Na naročila brr.t deuar]» kaknpi«! m »• ni ttjssngjs^žs£. «»rwr»rT^x^ aau ?.»: osacaczne Števili Navadno Din —"7 ob nedeljah Din 1*5 .TABOR* ah.;, vsak d«., J™«!* « praznikov, ob IS. , Z“j0n* naslednje« dne ter stan. Z“?M P® poiti D 10 —, za ino-^—» dostavljen na dom 0 ‘1-50. na izkazniee D 10—* 'nsarati po dogovoru. JSaS?« •« Pri opravi .TABORA*. 0(\. Jurčičeva ulica štev. 4 Posamezne Številke« Navada« Cia ■—'7St ob nedeljah Din VSO, UREDNIŠTVO m> naimja v Mari-boru, Jurčičev* ul. it. 4. L nad* 4trop]«i Telefon Interurb- fct. 27&* UPRAVA 0« nah«i» r Jurčičevi alici št 4» pritličje, i 8e bijejo med sabo različni 2(lfflv 3udgte kulture. Če je naš narod vja(j ’ Po večnih zakonih razvoja pre-idgjn tlsti feloj, ki je boljši, krepkejši, biejiet n?r’re(lne^i- »Politika* kramarjev, l^tiivu£tl')ev in zapeljanih viničarjev, »poje ta]-' eos>):,oclarsko izčrpanih bajtarjev Dail ri" ■> resna, da ji tudi ime Stje-®e°ta, r'3 more dati resnejšega ak- R v a č je izdal svoj volilni letak, ki fctv0 »korteSi« sipljejo med Ijud- fce *n zadnjič v tej volilni borbi ^ra3ili -° Rar^čevega nastopa v naših ij?Q0M ‘ &akor bi ga sicer kot politiki b^*’ ta^° sa beležimo kot kronisti. fclt>ve °1 zaPisano v politični zgodovini ftn|a _ ljudstva, da je v času, ko je Želf( n etična razkrojenost dosegla vi-®°litižS-°^^ ^ot ^an(^ svojega na idioti-3® acunjenega pj-oglasa pravi, da ?ej§9 Vlla vojna ustvarila tri najglav-h ^Us°'Cla*Ue človečanske republi-f^esi.^.^mčijo in Avstrijo. Tu je l^a ~ na'i se poslužimo krep ^'ana Levstika— to, kar mu tBiSal g 0 ? na srcu. Od časa, ko jo Radič i'!ll^3itV0',C> *®avremeno Evropo«, sc je “tt) « ju - g0 , sPvemenila 'njegova pamet, *a^v°in °n’° '30^ zanesli na njegove °vai-i! c^anke, v katerih je odločno ^ rJ9,l J,'*1 no ,genna.nsko orientacijo v n.1 ^^rodnem razvoju in plediral za Ji- -w» fEo. čessrar je ostal zvest; sicer se je prelevil iz monarhista v republikanca, le pro-tislovanska ost mu je ostala. Zato se ne čudimo, če skuša razdreti jugoslovensko državo, ki jo je ustvarila zeodovina proti volji Avstrije in Nemčije. Z Avstrijo in Nemčijo pa hoče zagrebški knjigarnar in hišni posestnik loviti kaline osobito ob severni meji, zanašajoč se na to, da se iz našega ljudstva še ni izcedil avstrijsko-habsburški gnoj. Z Rusijo pa goljufa ljudi, ki pobirajo po zraku svoje znanje o pravih ruskili razmerah. Tip »boljše-vikov« je pri nas najbolj znan iz porotnih razprav, kjer smo videli tolovaje, ki so nastopali takole: »Bober dan, mi smo boljševiki, dajte denar!« Potem pravi gospodin Radič, da naša gospoda nič ne vidi in nič no sliši, kako se po Sloveniji širi val radičevstva. In vendar je Radič nedavno psoval »kranjske magarce«, ker delajo ovire njegovemu mirotvomemu pokretu. Radič naj bo Male stranke, ki v parlamentu nič ne pomenijo in ki ne morejo ničesar doseči in ki tudi doslej ničesar niso storile za nas, za nas ne pridejo v poštev. Klerikalci sicer ol>etajo gradove v avtonomui Sloveniji, ki jo ni in je nikoli ne bo, četudi bodo izšli klerikalci v Sloveniji iz volilnega boja zmagonosno. Toda kaj pomeni 10 poslancev v narodni skupščini, kjer so stranke z 80—100 poslanci. Soci-cijalisti so v popolnem razpadu, kar se jasno vidi zlasti pri nas v Sloveniji, kjer imajo kar tri kandidatne liste, dasi ob vsaki priliki kriče o enotni fronti prole-tarijata. Kaj naj dosežejo ti posamezni poslanci, če bodo sploh izvoljeni? Glasovi, oddani tem malim strankam in strančicam, so naravnost zavrženi proč. Ostanejo še tri stranke: radikalna, samostojna in demokratska. Radikali nastopajo v Sloveniji prvič, toda vtis, ki so ga napravili pri tem svojem prvem poizkusu, je marsikomu odprl oči in tudi marsikoga uverjerf. da dobro vidimo gnoj. ki sc iz-1 razkrinkal. Če tudi smo reveži in nimamo ceja. Rekli smo: naj se le! Dobro po- ničesar razen' naših pohabljenih udov, znamo naše ljudstvo in smo preverjeni,] naše vesti ne prodajamo. Sicer pa je ra- da bo razum zmagal nad idiotizmom, pai dikalua stranka znana kot najreakcijonar naj je slednji bogato zavit v frazeologijo j nejša stranka v celi državi in česar ji mi zagrebškega bajazza. | invalidi ne bomo nikoli pozabili, radi- Mirno gremo mimo in preko številko 7, gremo s čvrsto vero, da bo obveljalo le to, kar je zdravega. Radičeva dema-goška republika bo ostala v svojih naravnih mejah: v širini in dolžini Radičeve fraze. Če se bo Radič po 18. marcu kalna stranka je bila ona, ki je onemogočila sprejetje že izdelanega invalidnega zakona v narodni skupščini. Da bi se polastila vlade, je razpustila skupščino in' s tem poslabšala naš položaj ob vodno naraščajoči draginji. Samostojna kmetij- NaŠa škrinjica v mariborskem volilnem okrožju je jezil nad slovenskimi »magarei«, ki no-1 ska stranka je veleagrarna in' kakor sa-čejo biti njegovi oslički, da bi jih zaja-j ma'pravi: kmečko-razredna. Tam inva-hal, kadar bi šel kupovat novih hiš in" lidi nimamo ničesar pričakovati. Ostane delat pogodb s kraljevimi notarji — naj še demokratska stranka. Dasiravno je de-to pripiše na lastni račun; končno 'sešte-j mokratska stranka pri nas v Sloveniji vanje pa bo prepuščeno onim, ki bodo razkričana kot povzročiteljica sedanjega govorili v imenu ogoljufanega ljudstva, stanja, je vsakemu trezno mislečemu človeku jasno, da je to le delo zavisti, ker lahko kaže na uspehe svojega dosedanjega dela, dočim so druge stranke pohajkovale in kričale doma, storile pa v resnici niso ničesar, niti za nas, niti za koga drugega. Ne glede na to, da je demokratska istranka najmočnejša v državi, preko katere ne bo mogla nobena vlada, je demokratska stranka postavila v mariborsko- celjskem volilnem okrožju kot uradniškega in invalidskega kandidata moža, 'ki je sam invalid, ki pozna vse naše gor- c, . ...... . , je iz lastne izkušnje, in ki je tudi doslej Sikoraj vsi sloji so si postavili za bo- , , , . , ., , , v ... . , . . . vedno deloval za izpolnitev naših zah- doce volitve svojega lastnega stanovsko- , • v., , v . m , . . -tj • z , tev m naših teženj. To jo profesor Mrav- ga kandidata, le nam invalidom je ta . ,•! ,. , , . v , , Ijak, ki kandidira na listi dr. Kukovca, V\ C* 1IA n A m A rl M rv 11 n IVAM /N I t\ /V n rt - - mož jeklene značajnosti in čiste vesti, ka- i teremu noben političen nasprotnik ne more očitati niti najmanjše stvari in ga n »sreča« odrečena, ker ne razpolagamo z denarjem, da bi plačevali in vzdrževali agitacijo in kupovali . glasove, kakor! prakticirajo nekatere stranke. Premalo ' ' .. . ,. splosno priznav, ajo vsi nasprotniki kot vzor moža-poštenja.ka. Le če bomo imeli ( v parlamentu svojega zastopnika, moža, nas je in vsi so borimo za naš kruh, da preživimo sebe in svoje stradajoče druži-! ne, zato na to niti misliti ne moremo.1 , . x . * •, m , ... , . , , . , , . j ki pozna vse nase težave m pomanjkanje, Toda volitve, ki stoje pred durmi, za nas „ , , , , , , .x ... i ki 3® na tem polju ze deloval dolgo vrsto let in ki je tudi sposoben, lahko pričakujemo, da bodo naše zahteve čimprej iz- niso nič manj, ali pravilnejše, še bolj so važne kakor za vse druge sloje. Saj je odvisno od bodočega parlamenta in bo-! ve • * i . , . . » . , , , , ... „ l polnjene. Pomisliti je treba pri tem, da doče .vlade me to, kar smo toliko časa prof. Mravljak ni nikjer vezan na kako , v i ... i v v - jun jii v vuuii uui amu-u zanian^ pričakoval, -n za kar smo se m ' tranko> temveč ima popolnoma proste toliko časa zaman borili. Ali naj torej mi držimo roke križem in tarnamo še naprej nad svojo usodo? »Pomagaj si sam,« bodi naše geslo! Čimbolj se bližajo volitve, tembolj j nam razne stranke ponujajo svoje kandidate in beračijo za našo glasove. Obljubljajo nam gradove, toda ko bodo vz- roke. Pridružil se je kmečko-obrtni zvezi, kor iz gmotnih ozirov ni mogel samostojno nastopiti. Njegov edini cilj je dosega naših zahtev po ureditvi našega po Kaj zahtevamo? 1, Popolno izenačenje vseh invalidov, ne glede na prejšnjo litve mimo, bomo ostali zopet pozabljeni,: pripadnost k tej ali oni vojski. 2. Is ved-kakor doslej. In to moramo za vsako ce-J bo agrarne reforme in podporo kmečkim 110 preprečiti. Sami se ne moremo spu- invalidom, da bodo zamogli ostati na svo-stiti v volilni boj, zato smo prisiljeni se! jih posestvih. 3. Vsem iuvalidom-obrtni-priključiti tej ali oni politični stranki., kom potreben kredit, da lahko postanejo V mariborskem volilnem okrožju nima-; ftnmostojni obrtniki ter pravno pomoč za mo nič mani kakor 10 strank, ki nam ob-; dobavo lokalov, ki jih ravno invalidi Ijublja.io izpolnitev naših zahtev, če od-j najtežje dobe, ker nimajo potrebnih sred-damo svoje glasove za njihove kandida-j »tev. 4. Prednost pri podeljevanju konte, in med ;-mi nam jc torej izbirati. Če cosij in' drugih ugodnosti. 5. Znižanje natanko premislimo naš položaj, politi-1.odstotkov (zc.slnžkf) invalidom-trafikan-čno stanje naše države in prerešetamo J tom se mora preprečiti in jim preskrbeti .»uusaaJr izbita ne bo težka. * ar ime mu kredit, da si zamorcio nabaviti Stevtlka: 58 materija!. 6. Popolnoma prosto vožnjo na vseh progah naše države in' tudi po morju. 7. Delavnica za proteze naj ostane V Ljubljani, v vsakem večjem kraju, kakor Maribor, Celje, Ptuj itd. pa naj se izvri šujejo popravila. 