
I
vlubezni žive n!
VESTNIKOV MESEČNIK četrtek, 30. marca, 2000, 60. Številka
Nato pa še prazniki, ju-hu!!!
Pomlad bo vsak dan lepša in lepša, dokler ne pride najlepše: 27. april in novi Pen.

marec 2000
tute P©n tute
VESTNIK 34
t
„•
i
KTUi'
9
z

Z
Slikni
me, Brigita!!!

I;


?^5

i

• < '5
!
Nedavno je bila soboška kulturna srenja v obljubljenem mestu, kamor vodijo vse poti. Navdušeni nad arhitekturo večnega Rima so veliko posedali po lokalih in pili capuccino. Ko niso pili, so opazovali okolico in se tako strokovno izobraževali. Vsi trdijo, da je bilo enkratno in da bodo še šli. Da pa se izpopolnjevanje ne bi nehalo že z vrnitvijo v Prekmurje, so posneli ogromno dokumentarnega fotogra-diva. Prispevala ga je tudi BRIGITA PERHAVEC, na mestni občini odgovorna (med drugim) tudi za kulturno razsvetljevanje Sobočanov.
H-;

J
g
4
il

■
C
Pa


ver ne
zdig«®;

tl

z.
' r f
I ■ /^1 j * ' H
anHITEKTURA

boug žbghjaj
Renata

DAOŠ

Branko in Borut

1
Knjižni prvenec kuharskega mojstra BRANKA ČASARJA (svetla srajca, temna kravata) iz soboškega hotela DIANA je prepričal mnoge, tudi goste ljubljanskega sejma Alpe - Adria.

JI
Sobota naše
mladosti
Knjigo so lačni Kranjci razgrabili, posebej hlastajoč po pristni prekmurski kuhinji.
Thdi zato se smeje urednici knjige RENATI BAKAN - FICKO (brez kravate) in direktorju Diane Zvezde BORUTU PREMZLU (ne stoji ob Renati).

Nič več ne bo tako, kot je bilo. Tako nekako so govorili preroki, ko se je osamosvojila dežela slovenska.
Imeli so prav. Spremenilo se je vse in še več. In Še vedno se spreminja. Tale dimnik v Cvetkovi ulici je pod težo človekove odločitve padel in ni vrag, da se bo še kdaj pobral.
Kaj bo zraslo na njegovem mestu, naj ugane vaša domišljija (posebej, Če ste goreči obiskovalci trgovskih središč),
ONIČ
NE SPREGLEJTE!
ENA IN EDEN STA DVA!
1.
Če ste človek dobre volje, ki dajete prednost ljubezni, razumevanju in zabavi, se enostavno MORATE prijaviti na razpis, ki ga objavljamo! Vsako tretjo nedeljo bo namreč na Murskem valu od 21*10 do 24*00 oddaja ENA IN EDEN STA DVA, v kateri se bomo zbliževali, ljubili, prevladovala bodo pozitivna čustva. Izmdnjaje bosta SIMONA ŠPINDLER in BOJAN PEČEK pripravila kviz - tekmovala bosta dva zakonska para - in spoznavni večer, ko bo ženska (dekle) izbirala med tremi moškimi in obratno. Seveda vaša pripravljenost za sodelovanje ne bo zastonj - nagrajeni boste prav vsi, v vsaki oddaji tudi s KONECTEDEN-
Eva in Nikolaj pred 51 leti ...
... in danes.
'i t.
hi

'V

P
2;_
Led smo prebili z zakoncema EVO in NIKOLAJEM CELECEM iz ČERNELAVEC, ki sta 20, februarja praznovala
51, obletnico poroke. Polna življenjske energije in medsebojne naklonjenosti, saj se še nista pošteno skregala, sta SKIM PAKETOM V DVOJE v enem od navdušila vse, ki so ju poslušali. Nista namreč samo odlična sogovornika, pač pa ne mine dan brez njune ubrane
slovenskih turističnih krajev!
pesmi. Pridružite se jima z izpolnitvijo prijavnice, naslednja oddaja bo 15. aprila!
Prijavnica za pare
Ime in priimek
Naslov
Telefon
3
Prva prijavnica je za vse, ki želite priti na MV v dvoje (za zakonske pare in za koruznike), druga pa za posameznike, ki upate, da vas bo katera (ali kateri) izbral in popeljala (popeljal) na čudovit konec tedna! Prijavnice pošljite najpozneje do 3. aprila na naslov MURSKI VAL, za oddajo 1 + 1=2, Ulica arh. NOVAKA 13, 9.000 M. SOBOTA.
Prijavnica za samske
Ime in priimek
Naslov
Telefon

I
I

marec 2000
I
tute Pen tute
VESTNIK 35
1
J


Voroševa
torta za
spravo
TIBOR VOROŠ, predsednik občinskega odbora Pomurske madžarske narodnostne skupnosti in svetnik v Moravskih Toplicah, se je pražnje oblečen odpravil ne na poroko, pač pa na občinski urad. Predstavniki regijskih Madžarov so se zaradi denarja (kaj drugega pa lahko ljudi skrega?) razdelili na »lendavske« in »goričke«, njihovo burno in vroče sestankovanje pa bi lahko vsaj malo razelektrila (tako vrli Tibor) sladka torta, Pentute neuradno poročajo, da se mu sladko sproščanje napetosti žal ni pos-
O)

rečilo.
GEGRA
‘'v- r
u iry
I



r
štirinožci
frizerke Olge
T7
'1

i( -'lE
ti
i
I,

? 4
1
O
i
Foto: Simon PETROVIČ
Narava ponuja prebujenje, pomlad pa nas utruja in razganja
hkrati. Lepa pa bo, če si jo lepo naredimo - kot frizerka Olga Kocuvan	. 7	, t
iz Gornje Radgone. S prijaznimi novofundlandci je bilo prijaznejše toplejše Čase Še lažje pričakati!
TEKAL
O HI
O
Geza slabše
MEDICINA
J

7
h, Tl
■v’
*.
n
i








vidi
Eden najpomembnejših regijskih kulturnikov GEZA KIŠFALVI se v zadnjem času vedno veČ
ubada z vidom. Rahlo mu peša in pentutarski
strokovnjaki trdijo, da je zato najbolje prenehati z branjem strokovne literature ob večerih, pa tudi gledanje televizijskega programa mora zmanjšati na 0.5 ure/dan. Svetovali so mu tudi enoočni počitek (na fotografiji), ki se ga poslužuje izmenoma za desno (spet na fotografiji) in levo oko (ni na fotografiji). Vajo mora ponavljati vsak dan 4-krat do izboljšanja. Zanesljivi viri poročajo, da se je to zadnje marca že zgodilo!
DAOŠ




domaCa pomurska razglednica...
CEDIJO SE SLINE.PRI NAS SO KOLINE!
JAZ SEM GEZA,MESAR SILNI; GREVA S PUJSOM-NA POSLOVILNI!
Ka> pa dva prsta nad glavo?

Potot FRBO
/Franc BOBOVEC/

marec 2000
Pen
VESTNIK 36
KOM Pen TAR
Uspešni ljudje imajo veliko privržencev, še več takih, ki se jim vlečejo v rit, pa tudi mnogo tistih, ki v vsakem uspehu vidijo nekaj sumljivega. Kaj bi se sprenevedali. Najbolj znani pomurski župan, šef mestne občine Murska Sobota Anton Slavic, je uspešen, zato o njem krožijo tri natanko take definicije: odličen župan, pravijo eni. Gospod Tonček, se mu prilizujejo drugi. Lahko je s tujim k... po koprivah mahati, so Vedoželjni tret j L
Slavic je s svojim delom, javnimi nastopi, obljubami radikalec. Za odločitve potrebuje malo časa, ko pa se odloči, skorajda ne trpi več ugovorov. Zahteva uresničitev dogovorov, saj samo tako lahko tudi sam drži besedo, ki jo je dal.
Nič čudnega torej ni bilo, ko pri zadnjih županskih
volitvah praktično nobena stranka ni zmogla pro
ti kandidata tako karizmatičnemu županu

ie kan-
didatura dr. Jožeta Magdiča., krščanskega demokrata, je ostala v spominu predvsem po unikatni podpori Slaviču, ki jo je rakičanski psihiater razglašal na vsakem koraku. V javnih nastopih ni začel stavka o protikandidatu, da ga ne bi opisal kot »mojega dobrega prijatelja.- In kar nekajkrat je dr. Magdič, ki na političnem prizorišču nikakor ni vajenec, izjavil, da boljšega župana od Slavica Sobota še ni imela.
V nomenklaturi poslanska funkcija šteje nekako več od županske. Zato se samo po sebi postavlja vprašanje: bo LDS v Murski Soboti za kandidata na jesenskih volitvah v državni zbor postavila Slavica? Položaj je zapleten, saj je tudi sedanji poslanec te stranke iz Murske Sobote Andrej Gerenčer ha prejšnjih volitvah
Slavica za



poslanca?
dosegel enega najboljših volilnih rezultatov v državi. Glede na dejstvo, ko vse kaže, da bomo Slovenci poslance volili po dvokrožnem večinskem sistemu, pa postaja še pomembnejše kot prej, koga boš kje kandidiral, kakšne so njegove možnosti, da premaga protikandidate. Zdaj ne bodo več šteli odstotki in njihovo prenašanje iz okraja v državo in nazaj, zdaj šteje le še zmaga na domačem terenu.
Ampak, ali LDS Slavica, takega, kot je, brez dlake na jeziku, včasih malo nesramnega, včasih preveč direktnega, zelo zelo samosvojega, sploh ljubi? Ji ni bolj po volji enako popularen, pa veliko obvladljivejši podpredsednik parlamenta Andrej Gerenčer. Kar se Janeza Drnovška tiče, je dilema, ali ima koga raje ali ne, povsem odveč: zdaj, ko bo vrag odnesel šalo, bo pretehtalo predvsem, kdo bo na določenem terenu več pobral. In čeprav Slavic na neposredno vprašanje odgovarja, da ne bo kandidiral za poslanca, ker si je zadal obsežen program razvoja mestne občine, in poudarja, da je najprej župan in šele potem član stranke, bo v primeru, da bodo šefi tako odločili, kandidat na volitvah on. Kaj pa Gerenčer? Za svoje ljudi bodo pa že znali poskrbeti.
MARJAN DORA

(p. s.: Po glasnosti in odločnosti ter radikalnosti njegovih stališč sem prepričan, da v ljubljanskem parlamentu ne bi bilo novinarja, ki rie bi vedel, kdo je Anton Slavic in kakšna so njegova stališča, česar za sedanji mandat pomurskih poslancev ni mogoče vedno trditi.)
r
Zdenek Bily o prvem srečanju z ženo Majdo
Zdenek Billy še igra pri lovskih rogistih In solira pri soboškem Big Bandu. Geni džeza so še ostali v glavi, na jeziku in v prstih.
N
'apis »Elite« je ponosno visel nad odrom, na katerem so stali štirje postavni fantje, ki jih je glasba pripeljala iz rodne Češke v
deželo ob Muri, kjer so v Radencih več kot dobro desetletje želi pohvale obiskovalcev in s svojimi inštrumenti razgrevali plesišča, na katerih se je pod njihovimi takti prevrtelo na tisoče parov. Zdenek Bily, ki danes živi v Radencih, pa se konec šestdesetih ni zaljubil samo v glasbo.
Zarečenega kruha se nafveč poje
»Nikakor nisem mogel odvrniti pogleda z lepega
dekleta, ki nam je streglo v restavraciji Vikend. ' kamor smo člani ansambla Elite hodili jest;« pove
Zdenek med našim obiskom v stanovanju Bilyjevih v Radencih, Majda pa doda: »Jaz pa sem takrat
mislila, da ne bom imela nobenega od teh Majdi in Zdeneku sta se rodili tudi hčerki Sonja in Nataša, muzikantov.« Toda zarečenega kruha se največ
poje ... Zdenek in Majda sta se leta 1971 poročila. Zdenek je svoje stalno bivališče na Češkem dokončno zamenjal za Radence.
Zdenek bo bobnar
»Rodil sem se v kraju, ki se je imenoval Zlin,« je
pripovedoval Zdenek o svojem življenju. »Po drugi ki se je zgodil 1969. Zdenek je bil takoj za, še en kolega ‘	‘ ‘	iz ansambla tudi. Preostali štirje so se vrnili na Češko,
svetovni vojni so prišli komunisti in ga preimenovali po tedanjem predsedniku, v začetku devetdesetih pa je kraj znova dobil staro ime.
Pravzaprav je mesto zgradil tovarnar čevljev in dva češka glasbenika. Sprva so člani ansambla Elite
kopija tega mesta in tovarn je Borovo na Hr-
vaškem.« Zdenek je v Zlinu odraščal pri babici, minilo dvanajst, skoraj trinajst let.
nato so se preselili na južno Moravsko. »Pokrajina je podobna Pomurju, le namesto Mure teče tam Morava,« smo izvedeli od našega gostitelja. Matura ga ni pripeljala samo do fakultete, temveč tudi v gimnazijski ansambel, ki se je pripravljal na maturitetni ples. »Zdenek, ti imaš posluh. Ti bo bobnar,« so rekli sošolci in pri tem je takrat tudi ostalo. Po maturi so si prijatelji iz šolskih klopi morali reči na svidenje, toda trobentači iz gimnazijskega ansambla so čez počitnice pustili trobente pri Zdeneku, ki je z inštrumenti rad »eksperimentitral«. Do konca počitnic sta s sosedovim fantom že veselo igrala nekaj skladb.
T>i Ir t 'rt t Ir. H t	smo izvedeli od Majde. Gost je dobil pesem, ansambel
FlaKat na zidu laKUltete	kakšen liter vina. Železni repertoar so bile vse
Potem pa je nazidnfakultetevBrnu visel plakat, popularne melodije tistega časa. Kar so zvečer peli







T
•rr
•11
!
l.
1
t
■ ■ 1
!i
■
*

K' “

I


kr-V

i-

s
Železni repertoar so bile vse popularne melodije tistega Konjski komat okoli vratu
časa. Kar so zvečer peli na tekmovanju za Evrovizijsko popevko, je ansambel Elite že igral naslednji dan v kavami v Radencih.
ikakor nisem mogel odvrniti pogleda z lepega dekleta«^
na katerem je pisalo, da iščejo člane za nov ansambel. Njegovi glasbeni geni niso dovolili, da bi kar tako odkorakal mimo tega plakata. Lastne trobente ni imel, a je na avdiciji zahtevane melodije odigral veliko bolje kot vsi preostali trobentači. »Ena trobenta ni ovira,« so rekli kolegi in mu trobento najprej posodili, nato pa so inštrument po zelo ugodni ceni tudi prodali. Po letu dni igranja v ansamblu je Zdenek srečal glasbenike, ki so igrali predvsem džez in diksilend. Oboje na koncertih in predvsem za dušo, ob sobotah zvečer ali na čajankah pa zabavno glasbo, da so zaslužili nekaj denarja. »Vsaj za pivo ali ,špricer’,« se spominja Zdenek tistih časov, »džez je bil takrat temelj, zabavna glasba pa nekaj, kar smo kar tako usipali iz rokava, kar si slišal, si takoj igral.«
Elite
Njegovo srečanje s še takratno Jugoslavijo je bilo srečanje z morjem, »Po končani fakulteti, ko sem že bil v službi, je pome prišel fant, ki mi je povedal, da sestavlja ansambel, ki bo čez poletje igral v Cri-kvenici. Fantje v, ansamblu smo se zbrali z vseh vetrov, vadili, nato sem se v službi dogovoril za dopust in pred mano je bilo poletje, polno glasbe in vročega

