv. Petra pa ne premorejo kar čisto nič; ona mirno dalje plava skoz valove terpljenja in preganjanja, in blagor mu, kogar ne ostraši „Via dolorosa — bridkostna pot
matere Cerkve; zakaj na Kalvariji je sicer Križ, toda — precej ob Kalvariji je tudi Vstajenje, in Kalvariji vštric je Oljska gora, kraj vnebohoda.
Littre. Dogodba z Littre-om očitno kaže blaživno moč sv. katoliške Cerkve, zato naj jo še enkrat v misel vzamemo. Maksimilijan Pavel Littrč je 2. rožnika t. 1. v 80. letu svojih dni umeri. Rojen je bil 1. 1801 v Pa rizu in se je lotil lekarstva. Bil je obširno učen in vzvišen nad navadne veduostne kroge. Katoliški Cerkvi je gledal škodovati, kjer je mogel, pa vselej s previdnostjo in ne kar z bitom; tedaj po framasonski šegi. L. 1871 je bil izvoljen za člena francoske znanske akademije, in vsled tega je bil slavni Dupanloup naznanil, da odstopi iz te družbe. Že delj časa pred svojo smert jo je Littre vsak dan imel dogovore z učenim duhovnim Hu velinom. Na terdi bolniški postelji je Littre uničil svojo že narejeno poslednjo voljo, v kteri si je želel brezver-skega pogreba, in napisal je novo poslednjo voljo, v kteri je vravnal, da naj bo pokopan po obredu katoliške Cerkve in bil je po duhovnu Huvelinu keršen. — Zarad te neutajljive dogodbe so hudobni francoski brezbožniki in malopridni časniki hudo pihali, ljudje namreč, kterim ni za večno srečo ljudi, ampak le za njih brezbožno poganstvo; toda marsikteri tudi izmed teb utegne še skusiti, da pred vrati večnega Sodnika tudi na pol slepi človek drugač misli, kakor pa v valovih nesrečnih strasti.
? Perziji so se jeli ondotni nestorijanski razkolniki obilno vračati v katoliško Cerkev. V Urmiji jih je letos tisoč prestopilo v katoliško Cerkev, med njimi trije duhovni. V Faldus u, kjer je bilo kacih 15U naj več ne-8torijanskih družin, je zdaj že čez polovico katoliških. Veliko upanja je tudi za dvanajstere vasi v Targavoz-u, da se vernejo v sv. Cerkev. Hvala Bogu!
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
11. mal. serp. S. Pij I, papež. — 12. Ss. Mohor in Fortunat, deželna patrona. — 13. S. Marjeta dev. m. -- 14. S. Bonaventura. v— 15. S. Henrik. — IG. B. M. D. Karmelska. — 17. Šesta nedelja po Bink. S. Aleš.
Zahvale:
St. 57. Ko sem bila hudo obolela, sem sklenila očitno zahvaliti se Naši ljubi Gospej presv. Serea, ako mi sprosi ljubega zdravja. Danes sem tako srečna, da morem spolriiti, kar sem obljubila.
V	Ljubljani, 30. rožnika 1881.
Marija O toni Čar.
St. 58. Želel sera službo v kraju, kjer bi ložej tudi v cerkev hodil in Bogu služil. Opravljal sem v t * namen tri devetdnevnice, in Naša ljuba Gospä me je usiišala. Spolnim toraj svojo dolžnost: bodi po vsem svetu hvaljena Naša ljuba Gospä presv. Serca.
A. B.
Št. 59. Moja hčerka je bila dvakrat prav hudo zbolela, pa vselej se ji je po devetdnevnici k N. lj. G., po obljubi daru za sv. Detinstvo precej zboljšaloi Po obljubi toraj naznanjam po „Danici" naj serčniši zahvalo N. lj. G. presv. Serca.
V	Ljubljani, 7. mal. serpana 1881.	L. O.