8. Vse zaostale pokoj-i nine naj se nemudoma izplačajo. Pro-tekeija in korupcija mora izginiti! To so glavne naše zahteve. Tovariši' invalidi! Storimo vsak svojo dolžnost. Vsi za enega, eden za vse. Naš kandidat je invalid profesor Mravljak. Oddajte' svoje glasove vsi za njega v prvo Skrinjico in dosegli bomo, kar zahtevamo. Po toči zvoniti bi bilo prepozno. Sedaj je čas, ko nam je dana možnost, da si izboljšamo Svoj bedni položaj. Zato vsi za našega kandidata. Invalidsko krogljico vi prvo skrinjico. — Invalid. * SVOBODA ODPADNIKOV — ZAPOR NACIJONALISTOV. V ‘iedeljo sta oh celi državni ineji od Radgone do Špilja dr. Orosel in Nasko pripravljata »plebiscit« in jih je spremil komandant avstrijske policije v Špilju po končanem poslu v kupe tranzitnega vlaka za Maribor. V istem časa se nahajajo jugoslovanski nacijonalisti v Mariborn delo« ma v zaporih, deloma pod strogo kontrolo višjega policijskega svetnika Ker« šovana in njegovih detektivov, taki d« še seje svojih odborov ne morejo imeii. * Klerikalni profesor Vesenjak je do+ bil za svojo volilno agitacijo dopust, kan kor na drugi strani dr. Grasselli. Vesei njak, ki ima baje »bolniški« dopust, se-i daj seveda pridno hujska po deželi. Tol je mogoče v časih radikalske korupcije. * Pašiča — ni bilo. Z velikim pom'n pom je napovedala naša radikalija pri* hod svojega vrhovnega šefa Pašiča vi Ljubljano. Toda razpoloženje proti radikalom se je zadnji čas tako poostrilo, da sta Hribar in Zupanič smatrala za bolje, da Pašič no pride. In res de je Pašič iz Sarajeva vrnil naravnost v Beograd. »Službena« poročila pravijo, da je moral nazaj — radi Baroša, drugi zopet, da ja obolel. Eno kakor drugo je seveda laž. Radikalija v Ljubljani je morala vsled tega seveda odpovedati tudi za nedeljo napovedani »veliki« radikalski zbor. Blamaža pa taka! * Le h koritom! »Slov. Narod« od He-delje poroča, da je imenovan’ novopečeni radikal dr. Pfeifer za podžupana mariborske oblasti. Privatne vesti nam vedo celo povedati, da bo dr. Ploj kot veliki župan upokojen' in da bo potem g. dr. Vilko imenovan za velikega župana. Mi mimo čakamo. * S. S. P. R. »Prager Prease«; poroča iz Varšave: Glasom vesti, ki je dospela iz Moskve, se pripravlja skorajšnja strnitev vseh sovjetskih republik v sovjetsko federacijo, kekor jo to že bilo sklenjeno na svoječasni seji eksekutivnega odbora. Ta državna oblika bi imela skupen naslov S. S. S. R. (Sojnu sovjetskih' socialističnih republik). Centrala ruske federacije bi bila zopet Moskva, kamor so že dospeli odposlanci republik Bela Rusija, Ukrajina, Kavkaz in’ Daljni Vzhod. Na ta način bodo vse te državo' imele skupna ministrstva za zunanje zadeve, za vojno in' mornarico, za zunanjo trgovino in za železnice. u 13 S&fl' fl SJ / J r DEPEŠA Dr. KUKOVCA KRALJ Maribor, 12. mare G. dr. V. Kukovec ,ie danes odpot kralju sledečo brzojavko: Na sever meji Vaše države zn&guje Radič ih T inee. Odklanjam odgovornost, ako se p volitvami ne izpuste iz zaporov .ingoi, naetjonalisti. Dr. KUKOVf.( 3. »T 'A" B O R*, Mcrmor. 13. marca 1923. Včerajšnja nedelja v ljutomerskem o-kraju. Shodi v Veržeju, Ljutomeru in Mali nedelji. Po zaupnem sestanku v Križevcih v soboto zvečer sta prispela nosilec liste Napredne kmečko - obrtne zveze dr. Kukovec in okrajni kandidat Horvat v nedeljo zjutraj v starodavni obmejni trg Veržej. Klerikalci so se tako ustrašili tega vpada, da so iz celega Murskega polja, zlasti iz Bunčan poslali pretepače in pijane klerikalne ženske v Veržej, da za vsako ceno preprečijo ta javni labod. Po triurnem govoru je pa min, rt. r. dr, Kukovec mogel vendar tudi ta shod, kljub ponovnemu nasilnemu motenju zaključiti e popolnim moralnim uspehom. Tretjina glasov je tudi v Veržeju narod-jnonapredna. — Popoldne sta dr. Kukovec 4ta Horvat imela tim sijajnejši in veličasten shod v Ljutomeru, ki so sc ga u-deležili celo kmetje Prekmurja. Mariborski obrtniški vodja Fran Novak je "imel za obrtnike in pridobitne kroge dolg izvrsten govor in se je moral še ponovno oglasiti k besedi, da zadosti Ljutomerčanom. Govoril je tudi ljutomerski obrtni kandidat Horvat. Istočasno je pri Mali taedelji imel shod kandidat Franc Cvetko, • ki je tamkaj domačin, z lepim uspehom. Ljutomerski okraj bode glasoval častno za nas. Živahna nedelja v ptujskem iii ormoškem okraju. V soboto zvečer se je zbralo v Ormožu nad 150 ljudi na volilnem shodu našega kandidata Petovarja. Otvoril ga je dr. Ban. Govorila sta Teto var in dr. Lipold. Župan dr. Strelec jo s simpatijo pozdravil Petovarjevo kandidaturo. — V nedeljo zjutraj je bil v Zavrču lep fehod. Zbralo se je nad 70 samih volilcev. Vodil je shod župan Troha. Kandidat Petovar je s svojimi stvarnimi izvajanji ubil klerikalno opozicijo, ki se je začetkoma pojavljala. — Shodu v Sv. Barbari, na, katerem se je zbralo nad 150 vo-lilcev, je predsedoval g. Grogi. Govorila Sta ob splošnem odobravanju kandidata Petovar