102. številka Ljubljana, v sredo 6. maja. XVIII. leto, 1885. ibaja vsak dan »večer, iziinši nedelj« to praznike, ter velja po posti prejenian za a vatri j ako-ogorsk« dežele za vse loto 15 gld., W pol leta 8 gld., za četrt letu 4 gld., za jeden mesec 1 «ld. 40 k;. — Za Ljubljano brez pošiljanja iia tlom za vse leto 13 gld. za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuj« dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiriatopne petit-vrate po 6 kr., če He oznan.lo ledenkrat tisku, po 5 kr., če ae dvakrat. In po 4 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi tiiij se izvolč frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. Uredniltvt in upravnistvo je v Frana Kolmana hiši, „Gledaliikl stolba". Upravništvu naj bo blagovolijo pošiljati naročnin1, re* 'imacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zopet On. Iz prvostolnice naše poslal je zopet profesor Šuklje pod naslovom „Svojim prijateljem" nov „pro-nunciamento" v dežel. Bil je pa že tudi skrajni čas, kajti kakor sam pravi, hodili so njegovi prijatelji .povešenih glav" okolu, bili so v neprijetnem in mučnem položaji, ker je njih gospod in mojster tako trdovratno molčal in v marsikaterem prijateljskem srci je baje že kalila misel, ni li morebiti Šuklje vender kriv prorok, nekak slovensk Mahdi. Sedaj zravnal jim je glave zopet po konci, kajti „Roma locuta est". A dasi je govoril On, vender še dvomimo, da bi stvar bila rešena, dvomimo, pa tudi, da bi njegovi pristaši vsled tega odgovora dobili zopet prejšnjo živo vero vanj. Osem dnij zvijal se je v ljutih spopadih, krčevita bolest kaže se v vsakej vrstici, a kljubu vsem naporom, kljubu vsemu zvijanju ni dosegel tega, kar je namerjal, jnjegovo opravičevanje čita se kaj slabo in nas potrjuje v prepričanji, da je vse res, kar smo pisali. Vsled naše notice „Kdo Mu je kos?" in vsled članka v „Slovenci" z naslovom „Kranjski državni poslanci pa dolenjska železnica" bil je Šuklje zares v škripcih Dokazati mu je bilo, da je z minister« skim predsednikom grofom Taaffe-om res govoril o dolenjski železnici. Poglejmo, kako se mu je to posrečilo. V 1. dan t. m. bil je tisti srečni trenutek, ko je Šuklje stopil k grofu Tnaffe-u po milo, s katerim bi opral svoje maroge. Vprašal je ekscelenco, je li res deputaciji kranjskih poslancev dal tak odgovor glede člankov v „Lj. L." št. 74. in 76. o dolenjski železnici, kakor smo mi pisali. Grof Taafle mu je odgovoril, „da ga je jeden izmej kranjskih državnih poslancev vprašal, ali je res on, ministerski prvosednik grof Taafle članka „Lj. L." o dolenjski železnici štev. 74. in 76. naročil („Auftrag gegeben") ter proti njih spisatelju, prof. Šukljetu se izjavil, da država sploh ne namerava podpirati zgradbo dolenjske železnice, in da je on na to odgovoril: „Ob und was ich mit Profesor Šuklje iiber die Unterkrainer Bahn gesprochen habe, is t mir nicht mehr in Erinnerung. Das aber weiss ich gewiss, dass die bevvussten Artikel nicht iiber meinen Auftrag geschrieben worden sind.u Ta odgovor je jasen dovolj. Grof Taaffe se ne spominja, da bi bil sploh kaj govorit s Šukljejem o dolenjski železnici, isti grof Taafle, ki ima tako živ spomin, da se je nasproti našim poslancem celo osobne zadeve spominjal, zaradi katere je Šuklje k njemu prišel. In vender bi mi mislili, daje dolenjska železnica vsaj tolike važnosti, kakor premešče-nje jednega prevroče krvnega profesorja iz Ljubljane na Dunaj. Profesor Šuklje torej s tem prav nič ni omajal naše trditve, niti dokazal, da je z ministrom o dolenjski železnici res govoril. Pa recimo, da bi bilo temu tako, da je govoril o dolenjski železnici, morale so njegove besede biti izredno mlačne in nikakor ne prepričevalne, da se grofu Taaffe-u ni ni niti vredno zdelo, zapamtiti si jih. In tak ničev vspeh, tak „fiasco" naj bi bil reklama za bodočega zastopnika Dolenjcev? Šuklje sam je čutil, da to ni pravi lek za njegovo „smrtno rano". Zatorej silil je še dalje v grofa Taafte-a, čital in prelagal mu celo „Lj. L." do odstavka: „Kompetentni krogi so tega mnenja, da je ta proga dosedaj le bolj lokalnega pomena. . .", na kar mu je grof Taaffe, kateremu so te litanije menda že presedale in bi se ldl rad znebil nadležnega obiskovalca, segel v besedo: „Jetzt glaube ich erst reeht, mit Ihnen die Sacho besproehen zu ha-ben. Das sind ganz meine Ansichten. Und \venn ich es Ilinon damals nicht gesagl habe, so hatte ich es Ihnen sagen konnen, denn anders liisst sich die Sache Uberhaupt nicht durch-filhren." Priznavati se mora ministerskemu predsedniku, da se jo jako diplomatski izrazil. Kdor pazno