Poštnina plačana v gotovini.
V	Ljubljani, 25. novembra 1933.
Štev. 8. Leto I. Cena Din 1.50
AKADEMSKI GLAS
8t^FQBMAT8VNO STROKOVNI UST
Izhaja vsak teden. — Mesečna naročnina za akademike 5 Din, za vse druge 6 Din. Za^ inozemstvo lODin. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 16. — Ček. račun: Ljubljana štev. 16.465.
Z. V.:
Univerza v novem lasu
Te misli so na kratko povzete iz 1’anl Simonove razprave v Iloch-lundu«: »Die Universitat in der neuen Zeit.« Naša univerza je še mlada, zato je problem, ki ga članek obravnava, za nas še važnejši in zanimivejši.
19. stoletje je prineslo podvig znanosti in posamezne discipline so postajale vedno sa mostojnejše. Prav to je kazalo moč znanosti in strokovnjak na posameznem polju je bil ideal univ. profesorja. Pa čudno: ravno ta raz-krojitev znanosti in ti strokovnjaki so povzročili upor moderne mladine proti univerzam.
Ze predvojni dijaki so to občutili. Molčali pa so, ker so takoj po izpitih stopili v primerno službo in na univerzo pozabili. Znanosti in znastvenega življenja niso smatrali za bistvo univerze, v njej so videli le pripravljalni zavod za izpite, ki jih pač morajo narediti. Smisel njihovega obiskovanja univerze ni bil prodreti v znanstvenega duha, ampak samo nadaljevanje in konec učenja. Povprečni akademiki o organizaciji univerze niso vedeli nič. Sicer to ni nujno potrebno za absol-viranje, so bili in so še izvrstni dijaki, ki o tem nič ne vedo. Reakcija je prišla šele po vojni. Vojna generacija je preživela strašno usodo in vrnila se je na univerzo s prepričanjem, da je treba znanja premnogih stvari in s — pričakovanjem. To je bila nekaka nezavedna preobrazba z mladinskim gibanjem.
Življenje v vojni je mnoge privedlo do ob-čestvenega doživetja. Najjasnejše pa je pokazala vojna, da od same znanosti ni mogoče živeti. Poleg dela in trpljenja je treba še brezpogojne vere in heroičnega mišljenja. Naj bo ideal obseženega znanja še večji, vedno nastane vprašanje, če znanje privede človeka do tega, da življenje oblikuje, predvsem, če življenje ne teče po uglajeni poti meščanskega miru in blagostanja, ampak neprestano doživlja padce in katastrofe. Celo 19. stoletje je živelo od mističnih besed: znanost in napredek in zdelo se je, da je diferencijacija znanosti in korist znanja tehnike obenem napredek univerze. Gotovo, da je bil namen univerze vedno znanost, tudi srednjeveške, četudi ji je bil ideal bolj utrditev vere. Gotovo pa je tudi, da so bile tedanje univerze nekaj drugega kot danes. Toda če je današnja univerza to ali vsaj hoče biti, kar izraža ime, potem je kriza univerze v tem, da se je od-tnaknila temu idealu. Prevzela je forme in institucije, ki so v srednjem veku odgovarjale ideji, danes pa ne več. Ni bilo tedaj .navdušenje vere, ampak navdušenje znanosti, ki je privedla učitelje in učence do korporacije. Na zapadu je nastal v ustvarjanju nov duh, ki je prve učitelje in učence privedel korporativno n. pr. v Pariz in Bologno.
Srednjeveškemu pojmovanju znanosti je odgovarjala korporacija, sicer razčlenjena, pa je vsebovala v sebi mnoštvo in edinstvo. Da je bila res znanost, dokazuje to, da je res služila celoti, preoblikovala svet in ni služila sama sebi; znanost radi znanosti bi bil v sr. veku absurd. Kakšno nalogo so pridevali znanosti. dokazuje najbolj Roger Bacon, ki je
hotel s pomočjo znanosti, predvsem matematike, geometrije in eksperimentalnih znanosti reformirati krščanstvo, je proglasil za velesilo sveta in od nje pričakoval, da premaga Antikrista. Po namenu, ki je znanost, se torej srednjeveška in naša univerza ne ločita. Am-‘ | pak v tem: V sr. veku si je ta svobodna duhovna korporacija pridobila mesto, ki je dalo znanosti posebno vrednoto v človeški skupnosti, tako da so jo morale priznati vse univerzalne oblasti in jo skušale spraviti v svojo službo. In druga razlika: popolna enotnost te znanstvene ustanove v svojem zavednem razčlenjevanju. Dejstvo je, da je univerzo kljub različnim znanostim vedno obvladala zavest, da je enotna v končnem cilju.
Sedaj je ta ideal enotnost univerze, najvažnejši problem univerze. Drugi problem je, v koliko je danes univerza še vzgojna institucija.