in Debeljak. — V Ltskoven se je popoldne vkljub neugodnemu času zbralo nad 40 volilccv, ki so z nav d o teta jem pritrjevali izvajanjem Petovarja in idr. Gosaka. — Istočasno sta z velikim uspehom zborovanja na Polenšaku dr. Fe teetajak in dr. Senčar, na Ptujski ghri pa 'dr. Šalamun’ in Klemenčič. — V ormoškem; okraju je imel g. Grivec lep shod Ir Cvetkovcih. Sijajen! shod Napredne kmečko-obrtne zveze pri Sv. Juriju ob Pestm i. Kandidat Rebek je v nedeljo posotil naše kraje ob naši severni meji irt imel pri Sv. Juriju shod, ki je nad vse pričakovanje lepo vspei. Klerikalci so prejšnji dan raznašali vesti, da bodo shod razbili in jžupinik je imel takoj po maši pred društvenim domom shod, ki je pa trajal ko-taiaj četrt ure in ostal brez vsakega odziva. Navzoči so odšli v. gosdluo k Vra-okotu, kjer se je med tem zbralo toliko 'ljudstva, da So bili gostilniški prostori rtaatlačeno polni. Točno ob napovedani uri p« g. Novak iz Maribora otvoril shod in prosil navzoče, da si izvolijo predsednika, iZa katerega je bil brez ugovora in z j (navdušenjem izvoljen g. nadučitelj Rob-ttaik. Ta je predvsem zagotovil vsakemu zborovalcu Svobodo govora in podelil -besedo kandidatu g. Rebeku, ki je v dalj-,-šetn skozinskoz stvarnem govoru obrazloži program Napredne kmečko-obrtne /*veze, povdarjal posebno težak položaj taialega kmeta in obrtnika ter žel za svoja Etizvajanja popolno priznanje navzočih. /Le klerikalec Serbinok se je pritoževal radi taks taa kolesa in' ugovarjal je tudi g. Mirt, pristaš nemške stranke. Odgovarjala sta predsednik in kandidat g. Rebek. INato je govoril g. Novak, ki je zlasti na-glaŠal važnost sedanjih skupščinskih volitev iz narodnega, državnega pa tudi ^krajevnega pomena in priporočal volilnem’, da združijo svoje glasove za g. Rebeka, ki je z vsem svojim dosedanjim javnim delovanjem dokazal, da so mu taa srcu težnjo kmetskega stanu. V svo-jjem zaključnem govoru je predsednik g. ItRobnik razjasnil pojem' avtonomije, ka-Jfkoršno si mislijo klerikalci, in avtonomije, ki jo nam že nudi vidovdanska usta-|va B pokrajinsko oblastjo v Mariboru. KomUr je na tem, da dobimo svojo samoupravo v Mariboru, naj vrže svojo krog-Ijico v prvo skrinjico. Podal je še v kras-Jhem’ govoru zgodovino kmetskih uporov ■irt fle spominjal mučeniške smrti takratnega kmetskega voditelja Matija ‘Gubca, bi bi moral veljali kmetskemu btamu za prvega svetnika. Ker se »a poziv, da se še kdo -iavi za besedo, ni nihče zglasil, je zaključil nad tri ure trajajoče zborovanje. Shod je na vse navzoče napravil najboljši utis in soglasna je bila sodba, da je g. Rebek iz Celja resnični mož, kakor jih treba za zastopstvo kmetskega in obrtnega stanu. G. Rebek si je pred shodom v spremstvu g. nadučitelja ogledal mejo in doznal krajevne potrebe prebivalstva. S teni shodom je kmečko-obrtna zveza v Pesniški dolini pridobila simpatije vseh zavednih volilccv in 18. marca bo štela na jveč glasov. Krasno uspeli shod v Konjicah. Škofov brat obsoja »Stražo«. V nedeljo do-poludne je priredila demokratska stranka v dvorani okrajne hranilnice velik volilni shod. Dvorana je bila polna samih kmetov in obrtnikov iz okolice. Tudi tr-žani iz Konjic so bili številno zastopani. Shod je otvoril in vodil dr. Prus. Najprej je govoril kot kandidat obrtnik Petelinšek, ki je skoraj v enournem govora razvijal program Napredne kmečko-obrtne zveze. Za njim pa je v daljšam govoru tolmačil pomen politike in namen volitev dr. Reisman. Klerikalci so poslali na shod dva Orliča, ki bi naj motila zborovanje. Dobila pa sta na svojo medklice takšne odgovore, da sta le pripomogla k uničevalnemu razkrinkanju škodljive in protil judske klerikalne politike. Vsi drugi so soglašali v tem, da more edino demokratska stranka kaj dobrega storiti za kmete in obrtnike. Fr, Orlič je Je vprašal govornika, kaj je z invalidi. Ko pa je slišal, da se jo tudi za invalide edino demokratska stranka brigala zlasti s tem, da je njen poslanec in minister d1-. Žerjav izdelal zakon za invalide in se nobena druga stranka za te reveže ni brigala, je tudi on umolknil. Navzoči klerikalci so tudi sprožili napad na Cirilovo tiskarno. Ko pa se je nato razpravljalo o klerikalni politiki, je zopet vstal nek Orlič in na ves glas proglasil, da Kebetovega divjaštva tudi klerikalci ne odobravajo, tun-pak obsojajo. Najnmčricjši utls za rleri-kalco pa je napravil nastop brata rajnkega škofa, posestnika Napotnika. Ta je pred shodom šo ljudi zbiral, da bi šli na pomoč Orličem iti je nekaj časa tudi branil klerikalce, češ, da sc je že dosti dobrega naučil iz »Slov. Gospodarja«. Ko pa nm je naš govornik predočil tisočera lopovstva »Straže«, ki se skriva'za poslansko imuniteto, je tudi ta sivolasi starček