pmela vlada od 376 mandatov nimani 330. Izvoljeni so rsi sedanji ministri. Volitve so potekle v vse i državi mirno in v največj svobodi Notranje ministrstvo do danes opoldne ni pre* jelo niti ene pritožbe radi kakšnega na* silja. Na umiku? Razni pojavi zadnjega čaSa povsem potriujejfo domnevo, da so namere SLS. ki jih navaja zagrebški list, resnične. SUS se ie v zavezništvu z radikali navzela tudi tistega duha, ki vlada v ra-dikafskT strank?, kar i? ie bilo tem lažje, ker ima dr. Korošec v rokah ministrstvo policije. Med klerikalnimi voditelji je povsem prevladala tista miselnost, ki ie v najostreiišem nasprotju z demokrat:čnlmi in parlamentarnimi načeli, s svobodno voljo volilcev, načelnim ter možatim bojem in ki ji ie glavno sredstvo za dosego namena nasilje. Staro iezuitsko načelo, ki je zelo sorodno tudi z bizantinizmom, da namen posvečuje sredstva, ie prevladalo v vsem mišljenju in delu klerikalnih voditeljev. Svojega dela si klerikalci ne upajo zagovarjati pred ljudsko sodbo, zato bi radi s terorjem ustrahovati vse, ki si upajo obsojati njihovo pogubonosno delo, zlasti pa prelivanje krvi, za katerega so njihov; . oditelii soodgovorni. preganjajo se že ves čas. odkar so klerikalci v vlad*, državni uradniki, k" n*so klerikalni pristaši, oblastni odbor viht» svoj bič nad ob^mami, k* nlmn'o klerikalne večine, no^nore te ?ovn*h fondov se dele samo pristalem SLS. dočim bi bil* drug? morda vefko bolj potrebni in ker vse to ni pomagalo McrffcaleciM k? čim dlje boli izgubljajo ugled med Slovenci .hočejo sedaj z nasilnim* sred. stvi razbiti še ono malenkostno avtonomijo, ki ?o še ir^^io naše občine. Klerikalci čut:jo, da se jim tnajejo tla nod nogami, da i*» n'^ovo delo v vjn. di in v parlamentu zelo nepopularno da obsoja vse izdajstvo naših prečan-skih interesov v žrelo srb'ianskega he-gemonizma, zlasti pa dr. Korošcev glavnjaški režim, ki izziva vedno nova razburjenja, pa hočejo zato s silo pritisniti vse, ki si upajo misliti z lastno glavo in ki se nočejo ukloniti pred klerikalnimi preganjanji. Gotovo je, da mora prit" v dogled-neni času do skupščinskih volitev in ?-ato bi rrd? klerikalci pripravil; zanje teren s s*lo. ker ga s oo«tenmi? sredstvi ;n poštenim delom ne morejo. Klerikalni vodite!'* pa naj se zavedalo, da Sloven*ip n? M^kedon'ia, da se rad'kalske merode ?z Makedonije or" nas ne bodo obnps'e ker živimo na ^krainem zanadu naše države, kier duh ^vohodomf«^!«:fva čim dl?e bolj orod'ra ♦udi v Upr'kojne «io«;e k»i»h vSem nii-^ov'm n^nornm. ^"«*vn oravtoe ?n no-5+enos** ie v našem slovenskem narodu "lohoko razvito in zato bo vsak reakcionarni ukren od stran? SLS. k? pod-"»ra sed^ni* heiremonističn? ?n nasT|n? režim. naletel na zaslužen ndnor M: se *ierikoin'h n^rtov in namenov ne bo-**mo. ker vemo. da morata kon<*mo 7:Tna<2:ati no«*enost jn or^viea. nrot* ka-f**ri se U^riUrfrt z^m^n hor*»o «n se bodo še nadalje zaman bori!*. Vsako njihovo nasilje samo pospešuje njihovo pot v lastno pogubo. Dvojna mera tudi za oblastne samouprave Značilen sklep niške oblastne skupščine glede spremembe zakona o oblastnih samoupravah.— Poostritev zakona naj velja samo za prečanske pokrajine. — Nfš, 13. decembra. Včeraj je zopet prišlo v niški oblastni skupščini do spora med piistaši ministra Cvetkoviča in demokrati, ki se tam nahajajo v opoziciji Zem-ljoradniški oblastni poslanec Čeda Mihaj-lovič ie ob tej priliki govoril o nedemantiranih časopisnih vesteh, da namerava dr Korošec izpremeniti zakon o oblastnih in sreskih samoupravah Predlagal je naslednjo resolucijo: Z ozirom na nedemantirane časopisne vesti o nameravanih spremembah zakona o oblastnih in sreskih samoupravah sklene niška oblastna skupščina tole resolucijo: Oblastna skupščina ie v načelu za izpremembo zakona o oblastnih in sreskih samoupravah v kolrkor bi bila ta izprememba bolrša in v prik>2 zaščiti načela samouprave Odklanja pa spremembo zakona v onem smislu, ki ga predlaga vlada. Po prečitaniu tega predloga so pristaši ministra Cvetkoviča zapustili dvorano z izjavo, da so proti resolucin. češ da se