SVOBODNA SLOVENIJA PISMO IZ USA VOLIVKO LETO 1954 V USA Smatrajo ga za “malo” volivno leto, akoravno volijo na novo poslansko zbor¬ nico, več kot tretjino senata in več kot tretjino guvernerjev poleg cele vrste drugih, sicer manjših pa vendar vplivnih položajev. Ne volijo pač predsednika, in to je, kar ljudem jemlje zanimanje do volitev. Je pač taka tradicija, da je samo zanimanje za volitev predsednika res splošno in spravi na volišča mnogo ljudi, ki se drugače sploh ne brigajo za politiko. In takih je na milijone. Tukaj namreč nimajo stalnih volivnih imeni¬ kov; kdor hoče iti volit, se mora preje (registrirati kot volivec. Na ta način mora imati dvakrat opravka z volitvami, kadar se gre registrirat in kadar gre vo¬ lit, in to je povprečnemu Amerikancu že preveč. Prav zaprav je pa njegova dolž¬ nost, da tudi sodeluje pri izbiri kandida¬ ta; tudi to mu nalaga pot na volišče. Zaradi izbire kandidatov pa v javnosti ni toliko hrupa; to smatrajo kot no¬ tranjo zadevo vsake stranke in zato gre¬ do takrat na volišče samo zavedni strankini pristaši. Teh pa ni ravno pre¬ več v primeri s celotnim številom vo¬ livcev. Pri zadnjem “tipanju” volivcev so ugotovili, da jih je 47% za demokrate, 36% za republikance, 17% pa je “neodvisnih”, t. j. takih, ki se niso še odločili za nikamor. Izgleda torej, da so neodvisni jeziček na tehtnici, in zato se obe tekmujoči stranki bori¬ ta posebno za njihove glasove. To ni nič novega. Tako je bilo skoraj zmeraj. Pri¬ dobivanje teh glasov pa ni lahka stvar, ker vsak Amerikanec da zelo veliko na osebno presojo vsake zadeve in se mu hitro zameriš, ako mu svojih pomisle¬ kov ne poveš v pravi in prikupljivi ob¬ liki. Značilnost sedanjega volivnega boja je, da ni spravil na dan nobenih novih bojnih gesel in da se mu ni posrečilo, vsaj do sedaj, da bi dvignil zani¬ manje volilcev za kandidate nad o- bičajno povprečje. Splošno je mnenje, da je sedanji volilni boj tipično staro¬ moden. Volivci potiskajo na stran vse “velike” probleme, n. pr. skrbi v zunanji politiki, vojno nevarnost, komunistično agresivnost; bolj jih brigajo domače za¬ deve, na pr. cene, brezposelnost, najraje pa se ukvarjajo z lokalnimi težavami, ki se seveda menjajo -od države do države in ki jih je neskončno. Kandidat- je so seveda prisiljeni, da se ravnajo instinktivno po željah volivcev in tako si mora vsak kandidat prikrojiti tako- rekoč svojo osebno politično “platfor¬ mo”, ki naj bi mu pomagala do zmage. Tudi to je posledica večinskega princi¬ pa pri volitvah, kajti proporcionalnih volitev tukaj ne poznajo. Obe stranki se torej ne moreta toliko sklicevati na svoje programe, morata potiskati v ospredje predvsem to, kar mislita, da sta napravili dobrega, poleg tega pa še pod¬ pirati osebno volivno taktiko vsakega kandidata. Skratka, volivni boj podpada vedno bolj pod lokalne težnje, težave, upe in želje. Pri takem položaju raste seveda pomen 'osebnosti kandidatov-' kdor se zna bolje prikupiti volivcem — in kandidatje v tem slučaju niso ravno izbirčni v sredstvih za pridobivanje simpatij, — ta lahko upa, da bo zmagal. V oči padejo slabi izgledi sedaj vlada¬ joče stranke republikancev. Njeni kan¬ didatje se kar ne morejo dosti močno uveljavljati. Razlogov za to je dosti; na¬ pake so začeli delati, kakor hitro so pri¬ šli na vlado. Tako je n. pr. predsednik leti so bili republikanci posebno glasni glede korupcije v demokratskih vrstah; pokazalo pa se je, da je tudi med re¬ publikanci precej garjevih ovc. V zako¬ nodaji so republikanci le preveč in pre¬ večkrat zagovarjali interese velikega kapitala: to se je sicer vršilo v prikritih besedah, toda javnost je hitro spozna¬ la, za kaj gre. Bolj po nerodnosti kot po načrtu, so spravili McCarthyja v ospredje javne pozornosti in naredili iz njega eno najbolj spornih osebnosti v ameriškem javnem življenju, ki jim bo pri sedanjih volitvah več škodila kot ko¬ ristila, vsaj zdi se tako. Končno pa je ponehala še gospodarska konjunktura. Ni se sicer spremenila v kako nevarno krizo, povzročila pa je vendarle precej brezposelnosti in, kar je glavno, odloži¬ la v nedogled vsak izgled, da bi delav¬ cev zopet primanjkovalo. Republikanska stranka je sicer pokazala precej social¬ nega smisla pri reševanju raznih social¬ nih vprašanj, vendar pa je postopala ta¬ ko nerodno, da so vsi mislili, da to dela tu pod pritiskom bodisi predsednika sa¬ mega ali pa javnega mnenja. Najprej je vsako stvar obnergala, potem pa jo je uzakonila in to gotovo ni dobra politika. Posledica te politike ja pa ta, da repu¬ blikanska stranka sama prizna, da so upi na njeno zmago mali in zato pritiska na vse pristaše, posebno na predsednika, naj ji pomagajo. Nekateri kar narav¬ nost priznajo, da jim samo priljublje¬ nost sedanjega predsednika lahko pri¬ nese zmago. Predsednik pa se kar nekam obotavlja; volivni boj ga kar nič ne ve¬ seli; ni bil pač nikoli poklicni politik. Sicer ga pa mora človek razumeti: rav¬ no tisti, ki so mu nametali zadnji dve leti toliko polen pod noge, sedaj zahte¬ vajo od njega, naj gre zanje po kostanj v ogenj. Tako velika požrtvovalnost pa pri politikih ni v navadi. Demokratje si manejo roke. Sicer v njihovih vrstah ni vse v redu in upra- Con gran enfusiasmo se celebro el Dla de la Lealtad El domingo pasado se celebro en to¬ da la Republica y en todas las sedes de las representaciones diplomaticas argen- tinas en el exterior otro aniversario del 17 de Octubre de 1945 instituido como Dia de la Lealtad. Todos los actos con que recordose la fecha historica se desarrollaron con hon¬ do fervor popular, sobre todo la gran vičene kritike njihovega postopanja ne concentracion popular realizada en la manjka, toda pokazali so neprimerno več . ■ 1 ^ aza de Mayo, donde uso de la palabra politične gibčnosti kot republikanci. Ne ! el Presidente y conductor del Movimien- morejo se popolnoma otresti očitka, da je v njihovih vrstah še dosti levičarjev, o katerih ni prav nič znano, kje se bo nji¬ hovo levičarstvo ustavilo. Ne morejo da¬ ti nobenega zadovoljivega jamstva, da ne bodo zmanjšali kupne moči dolarja, da ne bodo razsipali denarja, da bodo o- nemogočili korupcijo. Na drugi strani pa se je nabralo v njihovih vrstah res pre¬ cej spretnih politikov in govornikov, ki to Peronista general JUAN D. PERON. Cuando se hizo presente el general Peron en el palco oficial la multitud re- unida en la plaza y calles adyacentes saludaba a el con grandes demostracio- nes de j ubilo. General Peron retribuia las manifestaciones de aprecio con los brazos en alio. La palabra del Primer Magistrado que publicamos en otro lugar fue constante- mente interrumpida con vibrantes acla- maciones del pueblo alli reunido, quien confirmo nuevamente su lealtad y grati- tud por las conquistas recibidas al Lider de los trabajadores — general Peron. Z velikim navdušenjem je narod proslavil Dan zvestobe vlečejo ljudi nase, kot. na primer biv¬ ši kandidat za predsednika Stevenson, ki je trenutno najboljtij demokratski go¬ vornik v državi. Ako s e kaj ne podere zadnje tri te- ! tr š u ’ k > cr govoril predsednik republi- dne v volivnem boju, moramo računati ke in vod i a Pianističnega gibanja ge- Preteklo nedeljo so po vsej Argentini in na vseh argentinskih diplomatskih predstavništvih v inozemstvu slovesno proslavili obletnico 17. oktobra 1945 kot Dan zvestobe. Vse prireditve, ki so bile pripravljene v proslavo tega zgodovinskega dne, so potekle ob velikem navdušenju ljudstva. Predvsem veliko zborovanje na Majskem s tem, da bo kongres prešel zopet demo¬ kratom v roke. Na delo sedanje vlade bo pa to imelo malo vpliva, saj se je morala že dosedaj opirati na demokra¬ te, kadar so se ji republikanci kujali. Posebno v zunanji politiki so demokrat¬ je imeli več smisla za predsednikove načrte kot republikanci. XY neral JUAN D. PERON. Ko se je general Peron s svojim spremstvom pojaifaMnd« 'Slavnostni tribu¬ ni, ga je zbrana množica navdušeno po¬ zdravljala. Za manifestacijo se je ge¬ neral Peron zahvaljeval z dvignjenima rokama. Govor predsednika generala Perona, ki ga objavljamo na drugem mestu, je zbrana množica stalno prekinjala z odo¬ bravanjem in vzklikanjem ter mu je na ta način znova potrdila svojo zvestobo in hvaležnost za vse socialne in gospo¬ darske pridobitve, ki jih je bila deležna pod njegovo vlado. IZ TEDNA V TEDEN General Peron svari komuniste Na proslavi 17. oktobra — Dneva zve¬ stobe na Majskem trgu je bil kot navad¬ no tudi letos glavni govornik predsednik republike general Juan D. Peron. V uvodu svojega govora je gral Pe¬ ron naslovil iskren pozdrav vsem Ar¬ gentincem, ki se v republiki spominja¬ jo tega zgodovinskega dneva, ko je spregovoril argentinski narod. Spo¬ minjal se je tudi velikega dela, ki ga je za argentinsko delovno ljudstvo opravi¬ la pokojna gospa Eva Peron, zatem je pa naglašal, da so nazadnjaške sile znova na delu, da bi se zopet povrnile razme¬ re, ki so bile v državi pred letom 1945. Pri tem pa ne bodo uspele tako dolgo, dokler se jim bo ljudstvo upiralo. Gene¬ ral Peron poziva ljudstvo, da se mora zavedati, da se niti za trenutek na sme prepuščati neodločnosti. Če je v vpra¬ šanju usoda republike, potem so neod- ločneži