169. številka. Ljubljana, v petek 25. juliju. XXIII. leto, 1890.
Mlinu.
I shaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-oger sk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z« jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa ae
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznani la'plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniatvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Opravništvn naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. VBe administrativne stvari.
i---- --------------j—— —----- ji *
Oziraj mo se bolj na jug.
Jedna tistih idej, katerih nikdar ne bi smeli izpuščati izpred očij, katero nam je treba gojiti isto tako, kakor idejo zjedinjenja našega, o katerej smo govorili v člankih „<> političnem idealizmu", je ideja naše jugoslovanske skupnosti. Ideja zjedinjenja našega z najbližjimi nam brati Hrvati je tako naravna, nam tako blizu ležeča, da bi niti treba ne bilo, povdarjati je Še posebej, govoriti o njej obširno, ker se razumeva sama ob sebi. Ali ukroj političnega našega življenja postal je nekako tak, da je razdvojil v dve državni polovici najbližje krvne brate, in naravno je, da se tedaj v praktični politiki nikakor nesmo mogli ozirati toliko na južne svoje brate, kakor bi bilo želeti.
Nesrečni dualizem, čegar zli nasledki se bodo morda danes ali jutri pokazali očito, postavil je, ali saj hotel postaviti neko kitajsko steno mej nami in Hrvati, in resnica je, da je v zadnjem Času naše mej sob no občevanje postalo nekako bolj redko, ravno vsled te stene. Loči nas sicer le neznatna reka, razlika mej nami in Hrvati je tako mala, da bi ob ugodnih političnih razmerah naše približevanje bila najložja in naravna stvar. Ali praktična politika veže nas na Dunaj, kjer hvala Bogu, imamo slovanskih bratov tudi dovolj, Hrvate pa v Budimpešto. Obstoječih razmer ne moremo kar na mah predrugačiti, treba jih je uvažati in v poštev jemati tako, kakor se nam kažejo, a nič nam ne brani, da v interesu narodnega svojega napredka ne poudarjamo in ne gojimo onih idej, o katerih sodimo, da jedino morejo privesti nas do bolje bodočnosti.
Veseli nas posebno videti, da tudi v Hrvatih ni izumrla ideja našega jedinstva, in da baš v poslednjem času jo toplo zagovarja odlični organ hrvatskih domoljubov. Zagrebški „Obzor" govoreč ob izidu volitev na tej strani Litve, konstatoval je, da ga je obradoval izid deželnozborskih volitev štajerskih, a da ga je užalila nesloga, vsled katere so propali Čehi pri mestnih volitvah na Moravskem. Dalje pa pravi: „0 tem ni se varati: Taaffeova vlada je ali uspavala Slovane, ali pa jih je razdelila.   V nijedni  cislitavski zemlji Slovani neso več
LISTEK.
Iz nočnega pohajanja.
Češki napisal K. Jclinek; poslovenil V. Nevin.
Družba, zbrana na večer pri panstvu Zarickib, razšla se je nepričakovano rano. Zabavali smo se neverjetno slabo. StiGkala nas je nekaka zmotje-nost, katera je vrgla morda proti volji na vse mrežo neutešenega dolgočašenja, katero se je polotilo polagoma drugega za drugim. In ni je  bilo rešitve!
Včasih to že tako biva v družbi. Delaj, kar hočefi, družbe ne ogreješ. Noben dovtip, nobena anekdota, noben tema, nič ne omeči in nit konverzacije trga se povsod. Natezali smo jo nekolikokrat, ali pretrgala se je vedno zopet. Za tem vznikali so mučni premolki, katerih grobovo tihoto motil je le šum nekoliko pahljač. Ta okolnost je bila tem mučneja, ker se je za pahajočimi pahljačami dolgočasilo nekoliko rajskomilib damskih glavic, vrednih po pravici boljše zabave, nogo te, kakeršno so ponujali prav ti trenotki. Osobito čarobna Justina, vedno tako vesela in mila, bila je opravičena pogledati k nam moškim vsaj včasih z očitalnim pogledom, da nikakor ne merimo izdatno na to, da
jedna sama kompaktna stranka, razun v Istri in uekako na Štajerskem in Koroškem. Na Češkem, Moravskem, Šlezkem, Kranjskem razdeljeni so, in tudi v Dalmaciji sme se reči, da je razcep že gotov. Ko je došla na krmilo vlada Taaffeova, izdala je kako naredbo, ki za Slovane ni bila toliko nepravična, kakor naredbe prejšnjih vlad, imenovala je semtertja kacega uradnika Slovanom povoljnega, a Slovani položili so vsled tega orožje, pomirili so se. „ Nune patimur longae pacis mala ; saevior ar-inis, lururia ineubuit", po val je Juvenal. Će mestu aluxuriau rečemo: letargija, zaspanost, morejo se besede latinskega pesnika porabiti najbolje za od-nošaje na oni strani Litve.
Seveda ta letargija ni mogla prešiniti vseh slojev, ustali so rodoljubi, da probude narod in se bore za stari program, za narodne ideale, za narodna prava. Odtod razdor, razcepljenje. Da je v tem razdoru, borba mladih naperjena proti starim, izkušenim in zaslužnim rodoljubom, to je žalostno ; ali zopet oni ne morejo zahtevati, da se zaradi njihovih starih zaslug, zarad obzira do katerega imajo pravico, odobrava za vsako ceno njih politika ter se zmatra za jedino spasonosno. Na Češkem je mladočeška stranka tako organizovana, da ne more biti bolje, od dne do dne se BMriGfl pohvaliti z uspehi, katerim mnogo doprinašajo pogreški Staročebov in vlade. Pri prvih volitvah — a najbližje so volitve za državni zbor — bodo gotovo Mladočehi priborili si večino.
Na Kranjskem je tudi verjetno, da bodo voljeni odločni zastopniki, ter gledali bolje na narodno pravo, nego na male administrativne uspehe. Na Kranjskem vlada daje Slovencem semtertja kako mrvico, a to v dvojno svrbo. Prva je ta, da bi Slovenci kranjski zapustili Slovence štajerske in koroške, da bi se ti lagljeje ponemčevali. Druga svrha je ta, da bi Slovence uspavala ter jih odvrnila od s i rji h idej od zjedinjenja s Hrvati, goječa neki separatistični slovenski patrijotizem, proti hrvatski misli. Ali Slovenci, kakor vsi Slovani, vedo, da pri današnjem sestavu ni mogoče Slovanom, da se razvijajo. Naj bode kolikor hoče popustljiva in pravična proti Slovanom na oni strani Litve, centralna vlada,
bi se miljene njene ustnice potresle z ljubeznjivim smehljajem.