7^

1'33
2
rj>-

Ker takrat še ni bUo vrtca, ju je Zdenek po jutranjem prihodu iz službe pazil, spal in pral plenice hkratL
morskega sonca.« Naključje je naneslo, da so na Obali igrali ravno v času, ko je Rusija napadla Češko, takrat pa je v Crikvenico prišla tudi delegacija iz Radenec, ki je češki ansambel povabila na nastop ob otvoritvi mosta čez reko Muro v Gornji Radgoni,
Zdenek pa je s telegrami uredil, da sta oktobra, v zadnjem letu šestdesetih, v Radence pripotovala še
nameravali ostati le leto, nato dve, nenadoma je
Ansambel Elite je dobro desetletje kraljeval s. na radenskem odru
Ko je gost stopil skozi vrata
»Za vsakega gosta so vedeli, katero pesem mu morajo igrati že, ko je ta samo stopil skozi vrata,«
na tekmovanju za Evrovizijsko popevko, je ansambel Elite že igral naslednji dan v Radencih. »Če je bilo besedilo v čudnem jeziku, smo ga pač napisali fonetično in tako potem tudi zapeli,« je razložil naš sogovornik. Edina težava je bila včasih v tem, da ko je glasbenik na odru, ne more hkrati plesati s svojo izbranko. »To smo hitro uredili,« je našla odgovor Majda, »ko so končali na odru, smo sedli v avtomobil in se odpeljali v kak bar, ki je še bil odprt. Ali pa smo ponočevali ob ponedeljkih, ko so imeli glasbeniki prosto. Dogajalo se je celo to, da smo v nedeljo po nastopu odpotovali na Češko in se v torek vrnili. In to velikokrat naravnost na nov nastop. Takrat smo imeli še veliko energije.«
»Tudi na najini poroki smo zadevo z muzikanti hitro rešili. Oziroma so bili oni bolj iznajdljivi, saj so nama na Tišino, kjer sva se poročila, postavili kar celo
■l
VESTNIK 37
Pen
marec 2000
kočijo, Zdeneku pa nadeli konjski komat, Zdenek se je ob spominu na te dogodke nasmehnil, dodal, da so bila to prečudovita leta, vse, dokler niso začeli ugotavljati, da so kavarniški večeri primernejši za mlajše, ki lahko čez dan spijo kot krti. Majdi in Zdeneku sta se takrat rodili tudi hčerki Sonja in Nataša.
Ker takrat še ni bilo vrtca, ju je Zdenek po jutranjem prihodu iz službe pazil, kuhal zajtrk, spal in pral plenice hkrati, saj je morala biti Majda dopoldne v službi.
1
Ko bom velik, bom imel
^Pečenka je zame druga liga«
Beseda je pri družinski temi nanesla tudi na kuharske dobrote slovenske in češke kuhinje in na vprašanje o kuharskih sposobnostih je Zdenek bolj za šalo kot zares odgovoril; »Za frutolino, medolino in čokolino sem bil vedno pri roki,«
Majda je pri tem potrdila, da kuhata oba, toda pri kuharskih mojstrovinah je pri hiši prvi Zdenek. Češka kuhinja temelji na omakah, h katerim
spadajo odlični češki »knedelčki«
»Pečenka je
zame druga liga,« je odločen Zdenek, »šele ko mesu dodaš primerno količino začimb, gorčice, dušiš, dodaš čebulo, česen, postane jed dobrota. Več pa nočem izdati. To so že skrivnosti stroke,«
v Sloveniji na »špricer«, na Češkem na pivo
Še zdaj se včasih zgodi, da domače »knedle« pripeljejo s sabo, ko obiščejo Češko, Pripeljejo jih še zamrznjene, da jih potem lahko doma postrežejo. V avtomobilu pa se znajde tudi kakšna gajbica češkega piva. »Kakor hodite v Sloveniji na ,5pricer’, tako hodijo na Češkem na pivo. Dežele se spreminjajo, toda pivske navade ostajajo iste,« je razložil Zdenek. Skoraj vsaka češka vas ima svojo pivovarno, ki prodaja pivo lokalnim gostilnam. Obstajajo tudi velike pivovarne s priznanimi znamkami, kot je pivovarna v Plznu ali pa Budwreiser.
»Pij, če nej te včesnen *
Zdenek in Majda pa sta uspela prepričati tudi svoje sorodnike na Češkem, da imamo v Sloveniji poleg piva predvsem dobro vino. Ob njihovem obisku sta kozarec traminca ali penine obvezna. Zdenek še doda; »Sicer pa sem bil pri prihodu v deželo ob Muri najbolj presenečen nad tem, kako veseli ste Pomurci. Čeprav sem v začetku zelo pogrešal češko pivo, sem se moral hočeš nočeš navaditi na dobro vino. Saj mi včasih ni preostalo drugega.« Zdenek se spominja nekdanjih časov: »Na mizi se je znašel za meter ,špricerjev’, poleg pa je stal prijatelj, ki je grozil: Pij, če nej te včesnen po glavej.«

lA
f


hi 0'J


7- •■
Zdenek in Majda sta uspela prepričati tudi svoje sorodnike na Češkem, da imamo v Sloveniji poleg pita predvsem dobro vino. Ob njihovem obisku sta kozarec traminca ali penine obvezna.
Tri gajbice piva
Danes igra Zdenek pri prekmurskih lovskih rogistih. Dolga leta sta sodelovala z mojstrom Grlecem, zdaj pa je umetniški vodja ansambla, čeprav se je sprva upiral, saj sam sploh ni lovec. Poleg tega sodeluje tudi pri koncertih Big Banda soboške glasbene šole, kjer »solira« na trobento. Priznava, da je nekaj genov džeza še ostalo v glavi, na jeziku in v prstih.
Prve trobente pa ne igra; saj to raje prepušča mlajšim glasbenikom. Po končani glasbeni poti z ansamblom Elite se je zaposlil kot diplomirani agronom in še danes, kakor sam pravi, »rova« po Apaškem polju, Majda pa je zaposlena v hotelu Radin v Radencih Spomini na Elite pa so ostali, v kuhinji še stoji metronom, ko smo ga hoteli slikati s trobento, pa je moral stopiti ponjo v avtomobil. Tri gajbice češkega piva so varno spravljene v kleli za obisk prijateljev ali sorodnikov.
Svetlost dneva bodo zagledale, ko bo v kuhinji Bilyijevih dišalo po omaki in cmokih, iz trobente pa bo morebiti prišla tudi kakšna češka polka ali valček
Dejan Fujs
j
■
»
ZGANJARO
«
29, februarja 1960 se je Režonjevima - Barbari in Francu - pod Lipo rodil sin. Krstila sta g^a za Jožeta in letos je v družbi svojih najbiižjih praznoval okroglih deset let, ^Očetu sem hvaležen, da pred štiridesetimi leti ni dovolil, da bi moj rojstni dan premaknili na 28. februar oziroma 1. marec. Rad imam stvari, ki so nekajposebnega, in mojih deset let pri štiridesetih je nekaj, kar je dano redkim. Moja srčna želja je, da bi imel, ko bom velik, »žganjaro«. V poslovnem smislu pa bom napredoval v lastnika prave prekmurske gostilne, ki je zdaj v naši pokrajini ni. Najbolj od vsega pa si želim zdravja v krogu svojih najbližjih.* In Relaxove zgodbe o uspehu dodajamo, kajti poslovalnica te turistične agencije v Murski Sobotije okupirala ves njegov čas. Tako pač je, če si šef!

Jožek ima rad sladkarije (kateri fantič jih pa nima?], Jože pa zna odločno prijeti kozarec (kateremu zrelemu možu pa je to problem?). Vse na pravem mestu in ob pravem času! Ob vsem, kar počne in za kar običajno nima dovolj časa, je posebno ponosen na svoj ranč v Moravcih v Slovenskih goricah. »Sem edini pridelovalec jabolčnega vina in kisa daleč naokoli. Le časa nimam dovolj, da bi prodrl z ekskluzivno blagovno znamko... Še dobro, da je oče v polni kondiciji in so na ranpu vsa dela pravi čas opravljena,- vedno rad poudari in prizna, da je res premalo doma, da pa ga po zaslugi podjetne žene ter iznajdljivih in samostojnih otrok niti ne pogrešajo več preveč. Zato pa so skupni trenutki toliko slajši in privoščijo si jih z veliko žlico.
Praznovanje je bilo načrtovano za torek, 29. februarja 2000, pa je nujna službena pot v Dalmacijo vse postavila na glavo. In tako se je lahko zgodilo šele na pustno soboto, je pa bilo prav zato še bolj veselo. Prišle so maškare, Jože pa je bil glavni plesalec.



1
fS
Darila so bila tokrat nekaj čisto posebnega. Prijatelj Geza, ki se rad zeza, je s svojim izborom jubilanta predvsem opominjal: s prospekti konkurenčne agencije na nujno stalno prežo v službi, s košem za smeti na odlaganje nepotrebnih bremen, z ledenim čajem na vitalnost, potrebno za študij, z zobno ščetko in baloni na zaščito na potovanjih, z ruto na zvestobo, z orehi na potrebo po skrbi za kondicijo ... Oče in mama (v sredini] sta se samo nasmihala!


1«
1» '1



L
A
3^,

»

A'

i
im-


Penovci smo prinesli zahtevno delo za desetletnika - puzle, iz katerih je potrebno zložiti Eifflov stolp. Hčerka Daša (sin Gorazd se je držal bolj v ozadju] in žena Vesna sta bili navdušeni. Bo vsaj ena svetovna znamenitost, zaradi katere ne bo potrebno za tri dni na pot, ampak bo ob vsakem času na ogled doma! In zadnje čase je Jože res kakšno uro več doma. Zlaga puzle.
Bratje in sestre: (od leve] Milena, Renata. Štefan, Marija in jubilant Jože.
V gostišču Lovenjak - Horvat v Polani se je Frida izkazala kot prava gostiteljica, prijateljica in poslovna partnerica. Za malega Jožeka je pripravila tortico, s slinčkom pa je poskrbela, da se ne bi popacal. Ibdi na vse drugo zbrana družba, ki jo je zabaval Peter Juhnov, ni imela pripomb. Do štirih zjutraj je bilo največ prizorov, podobnih temu na fotografiji. >To je bilo moje prvo resno praznovanje rojstnega dne. In upam, da bo še kdaj priložnost in razlog za podobno druženje nam je zaupal Jože Režonja, nekoč od Lipe doma, zdaj pa že Veržejec z državljanstvom. Držali ga bova za besedo - Irma in Nataša.

■ >
I
I
.A
Ki
,1
L**'
. I'
'j
.t
Hi >
marec 2000
Pen
VESTNIK 3e

Velika
- 3 vprašanja "
- 6 Pomurcev 8
TRIPENKETA
Zdaj je Čas, ko nas daje pomladanska utrujenost. Kako jo čutite in kako se ji upirate? Opišite dogodek ali dogajanje, ki je bilo resnično, pa bi prej kdo rekel, da je prvo-
aprilska šala.
-18 odgovorov ^^^atera svetovno znana firma ali poslovnež bi ta hip lahko rešil pomursko gospo-
JANA KERČMAR, evangeličanska duhovnica, Gornji Petrovci
k

Verjetno pomladansko utrujenost tu tn tam občutijo vsi. Včasih se mi sicer zdi, da je to tudi dober izgovor, ko se nam česa ne ljubi narediti. Tudi sama nisem izjema. Tovrstna utrujenost obstaja v vseh letnih časih. Čeprav se ji upiram, se mi to vedno ne posreči. Resnično pomladansko utrujenost pa skušam premagati z delom na vrtu, z daljšim sprehodom ali v družbi, kjer se lahko od srca nasmejim. Menim, da je zdravega smeha med nami zdaleč premalo. Verjetno smo zato »pomladansko« utrujeni vse leto Utrujenost je bolj psihične kot fizične narave.
©Bilo je v zadnjem letniku srednje šole. Imeli smo ruščino, ki je bila obvezen predmet in rA?r Ad n i r Arka. O1 era. vp 11 k a. n i ein fil k a. f «i mna.+i? Ark a vcAaa k a r ia bil n nrs’!? at a nn c cpitt i a+ ck n /
razredničarka Olga, velika rusofilka (simpatizerka vsega, kar je bilo povezano s sovjetsko/
ruskim prijateljstvom) nas je spraševala, za kakšen študij se je kdo odločU. Ko sem dejala, da bom šla na teologijo, je postala v obraz še bolj rdeča, kot je že sicer bila. Debelo me je pogledala in me nadrla: »Vem, da v amaterskem gledabšču igraš v komedijah, vendar norcev iz mene ne boš brila!« Prepričana je bila, da se šalim. Do takrat me je imela zelo rada, po tistem pa sem naenkrat za njo postala povsem nesposobno dekle. Nikakor ni mogla dojeti, kako se lahko jaz, -otrok komunizma«, odločim za takšno bedarijo. Za njo je bila to morda prvoaprilska šala, zame pa zelo pomemben življenjski korak.
Pesimist bi morda dejal, da pomurskemu gospodarstvu niti Bog več ne pomore! Sem zmerna optimistka in verjamem, da ljudje marsikaj zmorejo, če le resnično hočejo. Nisem
gospodarstvenicam tudi ne vem, kateri posameznik ali firma bi lahko naredila tak »čudež-Tovarna Mura sama tega gotovo ne bo zmogla. Menim, da je nekaj narobe s »hrbtenico« Ko je ta poškodovana, nas ne boli le hrbet, ampak lahko tudi vse drugo. Za ozdravitev je potreben trezen premislek in odločno ukrepanje zdravih in pametnih glav. Predvsem tistih -zgoraj«. Če bi bilo tam res vse zdravo in bi odločale prave glave, bi tudi tisti »spodaj« delali drugače VeUko bolj pošteno in manj za osebne koristi. Poštenost in koristoljubje ne gresta skupaj! »Firma«, ki bi nas lahko rešila, se lahko imenuje le »POŠTENOST VSEH«, ne pa da se to pričakuje le od delavcev in kmetov.
Cilka Dimeč Žerdin, upokojenka^ Radmošci
^nLjubim
Raricm
svetlobo in sonce! Po dolgih letih bivanja ob glavn i cesti v Gornji
Radgoni, ki je zasmrajena od izpušnih plinov, so Radmošci pravi
balzam za dobro počutje Zbujam se v soncu, ob ptičjem petju. Bosa hodim po rosi Energijo dobim od debel belih brez. Ste že kdaj poskusili, koliko energije vam lahko dajo breze? Samo naslonite se na deblo ... Od pijač prisegam na kombušo - japonsko živo gobo, ki jo gojim v indijskem in šipkovem čaju Po tednu dni so v tej pijači vsi potrebni

LV'

Mag. Ivan Rotdajč, direktor. Murska Sobota
Občutek imam, da se mi prav v času pomladanske utrujenosti v telesu zagozdijo doživetja in čustva. Prav v
Prekmurje bi moralo biti za vse nas veselje in ne žalost, sreča in ne trpljenje, sonce in ne dež. Nimamo cest, imamo promet, ki uničuje ljudi in vse okrog njih. Nimamo železnice, imamo traso. ki uničuje pokrajino in ogroža ljudi. Vse to doživljamo vsak dan. pa vendar vse to ne zadostuje, da bi odgovorne onkraj Mure prepričali. da ne ostane samo prekmurski človek z izrazito specifično govorico, kot da bi bila vse to prvoaprilska potegavščina, saj ne morem verjeti, da se vse to dogaja vsak dan. Sprašujem sebe in Vas, le kaj smo koristnega naredili ali bi lahko naredili še več, da ne bi ugotavljali, da je najboljše za nami, zato vedno bolj zaskrbljeno nadaljujemo pot.
tem času ugotavljam, da sem leto starejši, da se staram, pa to še ni najhujše. V heteroseksualni družbi je mnoge groza staranja, kajti ustvarili smo si veliko prepričanje o veličastnosti mladosti. Pa ta sprememba vsaj za moške ni tako kruta, kajti z nekaj sivimi lasmi postanejo pomembnejši. Tolažim se z mi sU j o, da je mladost dana vsakemu človeku, standard lepote pa doseže le malo kdo. Kaj še doživljam v času pomladanske utrujenosti? Včasih me je dan ali dva bolela rama, sedaj malo pogosteje. Bolečino skušam prezreti, vendar vedno ne izgine. Mlatim po postelji in brcam po odeji. Ko zjutraj končam ta način telesnega sproščanja, imam občutek, da se počutim dosti bolje. Ta trenutek tudi spoznam, da se lahko upiram pomladanski utrujenosti, ko nisem nemočna žrtev svojih misli, temveč gospodar svojega uma
O Dobra podjetja doma in v svetu so izkušnje in so nas naučila, da se lahko zanesejo le na lastne moči, in če bodo dobri, se bo regija Pomurja z njihovimi rezultati že znala pohvaliti. Slabša se tega pač šele učijo, in če bo tak uk dovolj hiter, se bodo obdržala in tudi sama postala dobra Sprašujem se, kaj se je v zadnjem času zgodilo tako usodnega, da v slovenskem gospodarskem prostoru nimamo take veljave, kot smo jo imeli? Sprašujem se, zakaj smo po kakovosti življenja Prekmurci manjvredni? Ne potrebujemo svetovno znane firme, ki bi rešila pomursko gospodarstvo, koristimo dragoceni domači kader, ki je zunaj Prekmurja uspešen poslovni kreativec in odkriva nove poslovne, tržne priložnosti. Koliko dobrega kadra je dobilo brco, kot da problema v Prekmurju ni!?
I
.s
’0 dolgih zimskih me-
encimi proti vsem boleznim sodobnega sveta Kaj več vam povem, če pridete na kavo v idilične Radmošce! Ce me,kdaj zbada v križu, kolenih, kolku, se spomnim besed dr. Ruglja, izrečene v Radencih. Potrebno je gibanje in ne negovanje težav. Velikokrat je vmes lenoba, ne utrujenost in zdravstvena nemoč. Jaz pa sem zasvojena z računalnikom, kar absolutno ni dobro In tega vam ne priporočam!
Bil je čas Pomurskega sejma. Ob 23.30 je bilo na cesti pred blokom zelo živahno. Pozvonilo je in pred vrati je stal