pravi izdajalci. Za državljanja je samo en zločin in ta je, če ni v nobe¬ nem taboru ali pa je v obeh taborih. V nadalnjih svojih izvajanjih je ge¬ neral Peron navajal' tri sovražnike, ki jih ima republika. In ti so: politiki, ko¬ munisti in zamaskiranci. Dobesedno je dejal: “Politični na sprotniki «e poslužujejo poltenih in ne poštenih sredstev. Vlada je pripravljena zagotoviti politično udejstvovanje v re¬ publiki, pa naj gre za katerokoli politič¬ no ideologijo ali usmerjenost. Vlada pa ne bo trpela nobene sabotaže, ki bi bi¬ la v škodo skupnosti in republiki.” Na komuniste je pa predsednik gene¬ ral Peron naslovil tole opozorilo: “Kar se tiče drugih sovražnikov-komunistov, jim želim sporočiti s tega mesta tole svarilo: Komunisti v državi niso bili preganjani. Tudi jim ni bila odvzeta no¬ bena svoboščina, ki velja za ostale dr¬ žavljane. Komunisti pa to plačujejo z zahrbtnim rovarjenjem proti republiki, iskal sposobne ljudi za vlado samo med j Nastopajo zahrbtno in prikrito. Nikdar bogataši; našel je dobre in sposobne ljudi, toda očitka, da je to vlada, ki jo vodi “big business’, se ni mogel znebiti. Republikanska stranka dalje ni poka¬ zala Bog ve kakšne discipline: ko je predsednik hotel izvrševati posamezne točke svojega volivnega programa, ki ga je vzel zares, so ga republikanci po¬ gosto tako malo podprli, da je bil nave¬ zan na demokratsko pomoč. Demokratje mu je niso odrekli, kadar so mislili, da ima predsednik prav; kovali so pa seve¬ da tudi politični kapital zase. Pred par ne v odprtem boju, ampak vedno za dru¬ gimi in nikdar ne kot komunisti, ampak vedno zamaskirani. Nastopajo povsod tam in v vseh okolnostih, kjer lahko povzročajo nered in motijo naše običaje ter ovirajo naše težnje. Gospodje! Naša ustava, najbolj svobodoljubna ustava, ki jo je sprejel sam narod, ima določilo, da ni dovoljeno izrabljati svobode za napad na svobodo. Ustava nam zato veleva, da moramo povsod nastopati proti vsem tistim, ki skušajo zatreti svoboščine, ki jih uživa argentinski narod. Je jih nekaj, ki skušajo motiti mir in red s širenjem raznih govoric, zato, ker je nekaj komunistov zaprtih. Te gospo¬ de opozarjam, da bodo ti komunisti o- stali zaprti tako dolgo, dokler se komu¬ nisti ne bodo nehali vtihotapljati v orga¬ nizacije argentinskega naroda ter jih razbijati in dokler se ne bodo začeli po¬ služevati po zakonu dovoljenih sred¬ stev v političnem življenju. Čisto nič ni važno, koliko jih je. Mir, ki ga uživa ; ljudstvo, nemoteno delo skupnosti in j varnost republike, so pač tako dragoce- I ne dobrine, da se izplača, da imamo za¬ prte štiri motilce javnega reda in miru.” Tretji sovražniki v republiki so pa zamaskiranci. General Peron jih deli v dve skupini, v takozvane nepolitike, ki nimajo ne dobrega ne slabega vonja, vendar jih je pa opaziti povsod s svojim nerganjem, s katerim postajajo največji sovražniki skupnosti. V drugo skupino pa spadajo kot peronisti zamaskirani sovražniki. So tudi taki, ki pravijo, da so peronisti, so pa istočasno tudi v drugih organizacijah. V nadaljnjih izvajanjih se je pred¬ sednik general Peron bavil z zakonitimi in protizakonitimi organizacijami. Omen¬ jal je, da so med organizacijami, stran¬ kami in združenji tudi take, ki pravijo, da so peronistične, pa v resnici niso. Zaključna izvajanja je predsednik po¬ svetil mladini. Naglašal je, da bo vla¬ da kljub vsem klevetam posvečala tudi v bodoče vso svojo pozornost mladinj in bo dala za to potrebna sredstva na razpo¬ lago. Po celi republiki bodo ustanovili na tisoče kljubov, v katerih se bo zbirala mladina brez razlike na socialni položaj. Za revne otroke bo ustanavljala po re¬ publiki klube Fundacien Eva Peron. Vse delavske organizacije je predsednik po¬ zval, da morajo tudi mladini posvečati vse svoje skrbi. Na vprašanje |p!redsednika generala Perona, če ljudstvo odobrava delo nje¬ gove vlade, jž množica pritrjevalno vzklikala, nakar je general Peron zbra¬ nim množicam zatrjeval, da bo zanj tu¬ di v bodoče volja lastnega naroda naj¬ višji zakon. USA: Hudi viharji in deževje so na¬ pravili ogromno škodo v okolici čikaga, tornado z vetrovi do 200 km na-uro pa" so pusto! ili državi Virginijo in Wa- shington. V teh državah je bilo tudi več oseb mrtvih, materialna škoda pa. gre v milijone. — Objavili so, da ima ZSSR nadzvočne bombnike, ki morejo prenaša¬ ti atomske bombe. — Uradništvo ZN je dobilo od glavnega tajništva ZN okrož¬ nico, v kateri jih tajništvo poziva, da se že sedaj odločijo, da bodo v slučaju voj¬ nega spopada med velesilami ostali še nadalje navtralni uradniki ZN in ne bo¬ do delovali za svojo državo, če bi se slu¬ čajno nahajala v vojni, pač pa samo za ZN, ali, pa naj se raje tako odpovedo svojemu položaju in odidejo. — Višinski, sovjetski delegat pri ZN, je na zase¬ danju glavne skupščine prečital pismo sovjetske vlade, v katerem le — ta “ugotavlja tržaški sporazum in ga sma¬ tra kot nov kamen k vzpostavitvi miru na svetu.” Delegati se čudijo, zakaj je ZSSR tako radikalno spremenila svoje stali; če do Trsta. GUATEMALA: 99% Guatemalčanov je glasovalo na nedeljskih volitvah za Castillo Armasa. Komunistična stranka ni postavila nobenega kandidata. CHILE: 61 letni Newyorčan William Willis je srečno sam preplul Tihi ocean in pristal na otoku Samoa po 4 mesecih, odkar se je na splavu, podobnemu “Kon Tiki”, odpeljal iz Čila proti zahodu. Na splavu je napravil 10.000 km dolgo pot. Odpravil se je na to nevarno potovanje z namenom, “da bi dokazal, da more en sam človek z najprimitivnejšimi sredstvi prepluti tako razdaljo”. Da pa se je tega potovanja lotil šele 61 let star, in ne prej, pa da je kriva njegova žena, ki da ga je doslej vedno odvračala od te nje- Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1954 je pri enkratnem vplačilu za vse leto $ 70.— Pri plačevanju v obrokih je za pol leta $ 38. — in za za četrt leta $ 20 .— gove zamisli. Ker se'je po odhodu iz Či¬ la zadnjikrat javil po treh tednih vožnje, pozneje pa nič več, je izgledalo, da mu je podjetje spodletelo in da je našel ža¬ losten konec v valovih Tihega oceana. ANGLIJA: Hajde Selasi se mudi na. kraljevem obisku v Angliji. London je abesinskega cesarja sprejel z vsem pom- pom, ki mu gre kot vladarju. ZAH. NEMČIJA: Adenauer bo 29. oktobra odletel v USA na razgovore z Eisenhowerjem. — Nova nemška voja¬ ška sila, ki jo bodo ustanovili v Zah. Nemčiji po ratifikaciji londonskih sklepov, se bo imenovala “Die Streit- kraefte” in ne več “Wehrmacht” (ime, ki ga je dal Hitler) ali “Reichswehr”' (kakor se je imenovala v Weimarski re¬ publiki). Ti dve imeni da preveč spo¬ minjata na nedavne poraze nemških obo¬ roženih sil. — Okrožno sodišče v Berch- tesgadenu je uradno objavilo, da je Hit¬ ler sedaj tudi po zakonu “mrtev”, ker je “30. aprila 1945 izvršil samomor v bunkerju svoje rezidence v Berlinu.” FLRJ: Tito je sprejel v zasebni av- dijenci sovjetskega veleposlanika v Beo¬ gradu M. Volkova in je imel z njim daljši razgovor. Kakor znano, so se od¬ nosi med ZSSR in Jugoslavijo po pod¬ pisu tržaške pogodbe še zboljšali, tako da bodo sedaj iz Moskve vrnili v Jugo¬ slavijo vojaške kadete, ki so jih sovjeti po prelomu s Titom zadržali v ZSSR. AFRIŠKA UNIJA: Južnoafriški pred¬ sednik dr j Malan se bo umaknil iz javne¬ ga življenja 30. novembra t. 1. Naciona¬ listična stranka si bo izbrala novega predsednika in vodjo isti dan. INDIJA: Indija in rdeča Kitajska sta podpisali trgovinsko pogodbo, nekaj dni pred odhodom indijskega predsednika Nehruja na obisk k Maocetungu. NOV POSVET V PARIZU V Parizu se te dni zbirajo zastopniki tistih držav, ki so v Londonu pred nekaj tedni sklenile dogovor o tem, kako na¬ domestiti evropsko obrambno pogodbo, ki jo je francoski parlament koncem av¬ gusta odklonil. Med tem je predsednik francoske vlade Mendes France, prejel prvo zaupnico v parlamentu, v Londonu pa so strokovnjaki iz vseh devetih držav med tem pripravljali besedilo nove po¬ godbe in to na podlagi sporazuma, ki je bil dosežen v Londonu. Delo strokovnja¬ kov ni bilo preveč težko in tudi ni prišlo med njimi do nasprotij, vendar pa se boje, da bi v Parizu zastopniki Francije stavili nove pogoje za podpis končne po¬ godbe. Zdi se, da v Parizu menijo, da morajo biti določbe o kontroli nad bo¬ dočo nemško oborožitvijo še strožje, prav tako pa bi pred podpisom pogodbe moralo priti do končne ureditvo posar- skega problema. Konferenca v Parizu bo tokrat trajala le nekaj dni in naj bo njen izid kakršenkoli, bo nemški kancler dr. Adenauer drugi teden odpotoval na obisk v Washington, kjer bo obiskal predsed¬ nika Eisenhowerja in bo svoje bivanje v ZDA zaključil s posebnim predavanjem na Kolumbijski univerzi v New Yorku. Vsekakor nova manifestacija pomena Nemčije v Evropi. KOMUNISTIČNE INTRIGE V FRANCIJI Sovjeti so konferenco v Bruslju sku¬ šali minirati s tem, da so tedaj organi¬ zirali vohunsko afero v Nemčiji, ko je dr. John, vodja zahodno nemške špiona- že pobegnil v vzhodno Nemčijo. Johnova (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. X. 1954 Pevec naše ljube Gospe Slovenci smo Mariji na čast veliko molili in veliko peli. Rečeniea, da je naša dežela Marijina dežela in naš narod Ma¬ rijin narod, ni bila izrečena brez razlo¬ ga. Naša dežela je vsa posejana z Ma¬ rijinimi cerkvami, ki so vedno veljale za priljubljena zatočišča slovenskega člove¬ ka v dneh tegobe in v dneh vesele za¬ hvale. Menda ni bilo Slovenca, ki bi ne bil vsaj enkrat poromal k eni ali drugi slovenskih Marijinih božjih poti: na Brezje, na Svete Višarje, na Sveto goro, h Gospe Sveti, da ne omenjam manjših, pa nič manj priljubljenih zbirališč Ma¬ rijinih častilcev širom naše dežele. Na božja pota in marijanske slavno¬ sti je naše ljudstvo hodilo prepevajoč Marijine pesmi in moleč rožni venec. Skraja so Marijine in romarske pesmi zlagali romarski “vojvode” in prilož¬ nostni ljudski pevci. Pozneje so Mariji na čast začeli peti nekateri duhovni go¬ spodje in ta ali ona pobožna nunica. V teh pesmih je bilo veliko žive vere in prisrčnosti, tako, da so nekatere ponaro¬ dele, umetniško pa niso bile ravno na višku. Več veljave jim je dala melodija naših skladateljev: Riharja, Sattnerja, Hladnika, Kimovca, Premrla in še vrsta drugih, ki so znali preprostemu besedi¬ lu dati melodijo, ki je odjeknila v duši naroda, da je kar poprijel za pevci na koru in zapel, da se je “cerkev tresla”. Le spomnimo se petja pri naših šmar- ničnih pobožnosti, pri petih lavretanskih litanijah, pri veličastnih zborovanjih na ljubljanskem Stadionu, kjer so v glasbi vešči tujci neverjetno spraševali, kdaj je ta stotisočglavi zbor mogel naštudi¬ rati tako dovršeno petje. V Marijinem letu, ki ga narod doma mora praznovati v molku, saj so onemo¬ gočene izvencerkvene pobožnosti, je slov. protikomunistična emigracija doživela veselo presenečenje-. Naš pesnik Jere¬ mija Kalin, dobro znani pesnik Črne ma¬ še, je zložil ne ene pesmi, ampak celo knjigo rapsodij Mariji na čast in jih po¬ klonil Slovencem v okusno opremljeni knjigi, ki jo je izdala Svobodna Slove¬ nija pod naslovom: Mariji. Pojav te knjige na našem skromnem književnem trgu je velik dogodek ne le za nas, ki živimo v zamejstvu, ampak za cel naš narod, ki je po svojem zastop¬ niku v tujini zapel Mariji na čast, to če¬ sar doma ne sme. Druga velika vrednost te knjige je v tem, da je pesmi zapel laik, ki si čez dan služi, kakor vsi drugi, svoj vsakdanji kruh, svoje proste ure pa je porabil, v to, da je- zapel naši Ljubi Go¬ spe. Velika vrednost knjige je njena umetniška višina. Zdi se, da Jeremiji Kalinu verzi niso privreli nikdar iz take globine in nikdar tako blesteči, kakor takrat, ko je pel materi svojih otrok in i sedaj, ko poje Materi nas vseh. Zapu- j ščena Loma Negra sredi argentinske, Pampe bo po vsej pravici prišla v slo vensko slovstveno zgodovino. Že zunanja oblika knjige je izredno prikupna. Opremila jo je akad. slikarka Bara Remec tako okusno, da ji je tre¬ ba posebej čestitati. Njeni izredno než¬ ni lesorezi bodo ugajali tudi preprostej¬ šim okusom. V ta umetniško dovršeni okvir je pesnik vložil svoje verze. Raz¬ delil jih je v tri skupine. V prvi nam o- peva najlepše dogodke iz Marijinega življenja, v drugi nam polaga na jezik prošnje k Mariji, v tretji skupini pa nas vodi na naše najlepše božje poti v do¬ movini in po svetu, koder hodimo in kjer že skoro povsod najdemo sliko naše brezjanske Kraljice. Kdor bo bral te dra¬ gocene verze, bo moral priznati: Tako so napisani, kakor bi jih bil jaz rad na¬ pisal, če bi mi bil Bog dal dar za to. Založnica Svobodna Slovenija se je na ta način najlepše oddolžila Mariji za njeno sveto leto. Posezimo po tej drago¬ ceni knjigi. Je kot nalašč pripravna za branje ob urah, ko čutimo potrebo, da se duhovno zberemo in zresnimo. Tudi kot darilo za razne prilike bo odlično po¬ magala iz zadrege, kadar premišljamo, kaj bi podarili za spomin prijatelju in smo v nevarnosti, da se odločimo za dra¬ go in ničvredno tujo robo, s katero ob- darovanec dostikrat nima kaj početi. Ni bil naš namen pisati znova lite¬ rarne ocene te pesniške zbirke. Naš na¬ men je bil le, opozoriti naše bralce na ta izredni dogodek na našem slovstve¬ nem polju, ki je lep doprinos našega na¬ roda k hvalnicam vseh narodov Mariji na čast. SKUPŠČINA ZASTOPNIKOV ZASUŽNJENIH NARODOV V BEGUNSTVU Dne 20. septembra 1954, torej na isti dan, kot Skupščina Združenih Narodov, je začela zborovati v New Yorku tudi skupščina zastopnikov zasužnjenih naro¬ dov v begunstvu. Pripravljalni odbor je na to skupščino povabil zastopnike Al¬ banije, čehoslovaške, Bolgarije, Estoni¬ je, Litve, Latvije, Poljske, Madžarske, Rumunije in zastopnike mednarodnih be¬ gunskih organizacij: Mednarodne Kmet¬ ske Zveze, Krščansko demokratske Zveze za Srednjo Evropo, Krščansko socialne¬ ga delavskega gibanja, Socijalistične zveze v begunstvu, Zveze liberalnih strank iz srednje Evrope in še nekatere druge. Takoj pri začetku zborovanja je bilo opaziti med udeleženci živahno razprav¬ ljanje o vprašanju zakaj ni zastopnikov iz Jugoslavije. Vprašanje je postalo jav¬ no, ko je nepovabljen nastopil bivši po¬ slanec srbske zemljoradniške stranke in njen podpredsednik Dr. Tupanjanin in ostro napadel pripravljalni odbor, da za¬ stopnikov Jugoslavije, odnosno Srbov, Hrvatov in Slovencov ni povabil. Njego¬ va izvajanja je podprl delegat Dr. Geor- gij Dimitrov, predsednik Narodnega Od¬ bora za Bolgarijo, ki je tudi odločno za¬ hteval, da se mora napaka popraviti in povabiti zastopnike demokratičnih poli¬ tičnih organizacij iz Jugoslavije. Iz razprave, ki je sledila, je bilo mo¬ goče ugotoviti, da so vsi delegati brez izjeme odobravali stališče Dr. Tupanja- nina in Dr. Dimitrova, vendar je bila ve¬ čina mnenja, da zaradi delikatnosti vpra¬ šanja ne morejo v plenumu skupščine odločati o tem vprašanju in so sklenili, da naj ga prouči poseben odbor in stavi predloge. Zakaj ta skupščina, zakaj spor glede zastopnikov naših narodov? Misel je izšla iz vrst begunskih za¬ stopnikov samih. Skupščina naj bi bila glasnik želj demokratičnih množic ljud¬ stev pod komunističnimi diktaturami. Skupščina naj bi odgovarjala na laži ko¬ munističnih delegatov v Združenih Na¬ rodih in bila govornica svobodnega sve¬ ta za osvobojenje zasužnjenih narodov. Skupščina naj bi bila tudi organ, ki bi izdeloval priprave za osvobojenje in pri¬ prave za bodoče skupno državno in nad- državno življenje evropskih narodov. Pri prvih posvetovanjih je bilo reče¬ no, da bodo v tej skupščini begunskih zastopnikov delegati vseh dežel pod ko¬ munističnimi diktaturami. Kasneje je prevladalo, žal, stališče, da naj skupšči¬ na začne delo samo z delegati iz dežel, ki so jih komunistične diktature nepo¬ sredno podredile sovjetski, moskovski nadoblasti, in tako iz samostojnih držav napravile satelite Moskve. Večina be¬ gunskih delegatov je zavzela to, glede Jugoslavije odklonilno stališče najbrže na podlagi mnenj in informacij, ki jih je dobila od delegacij zapadnih sil v Združenih Narodih. Prevladalo je po na¬ šem mnenju napačno stališče, da se je treba boriti pred vsem za osvobojenje satelitskih, tuji sili podrejenih in za¬ sužnjenih narodov. Prvič v zgodovini naše emigracije je tako nastopilo zastopstvo demokratičnih gibanj evropskih .narodnostnih skupin ločeno, oziroma hrez zastopnikov iz Ju¬ goslavije. Ta nova razcepljenost je ob¬ žalovanja vredna, dasi je morda samo taktična poteza, ki je imela namen olaj¬ šati začetno delo begunske skupščine z ozirom na sedanji mednarodni položaj in sedanjo mednarodno politiko komuni¬ stične vlade Jugoslavije. VELIK USPEH G0RŠET0VE IN KRAMOLČEVE RAZSTAVE V TORONTU V soboto 9. oktobra t. 1. je bila za¬ ključena razstava umetnin, ki sta jih izbrala za tokratno razstavo v Toron¬ tu akad. kipar France Gorše in akad. sli¬ kar Božidar M. Kramolc. Obisk razstave je bil zelo zadovoljiv. V dobrih dveh tednih si je razstavljene umetnine obeh slovenskih umetnikov ogledalo do 2000 ljudi. Že ob otvoritvi jih je bilo 300. O razstavi so pisali vsi veliki listi. Tako med drugim “The Globe and Mail” in “The Register”. List “The Globe and Mail” je v dneh razstave slovenskih umetnikov Franceta Goršeta in Božidarja Kramolca objavil naslednje poročilo: Toronto doživlja ta teden pomemben umetniški dogodek — namreč: razstavo kiparskih del Fr. Goršeta v Eglinton Galeriji. Kiparske razstave so pri nas redka stvar, posebno še razstave v pri¬ vatnih (zasebnih) galerijah. Take ga¬ lerije morajo pač ogromno žrtvovat; preden jim je mogoče organizirati in importirati zbirko del kot je Gor.