vpričo vseh zborovalcev izjavil, da obsoja to klerikalno nekrščansko ča-stikrajo. In s tem se je shod končal. Res smo radovedni, kako se bodo klerikalci zopet o tem svojem porazu lagali In’ ga spremenili v beg demokratov, kakor v Radvanju. Bilo je zanimivo, da starejši možje, klerikalci, zlasti tudi škofov brat, niso hoteli verjeti, da klerikalci v Prekmurju poleg katoliškega duhovnika Kle-kla kandidirajo tudi špufanega teologa, protestanta Gezo Šliftarja. Lop shod ob’ avstrijski meji. Na naši najsevernejši točki, v lepem Sv. Duhu na Ostrem vrlin se je vršil v nedeljo dopo-ludne po maši naš volilni shod pri Robiču ob veliki udeležbi obmejnega ljudstva. Predsedoval je krnet Hancinger. U-reduik Špindler je v daljšem govoru pojasnil položaj in orisal program »Napredne kmečko-obrtne zveze«. Na vpade nekaterih navzočih klerikalcev je dal takoj točna pojasnila. Istotako je zadovoljivo pojasnil razna za obmejne Slovence pereča vprašanja. Govorili so še gospod Vrane, Pehar, Oset itd. Konečno so bile brez ugovora sprejete sledeče resolucije: I. Obmejno ljudstvo, zbrano na shodu »Napredne kmečko-obrtne zveze« dne II. marca pri Sv. Duhu na O. v. odobrava v celoti program te Stranke, ker je ona edina s svojim poletom v naše obmejne kraje pokazala. Via se zanima zn naš po-tožaj tu ob meji. Le ta stranka kot ena najmočnejših v državi, bo mogla požrtvovalno in vstrajno delati v dobrobit našega obmejnega kmeta in obrtnika in bo tako priborila vsem stanom splošno zadovoljstvo in lepšo bodočnost. Prosimo, da ta stranka vedno upošteva tudi težnjo nas obmejnih prebivalcev. II. Obmejno ljudstvo na ves glas protestira proti sedanji velesrbski vladi, ki hoče dati Avstrijcem na naš račun nekatere ugodnosti, ki so za nas pogubne. Relacija 100 : 32 avstrijskih dolgov hoče uprooa-stiti naše obmejno zadružništvo. Svarimo vlado, da v svoji nepremišljenosti ne ruši, za kar smo se desetletja borili in St z velikim trudom priborili. ITI. Skrajni čas bi še bil, da Sc občinske zadeve v našem okolišu uredijo. Peto leto po preobratu še nimamo občinskega odbora; naš okoliš .je razdeljen na štiri občine. Zaostali in doslej že par let ne predpisani davki se nam naj črtajo, sicer je naše gospodarstvo uničeno. Nujno rabimo cesto, ki bi bila tudi str alogičnega pomena vsled meje. IV. Izrekamo popolno zaupanje kandidatom »Napredne kmečko-obrtne zveze« in jih hočemo o o 1 pirati z vsemi močmi, ker vemo, da oni uvideva-jo težkoče nas obmejnih prebivalcev, in jih bodo skušali zboljšati. Pripomniti je še, da je bila Napredna kmečko-nbrtna zveza edina, ki je prišla v obmejni Sv. Duh. Krščanska ljubezen. Pod tem naslovom prinaša strokovno glasilo grafičnih delavcev »Grafički Radnik« v številki 9. z dne 10. trn. zanimiv članek, v katerem opisuje drastične slučaje, kako izgloda v praksi klerikalni »krščanski socijalizem«. List piše uvodoma: »Golgota se vzpenja nad našo deželo (Slovenijo) in težke sence križa polegajo na skrivljenih ramah trpečega ljudstva. Nad ponižno sklonjenimi, oznojenimi glavami frfota temna halja in težke verige klerikalnega kapitala tolčejo po plečih slovenskega proletarijata! Ubogo slovensko delavno ljudstvo je bilo že od nekdaj nesrečno. Do zadnjega časa politično zasužnjeno, je to pridno, delovno in pošteno ljudstvo še danes v popolnem gospodarskem suženjstvu najtemnejših e-lementov — klerikalne klike, ki ga pod krinko hinavskega besedičenja.o krščanski ljubezni nesramno izrablja in izkorišča. Kakor se vgnezdijo med pridno čebelice leni, ničvredni troti, tako se je na račun delavnosti slovenskega ljudstva vsidral v Sloveniji klerikalni kapital, da sesa irt se redi na znojnih delavskih žuljih. Od največjega grafičnega podjetja do skoro zadnje zadruge irt hranilnice rta vasi jo še danes v rokah parasitne bande. Po vsej deželi se razteza ogromni trebuh klerikalne gospode in na vseh vodilnih mestih važnejših gospodarskih institucij blešče. razcveteli nosovi kanonikov in’ fajmoštrov. Kot nekdaj jezuitska inkvizicija mori in tlači slovensko ljudstvo ogromna črna halja, ki je kričeče počečkana z gesli »krščanske ljubezni« in »krščanskega socijalizma«. — Mogočna je v Sloveniji klerikalna klika! Da je še danes tako trdno zasidrana, je poleg drugega vzrok tudi to. da poseduje ogromen tisk, s katerim lahko slepi ljudstvo. Kakor drugo delavstvo, je znal klerikalizem izrabiti tudi grafično, katero mu je v potu svojega obraza zgradilo podjetje, ki se kosa z največjimi v Jugoslaviji. To ogromno, na proletarskih žu 1 jih zgrajeno podjetje omogočajo, klerikalizmu, da nemoteno širi laži krščanski »socijalizem« in z demagogijo odvrača ljudstvo od spoznanja. S tiskom’ se goljufa, vara in slepi verno slovensko delovno