secih sem ponavadi

: ?r ? J/j « kllSk
prikupen fant, ki je spraševal za sina Andreja. Rad bi prespal, ker so vsi avtobusi proti Soboti odpeljali. Nisem imela proste postelje, zato sem ga vljudno odklonila. Ko je odšel, sem se spomnila na spalno vrečo in dnevno sobo pa na moj odnos do mladih, ki jih je treba razumeti in jim pomagati Tako kot so večkrat mojima otrokoma! Brez pomislekov sem vstala, si ogrnila haljo, stopila v copate, sedla v avto in se odpeljala za neznanim fantom Šele v avtu se mi je posvetilo, da pravzaprav ne vem, kateremu štoparju naj ustavim Pri Avtoradgoni sem se hotela obrniti proti domu, pa je avto »zakašijal« in se ustavil Zgrožena sem izstopila, pogledala svojo dolgo spalno srajco in copate. Kot bi gola stala na cesti! Avto sem z veliko težavo porinila na stransko cesto Poševno je pristal v koruzi. Do doma sem imela vsaj kilometer in pol po glavni cesti. Ob progi nisem upala iti, ljudje so se.še vračali s sejma pa še trezni niso bili vsi. Domačini so me poznaU in kaj bi si mislili, da ravnateljica šole hodi okrog v spalni srajci in skoraj bosa. In kaj če mi ustavi kak voznik? Groza! V mislih sem očitala otrokoma, da je to zaradi njiju .. Po polnoči sem končno prišla domov z dolge, predolge poti. Vsi moji so spali, ne dabi vedeli za mojo polnočno odisejado. Le mož je čudno gledal, ko sem šla drugo jutro po avto z ročko bencina - v koruzo ob Avtoradgoni. Kdo bi verjel moji zgodbi? Pa je bila resnična.
^™Tega ne verjamem. To bomo morali storiti kar sami. Imamo dovolj sposobnih ljudi in jjridnih delavcev. Seveda ne bo šlo brez ustrezne zakonodaje in njenega brezkompromisnega izvajanja! Rešitev vidim v drobnem gospodarstvu in aktiviranju podjetij, ki so neslavno propadla. Če bi se v to vključili poslovneži Dimnikovega kova? Zakaj pa ne? Ko bi nam zaupali gospodarstveniki pomurskega porekla v svetu tn investirali v domačem kraju?! To bi bili naši ljudje. Sicer pa počakajmo do parlamentarnih volitev. V tem času se bosta iz ust oblasti željnih cedila med in mleko, skratka, čaka nas raj na zemlji . Kaj bi si potem belili glavo s posegom tujih poslovnežev v naš lepi pomurski prostor? Zdaj je vsaj naš in upam, da bo naš tudi ostal.
brez kondicije, brez moči. Pozimi se človek nekako navadi na brezdelje, lenarjenje. Potem pa se narava začne prebujati in človek z njo. Posledica tega pa je utrujenost Tudi z menoj je tako. V pomladnih mesecih se izredno hitro utrudim. Za letošnje leto to še posebej velja, saj se moram pripravljati na maturo pa še maturantski ples imam »na vratu«. Zato, če se
BRIGITA KLUJBER,

ZORICA RENGEO, kmetijska podjetnica, Šalovci
^Sza zenske to ne velja. Pomladanska utrujenost se loteva samo moških, in to takrat, ko se iiTvi	TiiMclzzi emrt Tmoi^Cii u7A/J 7o Irai cmn mo ^oncl/a?
jim nič ne ljubi. Me ženske smo zmeraj »ZA«! Za kaj smo me ženske?

maturantka, Banuta

1
Ji
le da, počivam Največkrat spim, da si naberem novih moči. Če pa mi čas dopušča, grem na dolge sprehode
^3 Spomnim se, da smo bili pred leti s šolo v gledališču v Ljubljani. Vrnili smo se šele rt rtrtrtrtrti Vrt»»	firtet Ir izit*	»-Q TtTFrttl iziTirt iirmCnziiA /*\b HA čArti
pozno ponoči. Ker stanujem na vasi, kjer ulično razsvetljavo ugasnejo ob 23.00, sem
e
morala hoditi v temi. Od glavne ceste, kjer me je odložil avtobus, do naše hiše je kakih 150 metrov. Nič hudega sluteč sem se vračala domov. Tedaj pa sem opazila avto. Motor je imel prižgan. Ne vem, zakaj, toda prestrašila sem se Pospešila sem korake, nisem se ozirala. Avto se mi je zdel sumljiv. Ko sem prispela domov, sem staršem povedala za svoj pripetljaj. Pomirili so me, da je avto verjetno čakal kakšne ilegalce. Izredno sem se prestrašila, saj še dolgo nisem mogla zaspati. Takoj naslednji dan sem povedala prijateljem, da sem bila priča ilegalnemu dogodku. Niso mi verjeli, češ da si samo domišljam. Ko pa je prišla vest o tem, da so v naši bližini tisto noč oropali neko trgovino in da so storilce ujeli v naši bližini, so utihnili.
Pomursko gospodarstvo bi verjetno lahko rešil kdo z ogromno denarja. Mogoče kakšna filmska zvezda ali športnik. Morda Schumacher?
Jože Felkar, dr. med., spec., Murska Sobota I
Za akcijo - si ne upam zapisati!
Naše priprave, predvsem priprave Republike Slovenije za vstop v EU se zdijo resnične, a se bojim, da bo to največja prvoaprilska šala
^■Bolj kot spomladanska utrujenost me moti dalj časa trajajoči nizek zračni tlak. To čutim predvsem kot večjo zaspanost.
■ f
leta 2005. Se motim? Hvala bogu, oe sel
©Na vsakem višjem bregu nujno odpreti gramoznice, gospoda Rudi Cipot in Štefan Bertalanič pa morata obvezno registrirati m br-
ganizirati zračno plovbo Balon - Cug. Tako bomo lahko izvažali ekološko neoporečno goričko »žuto« zemljo. Ceste so tako ali tako »gotove« (ex) in nam drugega ne preostane! Kapital vlagam v zračno transportno podjetje Balon - Cug. P. S.: Rešitelj pomurskega gospodarstva pa nikakor ne sme biti GADAFI, ker v njegovi državi tar tovom sekajo prste in cele roke. Tako bi bilo v Pomurju preveč in-£h31 validov. ki bi si takoj priskrbeli dobre invalidnine, tako kot so znali SjjgC spretno pokrasti pomurska podjetja.
zato moram popiti še nekoliko več kave kol običajno.
©Dogodek, podoben prvoaprilski šali, se je zgodil na predzadnji dirki formule ena v Sepangu, ko so Michaela Schumacherja in Irvinga razglasili za zmagovalca VN Malezije. Kmalu po slavju Ferrarija nad dvojno zmago pa je glavni kontrolor Joe Bauer oba diskvalificiral zaradi »nepravilno« nameščenih usmerjevalnikov zraka na dirkalnikih.
^■Mjslim, da v tem trenutku še ni potrebno reševati obstoječega pomurskega gospodarstva, pač pa bi morali zaradi visoke stopnje nezaposlenosti zgradili še nekaj novih, drugačnih zmogljivosti. Glede na delavnost naših ljudi investitorja ne bo nemogoče najti.


1
l<-
A

VESTNIK 39
marec 2000
Pen

o
!
I'
TIT



a o
I
.1^
S
I
O
;1
,(
!
I!


. i .
i-*

T

¥
*
A
'‘VL
'ti*
:5>


r ■■'v^'

l[i
A. Pen M. Sobcto
Odkar imamo teh nekaj let svojo samostojno državo, se na moč trudimo za boljše življenje v njej. Kot narod, stoletja navajen poslušanja in vodenja od drugih, pa tudi šele zdaj spoznavamo zahtevnosti, ko moramo od ideje do Končnega cilja vse sami postoriti. V fragmentih kake reči še rešimo, pa se zavoljo nedoslednosti zalomi na drugem koncu. Zdi se, kot da nam manjka sposobnosti videnja stvari v celoti, od zgoraj, zviška. Nazadnje se izkaže, kot da ne vemo prav, kaj bi sploh želeli, in zaradi nedoslednosti mnogokrat propade tudi celota.
Vse prej kot idilično je življenje majhnega naroda na koščku zemlje sredi evropskega prepiha in tako je tudi življenje posameznika v času tehnizacije, kompjute-rizacije in potapljanja v elektronskem medmrežju. Vse to še zlasti, če tako narod kot posameznik nimata jasnega koncepta, pravega cilja. Protiutež vsemu temu je goto vovsa j občasna vrnitev k naravi, med gozdove, polja in travnike, kjer si človek v prvobitnem okolju spet napolni dušo, uredi misli in se pripravi za naslednji vsakdan.
Tudi v Pomurju se imamo kje sprehoditi v naravi. Najdaljšo tradicijo ima gotovo Pomurska pot, ki jo je leta 1967 zasnoval prof. Evgen Titan ter nam razkaže v svojem kasneje razširjenem obsegu najlepše naravne in kulturne znamenitosti Goričkega in Prlekije. Poti se marsikje poznajo leta žal tudi tako, da nas namesto po idiličnem kolovozu zdaj vodi po asfaltni cesti in namesto med nekdanjimi slamnjačamiin pravimi vinskimi kletmi zdaj pelje med zdolgočasenimi počitniškimi hišami. Naturistično gozdno učno pot Fuks grabo lahko brez zadrege in s ponosom popeljete tudi prijatelje iz urejene Evrope, da si skupaj ogledate sicer vsakdanje lepote, ki pa jih prepogosto spregledamo. Tudi učna pot Selo, ki nas popelje prek Makoterovega brega mimo Časarovega mlina do Berkovec in nazaj, nam pokaže vse možne znamenitosti in naravne lepote tega predela, ki pa jih seveda - v primerjavi z vsem, kar imamo v Sloveniji - ni ravno v izobilju. A naučimo se vendar ceniti tudi majhne in predvsem domače stvari’ Kadarkoli obiščem Tromejnik nad TVdkovo na Goričkem po lepo označeni in speljani Tbiristični poti Tromejnik, mi je na stičišču treh držav vselej prijetno spoznati vzorno urejenost slovenske tretjine ozemlja. Atilova pot s Kapele nad Radenci, če spregledamo tiste predele, ko pohodnika vodi po neznosni asfaltni cesti, odkriva zanimive predele Zgornjega in Spodnjega Kocjana, a omaga, da bi nas vodila skozi najbolj neokrnjene in najlepše predele spodnjega dela te
Poljski režiser Andrzej Wajda je dobil letošnjega častnega oskarja
h'?;.
doline in nas popeljala mimo idilične *ciniprače^ pokojnega slikarja Trstenjaka na Dragotinskem vrhu.
J«
A na večini novejših poti tako v Pomurju kakor drugod po Sloveniji snovalci izumljajo najrazličnejše markacijske znake od medvedjih in lisičjih šap do kičastih listov vinske trte, pozabljajo pa, da imamo tudi pri označevanju potov Slovenci svoj originalni in tradicionalni markacijski znak: rdeč krožeč z belo piko.
Vpeljal ga je plamnec in kartograf Novomeščan Alojz Knafelc (1859-1937), ki je leta 1922 v Planinskem vestniku objavil podrobna navodila za markiranje potov (primerjaj tudi: Dr, A. Bricelj: Priročnik za planince, DZS 1950, stran 211-220). Njegov znak - Knafelčev krogec - je likovno izčiščen in popoln, izviren in udomačen, funkcionalen, enostaven in opazen ter ga nobena od novejšth pogruntavščin niti približno ne dosega Uveljavil se je v vsem prostoru nekdanje Jugoslavije in zdaj se je le še bati, da nam ga ob našem malomarnem odnosu do izročil kdo ne odvzame. Knafeljcev krožeč je kakor oko, ki nas budno spremlja in varuje pred zablodo. Toda odprimo oči, kajti ne gre le za pozabljanje tega obpotnega znamenja bojim se, da gre za širši slovenski simptom splošnega zanemarjanja svoje dediščine, in to na vseh koncih in v vseh oblikah. Le spomnimo se razrušenih grajskih poslopij, preštevilnih shiranih zgradb, ki jim namesto prenove brezčutno dosodimo rušenje in zamenjavo z novo, v detajlih z vseh koncev in dežel kopirano obliko, spomnimo se tisočerih predmetov naših dedov, ki smo jih zavrgli v grapo ali oddali zbirateljskemu tujcu... Cenjenje svoje preteklosti in dediščine je vendar nekaj temeljnega na poti do lastne identitete.


I
•H
'I
j-

^18
iU



i,? . ■ j : j




■•M




M

M
L.fT^ ■
'-i|
P^vj£pj^^iil^ni[nia.PA:

pjSŠfAniJMciVVjjde
ž.'v
L *'
Za nami je še ena noč Oskarjev, toda ko sem pisal to besedilo - pred desetimi dnevi - sta bila zanesljiva samo dva nagrajenca: igralec, režiser in producent Warren Beatty je dobil nagrado Irvina G. Thalberga, ki jo Ameriška filmska akademija podeljuje producentom za filmsko produkcijo visoke kakovosti. Warren mi je bil vedno zelo všeč, predvsem kot ustvarjalec, ki je izkoristil svoj šarm in hollywoodske možnosti ter skušal biti vedno drugačen, boljši od drugih. Srečeval sem se z njegovimi liki v filmih in pred leti sva se na podelitvi Oskarjev srečala tudi v živo: na slovesnem večeru,' za odrom, pred straniščem, kjer sta si z Jackom Nicholsonom izmenjala nekaj pikantnih šal... Zaletel se je vame, me za vsak primer premeril od glave do peta, če me ni mogoče pohl s pivom iz pločevinke ali opekel s cigaro v drugi roki ...Častnega oskarja za življenjsko delo pa je dobil poljski režiser Andrzej Wajda.
Z njim sem se srečal večkrat. Ker je snemal tudi v Srbiji, se je naučil srbohrvaščine, sicer pa je tako kot jaz hodil po festivalih, domačih in tujih, in bil pri tem vedno na voljo novinarjem, posebno tistim, ki so poznali njegov opus, ustvarjalni koncept in so z veseljem poslušali njegove poglede na kulturo in politiko.
Prvič sem ga srečal, ko sem bil udeleženec filmskega seminarja v Varšavi. Bilo je to davnega leta 1962 - moje prvo potovanje v tujino, ko so bile meje na Češkoslovaškem in Poljskem zastražene, obdane z žico ... Nekega dne so nas iz poljske prestolnice odpeljali na izlet na filmsko šolo v Lodžu. Stopili smo v razred in v navzočnosti študentov so nam
prekleto hudo spominja na smrt Macieha iz Pepela in diamanta...
Celo Emir Kusturica je v svojem Podzemlju prikazal izgubljenega belega konja in razbit križ, s Kristusovo glavo, obrnjeno navzdol - kot reminiscenco na prizor iz filma Pepel in diamant.
Tretjič sva se srečala na prvem kongresu poljske Solidarnosti. Takrat sem bil gost na mednarodnem filmskem festivalu v Gdansku. Prijatelj, filmski kritik Kazimierz Ž., me je povabil na delo Kongresa Za tuje novinarje je bila kotizacija (pristopnina) petdeset dolarjev, za domače novinarje simboličnih deset zlotov. Spremenil sem priimek in se predstavil kot Bronjek Szemenowski, plačal deset zlotov, se vpisal v knjigo gostov in vstopil v dvorano, kjer se je odločala usoda moderne Poljske. Sedel sem kot gost na klopi skupaj z Andrzejem Wajdo in njegovo asistentko Agnieszko Holland, ki je kasneje postala uspešna filmska režiserka. In namesto o filmu smo raz pravi j ah o politiki. Wajda je potrdil mojo misel, da je danes vse politika - Žal to še vedno drži: greš po gozdu in gozd je političen, poje poljska pesnica in nobelovka Wieslawa Szyniborska.
Četrtič sem se srečal z njegovim najnovejšim filmom Pan Tadeusz, narejenem po literarnem epu Adama Mickiewicza, Prešernovega sodobnika. Bila je to slovesna premiera, samo za člane Filmske akademije v Los Angelesu. Tako sem bil znova med filmarji - člani akademije so ljudje, ki so bodisi dobili oskarja bodisi so biti samo nominirani zanj. Vsak »službeni gledalec- je dobil listič, s katerim mora ocenjevati
pokazali nekaj njihovih kratkih dokumentarnih filmov. Po ogledu smo govorili o filmskih etudah, na koncu pa je profesor in režiser Andrzej Waj-da ocenil njihovo delo. Predvsem jim je zamerit glasbeno opremo - ta je bila v vseh filmih ameriška: ameriški džez, ameriška črnska pesem, popevka. In jih je vprašal: kako bo tujec vedel, da je to poljski film, ko pa ste mu ponudili poljski dokument z ameriško glasbo? In je nadaljeval: bodimo do kraja Poljaki, čeprav je včasih to zelo težko, kaj-