-etova. Poglavitna nagrada prireditelju za tak napor je zavest, da dela za ljudsko do¬ bro. Pričujoča razstava, je pravi oddih za poročevalca, zakaj celo njemu je dana možnost, da sproščen uživa razstavo. Ta odlična razstava naj izbije zarja¬ velo orožje iz rok onih, ki trdijo, da je plastika predraga za običajnega umetni¬ ka. Doslej nam namreč ni bilo moči ra¬ zumeti tistih ljudi, ki n. pr. stanujejo v stanovanjih, katerih mesečna stanarina je po 200. — dolarjev —> pa tudi onih ne, ki se košatijo v soboljevini pa obe¬ nem govore, da je plastika razkošje in nekaj nepotrebnega. G. Gorše, ki sicer živi v Clevelandu, in ki je po rodu , iz Jugoslavije, je po svojem delu poznan v več krajih po Ev¬ ropi. To pot razstavlja večinoma manjša dela. Poleg plastike je v Galeriji Eglinton še grafika Torontčana Boža Kramolca. Tu¬ di on je bil rojen v Jugoslaviji. Razstav¬ lja vrsto monotipij in linorezov. G. Kra¬ molc je uspešno razstavljal že poprej v okviru Društva Kanadskih Grafikov in slikarjev. Njegovi grafični listi so- nam že poprej ugajali. Slikovitost in raznote¬ rost Kramolčevih sedanjih listov, sigur¬ nost črte in toplota občutja pa prekaša¬ jo vse, kar smo doslej videli od tega umetnika. Tako o razstavi list “The Globe and Mail”. Njegove ugotovitve potrjujejo, da sta oba umetnika s to razstavo res dosegla velik moralni uspeh, Z njo so bi¬ li zadovoljni tako kritiki, kakor obisko¬ valci. Slovenci v Kanadi smo obema umet¬ nikoma hvaležni, za velik kulturni uži¬ tek. ki sta nam ga nudila s to umetni¬ ško razstavo, še bolj pa, ker sta z njo afirmirala slovensko ime v velikem kul¬ turnem svetu ter z njo opozorila kanad¬ sko javnost na trpljenje slovenskega naroda pod sedanjo komunistično dikta¬ turo. Študijski dan starešinstva Preteklo nedeljo je odbor Slov. kat. akad. starešinstva priredi svoj vsako¬ letni študijski dan za svoje člane. Letos se je študijskega dne udeležila tudi sku¬ pina na: ih akademikov in dijakov. Lepo število članov se je zbralo ob 9. uri dopoldne v prostorih pri čč. šolskih sestrah na Paternalu, kjer je bila naj¬ prej sv. maša, ki jo je opravil duhovni vodja SKAS-a, dir. g. A. Orehar. Služ¬ ba božja je bila za vse umrle člane SKAS-a, zlasti pa za tiste, ki so umrli v tem letu. Po sv. evangeliju je imel dr. Orehar poseben nagovor na udeležence in jim zlasti razložil misli iz govorov papeža Pija XII, ki se nanašajo na delo katoliškega intelektualca v okviru Cer¬ kve. Opozoril je pri tem zlasti na na¬ loge, ki jih ima SKAS v slovenskem katoliškem občestvu ter na dolžnosti, ki jih mora izpolniti pri tem vsak član or¬ ganizacije. Po sv. maši se je začel študijski pro¬ gram, ki ga je uvedel s posebnim na¬ govorom predsednik SKAS-a prof. Ivan Prijatelj. Po uvodni molitvi je pozdravil vse številne udeležence in se nato spom¬ nil v tem letu umrlega člana SKAS-a drja Schaubacha, ki je pred nekaj tedni umrl v domovini. Podal je lepo -sliko o pokojniku, ki je bil zelo požrtvovalen član SKAS-a in je z veseljem deloval zla¬ sti v okviru kluba SKAS-a, ki je zbiral svoje člane v Mariboru. Veliko pa je po¬ kojni deloval tudi v javnosti, saj je bil visok upravni uradnik v Sloveniji in tudi član senata v Beogradu, v katerem je zastopal SLS. Prav tako je predsed¬ nik prof. Prijatelj prebral posebna pozdravna pisma, ki jih člani SKAS-a s svojega študijskega dn e naslavljajo predsedniku Narodnega odbora za Slo¬ venijo dr ju Mihu Kreku in prezv. kne- zoškofu drju Gregoriju Rožmanu. Nato sta sledila dva zelo izčrpna in odlično sestavljena referata o stanju in delu SKAS-a v sodobnih razmerah. Oba referata sta vzbudila obsežno debato, ka¬ tere so se udeležiti številni člani. Le¬ tošnji študijski dan je izredno uspešno podprl tista stremljenja, ki žele prave¬ ga uspeha vsemu našemu delu v za¬ mejstvu. Opoldansko kosilo, ki so ga tako go¬ stoljubno in odlično pripravile čč. sestre, je zadržalo vse člane še dolgo v prija¬ teljskem in temeljitem razgovoru, ki naj SKAS-u prinese čim več lepih sadov. Ančka Pošfovan •JANEZ, KRANJSKI JANEZ ... 99 Na te besede sem se spomnil, ko so v zadnjih dneh skoraj vsi časopisi Buenos Airesa objavili, da se bo v Tucumanu vršila medprovincijska tekma za držav¬ no prvenstvo v odbojki. Na sliki zastop¬ nikov za mesto Buenos Aires, ki so jo časopisi priobčili, sem zagledal tudi znan obraz, katerega sem že prej nekajkrat videl v raznih športnih revijah (Mundo Deportivo, River Plate). Tudi ta obraz je znak naše delavnosti in zmožnosti ter naših uspehov; je dokaz našega uve¬ ljavljanja na vseh različnih področjih, ki pa vsa služijo in teže k enemu skupne¬ mu cilju: oznanjevanje slovenstva v tu¬ jem svetu in uveljavljanje naših sloven¬ skih zmožnosti na vseh popriščih. Mislim na JANEZA KNAPA: v torek dne 12. oktobra se je odpeljal v Tucu- Marsikatera naša žena morda ves čas, kar je v emigraciji, še ni pre¬ jela nobenega pisma. Vsaj takega gotovo ne, kakršnega je napisala katerikoli ženi Anica Kraljeva v Zborniku Koledarju 1955. Pismo je prav tako aktualno kot lanski članek Kraljeve; Pojdi, moj sinko, na pot, o ka¬ terem so se najvišje osebnosti v slovenski emigraciji tako pohvalno izrazile. man, da sodeluje pri odbojkaškem držav¬ nem prvenstvu. Izmed najboljših v tej panogi je bil izbran tudi on, Slovenec, da skupno z ostalimi zastopa argentin¬ sko prestolnico — Buenos Aires, in ji pomaga priboriti zmago. Mi vemo, da je v tem milijonskem mestu mnogo dobrih športnikov, zato je dejstvo, da je bil izbran tudi naš rojak Knap, gotovo veli¬ ko priznanje. Kdo ga ne pozna? Velik in močan, pravi športnik in pravi sin Idrije! Pa ve¬ dno prijazen in vedno dovtipen. Na prvi pogled bi človek sklepal, da je res sa¬ mo športnik, da se pri športu zanj vse prične in konča. A ni tako! Malokdo po¬ zna trud njegovih zadnjih let: žrtvoval je noči, da je mogel obiskovati in delo¬ ma že dokončati študij za Specializacijo tekstilne tehnike; da je poleg vseh mo¬ gočih športnih in tekstilno strokovnih knjig ljubil tudi slovensko pisano bese¬ do in si ustvaril knjižnico, ki jo krasi celotna zbirka Cankarjevih del; pri vsem tem in pa poleg osemurnega delavnika v tovarni, pa je še našel čas, da je leto za letom hodil v klub River Plate, katere- Iz Trsta je prišlo žalostno sporočilo, da je tamkaj dne 8. oktobra t. 1. po dol¬ gem in hudem trpljenju umrla gospa Ančka Poštovan, roj. Krek. Pok. Krekova Ančka, tako so jo po¬ vsod poznali še iz predvojnih let, je bila rojena leta 1922. Pred vojno je živela pri svojem bratu g. dr. Mihi Kreku v Beogradu. Med vojno se je poročila z bivšim urednikom “Slovenca” g. dr. Ma¬ tejem Poštovanom, s katerim je leta 1945 odšla tudi v emigracijo. Najprej je bila na Koroškem, nato pa v Italiji. S svojim možem je bila v začetku z osta¬ limi slovenskimi begunci v prvem slo¬ venskem begunskem taborišču v Italiji v Monigu pri Trevisu, nato sta pa odšla v Rim, kjer se jima je rodila hčerka. Z njo sta se tri mesece zatem preselila v Trst. Tu jima je ljubljeni otrok zbolel za boleznijo meningitis in ji tudi podle¬ gel. Istega dne, ko so hčerko pokopali, je za isto boleznijo zbolela tudi Ančka Poštovanova. Zdravniki so ji sicer re¬ šili življenje, toda ozdraviti je niso mo¬ gli. Na posledicah te hude bolezni je trpela skoro polnih osem let. Končno je zbolela še za pljučnico, katere pa njen oslabljeni organizem ni več mogel pre¬ stati. Dne 8. oktobra t. 1. jo je usmilje¬ ni Bog rešil vsega zemskega zla in trp¬ ljenja ter jo poklical k sebi. Za drago pokojnico žaluje v Trstu njen mož, naš stanovski tovariš dr. Matej Poštovan, v domovini mati, sestra in bratje, kakor tudi več drugih sorodni¬ kov, v "VVashingtonu njen brat g. dr. Mi¬ ha Krek, tu med nami v Argentini pa njena sestra č. s. Libija, usmiljenka. Vsem tem izrekamo naše iskreno so¬ žalje, draga Ančka pa naj pri Bogu uži¬ va plačilo za svojo žrtev in trpljenje! ga član je, in se udejstvoval pri odboj- kaških treningih in tekmah — vedno kot najboljši. Kdo bi ne bil vesel, če je zdaj tudi v tem triumfiral in dosegel, da mo¬ re kot član “seleecionado” za Buenos Aires tekmovati pri državnem prven¬ stvu! Taki ljudje, pa naj se udejstvuje¬ jo v katerikoli panogi človeške dejavno¬ sti, zaslužijo tudi naše javne čestitke in priznanje, kajti njih uspehi so, tudi na¬ ši, nas vseh. g. A. ARGENTINA Podpredsednik Indije Dr. Sarva- palli Radhakrišna, ki se mudi že dalj časa na obisku v posameznih državah Južne Amerike, je v soboto popoldne prispel na kratek prijateljski obisk v Argentino. Na letališču ga je spre¬ jel in pozdravil podpredsednik re¬ publike kontraadmiral Teisaire. In¬ dijskega gosta je sprejel v avdienco predsednik general Peron, v nedeljo popoldne je kot njegov gost priso¬ stvoval tudi velikemu zborovanju na Majskem trgu v proslavo 17. oktobra. Indijski podpredsednik je v ponedel¬ jek odpotoval z letalom v Čile. Japonski zunanji minister dr. Kat- suo Okasaki je v soboto popoldne prispel z letalom na obisk v Argenti¬ no. Na letališču ga je sprejel in pozdravil zunanji minister dr. Remo- rino. V nedeljo je bil tudi on na mo¬ gočnem zborovanju na Majskem trgu, na katerem je govoril predsednik ge¬ neral Peron zbranim množicam. Ja¬ ponski zunanji minister dr. Katsuc Okasaki je prinesel s seboj najvisje japonsko odlikovanje, s katerim je ja¬ ponska vlada odlikovala predsednika generala Perona. Vlada je v smislu ustavnih določil izdala odredbo, ki je nanovo določila položaj buenosaireške mestne občine. Po določilih ustave je področje te ob¬ čine že doslej spadalo pod kompe¬ tenco zvezne vlade, nova odredba pa določa, da buenosaireška mestna ob¬ čina spada pod ministrstvo za no¬ tranje zadeve in pravosodje. Občino bo vodil župan, ki bo pa podrejen notranjemu ministru in bo po njem občeval tudi z vlado. V bodoče mestni župan ne bo več mogel nastavljati višjega uradništva, ampak notranji minister na županov predlog. Nacionalno pristaniško ravnatelj¬ stvo je zaradi zaščite domače kole¬ sarske industrije prepovedalo potni¬ kom, ki prihajajo v Argentino, uva¬ žanje koles