No, mi bi bili radi, ali, kakor povedano, danes to ni Šlo in ni šlo. Da je bilo dobre volje dosti, ume se Bamo po sebi; priznavam i to, da Bem se odločil sam vreči v družbo raketo — pripovedoval sem tudi resnično »zanimivo zgodbico", katera bi pri drugoj priliki ne bila izgrešila zaželenega uspeha. Ali pogorel sem pošteno. nRaketo" bvojo som sicer izpustil, ali razletela se je brez učinka v meglenem vzduhu. Vsulo se je iz nje sicer nekoliko isker, uli i te so padle k zemlji brez sledu. Res je, da so se zasmejali, da i Justina je projavila znak probujenja, ali hitro je zopet umolknilo vho, kar je pomenjalo, da se se posmejali bolj meni na ljubo, nego na ljubo »zanimivi zgodbici", katera ni ogrela krasne družbe niti malo, še manj pa razvnela. S kratka, storil sem tako malo fijasko, zgubljajočo se v nemalo moje uiešenje vsaj po nekoliko v poplavo fijask ostalih. Saj tudi pan Ludvik, hvalno znani družbeni vitez, ni provel danes ničesar. To me je pomirilo . . .
S tem sem pojasnil, zakaj da so se razšli gostje panBtva Zarickih neobičajno naglo. Razjasnil vender še nosom, kaj je bilo prav za prav povod neuteše-nej naladi, utiskajočej celo družbo od samega začetka.
po neizogibnih zahtevah sestava, bode imela na sebi vedno nemšk značaj.
Nam ni rešitve nego v zjedinjenji. Kri, narodni interesi, narodna bodočnost napotuje Hrvate, Slovence in Srbe na to, da se Hrvats ka, Slavonija, Dalmacija, Kranjska, Istra, južna Štajerska in Koroška spoje v jedno politično telo, v jedno hrvatsko državno skupino. O tem moramo biti uverjeni; treba je. da vsi to vedno povdarjamo. Ne smemo tega zatajevati zaradi oportunitete. V Zadru in v Ljubljani posebno ne smejo molčati. Jedinstvo naše domovine in njena samostalnost, njena neodvisnost, to bodi naš program, naše geslo."
Tako „Obzor". Kakor smo že rekli v početku, za „praktično" politiko, mogo se morda nazvati te misli preidejalne, ali povdarjati nam je, da jedino če bodemo vztrajno gojili te ideje, če bodemo skušali uvesti jih v življenje, bodemo dosegli boljo bodočnost, kajti preslabi smo, da se sami moremo ubraniti silnemu navalu dveh kulturnih narodov, ki z vsemi silami delata na to, da nas izbrišeta iz knjige živih ter razvijeta zastavo svojo na grobovih naroda Blovenskega. Y.
Rusija in Nemčija.
(Konec.)
Pri vsej svoji prostranosti je zahodna črta tako zavarovana, da bode treba neizmernih žrtev, nadvladati jo. Vrhu tega so pa ogromni prostori sami ob sebi jako važen zaveznik Rusiji. Bismaick sam je nedavno izrekel se, kako težavna, dolgotrajna in razmeroma usodna bi utegnila biti vojna s severno velesilo. Neizmerna sarmatska ravan ima pač najlepše prostore za novodobne bitke, v katerih bode na obeh straneh jeden milijon kombatantov, ali celo več, a dežela je maloobljudena, primitivna ter prodirajoči vojski ne daje nikakih sredstev. Ondu je vse drugače, nego je bilo 1866. leta na Češkem in 1870. leta na Francoskem, v deželah, kjer se „mleko in med cedi", kjer je gosto prebivalstvo in kjer so se Prusi še le do sitega napasli. Na Češkem in na Francoskem bilo je ugodno za vojake, ondu je bil v istini „ein friseher froblicher Krieg", vse drugače pa bode na ruskem ozemlji,
Vidite.
Mej gosti naših gostiteljev nahajal se je tudi ruski polkovnik Aleksander Petrovič, sorodnik naših gostiteljev. Vem le, da stopnja njih sorodništva je bila zelo oddaljena; gospa Zaricka je imela Btrijca, ta strijc je imel svaka, ta svak je imel sestro, ta sestra je imela hčerko, ta hčerka je bila soproga polkovnika Aleksandra Petroviča. To ni bilo kar tako. Kolikor sem mogel spoznati, bil je Aleksander Petrovič po vsem časten človek. V politiko se ni nič kaj mešal, svojo ženo Poljko je ljubil, in domačnost je imel dosti urejeno. Poljski je govoril, kakor rojen Poljak, da uživil se je popolnoma v poljsko živenje. Udal se je nekako svojej ženi, katera navzlic temu, da jo je prosledovalo ime nedobre Poljke, ni prenehala biti Poljka. Deco sta imela sicer „po ukazu" pravoslavno, ali svest mm si, da tudi iz njih bodo Poljaki.
Ali taki vzgledi so na Poljskem zelo redki. V Varšavi našel sem v poljskej družbi ruskega vojaka in ne bil bi ga tam našel, da ni imel proti običaju in pravilu ta vojak slučajno Poljke za ženo. Toliko je gotovo, da, kadarkoli se izjavi za poljskim pragom ruska uniforma, tam ni odkritosrčne in proste zabave. Nekak strah in nezaupnost pade takoj na družbo, katera se čuti ovirano in nesvobodno. Vsako
kjer bode vojska imela le toliko živil, kolikor jih bode s seboj vozila.
Železni kancelar sam je spoznal, da vojna ne bode završena, ko bi Rusi tudi izgubili jedno ajj dve bitki. Tedaj bi se vojna še |e pričela, kajti Rusija jedina ima vse pogoje za dolgoletno vojno, dočim bi nobena družin evropskih držav ne prenašala vojne niti jedno leto. Zmagavši v jedni ali dveh bitkah, moral bi sovražnik proti osrčji Rusije, oziroma oblegati trdnjave, na potu stoječe. Ko bi, recimo nadvlada! vse trdnjave, moraj bi naprej proti Moskvi in Peterburgu, vedno dalje od domovine in operacijska črta bila bi vedno daljša. To pa je velika opasnost. V poslednji vojni s Francozi so Nemci jako dobro čutili, v kakšni nevarnosti je njih vojska zaradi predolge operacijske Črte, in Moltke sam rekel je v državnem zboru: Da so Francozi vztrajali samo še štiri tedne, morali bi mi nazaj.