prečita te vrste, uvidi takoj, da Taaffe ničesar priznal ni. Pravi sicer, da se mu dozdeva, da je o tem govoril, a takoj pristavi, če pa nese m govoril bil bi govoriti mogel, — da sem hotel, aH da je bilo sploh kaj govora o tem. Tudi tukaj zdrsnil je Šuklje ob grofa Taatte-a diplomatskej gladkosti in mi ne vidimo niti najmanjšega povoda, da bi njemu več ali vsaj toliko verjeli, kakor našim poslancem, zlasti, ker to ni prvikrat, da smo Šukljeja zasačili na širokem tiru LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefcbvre. Poslovenil * * * Stat nominia umbra.) Jeden dvajseto poglavje. Nedeljska šola. i Dalje.) Da, da, rekel sem smehljaje, v njih je nrav-stvo v dejanji. Še več, odvrnil je, sama vera je v dejanji; pesni nam predočujejo, kako vera pridobiva dušo ter vse življenje prešinja. Kar nič mi ne razumemo onega napačnega razločka mej nravstvom in vero; saj nemamo dveh vesti. Naravni človek je umrl z zadnjim nevercem; mi poznamo le kristijana. Kdor je kriBtijan. kristijan je povsodi: v cerkvi, v rodbini, v občini, v državi. Pobožni Naman, mislim, je radosten porabil to priliko, da je kako staro pridigo ponovil; mej tem smo na srečo prišli do prezbiterijanskega templja. Bila je to že šesta cerkev, katero sem ta dan obiskal: le preveč pravična pokora za prejšnjo mla-čnoHt! Ustopili smo v bralnico, kaj obširen prostor, ki se je cerkve držal. V okroglih klopeh je sedelo okoli dve tisoč otrok in mladih ljudij, v skupine razdeljenih; mej njimi so v rednem presredji stali pastirji in pastarice ljubeznive te črede; ali svari-telji (moniteurs) kot se kličejo. Pri ustopu Nemana je vstala zbrana množica; orgije so zapele vojno koračnico in na to so vsi ti mladi glasovi skup peli kratko pesen, godba pa jih je spremljala. O Chriat! nous somrnes ta milico; Contro T ignoranco et le vice Nous marebona flans honte et sans pcur. L' amour, 1' aumftne et la priere, Ce sont la nos armes de guerre; Notre drapeau, c' est le Seigneur! O Christ! notre chef! notre p6re! Nous voulonr vainero la inisere, Et chaBseB 1' infidčlitč; Ne regardo point a notro age, Donne-nous sagesse et courage: Nous dćfendons ta vćritć. Kaj je neka skrivna čarodejnost v otročjih glasovih? Ali leta, s katerimi postajamo bolj nemarni proti sebi samim, nam vzbujajo večo ljubezen do mladih duš, ki v življenje ustopajo, a njega nevarnosti ne poznajo? Tega ne vem; a močno me je neresnice in laži. Opominjamo ga le na „Sokolovo" afero, opominjamo na to, kar je pisal o „Narodni tiskarni" in o „Škratuu. Javno očitalo se mu je, da je vse, kar je pisal, laž in obrekovanje, a niti črhnil ni, marveč vse to ne baš laskavo očitanje mirno utaknil v žep. Celo v najnovejšem „pronunciamento" ni pisal resnice, kajti ako zatrjuje, da je uredništvoma u poslal popravka, to vsaj, kar se nas tiče, ni istinito, sicer bi ga bili morali že predvčeraj dobiti. Zategadelj in iz mnogih drugih uziokov ne uživa Šuklje pri nas toliko verodostojnosti, da bi mu v tej zadevi verovali. Mi se držimo tega, kar so govorili naši gg. poslanci. Zatorej tudi popravka ne bodemo vsprejeli. Imamo k temu tehtnih uzrokov. Prvič, ker ne verujemo g. Šukljeju na besedo, da mu je grof Taaffe dal izrecno pooblastilo. Drugič: ker nikdar in nikjer trdili nesmo, da bi bil grof Taaffe napominana Šukljejeva članka v „Lj. L." naročil, ker torej nemamo v tej zadevi ničesar popravljati. Tretjič: Ker smo trdno preverjeni, da so naši poslanci mož beseda in da so čisto resnico govorili. Četrtič in zadnjič: Ker je Šuklje s svojim zadnjim „pronunciamento" posredno sam potrdil, kar smo mi pisali, kajti tudi vtem slučaji obveljal je pregovor: „Qui s' excuse, s1 aceuse." Ne treba nam torej naočnikov, niti lupe, niti mikroskopa, ker imamo še vedno bistre oči. Naočnikov pa bode treba nekaterim dolenjskim volil ceni, da ne bodo glasovali za kandidata, ki zagovarja lokalno železnico, ki bi si rad zasluge pripis »val za železnico, za katero so drugi gospodje že delali, ko o Šukljeji in o njegovi metamorfozi še ni bilo sluha ne duha, za železnico, za katero je že dana koncesija za začetna dela, ne da bil Šuklje kaj k temu pripomogel. Shod zaupnih mož slovenske Štajerske. Maribor, dne 3. maja. [lzv. dop.] Shod, kateri je „Slovensko društvo" danes sklicalo, bil je jako mnogobrojno obiskan. Iz vseh volilnih krajev zbrali so se v čitalničnih dvoranah ' zaupni možje iz Celja, Ptuja, Savinjske doline, Ko- ganilo petje tej malih vojnikov, ki so se tako hrabro pod zaBtavo sv. evangelija zbirali. Koliko jih bode, premišljeval sem, v dvajsetih letih ostalo še zvestih tej zastavi ? Nič ne de; vsekakor krasen