in njihovih nadomestnih delov. Dosed. angleški veleposlanik v Ar¬ gentini Sir Henry Bradshavv Mačk je upokojen. V torek je odpotoval v London. Zunanji minister dr. Remo- rino mu je priredil prejšnji petek po¬ slovilno večerjo, na katero so bili po¬ vabljeni člani diplomatskega zbora. Državni tajnik Tajništva za tisk in radio Raul Apold je po obisku Ita¬ lije, Nemčije in Francije prispel na osemdnevni obisk v London. V ne¬ deljo se je udeležil proslave 17. ok¬ tobra na argentinskem veleposlani¬ štvu ter je imel na njej tudi predava¬ nje o pomenu tega dne. V ponedeljek je bil gost državnega podtajnika Nut- ting-a na kosilu v zunanjem ministr¬ stvu, popoldne je pa bil v čast Sr. Apolda sprejem v prostorih trgovin¬ skega ministrstva. Na reki Atuel pri mestu Nihuil v provinci Mendoza bodo zgradili novo veliko in moderno hidrocentralo, ki bo stala 140 milijonov pesov in bo imela zmogljivost 85.000 kilovatov. Ta nova elektrarna bo dopolnilo že pred kratkim istotam zgrajene elek¬ trarno z zmogljivostjo 74.000 kilo¬ vatov. Novo elektrarno bo zgradilo nemško podjetje Siemens Bauunion. V Buenos Airesu so v torek odprli centralno bolnišnico za letalsko o- sebje. Bolnišnica je opremljena z medicinskim instrumentarijem, ki je stal nad 5 milijonov pesov. V njej je prostora za 450 postelj. Vse sobe so opremljene z najmodernejšimi signal¬ nimi napravami. Povsod so radijski aparati, ogrevalne naprave za po¬ stelje. Na terasi bolnišnice je urejen tudi prostor za pristajanje helikop¬ terjev, s katerimi bodo dovažali bol¬ nike in ponesrečence iz raznih kra¬ jev. Otvoritev razstave Milanu Volovska V torek ob 5. uri popoldne so v gale¬ riji Comte na Floridi v Buenos Airesu odprli razstavo slik našega rojaka g. Milana Volovška. Na to kulturno slav¬ nost je prihitelo lepo število tuk. sli¬ karjev — prijateljev in znancev g. Mi¬ lana Volovška ter slovenskih rojakov. Razstava je odprta vsak dan od pol desete ure dop. do 1 ure pop. ter od 3. ure do 7. ure popoldne. SREDIŠČE SLOVENSKIH PROTI¬ KOMUNISTIČNIH IZSELJENCEV V ARGENTINI bodi Slovenska hiša. | Sprejmi nabiralca darov dobrchot- I no. Če le zmoreš, prispevaj znesek za katerega Te bo prosil. Buenos Aires, 21. X. 1954 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Hovlce vz Med razpravo o zak. predlogu o red¬ nih in gospodarskih sodiščih je general UDBE Rankovic v svojem poročilu na¬ vajal, da je danes v Jugoslaviji poleg zveznega vrhovnega sodišča, republiških vrhovnih sodišč in vrhovnega sodišča avtonomne pokrajine Vojvodina 63 o- krožnih in 347 okrajnih sodišč. V Slove¬ niji deluje 6 okrožnih sodišč ter 31 okraj¬ nih sodišč. Rankovič je tudi povedal, da se je v zadnjih treh letih število pred¬ metov, s katerimi so se morala baviti sodišča, stalno večalo. L. 1951 je bilo nekaj nad 2 milijona pravd, leta 1953 pa že nad 2,300.000. Povečalo se je isto¬ časno tudi število nerešenih predmetov. Število nerešenih predmetov je n. pr. tu¬ di letos že zelo visoko (430.000). Na seji Sveta za prosveto in kulturo LRS so nedavno razpravljali o osnutku pravilnika za podeljevanje 'štipendij za študij v inozemstvu. Med razpravo so ugotovili, da sploh nimajo nobenega pregleda kdo vse je od leta 1945 naprej dobil štipendijo za študiranje v inozem¬ stvu. Na isti seji je bil sprejet tudi pred¬ log o ustanovitvi specialne šole za re¬ stavratorstvo na akademiji za upodab¬ ljajočo umetnost. Šola bo začasna in bo trajala dve leti. Njen namen je vzgoji¬ ti kader strokovnjakov, ki bo restavri¬ ral številne zgodovinsko pomembne spo¬ menike v Sloveniji. Svet za prosveto in kulturo je imenoval tudi komisijo za iz¬ delavo arhivskega zakona in komisijo za pripravo osnutka republiškega zakona o umetniških akademijah. — Na dnev¬ nem redu je bila tudi razprava o poroči¬ lu komisije za subvencioniranje tiska. Sprejet je bil pi'edlog komisije naj svet za prosveto in kulturo za leto 1955 do¬ loči skupni znesek za tiskanje knjig. Svet bo imenoval v ta namen 7 komisij za razne vrste literature. Med temi je posebna komisija za marksistično litera¬ turo. V letu 1954 in 1955 namerava dati Zvezni izvršni svet uzakoniti okoli 90 zakonskih osnutkQv, ki jih bodo šele pri¬ pravili. V glavnem bodo to naslednji za¬ konski osnutki: o planih, podedovanju, V vsako slovensko družino Marijinih pesmi: MARIJI! :birko najlepših davku na dediščine in darove, držav¬ ljanskem postopku, javnem tožilstvu, vo¬ jaških sodiščih, narodni obrambi, uprav¬ nem postopku, socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev, socialnem zava¬ rovanju svobodnih poklicev, zdravstve¬ nem zavarovanju kmetijskih proizvajal¬ cev, etažni lastnini, stanovanjski zadruž¬ ni lastnini, o nabavno prodajnih zadru¬ gah, o gozdovih, upravljanju v šolah, o založbenih in časopisnih podjetih, o dok¬ toratu, delavnih odnosih v gospodar¬ stvu. Člani predsedstva zveznega parla¬ menta so tudi naglašali potrebo po iz- danju zakonov o zdravstveni zaščiti mla¬ dine, o izseljeniški službi, o učencih v gospodarstvu, o higiensko tehnični zašči¬ ti delavcev, o plačnem sistemu in rudar¬ skem zakonu. V Krškem je bila nedavno izredna se¬ ja ZKS za Krški okraj. Na sestanku so poročali, da je v tem okraju vpisanih v komunistično stranko 1941 članov, od tega pa je samo 11 predvojnih komuni¬ stov. Govorniki so se tudi pritoževali, da je “ideološka raven članov še vedno niz¬ ka”. Komunistom so očitali, da se prema¬ lo uveljavljajo v javnem življenju. To da je posebno značilno za kostanjeviški sektor, kjer ni v občinskem odboru no¬ benega komunista. V Ljubljani je bila od 29. julija do 8. avgusta vsedržavna filatelistična raz¬ stava v proslavo 150 letnice rojstva ini- ciatorja poštnih znamk Slovenca Lov¬ renca Koširja. V Ljubljani so nedavno slavili res re¬ dek jubilej — 60 letnico gimnazijske mature iz leta 1894 — dr. Josip Plemelj, univ. prof. v Ljubljani, dr. Stanko Bevk, prof. in direktor v Ljubljani, dr. Matej Potočnik, prof. v Ljubljani, Matija Ma¬ rinček, javni notar v Tržiču in dr. Ga¬ briel Piccoli, lekarnar v Ljubljani. Zvezna skupščina je sprejela zakonski osnutek o vpisu absolventov srednjih strokovnih šol na fakultete. V Mariboru so nedavno zborovali slo¬ venski slavisti. Na sestanku so odločno zahtevali, da se število učnih ur sloven¬ ščine na gimnazijah ne sme skrčiti in NAMOČITE IN PLAČAJTE ZBORNIK-KOLEDAR Svobodne Slovenije za leto 1955 v prednaročilu do 28. novembra 1954 za 43.— pesov. Prednaročila in predplačila sprejemajo: da je treba v gimnazijo znova uvesti se¬ minar. Poročali so tudi, da je odbor Sla¬ vističnega društva prevzel skrb za čim¬ prejšnjo izdajo slovenske slovnice in li¬ terarne zgodovine, poetike, metodičnega priročnika za pouk slovenskega jezika v srednji šoli, priročnika za pouk literarne zgodovine v nižji šoli, priročnika ter či¬ tanko za svetovno književnost. Napove¬ dali so tudi, da bo obnovljena popular¬ na zbirka Klasje. V Šoštanju je bila nedavno konferen¬ ca okrajnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva. Na njej so ugotav¬ ljali, da je začela število članstva orga¬ nizacije v tem okraju občutno padati. Od leta 1952 je n. pr. število članstva padlo za več kot 10%. V Ljubljani je bilo nedavno I. zase¬ danje upravnega odbora železniških podjetij Ljubljanske železniške direkci¬ je. Na njem je sedanji železniški ravna¬ telj v Ljubljani g. Daniel Lepin podal poročilo o izredno slabem stanju železnic in voznega parka na področju ljb. žel. ravnateljstva. Navajal je med drugim, da je bilo “ob osvoboditvi” na področju te direkcije voznih le 17.8% vseh prog. Iz Ljubljane je bilo po železnici mogo¬ če doseči le Zalog in Medno. Ob progah je bilo prevrnjenih okoli 2.500 vagonov. Škode, ki so jo utrpele slovenske želez¬ nice med vojno “zaradi stalnega po¬ manjkanja materialnih sredstev”, še do danes ni bilo mogoče popraviti. Možakar pri navajanju železnici povzročene škode ni niti z besedico omenjal škode, ki so jo med vojno slovenskemu uarodnemu gospodarstvu povzročili prav komunisti s svojim divjim uničevanjem. Tako ima¬ jo na področju ljubljanskega železniške¬ ga ravnateljstva še vedno 40 začasnih mostov. Od postajnih poslopij jih je 36 še neobnovljenih, na popravilo pa čaka tudi še vedno 11 tovornih skladišč. Lepin je dalje navajal, da je na po¬ dročju ljb. žel. ravnateljstva sedaj 1.407 km normalnotirnih ter nad 20 ozkotir¬ nih prog. Dvotirnih je 318 km. elektri¬ ficiranih 103 km. Tračnice nosi okoli 3 milijone pragov. Žel. direktor je končno naglašal, da je gornji stroj zastarel. 