Št. 60. Oče je bil silno nevarno zbolel, ter ni bilo več upanja za ozdravljenje. Obernili pa smo se z veli kira zaupanjem k N. lj. Gospej presv. Serca ter smo začeli moliti devetdnevnico; in nismo je še dokončali,
že mu je bilo boljše, in zdaj je popolnoma zdrav. Hodi toraj vekomaj hvaljena in češena Naša ljuba Gospa presv. Serca !	j j/
V molitev priporočeni:
Sinček, da bi se mu nc vsilovala pot življenja, ki je nasprotna njegovim in njegove dobre matere občutkom, lepo priporočen. — Oseba za dosego doželenega duhovskega stanu. -— Duhoven priporočuje bolno sestn., sebe v dušni in telesni potrebi, pa več terdovratiiih grešnikov. — Neki liberalec za spreobernjenje. — Mladeneč na tu em zoper nevarnosti pohujšanja itd. — Več šolskih mladenčev za srečen vspeh. — Poklic v duhovski stan. — Duhoven prav priserčno priporočuje svojo bolno mater za zdravje. — Piijatlica priporočuje pri-jatlieo silno nevarno bolno N. lj. G., sv. Jožefu in sv. Deodatu za pomoč. Zahv. za usl. nasl. — Deklica, ki že delj časa veliko terpi zavoljo božjastne bolezni v glavi in ji nobene zdravila ne pomagajo, da bi ji Bog na priprošnje N. lj. Gospe in sv. Jožefa dal še ljubo zdravje, če je njegova sveta volja. — Žena, ki je v silno nevarni bolezni. — Dva zakonska za razsvetljenje, da bi začela prav živeti. — Dva zakonska v razpertiji] da bi se spreobernila, ker sta v veliki nevarnosti po-publjenja. Zahv. se nazn. — V veliki sili se oče in mati s svojimi otročiči zatečejo k tebi N. Ij. G presv Se-ca in k sv. Jožefu, h kerstnemu patronu hudo bolnega 1 Dietnega sina J. P., kteremu nobeno zdravilo ne pomaga, ter še le hujši stori. Pomaga], ljubeznjivi Bog, na prošnjo Naše ljube Gospe in sv. Jožefa. Ako dosežemo pomoč, obljubiva po „Zg. Dan." v večji čast Božjo in N. Ij. G. presv. Serca razglasiti in tudi vsako leto romati na božjo pot k Materi Božji na Ptujsko goro, za srečo in zdravje v vodni spomin. — Dijak se goreče priporoča v molitev bratov„ko, da bi mu dobrotljivi Bog na mogočno priprošnjo N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožef dodelil še zadnjo skušnjo srečno prestati. Zaliv.
se nazn.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
11.	mal. serp. Umeri boš. In ko bi danes?!
12.	Ne glej pri človeku ua telo, ampak na dušo; potem boš tudi z naj revnišimi in zaničljivšimi prijazno delal.
13.	Kolikor bolj si sam močnodušen, toliko bolj in raji boš poterpel z bližnjim.
14.	Nič ni bolj nevarno, kakor v težavah obupno čez Božje naredbe godernjati. Podverzi se v naj vrčih stiskah Bogu s celim sercem, in kmali boš čutil tolažilo.
15.	Služabnost služabnikov Bi žjih je tisočkrat bolj i, kak or tako imenovana svoboda posvetnjakov. Prosim te, pomisli drevi predno greš k počitku: „kaj imaš od svoje svobode današnjega dne?-'
IG. Ljubezen do bližnjega je dražji in lepši, če te nekako težko stane, ker tako je ljubezen bolj čista.
17. Nič ni bolj lažnjivo in nespametno, kakor človeka neznačajnosti krivičiti, ako se poboljša. Tako bi bil tudi tat neznačajen, ako neha krasti!
Listek za raznoterosti.
Dahovoe vaje. Ljubljanski škofijski list Št. G ra znanja duhovne vaje za prečatt. in čast. gg. duhovne, ki se bodo po navadi obhajale, in sic. r od vel. serpana (avg.) do 2. kimovca (sept.). Deležniki hc prej ko prej imajo oglasiti pri svojih dekanijuh, ktf-rc naj po-
zneje do 15. avg. morajo njih imena v škofijo naznaniti. Prilika 8v. leta, pravi vabilo, Še posebej daje pričakovati, da se bodo vdeležili vsi, kteri se le kako morejo odtergati.