Iz teh kratkih potez razviden je Rusije izredno ugodni položaj, kateremu je dodati še to, da je v vsej Rusiji samo jeden jezik in jeden narod, da imajo velikansko vojaško silo, a nobenega parlamenta. Nemško-židovski listi često pišejo, da Rusija še ne spada v kolo omikanih držav, ker nema parlamenta. Srečna Rusija, da ga nema! Vsaj parlamenti, kakeršne običajno od strani gledamo, neso taki, da bi se ž njimi dičili. Druzega neso, nego pretveza, da se vlada konstitucijonalno, v resnici pa vlada dela, kar hoče, ker ima vedno dovolj moči in sredstev, da sklopi sebi poslušno večino in že pri volitvah upliva v tem zmislu. Tacih nadri-parlamentov Rusi ne pogrešajo, tem manj, ker so brez njih zmagonosno končali znani „Rubelkrieg" in sploh s svojo »svobodo dejanja" v gmotnem in politiškem oziru dvignili se tako visoko, da visi dandanes politiški barometer evropski v carskem dvorci v Peterburgu.
Ko smo si tako ogledali ruskega orjaka in njegove lončene noge, oglejmo si še tekmovalko, zjedinjeno Nemčijo. Tudi ona je orjaška, spojena s krvjo in železom, navzlic temu pa jej v primeri z Rusijo noge niti lončene neso. Sedanji njen položaj, notranje njene razmere neso take, da bi se jih veselil stari Viljem, ko bi Be zopet vrnil na svet. Nemška država doživela je v 99 dneh trikratno premembo na prestolu, in po starem Viljemu, ki je liki eratična skala tako dolgo ostal na uzvišenem mestu, nastopil je po kratkem presledku mladostni vuuk, ki ne pozna miru in kot pristni turist šviga po evropski celini sem ter tja. Viljem II. je prototip nemirnosti, nekega posebnega hlepenja in nič ga ne označuje bolje, nego to, da je v isti hip, ko je izdal znani svoji naredbi glede socijaluega vprašanja, tudi ukazal, da morajo dvorjani nositi nogo-vice »a la rococco".
Pri vsej svojej nemirnosti in gibčnos ti pa je dosegel samo jeden uspeh — odstranitev Bismarcka. Bilo je k temu treba velike energije in Viljem II. pokazal je je več, nego si je železni kancelar mislil. A veliko je vprašanje, je li energija baš v tem slučaji umestna, je li mladi vladar imel srečno roko,  ko je odstranil v službi  naroda osivelega v
tolikih prilikah skušenega krmilarja. Sedaj je že gotovo, cja si je mladi cesar v Bismarcku napravil če ne sovražnika, vsaj autogooista, ki nikdar nekdanjemu učencu svojemu pozabil ne bode, da mu je tako malo hvalo vedel. Pri neprestanih »fnter-view-ih" z raznimi časnikarji razkril je Bismarck že večkrat notranjo jezo svojo in brbljavo že toliko povedal, da se vsi listi bavijo Ž njegovimi izreki in govori, vzbujajočimi v najvišjih krogih najnepovolj-neje utise. Cesarju Viljemu samemu gostobesednost Bismarckova že toli preseda, da je nedavno, ako je verjeti dopisniku Pariškega »Figara" nevoljen vskliknil: „Ako ne bode miroval, pošljem ga na »trdnjavo !"
Do tega je še daleč, da bi Bismarcka zaprli v Magdeburg ali Spandau, ipak je nasprotstvo mej cesarjem in Bismarckom pereča notranja rana tem hujša, ker ima nemške države stvoritelj še vedno mnogo pristašev in oboževalcev. Razven te neprilike pa je še druzih in smelo se trdi, da Nemčija izza francosko-nemške vojne še nidkar ni bila tako razburkana, kakor baš sedaj. Vedno rastoča, neznosna bremena vzbudila so nevoljo v narodu in poslednje volitve so že deloma pokazale, kako narod misli in da s svojim glasovanjem protcstuje proti vedno večjim davčnim tovorom. In pogled v bodočnost ne kaže nič veselega. Davčni reformi, katero ima izvesti novi finančni minister Miguel je glavni smoter davkoplačevalcev žepe zopet olajšati za 100 do 120 milijonov mark.
Narod, ki je pričakoval, da mu bode zjedi-nenje blagonosno, vidi sedaj, kako dobro jo je zadel Bebel, ki je v proračunski debati nekoč izrekel krilate besede, da Nemci združivši se i n odtrgavši Franciji dve bogati deželi, neso prišli z dežja pod kap, ampak v kanal! Oduševljenje na zjedinenji se je že davno ohladilo in partikularizam na vseh straneh zopet vzdiguje glavo, osobito pa na Bavarskem in Virtemberškem in to ne samo mej civilisti, marveč celo mej vojaštvom. Saj smo še le pred malo dnevi čitali o brošuri, ki jo je spisal stotnik Miller ter v njej tako ostro bičal in žigosal prusko oholost, ki se tako oblasno šopiri na višjih vojaških mestih in odganja in tlači domačine.
Kakor v notranji, tako tudi v vnanji politiki ni nobenih uspehov, odkar je cesar sam svoj kancelar. Pridobili so sicer otok Helgoland, a Bismarck sam pravi, da je cena za Helgolandske skale neiz-merno visoka, ker so zanje morali odstopiti najboljše pokrajine v vzhodni Afriki. Sicer pa v vnanji politiki ni zabeležiti niti jednegu znatnega rezultata, obratno, povsod se pozna, da ni BiBmarckove roke vmes. Dokler je on bil na vrhu, preprečeval je vedno zvezo mej Francijo in Rusijo, sedaj, ko se on sprehaja pod košatimi bukvami v Friedrichs-ruhe, se opazuje, da se francoska republika in Rusija vedno bolj približujeta in čujejo se že — •morda prenagljeni — glasovi, da je zveza že gotova.