Vprašanje o enotnosti univerze je vprašanje o bistvu, obstoju univerze. Kaj imajo razen organizacije današnje fakultete še skupnega? Univerza je bila ustanovljena z duhom idealizma. Pred 100 leti ni bilo nobene visoke šole razen univerze, Danes jih je vse polno. Vidimo pa, da so potrebne. To pa kaže, da je enotnost univerze kot zastopnice znanosti izginila ali da se univerza ne more več orga-nično razvijati. Ali da je specializacija znanosti zavzela popolnoma drugo smer kot so jo zamišljali v početku. Sedaj pa se vse specializira, vse se razčlenjuje. Celo filozofija je morala postati ločena, znanost zase. Univerza je samo še tradicija, samo še imenitno ime. Zato bi bilo dosledno, da univerzo razbijemo
in damo strokovnim šolam samostojnost (Max Scheler).
V sr. veku je bila enotnost radi globoke optimistične vere, da je mogoče znanstveno prodreti v »universum« in v bistvo človeške skupnosti. Krščanska vera je videla v veri spopolnitev znanosti. V enotni in organični zgradbi znanosti, z vero kronane, je videla glavni namen človeštva. In v času idealizma je bilo najgloblje prepričanje, da naj bo univ. profesor zvezan z resnico, ki naj edina regulira njegovo učiteljstvo in znanstveno delo. Toda učenci so bili v drugem položaju: oni so se učili. Videli so različne znanosti in divergenco prepričanj in svetovni nazor je splahnel. Pridejo notranji konflikti. Mladina je vedno bolj hotela tudi česa, kar bi napolnilo srce in mu dalo zadnje forme. Tudi je hotela dobiti na univerzi trdnega stališča do vseh vprašanj, ki so za mladega človeka življenjskega pomena. Stališče in odločitev do zadnjih vprašanj pa je ravno svetovni nazor. Tega svetovnega nazora pa univerza v modernem znanstvenem delu ne more dati.
V	tem duhu je n. pr. Max Weber zahteval od univ. profesorja samo to, da uči v stroki resnico, vsa druga, kulturna, gospodarska ali politična vprašanja so postranskega pomena. Zdi se mi, da ima tak način tole posledico: dijak je glede teh vprašanj prepuščen sam sebi. In če je še tako iskren pri iskanju, vendar dostikrat zaide v zmote. Namesto, da bi on dajal enotnega duha, ki bi ga dobil na univerzi, občestvu, pa skušajo zunanji vplivi izven univerze vplivati na dijaka. In ker je takih bolj ali manj sebičnih in nasprotujočih si vplivov mnogo, je odpor proti raznim avtoritetam umljiv.	(Sledi	prih.)
Naloge slovenske Študentke
Saj niso docela neupravičene sodbe, izrečene nad to in ono študentko, kako se bolj in bolj1 odmika tisti tako ljubki ženski občevalni obliki, ki z očesom, besedo in kretnjo nadvse blagodejno vpliva na svojo okolico. O da, ko bi bile današnje socijalne prilike bolj prijazne, kakor so, ko bii bilo mogoče, da bi se vsaka po izobrazbi hrepeneča študentka mogla z vso dušo vneti za tisti poklic, do katerega ima po svoji naravi že od zgodnje mladosti nagib in veselje, potem pač ne bi toliko tožili o neljubeznivih, trdih, nenežnih intelektualkah. Pa to je težko. Težko je predvsem spoznati svoje prave zmožnosti; še težje je, s skritimi težnjami in neizpolnjenimi željami stopiti na usodna akademska tla.
In vendar je nujno potrebno ohraniti tudi študirani ženi tiste bistvene elemente večne ženskosti, ki pomirijo razburkane valove življenja.
Če je naloga preprostega dekleta, da ustvarja ljubeznivejše in bolj toplo sožitje,
Tovariši, zahtevajte po vseh kavarnah in javnih lokalih ..AKADEMSKI GLAS"
tembolj mora biti dolžnost izobražene žene, da širi okrog sebe milobo, dobroto. Ravno zato študira, da se kdaj v svojem poklicu uvrsti na višje mesto, vstopi v odgovorno službo, da kaže smer in k praktičnemu navaja njej izročene.
Profesorica, zdravnica. Ali ni to neko širše materinstvo? Vzgajati duše, celiti telesne rane. Kako bi se mogli taki poklici prav izvajati brez ljubeznive dobrodelnosti, brez čuta ljubezni? Kako naj zdravnica prav zastopa koristi svojih klijentov, če ni njen prvi motiv udejstvovanja iz ljubezni do potrebnih nudena pomoč?
Potrebna je samovzgoja — samopresoja. In žrtve. Vedno je treba misliti, da smo darovane. Bolj ko je katera izobražena in zmožna, večje in težje naloge jo čakajo. In prav za specialisti se peha množica.
Če smatramo študij samo za sredstvo, da dosežemo ugodnejše, bolje plačano mesto, nimamo pravega akademskega duha. Pač moramo misliti nase, tako je prav in potrebno. Misliti pa moramo na celoto, na človeško družbo kot tako, misliti moramo, da smo pionirke kulture, lepše bodočnosti naroda iin glasnice napredka, vodnice do narodovega blagostanja.