60% je starega po¬ vprečno 23 let, tretjina pa. celo 50 let. Vlaki lahko vozijo po slovenskih želez- kar je v primeri z razvojem železniške- nicah s povprečno hitrostjo 45-60 km, ga prometa v svetu minimalna hitrost. Vedno večji tranzitni promet narekuje nujno obnovo gornjega stroja na progah Zagreb-Sežana in Ljubljana-Jesenice. Prelahek gornji stroj zahteva čimprej¬ šnjo rekonstrukcijo na progah Celje-Ve- lenje in Ljubljana-Kamnik. Za lokomotive, ki jih ima ta direkci¬ ja, je značilno to, da je vozni park se¬ stavljen iz 26 različnih serij lokomotiv, ki so stare nad 35 let. Zaradi pomanj¬ kanja nadomestnih delov za lokomotive so jih vedno le delno popravljali. Isto velja za potniške vagone, ki so pa še starejši. Razen tega jih je pa še prema¬ lo. Od tovornih vagonov jih odgovarja mednarodnim predpisom le 15%. Od skupnega števila železniških usluž¬ bencev je zaposlenih okoli 5.000 starih od 18. do 30 leta, nad 9.500 od 30. do 50 let, nekaj manj kot 2.000 od 50. do 60. let. Direktor se je tudi pritoževal, da je najbolj pereče pomanjkanje stro¬ kovnjakov. Predvsem gradbenih strokov¬ njakov, ekonomistov in strojnikov. Po¬ polno srednjo šolo in visoko šolsko izo¬ brazbo ima samo 645 uslužbencev. Janez Cesar je nedavno praznoval 30 letnico umetniškega udejstvovanja. V Brežicah so komunisti spremenili ime kraju št. Lenart v Lenart, da bi ta¬ ko na zunaj zabrisali krščansko zunanjo podobo naše domovine. V Švici so natisnili novo serijo jugo¬ slovanskih znamk, ki predstavljajo raz¬ ne živali kot n. pr. jelena, orla, medve¬ da, kobilico, človeško ribico, postrv, gam¬ sa in pelikana. V Kranju so imeli Gorenjski sejem. V okviru letošnjega ljubljanskega fe¬ stivala je bila med drugim Turistična raztava, razstava vseh zemljevidov, ki so kdaj izšli o slovenskih krajih in razstava slik slovenskih slikarjev dobe klasicizma in romantike. Mengeš bo praznoval letos 800 letni¬ co svojega obstoja. Takse za zdravniško postrežbo so zvi¬ šali. Tako stane sedaj v Ljubljani sploš¬ ni pregled v ambulanti 84 din, specialni pregled 85 din, obisk na domu 280 din, oskrbni dan na diagnostičnem oddelku pa 767 dinarjev. 1 . 2 . 3. 4. 5. 6 . 7. 8 . 9. 10 . 11 . Pisarna Društva Slovencev, Victor Martinez 50, Bs. Aires Časa Boyu, Olazabal 2338, Buenos Aires Santeria y Papeleria "Santa Julia". Victor Martinez 39 G. Ivan Lužovec, slovensko zemljišče v Lanusu Fotoatelje Lojze Erjavec, Alvarado 350. Ramos Mejia Gdč. Renata Ašičeva, Mejico 5271, Villa Martelli G. Pavle Homan, Temple 2147, J. D. Peron (ex Munro) G. Miro Kovač, Almeyra 530, San Martin Brivnica in parfumerija "Los Alpes", g. Žnidar, Calle Drys- dale 5614, Carapachay G. Andrej Krošelj, Pueyredon 744, Ciudadela Gdč. Marija Židan Slovenci v Buenos Aires NOVO DOSPELE DRUŽINE: 28. sep¬ tembra 1954 je z ladjo ANDREA C pri¬ spela v Buenos Aires družina g. Jerne¬ ja Šerjaka, c. Sayos 5915, Capital, in si¬ cer žena g. Zorka Šlerjak, roj. Bergant, in sinova Peter in Primož. Prišli so iz Ljubljane. Dne 19. oktobra 1954 pa so z ladjo ANA C prispeli: Družina g. Antona Finka, c. Podesta 490, Ciudadela in si¬ cer: gospa Julijana Fink, roj. Petkovšek in sinko Anton. Prišla sta z Vrhnike pri Ljubljani, družina g. Ivana Hostarja, Avda. Uriburu 640, Bella Vista: gospa Marija llostar, roj. Šinkovec z otroki: Argentini Ano, Jožico in Ivanom. Prišli so iz Do- bruške vasi pri Škocjanu pri Novem mestu; hčerka g. Ludvika Kržiča, c. San Martin 478, Martin Coronado, t. j. Jul¬ ka Kržič z nečakom Milanom Kržič. Pri. la sta iz Maribora. Vsem k srečnemu svidenju iskreno čestitamo, jih lepo pozdravljamo in že¬ limo, da bi se v novi domovini počutili srečne in zadovoljne! Slovenska Pristava Slovenska Pristava v Moronu ni še urejena. Mnogo še manjka, da bi mogla koristiti vsem našim rojakom. Fantje in dekleta nimajo še urejenega športne¬ ga prostora in športnih naprav; manjka še otroško igrišče, da bi se ob nedeljah tudi naši najmlajši mogli po svoje za¬ bavati; tudi gostinjski obrat bi bilo tre¬ ba še v marsičem izpopolniti. Ves pro¬ stor je treba še ograditi, narediti glavna vrata itd. itd. Veliko je na Pristavi že na novo na¬ rejenega in preurejenega. To je stalo mnogo denarja in še je ostalo precej dolga. Na pol pota pa ne smemo obsta¬ ti. Začeto delo moramo z uspehom na¬ daljevati. Prosimo zato in vabimo vse sloven¬ ske rojake, da nam pomagajo in da so¬ delujejo pri dograditvi in ureditvi slo¬ venske pristave v Moronu. Ponovno va¬ bimo na podpisovanje in plačevanje de¬ ležev. Vsaka delnica stane $ 200,— Ni pa treba sedaj tega zneska plačati na¬ enkrat v celoti, ampak v majhnih me¬ sečnih obrokih od 5 do 20 pesov. Upamo, da bomo na tak način odplačevanja de¬ ležev za sodelovanje mogli pridobiti še mnogo naših rojakov, da bomo mogli Pristavo v Moronu tako urediti, da bo dobila za vse privlačno lice in da bo vsem mogla nuditi prijeten oddih in razvedrilo. Ko boste prejeli pismeno ali osebno povabilo za podpis delnice za Pristavo v Moronu, ne odklonite tega povabila, tem¬ več pridružite se tistim, ki so na tak na¬ čin in s svojimi žrtvami že pomagali, da smo mogli Pristavo kupiti in jo ure¬ diti do sedanjega stanja. Ne mislite, da je Vaš denar proč vr¬ žen, niti ne smatrajte tega denarja za darilo. S plačilom deleža postanete so¬ lastnik Pristave, tega za vso slovensko skupnost potrebnega in koristnega pod¬ jetja. Društvo Slovencev. OSEBNE NOVICE Poroka: V četrtek 14. oktobra t. 1. sta stopila pred oltar v župni cerkvi v Floridi g. Božo Eiletz in gdč. Marija Brajdih. Mladi par je poročil direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. A. Orehar, za priči sta mu pa bila gg. Zorko Simčič in Dušan Kratner. Iskre¬ no čestitamo in želimo mnogo sreče in obilo božjega blagoslova. SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna pravda, štev. 84. Vsebina: Naše gibanje in slovenska skupnost (Pavle Masič); Realidad viviente; Zdrav duh v zdravem telesu (nadaljevanje re¬ ferata dr. I. Ahčina na III. soc. dnevu); Hvaležnost (Dr. Ignacij Lenček); že¬ na v Jugoslaviji (Šimanova Krista); No¬ va socialna orientacija S.S.J. (Maks Jan); Uprava podjetja (Jože Mavrič); Iz domačega in tujega tiska. Dr. MILAN KOMAR je med slovenskimi izseljenci poznan predava¬ telj in pisec tehtnih člankov, s katerimi hoče vzgajati boljši in trdnejši slovenski rod. V tem duhu je napisan tudi njegov odličen prispevek V Koledarju Zborniku 1955 "Z BREZBRIŽNOSTJO POTUJE SMRT INCOGNI- TO." IZ PISMA Naročnik “Svobodne Slovenije” je do¬ bil od svojega prijatelja v Severni Ame¬ riki pismo, v katerem mu popisuje ta- mošnje razmere. Odstopil nam ga je za¬ radi zanimivosti v morebitno objavo. Iz pisma povzemamo najzanimivejše odstavke. Menim, da bo najbolje, da kar začnem odgovarjati na Tvoja vprašanja. Praviš, da bi rad dobil pravilno sliko o Ameriki. To, kar slišiš o Ameriki v propagandi, Ti lahko zasiguram, da ni pravilna slika o tej deželi. Opisati Ameriko ni preveč lahko, ker Amerika je. velika, mlada in tako raznolika, da se mora človek ču¬ diti, kako vse to skup “paše”. Skušal. Ti bom nametati nekaj misli in Ti si potem sam iz tega ustvari kakršnokoli sliko. Še jaz se ne spoznam preveč na tukaj¬ šnje razmere, pa vedno na to pazim. Ču¬ dim se pa, kako malo vedo Amerikanci sami o svoji domovini. Jaz veliko bolj poznam Ameriko, kakor pa mnogi tukaj rojeni ljudje — tudi tisti, ki se prišteva¬ jo med izobražene. Po življenskenl standardu bi razdelil Ameriko v severni del in južni del. V severnem delu je tisti visoki življenski standard, ki ga Amerika “izvaža”. Tu, kjer mi živimo, je res imenitno. Ameri¬ ško delavstvo je organizirano v dve ve¬ liki zvezi: AFL (American Federation of Labor) in CIO (Committee on Industrial Organization) . Delavstvo pri AF|L; je zaposleno po večini pri gradbenih pro¬ jektih, delavstvo pripadajoče CIO pa de¬ la v industriji in v rudnikih. Zato so tu¬ di v glavnem dve plačilni lestvici. Plače pri AFL so po večini večje. Pri CIO se tukaj začenjajo plače z $ 1.56 na uro za navadnega delavca, pri AFL pa 1,75. Jaz sem zaslužili to poletje 1.85 na uro. Šoferji dobijo 2.25, mizarji od 2.30 do 2.56, mehaniki dobijo okrog 3.00, čez tri dolarje pa dobijo tisti, ki vodijo velike “lopate”, granike, traktorje in druge stroje. Seveda te plače niso popolnoma natančne. V mestih dobijo delavci po¬ sebne življenske bonuse. Razlike so sko¬ raj v vsakem kraju. Od poklicev najbolj manjka učiteljev. Drugi na vrsti so in¬ ženirji — letošnji primanjkljaj je 12.000. Kar je izobražencev, imajo pa večinoma mesečne plače, ki se začenjajo s približ¬ no 400. — dolarjev na mesec in gredo v velike tisoče za predsednike velikih kor¬ poracij. Učiteljev v Ameriki prav za prav ne manjka, toda raje delajo po rud¬ nikih in tovarnah, kakor pa da bi si ubi¬ jali živce pri tej podivjani mladini. Ker pa delavec dobro zasluži, je pa tudi za¬ to poskrbljeno, da lahko hitro zapra¬ vi, če ne pazi. Tukaj štejejo mnogo stva¬ ri, katere smo v Evropi smatrali za luk¬ suzne, za neobhodno potrebne: avtomo¬ bili,električni hladilniki, elekt r i č n i “zmrzovalniki”, pralniki in še mnogo takih stvari, za katere si ne morem iz misliti imena. Avto mora imeti tukaj vsakdo, ker brez njega je sploh nemogoče uživati do polne mere to blagostanje. Avto pa sta¬ ne. če kupiš nov avto, ga držiš za pet let in ga voziš kot povprečni Amerika- nec, to je 15.000 milj letno, te stane 600 dolarjev letno. Od te vsote je samo okrog 200 dolarjev za bencin in olje, o- stalo je zavarovalnina in obrabnina. Tu¬ di ima skoro vsak delavec po dva avto¬ mobila: z enim se vozi na delo, lepšega pa ima za druge opravke. Tudi pri nas imamo dva. Staro “koreto” ravno sedaj popravljam, da se bo ata z njo vozil na delo, jaz pa bom rabil novega za v ;olo. Tehnika je tukaj razvita do zelo viso¬ ke stopnje. Povsod delajo poizkuse za nove stvari. Kakor hitro kaj iznajdejo, je