Katoliška družba ima prihodnji torek (12. t. m.) sveto mašo na Rožniku zjutraj ob petih, ter vabi ob enem spoštovane družbenike in druge vernike k darovanju za uboge Vincencijeve družbe.
Cerkveni glasbenik št. 7 naznanja, da letos ne bode občnega zbora za cecilijansko društvo; da pa namesto tega bodo od 12. do 17. kini. (sept.) p03ebne pod-učevalne vaje za g g. orgij a v ce, kteri bi se želeli bolj doveršeno podučiti v harmoniji, preludovanji in modulaciji, v djanskem orgljanji in petji, zlasti v ko-ralu, o navodu k podučev.mji v petji, o sostavu orgelj, liturgiki in glasbeni zgodovini. Odbor hoče poslcerbeti za ceno stanovanje in za kako vedrilo. Oglašujejo se pri predsedniku preč. g. dr. Ant. Jarcu.
Pri jati om naše šolske mlad ne. Ali bi ne bili voljni še malo skoz okno pogledati v našo dijaško kuliin-njo? Vidili bodete ondi 33 mladih junakov, ktere tudi potreba sili žlj:co rabiti enako onim, ki se jim žepi šib ' od evénka. „Exposé4, bo trebil delati za poslednje tedne šolske borbe, da ne omagajo, ali da lačnih ne spustimo domu, kajti so mnogi od daleč. Več ob koncu šolskega leta.	Svitoslav finaneminister ad hon.
Romarji pred Leonom Xlil Po telegramih v „Va-terlandu" se je sprejemanje Slovanov 5. t. m. v Vati? kanu pričelo po 11 pred poldnem in terpelo je V3C opravilo čez tretjo uro, poslednji romarji so zapustili Vatikan še le okoli štirih popoldne. Pričujočih je bilo vsih skup 1400 oséb, med njimi lepo število kardinalov, 37 škofov, veliko število prelatov, in zastopane so bile po slavnih možeh naj odličniši družine Slovanov. Sprejem se je obhajal z naj veči slovesnostjo. Sv. Oče so o poli ene, neseni na prestolu, med velikim spremstvom dospeli v dvorano zasliševanja. K a prej so prišli domači prelati, plemenita straža in kardinali S^ prestola so sv. Oče romarje blagoslovljevali na obč strani. Ko so se nato usedli, je škof "Strosmajer bral pismo verne vdanosti, adreBO, v kteri je povdarjU apostolstvo S3. Cirila in Metoda oziroma na vero, vedo in narodnost, naznanil veselje, da se nahaja v Rimu na čelu slovanskih romarjev in izrekel upanje, da se razk< lni bratje Slovani skoraj vernejo v katoliško Cerkev. Nato so sv. Oče v daljši latinski besedi odgovorili, ktero so romarji počastili s trikratnim Zivi o. Na-ledovalo je izročevanje pisem verne vdanosti in darov za sv. Očeta, o čemur nam bodo naši romarji bolj nai..nk > povedali.
Prav lične svetinice ss Cirila in Metoda s slovenskim napisom se dobivajo pri g. M. Gerberji in v katoliški bukvami.
Djanje SV. Detinstva (v poduk mladim in odraše-nim, II. zvezek) je prišlo na svitlo. Gospodje, ki imajo vodstvo te lepe bratovšine, naj naznanijo prečast gosp. splošnemu vodniku kan. Andreju Zamejcu, koliko bukvic potrebujejo, a i pa naj po nje pošljejo. Tudi ta knjižica ima torbico prav koristnega in mičnega blaga, na koncu pa še za petje: Lavretanske litanije in nekaj pesmic s v. Detinstva z napevi. Deležniki sv. Detinstva jih dobivajo zastonj.