fl
S.
r
1
J


l
■
*»_''
Zaljubljenca iz filma PAN TA-DEUSZ; visoki stil mode iz osemnajstega stoletja
filme, ki so v izboru za nominacijo in za Oskarje.
V preddverju akademije, pred začetkom projekcije, so bili na voljo okusni sendviči in osvežilna pijača. Gledalci pa, ko sem takole pogledal po dvorani, skoraj vsi starejši od mene. Mnogi so med projekcijo zadremali, smrčali... Andrzej Waj-da je tokrat naredil film v stihih, z odlično fotografijo, izredno dobro zrežirano sceno poljskega plesa, poloneze... Užival sem v poslušanju originalne verzije, v melodiji in spevnosti jezika, v Mickiewicze-vem literarnem zapisu
Poljski režiser Andrzej Wajda med snemanjem svojega najnovejšega filma po Mickiewiczu
ti živimo med Nemci in Rusi, med nekdanjim nacizmom in sedanjim socializmom, med ... Ni končal stavka. Morda se je spomnil, da ga bo kdo zatožil, ker spet omenja »poljski kompleks-, govori zoper politični sistem ... Pravi umetnik mora biti v službi umetnosti, ne politike. Da bi podkrepil svojo misel, je posnel filme, kakršni so Kanal, Pepel in diamant. Obljubljena dežela. Človek iz marmorja. Svatba, Človek iz železa. Pan Tadeusz Ta njegova kritika prihodnjih režiserjev se mi je zapisala v spomin in razmišljanje vse do današnjih dni; tudi Slovenci moramo delati slovenske in ne ameriško-slovenske filme, (Francozi, ki kar naprej rogovilijo in kritizirajo ameriško kinematografijo in njen komercialni vpliv na Evropo, so tokrat posneli film o Devici Orleanski, vendar z ameriškim denarjem, na ameriški način, v amerikanščini ,in ne francoščini!)
Drugič sem ga srečal v Krakowu, ko je delal v Lamkajšnjem gledališču. Bilo je leta 1967. Takrat sem hodil na mednarodne filmske festivale v Krakow in takrat je nastala tudi priložena fotografija: ni kaj. dva mladeniča, razlika v letih natanko deset let... Priznam, da sem se ob gledanju njegovih filmov naučil filmsko misliti. Večkrat se spomnim izvrstne sekvence iz filma Pepel in diamant: ranjeni Maciek Chelmicki - igral ga je Zbigniew Cybulski, fant s črnimi naočniki, ki jih je nosil, kot je sam izjavil, zaradi svoje nesrečne ljubezni do domovine! - teče med belimi plahtami, ki se sušijo na vetru, in umira na smetišču (zgodovine).
Pa scena iz filma Kanat - ko varšavska upornika po kanalih najdeta zamrežen i?hod in vidita vzhodni breg Visle (lam so bili Rusi, ki pa Poljakom niso hoteli pomagati v varšavski vstaji in so zato Nemci sistematično uničili mesto, ga spremenili v ruševine in postreljali, pobili vse, kar je bilo skrito v teh ruševinah) ... Prizori, citati in spoštovanje Wajde so kmalu zašli tudi v tuje filme; zadnja sekvenca Godardovega filma Do zadnjega diha z bežečim Belmondom
o vstaji Poljakov na začetku osemnajstega stoletja.
Andrzej Wajda kinematografiji ni dal samo svojih filmov. Soustvaril je, promoviral je poljske igralce, snemalce, mlade režiserje. V osemdesetih letih je vodil producentsko skupino X. Po predstavitvi zgodovinskega filma v verzih Pan Tadeusz pa je najbrž dosegel enega od svojih ustvarjalnih vrhuncev. Čeprav kritiki niso verjeli v njegov komercialni uspeh, si je doslej ogledalo film na Poljskem že šest milijonov gledalcev’ Ko so ga domači novinarji vprašali, kaj sam sodi o Panu Tadeuszu, je odgovoril: Pan Tadeusz - to smo mi z našim narodnim značajem, našim narodnim jezikom. Nič več. A to je vendar dovolj.
Že pred njim je režiser Jirzy Hoffman posnel zgodovinski spektakel Z ognjem in mečem (film si je ogledalo sedem milijonov gledalcev) in tako sprožil glasna razmišljanja o vrnitvi poljske filmske romantike. Mogoče se bo tema filmoma približal tudi naš Prešeren, mogoče bodo tudi Hrvati začeli snemati film Republikanci, ki sega v čas jakobinskih zarot, zagrebškega škofa Maksimilijana Vrhovca in našega Žige Zoisa...
Ostroumni kritiki so že ugotovili, da prihaja v kinematografe kostimirani, romantični slovanski junak: pogumen, pošten in plemenit. Ponovno so v modi pisatelji osemnajstega stoletja, biseri literarne zgodovine, narodni junaki.
Toda predstavljeni moderno, zrežirani v hitrem ritmu, privlačno, v bogatih kostimih, z razkošno romantično glasbo ... Tvegan posel, ki pa se je Andrzeju Wajdi obrestoval. Ne samo da je dobil svojega častnega oskarja, po njem se imenuje tudi posebna berlinska filmska nagrada, ki so jo letos podelili prvič, utemeljil pa jo je sklad Philip Morris in je vredna 10,000 dolarjev. Prvič podeljeno nagrado »Andrzej Wajda« je dobila ruska režiserka Kira Muratova. Nekateri njeni filmi, posneti v maniri dobre stare češke šole a la Forman in Passer, so bili v Rusiji »v bunkerju« tudi po devetnajst let.
Kot kaže, pa prave umetnosti in ljudi ni mogoče ne zakleniti v kleti ne sežgati na grmadah: resnična človeška * izpoved vselej zmaga nad začasnimi, minljivimi nesporazumi, cenzuro, totalitarizmi in državnim strahom.
BRANKO ŠOMEN

Pen
VESTNIK 40
marec 2000
Filovske junakinje in junaki dneva in noči _
Obujanje starih zimskih opravil

Preroško delo in življenje
Vstani, vzemi
V
Filovcih živi vaški
posebnež, ki so mu
domačini nadeli ne-
običajno ime. Kličejo ga Junak dneva. A je bilo v Filovcih letošnjega 18. februarja več junakinj in junakov dneva. Še junake noči je bilo najti. Turistično društvo je organiziralo celodnevni prikaz ročnih spretnosti, s katerimi so se nekoč v zimskih večerih ukvarjali domačini. In da tradicija ne bi iziunrla, bodo z njo nadaljevan vsako leto.
jl
J r"
'ance Prešeren iz Vrbe na Gorenjskem, Anton Martin
Slomšek iz Sloma pri Ponikvi in Jakob Lorber iz Kaniže
■i » pri Pesnici so se rodili istega leta; 1800 - torej pred 200 i| leti. Prešerna kujemo v oblake, ker da Je največji slovenski . pesnik; škofa Slomška je Cerkev razglasila za prvega slovenskega svetnika; Lorber pa ostaja med Slovenci
■Te naji kejpali?« je bilo slutiti vprašanje v očeh Bariče Lovrenčec (leva), ki je izdelovala cakar iz ■kukurčnega bilja*. Anica Ivanič pa se ni dala motiti in je spretno vezla po starem oblikovane ■kurine* na laneni prt.
Na večerni prireditvi je bilo posebno živahno. Začele so jo ljudske pevke Filovec s pesmijo Nocoj pa oh nocoj. Pa ni bilo enostavno stopiti na oder in peti pred vesoljnim svetom, ki je radovedno stegoval vratove in nastavljal ušesa. Malo, čisto malo treme se ob takšni priložnosti celo lepo poda nastopajočim. Na odru so se zvrstile (od desne proti levi) Kristina Gerič st„ Marija Vegi (za njo), Micka Kerman, Marija Ivanič, Micka Ošlaj, Terezija Berden in Marija Škerget. Kristina Nemec sedi in prede laneno nit.

•W-:'
V F


J
IT#-'

pozabljen, čeprav je bil vioUnist, komponist, ukvarjal pa se je tudi z astronomijo, filozofijo in mistiko.
Glas iz bližine srca
Jakob Lorber je nameraval postati duhovnik, dejansko pa , je opravil le višji pedagoški tečaj in se preživljal z dohodki od poučevanja glasbe in glasbenih nastopov Izhajal je iz glasbene družine. Imel je ambicije, da bi kot skladatelj in violinist dosegel slavo Paganinija, toda obrnilo se je drugače: 15. marca 1840 leta, ob šestih zjutraj, ko je molil ju^ranjo molitev in ko je hotel vstati, je na levi strani prsi (tam, kjer je srce) jasno zaslišal glas, ki mu je velel: Vstani, vzemi svoje pero in piši! Jakob je naredil tako, kot mu je bilo naročeno, in zapisoval prve«tavke: Kdor želi govoriti z Menoj, naj pride fe Meni in položil mu bom odgovor v njegovo srce. Vendar bodo samo čisti, katerih srce je polno ponižnosti, slišali zvok Mojega glasu! In kdor mi daje prednost pred vsem svetom, Me ljubi kot nežna nevesta svojega ženina; z njim bom hodil z roko v roki. Zmeraj me bo gledal kot brat brata in kakor sem ga Jaz gledal že od vekomaj, še preden je postal ...• To je bil uvod v delo Stvarjenje sveta duhov in zgodovina pračloveštva. Tisto jutro je bilo za Jakoba, ki je bil tedaj star štirideset let, prelomno, saj se je odpovedal dobri službi glasbenika v Trstu in je ostal v Gradcu, kjer se je še naprej skromno preživljal z dohodki od poučevanja glasbe in priložnostnih glasbenih nastopov, večino svojega časa pa je porabil za zapisovanje tistega, o čemer mu je od 1840 'leta do njegove smrti 24. avgusta 1864. leta, torej 24 let, govoril glas, ki je prihajal od srca. Slišal ga je samo on. Nekemu prijatelju je zapisal: Gospodovo najsvetejšo besedo slišim kot najsijajnejšo misel; jasno, čisto ... Nihče, pa če mt stoji še tako blizu, ne more slišati tega glasu. Zame pa zveni ta milostni glas razločneje kot vsak, še tako glasni materialni zvok.
Napovedala ga je prerokinja
Jakob Lorber, ki se ni poročil in si tudi ni ustvaril kakih gmotnih dobrin, je do svoje smrti sledil svojemu notranjemu glasu in s kovinskim peresom, ki ga je namakal v črnilnik, popisal 20.000 strani, kar je približno 10.000 tiskanih strani v



FUovske ljudske pevke so tudi prebirale fižol in klepetale.
f


J
A

ir
I
KS
J
I

knjigi. Njega je celo napovedala prerokinja iz 12. stoletja, I katoliška redovnica sv. Hildegard, ki je v svoji knjigi O božjih delih (1163-1173) govorila o novem Janezovem evangeliju, ki še ni razodet. In res: Božji duh je v letih 1851-1864 narekoval skrivnosti božjega stvarstva Jakobu Lorberju
Nanizali bomo nekatera najpomembnejša dela Jakoba Lorberja: Bcžje stvarstvo. To so tri knjige, v katerih govori o Bogu, stvarjenju in prazgodovini človeštva Naravno Sonce Opisuje Sonce in življenjske razmere na njem Duhovno Sonce. V dveh knjigah govori o onostranstvu in svetu duhov. Jezusova mladost. Gre za oris Jezusovega življenja v prvih otroških letih Jezusovo dopisovanje z Abgarjem - knezom iz Edese. Zemlja in Luna V tej knjigi podaja osnove duhovne razlage sveta. Trije dnevi v templju. Opisuje zadrževanje 12-letnega Jezusa v templju, kjer s svojimi odgovori preseneča duhovne. Nebeški darovi. S tem delom pojasnjuje vprašanja o stvarjenju, naravnem svetu, pravi veri in duhovnem prerojenju. Janezovo veliko veselo oznanjenje pa je najobsežnejše Lorberjevo delo, saj obsega deset knjig, v njem pa Je močno razširjen opis Jezusovega življenja, dela in nauka.
Vse izvira iz duhovnega pravira
Univerzitetna knjižnica Maribor je imela med 5 m 30 marcem 1996. leta razstavo del Jakoba Lorberja Pri zbiranju gradiva in urejanju razstave se je posebej angažirala strokovna delavka knjižnice Sandra Kurnik Zupanič, doma iz Jarenine, v kateri je obiskoval Jakob Lorber osnovno šolo. Mariborski naslovni škof dr. Vekoslav Grmič je ob razstavi zapisal, da je bil Jakob Lorber mistik, leozof in antropozov Kot tak je redno
Horvatov Lujzek izdeluje slamnati svitek, ki je osnova za pletenje »kribOl* oziroma košar za vzhajanje kruha in druge hišne potrebe. Za njim se skriva Vučkov Tonek in plete »pametnice* oziroma >korobače< za tepežni dan.





7

p

/l


Berdenov Janci [levi) je tega dne hitro porabil vse brezovo vejevje, ki mu je bilo na voljo. Spletel je precej brezovih metel in letos bodo filovske vaške ulice povsem čiste. Ob

.it VI

njem sedi Nemcov Jouži in nič ne dela. Sicer pa je on vaški V; ■■ posebnež in se mu je na pleča obesilo ime Junak dneva.
A je imel tokrat precej pomočnikov oziroma je bilo več Junakinj in Junakov noči.
Mladina in odrasli so si lahko v Filovcih ogledali tudi
AndrejkaTrajbarič je glavna organizatorka in voditeljica skoraj vseh filovskih I prireditev. Tokrat je trdno I držala v desnici mikrofon I in se z njegovo pomočjo I pogovarjala s sodelujočimi. I in da ne bo zamere, glavna ■ sta bila tokrat še predsednica turističnega druš-" tva Marija Škerget in pre-

dsednik krajevne skupnos-
I
L
domače dobrote iz testa in razstavo košar, prtov, suhega ti Milan Varga. Vsi nena-
cvetja. Skratka, domače izdelke. Posebej so bili zanimivi poročni kruhi oziroma •bidri* in »pleteniki*. Prijetno so
mer no izpuščeni pridejo na vrsto prihodnje leto, ko
!
'i. _
dišale »genjene pogače*... Dobrote so spekle gospodinje bodo v Filovcih prireditev
ta«f
z ljubeznijo. In ker gre ljubezen skozi želodec, so bile mize ob koncu prireditve, ki se je zavlekla v noč, pospravljene
ponovili.
Besedilo in fotografije:
Jakob Lorber je s svojim delom segal tudi na tehničnoz-nanstvena področja in napovedal mnoga poznejša odkritja. Tole je skica za tristo metrov visoko stožčasto sončno hišo. Je ta risba navdihnila slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je narisal podoben (a ne izpeljan) načrt za stavbo slovenskega parlamenta?