že izdelana stvar na trgu. Saj Ameri¬ kanci so znani za vse vrste priprav in avtomatov. Za vsako delo je stroj. Zato je tukaj tudi zelo malo težkega dela. Hiše so skoraj izključno lesene. So le¬ pe na pogled in zelo pripravno urejene znotraj. So pa zelo drage: srednje veli¬ ka stane 12.000 dolarjev. Polovica cene je delo. Ravno tukaj so lani postavili to¬ varno za hiše. 70 delavcev naredi 7 hiš v petih dneh. Ravno danes, ko sem šel na pošto, so peljali po glavni ulici štiri hi¬ še, eno za drugo. Hiše so popolnoma končane in se moblirane znotraj. Hišo enostavno prestavijo iz kamiona na prej pripravljeno klet in je možna takojšnja vselitev. Zaradi ognja so pa zelo nevar¬ ne in večkrat se sliši, da cela družina zgori s hišo vred. Zidanih hiš sploh ne bi premogli, če jo samo zunaj obložijo z o- peko zaradi lepote, je to že precej drag špas. Vsakdo ima preje avto kakor dom! Seveda ta moderni slog pri zgradbah gre včasih tudi predaleč. Pri nas bomo letos gradili novo cerkev, ki bo v tem ultra-modernem slogu. Bakrena streha bo prišla do tal... kaj bom opisoval, Ti bom raje poslal sliko. Saj pravijo, da je slika vredna 10.000 besed. Ameriške kuharice so čudne ženske. Zelo malo jih je, ki res znajo kuhati. Ve¬ činoma rabijo samo “piksne”. Je naj¬ hitreje pripravljeno. Toda sama konzer- virama hrana ni predobra. Zato je v Ameriki toliko raka. Amerikanski možje so vsi neumni na doma priprav¬ ljeno. Toda sama konzervirana hrana ni predobra. Zato je v Ameriki toliko raka. Amerikanski možje so vsi neumni na do¬ ma pripravljeno hrano. Vem, ko sem ho¬ dil na delo in so me drugi videli, da jem doma pečeh druh, so vsi želeli, da bi ga imeli namesto tiste kupljene pene. Ame¬ rikanci so tudi preveč navajeni na slad¬ karije. Amerike šole pa daleč zaostajajo za evropskimi. Tukaj imamo krasna šolska poslopja, kar pa ni vse, kar je potreb¬ no za dobro izobrazbo. Sami ameriški strokovnjaki se tega zavedajo. Pravijo, da ima Amerika odlične ljudske šole, to¬ da ko pridemo do srednjih šol, se pa ne¬ kaj pripeti. Veš, ameriška mladina ima preveč prostosti in “besede”, da bi jo kdo pripravil k trdemu študiju. O kakšni večji nalogi sploh govora ni — je ta¬ koj stavka. Učitelj mora poskrbeti, da učencem tako razlaga, da jim skoro av¬ tomatično pade v glavo. No, saj o tej šoli sem Ti že preje večkrat pisal. Vprašaš tudi kako se “stari in novi” Slovenci vzameno. Takole je: nekaj sta¬ rih je rdeče ali pa vsaj malo roza pobar¬ vanih. Seveda je pa tudi nekaj takih, ki so ostali zvesti veri in se sedaj z nami strinjajo. Kranjsko Slovenska Katoli¬ ška Jednota je dobra organizacija, ki je na naši strani. Ima 43 tisoč članov. Na drugi strani pa je Slovenska Narodna Podporna Jednota, ki pa je dirigirana (lutka!) iz Titovine. Ima 90 tisoč čla¬ nov. V tem kraju, kjer sem jaz, je veči¬ na starih Slovencev zelo slabih. Skoro vsi so izgubili vero. Sedaj se počasi vračajo, nekateri so pa trdovratni. Navi so se še kar dobro živeli v ameriški tempo. Sko¬ raj bi rekel, da predobro in prehitro. Kar je slovenskega tiska smo bolj revni. Imamo dnevnik “Ameriška Domovina”, leposlovno revijo “Novi Svet”, nabožni mesečnik “Ave Marijo” in tednik “Ame¬ rikanski Slovenec”, ki je uradno glasilo (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 21. X. 1954 IVOV POSVET V PAKIŽU (Nadaljevanje s 1. strani) afera sicer ni rodila takih sadov, kakor so si jih sovjeti obetali, vendar so sedaj v Franciji ponovili poskus, ki jim je pro¬ padel že v Berlinu. Že nekaj tednov pretresa Francijo ve¬ lika afera. Vodilni državni in policijski uradniki in nameščenci so se zapletli v veliko izdajstvo državnih vojaških taj¬ nosti. Komunistična stranka je imela v najvišjih vrhovih državne varnostne in vojaške službe svoje ljudi. Kar so skle¬ pali na najbolj tajnih posvetih v navzoč¬ nosti predsednika republike, so nekaj ur nato že vedeli v glavnem tajništvu kom. stranke. Te vohunske niti pa so komu¬ nisti organizirali tako spretno, da so njihovi vohuni bili hkrati v službi poli¬ cije in pa posredno tudi ameriške tajne službe. Ko se je pripravljala londonska kon¬ ferenca in ko je sedaj na dnevnem redu podpis dokončnega dogovora o evropski obrambni skupnosti, so komunisti spro¬ žili afero, ki naj zaupanje v Francijo kot partnerico v mednarodnih vojaških zve¬ zah omaja. Ta afera skuša Francijo podati v luči, ki je Franciji že toliko škodovala med drugo svetovno vojno. Že v letih 1941 in pozneje je zlasti v ZDA prevladovalo prepričanje, da francoski zastopniki ne zaslužijo popolnega za¬ upanja, ker da se je ponovno dogodilo, da so prodrle v svet tajnosti, ki so bile obravnavane v navzočnosti francoskih voditeljev. Tako general De Gaulle ni bil vabljen na glavne posvete med Roose¬ veltom in Churchillom. Seveda pa so znali francosko obučutljivost zaradi tega zapostavljanja Francije izrabiti vsi tisti, ki so imeli pri tem svoj interes. Sovjeti so sedaj to afero uprizorili, da bi s tem zahodnim zaveznikom, zlasti pa zastopnikom ZDA, dokazali, da je ne¬ smisel sklepati obrambne in vojaške do¬ govore s Francijo, kjer da imajo komu¬ nisti vse položaje tako minirane, da bo¬ do sovjeti sproti obveščeni o vsem, kar se bo sklepalo v okviru te obrambne zveze. Ameriška nezaupljivost pa bi na¬ to mogla Francijo samo še bolj žaliti ■— in s tem bi bil dosežen drugi na¬ men te gonje in nove težave naj dajo sovjetom dovolj časa, da bi mogli pre¬ prečiti ustvaritev evropske 'obrambne zveze. CHURCHILLOVI NAMENI Toda tokrat so sovjetski načrti najbrž prekratki in obsojeni na neuspeh. Lon¬ donski listi pišejo, da so tokrat sovjeti uvideli, da ustanovitev zahodne evropske obrambne zveze ne morejo preprečiti. Vendar sovjeti ne nameravajo sprožiti pogajanj z zahodom, dokler se ne vidi, ali bo Francija novo pogodbo ratificira¬ la. Ker se bo to zgodilo najbrž v novem¬ bru, predvidevajo v Londonu, da bi se sovjeti odločili proti koncu leta na po¬ ganjanja z zahodom in sicer bi se po¬ gajali o razorožitvi in o pogodbi za Nemčijo in Avstrijo. Churchill taka po¬ gajanja predvideva in zlasti delavski listi pišejo o tem, da misli Churchill Ma- lenkova povabiti na posebno konferenco v London. Ko bi bila ta konferenca mi¬ mo najbrž decembra, bi Churchill napo¬ vedal, da je svoje delo opravil in da misli na pomlad vodstvo angleške vlade pre¬ pustiti Edenu. DRUŠTVENI OGLASNIK IZPLAČILO V NEMČIJI PUŠČENEGA DINARJA Leta 1948 v mesecu juniju, tik pred emigracijo v Argentino, in v še nekate¬ re druge prekomorske dežele, so mnogi slovenski begunci, ki so se nahajali v be¬ gunskih taboriščih v Nemčiji, morali od¬ dati svoj denar, ki ga je vzela v varstvo nemška državna banka. Ta denar bi sedaj nemška centralna banka hotela vsem prizadetim izplačati. KAM GRE SLOVENSKO GOSPODARSTVO V DOMOVINI, se pogo¬ sto sprašujemo in ne najdemo odgovora, ker nam niso dostopni viri in podatki. Kdor se za ta vprašanja zanima, mora kupiti Zbornik Koledar 1955, v katerem bo objavljen strokovnjaško napisan pregled gospodar¬ stva v Sloveniji pod komunističnim režimom. Naj cenej še in najboljše Božično darilo pošlje za Vas v domovino iz Trsta najsolidnejša tvrdka UNIVERSAL IMPEX Prepričajte se! Božične reklamne cene paketov: 2 kg bele moke, po 1 kg riža in sladkorja, 1/4 kg rozin, 100 gr čaja Ceylon, 1 vanilija . 2 kg sladkorja, po 1 kg riža in belega zdroba, 1/2 kg kave la, 1 vanilija . 3 kg sladkorja, po 1/2 kg kave la, in mlečne čokolade, 1/4 kg ro¬ zin, 10 kom. britvic . Po 1 kg' sladkorja, riža in belih testenin, po 1/2 kg kave la in ka- kaa hol., 1/4 kg mlečne čokolade, po 100 gr rozin in čaja Ceylon .. Isto, namesto kakaa 1/2 kg pralnega mila . Po 1 kg kave la, belega zdroba in riža, 1/2 kg sladkorja, po 1/4 kg kakaa hol. in rozin, po 100 gr. čaja, popra, cimeta in li¬ monovega izvlečka, 1 vanilija . 4 kg sladkorja, 3 kg belih testenin, po 1/2 kg kave la, riža in toaletnega mila, 1/4 kg rozin, po 100 gr. čaja in cimeta, 3 vanilije, 25 igel za šivanje . Isto, testenin 2 kg ter 1 kg posušene ribe (polenovke) norv. 2 kg kave la, 1,5 kg riža, 1 kg sladkorja .,. 1,5 kg kave Santos, po 1 kg sladkorja in belega zdroba, 1/2 kg kakao hol., 100 gr limonovega izvlečka, 3 vanilije. „ 174.-— Vreča 45,5 kg kanadske bele moke 000 . „ 294.— Na željo se lahko doda paketom po en par ženskih nogavic Nylon s ceno $ 27.20, ali Nylon znamke “Dupont” s ceno $ 34.—, za kolikor se zviša po¬ tem cena paketa. Vse vrste ostalega blaga, oblačil, najboljših radioaparatov, koles, šival¬ nih strojev, poljedelskih in hišnih potrebščin, pošilja prav tako po BREZ- KONKURENCNIH CENAH! Kakovost blaga je znano prvovrstna in odprema nagla (15-20 dni)! Vsi paketi so carine prosti, zavarovani in najbolje zapakirani. V cenah so vključeni vsi stroški. Pri naročilu več kot enega paketa pred Božičem POPUST 5%. Pridružite se našim dosedanjim zadovoljnim naročnikom! Naročila in vse ostale informacije dobite ob vsakem času pri zatopstvu: AVENIDA 17 DE OCTUBRE 2372, Capital (5 kvader od postaje Dorrego podz. žel. F. Lacroze, odnosno od žel. postaje Chacarita), troleybus 304, tramvaj 30, itd. — Telefon 55 - 0900. 76.— 97,— 117,— 125,— 118.— 159,— 186,- 212 .- 171.