ljudstvo, ki je po vojni pričelo odpirati oči. Ker so se danes obrabile že vse fraze, je napel klerikalizem po vojni druge strune, ki so začele brenkati krščanski socijalizem. — Tako piše o klerikalcih nestrankarski strokovni list. Morda bodo oni zaslepljeni delavci, ki so tudi pri nas nasedli tej najnemoralnejši stranki črnega kapitala, verjeli vsaj temu nestrankarske m a listu, če rte verujejo nam. Francoski list o naših volitvah. »Journal des Debats« z dne 6. marca prinaša dopis iz Zagreba kot informacijo o našem volilnem boju. Uvodoma pravi, da volilna situacija v Jugoslaviji kaže popolno zmedo. Vse stranke se nahajajo v krizi. Kandidature so neštevilne. Boj se bije v glavnem med pristaši ustave iz leta 1921 in med »revizijonistl«, ki se nagibljejo k federalizmu. Omenja kandidaturo kneza Vojnoviča v Zagrebu in v Splitu ter njegov volilni proglas, v katerem se zavzema za enotno in močno državo, kakor jo zahteva sedanja evropska situacija. V Dalmaciji ne je Trumbič pridružil hrvatskim separatistom. Izgloda pa, da ne bo imel uspeha, ker Dalmatinci nimajo smisla za federalizem. Glavno vprašanje je, ali bo novi parlament dela-zniožen in sposoben ustvariti vladno koalicijo. Končno omenja dopisnik pisavo listov »Obzora« in »Hrvata«, ki sicer zagovarjata nemško stališče v rulfrskem vprašanju in ki prerokujeta, da bo bodoči parlament čez par mesecev razpuščen in bodo določene nove splošne volitve. Govori se tudi o vojaški diktaturi. Diktatorski režim naj bi branil jugoslovansko državo proti separatističnem elementom, ki dobivajo navodila iz Moskve in’ proti .republikauskim, hrvatskim kmetom, ki hočejo državo brez armade in brez daY* kov. Volilni shod JDS v Hočah. Ko so izvedeli klerikalci za naš nedeljski shod* so sklicali takoj istotam klerikalni proti-shod. Navzlic temu je prišlo toliko l3u* di na naš shod, da so n a pol udi prostoru0 dvorano. Večina je poslušala pozorno iz vajanja ravnatelja Voglarja, ki je P°la'3' ujeval prednosti ureditve državo P° lastili pred klerikalno avtonomijo. B' nahujskana klerikalca sta skušala s sr °* fobskimi medklici govornika motiti, a jih je s krepkimi stavki ugnal. kf0^, fl bato pa je hotelo kar kakih pet. n®e!1'? povedati svoje pritožbe in ko dr. K°. man ni mogel vsem naenkrat dati P®3!, nila, so klerikalni poslušalci odšli. se je zborovanje mirno zaključilo. >JaS . se je videlo, da so celo v tem talco crn« kotu ljudje siti samega hujskanja PT° Srbom, proti državi in proti, vojski. Iz Limbuša. Vrhdolski g. župan M®( jc dostavil volilcem vabilo, naj v0Jl3 18. marca 1923. dr. Anton Korošca. A« postali župani uradni agitatorji za SJ ve stranke? _ ., Lep volilni sestanek nraduištva j0 i®1® kandidat Fr. Mravljak v petek v Sl°ye. Bistrici. Istočasno je imel shod stva g. župan Omerzu. Slov. Bistri0® 18. marca dokazala, da je v dernokr® skem taboru. M V Slivnici pri Celju sta imela _nf\ kandidata Puklavec in Malgaj shod ob udeležbi nad 100 volileev. ril in vodil ga je g. Kulbus, govoril® e oba kandidata. Klerikalna opozicij® s® razbila. Shoda dr. Roša v Dolu iii Hrastu Srezki kandidat dr. Roš je imel v ® ^ 1 jo dopoldne krasno uspeli volilni sh° Dolu pri Hrastniku. Predsedoval 3®^ šol. ravri. Gnus. Klerikalci so posl®*1, ^ shod 3 z žganjem opite fante, ki 80 6 n šali motiti. Župan Draksler, ki j° ^ hotel motiti, jo slišal od dr. Roša tak0, ^ je osramočen zginil. Nad razgrajanj0®^ pitih fantov so se zgražali vsi klerikalci. Končno sta se vršila dv®^ da hkrati: v sobi je govoril dr. 5°S,’vo* naj pa je ravnatelj Gnus navduševal ^ lilce. 18. marca bo na Dolu uspeh) ®* klerikalce presenetil. _ V Hrastniku se je vršil ob 3. url javni volilni shod pri Logarju. ^ ški prostori so bili nabito polni. cesti pa so stale stotine rudarjev m gih poslušalcev raznih strank. Br'. ^ je v dolgem govoru, ki so ga navz031 slnšali z največjo pozornostjo in m® trjevali, razvil svoj program. Koin’’ 0. Benedek, ki se je oglasil k besedi, j° val na vse strani ter tudi ponavlU i. vajanja dr. Roša glede bratovske s -poS nice. Končno je priznal, da je najboljši kandidat, ki bi ga z vsS0fllIjl ra s° volili vsi delavci. , Oglasili so se 00 soc.-demokratski govorniki, ki T>® "',^5. sami mod seboj prekljali. Za komlin^,a, čno resolucijo, ki se je dala na S1® '^5g nje, je glasovalo komaj 30—40 Ij®*1, Ji drugo je uvidelo, da je resnica B® ’ strani. Shod je bil zaključen ob v0*1 navdušenju naših. Ant. Rud. Legat, Slovenska ulica 7. 425 Telefon st' Dsievtia kroni^ — Zahvala, Ravnatelj centr®lnBjaril ke, gospod Herman Maks, %!$ z g o r 11 j op o ls k a vsk i štirirazredtii -0js}pb kron za nabavo učil, za naknP ^ ^e-j učnih sredstev za ubožne otrok0 n9-'; sek 1200 kron. Za ta velikodušni n)Jj., šega rojaka bodi tem potom lZI?c, v0 G0f‘ prisrčnejša zahvala. Šolsko voda Polskava. Jos. Sabati, šol. vod]®- — In našla sta se. „ .