Univerza in univerzitetna knjižnica
Mcijo pozdravljajo
Misel na univerzitetno knjižnico je v teh tednih razgibala študente. Tudi javnost zanima ta veliki in širokopotezni skupni poizkus akademikov. Spremlja ga z vero in odobravanjem, ali pa mu zoperstavlja skepso in bridke izkušnje.
2©:105
Ustanovni občni zbor »Akademske akcije za univerzitetno knjižnico« so s svojo navzočnostjo pozdravili gospodje profesorji: prorektor dr. Alfred Serko; s filozofske fakultete: dr. Izidor Cankar, dr. France Kidrič, dr. Vaclav Burian in gospa dr. Alma Sodnik;
z juridične fakultete: prodekan dr. Stanko Lapajne, dr. Aleksander Bilimovič, dr. Metod Dolenc, dr. Gregor Krek;
z medicinske fakultete: dekan dr. Evgen Kanfky;
s tehnične fakultete: prodekan ing. dr. Alojz Kral, ing. Teodor Grudinski, ing. Aleksej Kopylov, ing. Vasilij Nikitin, dr. Rihard Zupančič, dr. ing. Črtomir Nagode, ing. Dimitrij Frost;
s teološke fakultete: dekan dr. Franc Gri-vec, dr. Janez Fabijan, dr. Fr. Lukman, dr. Aleš Ušeničnik.
Zastopniki akademskih
društev
Za Zvezo strokovnih klubov tehn. fakultete M. Žorga:
... Vsak narod ima svoje univerzitetne knjižnice, le Slovenci je še nimamo.
.. . Naše skromne strokovne knjižnice niti za silo ne krijejo potreb dijaštva . . . Na delo vsi za univ. knjižnico!
Za »Triglav« predsednik Albert Kos:
...Toplo, prav toplo pozdravljam zbor in zagotavljam sodelovanje Triglava-nov. Izražam veselje, ker vidim napredek v akademski dejavnosti, ker se ne ustavljamo samo v obrambi tega, kar imamo, temveč v polni zavesti pravic, ki nam gredo, zahtevamo izpopolnitev naše univerze z univerzitetno knjižnico.
Za »Akademsko zvezo« predsednik Slavko Ložar:
... se pridružujem tovarišem zastopnikom bratskih društev in klubov .. . obljubljam, da bo »Akademska zveza«, kakor vedno doslej, stala v prvih vrstah ... Za »Društvo slušateljev filozofske fakultete predsednik Ante Poberaj:
Mislim, da je univ. knjižnica trenot-no največja potreba naše slovenske univerze ... V imenu DSFF najlepše pozdravljam akcijo za zgraditev te kulturne svetinje in ji želim najhitrejšega in popolnega uspeha.
Za JNAD »Jadran« preds. Slavko Uršič: Akademska akcija za univ. knjižnico se je započela na osnovi žive potrebe... postulat, da nova biblioteka vzraste, je
Prav zato je nujno potrebno, da se ne zapiramo v samoto, da ne utonemo v knjigah in skriptah. Pojdimo med tiste, ki nas bodo 'kiedaj potrebovali, študirajmo živo življenje v podrobnosti, da ne omrznemo, da ne postanemo enostranske. Navežimo slike s kulturnimi društvi, posečajmo pridno predavanja za ljudstvo pri dobrodelnih akcijah, tudi tu naj nas ne manjka. Skratka: ne bodimo sebične in ne domišljave. Uklonimo se mnenju preizkušenih duhov in skušajmo z novim duhom, z novimi pridobitvami narodu in sebi z ljubeznijo dograditi ono, česar mu je doslej še manjkalo.	Erna.
tako močan . .., da se na tej osnovi moramo solidarno združini vsi akademiki, brez razlike prepričanja... K njeni izgraditvi bomo pomagali vsi, kolikor nas je v »Jadranu« ...
Za strokovni1 klub medicincev predsednik NezmeSkal:
... v imenu medicincev želim uspeha in obljubljam pomoč ...
Za »Slavistični klub« K. Arko:
... v Državni študijski knjižnici, kjer črpamo gradivo za svoja seminarska dela, čutimo ves njen težavni položaj... Osrednja univerzitetna knjižnica bi bila največja pridobitev ...
Za strokovno društvo teologov:
Kakor vedno pri vseh pametnih stvareh, ki se pokrenejo na univerzi, bomo tudi pri tej akciji radi sodelovali...
Za Društvo slušateljev juridične fak. podpredsednik France Zupan.
Stavljen« so bili predlogi
1. Za arhitekte predlaga M. Tepina:
Odbor »Akademske akcije« naj skupno z rektoratom oz. univ. senatom zagotovi pri mestni občini zemljišče.