- SLOVENCI PO SVETU Španija V juliju sta končala na barcelonski univerzi zdravniške študije gg. Matija Pavčič in Ciril Rozman. Čestitamo. Kanada Duhovne vaje za može in fante so bi¬ le od 3. do 6. septembra v Manrezi. Vo¬ dil jih je škof g. dr. Rožman, udele¬ ževalo se jih je pa 28 slov. mož in fan¬ tov. Slovenska župnija v Torontu je ime¬ la na praznik Marijinega rojstva dne 8. septembra marijansko pobožnost v cer¬ kvi Karmelske Matere božje. Pobožnost je vodil škof g. dr. Gregorij Rožman. V svoji pridigi je slovenskim vernikom po¬ kazal Marijino notranjo lepoto. Po go¬ voru je bil rožni venec, nato litanije Ma¬ tere božje in blagoslov. Novi pomožni škof v Torontu. Dne 7. oktobra je v stolnici sv. Mihaela v To¬ rontu prejel škofovsko posvečenje novi torontski pomožni škof Msgr. Francis V. Allen. Slovenski župnik v Torontu Rev. dr. Kolarič je poslal novemu toront¬ skemu pomožnemu škofu tople čestitke tako v svojem imenu, kakor tudi v ime¬ nu slovenske župnije. Pomožni škof Allen se je za čestitke iskreno zahvalil ter izrazil upanje, da dela pri cerkvi lepo napredujejo ter da bodo slovenski ver¬ niki veseli tega novega in “stalnega” doma. Ker pa ne ve za njihove sedanje naslo¬ ve, tega ne more storiti. Zato prosimo in vabimo vse slovenske novonaseljence, ki so pred odhodom v Argentino oddali v Nemčiji svoj denar, da se osebno ali pa pismeno javijo pi¬ sarni Društva. Slovencev, Victor Marti- nez 50 in sporoče, kdaj šo denar odda¬ li, v katerem kraju in komu ter koliko denarja so oddali. Če imajo pri rokah še kaka zadevna potrdila, naj jih pošljejo. O nadaljnem poteku te akcije bomo vse prizadete redno obveščali. Društvo Slovencev. MATRIMONIO mucamo y cocinera se necesita para Acassuso T. E. 30-6994 de 17 a 19 hs. N I E R A para chicos de 4 y 1 ano se necesita para Acassuso T. E. 30-6994 de 17 a 19 horas Dr. U® J2SE BEBCE kirurg in zdravnik Instituta za prebavne organe in jetra, ordini- ra vsak torek in četrtek od pol šestih do osmih in ob sobotah od treh do šestih popoldne v kliniki Once, RIVADAVIA 3434, CAPITAL Roengten in laboratorij Telefon ordinacije 62-5004, Telefon za nujne slučaje 71-0171 (Nadaljevanje s 3. strani) KSKJ. A. D. ima cirkulacijo med 8 in 10 tisoč, Ave Marija pa ima 5 tisoč na¬ ročnikov. Poleg tega je še par manjših listov kot “Zvon”, “Slovenska knjiga v domovini in tujini” in pa “Božja Bese¬ da”, ki izhaja v Kanadi. “Glas Naroda”, “Enakopravnost” in “Prosveta” so pa močni komunistični listi. Slovenci v Ar¬ gentini ste, kar se tiče tiska, bolj bogati kot mi. Seveda nekaj, kar nam manjka, je inteligenca. Država se lepo razvija. Imamo v glav¬ nem samo dve močni politični stranki, kar je zelo zdravo stanje, ker nikoli ni ena sama stranka v taki premoči, da bi imela popolno oblast. Vedno ena stran¬ ka drugo kontrolira. Kadar pride do res¬ nejšega, je ponavadi radi segregacije v južnih državah. To je v odnošajih med belimi in črnimi. Seveda, kot sedaj vi¬ dim, Amerika ne vodi predobre zunanje politike. Takole je v glavnem na severu. Dru¬ gačna življenska raven pa je v petnaj¬ stih južnih državah, pod tako zvano Ma- son Dixon Line. Tam živi 30 milijonov ali ena petina ameriškega prebivalstva. Tam je nekaj bogatašev in ostali ljudje so pa skoraj sužnji. Ljudje tam so za¬ grizeni baptisti. Katoliški misionarji imajo zelo težko delo. Ravno pred par tedni je govoril v cerkvi misionar in nam pripovedoval kako je tam. človek bi skoraj ne mogel verjeti, da je kaj takega V Ameriki mogoče. Ljudje verujejo v vraže, katere so njihovi predniki prine¬ sli iz Evrope pred 300 leti. Živijo v po¬ drtih lopah in spijo na tleh. Napravili so poizkus, kako hitro bi postali ljudje v teh krajih komunisti. Cel okraj so spremenili v navdušene komuniste V prej ko enem mesecu, ko so tem ubožcen ob¬ ljubili zemljo, katero sedaj lastujejo bo¬ gataši. Vem, da sem zelo slabo opisal to, kar sem nameraval. To je že tretjič, kar sem sedel k temu pismu, da ga končam, pa me vedno kdo prekine. Je precej po- mankljivosti in ideje so sametane kar navzkriž. Upam, da boš lahko sam kaj iz tega sestavil, da boš vsaj malo razu¬ mel. In ne boj se vprašati več vpra¬ šanj. Prav rad Ti jih bom odgovoril. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO vabi na X. DRUŽABNO PRIREDITEV V SOBOTO 30. OKTOBRA ob 20. uri DVORANA DEKLEVA Jorge Newbery 3568 Or. Jože Ermene Billinghurst 97/1, Dpto D, Capital Tel. 62-7213 Ordinira vsak torek, četrtek in sobo¬ to od 4. do 6. ure pop. za ženske bo¬ lezni in kirurgijo, druge dneve pa po predhodnem telefonskem sporazumu. ZAKONSKI PAR srednjih let iščem za gospodsko kinto v neposredni bližini Buenos Airesa ob železniški progi. Pogoji in plača po dogovoru. Interesenti naj se zglašajo na na¬ slovu: Jose Bonifacio No. 661, Cap. Federal Lahko se javijo tudi telefonično: T. E. 60-7030. Javijo se lahko vsak dan med 10. in 12. uro dopoldne. Gospodar življenja je poklical 23. septembra 1954 po dolgem in potrpežljivo prenašanem trpljenju po plačilo mojega očeta g. ANTONA ISKRA Položili so ga k zadnjem počitku na farnem pokopališču v Be¬ gunjah na Gorenjskem. Molimo zanj! sin Anton, duhovnik Rim, 30. septembra 1954 ECSOPAK CANGALLO 439, oficina 119, I. nadstropje — T. E. 30-5224, Bs. Aires pošilja Vašim v domovino VSAK DAN iz svojega skladišta v TRSTU vse vrste živil in hišnih potrebščin (šivalne stroje, radijske aparate, kolesa itd.) Paketi prispejo v roku okoli 25 dni. Jamčimo za vsako morebitno, tudi delno, izgubo. — Cene so zmerne. Navajamo nekaj od številnih paketov s plačanim prevozom vse do stanovanja prejemnika: BOŽIČNO REKLAMNO DARILO PAKET ŠTEV. 100 s 3 kg PRVORAZREDNE SANTOS KAVE $ 189.— Paket štev. 9 . $ 127.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 17 . $ 2 kg kave 1.50 kg riža 1 kg sladkorja 1 vretence črnega in 1 vretence belega sukanca Paket štev. 35 . $ 422.- 3 kg Santos kave la 1 par Nylon nogavic 184,— 2.50 kg riža 0.50 kg mlečne čokolade 1/4 kg čaja 2 kg sladkorja 1/4 kg popra Pošiljamo tudi moko v vrečah, svinjsko mast v kantah in ostalo. Z letalsko pošto pošiljamo vse vrste zdravil. Pošiljamo tudi pakete iz Rep. Argentine s hrano, tekstilijami in sploh s starim in novim blagom in z živili, ki nam jih prinesejo stranke. Uradne ure so od 9.30 dop. neprestano do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30 dop. Iščemo zastopnike za provinco. Za vse informacije se obračajte na Agencijo E U R O P A K CANGALLO 439, oficina 119, I, nadstropje — BUENOS AIRES PAKETI ZA MOMOVINO ZA BOŽIČ — ZNIŽANE CENE! Najceneje, najhitreje in najbolj solidno pošilja vse vrste paketov s hra¬ no, tehničnimi potrebščinami (šivalni stroji, radijski aparati, kolesa, harmo¬ nike itd.) kakor tudi s tekstilnim blagom iz svojega lastnega skladišča v svobodni tržaški luki IXTEBEXPORT-TRST Zastopnika za Republiko Argentino: Sertič - Perinič, Calle Charcas 476, Buenos Aires, T. E. 32 - 0248 (Naša pisarna blizu Retira (od Avenide Alem štev. 1000 samo eno kvadro daleč). Uradne ure: Uradujemo vsak delavnik, razen sobot neprekinjeno od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Pošiljamo samo prvovrstno blago. Garantiramo za vsako pošiljko. Pa¬ keti prispejo v domovino v roku 25 do 30 dni in so oproščeni carine. NAŠI POSEBNI PAKETI: $ 125.— $ 125.— $ 145.— Paket štev. 1 . $ 90.— 1/2 kg kave 3 kg sladkorja 1 kg riža Paket štev. 3 . $ 135.— 5 kg riža 4 kg sladkorja Paket štev. 5 . $ 140.— 1/2 kg kave 1 kg sladkorja 1 kg riža 1 kg testenin 1/2 kg čokolade 1/2 kg kakaa 100 gr čaja Paket štev. 7 . $ 172.— 2 kg kave 1 1/2 kg sladkorja 1 kg riža 1 kg riža Paket štev. 9 . $ 215.— 3 kg kave 1 1/2 kg sladkorja ali riža Paket štev. 11 . $ 270.— 2 kg kave 3 kg riža 3 kg sladkorja Paket štev. 13 ........ $ 360.— 3 kg kave 1/2 kg kakaa 1/4 kg čaja 1/4 kg popra v zrnih 2 kg riža 2 1/2 kg sladkorja 1/2 kg mlečne čokolade Paket štev. 15 . $ 370.— 4 kg čiste svinjske masti 5 kg sladkorja 2 1/2 kg testenin 2 1/2 kg riža 2 kg kave Vsa zdravila pošiljamo 2 kg mila z letalsko pošto! Pismena naročila in denar (giro postal ali bančni ček iz Republike Ar¬ gentine pošiljati na naslov: Milan Sertič, Charcas 470 — Buenos Aires Paket štev. 2 . 9 kg sladkorja Paket štev. 4 . 1 kg kave 1 1/2 kg riža 2 kg sladkorja Paket štev. 6 . 3 pare najboljših ameriških Nylon nogavic Paket štev. 8 . $ 175.— 1 kg kave 1 kg riža 1 kg sladkorja 1/2 kg kakaa 1/4 kg čaja 1/4 kg popra v zrnih Paket štev. 10 . $ 230.— 2 kg kave 4 kg sladkorja 3 kg riža Paket štev. 12 . $ 270.— 3 kg kave 1/2 kakaa 1/2 kg čaja 1/2 kg mlečne čokolade Paket štev. 14.$ 370.— 3 kg kave 5 kg riža 5 kg sladkorja 5 kg testenin Naročila sprejema tudi Santeria y Papeleria “SANTA JULIA” Victor Martinez 39, Buenos Aires "ČASA BOIU” — sirarna in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 URE vodilnih švicarskih znamk; BUDILKE zelo trpežne in zanesljive; DARILA v zlatu in srebru ohranjajo obdarovancu trajno vrednost in spomin; NAKIT moderne izdelave in oblike. Radi popolne omejitve uvoza ur in budilk, opozarjamo vse, ki jih potrebujejo, da si jih pravočacno nabavijo. POPRAVILA UR IN ZLATNINE — točno in zanesljivo (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) Imprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644