VESTNIK 1)
-žim.
Jakoba Lorberja
Magda Zver, po domače Kornova Magda, iz Lipe je žalostna zaradi tržnice, a
I papirnate rože ji vračajo veselje
Branjevka
svoje pero in piši!
Jutri bo spet petek. Lahko pa bi bil katerikoli petek, razen če je svetek, ker na ta dan Magda Zver zjutraj ob sedmih z lokalnim avtobusom odpotuje iz Lipe v Mursko Soboto. Že prejšnji
večer zloži v svetašnjicekar, ki ga je iz koruznega ličja spletla njena pajdašica Mica Vršova, za
prebiral sveto pismo in gotovo poznal tudi tako imenovane apokriftne spLse,
»Lorberjeva razmišljanja o svetu in življenju gredo v smeri konstitutivnega špiritu alističnega monizma, saj je zanj vsa stvarnost končno duhovne narave. Vse, kar je, nekako izvira iz duhovnega pravira, ki je Bog. Posebej govori o stvarjenju duhovnega sveta, o dobrih in hudobnih duhovih; tl zadnji naj bi zaradi odpada od Boga in ljubezni postali po materalizaciji snov, iz katere je vidni svet. A zaradi Jezusa Kristusa in njegovega odrešilnega dela naj bi počasi prišlo do apokatastaze, sprave vsega z Bogom. Močno je torej navzoča misel o splošni evoluciji, ki se uresničuje v času prek vedno višjih oblik življenja do človeka in potem do tistega, kar krščanstvo razume kot zveličanje in poveličanje vsega stvarstva Veliko govori Lorber o življenju po smrti in zorenju duš za življenje v Bogu in do bližnjega, človeka sploh pa tudi narave. Pehla_ v pomenu večne kazni ne priznava ... Človekova življenjska pot, kakršno pričakuje Bog in ga edina more
Antonija Poropat iz Kaniže nam je pokazala mesto, kjer je stala Lorberjeva rojstna hiša, in povedala, da si prihaja kraj ogledat veliko Nemcev, v zadnjem času pa tudi Slovencev. Tudi del videokasete o Jakobu Lorberju so posneli na njegovi rojstni zemlji.
pripeljati do svetlega cilja v večnem življenju, je pot ljubezni do Boga in do bližnjega. Ker pa je ta pot večkrat tuja kristjanom, ki hočejo biti pravoverni in strogo cerkveni, je Lorber zelo kritičen do Cerkve in njenih predstavnikov je med drugim zapisal škof Grmič.
Cerkev mu ni bila naklonjena
Vinko Škafar je v svoji knjigi Verstva, sekte in novodobska gibanja (Mohorjeva družba, 1998) uvrstil Jakoba Lorberja na prvo mesto v poglavju Novoverslvene in novodobske »duhovne« skupine tengibanja na Slovenskem. Konkretno: med posebneže in nevsakdanje Slovence, kamor »spadajo« tudi Jurij Humar, Alma Karlin, Martin Kojc, Marko Pogačnik, Aristid Havlioek in ta čas zelo znani Franc Susman. Škafar je na kratko opisal Lorberjevo delo in življenje, zapisalo pa se mu je tudi tole: Mnogi ga imajo za prednika današnjega okultizma (nauk o skritih, menda v naši sedanjosti neupoštevanih dejstvih narave in duševnosti). Zanimivo: Pesnika Prešerna in škofa Slomška smo priznali in ju kujemo v oblake, Lorber pa ostaja med Slovenci skorajda neznan. Za to pa je nekaj objektivnih vzrokov: ni javno deloval, ampak je bil »zaprt* v svoj duhovni svet, pisal je tisto, kar mu je govoril glas pri srcu. Cerkev pa (tedaj) ni bila ravno naklonjena tako imenovanim zasebnim razodetjem, kajti razodetjem naj bi bilo konec s smrtjo zetdnjega Jezusovega apostola in (prvotno) Jezusovo evangelijsko sporočilo (sveto pismo) je postalo obvezujoče. Preroški duh pastem ni izumrl, ampak je deloval pač tam. kjer je bilo mogoče, na primer v mnogih gnostičnih skupnostih. Lorberju je bilo rečeno, daglas, po katerem je zapisoval, prinaša novo, popolno Jezusovo razodetje, ki je bilo v bibličnih knjigah preneseno samo v fragmentih.
“Jezus zanika celo vrsto temeljnih kamnov rimskega cerkvenega gospostva Zanika, da bi kdaj koli podpiral stanovske razlike med krisljani, kaj šele, da bi ustanavljal cerkvene eminence in papeštvo; ni mu pomembna konfesionalnost, ampak le ljubezen v srcu, ki je njegovo edino resnično prebivališče. edina prava Cerkev na zemlji Izrecno pravi, da po zunanji cerkvi nikoli ne
bo prišlo odrešenje. Distancira se od
me-
nišlva kol načina boguvšečnega življenja, prav tako odklanja celibat kol nenaravno obliko življenja ... Obrede in zakramente Jezus postavlja zelo naravno in pristno ... Tako krst kol spominsko večerjo lahko vodi vsak njegov učenec ...- je o Lorberjevih videnjih v Auri zapisal Viktor Gerkman.









?5w
'1 •*;


5

sš
M
Jakob Lorber je na »bikovskem vratu< nosil veliko glavo, bil je rjavolas, bradat in brkast. Morda so bile nekaj posebnega njegove zeleno sinje oči, ki so (za očar । 11 z žičnim okvirjem) gledale stvari, ki . drugim niso bile vidne. Prijateljem je de-jak Tam, kjer vase oči malo ali celo nič ne vidijo, tam se dogajajo velike stvaril
Jožef in Marijina nosečnost
v Sloveniji postopoma odkrivamo Jakoba Lorberja in njegova dela. Veliko veliko bolj znan pa je v Avstriji in Nemčiji, kjer (v Bietigheimu) deluje Lorberjeva družba (Lorber-Gesellshaft), ki izdaja njegova dela Ta so izšla v celoti v nemškem, deloma pa tudi v angleškem, francoskem, italijanskem in tudi slovenskem jeziku. Pri nas je izdala založba DSM Ljubljana kot prvo delo Jezusovo mladost, pravzaprav zgodnje otroštvo, kjer tudi zvemo, daje bil Jožef 70-letni vdovec, Marija pa 14-letnica. Beremo: Ali sploh vem, kaj je to, ko pravijo: Glej, ženska bo rodila? - O, Gospod, milostno se ozri name: jaz sem vendar samo dekle, staro štirt-najst let in sem o tem slišala samo govoriti ... Kaj bo rekel k temu oče J(^f, ko mu bom povedala ... - Marija, ne skrbi; Ti si spočela in Gospod je s teboj... - Jožef je objel deklico, si jo pritisnil na prša in rekel: Marija, ti si Čista, ti ostaneš pri meni, kajti danes mi je dal Gospod mogočno znamenje o tebi, kajti ta, ki bo rojen iz tebe, se mora imenovati Jezus...
Jakob Lorber pa ni bil le mistik, teozof ampak je s svojimi mislimi in deli obravnaval tudi druga [neduhovnaj znanstvena področja: astronomijo, anatomijo, arheologijo, biologijo, botaniko, ekologijo, fiziko, geologijo, kemijo, medicino, tehniko, zoologijo ... Segal je na področja ki jih je znanost spoznala in razložila tudi sto in več let kasneje. O tem je Sandi Sitar napisal daljši članek v reviji Srce in oko (1991/24). Od tam povzemamo nekatera Lorberjeva dognanja: neskončnost vesolja, obstoj Neptuna, galaksij zunaj Rimske ceste, anatomijo možganov, nastanek Keopsove piramide. dogajanje v rastlinskem svetu, napovedal je ekološke nesreče (smrtno sevanje iz zraka), bil je predhodnik modernih teorij o zgradbi snovi, opisal je sestav zemeljske notranjosti... Lorber je eden zgodnjih utemeljiteljev osnovnega načela psihosoiBatske medicine: zdravljenje naj poteka z vzpostavitvijo ravnotežja med duševnim in fizičnim stanjem telesa. 'Ridi sam naj bi izžareval zdravilno moč. Lorber je 1860. leta napovedal radijsko komunikacijo, čezoceanski in medcelinski zračni promet. Napovedal je avtoceste in po njih promet s hitrostjo puščice. Začeli smo z Lorberjevo duhovnostjo. »Vstani, vzemi svoje pisalo In pišil« je 1640. leta velel notranji glas. Vstal je in pisal. Iz zapisov je nastalo 25 knjig. Tildi meni, podpisanemu novinarju, je neki notranji glas velel, da obiščem Lorberjev rojstni kraj Kanižo, preberem njegovi knjigi Jezusova mladost in Trije dnevi v templju ter dosegljive priložnostne zapise o Jakobu Lorberju, ki je sicer pisal v nemščini in v gotici, kar je razumljivo, saj je tedaj (do 1917. leta) spadata Štajerska pod Avstro-Ogrsko. Zagotovo pa je Lorber govoril tudi slovensko, o čemer smemo sklepali po zapisu J. Koštittla, objavljenem v reviji Življenje in svet (letnik 1930), kjer ga pisec uvršča med >filavenriecherje“ (Davorin Trstenjak, Jan. Kollar, Mariin Žunkovičj, »ki razlagajo krajepisna (in druga) imena ter besede iz slovenščine."
Jakob Lorber počiva na graškem pokopališču. Na njegovem spomeniku je ob imenu še epitaf: Naj torej živimo ali umremo, še vedno smo Gospodovi.
Stefan l sobočan
Pen
marec 2000
svoje stalne stranke nekaj grud skute, smetano, jajčka. Nič drugače kot vsa prejšnja leta, samo s to razliko, da še ni stopila na novo gosposko, marmornato tržnico v mestu, čeprav je več kot štiri desetletja vsak petek ali pa tudi kak drugi dan na stojnici ponujala svoje mlečne izdelke in jajčka. Sedaj se na dogovorjenem mestu sreča s stalnimi strankami.
Tržnica mi je
bila dom,
rože pa
otroci
“Nova tržnica ni zame, saj ne bi zaslužila niti toliko, da bi kupila svoje stojišče, pa tudi stare družbe ni. Ni ne branjevk in ne strank. Tako je kot na pokopališču,« pribije, ko jo pobaram, zakaj se že od odprtja izogiba nove tržnice. Zaslužka res ni, komaj da poplača svoje stroške, a navada je železna srajca in Magda si pri sedemdesetih ne more predstavljati življenja brez petkovih odhodov v mesto.
»Prva tržnica je stala tam, kjer je zdaj Potrošnikova blagovnica. Takrat nas je na tržni dan iz Lipe in Odranec prihajalo tudi po 15 branjevk. Starejše, naložene s polnimi cekarji, so že ob prvem svitu peš krenile proti Soboti, mnogo pozneje so se sicer navadile na avtobuse. Jaz sem se vozila s kolesom, ker sva z Jurijem zgodaj kupila kolo.
saj je on z drugimi vaščani takoj po vojni v Mariboru na črno prodajal moko. Zaradi ,kontrabanda’ je odsedel nekaj mesecev, vendar koristi so bile tudi,« obuja spomine na začetke, ko sta se morala zakonca Zver postavljati na lastne noge, stvoriti denar za davek, elektriko. ’
Po moževi smoli je začela Magda z legalno prodajo domačih pridelkov. Več kot 15 let sta z Verčecovo Marico po potrebi dobavljali po 25 kg skute in prav toliko litrov smetane za soboški dijaki dom. Pozneje sta še mnogo let po naročilu sami pripravljali po 18 grud skute in 5 litrov smetane za banko.
“Na staro tržnico so prihajali meščani pa tudi »regruti«, kot smo pravili upokojencem, ki so imeli pri naših stojnicah svoj shod, da o drugih branjevkah in branjevcih sploh ne govorim. Vse sem vedela, kaj se dogaja po Prekmurju in na Štajerskem. Predvsem v letih, ko je mož še živel in smo imeli krave, sem zaslužila za davek, za trgovino, elektriko in še kakšen dinar za povrh. Ja, ja, takrat sem govorila, da je tržnica moje delovno mesto, le pokojnine si tam nisem zaslužila. Žal mi je za staro tržnico, kjer smo bili kot ena velika družina,« pravi in ne more skriti svojega razočaranja. Črni mešanec z laježem odganja nadležne kure. On je gospodar na širnem Zverovem dvorišču in velikokrat deležen pribolj^a, če je dober tržni dan. Toda zadnje čase je zaskrbljen, saj je gospodinja veliko zdoma. Liplanske zenske skup tiščijo in Magda je sploh v va^ti škoU, kjer rc^ redijo za beltinski folklorni festival.
»Spet je kot nekoč pri naši hiši, ki so ji pravili pri Kornovi. kjer je mama vzgojila šest otrok in z rožami prislužila kakšen denar. Druge sestre se niso, jaz pa sem se od nje naučila delati rože iz krep papirja. Nekoč ni bilo gostije, smrti ali drugega dogodka, da ne bi delali
1
J



^5*










■ ^1

aT. ■ f-






■»s J
Da bi okrasile svoj dom, olepšale vesele in žalostne dogodke, so ženske iz pisanih papirjev izdelovale različne okraske. Magdin trivrstni venec iz papirnatih vrtnic in nageljnov na domačem oltarju.
bosmanov (svatovska pogača, op, p.) sem okrasila pa lampašov napravila za ^)stuvanja. S pattkarušom Pančijem in s Šadlovo Milico smo hodili na ku-rentovanje na Ptuj, kjer sem pozvačine oblačila, gor redila. Le pot so nam plačali in lepo pogostih. Gospod pati-

s
o

7^
> .s ” c

« ca — (O s "S-.z 4


Bi 3 -3-3 rt Sž ■o o y 60.0 (2 rt o -
(4 h > SE O £ C S s
cd «
o c £
W i (S
I«
a> C
■W (S •3' 4 a c


■
•o c ft o ® c “■So c -o o 3 o
N


"O u
te o N
d P. o
S £ U

karuš so nam vedno dejali, da naj samo jemo in pijemo, koliko zmoremo pa še več, oe bo pa komu slabo, pa ima on itak s sabo celo torbo tablet«
Po smrti lekarnarja Szepesya, očeta beltinke folklore, ni bilo več vabil na festivale in šele pred, dvema letoma je lahko spet pokazala svojo umetelnost, ko je naredila lampaše, viseče okraske ^fstuvanjskih stropov. Za letos nastajajo pod njenimi pridnimi prsti pisani grozdi. Tudi v času, ko je niso vabili na festivale. Magda ni bila brez naročila, saj je spletla veliko vencev iz papirnatih rož, tudi take s premerom enega metra, predvsem za kapelice in grobove. Dolgo časa je zanjo veljalo, da nihče ni prerok v svoji domovini, kajti ko so jo doma pozabili, je imela veliko naročil s Štajerskega. Neka rejniška mati je prosila, če bi njo in njene varovance uvedla v skrivnosti izdelovanja papirnatih cvetov, da bi si morda kateri od otrok nekoč s tem služil kruh ...
Magda Zver, po domače Kornova, rada predaja izročilo, saj sama nima otrok, Čemeštrova Bara, njena najboljša učenka, pa se je že pred tremi desetletji odselila v bližino Ptuja. Prvi zimski tečaj na beltinski osemletki je za njo, zdaj pa se ženske iz Lipe vsak teden zbirajo v nekdanji šoli in se pripravljajo na festival. Za vsakega obiskovalca so nare-
*
marec 2000
po tepanje
VESTNIK 42
L*
Kozar a ter druge stare in nove (povojne) znamenitosti so zanimive za ogled
V Republiki srbski čakajo
Bili so zavedem in so se pobijali, sedaj pa spet morajo živeti skupaj
I
■





Na »posebni pijači* ravno tako v Prijedoru, na okoli 10 hektarjih površine, ponujajo »trgovci* prav vse, na njihovo žalost pa je največ »kibicev*. pravih Jmpcev pa veliko manj. Na omenjeni tržnici je sicer največ blaga dvomljive kakovosti (sivi trg) iz Madžarske, Romunije, Bolgarije, Thrčije ..., ponujajo pa tudi vse mogoče rabljene reči, ki jih pobirajo tudi na nekA	danjih odpadih.
9]
«51 ■
(

^1
Hotel Prijedor v istoimenskem mestu je vedno prepoln. Poleg vojakov mednarodnih sil in opazovalcev je tudi veliko domačih novopečenih bogatašev, vsak večer nastopa »pevaljka«, ne manjka pa niti »prijateljic noči*, ki privlačijo zlasti debele denarnice tujih »mirovnikov*.
S potepanja po Republiki srbski v sliki in besedi poroča Oste Bakak ki so ga »ujeli* v objektiv skupaj s taščo Tinico pred živilsko tržnico v mestu Prijedor.
Vi
V Republiki srbski gotovo nikoli ne bo zmanjkalo »rakije* in odojka, kajti vsaj ob posebnih priložnostih (veliki cerkven^ prazniki, ki so sedaj tudi med pravoslavci pridobili veljavo) tudi v najbolj revni družini poskrbijo, da se zavrti raženj.