je pogled v mladino, ki je srčnosti in vere polna. Bog nas varuj onih osemnajstletnih starčekov, ki le na svojo sebičnost verujejo; Bog nas varuj onih kužnih duš, ki vse okužijo, česar se le zadenejo, ter za seboj le pogin in smrt puščajo. Suzana je stala blizu mene; gospica je bila svariteljica (moniteur). Imela je dovolj opraviti, ker imela je podvojene poslušalce; in uporna jo bila ta šola. Kje pa je Dinah? zakričal je uporen glas. Dinah je moja učiteljica; tebe ne poznam. Suzana je v naročje vzela upornico, ki se je jokaje branila. Potem jej je pošepetala dve besedi v uho. II kratu vrnilo se je smehljanje kot soluce po dežji. Ali mi ga obljubiš? memrala je deklica. Jutri, odvrnila je Suzana. Otrok je objel svojo novo učiteljico ter jej lici poljubil. Mir je bil skle-nen, pouk se začne. Pouk je obsegal zgodovino Izraelsko za kraljev. Prvikrat, priznavam na svojo sramoto, sem se njiškega okraja, posebno mnogobrojno pa iz Bistriškega in Mariborskega okraja. Volilnemu shodu voli se pre sodnikom dr. Iladaj. Na vprašanje „Slov. društva" naznanila sta gosp. baron Godel in gosp. župnik Božidar Raič, da vsprejmeta še nadalje kandidaturo v svojih dosedanjih volilnih okrajih. Ker vsa poročila in vsi na-vzočni možje iz dotičnih okrajev pravijo, da na druge kandidate nikdo niti mislil ni, postavita oe imenovana gospoda jednoglasno, Goedel za Mariborski, Raič pa za Ptujski okraj kot kandidata. Dr. Vošnjak pa je naznanil, da ne more na noben način vnovič kandidature vsprejeti. Zbor obžaluje zgubo najstarejšega in najzaslužnejšega prvo-boritelja v državnem zboru. Dr. J. Sernec iz Celja predlaga, da se na njegovo mesto postavi kot kandidat njegov brat g. Miha Vošnjak. Jednako željo izrekli so tudi pismeno zadržani rodoljubi iz Sevnice, Šoštanja itd. Zbor sklene torej priporočati za naslednika dru. Vošnjaku g. Mihaela Vošnjaka, kateri se naj potem svojim volilcem pri shodih, sklicanih po Celjskem volilnem odboru, predstavi. Odbor „Slovenskega društva4, priporoča shodu zaupnih mož, da se vsprejme sledeča resolucija: „Z ozirom na to, da so štajerski Slovenci v zadnjih dvajsetih letih pri vseh volitvah odločno izrazili voljo, da hočejo svojo narodnost ohraniti -• z ozirom na to, da vkljub Vsej pravičnosti, zmernosti in lojalnosti njih dotičnih zahtev se še do sedaj ničesar zgodilo ni za taistih uresničenje in da smo še vedno prisiljeni brez pomoči od katere koli strani boriti se za svoj narodni obstanek z neobzirnim nasprotnikom, kateremu so se v zadnjem času, proti postavi in v nasprotji z načeli zdrave pedagogike, celo ljudske šole deloma izročile — z ozirom na to, da so dosedanji poslanci štajerskih Slovencev naše težnje in pritožbe očito zastopali in zagovarjali, da pa neso mogli ničesar doseči, ker teh teženj in pritožeb vlada ni uvažavala in državnega zbora večina ni podpirala izdatno — z ozirom na to, da se le s poštenim in vsestranskim izvedenjem narodne jednakopravnosti doseže zaželjeni mir in sprava v deželi in zboljšanje žalostnih naših gospodarstvenih razmer: — izreka zbor zaupnih mož štajerskih blovencev dosedanjim državnim poslancem gg. baronu Goedl Lanovu, Bo-židaru llaiču in posebno tudi gosp. dru. Josipu Vošnjaku, kateri le po lastnoj zahtevi izstopi iz njih sredine, svoje popolno p r i p o z n a n j e in n a j t o p 1 e j šo z ah v a 1 o — na-dejajoč se za gotovo, da bodo vsi novovoljeni naši poslanci i. brezpogojno odločnostjo — in bodi si tudi s skrajni mi purluiiieiilari«*-ii i m i aredalvi zahtevali, da se dejanska jed-nakopravnost tudi pri nas izvede in da se tako zagotovijo pogoji našemu narodnemu obstanku. Pri tej resoluciji vname se živahna debata o političnih razmerah na spodnjem Štajerskem. Debate se udeležijo gg. dr. Gregorič, deželni poslanec Jerman, Mihael Vošnjak, dr. Dominkuš, dr. Glanč-nik, kanonik dr. Križanič, dr. Skuhala, dr. Herman, dr. Jurtela, Dečko, Novak in več kmetov, mej temi Pišek iz Kačja itd. Poudarjalo se je, da se je moralo z obžalovanjem opaziti, da se slovenski poslanci s Kranj- skega premalo brigajo za nas Slovence izven Kranjskega. Sami slovenski poslanci iz Štajerske pa ne morejo ničesar doseči. Če se poslanci s Kranjskega ne brigajo za nas v tej meri, kakor bi potrebno bilo, kako se bodo potem 'Čehi, Poljaki in nemški konservativci za nas brigali in potegovali? In bati se je, da se na Kranjskem ne bode nič spremenilo na bolje za nas. In tako se je bati, da tudi v prihodnjih šestih letih ne bodemo ničesar dosegli, kakor dozdaj ne-smo. Nasprotno, po žalostnih skušnjah, katere smo pod Taatiejevo vlado doživeli, se nam je celo bati, da naše