2. U. Kraigher:
Organizacija, ki smo jo danes ustanovili', se bo mogla sama staviti na odločilnih mestih predloga, da se odobri v okviru drž. proračuna kredit za zidavo knjižnice. Leta 1930. je tak predlog stavil tedanji rektor in z njim uspel. Predlagam, da današnji občni zbor naloži odboru »Akcije« nalogo, vložiti na univ. senat in rektorat prošnio ozir. poziv, d*a kot uradna instanca izdela in stavi predlog na merodajnih mestih.
Dodatni predlog Sl. Uršiča:
Odbor A. A. za U. K. naj se obrne s slično prošnjo na oba slovenska ministra, na poslance in senatorje, da pripravijo tla za predlog rektorata in senata.
3. Jože Cenčič:
Občni zbor naj poveri' odboru, da zaprosi vse naše kulturne in gospodarske institucije, nai s pismi vplivalo na merodajne kroge, naše politične predstavnike v Beogradu, da ti ob priliki jesenskega zasedanje Narodne skupščine podoro predlog, ki ga bo izdelal in predložil rektorat naše univerze.
Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti.
Prvi n«Td^v Iz prof*»«orsMh vr*t
V	oondeljek, drugi dan po občnem zboru »Akcije«, je g. prof. dr. Fr. K i d r i č v uvodnem predavanju v svoj letošnji koleg iz komparativne literarne zgodovine pozdravil iniciativnost, stvarnost in optimizem, s katerimi so se akademiki lotili noveea po-kreta. Nujnost in neodložljivo?* problema nove zgradbe je g. profesor utemeljil posebej kot vodja, seminarja za komparativno Ute-rarno zgodovino, katerega skromna knjižnica nima niti dovolj dotacij, niti proštom ter radi tega rudi ne more imeti svojega dijaka-knjižničarja.
»Z vsem srcem pozdravljam ustanovitev »Akciie za univ. knjižnico« in srečen bom, ko bom mogel k uspehu prav vam, našemu naraščaju, čestitati. Razni momenti ob začetku vaše akcije me Še posebno veselijo: uvidevnost tehnikov, ki so takoj razumeli situacijo ter svoje načrte podredili višjemu cilju: enodušno^r, s katero nastopate; zmisel za realnost, ki
spremlja vaso akcijo. Spadam med one, 'ki gledajo na vaso akcijo optimistično. Stvar se da tako učinkovito braniti in že sedaj vidim na raznih straneh toliko dobre volje, da morate doseči uspeh, ako se vaše navdušenje ne ohladi in ako ostanete do konca takšni, kakor ste bili v začetku. Mislim, da ne dobite nikjer povsem negativnega odgovora. A če ga sem ter tje vendarle dobite, ne pozabite, da utegneš doseči jutri, kar sc ti danes odmika. - Govoriti morem samo v svojem imenu, ker nimam niti funkcije niti pooblastila. A v svojem ^ imenu izjavljam: ako se vam vsili kedaj prepričanje, da morem »Akciji za univ. knjižnico« kjerkoli in s čimerkoli koristiti, ne bom odrekel.
Te nepričakovane, zato tem bolj bodrilne besede so napravile na slušatelje najgloblji vtis: po predavanju so se g. profesorju zahvalili s spontanim in toplim aplavzom.
Delo gr szgledi
AJtad. akcija za univ. knjižnico je osredotočila svoje delo na propagando ter zbiranje podatkov. Prav v preteklih dneh so se . označevali odstotki od fideikomisov kot de-' narni vir za knjižnico. Po zbranih podatkih j pa kažejo fideikomisii presenetljivo slabo sli-| ko. Menda celotna vrednost ne bo dosegla j zneska 80 milijonov, in, če se tudi posreči zvišati odstotke odplačila na 10, bo ta znesek, ko se mu še odbijejo drž. takse, zelo zelo nizek. Za kritje stroškov gradbe torej ne preostane drugega kot redni drž. proračun, izpopolnjen morebiti z dohodki fideikomisov in podporo banovine.
Dfrž. proračun za 1934-35 je v glavnem že gotov in bo kmalu predložen Nar. skupščini. Za predlog v redni drž. proračun je že prepozno, s tem pa seveda ni nič zamujenega, ker se lahko izdela popravek k proračunu.
Ves napor akcije je sedaj usmerjen za pridobitev merodajnih krogov, da se stavi tak predlog. Tu bo potrebno mnogo dela. Di-jaštvo bo svojo nalogo opravilo. Odločilne važnosti pa bo vprašanje možnosti združenja vseh univerzitetnih krogov. Visok javni funkcionar je pred dnevi izjavil akademski delegaciji, da bodo poskusi, doseči zgraditev univ. knjižnice jalovi, če se ne posreči doseči sodelovanja. Doslej je bila že mnogo zamujenega/ Danes bi bilo preuranjeno govoriti o uspehu ali neuspehu akcije. Akademiki verujemo v uspeh.
i
19331
Zdi se, da se je hotela usoda pošaliti s končnim številom slušateljev, vpisanih v zimskem semestru 1933/34. Številka je z naknadnim vpisovanjem narastla na 1929, poleg tega pa leže na kvesturi štiri prošnje, ki bodo naj-brže ugodno rešene. Tako bo število slušateljev ljubljanske univerze anno Domini MCMXXXIII znašalo 1933!