11



Življenje prebivalcev nekdanje Bosanske krajine bi bilo gotovo lepše, če bi spet začeli z delom rudniki železa v Ljubiji, Tomašiči, Gradini in Omarski. V slednjem je bilo med vojno zloglasno taborišče za muslimane, nekdanji tamkajšnji poveljniki in drugi odgovorni pa sedaj počasi končujejo v Haagu.
I
čeprav so bile hiše na sliki (pravzaprav na tisoče takih) porušene leta 1992, še sedaj
stojijo samo stene oz. tisto, česar tatovi, nekdanji sosedi, sodelavci
znanci niso
ikul
pokradli. Sedaj pa se ti ljudje vračajo in spet bodo morali živeti skupaj. Kakšna
nesmiselna vojna...
Med največje težave v RS sodi pomanjkanje plina in kurilnega olja, tako da morajo že nekaj let tudi stanovalci blokov kupovati drva za kurjavo, in najhuje je tam, kjer nimajo niti dimnikov in morajo iz blokov napeljati dimnik kar skozi okno. Po drugi strani pa nenadzorovano sekajo gozdove, kar bodo prihodnji rodovi nedvomno močno čutili.

i
p
Med vojno niso vsi trpeli, temveč so se porajali tudi novopečeni bogataši. Največ takšnih je obogatelo bodisi v tujini ali doma. Mnogim pa je uspelo obogateti tudi z razprodajo nekdanjega družbenega premoženja.
VESTNIK d3
po pc^n tepanje
marec 2000
na slovenske turiste in izletnike
Potovati danes v BiH - entiteto Republiko srbsko (RSj, predvsem na območje Banjaluke oz. nekdanje Bosanske krajine, je nekaj povsem drugega kot pred nekaj leti, ko je tam divjala vojna. Prihod iz Slovenije na območje Banjaluke je namreč veliko lažji in enostavnejši, Še bolje pa bo, tako obljubljajo na hrvaški in na drugi strani reke Save, ko bosta kmalu odprta tudi mejna prehoda med Jasenovcem in Bosansko (sedaj KozarskojDubico - promet trenutno poteka ob pomoči improviziranega splava in je pogosto, zlasti ko je gladina vode vrekivišja, onemogočen - ter pri Gradiški, kjer sedaj menda popravljajo med vojno porušen most. Tako je sedaj oblegan prehod med Dvorom na Uni in Bosanskim Novim (sedaj Novi Grad) in je zlasti ob konicah, predvsem praznikih,
IV*]
I, k
,1’
'I.^'
velika gneča, tako da je na hrvaški strani za vstop v RS potrebno čakati	„	..	...
Za nas in tudi prihodnje rodove je minula nesmiselna vojna gotovo pustila veliko
tudi po nekaj ur. Še posebno dolgo časa pa morajo čakati številni
.-1S
H

tovornjaki, katerih je čedalje več.
Kljub vsem naštetim težavam pa vsi potniki strpno čakajo in se veselijo, da bodo lahko videli svojce in prijatelje, saj so med njimi tudi takšni, ki rojstnega kraja niso videli tudi celo desetletje ali celo več. Potovanje, recimo v Prijedor in okoliška mesta ter tudi na Kozaro je kljub vsemu udobno in hitro, saj traja ob »navadnih« dnevih z osebnim avtomobilom iz severovzhodne Slovenije približno toliko ali celo manj kot do Portoroža ali Pirana. Po večjem delu Hrvaške poteka vožnja po avtocesti, ki je v zadnjem času zelo zasedena, to pa še pred tremi, štirimi leti, ko je še vse močno dišalo po vojni in sovraštvu, ni bil mogoče. Ob bližanju k mejnemu prehodu na Gradiški pa potniki na eni in drugi strani lahko vidijo veliko vojakov, vojaške opreme in oborožitve iz sestava mednarodnih vojaških sil. ki so še vedno tudi na Hrvaškem. Povsem drugače je ob prehodu med Dvorom in Novim Gradom, kjer razen veliko porušenih stavb zlasti na hrvaški strani (to so hiše pregnanih Srbov, jih nihče niti ne obnavlja) ni zaslediti nič posebnega. Zato tudi prehod čez pontonski most, kjer nekaj dalj časa čakajo predvsem tovornjaki, katerih je v zadnjem času izjemno veliko, prek reke Save v Republiko srbsko mine brez težav, saj za slovenske državljane zadostuje, da pri vstopu pokažejo potni list in zeleno karto zavarovanja za avtomobil ali drugo motorno vozilo in pot nadaljujejo po kljub vsemu dokaj (kljub tankom in drugim vojaškim vozilom) ohranjenih cestah. Od Novega Grada do Prijedora in naprej do Banjaluke poteka vožnja po vzdrževani cesti, rezervirani za avtomobilski promet, ki pa je zelo prometna, kar tudi potrjuje, da se stanje normalizira S posebnim občutkom se
zapeljemo mimo »znamenitih«
krajev

Omarska, Keraterm, Trnopolje in podobnih, kjer so bila med vojno taborišča, pa mimo znamenite Kozare, ki je še vedno bolj ali manj pusta, čeprav znani spomenik, katerega se spominjamo, še vedno stoji na svojem mestu. V primerjavi s prejšnjimi leti, ko sta imeli Federacija BiH in Republika srbska različne registracije (sedaj so enake, da nihče ne more prepoznati, za koga gre), je na cestah vedno več osebnih in tovornih vozil, tudi tistih s tujimi registracijami, še posebno množične pa so slovenske,
V Republiki srbski je življenje sicer normalizirano, saj so vsi komaj čakali, da se bo nehala vojna, toda povsem jasno je, da še veliko let ne bo tako, kot je bilo pred devetimi leti. Ljudje so razočarani, saj se ni zgodilo tisto, kar so jim obljubljali, ko so govorili: »Samo naj se vojna konča ...« Mnogim je celo veliko slabše, kot jim je bilo med vojno. Še posebno hudo je z brezposelnostjo, Ljudje bi bili pripravljeni, nekaj mesecev delati tudi brez plače, samo da njihovo predvojno podjetje »oživi«. Žal pa še vedno ni videti, da bi prišlo do kakšnega večjega zaposlovanja, še posebno ne do ponovnega odprtja rudnikov železa v Ljubiji, Tomašiči, Omarski ... Ob tem pa je tudi zaposlenim zelo hudo, saj se giblje plača med 80 in 200 markami, pa še ta pogosto zamuja. In zaradi omenjene brezposelnosti in splošne socialne stiske še zlasti v mestih, kajti kmetje si nekaj sami pridelajo, je še vedno veliko samomorov, Glede na dejstvo, da so redka gospodinjstva, kjer nimajo orožja, tudi tankovskih min, mitraljezov, avtomatov in podobnega iz minule vojne, je enostavno narediti samomor. Kljub nenehnim opozorilom odgovornih orožje vračajo le ržd-ki, saj se še vedno bojijo, da se bo ponovilo. Šele sedaj vsi dojemajo, da so bili za-

a*





novih »suvenirjev«, ki si jih bomo ogledovali z različnimi občutki. Med najnevarnejšimi pa so mine, ki pogosto »odnesejo« še kakšno življenje nedolžnih oseb, pogosto otrok.
vedeni. Ce bodo hoteli ali ne, bodo spet morali živeti skupaj s svojimi sosedi izpred vojne, ki je sedaj dejansko nihče ne odobrava, a pred leti žal ni bilo tako.
Ne glede na vse težave pa so ljudje čedalje bolj zadovoljni tudi s skromnim življenjem v miru in sožitju s sosedi. Vsi so nekako tradicionalno veseli in tudi gostoljubni, z veseljem se pogovarjajo z vozniki kakšnega avtomobila s slovensko registracijo. Tukaj so Še posebno polni pričakovanj trgovci in še zlasti gostinci, ki upajo, da bodo kmalu slovenski in nasploh tuji turisti začeli spet organizirano in v velikem številu obiskovati nekdanje »Titove steze« (Jasenovac, Kozara, Banjaluka, Jajce, Drvar ...), ki so sedaj povsem drugačne, a kljub vsemu zanimive za obiskovalce. Obiskovalci lahko vidijo veliko hiš brez streh, gole stene, če se še te niso podrle. Teh je Še največ na poti proti Kozari, v nekdanjem Kozarcu v bližini Prijedora, kjer je nekoč živelo vsaj 10 tisoč muslimanov, ob koncu vojne, pred
Vi v
'l
M /i. ' 4^
)
Kljub vsem težavam se tudi gradi in obnavlja. Mednarodha skupnost pri tem pomaga zlasti muslimanom, ki se odločijo vrniti na svoja ognjišča.
KOCMfi
AvhabI
■ EI r-* -■ I - ,1



bi se odločil zadeti z organizacijo izletov v Republiko srbsko, Ti bi bili cenovno in tudi nasploh zelo privlačni, saj so cene, še zlasti hrane, pijače, prenočišč in prevozov, zelo ugodne. Cene pijač v Republiki srbski, kjer so plačilna sredstva praktično vse tuje valute (uradna valuta je konvertibilna marka, ki je enaka nemški, in sedaj ni več v veljavi jugoslovanski dinar, kot še pred letom dni), so za okoli 50-70 odstotkov pod našimi, saj stane pivo v gostinskem lokalu približno marko, brezalkoholni napitki in kava okoli pol njarke, kilogram kave stane od 4 mark naprej; odojek, jagnjetina, čevapčiči in podobno stanejo okoli dve marki. Dražji kot pri nas v Sloveniji pa so edino obutev in oblačila, toda zato tam cvete »šverc« poceni blaga iz Madžarske, Avstrije, Romunije, Bolgarije, Turčije in podobno. S tem se preživlja vsaj tretjina prebivalcev, ki omenjeno blago prodaja po tržnicah in praktično na vsakem vogalu. Nasploh je v Republiki srbski sedaj največ zasebnih trgovin, »kafičev« in bencinskih










1

. j ' F "

r'

l’k

sl


j a


ihi
■



'-cm*.'
,	*s?4s«^



r/





•1



Vsaj kar zadeva del Republike srbske, okrog nove prestolnice Banjaluke, so pretirani podatki o umrlih med vojno. Kljub temu pa je na pokopališčih največ novih spomenikov in drugih znamenj v spomin na mlajše moške. Zato in ob dejstvu, da je veliko moških na začasnem delu v tujini, pride po nekaterih podatkih v okolici Banjaluke na enega moškega nad deset žensk ...
štirimi leti pa tam ni bilo ni niti ene hiše ali kakšnega drugega prebivalca, razen nekaj beguncev iz Kninske krajine, ki so si uspeli obnoviti kakšno podrtijo. Toda sedaj se tudi tam stanje spreminja in muslimanski pregnanci se množično vračajo na svoja ognjišča ter med drugim tudi ob pomoči mednarodne skupnosti obnavljajo svoje podrte hiše ali gradijo nove. Tako kljub vsemu lahko pričakujemo vnovično sožitje, čeprav pogosto »po sili« mednarodnih vojakov. Med vinjenostjo pa neredko pride tudi do mednacionalnega pretepa, kar pa naj ne bi bilo tragično, saj ljudje menijo, da v vinjenosti »še brat brata ne pozna«.
Na Kozari, pri znanem spomeniku, je pusto, toda kljub temu zanimivo. Enega od hotelov ravno obnavljajo in posodabljajo in tam še posebej pričakujejo izletnike in turiste. Zavedajo se, da brez njih ne bo ponovnega razvoja. Pripravljeni so tudi na sodelovanje s kakšno slovensko turistično agencijo ali posameznikom, ki
servisov, kljub vsemu pa je veliko nereda in očitno je, da je še daleč čas, ko bo Republika srbska tudi pravna država. Ne glede na to pa je vse skupaj dejansko zanimivo za ogled, saj se dogodki vrstijo kar po tekočem traku in vsak posameznik bi si zapomnil takšen izlet v Republiko srbsko. Tam je sedaj v ospredju privatizacija. Ljudje o tem največ govorijo, saj so jim, kot kaže, odgovorni obljubljali veliko, toda resnica je povsem drugačna. Nobeno presenečenje ne bo, če bodo preprosti državljani zelo razočarani, ko bodo lahko imeli takšne in drugačne certifikate samo kot suvenir. Mnogi se sicer zavedajo, da odgovorni vsak dan znižujejo vrednost premoženja, ki naj bi bilo osnova za privatizacijo. Tako kot marsikje v tranzicijskih državah, je tudi tam vedno več ljudi, ki so neupravičeno obogateli, najprej kot vojni dobičkarji, pozneje pa kot kupci propadlih podjetij in zlasti nepremičnin, katerim so na »dražbah« sami znižali vrednost
marec 2000
Pe"
VESTNIK 44
Obiskal nas je v sredo, na pepelnico, po pustu. Janez Furman, župnik iz Velenja, dober poznavalec prekmurskih duš in ljubitelj naše kuhinje. Med redkimi duhovniki, ki svoje božje poslanstvo ne opravljajo samo v svoji fari, s številnimi prijatelji različnih nazorov z vseh koncev Slovenije, ki mu potrjujejo smisel življenja in njegovega poslanstva.
Janez FURMAN, župnik v fari Svete Marije v Velenju
Kljub postu si nismo mogli kaj, da pogovora ne bi začeli $ kuharsko knjigo Boug žegnjaj.
»Izredno mi je všeč naslov knjige. Drži se namreč starega pregovora - z Bogom začni vsako delo, pa bo dober tek imelo. Danes človek pozablja, da vse, kar zaužije ali postavi na mizo, ni sad samo njegovega dela, ampak je odvisno še od česa drugega. Vse nekje zraste, to rast pa daje nekdo drug.
Morda bo sedaj, v času štiridesetdnevnega posta, vaša kuharica nekaj časa ostala na polici ali pa tudi ne, saj vidim, da je kar nekaj jedi tudi postnih: kaša, zelje, repa, žganci...«
Ste velik gurman?
»Da in ne. Če sem sam doma in si kuham, potem nisem. Če pa sem kje na kosilu in je družba večja, potem sem. Sicer pa je moj preizkušeni recept naslednji: v posodo »cooker« daš malo olja in vode, dodaš stročji fižol, šampinjone, malo šatraja in sol. kuhaš dvajset minut in okusna jed je gotova.«
Kaj naj naredimo, da ob pretečih nevarnostih ostanemo takšni, kot smo?
»Stalno se zavedajte svojih korenin, svojih prednikov in zdravega jedra, pa se boste ohranili. Poglejte Japonce - prvi v svetu po tehniki in razvoju - vendar, ko pridejo domov, oblečejo tradicionalna oblačila, spoštujejo tradicijo in živijo tako, kot so živeli predniki pred petsto leti.«
Zdi se mi, gospod Janez, da vas je Slovenija polna. Namreč, ob službi božji v Velenju vas človek lahko sreča tudi na preostalih koncih Slovenije, na različnih krajih z različno vsebino.
»Stvar je takšna - včasih se znajdem na pravem mestu ob pravem času, včasih koga poznam, da me popelje v kakšno družbo. Bog pa mi je dal tudi dar komunikacije, tako da nimam zadržka pred nobenim. Moje delo je v moji fari, služim pa vsem Slovencem.«
Takšen dar družabnosti je med duhovniki redek
je nekaj dobro za ljudi, ne pa tudi za tebe. Kaj ti pomaga, če ves svet pridobiš, svojo dušo pa pogubiš. Vsak mora sam skrbeti za to, da je z besedami in dejanji priča vere in poslanstva. Poglejte, marsikdo me gleda kot prijatelja, ko pa se mu kaj zgodi, me potrebuje kot duhovnika. Pojem prijateljstva je ob našem poslanstvu težko definirati. Najboljši prijatelji smo si duhovniki med seboj.
Nikoli se kot duhovnik ne moreš enačiti z nekom
v civilnem družbenem življenju.
«
Zakaj...
»Ker so med nami pač razlike. Duhovniki nismo zato, da nekoga učimo, kako pametno in zdravo živeti, To delajo starši, šole ... Bistvo je, da mi prinašamo v svet Boga, ljudem dajemo duhovnih moči.
To je naše poslanstvo. Obstaja pa velika nevarnost. Včasih te pretirana povezava s civilno družbo odvede od tvojega poslanstva, izgubiš svoj
Kaj ti pomaga, če ves svet pridobiš,
da je to .Amerika’
«
■
Boste recepte iz Boug žegnjaj uporabljali?
»Prav gotovo, nekaj sem si jih že nagledal. Predvsem tisto, kar je bolj preprosto. Peciva zagotovo ne bom pripravljal.«

Radi imate Prekmurje, zakaj?
»Zato, ker tu živijo,zelo gostoljubni, preprosti ijudje, Sam in tudi moji gosti, ki jih pripeljem v vašo pokrajino, so navdušeni. Tukaj pri vsaki hiši nekaj dobiš. Zdi se mi, da preostali del Slovenije Prekmurje preslabo pozna. Nekateri celo ne vedo, kje se začne in kje konča. Včasih mi kdo reče, da je veliko hodil po svetu in marsikaj spoznal, vendar sem šele doma odkril, da je tu veliko boljše.