Troje bukve, nekoliko drage, pa nikoli ne prepla-čane, so tele: 1. „Kirche und Staat", od Herrn. Houben-a (Mainz 1*81, cena fi gld.>, za jolitikarje; — 2. ,.A bl a s s b revir" mit einen» Ablasskalender (München 1*81, c. 1 gld. 80 soid.), za goreča katoličane, ki želč vsak dan odpustkov dobivati m veliko duš iz vic rešiti; — 3. „Das Gebet", od II. Kreuzicrg a (Mainz
1881, c. 1 gl. 80 sld.), za vsacega katoličana. (V katoliški bukvami).
Die Perle der Tugenden. Spominice za keršanske mladenče od P. Adolfe pl. Doss-a, S. J.; tretji natis; ccna 72 sold. v katol. bukvami. — Želeti je, da bi to prelepo knjižico (152 str.) imel vsak šolski mladeneč v svoji lastini ter naj bi vsak dan nekoliko iz nje čital; bila bi ma lahko kakor „večni mesec", kajti ravno malo čez 30 oddelkov ima. Spisal jo je še mlad mož, kterega pa je satan s pomočjo pruske postave od 1. 1872 pregnal iz šole, iz 8povednice, z leče, celo še od altarja, ter more le še pismeno občevati 8 svojimi tako dragimi mladimi prijatli. Mož v tacih okolišinah gotovo tudi priserčno piše: vzemite toraj po notranjem in po zunanjem lepo in lično knjižico, kteri ste mladi ali kteri z mladino imate opraviti. Služila Vam bo v več ozirih.
Temu vštric ravno tam za žensko mladino in za od rasene obojega spola: ,.Gedanken der seligen M arg. Maria Alacoque", za vse dni leta, Mainz
I cerne bukve nektere pobe, k* sa se fVLcdjvé. . ^ __. like maše Çlt. m. sp
redvélfï fegaaltarja neolikano inf • v pohujšanje drugim dervili iz cerkve, ko so zunaj zaslišali godbo! Vi nehvaležni, ali vam je več godba, kakor pa vaš Zveličar, ki se ravno daruje za vas nebeškemu Očetu? Kako se bote za tako nepošteno obna-Ja^e ^ vorili grjd	Jb^^àL^v^ V»
Ïïemskiïï romarjev	f
Rimu; poslednji so odrinili v neael|o^vewr^pr3co KelTe*' * v Ankono, vsi drugi so šli po suhem. Tudi iz Bosne vsi romarji s škofom Paškalom Vujčičem vred so šli skoz Zagreb. S škofom sta potovala tudi dva kmeta s Sarajevskega polja. Graničarov je šlo v Rim 6 v nà-rodni obleki.
V	Požegi je bil 10. rožn. keršen 181etni mladeneč judovske družine, Viljem Stern, na ime Ivan; kerstni oče mu je bil opat in župnik sam prccast. gosp. Ivan
Bošnjak.
V	Londonu je po novem štetju 3 milijone 814 tisoč 571 prebivavcev.
Duhovske spremembe.
v V Ljubljanski škofiji: č. g. Val. Bergant, duh. poni. v Smartnem pri Lit., je dobil duhovnijo Brusniško. Čč. gg. Sim. Vajvoda, župnik v nemški Loki, in Jož. Bclar, župn. v Ilotederšici, se podasta v pokoj, in dotični du-hovniji ste 25. in 16. rožnika razpisani, — ravno tako Rudnik, ker č. gosp. Ant. Kerčon je dobil duhovnijo Vavtavas.
Dobrotni darovi.
Za Študentovsko kuhinjo: Č. g. Fr. Tavčar 1 gld.
Za cerkev Jezusove rja presv. Serca v Ijuhljani: Po č. g. Jak. Dolencu 1 gl. — Č. g. Fr. Tavčar 1 gl. — 5 gld. 8 pr stavkom :
„Ti Serce ai ponižno, O daj spoznat' mi Tebe, Da Tebe vsak čas išem, Ne išem sunTga sebe."
(Drugi dar. prili.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
(¿. J. Kr.: Spis „Ss. Stopnjice" se nasproti posebej natibka, in dobili bodete doželeno število iztisov; ko bi bili prej to vedili, bi jih bili dali veliko več natisniti.
i I