4109 slušateljev na belgrajskl jiirldični fakulteti! Celotni podatki o vpisovanju v zimski semester 1933/34 na belgrajski univerzi še niso znani. Znana je končna številka le za juridično fakulteto, kjer se je vpisalo ogromno število 4109 slušateljev, med katerimi je skoraj 2000 novincev!
Resolucija o Šolninah
Vsa kulturna in strokovna akademska društva na ljubljanski univerzi so te dni podpisala sledečo resolucijo in jo poslala na pristojna mesta:
Pred letom, ko je tudi naše ljudstvo trdo občutilo vso težo in krutost gospodarske neurejenosti, so v naše srednje in visoke šole uvedli šolnine, s katerimi naj bi se odprli novi viri državni blagajni in obenem zavrla hiper-produkcija intelektualcev. Poleg vseh drugih taks, ki so jih isti čas zvišali in na novo ustanovili, pomenijo šolnine novo težko žrtev, ki je bila naložena ljudstvu.
Ljubljanska akademska mladina je lansko jesen, ko so se prvič plačevale šolnine, po svoji tedanji predstavnici Zvezi slušateljev Aleksandrove univerze odločno protestirala proti šolninam. Ugotovila je stremljenje našega časa, da se razširi prosveta med najširše ljudske množice in da bodi pouk dostopen prav vsakomur, ki ima sposobnost in voljo do študija. To stremljenje se z uvedbo šolnin niti malo ni vpoštevalo, nasprotno, tisti zakonski členi, ki so ustanovili šolnino, morejo imeti samo to posledico, da se še bolj zmanjša odstotek študentov iz kmetskih in delavskih slojev, ki jim sedanje težke gospodarske razmere pač ne dopuščajo, da bi poleg dragega stanovanja in prehrane ter študijskih pripomočkov zmogli še visoko šolnino in vpisnino.
Kajti šolnina se plačuje po neposrednem davku, ki ne more biti izraz gospodarskega položaja posameznikov, ker ne upošteva:
zadolženost, ki zlasti na kmetih in v delavskih okrajih uničuje življenjske eksistence:
števila rodbinskih članov, ki pri višini prejemkov sicer malo odloča, ki pa je tem važnejše in odločilnejše pri preživljanju in preskrbovanju rodbine:
davkov, ki jih plačujejo dolžniki, zlasti denarni zavodi, za zaupnike sumarično, in o katerih davčne uprave nimajo izkazov glede posameznikov; lastnikom dobro naloženih ka-pitalov se torej ti davki ne vračunavajo pri določanju šolnine;
vseh onih primerov, v katerih dijaki ne dobivajo nobene podpore od doma in se sami vzdržujejo, ki pa morajo vendar plačevati šolnino po davku svojih staršev.
Iz vsega tega je očividna krivičnost, da se odmerja šolnina po neposrednem davku. To krivičnost pa povečuje še regresija lestvice, po kateri plačujejo oni z večjim dohodkom in večjim davkom procentualno manj od onih z manjšim dohodkom.
Z vsemi temi argumenti je ljubljanska akademska mladina podkrepila svoj protest, ki ga je jeseni 1932 naslovila vladi in predstavnikom v Narodnem predstavništvu. Letošnjo pomlad je gospod minister za prosveto na ponovne proteste proti šolninam izrazil nado, da se bo vprašanje šolnin rešilo s spe-cijalnim zakonom. To je bilo v začetku marca. Zdaj ob začetku zasedanja Narodnega predstavništva, ko mu predlaga gospod minister za finance zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, smatramo za potrebno, da Vas zopet opozorimo na težki položaj akademikov in njihovih staršev.
Kajti mi ne moremo niti za trenutek pozabiti na šolnine, ker nas od dne do dne bolj zadevajo in otežkočajo študij. Koliko pa je onih, ki že drugo leto niso mogli v šole, ker niso zmogli visoke šolnine. Vsekakor je minimum neposrednega davka (300 Din), ki se zaračunava, kot najnižja podlaga za odmero šolnine, gotovo prenizek, ker temu ustrezajoči dohodki ne zadoščajo niti za skromno preživljanje. S tem so prizadeti samo neme-ščanski, siromašni sinovi, delavskega in kmetskega ljudstva, ki se jim tako zapira pot do izobrazbe.
Zato v imenu vseh nas in naših staršev, ki težko plačujemo šolnino in v imenu vseh onih, ki zaradi šolnin ne morejo k izobrazbi v gimnazijah in na univerzah, zahtevamo popolno odpravo šolnin za manj premožne sinove nameščencev, obrtnikov, delavcev in kmetov, za ostale pa primerno ureditev po res-, ničnem gospodarskem stanju. Apeliramo na Vas, da z vso odločnostjo zagovarjate naše zahteve in omogočite izobrazbo prav vsem slojem.