In ta zveza bi utegnila biti usodna za Nemčijo. Zatrjevalo se je sicer že večkrat ; „Mi Nemci bojimo se le Buga, druzega pa nikogar!" a izvestno
besedo treba pretehtati in vzajemna opreznost razdira tok vsakega razgovarjanja. Take okolnosti povsem nikakor ne prispevajo k pridržanju zbranih gostov, in zato se tudi ni čuditi, da smo se danes neobičajno brzo razšli, kakor sem omenil takoj v pričetku tega Bkromnega pripovedovanja.
Priporočili smo se skoro vsi na jedenkrat. Večina goBtov je sela na vozove in se odpeljala v nekoliko trenotkib po vseh smerih mesta. Moja društvena obrednost se je skončala ta večer s tem, da Bem preradostno pomogel rajskomilej Justini do fijakarja, za kar sem dobil na račun vse dvorlji-vosti usmev in prijateljsk pukin neskončne nova h n ost i.
In potrkal sem na vratica pri kočiji, še jedenkrat se priklonil — in že v prvej minuti čutil sem se na ulicah samega samcatega.
Sam samcat!
Kaj sedaj?
Privlekel sem se polagoma k najbližjej sve-tilnici in pogledal nehote na uro. Bilo je okolu desetih. Ob tem času nesem šel nikdar v Varšavi spat, in tudi danes me ni vabilo prav nič v ležišče samotne sobice. Naopak, prav danes čutil sem zeljo vratiti Be domov, če treba, stoprav zjutraj kdaj. Veselje po pohajanji se me je polastilo s Čudovito silo in me gnalo na prosto, mene, ki sicer nesem
bil rad takozvan solidni človek. Vem, da moja odkritosrčnost nikdar ni praktična, vender le ne morem tajiti, da se mi je prav takrat protivilo do duše vse, kar se šteje v dolžnost »rednim ljudem". Bilo mi je, kakor bi v vsakej mojej žilici drl tok polnokrvnega Vliima, takega, kakeršnih sicer v resnici ni, kakor si jih vender predstavlja ohraz-nost naša.
Zato nesem sedel po vzgledu večine ostalih gostov v lijakar, ali šel sem na nočno potikanje po Varšavi »kakor plaveč na morji".
Tudi to ima nekaj v sebi. Potikati se po praznih ulicah, opotekati se sem ter tja, brez cilja in določenega namena, srečevati sumne eksistence, podati se občasno v vsakovrstne gladomornice, na križpotih z vetrom prepihau iskati pribežališča v toplih brlogih — brez razlike, ali pristoja to člo veku, ali ne — to ti je užitek, katerega ob ugod nem trenotku ne treba zametovati.
Navdahnjen z demokratičnimi mislimi, zalo ženimi na slah republikanskih, kar je po vsem glavna pogoja k srečnemu započetju takih nočnih potikanj, zabočil sem naravnost v ulice Dluge. Pa krenil sem na deBUo, in nenadoma sem bil v četvrti, katera je po dnevu hrupna, a po noči kakor duplja. Dame bi t je ne vel na sprehod.
(Dalje prih.)
imajo pred to zvezo veliko respekta. V slučaji vojne boriti bo jim bode na »dva fronta", morda celo na tri, in da si imajo izvrstno vojsko, bode položaj vender opasen, vojna ne bode tako lahka, kakor leta 1870. Nemčija nema tako ugodne leže, kakor Rusija in tudi druzih pogojev ne, zato se pa tako goreče priporočajo prijateljski odnošaji z Rusijo, zato piskajo ob Sprevi sedaj tako miroljubivo, zato pojde ceaar'Viljem sam v Peterburg, kjer bode poskušal preveriti carja, da Nemčija ni glavna nepri-jateljica Rusiji.
Se mu li to posreči ali ne, povoda bode še vedno dovolj, premišljati: Kdo je orjak z lončenimi nogami.
Politični razgled.
Notranje <Bežele.
V Ljubljani, 25. julija. Dežel nozborske volitve. Večjo srečo utegnejo imeti konservativci na Gorenjem in Doleujem Avstrijskem, nego so jo imeli na SolnograŠkem. V teh dveh kronovinati bodo jim pomagali pri volitvah protisemiti. Židje so s svojim postopanjem spodkopali posebno na Dolenjem Avstrijskem mej prebivalstvom vse zaupanje do liberalcev. Zaradi tega utegnejo še po mestih konservativci pridobiti kak uspeh, seveda le pod protise-mitsko zastavo.
V bi a xi Je države.
Shod v Riniti zaradi razpuščene »Pro Patrie" vršil se je dne 22. t- m. Odbor društva »Dante Alighieri", v katerem so samo narodni zastopniki, mej njimi Bonghi in več druzih, sklenil je podati Crispiju protest, v katerem navajajo, da imajo avstrijska oblastva krivico, če pravijo, da jo razpuščeno društvo rovalo proti Avstriji. Zavarovali so se seveda tudi proti temu, da bi društvo »Dante Alighieri" vršilo izven Italije kak drug upliv, nego ga vrše druga društva, ne da bi se za to kaznovala. Da vrana vrani ne bode izkljuvala oči, smo znali, naša oblastva pa menda ne potrebujejo pouka iz Rima, kaj je pravo ali ne.
Volitve v srbsko skupščino. V Srbiji vse stranke pridno agitujejo za bodoče volitve. Naprednjaki in liberalci posebno na skrivnem delujejo. Shajajo se v tajne konference, v katerih se posvetujejo o skupnem postopanji pri bodočih volitvah. Pričakovati je, da bodo naprednjaki in liberalci postavili iste kandidate.
Bolgarsko vprašanje. »Hamburger Nachrichten" bavijo se z bolgarskim vprašanjem. V članku, katerega zopet pripisujejo Bismarcku, pravijo, da se Evropa od Bolgarov ne bode dala zavesti na pustolovske pote. Sa-movlastno postopanje častilakomnežev, ki imajo v Sofiji veliko besedo, bode le njim škodovalo. Ce se bode princ Ferdinand še bolj udal Stambulovu, bode le še bolj sebi omajal stališče, katero že sedaj ni baš trdno.