vla. da ne sme ovirati v ostrih ukrepih proti >rušilcem< države. V njihovi odsotnosti ie na predlog Uzunovičevih pristašev skupščina z večino glasov sprejela resolucijo. naj se ob predložitvi predloga za izpremembo zakona o oblastnih in sreskih samoupravah z ozirom na dogodek v zagrebški oblastni skupščini upošteva načelo samouprave. Demokrati so glasovali proti te' resoluciji, vendar pa za gornji predlog. Poslanci pa so v svo.iih govorib zlasti povdar-iali dejstvo, da se mora v slučaju, ako na« merava vlada kaznovati Zagreb, voditi račun o Srbiji, to je, da se ne srneio sprejeti zakoni, ki bi veljali istočasno za Srbijo in Hrvatsko. General Uzun-Mirković podal ostavko — Beograd. 13- decembra. Kakor se izve je general Uzun-Mirković. ki ie bil v zvezi s 1. decemberski doeodki v Zagrebu premeščen iz Zagreba v Skoplje podal ostavko Vojni minister ie prvotno ostavko odklonil, vendar pa vztraja general Uzun-Mirković na svojem stališču in zahteva svojo takoišnk) upokoiitev Zatišje v Beogradu — Beograd. 13 decembra V Beogradu danes dopoldne ni bilo zabeležiti nikakih važnejših dogodkov Vlada je bila skoro ves dopoldne na dvoru k»er ie prisostvovala kraljevi krstni slavi. V Narodni skupščini so se vršile razne konference in posvetovanja, nanašajoča se na delo v Narodni skupščini Sele za popoldne se pričakuje več važnih Konferenc, na katerih bodo voditelji četvorne koalicije razpravljali o politični situaciji. Brez krvnika — Zagreb, 13. decembra. Pravniški kro* gi beležijo zanimivo dejstvo, da v naši dr* žavi, kjer še vedno obstoja smrtna kazen, ni krvnika, ker je po smrti dosedanje krv* nika g. Mausnerja to mesto vsled malomar* nosti ministrstva pravde ostalo nezasedeno. Na ta način ie prišlo sedaj do nenormalne ho nenavadne situacije, da v Bosni justifi* kacija dveh zločincev katerih obsodba na smrt je potrjena, ni mogla biti izvršena 24 ur po obvestilu obeh obsojecev. čeprav to predpisuje zakon. V zagrebških pravnih in sodniških krogih sedaj ugibajo, kaj bo, če te dni odide v kabinetno pisarno prošnja za pomiloščenje, ki so jo vložili na smrt ob* soieni člani Prpičeve družbe in če bo, kar je verjetno, ta prošnja odbita. aSIovenec« si je danes napisal tolažilen članek «SDS na umiku« — namreč glede razbitja koalicije na ljubljanskem magistra* tu. Umik SDS da se vidi na tem da «Slo* venski Narod» trdi. da je samostojen List. Tako tudi je m »Slovenski Narod« bo kri* tikoval, če bo to kluba SLS na magistratu prav ali ne Nam se pa prav močno zdi. da SDS ni nič na umiku že iz enostavnega raz* loga. ker ona ni izzvala celega viharja, am* pak je oče tega viharja v čaši vode g M. Krek. oziroma klub SLS Nekdo se je hudo zaletel, zato smo zd^j mi drugi — «na umi* ku.» Danes je «Slovenec» razkril še nov groz« ni dogodek Pravi namreč, da so zastopniki SLS iskali pojasnil, pa jih pri tistih gospo* dih. ki so imeli z «zadevo opraviti«, niso mogli dobiti Ce gg. Jerič in tovariši ki sede po vseh odborih, s svojim drugom niso dali pojasnil, pač mi za to ne moremo Go* spod je so zopet enkrat izzvali nepotrebno razburjenje, zdaj pa sami ne vedo točno, zakaj Pri tem se je prav brez potrebe SLS po* hvalila z gerentskimi čini g. Mencingerja in njegovega sosveta. Kar 11 milijonov je klerikalni sosvet plasiral znanih obligacij med publiko, potrosivši mnogo denarja za papir in pota. Pred nami je lista onih ki so te obligacije kupili Toliko je precej vid* no, da je ves likviden denar raznih mestnih fondov klerikalni sosvet uspešno t 296.98— 298.98 (297-98). Efekti: Celjska 158—0. Ljubljanska Kreditna 125—0, Praštediona 920—0, Kreditni zavod 175—0, Vevče 114 -0, Ruše 260— 280, Stavbna 56—0. Šešir 105—0. Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov desk. smreka, jelka. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Dunaj 80055, Berlin 13.5625, Budimpešta 9.922, Milan 297.98, London 276.07, Newyork 56.84. Pariz 222.38, Praga 168.62, Curih 1095 6 Efekti: Vojna škoda 434. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1225, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.53, Berlin 123.75, Praga |5.39, 1 Milan 27.185, Pariz 20.285, London 25.19, Newyork 519.20 35 2788 Strm 1 tSCOVRNSK! N A R O D» dne 13. decembra 1928. Stev. ^84 Kriza narodnih in državnih interesov se nadaljnje Za koga je rešena kriza? — Klerikalno priznanje, da je delo sedanje vlade brez vsakega sistema. — Korošcev režim odlikujeta lenoba in nesposobnost. ^Slovenec« triumfira, čeg, da je kriza že končana. Spričo tega klerikalnega zmagoslavja, se je treba vprašati, kakšna kriza je končana? Ali je morda končana gospodarska kriza, ali morda socijalna? Ali so se zboljšale gospodarske razmere našega ljudstva, ali je morda zadoščeno zahtevam delavstva, ali so morda dobili državni uradniki že izplačane doline razlike, ali so se zmanjšali davki, ali sploh obstoja kako upanje, da sc bodo obstoječe notranje politične razmere preobrnile na bolje lako, kakor želi večina prebivalstva v državi? Prav nič se ni zgodilo. Vse ostane tako, kakor je bilo doslej. Za odpravo splošnega nezadovoljstva se ni ničesar storilo. Gospodarski krogi bodo še v naprej stokali zaradi krize, v kateri žive, delavstvo in urad-nistvo ter vsi ostali srednji sloji bodo še v naprej čakali na zaslužene d rob t ine kruha. Kriza je rešena začasno samo za dr. Korošca, ki ni odletel v tem trenutku iz vlade samo zaradi tega. ker je v Davidovičevi demokratski stranki prevladala srbijanska struja hegemonizma in tista miselnost, ki ustvarja pri nas državno krizo, ki so ji trenutni strankarski interesi več kakor pa in-leresi splošnosti. ki ji je par ministrskih portfeljev več vrednih, kakor pa zadovoljstvo celih slojev in pokrajin v naši državi. Xa svoje zmagoslavje so klerikalci v resnici lahko ponosni. Rešena ie začasno dr. Korošcu žalostna časi, da sine še nadalje nositi grehe za radikale, in da sme še nadalje biti prvi policaj v državi, da mora še nadale nositi vso odgovornost kot ministrski predsednik in notranji minister za prelivanje krvi v naši državi, docim ne sme na drugi strani uicesar storiti brez dovoljenja beograjskih hegemonistov in korupcijonašev v prid prečanskim krajem in konsolidaciji razmer v državi, čeprav bi morda hotel v slučaju, čc bi bil za kaj takega tudi spo= soben. »Slovenec« je zapisal, da do krize vlade ni prišlo, ker ni nobenega upanja, da bi se ž njo izpremenil položaj, oziroma da bi ga usmerila v drugo smer. Zato je po njegovem prišel sedaj čas. da se • spravi delo v posameznih ministrstvih v določen sistem, ker ni mogoče rešiti gospodarske in up^av-ue krize drugače, kakor na ta način, da imajo vodilni ministri dovolj; časa na razpolago za izvršitev svojih načel v praksi.- Za nas je dragoeeno prizna uje, da doslej t delu ministrstev sploh ui bilo nobenega sistema, čeprav so bili lani v prvi kleroradi-kalni vladi trije klerikalni ministri, čeprav so bili od tedaj razen malega presledka lani neprestano zastopani v vladi in čeprav je danes v vladi sam dr. Korošec, ki ima v svojih rokah dvoje najvažnejših ministrstev, ministrsko predsedstvo in notranje manistrstvo. dvoje velikih dispozicij, fondov in malone absolutno moč v svojih rokah. 2e tretji državni proračun uveljavljajo zaporedoma naši klerikalci, ki sami priznavajo, da ni nobenega sistema v delu njihove vlade, s čemer tudi priznavajo, da j« povsem upravičena kritika opoiicije s te in one strani, ki trdi, da predstavlja vlada jamo kup lenobe in da doslej ni storila še ničesar dobrega in koristnega ta narod in državo, pač pa mnogo slabega, r Slovenec pravi, da bodo imeli sedaj vodilni ministri dovolj časa za izvršitev svojih načel v praksi. Ali ga doslej niso imeli? Prej. ko je KDK še sodelovala v Narodni skupščini, so trdili, da ovira opozicija vsako plodonosno zakonodajno delo, ko pa so izguali KDK z revol-verskimi streli in ko rasen malega števila lemljoradnikov niso imeli v Narodni skupščini nobene opozicije, so pošiljali skupščino zaporedoma na dopust, ker niso predložili nobenih zakonskih načrtov v razpravo. In vendar se niso mogli več izgovarjati, da jih KDK ovira v parlamentu pri delu. V dobi skoro pol