Občni zbor juristom — prekinjen
Za preteklo soboto ob 2. uri popoldne je bil sklican v veliki dvorani hotela »Miklič« redni semestralni občni zbor Društva slušateljev juridične fakultete. Za občni zbor je razumljivo vladalo velikansko zanimanje med slušatelji juridične fakultete. Zal občni zbor ni potekel tako, kakor bi moral. Za,-radi kravalov iin vpitja, ki je nastalo po predsedniških volitvah, je moral predsedujoči občni zbor prekiniti.
Navzočih je bilo okrog 250 članov, ki so imeli po društvenih pravilih pravico govora ter aktivno in pasivno volilno pravico. Poročila odbornikov in revizorjev so bila podana v popolnem miru. Iz predsedniškega poročila posnemamo, da je društvo v pretekli poslovni dobi preskrbelo svojim članom prepotrebno čitalnico, da je sodelovalo pn vseh stanovskih akcijah na univerzi. Pretekle dni se je na njegovo inicijativo poslala vsem ^merodajnim resolucija o šolninah, ‘k.i jo prinašamo na drugem mestu. Tajnik je poročal o inhibitu in ekshibitu, ki ni bil posebno obilen, blagajnik pa je poročal o finančnem stanju društva. Dohodki so znašali 13.253 Din, izdatki pa 11.799 Din, društvena imovina v gotovini in skriptah pa je narastla na 18.578 Din. V pretekli poslovni dobi je društvo izdalo 855 strani skript, med temi kompletna skripta narodnega gospodarstva po predavanjih univ. prof dr. Bilimoviča.
Knjižničar je v svojem poročilu tožil o pomanjkljivosti knjižnice, ki v letošnji poslovni dobi ni nič narastla, in o lenobi nekaterih članov, od katerih ni mogoče dobiti knjig nazaj. Revizorja sta predlagala za odbor raz-rešnico razen za referenta za skripta, kar je občni zbor soglasno sprejel.
Nato so bile volitvi. Najprej je občni zbor s 178 proti 67 glasovom izglasoval, da se volitve vrše javno s poimenskim klicanjem. Za predsedniško mesto, ki se voli od-dvojeno od ostalega odbora, so bili trije kan-didatje, od katerih so dobili tov. Zalar Drago 101 glas, tov. Ložar Slavko 86 glasov in tov. Polenšek Ivo 61 glasov, torej nihče absolutne večine, ki je po poslovniku potrebna za izvolitev. Nastala so zaradi tega ostra ore-rekanja, ki so mestoma zašla v pravo krava-liranje, radi česar je predsedujoči po 6. uri občni zbor prekinil.
V	založništvu »Kosmos« je izšlo pred kratkim delo našega g. prof. Aleksandra Bilimoviča pod naslovom »Uvod v ekonomsko vedo«. To delo ni sicer mišljeno kot učbenik, vendar prepotrebno za popolno pojmovanje narodne ekonomije. Knjiga obsega 200 strani. Tovariši, ki se pripravljajo za državoslovni izpit, bodo še celo z veseljem sprejeli to delo.
Vse tovariše, ki jim dostavljamo list na univerzo k vratarju prosimo, da ga redno vsako soboto dvignejo, da se ne meša z ostalimi in starejšimi izvodi. Če žele dobivati list na dom, naj nam to javijo z listkom', ki ga vržejo v naš nabiralnik v avli.
Nagrade mestne občine ljubljanske
Da se poglobi znanje o Ljubljani, njeni preteklosti in sedanjosti, ter da se da mladini znanstvenim delavcem-, izišlim iz ljubljanske univerze, pobuda za znanstveno delo, je občinski svet postavil v proračun za leto 1933-34 znesek 30.000 Din, ki se porabi za nagrado znanstvenim razpravam.
Na seji »kulturnega odseka« dne 6. septembra t. 1. je bil že sprejet pravilnik za podeljevanje nagrad1 za razprave. Te razprave morajo ustrezati v splošnem najmanj tistim zahtevam., ki se stavljajo za razprave za svetosavsko nagrado Nj. Vel. kralja Aleksandra, o čemer smo v našem listu že poročali.
Vse podrobnosti dobite v pravilniku, objavljenem na uradni deski rektorata.
MEDICINSKI INSTITUTI SE PRITOŽUJEJO.
Letos je na medicinski fakulteti tolikšen prirast, da nimajo slušatelji niti prostora za i svoja dela, posebno za seciranje. Vedno pri-j hajajo na dekanat pritožbe, da morajo vsled ' prenapolnjenja institutov delati veliko bolj površno, da je torej študij precej otežkočen. Stvar je torej precej važna in jo bo treba pogledati tudi se z druge strani — kako se bo namreč dala rešiti.