Zakaj so v tej panonski ravnici ljudje takšni?
»Deloma zaradi tega, ker je tu ravnina in so med sabo dosti bolj povezani kot npr. v alpskem svetu. Gore in hribi ločujejo ljudi, pri vas pa se ljudje družijo. Je pa dobrota Prekmurcev tudi odvisna od zgodovine. Vedno ste'bili ogroženi, zato ste morali vlagati veliko energije, da se ohranite. Nekje sem celo slišal, da je v teh krajih temelj slovenskega jezika, da od tu izhaja abeceda današnje slovnice.«
svojo dušo pa pogubiš
Prinaša pa ta ravnina tudi nevarnosti...
»Jeseni in pozimi, ko v Prekmurju vidiš meglo, sivino brez sonca, tudi pravega razpoloženja ni. Nekaterim morda to ustreza, drugi se čutijo utesnjene. In če ni sprostitve, se človek istoveti z naravo in svojim notranjim počutjem. Prekmurci ste znani kot rahločutni ljudje, s subtilnimi čustvi, stvari drugače doživljate. Pohorci so na primer veliko bolj gromovniški. Ste lirične duše, ki na pesniški način doživljate svet. In če k temu doda svoje še narava, se svet lahko hitro zruši.«
Je to tudi vzrok, da je veliko Prekmurcev vernih?
»Ja, to je za Prekmurce značilno. Morda vas lahko primerjamo z Rusi. Oboji imate v duši, da ste verni in povezani z Bogom. Zavedate se, da vse, kar imate, zraste iz zemlje, in da niste odvisni samo od svojega dela, ampak tudi od tistega zgoraj. Torej Boga samega. Niste okuženi z civilizacijo. Koristite jo samo toliko, kolikor jo nujno potrebujete. Ne uničujete se z njo.«
»Ja, mi imamo več darov. Nekateri moji kolegi so bolj meditativni, zaprti vase, s svetom malo ali nič ne komunicirajo. Pomenijo pa veliko udarno moč cerkve, čeprav niso med ljudmi. Vsak od nas ima neke talente in z njimi pomaga graditi božje kraljestvo. Sam nikoli nisem načrtoval, zdaj bom v tej, zdaj v oni družbi. Kar zgodilo se je, saj rad hodim po Sloveniji, srečujem sorodne duše oz. sorodno misleče ljudi.
Čeprav 30 morda drugačnega prepričanja, sem se z njimi povezal in ostal v stikih. To pa seveda ne pomeni, da sem stremuh ali samoljub. Sploh ne. Je pa res, da se človek s temi druženji bogati. Duhovniki različno doživljamo svoje poslanstvo. Ko se družimo, so nekateri molčeči, imajo pa zelo globoke misli. Drugi smo bolj »hrupni«, odprti in gremo radi v družbo. S to različnostjo značajev pa je tudi cerkev bogatejša. Ali je dobro, da je duhovnik veliko med ljudmi, da je odprt? Včasih
moto. Lahko doživljaš tudi krize - ti živijo takole, ti si to privoščijo, zakaj pa ti vztrajaš tako. Lahko pride do hudih kriz, do dvojne morale, do duhovne šizofrenije. Zato moraš biti zelo previden, ko opravljaš svoje poslanstvo, v katerih krogih se gibaš, do katere meje lahko greš. Lahko pa ti je druženje z ljudmi različnih prepričanj v veliko oporo, ti potrjuje smisel življenja in tvojega poslanstva. Potrjuje, da je tvoja pot dobra, prava. Lahko pa se tudi izgubiš. Zato je potrebno, kot v življenju nasploh, loviti ravnotežje.
Kar se mene tiče, je moje delo odsev mojega prepričanja, vse drugo pa izhaja iz tega. Že od nekdaj sem tesno povezan s cerkvijo, z njo sem pravzaprav shodil. Zato morda vse drugače doživljam. Meni cerkev ni breme, da bi bil zaradi tega prizadet. Z njo sem vpet v družbo, v levo ali desno, v politiko ali družabno življenje.«
R. FICKO

VESTNIK 15
marec 2000
Prijte si v kralešček
v etoii dugon fzlHisluin ezjti smo
e se v predpustnem času v vasi nihče ne poroči, običaj veleva, da se v vasi pripravi borovo gostovanje. Tako je v Prekmurju in še najbolj je to značilno za njegov gorički del. Nekateri pravijo, da to zato, ker na Markastem
ni borov, drugi si to spet razlagajo s tem, da so na Goričkem manjše vasi. Kakor koli že, letos se je to zgodilo v Radovcih na Goričkem. Na »fašensko nedelo* se je tam zbrala množica maškar in obiskovalcev. Mi pa smo maškare obiskali že teden dni prej, ko so te s svojimi »pozvačini« ali -zvačini* hodile »zvat* ljudi na gostuvanje, ob tem pa pobirale razne darove, ki jih bodo potem porabili na borovem gostovanju.
v




7^ jv G;
'i

tl
■K
»
m

i
j j
t.


H

<<1^



■i f
//tSa-:
<2*
%




; i - i 5SE.
gg

Ko se je ta hecna povorka maškar v hiši nekoliko umirila, je zvač domače povabil na borovo gostovanje v gozd Kralešček, kjer se bosta poročila Borov Števek in Gabrova Tre-za Ob tem pa je bilo seveda veliko smeha, saj mora biti tudi vabilo na gostijo tako, kot je gostovanje - šemasto in smešno.

b^.

I

h

Od 30. marca do 27. aprila
t
V'«

-I


-f-

Radcutaj nej mogli rani en mladi par oženiti, ravolo toga vas titiotrk Icpou vkup poravlettio na
BOROVO GOSTttVANJE
Za Stero sta sc edlodila mladoienec
Bdtxiv Števck,
pa SEiejn Gabrova
Trcju. CJba sta doma s Kriinceka. Taii
dc se tudi la cereiiKmija godijla.
ZaSnolo dc sc 5. SujJca leui 2000 (maU gasilskoga doma -v Radavuaj
na
Za v«s, pa vaSo poituvano familijo smo sc pobrigali ka nete lačni pa nej icjdni.Na volou van bou pečenka od divge svinje, peCena na znvečon šali. Za piti de fte od nifkoga mlejka dale. Vidli [e 10] fsc fejk meštrc, Steci van sakSi kvar za pejneze male popravijo.
Pnditc sc veselijt vkuper a nami gvuSnc van ncde ^u.
ffOJeOKf POZt'AČlN/

Zvačev je bilo več in v večih skupinah Tele smo srečali H v Zenkovcih. Bernard Celec in Janko Grah sta bila H glavna zvača, zraven sta bili šem dve ciganici Tatjana Melin in Liljana Šeruga, za dobro voljo pa je s svojo S harmoniko skrbel Gabrijel Semler, Dobrodošli so bili skoraj pri vseh hišah in tako tudi pri Irerti Banko. Sicer pa kako ne bi bili, ko pa so prinesli v hišo veselje.
Ampak, glavno je veselje in ti zvači so to veselje prinesli v
J domove, ki so jih S obiskali. Čeprav so
f
5
hodili od hiše do hiše celi dan, utrujenosti na njihovih nasmejanih obrazih ni bilo videti. Prej bi lahko rekli obratno.

->
} t


3
Prišli, videli, pojedli in spili ter povabili, potem pa zmagali in odšli z zagotovilom, da se na borove m gostuva-	---
nju res ponovno snidejo. In tako je menda tudi bilo, vsaj po tem, koliko ljudi se je v Kraleščeku zbralo. Da pa so pripravili veliko dobrot, s katerimi so »gostuvanjce« pogostili, priča podatek, da so na teh obhodih nabrali okrog 800 jajc, 150 kg moke, 50 kg sladkorja in 10 kg kave. Z denarjem, ki so ga prejeli, nabralo se ga je okrog 2.600.000 SIT in z njim bodo Radovčani obnovili gasilski dom.
HOROSKOPjETV Pripravlja: Agencija Hogod |
za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen
OVEN
(21. III. - 20. IV.)
dobje pred vami bo ugodno in bo prineslo marsikaj nepričakovanega in pozitivnega. V začetku bo kar nekaj gneče, morda celo zmede, vendar se bo pozneje uredilo. Izkoristite priložnost: zdaj boste lahko uredili in dokončali pomembne zadeve. Lahko si privoščite nekoliko dvomljive poteze ali sodelujete v igri na srečo. V drugi polovici meseca lahko pričakujete padec energije ali občutek izčrpanosti.
r
P
D
BIK
(21. IV - 21. V.)
.ričakujete lufiko kar nekaj sprememb, ki bodo imele
dolgoročne posledice. Že v prvi dekadi se boste srečali s problemom, ki pa ne bo nerešljiv, vendar bo precej zapleten. Po navadi niste nagnjeni k tveganim poslom, toda tokrat se bo pokazala priložnost, ki je ne bi smeli spregledati. Posvetujte se z osebo drugega spola, ki ji zaupate, čeprav si z njo niste ravno blizu. Družinski odnosi se bodo lepo uredili.
DVOJČKA
(22. V. - 21. VI.)
iščete princa ali princeso svojih sanj, zdaj je čas, da izkoristite priložnost, čeprav boste v tem času dvomili o svojem početju. April vam prinaša izreden elan, zato boste zadovoljni tudi na poslovnem področju. Pričakovali bodo, da več časa posvetite o.sebam, ki so vam blizu, čeprav za to ne boste imeli vedno volje niti časa. Je pa pomembno, da si »napolnite baterije-, zato bi bil kakšen izlet ali daljša zabava
nujno potrebna.

RAK
okaj ugodno obdobje Tudi
_J (22. VI. - 22. VII.)
za tiste rake, ki mislijo.
da so sami na svetu in zapuščeni, prihajajo svetli trenutki. Konec aprila se bo še posebej pokazal kot pomemben za daljše obdobje. Bik ali devica vam bosta pomagala ali sodelovala pri pomembni zadevi. Denar je še vedno slaba točka V nezanesljive posle se v tem obdobju ne podajajte. Uredite stare zadeve, ker bo drugače v sredini meseca joj.
P^n
M
LEV
(23. VII. - 22. VIII.)
STRELEC
(22.XL-21,Xn.)
esec pred vami ne bo ravno lahek, predvsem
glede stanovanjskih problemov, sodstva ali začetkov na kakršnemkoli področju, Tu lahko pričakujete zaplete. Poleg tega se bo oseba, na katero ste računali, pokazala kot nezanesljiva, Ker ste netolerantni, bo tudi doma prišlo do težav, zato se izogibajte nepotrebnim razpravam in izjavam, ki lahko povzročijo zamero. Svetla točka obdobja:
meli boste priložnost, da spoznate nov pogled na
optimizem.
O
DEVICA
(23. Vlil. - 22. IX.)
»čutili boste dodatni priliv energije in optimizma.
čeprav se spomladanski utrujenosti ne boste mogli ogniti. To je mesec, ko sc bodo pokazale ambicije in pozitivni načrti. Če premišljujete o kakšni spremembi, zdaj ne oklevajte. Doma se bo razrešil problem, kar vas bo dodatno razveselilo. Je pa to obdobje, ki zahteva tudi potrpežljivost in preudarnost, zato se lahko odločite za zmernost na vseh
področjih.
6PU
S

EHTNIC
S
(23. IX, - 22. X.)
item je hiter, zato se lahko kaj zaplete Odnosi z ljudmi in partnerjem so ogroženi Dodatno zmedo bo naredil marš z negativno energijo, zato sta mogoča prepir in nekontrolirano reagiranje, ki prinašata škodo. Nujno je potrebna samokontrola in želja po ohranjanju dobrih odnosov. Na poslovnem področju nove možnosti.
Z
ŠKORPIJON
j (23, X, - 21. XI.)
e zdaj ste preživeli kar težko obdobje, zato vas
nadaljevanje ne bo presenetilo. Na koncu predora se že kaže luč, čeprav je še vedno potrebna previdnost, ker se bo zgodilo nekaj nepredvidljivega. Previdnost v prometu in z dokumentacijo. Malce več objektivnosti vam v tem obdobju ne bi škodilo. Razčistili boste neke stare zadeve. Previdnost pri zdravju in prehrani!
fen Je, kratko rečeno, Vcslnlkova menečns prilogo in ima tudi sicer zvezo z naravnim mesei-olm ciklusom. Ustanovljen je bil, da hi. v skladu z imenom in asociacijami, urinkovol kot časopisni pen (tnalo) In pcnetratitncč Iprodiralecj ter bil poln fotografi) kakor sc za tabloid spodobi.
Življenje Morda se bo zaradi tega delno spremenila vaša prihodnost. Ob pravem času boste začutili moč in odločnost. Konec meseca je mogoč neprijeten pogovor z osebo iz ožjega kroga. Bodite taktični in se za svoje interese borite do konca. Če bodo zahtevali nekaj, kar je proti vašim načelom, ne spredite! Počitek je mogoč, če bo
zaslužen.
s
KOZOROG
lU« (22. XII. - 20.1.)
e naprej boste jadrali s polnimi jadri proti cilju Pro
blemi bodo, vendar jih boste spotoma reševali. Samozavest na vrhuncu, ravno tako ambicije. Skratka, pozitiven trend, ki odpira nove perspektive. Pokazala se bo priložnost za daljše potovanje, ki vas bo najprej presenetila Ne odvrzite je prehitro. Včasih malo popazite na živce in omogočite organizmu, da se spočije.
P
VODNAR
(21. I. - 19. II.)
nedolgo počivate. Na poslovnem področju se je treba
Še posebej zgamti. Trenutno ste obkroženi z osebami, ki vam hočejo dobro, vendar naj vas to ne uspava. Že jutri se lahko spremenijo v zveri. Predvsem do mlajše osebe bodite potrpežljivi. Pozornost posvetite sanjam. Mogoče je, da boste ravno v njih našli rešitev, ki jo že dolgo iščete. Z denarjem še kar v redu, vendar tudi v prihodnje bodite previdni.
u
RIBI
(20. n. - 20. III,)
'speh je pred vami, na obzorju. Pohvala nadrejenega
naj vas ne uspava. Raje se zamislite. Če boste korektni, pričakujte pomoč sodelavca. Računajte na nepredvidljive stroške in ne upajte na kombinacije, ki bi vam omogočile hiter zaslužek. V ljubezni pozitivne spremembe. Proste ribe lahko pričakujejo napad strelca ali ovna. Vesela novica.
Izdaja ga Podjetje za Informiran je .Odgovorni urednik matičnega časopisa je J^nko Votek, uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rltupcr in Irma Benko. Oblikuje ga Endre Conter, za fotografije skrbita Nataša Juhitov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emrj. Računalniško ga oblikuje Robert J. Kovač. Za Pen nJ posebne naročnbiel
P^n
marec 2000
Pen
VESTNIK 46
Tako že govorijo o britanskem princu VVilliamu in njegovi izvoljenki, teenzvezdi Britney Spears. Njemu je 17 let, ona je leto starejša. Spoznala sta se na njenem koncertu, ko mu je izročila svoj CD s posvetilom. Zgodba ni ravno podobna pravljici. Mladi princ je kar tako sporočil kraljevski družini, da se bo ' po maturi v juniju za nekaj časa odselil čez lužo. Zakaj, tega ni povedal, to so zvedeli iz časopisov.
Prvi par tisočletja
Nova zvezda
modnih pist
Tako nekako prerokujejo prihodnost 19-let-ni in 178 cm visoki Gisele Bundchen (88 -59 - 88). Telo je čvrsto kot kip, oči globoke in modre. Tako jo opisuje agentka Brunella Casella, ki pri agenciji Elite iz Milana išče nove obraze. Giselina pot vseeno ni bila enostavna. Kljub nemškemu priimku prihaja L iz Brazilije. V Milano j je prišla z materjo pred dvema letoma in si služila kruh kot fo- [ tomodel. Na koncu je I zmagala na natečaju, I ki ga je agencija Elite I oi^ani^irala kar v 74 I državah! Naj dodamo, I da je solastnik firme I Elite tudi Leonardo di I Caprio.	|

•*
v

I
Jf' is^
I



i








s


Sicer pa je princ William kar močno povezan z Ameriko in je ravno tako kot mati, princesa Diana, tam dokaj priljubljen in
ima veliko prijateljev. Diana je celo razmišljala, da bi se odselila tja, saj je celo najela agencijo, ki bi ji v New Yorku našla primerno stanovanje.
Za šarmantnega princa pravijo, da je ravno tako priljubljen kot njegova mati. Vsakodnevno prejema pošto oboževalk iz kar petdesetih držav. Mladi princ, ki je izredno podoben svoji materi, tudi drugače ne izgublja časa. Ko je bil februarja z očetom na smučanju v Crans Montani, so ga videli v disku, kako je plesal in se stiskal z zapeljivo natakarico, norvežanko AnnaUese Asbjornsen, ki je pozneje povedala: »Obnašala sem se dostojno, saj so naju vsi gledali. Princ je seksi in je pravi džentlemen.<
Poroke še ne bo

Punca
meseca
•O
.{i
;5;
je tokrat Jela Kocijan. Skorajda soseda, saj je doma iz Čakovca. Našli smo jo
p /
F t''

Tako vsaj trdi na svoji strani na internetu (www.stefaniegraf.com) Steffi Graf. Že nekaj časa se je namreč go- _ vorilo. da bo poroka z Andreem Agassijem 14. junija letos. »Nisva se še dogovorila, kdaj, in ali se bova sploh poročila,* odgovarja Steffi.
Eno in druso
Ameriški tabloid Globe je objavil senzacionalno vest: čeprav je Don Johnson poročen in ima dvomesečno hčerko, rad pogleda tudi moške.
Revija Globe je za drag denar priskrbela posnetek varnostne kamere iz nekega pornoshopa, kjer se natančno vidi, kako Don kupuje darila, ki so namenjena moškim.
Njegovi zagovorniki so povedali, da je to kupoval za neko fantovščino, ki je bila v znanem hollywoodskem hotelu, vendar so novinarji odkrili, da je v istem hotelu z nekim mladeničem najel sobo, medtem ko ga je soproga s hčerko čakala parku.
Srečno zaljubljena