Makedonski škofje. Imenovanje treh bolgarskih škofov za Makedonijo vzbudilo je nevoljo v Belemgradu. Srbski poslanik v Carigradu bode baje proti temu ugovarjal, češ, da so kraji, za katere so imenovani škofje, po narodnosti srbski, ne pa bolgarski. Porta se na ta protest najbrž ne bode ozirala. 27. rojstveni dan princa Viktorja Napoleona
praznovali so v nedeljo bonapartiBti v Parizu in v Bruselji. V Bruselj odpeljalo se je bilo več bona-partiških političnih vodij, v Parizu se je bilo zbralo blizu 500 oBob k slavnostnemu obedu. V obeh krajih se je mnogo govorilo o propadu republike in o bližajoči se zmagi imperijalizma. V istim Be je pa opazilo, da ima bonapartizem vedno manj pristašev. Mnoge odlične oBobe, ki so se lani še nauduševale za princa Viktorja Napoleona, se letos tega slavlja več udeležile neso.
Petdesetletnico belgijske samostojnosti in petindvajsetletnico vladanja Leopolda II. praznovali so ta teden Belgijci. Pri tej slavnosti sta bili obe stranki videti jako složni. Kralj pa v svojih nagovorih ni kazal posebne radosti, in videlo se mu je, da ni prav zadovoljen s sedanjo vlado. Govoril je največ le o razvoji kongiške države, katera ga skoro bolj zanima nego Belgija. Odgovarjajoč na adreso parlamenta omenil je tudi, da treba skrbeti, da se zboljša brambena sila države, in tako dal razumeti, da je njegova želja, da se uvede občna vojaška dolžnost. Seveda na to kraljevo željo se ne bode ozirala konservativna večina.
Holandska zbornica izvolila je odsek, kateri bode poročal o novem vojaškem zakonu. V odsek voljeni so skoro sami nasprotniki občne vojaške dolžnosti. Holandci ne marajo za občuo vojaško dolžnost in rajši drugod nabirajo vojakov, da jim le ni treba pošiljati svojih sinov v kolonije, in zatorej ni verojetno, da bi zbornica vsprojela zakon, s katerim bi se uvela občna vojaška dolžnost.
Dopisi.
S IM u Ju 24. julija [Izv. dop.] „Slovensko pevsko društvo" začelo je ravnokar razpošiljati vabila k udeležbi slavnosti, ki se bode vršila v Mariboru dne 10. avgusta t. 1. V kratkem času svojega obstanka pridobilo si je to društvo toliko simpatij mej prijatelji slovenskega petja in narodne omike, da so postali njegovi letni shodi najbolj priljubljena zbirališča, katera ne privabljajo samo slovenskega razumništva iz vseh kotov južnega Štajerja, temveč tudi obilo milih nam bratov iz sosednih pokrajin. Ker se je dozdaj razvoj slovenskega petja pri vBakem Bhodu sijajno pokazal in napredek od leta do leta bolje razvijal, nadejati se je, da bode tudi letošnji nastop dosegel v vsakem oziru še lepše uspehe.
Od nekdaj so se veselili Slovenci mičnega petja in radi so poslušali mile glasove tudi o tužnih dnevih svoje bridke bede in svojih hudih stisk. To veselje do petja ohranil je slovenski narod do današnjega dne. „Slovensko pevsko društvo", katerega udje se nahajajo po vseh za narodno napredovanje kolikor toliko probujenih krajih združilo je mnogo pevskih močij, ki si prizadevajo s skupnim petjem, vsakemu čutečemu srcu naibolj priljubljenim sredstvom, gladiti pot do omike, po katerem se pomiče naš narod, da si pridobi tudi on veljavo mej narodi.
Komur so dragi mili glasovi slovenskih pes-mij, kdor ljubi slovenski narod, kateremu na blagor se vrši vse delo tega društva, naj mu bode prijatelj in podpornik, na kakeršen način mu je le mogoče. Komur koli je mogoče, naj Be udeleži napovedane slavnosti; komur je podaril stvarnik dar petja, naj pristopi k temu vse narodne ljubezni vrednemu društvu kot sodelavec, kdor pa ni zmožen petja,'bodi mu podpornik. Da so naše nade v mnogobrojni udeležbi tega praznika opravičene, kažejo že zdaj jako vesela poročila od vseh krajev koder se nahajajo udje tega društva ali sploh prijatelji slovenskega petja.
Št. 664.
Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda"
v Ljubljani.
Opiraje se na § 19. tiskov, zakona iz dne 17. decembra 1862 št. 3 prosi se, da na dopis iz Kamnika iz dne 21. julija t 1. tiskan v št. 167 »Slovenskega Naroda", v prvem izhnjočem listu objavite sledeči
Popravek.
1. Ni res, da bi se tukajšna redarja včasih če najdeta človeka na ulici, ki bi ga imela peljati v zapor, si šla včasih poiskat delavca, da opravi ta posel. . Kes pa je, da se pokliče včasi delavec, da se naloži na voz ali nese kaki pijan, na cesti ležeč človek, kateri sam ne more iti, in katerega sam človek tudi ne mora spraviti iz ceste; nikolj se pa to ne zgodi pri navadnem aretiranji.
2. Ni res, da bi se bil v »Veliki ulici" nekoliko pijan revež neusmiljeno suval. Res pa je da se je dotični pijanec, ker se je ustavljal, moral z silo peljati v zapor.
3. Ni res, da bi redar sam kako noč čez določeno uro v krčmi pil.
4. Ni res, da bi bil tukajšni gospod bilježnik redarju odpravil vsaj nekatere predsodke, še manj res, da bi bil kaki redar poklican zaradi brezobzirnega postopanja proti nekaterim meščanom v pisarno dotičnega gospoda bilježnika, kajti odprava nedostatkov je tudi le stvar podpisanega županstva.
5. Ni res, da bi bila redarja v nedeljo šest Italijanov, kateri so veselo peli, kljubu tem, da bo niti opominjali neso utihniti, aretirali. Res pa je, da je podpisani župan dotičnih pet in ne šest Italijanov sam večkrat opominjal utihniti, in ker niso to storili, na njegovo povelje pustil aretirati.
6. Ni res, da bi bili ljudje zarad tega aretiranja nejevoljni, res pa je, da se je moje postopanje od več mirljubečih oseb odobravalo, ker se ne gre, da bi kdo po celem mestu iu po dnevu vpil.
Mestno županstvo v Kamniku 24. julija 1890.
Župan: J o s. Močnik.