ČITALNICA JURIDIČNEGA DRUŠTVA.
One slušatelje juridične fakultete, ki ne vedo še o čitalnici, opozarjamo, da se nahaja v pritličju (prva vrata desno). Ni sicer velika, vendar ima prostora za 15—18 ljudi. Ta čitalnica je ločena od profesorske, profesorji imajo skozi to samo prehod. Čitalnica je odprta vsak dan od 9—13 in od 16—19 Na razpolago so vse knjige, revije in časopisje, katere vam na željo prinese knjižničar.
Taksa semestralno 5 Din.
Izda se tudi legitimacija.
FREKVENTACIJSKA IZPRIČEVALA.
Slušatelj(ica), sin (hčer) državnega- uradnika, ki še ni iz-polnil 23 let starosti, mora v svrho draginjskih doklad predložiti potrdilo finančni direkciji, da je res vpisan v tekočem letu. V ta namen naj kupi pri vratarju formular »Frekventacijsko izpričevalo«, ga pravilno izpolni in nese na kvesturo. V gornjem desnem kotu m-ora napisati »v svrho draginjskih doklad«, ker le s to oznako je prosto kolkovine.
Slušatelji, ki žele odložiti nastop vojaške službe, morajo prav tako predložiti frekventacijsko izpričevalo na komando svojega voj-nega okruga. To pa mora biti kolko-van-o z 20 Din-.
Te kolkovine kakor vse druge, razen one na osebnem izkazu, pa je oproščen oni, ki ne plačuje 60 Din neposrednega davka letno.
NOVA NAREDBA REKTORATA.
Vsak razglas, oznanilo itd., ki se afišira na univerzitetnih poslopjih, mora biti najprej predložen rektoratu radi vidiranja (podpis sekretarja in štampiljka). Univerzitetni organi imajo striktno naročilo, da nevidirane letake in objave takoj odstranijo.
Akademska društva afiširajo svoje objave samo na svojih društvenih deskah.
Centralno društvo dolenjskih akademikov
Po dolgih pripravah in razgovoril je prišlo končno do tega, da si bodo dolenjski akademiki skupno z drugimi dolenjskimi intelektualci ustanovili svoje društvo s sedežem v Ljubljani. Namen občinstva bo predvsem ta, da bo delal stvarno in požrtvovalno za kulturno in gospodarsko povzdigo in napredek Dolenjske, in sicer po točno določenem načrtu brez bučnih časopisnih šlager-jev itd. Dolenjska je bogata zemlja, Dolenjska je lepa zemja, Dolenjska zdrava zemlja, zdrav in bogat je rod, ki tod prebiva. Iz njega je dolenjski akademik-dolenjski intelektualec izšel — njemu mora vrniti kar je od njega prejel.
Notice
Diplomiral je na juridični fakulteti g. Kisovec Mirko. Čestitamo!
Krščansko-socialistični akademski klub
»Borba« si je na 23. rednem občnem zboru izvolil sledeči odbor: predsednik: Berce, teh.; podpredsednik: Jan, teh.; tajnica: Vesenjak J., med.; blagajnik: Mužič, teh.; gospodar: Frece, iur.; revizorji: Brilej, iur., Terseglav, phil., Krušič, phil.
79. redni občni zbor JKAD »Danice« je izvolil naslednji odbor: predsednik: Majcen Jože, phil.; podpredsednik: Bitenc I., iur.; tajnik: Lah Zdenko, iur.; blagajnik: Schart Viktor, teh.; gospodar: Knafeljc Tone, iur.; revizorji: Dolenc Jurij, iur., Dolenc Vlado, iur. in Zupan Stanko, iur.
Na 65. rednem občnem zboru JKAD »Zarje* je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Fajs Rudolf, iur.; podpredsednik: Ložar Janez, teh.; tajnik: Vojska Karel, iur.; blagajnik: Tozon Mirko, ,iur.; gospodar: Planinc Branko, iur.; arhivar: Kožuh Karel,
Sredi decembra bo sklican ustanovni sestanek vseh dolenjskih akademikov na univerzo, kjer se bo sklepalo o delu in pravilih tega prepotrebnega centralnega društva. Imamo sicer že »Klub dolenjskih akademikov«, toda pokazalo se je, da je treba postaviti to delo za našo prelepo, a žal precej zapostavljeno Dolenjsko, na čim širšo bazo, da bodo uspehi tim večji. Zavedati se .moramo, da smo mi v prvi vrsti poklicani delati za to zemljo, in da smo za to, kaj se a Dolenjsko dela, tudi odgovorni pred bodočnostjo in pred tem rodom, čigar delo in žulji so sredstva za našo izobrazbo.
phil.; revizorja: Gorenjak Ludvik, iur. in Kržič Jelko, iur.
JNAD »Jadran« je imel te dni svoj redni občni zbor, kjer je bil izvoljen za predsednika Zalar Drago, iur. Izvoljeno je bilo tudi razsodišče in načelniki sekcij, dočim ostali upravni odbor v času, ko to pišemo, še ni znan.