razmere postanejo še bolj neznosne: Nikdar se še ni tako hudo in tako strastno germani z o val o, kakor ravno sedaj. Velikansko senzacijo probudijo besede dra. Gregoriča, ki nam kažejo, kako sodelujejo načelniki okrajnih zastopov in c. kr. okrajni šolski nadzorniki pri podeljevanji znanih Judeževih grošev mej učitelje, in kako okrajni nadzorniki s tajnimi ukazi deželnega šolskega sveta zapovedujejo učiteljem ha slo-venskh ljudskih šolah, da ti tako imenovane „slovensko" šole v gornjih razredih spremene v popolnem nemške proti postavam in javnim naredbam deželnega šolskega sveta. Nasvetovana resolucija se potem jednoglasno vsprejme. Odboru „Slov. društva" se prepusti, da sestavi in objavi volilni oklic in postavljene kandidate proglasi. Hvalo izrekajoč vsem navzočnim, posebno kmetom, ki so v tako obilnem številu celo z oddaljenega Konjiškega in Bistriškega okraja na odborov poziv prihiteli k zboru, sklene potem dr. Iladaj zborovanje, katero jo trajalo od 3. ure popohnine do f>., in pri katerem se je pokazalo, da vsi navzočni in pač vsi Slovenci na spodnjem Štajerskem vidijo jedino rešitev v odločnem, in če treba, tudi brezozir-nem postopanji in da hočejo, neustrašeno, če tudi brez vsake podporo od inod, in zapuščeni in osamljeni, kakor dozdaj, potegovati se za narod svoj, dokler konečno zmaga pravična stvar! Politični razgled, Notranje dežele. V Ljubljani 5. maja. Največ pozornosti obračajo na se v vseh kro-novinah avstrijskih ilr/avno/.hoi'Nke volitve. Co tudi novi državni zbor ne bode v obče dosti različen od sedanjega, pa vendar nekaj ga bode odlikovalo. Levičarjev bode v njem nekaj manj, a ti bodo, kakor že kaže volilno gibanje, skoro vsi odločni nemški nacijonalci, možje, ki rajši zataje vsa liberalna načela, kakor bi se pa odrekH nemškemu gospodstvu nad avstrijskimi Slovani. Število poslancev Knotzevega mišljenja se bode povekšalo. Na Stir-skem, Češkem, Moravskom in v Šleziji izražajo Nemci na vseh volilnih shodih željo, da naj se bodoči nemški poslanci postavijo na ultranemško stališče. Levica iz tega volilnega boja ne bode prišla tako oslabljena, kakor so nekateri optimisti pričakovali, kar bode po številu poslancev zgubila, bode pa po njih odločnosti pridobila. Znana je že prislo-vica, da se glasovi ne štejejo samo, ampak tudi tehtajo, in to velja zlasti za opozicijo. Pričakovati imamo v prihodnjej državnozborskej dobi še velikih narodnostnih bori) v parlamentu. Skoro gotovo je že, da se bode z nova stavil predlog za uvedeuje nemškega državnega jezika. Vsaj se je zato izrekla še zmerna stranka moravskih veleposestnikov. To je jednacega pomena, kakor bi se bila izrekla naravnost za dr Knotza program. Naj ofieijozi iščejo še tako razlike mej volilnim oklicem moravskih veleposestnikov in oklicem zjediniene levice, naj še tako kompromis v moravskem veleposestvu proslavljajo kot pridobitev grofa Taafle ja, tega ne morejo tajiti, da je v narodnostnem oziru baš s tem kompromisom izginila srednja stranka na Moravskem, kajti pridružila se je Ultranemcem. Izrekla je, da zahteva nemški državni jezik; kaj druzega tudi najbolj zagrizen nemški nacijonalec zahteval ni. To je glavna in jedino važna stvar, vso drugo so le prazne in olepševalne fraze. Štirski Nemci so tudi na shodu v Gradci izrekli se odločno za ultraneinški program. Vsi govorniki govorili so v tem zmislu in vsprejeli volilen oklic, v katerem se odobrava najskrajnejša nemška politika in pritiskanje Slovanov. Poslednje seveda je izraženo, kolikor se da z lepimi besedami. — Desnica pa v državnem zboru najbrž ne bode razvila nikake energije, kakor je dozdaj ni. Hodila bode staro pot, k večjemu da se bode nekaj nemških konservativcev še bolj približalo levici. Da mislijo Čehi hoditi staro pot, to je izjavil dr. Hieger na volilnem shodu v Pragi. Opravičeval je tako politiko s tem, da Čehi no smejo vreči vlade, kajti sami ne vedo, ali za to vlado kaj boljšega pride. Nadalje je dr. Rieger izjavil nado, rla se bodo polagoma dala uvesti narodna jednakopravno^ jK) vsej deželi. To pa hitro ne gre, zategadelj morajo biti Čehi zadovoljni, če se nastavi pri vsakem obla-stvu le jeden uradnik, zmožen obeh deželnih jezikov. Da bode u vedenje popolne narodne jednakop. avuosti mogoče, treba je uvesti obligatorični pouk oboli deželnih jezikov v srednjih šolah. On misli, da bode zahtevanje po razdelitvi Češke potem samo ob sebi utihnilo, ko se bode znanje obeh deželnih jezikov dosti razširilo. Da so Čehi zadovoljni vsaj nekoliko s sedanjo politiko, se ne čudimo, kajti dosegli so vsaj nelv-aj, če tudi ne toliko, kolikor so pričakovali. Dobili