>VtistidelalSv.: jevi dobi, ko smo imeli toliko ki so delali za »narodov blagor«, jg rim so razumeli svojo osebno osreč0* Ivan Hribar, sedanji »mim8 er,<’vanjeirl’j val Kranjce, z »narodnim«_zava joD1 z®' Andrej Gabršček pa Goričane z^^ j® »narodno gospodarstvo«. 111 jg]o t®' vojna, revolucija irt končrio .10^ jugosl®'' di osvobojenje in ujodinjen.ic jjgr. .Viji, Ivap, Hrihar^ ki je ^»ribor, 13 marca 1923, »T A K O K t. Stran o. nlat°r, jo ostal »trden«, Andrej Gabršek pa v svoji neprevidnosti docela nieil goriško narodno gospodarstvo. 'an Hribar se je podal v Prago, kjer je snoval kupčijo na debelo, Gabršček pa R| ^ ’7'^ral za svoje poslovno torišče Du-^a.1- Oba sta sliajala izborno in prepri-p n* 5511 j0 bili, da smo ju rešeni za vedno. a_ 89 .ie zgodilo drugače. Najprej jo je ■Priniahal nazaj v Ljubljano Hribar, se-,3,1 P11 nas je osrečil s svojo vrnitvijo p .v "'begunec« Gabršček — ki je bil ■ Jis?! tudi v Ljubljano. Po svojega živ-JPnjn poteh in predzgodovini sta spadala zato ni čudno, da sta se končno, j .lv pozno, vendar našla. Oba sta se-3 radikala in ker je to stranka, ki naj-nsse, ni nič čudnega, da sta se naš Ir SfJ110 .v *ej s^ran^i- Čudno je le to, da se kujeta svojega posla. Pošten trgovec «no prizna, kakšni stroki pripada, lo _ ■riznika je sram povedati, da jc veriž-. Torej Hribar in Gabršček nista pra-radikala, ampak radikalna verižnika. ^ teko si lahko razlagamo, zakaj je nbarja sram, da je govoril na radikal-shodu v Murski Roboti, zakaj je ^ abl'5feka srani, če kdo pove javnosti, .10 člankar, ki se v »Jutranjih novo-Podpisuje z »A. G.« — on', Andrej • ,n?čck! Gosrpod Gabršček skuša sedaj 'svojega »poslovnega tovariša« Hri-”r3a radi Murske Robote, pa ne bo nič. a*norca ni mogoče oprati, najmanj pa če e °ni. ki ga umiva, — tudi zamorec. ~~ Radičevi agenti v Rušah. Včera j ^Poldan so trije Radičevi agenti osrečili JV naše Ruše. Prišli so v Novakovo go-‘|no, kjer so zbrali krog sebe več rado-ednežev, katerim, so razlagali svoj ro-“■dikanski in' čovečanski evangelij. Za 6*tanek so izvedeli slučajno tudi orju-"asi, ki so agente pregnali. Zanimivo pa J* Mio gledati potem ono goste, ki so o-ali. Ker so hin pripadniki raznih rank, so so pričeli med seboj prepirati, Ssfle barve so Ruše. Socijalisti so trdili, a šordeče, narodni socijalisti, 'la so mo-re itd. Večje nesreče ni bilo. ~~ Največjo elektrarno na svetn gradi-v Barkinku pri Londonu. Kapaciteta b0 iznašala 100.000 KW, lahko pa bo tudi Razširjena. Stroški za gradnjo te cgrom-® elektrarne so preračunjeni na 3 mi-Jone funtov šterlingov. > Mariborske vesti. iV& Maribor. 12. marca 1023. to Inšpektor artilerije v Mariboru. . ^raj ob pol 15. uri je z beograjskim '•zovlakom prispel v Maribor inšpektor jpilerije, general Mihajlovič. Na kolo* j v®ru so ga sprejeli polkovnik Tripkovič ® komandant mesta. Po sprejemu se je ^Peljal general Mihajlovič s polkovni-om Tripkovidem v artilerijsko podofi-. ^olo, kjer bo tudi stanoval. General »bajlovifi je eden najbolj sposobnih na-generalov in jako velik strokovnjak avno v artileriji. V vojni je bil načel-. * artilerije v eni izmed najvažnejših foških, armad. Po končani vojni povišan , Senerala je bil do lanskega leta koman-ant di-vi2jje v Črni gori, kjer je bil baš ^aradi svojega nastopa pri prebivalstvu priljubljen. Kot inšpektor artilerije Ifcil .a sedaj v Maribor inšpicirat II. ar-. «rijsko podoficirsko šolo, kjer se te 1 kršijo ieemestralni izpiti. Ker je večja 0vica gojencev te šole Slovencev a ; °d komando nam že iz leta 1919 pozna-polkovnika g. Tripkoviča, ki je na roškem za časa naše ofenzive jako us-fo n° ,z.aP°ve(Ioval samim Slovenskim ^macijam, zavzevši celo Rožno dolino j. .Jelovec, upamo, da bo general g. Mi-da ^ zadovoljen' z razmerami, ki vla-3o y tej šoli. Generalu g. Mihajlovidu * želimo, da prijetno prebije v Maribo-^.a^eDi hajsevemejšem stebru države, Mojega poseta. ^ljubljanska »Glasbena Mn tka« v ^ariboru. Ze v nedeljski številki smo po-'all o veličastnem Sprejomu, ki ga je ^ ®aost° pripravilo dragim aostoin :z *le. Ljubljane. DotiČj Jpjemo v toliko, s.io poročilo :?p(ipcl-v lunKo, aa gta pevski zbor *!>» • ene ^a^'c,’< 2® na Prnsr r.