Tudi JASO ima že nov odbor. Ni bilo sicer občnega zbora (ker niso pravila potrjena), vendar se je opravilo vse na članskem sestanku. Za predsednika je bil izvoljen kol. Iskra Vekoslav. Tudi poverjeniki za posamezne fakultete so že določeni.
Kdor jz kateregakoli vzroka ni javil svojega naslova na osebnem izkazu, naj to stori čimpreje na kvesturi, da ne bo nepotrebnih obojestranskih neprilik.
Ne znaš prav ceniti!
pridobitev moderne elektrotehnike, ker ne poznaš njenega historičnega razvoja. Pridi zato v sredo 29. t. m. na predavanje g. prof. dr. Milana Vidmarja »O razvoju električnega strojstva«, ki ga bo imel v predavalnici elek-troinstituta na tehniki.
Udeležba za vse elektrotehnike obvezna. Vabljeni tudi vsi, ki jih tema zanima.
Ali si že poravnal naročnino?
Kupone za 50 odstoten popust v gledališču dobite vsak dan razen ob nedeljah od 10 I I dopoldne v sobi bivše Zveze slušateljev (čez dvorišče desno). Kuponi so po 1' Din in veljajo za^ popust pri vseh vstopnicah, razen pri dijaškem in galerijskem stojišču. — Opozarjamo pa, da kuponi ne veljajo za operete in gostovanja.
VA2NO! Naročnino za list lahko plačate pri vratarju univerze, ki Vam bo izstavil naše originalno potrdilo.
Čim več bo naročnikov, čim več bo sodelavcev — tem boljši, večji in lepši bo Vaš list — „ Akademski glas“ /
Iz uredništva
Več gg. univ. profesorjev in drugih znanstvenikov nam je obljubilo sodelovanje v našem listu. V obliki podlistkov bodo obravnavali različne sodobne probleme, gospodarstva, sociologije, psihologije, seksualnosti itd. Objavljati jih začnemo v eni prihodnjih številk.
Tovariši, kupuite »n iscttc postrežbe samo pri tvrdkah, ki inserirajo v našem listu!
Mali oglasi:
Tovariši, poslužujte se malih oglasov v ..Akademskem glasu** — Za male oglase socialnega značaja (instrukcije, službe, prodaja, nakup, izposojanje knjig in drugih učil, sobe) plačajo tov. akademiki le stroške natisa 25 par
__________________________beseda	—	najmanjši	znesek 3 Din — Za vse ostale beseda 50 par najmanjši znesek 5 Din. — Za šifro in
naslov se ne plača ničesar. — Pri večkratnem oglašanju popust. — Na pismena vprašanja tovarišev odgovarjamo pismeno s pismom pri vratarju univerze. Kdor želi odgovor po pošti naj priloži znamko za odgovor. — Mali oglasi se plačujejo ob naročilu, lahko tudi v znamkah. — Naročila vrzite v naš nabi-rabiralnik v avli Univerze —	  —	 —..........  ■	=	1	"	—-	——---------- ,	;—t.
ISKARNA SLOVENIJA
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
WOLFOVA UL. 1 TELEFON 27-55
Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela po zmernih cenah. — Časopisi, knjige, revije, brošure, vabila, letaki, plakati itd. Zaloga beležnih koledarjev. —
Prodam učbenik »ZIVILPROZESSRECHT« E. Schrutka, v platno vezan, skoro nov po ugodni ceni. Naslov v upravi.
Ure, zlatnino in srebrnino. IVAN EAKI2,
Ljubljana. Pred škofijo 15.
DR. METOD DOLENC: KAZENSKI PO-STOPNIK, vez. 170.—, broš. 150.— Din; dr. Albin Ogris: Trgovinska politika Din 60.—. Prodaja Habe, na juridični fakulteti.
CVETLIČARNA »SPLIT
sprejema vsa naročila vsakovrstnih šopkov, žalnih in jubilejnih vencev, ter vsa v to stroko spadajoča dela — Društva imajo popust — Za cenjeni obisk se priporoča
IVANKA BENEDIK, LJUBLJANA
Frančiškanska ul. 8 — nasproti kopališča ..Slon**
FOTO APARAT, znamke Voigtlander, še popolnoma nov, prodam. — Naslov v upravi.
VSE OPTIČNE PREDMETE dobite najboljše in najceneje pri optiku JOSIPU GOLDSTEINU, Ljubljana, Pod Trančo št. I. Gg. akademiki imajo 10% popust.
Tvrdka
Iv. Bonač
Ljubljana
Selenbursova ulica
Vse za gg. akademike:
tehnične, risalne in šolske potrebščine.
Gg. akademiki dobe popust!
Izdaja konzorčij »Akademskega glasa«, predstavnik Zupan Francž. — Urejuje Jože Cenčič. Tiska tiskarna »Slovenija«, predstavnik Albert Kolman.