Ob istem dopisu poslal nam je gosp. notar dr. Schmidinger popravek, v katerem pravi:
Ni res, da bi bil mestni redar zaradi brezobzirnega postopanja proti nekaterim meščanom kedaj v mojo (beležniško) pisarno poklican, — ni reB, da
bi se bil kedaj v moji (beležniški) pisarni z mestnim redarjem vršil kak zanimiv prizor, — ni res, da bi bil jaz kot beležnik redarju kedaj odpravil nekatere predsodke.
Meni kot beležoiku ne pristava nobeno nadzorstvo čez redarje in mi tedaj še na misel ne pride, redarje v svojo pisarno klicati; morda je pa gospod dopisnik iz Kamnika mislil na one prizore, ki so se vršili pred kompetentnimi uradi, kjer sem res imel priliko kot zastopnik in zagovornik različnih strank baviti se se takratnim postopanjem redarjev.
Domače stvari.
— (Veselica slovenskih abituri-jentov v Ljubljani.) Piše se nam: Kakor smo včeraj poročali o koncertu, ali bolje o glasbenem delu, hočemo danes govoriti o govornem delu. Abi-turijenti naši nam hočejo v tem velezanimivem delu predstavljati življenje svoje v treh podobah : Dijaka v samoti, dijaka v nastopu in dijaka mej kolegi svojimi. Tu nam bode možno poznavati dijaka ta-cega, kakeršen je v resnici — in upamo, da najdemo življenje njegovo čvrsto in nadebudno za bodočnost, življenje, katero premaguje vse nasprotujoče mu ovire b zdravim umom in izide iz boja le še bolj očvrščeno in okrepčano za bodoči čas svetnega boja. Tako nam obeta abiturijentska veselica i v tem delu podati, kar jim je možno in vidi se, da se vrli naši dijaki ne strašijo nikakih ovir in resno delujejo v svojem smotru, da dosežejo, kar bo se namenili. Le vrlo, mladina naša! Delavnosti ne primankuje priznanja, in občinstvo bode sigurno vso svojo pozornost podarilo veselici, ki nam obeta toli zanimivega.
— (K pripravam abiturijentske veselice) nam je poročati, da se vadijo pevci kaj pridno v glasbenih svojih produkcijah in se pevske vaje vrše celo na dveh krajih: v naši „ Čitalnici" in v šolskih prostorih »Glasbene Matice". Ko dojde voditelj vsega zbora, g. Hubad, vršile se bode pevske vaje skupno. To se bode zgodilo 4. ali 5. dan prihodnjega tedna.
— (»Slovenskega pevskega društva" glavna vaja,) ki bi imela biti na Ptuji v nedeljo 27. t. m. preložila se je iz raznih uzrokov na 30. dan julija, to je prihodnjo sredo ob 6. uri zvečer. Pevci iz okolice Ptujske, Ormožani, Središčani, Ljutomerčaui it A., ki bodo pri koncertu sodelovali, blagovnic naj se polnoštevilno udeležiti.
— (Proti srbskim dijakom) Kakor se poroča nekaterim listom, naročil je naučni minister akademičnemu senatu GraŠkega vseučilišča, da prične preiskavo proti srbskim dijakom, ki so brzoja-vili dubrovniškim Srbom na zmagi pri zadnjih občinskih volitvah.
— (»Signum laudis") zove se nova vojaška svetinja za zasluge, katero je cesar sani osnoval že pred nekaterimi meseci. Podeljuje se onim, ki so bili odlikovani z najvišjo pohvalo za vojaške zasluge, pridobljene pred sovražnikom. Na jedni strani ima podobo cesarjevo, na drugi pa gori navedene besede.
— (Duhovniške spremembe v la van-tinski škofiji.) G. Sim. Črnoša, župnik v Piše-cah, je dobil župnijo sv. Elizabete v Slov. Gradci. G. France Neudl, kaplan v Šentilji v slov. gor., stopi v začasni pokoj in na njegovo mesto pride g. Marko Tomanič, doslej kaplan v Trbovljah. G. Matija Stoklas, kaplan v Reihenburgu, pride za kaplana k sv. y»du na Planini. — Na novo stopijo v službo gg. semeniški duhovniki: France K ur t za kaplana v' Podsredo, Fr, J anežič za II kaplana v Slov. Bistrico, Fr. Valenko v Reihenburg in Anton Veterni|c v Trbovlje.
— (V učni kurz za deška ročna dela) došlo je 16 slovenskih gg. učiteljev na Dunaj. V sredo, 23. t. m. priredili so njim na čast „Sloveni-jani", kar jih je čez počitnice ostalo na Dunaji, prijateljski večer, katerega so se razun slovenskih tudi 3 Češki in 1 rusinski učitelj, kakor tudi več na Dunaji stanujočih Slovencev udeležili. Pod vodstvom g. dr. Murka in g V. Zupanca razvila se je jako živahna zabava; vrstile so se napitnice in ra^Jegale vesele slovenske in Češke pesmi in samospevi. —
„Zgovorili smo se tudi, da se shajamo po jedenkrat na teden v prijateljski razgovor iu zabavo; da se tako pokaže, da »Slovan povsod brate ima", in dasi na tujem, preživimo v lepej harmoniji in domačej zabavi nekoliko večerov.
— (Prvo letošnje grozdje) začele so Vipavke včeraj prodajati.
— (Novi znižani tarif) na južni železnici, o katerem smo že poročali, stopil bode v veljavo s 1. dnem septembra.
— (Cveteror azrednu deška ljudska Šola v Škof j i Loki imela je koncem šolskega leta 296 učencev, mej katerimi je bilo za bljižni višji razred 56 vrlo sposobnih, 172 sposobnih. Za prestop v srednje šoie oglasilo se jih je 10. Poučevali so na tej šoli gg.: Fran Papa, nadučitelj in vodja, Janez Oblak in Župnik Ivan Tomažič, Ivan Cetelj, Bogomir Krenner, Miroslav K r a-mer, Fran Jaklič. V obeh razredih obrtno-nada-ljevalne šole bilo je 83 učencev, katere je poučeval gosp. Cetelj.