leta, odkar so padli streli Puniše Račića v Narodni skupščini, ui bil sprejet noben važnejši zakon, ki bi mogel vplivati na zboljšanje gospodarskih in socijalnih razmer v naši državi, čeprav bi vladna večina izglasovala brez debate vse, kar bi ji predložili ministri dr. Korošceve vlaile. Nihče jim ni branil delati, vendar pa ni nihče delal. Časa so imeli več kot dovolj dve leti, da bi zadostili najnujnejšim potrebam naroda in države, storili pa niso ničesar, če doslej niso ničesar naredili, tudi v bodoče ne bodo znali in mogli, ker je treba pri delu za splošuost imeti predvsem dobro voljo in precejšno mero požrtvovalnosti, ki je pa pri predstavnikih sedanjega režima ni, ker bi se drugače ne držali vladnih korit, dasi vedo in sami priznavajo, da vodijo državo v propast razmere, v katere so jo zavedli. Sedanji režim je reakcijouareu in je spravil v nevarnost pravo demokracijo, parlamentarno^ in ustavnost, ker črpa svojo moč iz neodgovornih faktorjev. Mnogi pojavi v Zagrebu so samo reakcija na reakeijo-narno politiko, ki se vodi v Beogradu. Razmere v državi, zlasti pa v Hrvatski je treba sanirati s pravim demokratskim in parlamentarnim režimom. — To ni izjavil morda kak opozJcijonalec ali pa celo voditelj KDK, ampak Član vladne večine, druge najmočnejše stranke v njej, demokrat dr. Voja Veljkovič. Ali je mogoča še hujša obsodba? Kriza ni rešena, kriza se samo zavlačuje, (im dalje bo obsojal sedanji režim, tem hujša bo kriza vsega našega državnega življenja, ker je povsem nesposoben za ureditev razdrapanih razmer. Ako bi bil sedanji režim sposoben, pošten in zmožen kaj ustvarjati, bi ne došlo do 20.junija, bi ne prišlo ponovno do prelivanja krvi, bi ne prišla naša država tako daleč, da zbuja zlohotno pomilovanje vseh naših neprijatelje v. Morda pa klerikalci baš zaradi tega slave svoje zmagoslavje? Kolikor poznamo njihovo preteklost, bi to ne bilo prav nič čudnega. Čuti in misli, bolje bi napisala, saj izvira iz rodu Vasiče\. ki malo govore, pa mnogo delajo. Zagotavljala je svoje soboriteljice, da bo še nadalje vztrajala v borbi za pra-vice žene in matere. Združijo naj sc žene v močno organizacijo z geslom; Za svobodo in enakopravnost slovenske žene! Po zaključku oficijemega dela je sledilo prav zanimivo predavanje ge. Lindtnerjeve o razstavi «cSapho» v Berlinu, po predava: nju pa intimna družabna zabava. Še eno „Slovencu" za klobuk «Slovenec» se skuša danes opravičevati za svoje bedasto zaletavane v naš list, ker smo ga včeraj zavrnili, kakor jc zaslužil. Pravi, da njegove beležke, v kateri nas jc na neokusen način napadel radi poročanja o vojni nevarosti v Južni Ameriki, nismo razumeli, ker je nastopil le proti nelepi raz* vadi, zlasti tiska SDS, da se namreč iz vsa* ke stvari dela senzacija. Zanj torej vojni konflikt med Bolivijo in Paraguavem, s ka* term se bavi ne samo ves svetovni tisk, ampak tudi Društvo narodov samo, ni no* bena senzacija. Spričo takega pojmovanja novinarskih nalog seveda ni čuda, če jc «SIovenec« s svojimi »senzacijami« vedno za par dni prepozen, in če kljub opičjemu posnemanju drugih naprednih in naprednej* ših listov v tehničnem pogledu ne more ni* česar pametnega ustvariti. Povsem se zato strinjamo z njegovo pripombo v opravičilu, da gre za to, kako se poroča, ne strinja* mo pa sc z njegovo trditvijo, da ne gre za to, kaj se poroča. Mi se hvala Bogu, na oboje razumemo. Da pa se pri »Slovencu« ne raz* umejo, dokazuje njegova klavrnost sama. Za drugič priporočamo «Slovencu«, naj nas bolj pametno in previdno napada, če že ne zna nič drugega pisati, pa se mu ne bo treba potem zvijati. Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše! Litijsko pismo Litija, 13. decembra. Naše sokolsko gledališče naim je nudilo na praznik 8. decembra zelo prijeten večer. Preko odra je šla že drugič v tej seziji drama sovenskega pisatelja Janeza Jalna. Krepka govorica in napeti prizori so dobili v naSm igralcih dostojne predstavilal-ce. Občinstvo je billo tudi to pot nad vse zadovoljno z igro. Odveč bi bilo imenovati in oceniti vsakega posameznika, naj jim bo v pohvalo dejstvo, da so se pokazali s tem delom kot enotna in vigrana igralska družina. Ansamblu: g. Jelndkarjcvi, gdč. Bizjakovi in sdč. Obračunčevi ter gg. Peč-niku, Tišlerju, Šekšu, Skušku in Tauferju želimo le, da se kmalu zopet oglase na našem odru. Kljub reprizi pa bi bite dvorana še bolj napol ju j ena, da ni grozil defekt v elektrarni, da bo ostala Litija ta večer v popolni temi. Oviro so odstranili šele ob pol osmih zvečer, in so zato mnogi misKJi, da se igra ne bo vršila. Ta večer smo ouli prvič novoustanovljeni godalni orkester naših pridnih fantov, ka so se prav dostojno uvedli v naše društveno življenje. Želeli bi le, da bi nam odslej redno kratkočasili odmore med posameznimi dejanji. Upamo, da se bo krog naših podjetnih glasbenikov razširil tako, da v bodoče ne bomo več odvisni od tujih orkestrov. Le poskusijo naj, pa bo šlo in vsa Litija jim bo za to hvaležna. Na ponedeljkovem Miklavževem sejrmi je bilo pri nas zelo živahno. Ljudi je prišlo toliko, da se je vse trlo. Z vseh strani, cel0 — Japonci. Res! Na sejmu je prodajala neka japonska družina lične in bizarne predmete iz papirja. Ljudje so radovedno postajali pred rećTcimi kramarji in so se zadovoljni muzali rroični japonski-hrva-ščini, ki jo &ovorc tuji potniki. Na naš sejem pa se ie nateplo ta dan tudi več ljudi z nepoštenimi nameni. Med prekupci in sejmarji je bilo izvršenih več tatvin. Posebno drzna je bila neka žepa-rica na živinskem sejmišču, ki je izmuznila posestnici Rakovčevi iz moravske doline olcrog 15 tisoč dinarjev, ki jih je ta iz-kupila tisti dan za svojo živino. Naši budni orožniki pa so kmalu ka predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob 20. uri: Lepa Vida. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 17.: Noblova nagrada. A. Torek, 18.: Zaprto. Ljubljanska opera Začetek ob pol 20. uri. Petek, 14.: cFausU. A. Sobota, 15.: cBajadera>. V korist Udruženja gledaliških igralcev. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Nedelja, 16.: Ob 15.: Boccacio. Opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob pol 20.: Tosca. Izven. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Aida. Gostuje Marij Šimenc. Izv. Roris Godunov So opere n. pr. »Tri oranže*.. ^Odipus rex«. ki jih poslušalec prav oosebno vzliu-bi le, ko jih je slišal večkrat. Taka opera je tudi »Boris Godunov-. Abonenti, ki to čujejo po enkrat, dvakrat, nimaio niti približno užitka človeka, ki pozna nieno glasbo temeljito. Zakaj ta glasbo ie v svoii zdravi, pristno ruski ljudskosti prekrasna, za slovansko dušo, nepopisno zmagovita. Njene tople, enostavne melodije, bogata slikovitost in močna izraznost, starinski, nekako cerkveni glasbeni slog. cela vrsta nes-mi. ki se dojmilo poslušalca kakor čisto narodne popevke, neizrečeno lrubke otroške pesmice im silna dramatičnost Borisovega parta, so krasote, ki so edinstvene v moderni operni literaturi. Tudi originalnost mek>dičnih fraz. harmonske in modulatorne posebnosti, anomalije v urx>rabl.iaum glasov tn čisto apartno genijalna instrumentacija dajejo operi svojstven čar i u mik. Ni čudno, da ie »Boris Godunov' postal odkritje, ki se ga raduie po vsi Evropi glasbeni svet in da ga uprizarjak> narvečje opere vedno s prav izrednim umetniškim, glasbenim in dramatiškim uspehom. Ooera ima celo vrsto takozvanih hvaležnih pa rti i za moške in ženske Klasove, velikih in malih, ki so skoraj prav tako efektne, kakor naslovna, partija Borisova, naloga, ki se ie lotevajo z nasiaianiem najslavnejši basovski baritoni in visoki basi. Silno hvaležno polje pa imajo tudi zbori, razkošni. Živahni, plastično izrabiti, ter orkester, ki mu ie dal Rimskii Korsakov nenavaden blesk in bujno barvitost. Zvonenje kremelskih zvonov je genijalno in čarobno. Sploh na se poslušalcu zapiči v spomin cela vrsta motivov, ki ga prijetno spremljajo še dolgo. »Borisa Godunova« sem slišal tudi v Beogradu v razkošni opremi in z velikanskim ansamblom. Tu sem videl, kako potreben ie operi denar, denar, denar. In zato ie kajpada pri nas vse preveč skromno in vse premajhno. zlasti zbor. balet Bndstvo. vojaštvo in tudi orkester. Toda kar zmore naša uprava, ie storila. Le vsa i deset statistov bi si menda še lahko dovolila. Predstava, ki io ie nanovo r.