sn svoje lastno vseučilišče, več srednjih šol, glavna stvar je pa, da so na Češkem tudi izvaja, kar se je obljubilo. Znana jezikovna naredba izvela se je na Češkem in Moravskem skoro popolnem, če tudi so se jej v okrajih z večinoma nemškim prebivalstvom stavile jako velike ovire. Drugače je uri nas. Dosegli nesmo skoraj nič. Kar se nam je dalo na papirji, se ne izvršuje. Sodišča se le malo brigajo za jezikovno naredbo. Na pripravnici se celo jeden onih predmetov poučuje v nemščini, ki bi se imel v slovenščini. Naravno je tedaj, da mi Slovenci ne moremo biti zadovoljni s sedanjo politiko, ki le pospešuje naš narodni pogin. — Mi smo že večkrat trdili, da nemški konservativci nam neso dosti pravičnejši, kakor liberalci. Potrebujejo nas le za svoje namene, za narodno ravnopravnost pa nemajo srca. V tem potrdil nas je članek nekega Dunajskega odločno konservativnega lista. Ta list obrača se namreč do Nemcev na Češkem, da naj popuste židovski liberalizem, in se drže le nemške politike. Nemški liberalci so na frivolen način dopustili, da se je Nemcem v Avstriji iztrgalo gospodstvo, ti nemški liberalci so zakrivili, da Čehi izjavljajo, da Ceska pripada Slovanom; nadalje zakrivili so, da je vsa Ceska preplavljena s češkimi duhovniki, ker vsled črnenja duhovščine od strani liberalcev ni nemških bogoslovcev. Nemškim liberalcem se očita, d i jim je nemštvo le stranska reč, da jim je vse jedno, če se Nemci poslovanijo, da le liberalizem in židovstvo more vladati. Tem ljudem so toraj ljudje a la Knotz še premalo nemški. Zares, ako so nas liberalci tepli z biči, nemški konservativci bi nas s škorpijoni, ko bi dobili vso moč v roke. Še bolj kriče o zatiranji Nemcev, nego liberalci, če tudi se nikjer ni še nobenemu Nemcu niti las skrivil in ima vedno še Dalje v prilogi. tu natančno seznanil s prorokom Elizejem. Bil je kaj uljuđen mož, dokler se ni razsrdil. Kljubu lepemu nauku mu vender nekoliko zamerjam, da je ukazal medvedom požreti dvainštirideset dečkov, ki so se iz njegove plešaste glave norčevali. Za to ceno bi ue hotel biti prorok, celo v svojej domovini ne. Dve povesti ste najbolj uplivali na otroke; te mlade duše tako živo čutijo za dobro in slabo! Prvič povest o Namanu, vojskovodji kralja sirskega, ki je Elizeja prosil, da bi ga gob očistil. Naman vrnil se je ozdravljen in spreobrnjen, a spreobrnjen s političnimi pridržki, ki znova pričujejo, da ni nič novega pod solncem. Naman reče Elizeju: V bodoče tvoj hlapec ne bode več daroval in žrtve sežigal tujim bogovom; daroval bode le Gospodu. Le jedno stvar (prosim vas) izprosite pri Gospodu vašemu hlapcu. Ko kralj, moj gospod, molit poj de, opiraje se na mojo roko, v tempelj Remo-nov; Gospod naj mi odpusti, če se jaz priklonim v temlji Itemonovem, ko so kralj sam prikloni. In Elizej mu je odgovoril: Pojdi v miru. Potrpnost in popustljivost proroka, povedati moram, je bila hudo pohujšanje otrokom. Z jednoglasnim kričanjem so izzvidali Namana kot strahopetneža, ki se je hotel ob jednem s svojo vestjo in s svojo koristjo poravnati. Vrlo, zlata mladina! ohrani si to sveto jezo. Napočil bode dan, ko ti bode Remon, Maraon ali Bal ponujal polno roko denarja ali pa časti, če ga bodeš molila. Srečen, kdor se takrat ne ukloni pred malikom ter žrtev svojega srca le Bogu samemu prihrani. Potem je sledila povest o Gijezi, slugi proro-kovem, kaj spretnem raoži, ki si je dal čudeže svojega gospoda plačevati ter je s tujimi zaslugami kupčeval. Kolika srd mej mladimi poslušalci! In kolika radost, ko je Suzana z debelim glasom, da bi proroka posnemala, izrekla strahovito zakletev: Prejel si sedaj denarja in obleke, da bi kupil oljnikov, vinogradov, volov, ovac, slug in služkinj. A tudi gobo Namauove naj se te primejo in drže tebe in vsega tvojega rodu na veke. In Gijezi je odšel, ves pokrit z gobami, belimi kot sneg. Še živi ta častni zarod Giezin, če prav tekom časa nekoliko spremenjen. Zunaj je še sedaj bel kot sneg, a gobe so se mu noter umaknile; telesa mu ne glodajo več, g 1 e d a j o m u p a d u š o, s r c e, z n ač a j. To odgojevanje otrok po mladini me je jako razveselilo; in pohvalo svojo izrekel sem duhovniku. A, pristavil sem, mislim, da jih v veri („katekizmu") vi sami poučujete. Čistost vere bila bi v nevarnosti ter bi se v ustih teh novincev in novink lehko koj premenila. Ne, odgovoril mi je; krščanski nauk kot vse prepuščamo tem svariteljem, sevede jih mi nadzorujemo. V osemnajstem letu človek ne postane tako lehko krivoverec; če česa, bali bi se le, da se bodo ti besede sv. blagovesti pretrdo držali. Dobro, a če začno ti mladi ljudje