«l«pm J;'in posJ-avili deputacijl va«6se vrši v potek 16. t. m. v Naroducm gledališču. Na vsporedn so najlepše arije in dueti iz sledečih oper: »Samson in Dalila« (Saint-Siiens), — »Prorok« (Moyerbeer), — »Pa-giiacck (Lsoneavallo), — »Mignon« ('Jhc-mas), — »Mojstri pevci Niirnberški« in »Lohengrin« (Wagner), — »Aida* (Verdi), ter prizori iz četrtega dejanja opero »Carmen« (Bizet) v sceni, maskah in kostimih. Razun tega gdična Ivanova bo pela razne koncertne pesnil od Zajca, Bi-ničkega, Milojeviča in Baranovlja. — Spremljal bode g. Oskar Srnodek, kapelnik zagrebške opere. Predprodaja vstopnic pri blagajni Narodnega gledališča. — Ceno operne. Porotno ssdF' Maribor, 10. marca. Uboj iz ljubosumnosti. V mraku dne 21. deccmbra 1922 je šel 22 letni posestniški sin Anton Bratoš v Lahoncih v Peršetince po tobak. Med potom sc je oglasil pri svojem stricu, potem pa šel naprej. Kmalu nato je srečal Franca Hanžiča in nekaj korakov dalje današnjega obtoženca Franca Drobnika, želarskega sina v Lahoncih. Iz neznanih vzrokov sta se spopadla in' kmalu je ležal Bratoš v svoji krvi. Drobnik ga je zabodel z vojaškim bajonetom v trebuh. Težko ranjen je splezal Bratoš do bližnje hiše, od koder so ga takoj nato prepeljali v ormoško bolnico. Bil je še pri popolni zavesti in je izpovedal, da ga je Drobnik brez povoda napadel in zabodel. Po operaciji je padel v nezavest in kmalu nato izdihnil. Drobnik se jc drugo jutro sam prijavil orožnikom. Izpovedal je. da je srečal Bratoša, ki ga je nagovoril z besedami: Kaj delaš tu? Nato ga je napadel in on ga je v silobranu zabodel z bajonetom. Pravi pa, da ni imel namenil, Bratoša umoriti. Med Bratoševimi in obdolžencem’ je obstojalo že dalja časa napeto razmerje, ker je obtoženec svoj čas pričeval zoper očeta rajnega Bratoša. Govori so tudi, da je med obema bila ljubosumnost. ker sta zahajala k enemu dekletu. Vsekakor pa je umrli pred smrtjo točno izpovedal, da je bil od Drobnika napaden. Priča Hanžič izpove, da je sicer slišal klofotanje, radi teme pa ni mogel ničesar razločiti. Drobnikar So je izgovarjal s silobrano n, vendar pa mn porotniki niso verjeli ijr, je bil obsojeif pa ' V Star grešnik. Simon Fišer, rojen 13S9 v Žabljeku pri Slov. Bistrici, po poklicu rudar, se jo moral danes zagovarjati pred poroto radi cele vrste tatvin, ki je izvršil v času od 1. 1918 do 1922. V Leobnu je bil kot rudar pod vojaško upravo, a je 1. 1918 pobegnil, pokradel razne stvari in s-.bcžal v Jugoslavijo, kjer je svoj »posel« nadaljeval. Izdajal se je pod raznimi imeni in je bil med tem že enkrat radi tatvine zaprt, je pa skupno s par drugimi jetniv ki zopet pobegnil iz zaporov. Kakor pra-^ I vi. je šel potem v Avstrijo in Pa Madžarsko. Očividno pa so mu tudi tam postala. tla prevroča in se jc moral zopet vrniti. V noči od 8. na J. avgusta je vlomil v cerkev pri Sv. Mariinu na Pohorju in ukradel monštranco : J dva keliha. Zlatnino je pokopal pri s;\ Arebu ter nato iskal človeka, ki bi mu to prodal Seznanil se je z nekim Ogrizkom, ki je ponudil ukradeue stvari zlatarju Tratni* krt v Mariboru, ld pa je proda jalca izročil policiji; Fišer pa je zopet pobegnil. Pozneje je skušal vlomiti v župnišče v Špitaliču, kjer pa ni imel sreče. V noči 1, junija je oropal konzumno društvo v Sv. Lovrencu na Pohor ju. Dne 23. junija 1922 so ga prijeli orožniki in ’zročili Sodišču. Fišer tatvine deloma priznava, deloma pa se izgovarja na sokrivce, ki pa si jih je bržkone izmislil. Obsojen je bil na 8 let težke ječe. Objave, § Pondeljek, torek iri Sredo se predvaja v I. Mar. bioskopu 2. del filma »Hijene sveta«. V četrtek začne velikanska pustolovna drama Mattias Snndorf, n-vauredno dobro uspel film iste tvorniicf kakor so bile »Parižanke/. Mattias San-dorf, po istoimenskem romanu znamenitega Ju les vVerne, presega celo »Pari-žauki« in je imel povsod, kjer je bil dr danes predvajan ogromori uspeh, I. de) se predvaja v četrtek, petek, soboto in nedeljo ter so kljub ogromnih izdatkov navadne cene veljavne, tako da je vsak t. mu dana prilika si ogledati ta velezanv mi,v film, po romanu, katerega smo Skoraj vsi v naSi mladosti z največjo zanimivostjo čitaJi. Brolavea ©oročlla Ker je telefonska proga Maribor-* Zagreb pokvarjena, po danes izostale ii.rj* novejše vesti. Rudarska stavka na ČeškoslovaSkent Moravska Ostrava, 11. marca, (Češkoslovaški dopisni urad). Štiritedenska pogajanja zs kolektivne pogodbe rudarjev v ostravskem rudarskem okrožja so prekinjena, ker ni prišlo do nikakega sporazuma. Včeraj se je vršilo posvetovanje rudarskih zaupnikov, no, katerem! se ja sklenilo, da se proglasi jutri v ce* lem okrožju rudarska stavka. Stavke sei udeleži nad 100.000 rudarjev. j Komunistična propaganda v Fratfclji. 1 Pariz, 12. marca. (Izv.) (Havas). Komunisti so razvili živahno propagando zoper vpoklic letnika 1920 k vojakom. Vi prostorih komunistične omladine in’ vi komunistični tiskarni so so vršile hišne preiskave, pri katerih se je našlo nad 20.000 letakov, ki pozivajo mladeniče, Huj se ne odzovejo pozivu. Aretiranih je bilo več oseb, ki so sodelovale pri tej propa* gandi. Tudi v zasebnih stanovanjih s.