Potem ko je prebolela vse težave, ki jih je prinesla ločitev z Mickom Jagerjem, se je še vedno lepa Jerry Hall ponovno našla. Ločitev bi bila še težja, če ji legendarni pop zvezdnik ob ločitvi ne hi izplačal 10 milijonov funtov.
Tokratni izbranec je 40-letni pisatelj Edvard Teddy St Auhyn. Aristokrat in nekdanji narkoman. Pred njim so jo, po 22-ietnem zakonu z Mickom Jagerjem, videli tudi z računalniškim milijarderjem Paulom Allenom in 32-letnim filmskim producentom Georgom VVaudom. S Te-ddyjem, ki je znan po ekstravagantnem oblačenju, sta se prvič pojavila na podelitvi literarne nagrade, ki je bila name-

na straneh hrvaške izdaje Playboya. Fotografiral jo je svetovno znani fotograf njena ravno njemu. V njegovih mračnih
Lupino. Devetnajst let ima, visoka je 172 cm. Rada hi postala fotomodel in živela nekje na Floridi. Sanja o veseli družbi nekje na plaži, ob ognju, vinu in nočnem
in satiričnih knjigah prevladujejo napadi na privilegirance, med katerimi je živel od
kopanju. O fotografu pa je povedala tole: »Delati z Lupinom je najdragocenejša same mladosti. Pozna se tudi s številnimi
izkušnja. Za sebe prej nikoU ne bi rekla, da sem kaj posebnega. A zdaj, ko vidim te fotografije..., všeč sem sama sebi.«
člani angleške kraljevske družine in je nasploh priljubljen v višjih krogih.
VESTNIK
Pe" rockregerep — marec 2000
KALIČOPKO
BAJA BAJA
'iA	jv	___
■1
S



L.
L«
L«
Tit
{



Kallčopko se je iz zaspančka prelevil v pravega popotnika. Mojca ga zaman išče v postelji, najde pa tam sporočilce. Junak je sestavil raketo, z njo poletel v deželo Baja Baja in tja seveda vabi tudi Mojco in male poslušalce. Brez skrbi -i ne potrebujete rakete! Dovolj je, I da z nami zapojete pesmico ... T; Čeprav je Kaličopko že priden fant, se mu dogajajo male zgode in nezgode iz otroškega živ-H Ijenja. Zgodi se, da čudežno V izgineta čarobni besedi »prosim
A
, in hvala«.
j Prijateljica Špela pa noče in ■ noče nositi copat. Užaljeni se ji
skrijejo, nogavice se jezijo, noge prehladijo ... In kako vabljivo je sadje s sosedovega drevesa. Jakec ga ne opere, si ga privošči in ga zvije v trebuhu. Seveda se vse srečno konča, otroci pa se na zabaven način marsičesa naučijo, poleg vsega tudi nove izštevanke. Prvič pa ima tudi Kaličopko praznično ~ zimsko pesem za Božička in dedka Mraza.
Skratka, vabljeni ste v deželo Baja Baja. To ni pravljična dežela. Baja Baja je kraj, kjer se otroci lepo počutijo: vrtec, igrišče ali mamino naročje ... Samo zapojte z nami.
Avtor glasbe, aranžmajev in producent je Jani Lipičnik, ki je poskrbel tudi za instrumentalno izvedbo. Avtorica besedil je Mojca Pavlič Lipičnik. Za Kaličopkova popotovanja z raketo pa je priredbo skladbe Marsovska dovolila avtorica Mira Voglar. Za simpatično ilustracijo na naslovnici je poskrbel Zoran Smiljanič.
ČILI PATROL:
Don Juan
REGINA
- Moje ime
>
Moje ime je naslov najnovejše Reginine skladbe, ki si je na februarski oddaji Orion priborila zmago. Za glasbo in besedilo je tudi tokrat odgovoren njen mož Aleksander Kogoj, aranžma je delo Saše Fajona in Aleksandra Kogoja, zbor, ki je celoto
Čili Patrol je doma iz Sevnice. Že kot otrok'se je zanimal za blišč z TV-ekranov, s tem pa je rasla tudi želja, da bi sam nastopil na velikih odrih. Leta 1990 je bil prek italijanske agencije SUPER PASS izbran kot mlad pevski talent naše države, takrat še Jugoslavije.
V Veroni je dobil aplavz 35.000 ljudi, veliko pa mu še danes pomenijo pogovori v areni z Davidom Bowijem, Kylle Minogue, Bobom Geldofom, Sabrino, Erosom Ramazotijem ... Leta 1994 se je odločil za samostojno kariero ter posnel skladbo Suženj strasti. Med snemanjem omenjene skladbe je v studio zahajal Frenk, ki je iskal pevca za podoben projekt, in nastal je vsem znani DUO PATROL. Zaradi uspešnic Vrni se (Feels like heaven), CecUia, Dolgo poletje (MMS 1996) so se vrstili nastopi v televizijskih in radijskih glasbenih oddajah.
Projekt Cecilia je izšel leta 1996. Frenk se je nastopom leta 1997 odpovedal zaradi prezasedenosti s svojim delom, a pri avtorstvu še vedno sodelujeta. Danes ... lahko najdete na policah trgovin njegovo novo ploščo in kaseto z naslovom DON JUAN, polno temperamentnih Jatino ritmov, skratka takšno, kakršen je on sam. Naslovno skladbo je seveda opremil tudi z ustreznim videospotom, tako da vam želimo prijetno poslušanje in gledanje.
zaokrožil, pa je prispevala vokalna skupina Gloria. Sicer pa je treba omeniti še Marka Slokarja, ki je prispeval idejo za besedilo, torej temo, ki govori o štirih glavnih elementih: ognju, zraku, vodi, zemlji, ki jih veže še peti, in to je seveda ljubezen.
Skladba je nastala že avgusta lani, Regina in Alex pa sta jo pilila do potankosti, prepričana, da se je vredno potruditi -in zmaga na Orionu je to potrdila. Že ob nastajanju skladbe se je ustvarila tudi zasnova za vizualno podobo, tako da sta imela pravzaprav že izdelan načrt realizacije videospota. Z zmago na Orionu in nagradnim snemanjem pa je spot dobil nove razsežnosti. V koprodukciji RTV Slovfenija, Studia Alex in agencije Aanima se je zbrala 30-članska ekipa, katere rezultat je več kot očiten. Snemanje je bilo naporno predvsem zaradi nizkih temperatur, vendar je treba povedati, da je bilo razpoloženje celotne RTV-ekipe in drugih zelo prijetno, saj je vse družil en sam cilj - narediti najboljše, kar se da Potrebna sta bila dva snemalna dneva, da so se posneli vsi kadri; grafično animacijo, ki je v spotu, pa je animator Marjan Gorše v Studiu Alex izvajal že kakšen mesec prej Spot je bil posnet na treh lokacijah v Ljubljanskih Križankah, v arboretumu Volčji Potok ter pred slapovi Krke na Dolenjskem. Ker je bil sneman na film in ne nazadnje tudi zato, ker se je pod režijo slike podpisal Rado Likon, lahko rečemo, da je spot tudi izredno estetski in se popolnoma dopolnjuje z glasbo,
In še zanimivost dve s snemanja. Ob gledanju spota vam bo najbrž prijetno toplo, saj ne samo, da učinkujeta svetloba in s tem tudi slika poletno, tudi Reginina obleka je primerna za visoke temperature. Tako vam ne bi prišlo niti na misel, da se je temperatura med snemanjem povzpela komaj na 6 'C nad ničlo, posebno hladno pa je bilo med snemanji nočnih posnetkov. Vsa ekipa je bila zavita v bunde s kapucami in rokvicami, tako da so bili podobni polarni odpravi, Regina pa se je med snemanjem ves čas ovijala v plašč in imela v čevljih posebne grelnike Snemanje je uspelo, spot se je premierno že zavrtel na marčevskem Orionu TVS, Regina pa je za nekaj dni obležala s prehladom v postelji - lepota ima pač svojo ceno
5




I"'
iv
•f
t A

»Kak

ftica
lastuvica«
Živi, kot mu je dano
(

.■s.
Leta 1990 je Robi Horvat skupaj s skupino Monitor

zmagal na festivalu narečnih popevk s
skladbo Kak ftica lastuvica. Po desetih letih se je spet vrnil na slovensko glasbeno sceno, Lani, ko je posnel skladbo Naj živim, kot mi je dano, Še zdaleč ni vedel, da bo ta skladba {priredba) tako vžgala. K temu je seveda pripomogla njegova življenjska sopotnica, soboška zlatarka Mari Danč, s katero že dve leti ureja svoje življenje.
Pravi, da je Marika tudi izredno nadarjena (skriti talent), saj je na snemanjih prav ona zapela spremljevalne vokale. Morda bosta Robi in Mari kdaj zapela tudi v duetu. Robi trenutno pridno pripravlja nove skladbe, med drugimi tudi popularno Ej, da mi je, ki jo v hrvaškem jeziku prepeva Sandi. Besedilo mu je napisal (prevedel) Drago Horvat, snemati pa je začel na Ptuju.
No, rad se pohvali, da je lani izdal že četrto kaseto v madžarskem jeziku in da je pri sosedih zelo priljubljen. Na zadnjem koncertu v Zalaegerszegu se je moral podpisovati kar na zadnjice (kavbojke) vročim oboževalkam.
Torej Robi, kot sam pravi, živi, kot mu je dano, in upa, da bodo poslušalci novo skladbo - Ej, če bi lahko - lepo sprejeli.
AURORA

J

Končno je tudi ta skupina vse svoje poslušalce razveselila s prvo ploščo. Člani skupine so
pevec in kitarist Kikovič Dragan - Kiko, baskitarist Tomaž Opeka, bobnar Valter Valenčič in klavi-aturist Dejan Savič. Osem skladb, ki jih boste lahko poslušali, je bilo posnetih v Novem mestu, dve pa sta nastali v Šmarju - Sapu. Nekaj skladb ste prav gotovo že slišali v kakšni od razvedrilnih oddaj, kot sta Zoom in Petka, skladbo Svoje duše poet pa ste nazadnje lahko poslušali v oddaji Orion.
Kot pravijo člani skupine, bo poslušalcem zagotovo najbolj prodrla v srce skladba Poglej me še zadnjikrat v oči. Večina skladb, ki jih je posnela Aurora, so balade, to pa še ne pomeni, da ne znajo poskrbeti za dobro zabavo. Za vse, ki vas fantje hudo zanimajo, imamo še naslov:
Fun Club Aurora, Pivška 3, 6230 Postojna,
Bralci Pena se predstavljajo
eprav nisem ravno navdušen, da bi podrobneje govoril o sebi, o svojem življenju, delu, lastnostih, zanimanju .... ker lahko pričakujem, da me bodo znanci in prijatelji poskušali »dražiti«, sem le pristal na sodelovanje v tej rubriki. Saj se mi ne more nič zgoditi!
Na prvi izlet s tremi leti
Kako je bilo v otroških letih, sem večinoma že pozabil. Dva dogodka pa sta se mi globoko vtisnila v spomin. Prvi je bil dokaj prijeten. Bilo mi je okrog tri leta, ko sem se lahko prvič peljal nekam daleč na izlet. No, zame je bilo to daleč, v resnici pa me je oče peljal s kolesom po slatino na Petanjce oziroma Radence^
Ko mi je bilo šest ali sedem let, pa sem se moral izkazati kot reševalec iz vode, Z mlajšo sestro sva se igrala zunaj, in to ob vodi, ki se je zaradi poplave razlila skoraj do naše hiše. Naenkrat so sestri zmanjkala tla pod nogami in ne vem, kaj bi se zgodilo, če se ne bi opogumil in jo potegnil ven.
Spomnim se tudi, da smo pozimi večkrat igrali hokej na ledu, čeprav nismo imeli drsalk; palice pa smo si urezali s kakšnega bližnjega drevesa.
I



I




J*
»■
t
f','
."S*. /Ci '
Pen
Stefan Petek iz Melinec
I
Član skupine M 13
• Starost in velikost: 44 let, 178,2 metra
• Teza: 93,9 kilograma (bilo je tudi že nekaj veČ)
• Poklic: visoko kvalificirani tesar, izdelovalec opeke (enkrat letno)
• Funkcija: predsednik Turističnega društva Melinci
• Stan: poročen, oče dveh otrok
I
h
T
I
p
i
1
Ker sem imel v šoli rad orodno telovadbo, mi zdaj ne dela nobenih težav hoja po >ruštu<. Nesti tesarski venček na
konec, je nekaj prijetnega. Vendar se kljub temu še ne nameravam tako kmalu predati. Moja velika želja, da bi si doma uredil manjšo priročno delavnico.
Ne morem se hvaliti, da bi imel bogate izkušnje z izdelovanjem >cigla*, enkrat letno, ko imamo prireditev Ciglarski dnevi, pa mi gre to še kar dobro od rok.
IV Najlepše je v
IJ skupini M 13
M Veliko mi je do druženja 11 s prijatelji. Le-teh mi na I srečo ne manjka. Trinajst I nas je takih, ki se vsako I leto aprila ali maja poda-I mo skupaj v Izolo - brez I žen - in tam preživimo tri I nepozabne' dni. Z ribiško
oziroma razlogov, da bi se kaj takega zgodilo. Sku šam storiti tudi kaj koristnega za domačo vas. Doslej sem bil član skoraj vseh društev, zadnja tri leta pa sem predsednik turističnega društva. Naša osrednja naloga je obujanje »ciglar-ske« dejavnosti, s katero se je nekoč ukvarjalo veliko Melinčanov, zato prirejamo tudi Ciglarske dneve in v ta namen smo pri Muri uredili poseben prireditveni prostor - peč za žga-

!*•



9




*





••JfS





'^1''
i


Skupina M 13 na ribiški ladji. Jaz sem drugi v drugi vrsti z desne, manjka pa tisti, ki nas je fotografiral.
Bil sem član »elitne ekipe za tegolo canadese

Pe" elopa,
Vi
Tl
M.
Ž
Osnovno šolo sem končal v Beltincih Naprej v kakšno srednjo šolo me ni mikalo. Nisem vedel, za kaj naj bi se šel učit. No, mislil sem, da bi postal muzikant in bi se preživljal z glasbo. Za silo sem se naučil igrati na bobne in enkrat sem igral celo na gostiji v ansamblu skupaj z bratranci. Ko mi jo bilo šestnajst let, pa sem se odločil za službo pri gradbenem podjetju Pomurje v Murski Soboti, kjer sem se izučil za tesarja in delal osemnajst let, dokler ni prišlo do stečaja Pomgrada, Veliko časa sem preživel na terenu daleč naokrog. Sprva smo bili edini v nekdanji Jugoslaviji usposobljeni za pokrivanje streh s tegolo canadese. Tako me je pot zanesla v Beograd, Osijek, Sokobanjo, Djakovico idr. Delal sem tudi pri nekaterih današnjih znanih politikih, kot sta podpredsednik Državnega zbora Andrej Gerenčer in član slovenskega parlamenta Feri Horvat. Na druga.
Ih je vse pripravljeno za Ciglarske dneve. Skoraj pri vsakem delu sem bil zraven. V tej peči lahko žgemo -cigek ali spečemo kakšne dobrote za jesti.
ladjo se vozimo po morju, kopamo, zabavamo ... Neuradno je ime naše skupine M 13. Družimo se tudi ob drugih priložnostih in si drug drugemu pomagamo pri delu, ko kateri od nas potrebuje takšno pomoč. S podjetniško ekipo M 13 iz M. Sobote pa se še nismo srečali in tudi ni možnosti
jo
I
čl

i
f,-
i S'


recimo dopustniška poto- ।
I




i
I
Sonja iz Nemčavec
Ko je nastajala tale fotografija, se sploh še ni odločila, kje bo nadaljevala šolanje. Zaupala nam je le, da se rada drsa.
Zima se je poslovila, drsalke so pospravljene. Sanja pa se je verjetno že odločila...
vanja, pa sem se le redko podal, ker ni bilo časa.
Zdaj sem zaposlen pri zasebnem podjetju Žvorc iz Martjanec. Delovne moči mi že pešajo zaradi zd-
la..

Moja velika želja je, da bi imel doma manjšo priročno delavnico. Zdaj imam
nje opeke, lesene vrtne ute idr. Radi bi sprejemali turiste, jim ponudili kaj domačega, vendar nam predpisi tega ne dovoljujejo. Mislim, da to ni prav. V okviru turističnega društva smo zaceli obujati tudi običaje, kakršni so bili nekoč v navadi, kadar je bilo kje »gostuvanje«. Za to izkoristimo pustni čas.
Lahko se pohvalim, da znam tudi kuhati, na primer bograč, bujto repo, segedin golaž itd. Kadar je žena v službi ali je odsotna zaradi česa drugega, jaz pa sem doma, rade volje skuham kaj dobrega. Lani sem organiziral tudi kuharski tečaj za ženske. No, nisem ga vodil, ampak sem le skrbel, da je vse potekalo, kot je bilo treba.
Ribolov pa me ne mika ravno preveč, čeprav je to za Melinčana skoraj nekaj običajnega. Mogoče bom tudi jaz več namakal* ko bom upokojen.
ravstvenih težav. Nagaja nekaj strojev in orodja tu.
mi predvsem hrbtenica.
nekaj tam.
Zapisal in dodatno fotografiral: Jožef G. Bistriški