delati? No prav, rekel je duhovnik, mi smo pač tu, da jim pot potrebimo. Naše gasio je gaslo sv. Pavla: Kjer je duh Gospodov, je tudi svoboda. Nam se ne dopada ona slepa vera, ona verska nevednost, ki bi kristijana, mohamedanca in budovca jednako posvetila. V mladini je neki duševni pre-kret kot je neki telesni. Ura napoči, ko se človek mora boriti z resnico, kot se je boril Jakob z an-geljem. Le kdor premaga dvome, pridobljen je sv. blagovesti. Mi zahtevamo le po umu razsvetljeno vero. (Dalje prih.) Priloga »Slovenskemu Narodu" §t. 102. fi. maja 1885. nemški živelj velike pred pravice. Tem čudneje se nam zdi, ko tako piše list, ki je glasilo veljavnega člana desnice, moža, ki so ga baS slovanski volilei volili v zbor. Mi sicer ne moremo vedeti, kake raz mere so mej napominanim politikom in tem Dunajskim listom, a vsekakor moramo hiti oprezni, prodno kakemu Nemcu kaj zaupamo. Paziti pa tudi moramo, da se nemški konservativci tako ne okrepčajo, da bi mogli gospodovati brez nas. ViiaiiK* države. V „Times" piše se z Dunaja, da je gotovo, da se letos snideta avstrijski cesar in ruski car. Ta shod bode na avstrijskej zemlji, kje, še ni določeno. O tem se še vrše dogovori. Umrl je bivši srbski knez Aleksander li arail |or«l jn i . kakor poroča že pred včerajšnji naš telegram. Pokojnik bilje rojen 180G. leta v Topoli in bil je sin Črnega Jurija. Njegov oče se je z ni-skega stanu povzdignil v kneza srbskega. Dolgo pa ni vladal, kajti pregnali so ga Turki. Ko so leta 1842. pregnali Obrenovice, poklicali so Aleksandra Karadjordjeviea na srbski prestol. Za svoje vlade je mnogo storil za Srbijo. Simpatij narodovih pa le ni mogel pridobiti, kajti dolžili so ga, da bogati na stroške dežele. 11. decembra 1858 ga je odstavila srbska skupščina in zopet postavala na prestol ro-dovino Obrenovičev, ki vlada še dandanes. Moral je bežati v Avstrijo ter se je naselil v Budimpešti. Potem je večkrat poskušal s pomočjo svojih prijateljev v Srbijo priti na prestol. Pa vse zarote neso imele vspeba. Ko je leta 18i>8. bil v Topčideru umorjen Mihajl Obrenovič, aolžili so Karadjordjeviča, da je moralični prouzročitelj tega umora. Srbska sodnija ga je in contuinacium obsodila na 20 let v ječo. Mestno sodišče v Pešti je 1. 1870. ponovilo obravnavo in v prvej instanci ga oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, v drugi pa obsodilo na 4 leta teške ječe. S tega časa živel je knez Karadjordjevič internovan v Temešvaru. — Pri smrti pokojnika bila je vsa rodovina prisotna razun sina Arsena, ki je sedaj v Tonkingu, in sicer sina Peter in Jurij, sinaha princesi njo Zofka, ter hči gospa Nikolajević s svojimi otroki. Brzojavno izrekli so svoje sočutje cesar Fran Josip, car Aleksander, knez Nikita, in kraljica Izabela. Truplo se bode prepeljalo na Dunaj, kjer se bode na pokopališči sv. Marksa položilo v rodbinsko rakov. Še pred dvema dnevoma poročalo se je, da bode srbska skupščina zborovala še do srede tega meseca. Po zadnjih poročilih zaključila se je pa včeraj s kraljevim ukazom, kateri je prebral ministerski predsednik. Skupščinarji šli so potem k kralju, ki se je presrčno od njih poslovil. To zasedanje skupščine bilo je izredno kratko in mirno. Rešile so se le najpotrebnejše stvari. Opozicija se sploh za zborovanje ni dosti brigala, kar kaže že to, da je ta čas bil odšel vodja liberalcev Ristič v Peterburg k Metodijevej slavnosti. „Praviteljstveni Vestnik" objavil je ob stoletnici ukaza carice Katarine II., kateri je položil temelj sedanjim privilogijam ruskega plemstva, pismo carjevo plemenitnikom, v katerem se car spominja njih zaslug za prestol in domovino in v priznanje tega obljavlja, da se bode osnovala posebna plemenitaška agrarna banka. —- Minister notranjih zadev grof Tolstoj odpotoval je v Peterburg. Da se Angleži in Itusi mirno sporazumejo, je vedno goto\ejše. Posebno ruski car želi mirnega Bporazumljenjp. Veliko je neki k mirnemu sporazum-ljenju pripomogel upliv vojvodin je Edinburške, carjeve sestre, katera jako čisla Gladstona. Ruski odgovor na poslednjo angleško noto je že došel v London. Rusija vsprejela je v principu, da se dogovor s 17. marca, ne pa dogodek s 80. marca predloži razsodbi kakega vladarja. Najbrž hode zato izbran kralj danski, četudi se sedaj (udi govori o cesarji Viljemu. Poslednjemu premalo zaupajo Angleži. Neko novejše poročilo iz Kodanja že javlja, da sta že obe državi izbrali za razsodnika drniškoga kralja. H kratu se bodo pa začela pogajanja zaradi afgauske meje, ki se bodo mirno dovršila, kajti v glavnih stvaroh sta že obe državi jedini. — Najbolj pa to kaže, da