**o skrbno pripravil g. doktor Polič, jc bila za na-še razmere prav dostojna in ie izzvala publiko opetovano k iskrenemu nriznaniu. V posameznosti se ne morem souščati kritično. Lrudstvo ie po svoiih oblekah preveč zlfkano in novo. boiarii. ki bi lahko postavili različne karakteristične tipe, so nekam leseni in pevec vciaški izdresirani. dolgočasni v brezizrazni ieri. nrih obleke, zlasti plašči, oač borni, kakor ie borna sploh naša operna oprema. Tudi šminka io se nekateri moški neverjetno nespretno. Tisti birič ali kaj je. ki ca ie T>redstavlial z. Sekula. ie imel nečloveški obraz, s katerega ie letel puder in se ie k rušil mastiks ali šminka kar v kosih na tla. Vse te reči se lahko popravijo. Boris Godunov ie bil e. Križa i. Pel ga ie z največjim uspehom ooetovano že v Zagrebu. V Ljubljani pa ie celo no Zalevv-skem iirrponlral s svoio izborno masko, prekrasno igro in imenitnim oetiem. Partiia rmi je mestoma pač visoka, a zmagoval io ie odlično. Po vsakem aktu ie bil klican neštetokrat ored zastor. Odlična Marina Ikniškova ie bila gospa T h i e r r y j e v a. ki pole to partijo že od leta 1921.. vedno boli dovršeno in i o rsrra z močnim temiDeramentoin. Le toaleta ni več ustrežljiva in zaključni orizor ie bil po krivdi soigralca nenaraven. Napačni Dimitrij je bil g. Kovač, v krčmi preveč gospod, nadalje pa pravilen, v igri naraven in kot pevec zadovoljiv. Izvrsten Varlaam po svoji maski in ieri ie bil g. R u m p e I j. ki ie groteskno humorni popevki izvedel prav dobro. Takisto so z. g. M a j d i č e v a (Ksenija). Ribičeva (Fe-odor) in Španova (dojil ia) bile uovsem ustrežljive, tujskega ve podaial e. M a r -č e c pevski prijetno. Maska in oprava pa nista dobri mu* primerni. Krčmarico igra in poje humorno Ka. P o I i č e v a ter z okusom opušča vso nepotrebno drastfko. Kakor vselej, je bil tudi to not g. Banove c kot bla-zntk izvrsten m Pimen srosp. B e t e 11 a odličen. V splošnem ie tore i ored sta v a ^Borisa Godimova< doka^zala. da ie naš ooerni a:n-sambl srx>sobein rtaijvečiiii nak>e. Orkester m zbor, »ki sta pra-v izredno mnotro vorežena zaslužita še posebno Driznanie. Fr. G. Opozarjamo na mladinsko predstava, ki se vrifti v ljubljanski drami v soboto popoldne ob 15. uri. Vprizori se mladinska igra >Modri osliček Miškot. Cene od 8 Din navzdol. Orkestralno društvo Glasbene Matice pripravlja simfonični koncert, na katerem izvaja orkestralna dela Borodina, Schuberta, Schreckerja in Lajovica. Skupna orkestralna vaja je v petek, dne 14. t. m. ob 20. uri v Glasbeni Matici. Opereta *Bajadera< se poje v soboto 15. t. m. zvečer na korist bolniškega fonda Udruženja gledaliških igralcev. Veljajo znižane operne cene. >Fausf< v ljubljanski operi V petek, dne 14. t. m. se poje v operi Gounodova opera >Faust« x go. Zmko Vilfan - KunSevo v vlogi Margarete .V ostalih vlogah sodelujejo: ga. Poličeva in gdčna. Španova ter gg. Ba-novec, Rumpel, Janko in Povhe. Opero diri-Lepa Vida-. V operi se poje popoldne ob 15. Suppeejeva opera ' Boorac-eior, zvečer ob 20. pa »Tosca« z go. Kun-Č€vo, g. Maršecem, Primožičem, Betettom in Jankom v glavnih vlogah. Vse štiri predstave so ljudske pri znižanih cenah. železnica KOLEOAH. Dune»: Četrtek, 13. decembra 1928; katoličani: Lucija, pravoslavni: 30. novembra, Andrija. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: «Herman Celjski« Opera: Zaprto. Kino Matica: «Vera Mitrzeva*. Kino Ideal: Vojni list t namreč poroča, da je vojni minister na temelju točke 4., čl. 143 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice degradiral več rezervnih častnikov. Med njimi so celo nekateri, ki so bili dobrovoljci in ki so se borili na >o\unski fronti. Baje jih je vojni minister degradiral zato, ker so pristaši HSS in ker so se udeležili maše zadušnice za blagopokojnim Stjepanom Radićem. To je torej zadostni razlog, da vojni minister rezervnega častnika degradira. Takih metod niti Culukafri ne poznajo. Beograjski mogotci sistematično, zlobno in namenoma ubijajo med prečanskim ljudstvom ljubezen do skupne države in iztrepljajo še oni idealizem, kar ga je po vsem tem, kar smo v 10 letih ujedinjenja doživeli, še ostalo. Nehote se naon vsiljuje vprašanje, kam te metode rodijo in kakšne bodo posledice. Beograjski gospodi ne gre v glavo, da je treba s prečanskim ljudstvom občevati drugače, nego se da občevati z Makedonci ali Arnavti. Pa se bodo morali sprijaznili s to mislijo, sicer bodo tudi sami Čutili posledice svoje bizantinske mentalitete. šikaniranje pre-čanskih rezervnih Častnikov pomeni izpod-kopavanje ugleda in moči nase narodne vojske, kar bi morali gospodje v Beogradu že v lastnem interesu opustiti. — Premestitev inž. Bcvca je zašla končno tudi v iSlovenčevec predale. Slovenec-; pravi, da valimo krivdo za premestite^/ na SLS Nikoli nismo trdili, da je SLS neposredno kriva premestitve, pač smo pa ugotovili, da je bil ta nečuveni akt nasilja in persekucij izvršen v času, ko je ministrski predsednik in notranji minister ^največji Slcvenecs dr Korošec. Ce ministrski predsednik nima toliko avtoritete, da bi preprečil persekucijo tako odlično kvalificiranega državnega uradnika, kakor je g. Bevv. ne spada na svoje mesto. — Laži kot argument. V zadevi premestitve inž. Bevca v Novi Sad smo dobili zanesljive informacije, da je postal žrtev podlih in brezvestnih laži. Te dni se je namreč mudil v Ljubljani neki član središnje uprave Udruženja rezervnih častnikov, ki je svojemu, v Ljubljani bivajočemu sorodniku izjavil, da v ljubljanskem pododobru organizacije rezervnih častnikov računi niso v redu. Kako bedasta, obenem pa perfidna je ta trditev, priča že samo dejstvo, da sedita v upravi ljubljanskega pododbora dva sodnika, en državni pravdnik in en odvetnik. Ce bi ne bili računi v redu, bi tako odlični predstavniki pravosodja gotovo takoj odložili svoja mesta. Prav zdi se nam, da je klika v sTedišnji upravi s to perfidno lažjo nastopila proti predsedniku ljubljanskega pododbora inž. Bevcu in izposlovala njegovo premestitev. Toliko javnosti v pojasnilo. — Iz našega držarljanstva so izstopili; delavec Franjo Šink, pristojen v Ragaševce; služkinja Matilda Kravar, pristojna v Tolčji vrh, in privatna nameščenka Josefa Pehe, pristojna v Maribor. ^ — Opozorilo za nakupovalce radio - aparatov. Proti tvrdki >Radioversandhaus E. Grab & C. Rottloff v Berlinu N. 4, Garten-sirasse 100r se je pritožilo več naročnikov, češ da ni točno izvršila naročenih dobav. Tvrdka je tudi v raznih Časopisih ponudila brezplačno dobavo radio - aparatov v reklamne svrhe in je zahtevala od interesentov, ki so se prijavili na taka vabila, 200 Din za kritje stroškov. Po informacijah zagrebškega konzulata ni imenovana tvrdka vpisana v trgovskem registru in se interesenti pred sklepanjem kupčij s to tvrdko svarijo. — Otvoritev brzojava in telefona. Dne 6. decembra t. L je bila pri pošti Zreče (okraj Konjice) otvorjena brzojavna in telefonska služba. — Na rojstni dan Nj. Vel. kralja dne 17. t m. bodo bančni zavodi zaprti. — Preveč praznikov. V decembru, od katerega nase gospodarstvo največ pričakuje, se je nabralo z nedeljami vred kar deset državnih in cerkvenih praznikov. Letos gospodarstvo osobito težko občuti ustavitev dela, ker padejo dTŽavni in cerkveni prazniki večinoma na sobote in ponedeljke tako, da počiva delo kar dva dni. Da se v bodoče za gospodarstvo škodlive posledice preprečijo, je zagrebška Trgovsko - obrtniška zbornica že v novembru poslala trgovinskemu ministrstvu spomenico, v kateri prosi, da se vsaj vprašanje dvojnih praznikov uredi. Trgovinski minister je odstopil ta predlog ministru socijalne politike, da se takoj odredi izprememba o odpiranju in zapiranju trgovin, po kateri bi bil minister socijalne politike pooblaščen, da odredi izjeme, ako je v soboto ali ponedeljek, odnosno pred ali po državnem razniku verski praznik, ko bi mo- ralo delo ves dan počivati. To važno vprašanje bo baje v kratkem rešeno. — Skrivno odvajanje alkoholikov. Zadnje Kuse je zbudila pokornost nova znanstvena metoda za pobijanje alkoholizma, ki je pokazala izvrstne in trajne rezultate. Neki človeškemu organizmu popolnoma neškodljivi preparati se skrivaj primešajo v hrano alkoholiku, ki tega ne opazi niti po okusu, niti po vonju, četudi sumi, da bi ga radi odvadili. Postopno delovanje preparata >AROKO I.