— (Ogenj prouzročen po streli.) Dne" 20. julija t. 1. ob 8. uri na večer je treščilo v kozolec posestnice Marije Hribar, po domaČe Jera-jevke v Velikem gabru. Kozolec je štel 20 oken ali štantov s podstreškom ter je bil popolnoma z žitom nadet. Ogenj je kozolec z žitom popolnoma uničil, ker razširjeval se je tako nenavadno hitro, da uiti snopa ni bilo moči rešiti, kajti pomankovalo je tudi gasilnega orodja. Posestnica bila je zavarovana pri društvu avstrijskega „PhonixaM na Dunaji. Škode ima nad 700 gld. Posestniki naj bi vender žito v kozolcih zavarovali ter se tem potom ognili z majhnimi denarji čestokrat velike škode. Na kratko naj pripomnimo, da se nobeno gasilno društvo — ni prikazalo na lici mesta, kjer je bil ogenj!
— (Konji poginili vsled čebelnega pika.) V Ladjarku na Hrvatskem zgodilo se je te dni, da so čebele do smrti opikale dva konja, stoječa blizu čebelnjaka. Uboga konja, hoteča se rešiti pred napadom bežita proti čebeljnaku, a kmalu padeta oba vsled silnih ubodcev. Prihiteli so ljudje ubogima konjema na pomoč, a jeden ni se mogel več dvigniti, drugi pa, zbravši vso svojo moč zbeži nekoliko korakov, pa se kmalu zgrudi ter pogine v velicih mukah.  Tako poročajo hrvatski listi.
Telegrami »Slovenskemu Narodu''.
Ko dan j 24. julija. Nadvojvodi Karol Ludovik in Ferdinand danes zjutraj odpotovala v Hamburg.
Carigrad 24. julija. Zaradi nevarnosti ob anatolijskih železnicah napovedana nemška nota izročila se je včeraj velikemu vezirju. Porta odposlala večji oddelek vojakov v varstvo železniških delavcev.
Celje 15. julija. Pravila »Celjskega Sokola" od vlade potrjena. Osnovalni shod prihodnji teden, osnovalna slavnost dne 7. septembra. Zanimanje in navdušenje je za važno to društvo splošno.
Serajevo 25. julija. Na predlog Esad efendija Kulovića sklenil mestni zbor soglasno in z oduševljenjem, da se ministru Kallavu v priznanje njegovih zaslug za mesto in deželo v Serajevem postavi spomenik.
Bazne vesti.
* (Petstoletnica papirja.) Kakor poroča nemška »Papier-Zeitung", bodo izdelavci papirja na Nemškem praznovali letos petstoletnico. Prvo tovarno za papir bil je odprl 1. 1390. na sv. Janeza dan nek Ulinan Stromer v Norimbergu.
* (lOOletni gos ar.) V Labesu na Češkem živi stoletnik, kateri je še vedno trdnega zdravja. Po letu in po zimi je jedna1.o obiečeu. Njegov posel je, da po letu pase gosi. Mož je vesel, rad poje, in slednji dan popije nekaj kozarcev žganja.
* (Soproga predsednika severnoameriških držav) gospa Harrison je jako popularna. Vse njeno življenje v najmanjih podrobnostih razpravlja se v javnosti. Će obleče novo obleko, pišejo o tem vse novine. Vsak dan dobiva veliko pisem, v katerih jo gospo hvalijo in povprašujejo za različne sovete. Neka gospa želela je znati, kaj misli soproga predsednikova o zakonu. Druga jo je prosila, naj izbere sama cvetko, ki bi bila narodni znak. Tretja jo je vprašala, kaj misli ona o tem, da bi ženske prosile moške za roko, a ne kakor je sedaj. A ne samo povprašujejo jo za svete, tudi njej sami jih dajejo. Jedna jej svetuje, naj se ne podpisuje samo Karrl, ker to ni spodobno za viBoki njen položaj. Hvalijo jb zelo za/radi talenta in kreposti'1 njene, da je, kakor sama pravi, skoraj postala ponosna.
* (Kako se jo milijonar ženil?) Večkratni milijonar Maurice Dupont iz staro spoštovane rodbine v Wimingtonu v Ameriki bi bil rad dobil žensko, ki bi ga vzela iz ljubezni, ne pa zaradi bogastva. Nekega dne opravil se je bolj pre-
prosto, oprtal krošnjo in odšel po svetu. V meatu Queenstownu se je krošnjar ustavil v preprosti go-Btilni. Tukaj mu je postregla lepa rudeća Doroteja Sullivan, katera se mu je takoj prikupila. Začel se jej je laskati, in kmalu sta se zmenila, da se vzameta. Krošnjar se je sedaj z nevesto vrnil v svoj rojstveni kraj. Lahko si mislimo, kako se je lepa nevesta zaveselila, ko jo je ženin pripeljal v veliko palačo, kjer so jo kaj prijazno vnprejeli. In kmalu potem je bila poroka in ona postala je žena ne bednega krošnjarja, ampak večkratnega milijonarja.
* (Ženina zamenjala.) V Korsunki pri Odesi pripetil Be je čuden dogodek. Nek Marek Po-horecki klečal je že s goiplco Lasotvo, da bi ja poročil pop. Ženin je pa opazil, da je pozabil listnico in odšel je iz cerkve Izostal je dalje, nego je mislil, in nevesta se je že naveličala čakanja. Na k rat pristopi k njej mlad mož, predstavi se jej kot hišni posestnik Štefan Pališrub in jo poprosi, da bi smel zameniti mesto zginolega ženina. Dekle privolilo je brez obotavljanja, ter pop jo je poročil, ne da bi bil opazil zameno. Ceremonija bila je že končana, ko se po7rne prvi ženin. Ko so mu povedali, kaj se je zgodilo, je jako hladnokrvno odšel.
-rsnv-wkt
ii
M to J i
za mhv> leto i; hI. l.OO : xn pol leta gld. 9.30} mm Mri leta gld. 1.1*5.
-■■'2
5&
Tujol :
lJ4. ju 1 iju.
Pri Sionu : Turner, Jelacič, flrumer, dr. Seberiny, Latnpel, Strohoim % Dunaja. — Kroneiaor, Soiikulič, lloll, Mollik, Oppitz iz Gorice. — Jtoblek iz Kranja. — Dr. Pi-tamic iz PoBtojne. — Mihajlevich iz Pulja, — Kovasini, Weber, Binchof iz Trsta. — VVusmer iz Celovca.
Pri Malici t IJrinza, Holjavec, Sinek, Wind, Heller, DvorZak, Eraus, Kaufman, Unterreiner, grof Ilohemvarth z Dunaja. — Baron Eichelburg, Sinderman iz Gorice. — Ki-sic iz Banjaluke. — Gnibisich, Macale Lončar iz Trata. — Philip iz Poljćan. — Šentag, Plehke iz Prage.