se mir obrani, ker j^Anglija že ustavila daljno oboroževanje strežnih ladij Angleški listi nič več neniajo poročil o oboroževanji. Največja zavira mirnemu pogajanju bode angleška opozicija. Njeni listi že napadajo vlado, trdijo namreč, da poslednje sporazumljenje z Kosijo, ponižuje angleško državo. Nadejamo" se pa, da se tem listom ne bode posrečilo tako razburiti javnega mnenja, da bi slednje prisililo vlado k vojni. Po šestdnevne] debati zavrgel je italijanski senat predlog, da bi se povišala carina na žito in riž. Samo štirje poslanci glasovali so za ta predlog. V Italiji tedaj še ne marajo za varstvene carine, kakor drugod. -- Ekspedicija k Umločemu morju stane že do sedaj 10 milijonov Ur, „Moniteur" je že objavil kongiški zakon, ka terega sta sklenili kemijski zbornici Sedaj bode pa kralj objavil vsem vlastim, da je prevzel naslov, vladarja kongiške države. Kgiplovski ministerski predsednik, Nubar paša, obiskal je v nedeljo francoskega generalnega konzula m. Tailhnnliera in se opravičil zaradi afere časopisa „Bosphore Egy|>tien". Potem je francoski generalni konzul obiskal podkralja in mu objavil, da se obnovi zopet diplomatska zveza mej Francijo in Egiptom. S tem je ta stvar rešena. Kakor se poroča francoskim listim iz Tient-siena, je upanje, da se kmalu sklene definitivni mir mej Franeijo in liiiajem. Vse obravnave \i><> se prav gladko. Kitajci kažejo povsod zeljo za mir. Volitve v narodno sobranje na otoku lirela so končane. Na ?eč krajih bili so izgredi ob volitvah, tako da so morali miriti redarji. Skoro v vseh krajih so se zjedinili mohamedanci z nezadovoljnimi kri stijani, da pomagajo k zmagi vladi nepovoljnim kandidatom. Tako je opozicija dobila precejšnjo večino. Ta večina pa vladi ne bode napravljala prevelike sitnosti, ker je sestavljena iz preveč različnih elementov in jej manjka splošnega popolnem določenega programa. Opozicija je namreč samo v tem jedina, da nasprotuje vladi. D<>[ HSI. Iz Trsta 3, maja. [Izv. dop.J Kar sem Vam v zadnjem dopisu, ki je bil zaradi prevelike odkritosrčnosti zaplenjen, pisal, da bode pri letošnjih volitvah tekla kri, se je še preje uresničilo, kakor bi si bil človek mislil. Politično društvo „Edinost" imelo je danes svojo sejo v sv. Križi, vasi Tržaške okolice. Zbralo se je mnogo poštenega in mirnega naroda. Nek odposlanec „Salobarde" prišel je pa delat zdražbo mej naš narod. Ko je ljudstvo čulo, da je jeden „Cikorijaš" mej njimi, hajd nanj in ubili bi ga bili, ko bi ga odborniki in drugi rodoljubi ne bili branili. Da je to stvar on izzval, navajam vam tu, kako je to prišlo. Imel je s seboj psa in mu dal v gobec kos kruha. Ali hitro je potegnil psu kruh iz gobca in ga z velikim zaničevanjem vrgel mej Slovence, ki so pri mizi sedeli. To so še potrpeli, ali kmalu na to je prišel nazaj in se jako ošabno vedel, Kako da je prišlo na dalje, Vam niti povedati ne morem, ker to se je vršilo tako hitro, da so ga vrgli iz gostilne na ulico, ko bi bil trenil. Spremili so ga pred vas in mu priporočili naj odide, ker oni nadaljuih nastopkov, ko bi jih on prouzročil, nečejo odgovarjati. Zopet se jo vrnil in se vedel jako ostentativno. Narod je bruhnil na njega in gorje bi mu bilo, ko bi ne bili nekoji možaki izpostavili svoje življenje zaradi njega. Ta mož je prišel prav s tem namenom gori, da bode mogel naš narod sedaj po svojem jako umazanem v Trstu od nobenega poštenjaka spoštovanem listu blatiti in psovati. Ali nam je malo mari za to, kako in kaj so usti ,,Šalobardau. Pristaviti pa moram neko malo opazko o Križ-kem županu, ki je ukazal razobešene slovenske zastave odstraniti, in ko je gostilničar razobesil avstro-ogersko zastavo, tudi isto prepovedal, da bi bilo bolje, ko bi bil s slavno žandarmerijo raje to nadzoroval, kakor pa, da državne in narodne zastavo prepoveduje. Irredentarski listi so kričali, da jih mi izzivamo, sedaj se pa vidi, kdo izzivlje, mi ali oni. Prvi boj se je pričel in gotovo se bode še nadaljeval, dokler ne bode ,,Cikorija" razpuščena. Slavna vlada naj premisli posledice, ki utegnejo nastati vsled prevelike smelosti „Cikorjaševu. Narod naš je razburjen, treba, da ga pomiri vlada in pomirila ga bode le s tem, ako to društvo razpusti, kar tudi mi kot pravi in pošteni Avstrijci zahtevamo, ker to društvo nema n i j e d u e g a A v s t r i j c a v svoji sredini, ampak obstaje iz samih Gari-baldincev. Slovenci! bodite vedno trdni na straži, kor Italijani vas hočejo uničiti, in vas zalezujejo. Kri je danes tekla, kri, ki bode marsikoga še razgrela, ker za volitev je narod ves razburjen. Treba dakle, da ga mirnejši elementi pomirijo, da ne bode sla bih nasledkov za nas in za poštene Italijane. V nedeljo 1U. t m. gremo pa v Lindar blizu Pazina z veliko množico naroda, mej kojo bode tudi .; 5 85 321 8-8 — 851 — 91 -82 -|54 rfpeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . (iov-ejo meso, kgr. Telečje „ „ Svinjsko n „ Koštrunovo „ „ Pišauec..... Golob...... Seno, 100 kilo . . Slama, » ,. . . Drva trda, 4 □ metr. „ mehka, „ „ .'I. kr. -116 -|84 - 2 - 8 - 04 -58 - »i- —m -48 - 18 Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokri na v mm. 4. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 727-tiOmni. 7:^ 90 ram. 726 69 mm. 10- 6« C 1G-4" C 11- 2« C si. BVZ. sl.jjzh. orozv. obl. obl. d. jas. 2-70 mu. dožja. 5. maja 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 724-rOram. 721 92 nitu. 723*92 mm. lt-4"C 15 21C 8'6"0 si. szh. m. j z. si. szh. obl. obl. obl. 5-00 mm. dežja. nad normalom. iD-cLnajsIsa "borza dne" 6. maja 1.1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... 81 gld. Srebrna renta.......... 82 „ Zlata renta........... 107 „ 5°/0 marčna renta......... 98 „ Akcijo narodne banko....... 851 „ Kreditno akcijo......... 287 „ London .... ....... 124 „ Srebro............. — n Napol. .......... 9 „ C. kr. cekini , ...... «r> n Nemške marko......... 00 , 4°/0 državne srečke iz I 1854 250 gld 125 „ Državno srečke iz 1 18(54 100 gld. 170 „ 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 107 „ Ogrska zlata renta 4°/0...... 95 „ „ papirna renta 5°/0 ..... 90 „ 59/9 štajerske zemljišč odvez, oblig . . 1U4 „ Dunava reg srečke ft»/. . . 100 gld. 114 . Zemlj. obč avstr. 4,/i0/0 zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. železuice Kreditne srečke.....100 gld Rudolfove srečke.....10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld a. v. . . 125 112 105 174 17 100 213 80 15 20 05 70 55 83 81 85 50 75 95 95 50 50 75 50 75 25 kr. Krčma na prodaj v prijetnem, dobro obljudenem kraji na okrajni cesti < vijest. Jurij, lo pet minut od železniško fabrike in postaje y siorHi: poslopje je vso v dobrem stanu, obstoji iz 2 sob za goste, 2 sob za stanovanje, kuhinje, kleti, koglišča, potem je kravji hlev in svinjak; zemljišča jo 2 '/, orala zraven. Proda se zaradi rodbinskih razmer takoj prav za ugodno ceno. Več pove posestnica gostilno Apol. Plefte, potita SI ur«-. Štajersko.__(226—3) h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linijo vozijo redno v Novi-Jork in vsprejomajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „G-eriM-anla*-, odhod okolu 5. dne maja 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov «0 Rold. Potniki naj se obrnejo na (216—9) J.TEBKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsonale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Eiulllauo ♦ ♦ I——t—tf—f——t ~* "V 1. dan maja ""^flf • otvorilo se je 30° R. gorko S mineralno kopaliičs v Toplicah 1 11 m Dolenjiailfeiii. V kopalnici samej je 32 sob po 70 kr. do I gld. na dan; jedna kopel velja 15 in 6 kr.; kopel z električnim tokom 30 kr. Table d Hote 60 kr. za osebo. Za posebno mnogobrojni obisk prosi udano Avgust Kulovic, (867—3) kopališčni zdravnik in najemnik. • MtNINfNIHIHNNIINNIIIINII Pristava laptilfa a pa z dobro zemljo iSče se v nnjeni. — Ponudbe na: Vll|om Frie«li*ieli, l»ol*erne>, Nen« Htadtl pri V m t» u na < i^kem. (246—1) Št. 0772. Razglas. (242-3) T ponedeljek dn«*' 11. maja t. 1. do- poludne ob 10. uri "se bo pri tukajšnjem magistratu mestna kopelj v Koleziji za leto 1885. po OČitnej dražbi oddala v najem. To se razglaša v splošno vednost z dostavkom, da se do dneva ustne dražbe prejemajo tudi pismene ponudbe in da se dražbeni pogoji v uradnih urah izvedo pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 21. dan aprila 1885. Župana namestnik: V on čin a. Dr. 8proii|jer-|ev«» kapi j i ee mm želodec. Tajni medicinski in dvorni sovptnik dr. Biicking, medicinski sitvetnik dr. 1'uhii, dr. Manning in mnoge druge zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstno domače (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krču v zel mle i, «ui nI levici, glavobolja, trcbuhobtdja, zašli zon ju, želodčnej kislini, vzdigovanjn, omotici, kolika, skrofeljnbm itd., proti zlatej žili, zapretjo. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast do jedi j. Poskusite samo t malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodu lok »rj i Svobodi, pri Zlatem orla, na Predlrnovem trgu. (716—35) * CIRKUS AMATO. Udano podpisana usojata si naznanjati čast. p. n. občinstvu in slav. vojaštvu, da je družba včeraj došla semkaj in da bode prva predstava