Pri avNtri|t*keui crnarjl : Ilauptman, Jtirsa, Du-sil iz Prago. — Curt iz Lipskega.
Pri bavarskem dvora : Jouke iz Trsta. — Sam-bach ia Št. Jurja. — Krosa iz Trga na KoroSkem. — Kle-raeno, Weixler iz Celja.
Pri J|u*nent kolodvoru: Pleurit iz Arstuve. — Zagore iz St. Jerneja. — liatorv iz Velike Kikinde. — We8siack iz Senja. — Plušcak Iz Slatine. — Zoratto iz Poreča.
Umrli so v Ijnl>ljani i
24. julija: Franca Zettel, gostija, 91 let, sv. Petra cesta št. 2H, za oslabljenjem. — Marija Ana G0I6, bi Snega posestnika žena, G4 let, Židovsko ulico 8t. 3, za Brigthovo boleznijo. — Franca Pavsek, delavčeva hči, 4 mesece, Poljanska cesta št  65, za slabostjo.
V deželni bolnici:
23. julija: Ivan Valencifi, knjigovez, 37 let, za jetiko.
Meteorologu'no poročilo.
Dan	Cas opazovanji	Stanjo barometra v mm. *	T ein-peratura	v,-tro v i	Nebo	Mo-krina v mm.
24. julija	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737-0 mm. 7349 mm. 734-2 mm.	130° C 25-6« C 17-5° C	brezv. brezv. zahod	megla d. jas. jas.	000 mm.
Srednja temperatura 18-7", za 0 9° pod normalom.
JDuLoa.aoslsS' borza
dne 25. julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
včeraj 88-45 89 65
Papirna renta    ..... gld.
Srebrna renta.....„
Zlata renta......„    109-—
5°/0 marčna renta .       . „   10p 16
Akcijo narodno banko   .   .     „   i*82-—
Kreditno akcije.....„   304'—
London........„ 116*20
Srebro........„     —•—
Napol.......... 920»/,
C. kr. cekini .....     „ fi'bU
Nemške marko.....„     56*82'/t
4°/0 državne srečko iz I. 1854      250 gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 .
8gerska zlata renta 4°/0.......102 gerska papirna renta 5°/0......100
Dunavu reg. srečko 5°/0 . . . 100 gld. Ziniil j. obč. avstr. -11 „' ,, zlati zast. listi . .
Kreditne Brečke......100 gld.
Kudolfovo srečke..... 10 „
Akcije angio-avstr. banke       . 120 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v..   . .
gld
dane« 8845 89-45
10610 10185 982 -303-70 11605
9-21 v, 5-51 f-6-75 132 gld. 50 kr.
176
121 115 195 19
155
50 15 18
50
75
50 20
I^oterijne tirevke 23. julija. V Brnu:       43,     47,     23,     12, 75.
Tugepolni oznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naSa iskreno ljubljena soproga, mati, stara mati in taSča, gospa
Ana
danes popoludne ob 3. uri, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, po dolgem in bolesti-polnem trpljenji prominola v 64. letu svoje starosti.
Truplo predrage pokojnice bode v soboto v 26. dan julija ob 5. uri popoludne svečano blagoslovljeno v lastni hiši v Židrvskih nlicah st. 3 ter položei o na grobišči pri sv. Krištofu v lastno gomilo.
Zadušne svete maše se bodo Blužile v mnogih cerkvah.
V Ljubljani v 24. dan julija 1. 1890.
Fran Cloltsck, meščanski črevljarski mojster in hišni posestnik, soprog. — Nc*n (iulNcli, .lii-stiua l*u\ li« poroj. (Joltscli, 1'avlina Neldl poroj. (»oUsch, drd. pliil. Franc <«oltaeh, uradnik Štirske deželne knjižnice v Gradci, kand. med Viljem <-ol tsek, otroci. — Dr. Ign. Pnvllč, c. kr. okrajni zdravnik v Litiji, Ferd. Ncidll, c. kr. učitelj na realki v Gorici, zeta. — Ignaeij, Joslplna in Franc I'a vi K-. vnuki.
Na cesarja Josipa trgu.
Traber-jev
svetovnoznani in odlikovani
MUZEJ.
Odprt je vBak dan od 8. ure zjutraj do 10. uro zvečer. Ob torkih in petkih od 2. ure popoludne dalje samo tu riainc. (566—5)
I stopniiui 20 kr., za vojake in otroke IO kr.
Dr- Schnster
se je s potovanja povrnil in ordinuje ob istej uri, kakor poprej. (572)
(201-14)
FRAN CHRISTOPH-ov
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabljcnja so posebno priporoča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki dajo samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri
i
. Doniva se v i^jUDijani pri FRAN CHRISTOPH, 1
J IVANU LUCKMANN-U. g^jg^^^itelEl
St. 1028.
Razpis službe.
Na slovenskem zabavišči družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu je izpraznjeno mesto
otroške vrtnarice
z letno plačo štiri Bto (400) forintov.
Podpisano vodstvo vsprejema prošnje s potrebnimi prilogami do konca tekočega meseca.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani 15. julija 1890.
.T. >I <»<li<- v JMovi vasi pri Rakeku vsprejme takoj pod prav dobrimi pogoji
dečka
kateri ima vso potrebne lastnosti, z» učenca v proda-jalulco x ineHanim blagom. (571—1)
bode
v Medvodah
v gostilni pri Gruberji po dom. pri Tosniku v nedeljo dne 27. julija 1890
senčnat
z godali na lok.
%itćetek ol» Si, uri.
Ža mtaogobrojni obisk se priporoča z velespoštovaujem
(570) -A-n.ton. O-njLToer.
Prvo žrebanje I Komad. Prvo žrebanje
14. avgusta, samo 4 g o i d. 14. avgusta.
(505 -30)
glavna dobitka
vsak po
50000
yreflnosii.
Vsaka srečka veljavna za   j j       Drugo žrebanje
® sirelbstaji, j | 11. ©3st>©Tb:ir&.
M    vi        1 Uprava razstavine loterije
lirGCKG po 1 goli Dunaj, Rotunda. IV Ljubljani prodaja srečke C. C. MAYER
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".
81