< povzroča čiščenje organizma od alkohola in obenem odjemlje vsako po-željenje po njem. Bolnik že po 14 dneh ne more več piti alkohola, a po 3 do 4 tednih je zaključeno to blago in ugodno zdravljenje, alkoholik pa ostane cm erom trezen. | Firma Arome Companv (dep. 101), Zagreb, I Račkoga produžena ulica 20, pošilja pojasnila in cenovnik brezplačno in skrivaj v zaprtih kuvertah. Izdelki zgoranje firme upravičeno zaslužijo, da nanje obračajo pažnjo v prvi vrsti vsi tisti, ki imajo v hiši alkoholike, pa tudi Širša javnost bo z odobravanjem pozdravila delo navedene firme za pobijanje alkoholizma v naši državi. Dr. S. — Smrtna kosa. Danes je preminula v Ljubljani ga. Marija P1 e š k o, roj. Kenk. Pokojna je bila simpatična, plemenita žena mirnega značaja. Pogreb bo jutri ob 2. popoldne iz Gledališke ulice št. 13. Blag ji spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, pretežno oblačno, pozneje hladneje in da padavine niso izključene. Tudi včeraj so imeli po vseh krajih naše države slabo vreme. V Dalmaciji imajo še vedno toplo. Včeraj je bilo v Splitu 14, v Skoplju 10, v Beogradu 9.5, v Zagrebu 8, v Ljubljani G, v Mariboru 2 stopinji Povsod je deževalo. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 751 mm »temperatura je znašala 0 stop, C- — Odebeleli ljudje lahko dosežejo z vestno uporabo prirodne grenčice »Franz-Josef« brez napora izdatno telesno izpra-žnitev. Številna strokovnjaška poročila potrjujejo, da so tudi na protinu in sladkosečnosti bolni prav zadovoljni z učinkom vode »Franz« Josei«. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Liobliane —lj Zaključek angleške razsfave. Včeraj je bila zaključena angleška umetnostna razstava v Ljubljani. Danes so po mestu pobrali vse drogove z angleškimi zastavami in jih prepeljali na kolodvor. Razstavni odbor je odpotoval v Zagreb, kjer bo te dni angleška razstava. V splošnem je angleška razstava in z njo združeni teden angleške kulture zelo lepo uspela in je mnogo pripomogla k zbližanju angleškega in slovenskega naroda. Razstava sama je v moralnem pogfcdu dobro uspela, obisk pa je bil povprečen. Krive so pač slabe razmere, ki tarejo vse sloje. Na Angleže je napravila Ljubljana in tudi Slovenija ugoden vtis. —lj Prva božična drevesca na Kongresnem trgn. Včeraj so okoličanski kmetje pripeljali prva božična drevesca na trg in že so se seveda tudi našli prvi kupci. Cene božičnim dreveseom varira jo, povprečno so pa iste, kakor lani. Okoli prodajalcev ?e pridno sukajo mladi fantiči, ki se pulijo za čast, da smejo nositi kupcem drevesca, seveda proti primerni odškodnini, ki jo imajo že nekako fiksirano in maksimirano. —lj Higijena zakona. V nedeljo dne 16. L m. priredi Zveza kulturnih društev filmsko predavanje o higijeni v zakonu. Ob spremljevanjiu izredno poučnega filma bo predavala specijalistka za ženske bolezni in porodništvo, asistentka ženske bolnice v Ljubljani dr. Finkova o vseh onih stvareh, ki igrajo velevažno vlogo v higijenskem življenju zakona. Film je izredno zanimiv in ga predvaja ZKD ločeno za moške in ločeno za ženske. Predstava za moške se vrši v nedeljo v kinu Ideal ob pol 11. dopoldne, za moške v kinu Matica ob 11. dopoldne. Vabimo že danes vsakogar k tem velepouč-nim prireditvam. —lj Adapcijska dela na Ljubljanskem velesejmu. Ljubljanski velesejem je v teku svojega devetletnega ustvarjanja dokazal, da je postal trajna in neobhodno potrebna ustanova. Zato se je uprava velesejma odločila, da adaptira razstavne zgradbe in pisarniške prostore. Predvsem betonira vse fundamente razstavnih paviljonov tako, da zemeljska vlaga ue bo več mogla razjedati lesa. Popraviti namerava strehe Ln prezid a ti pisarniško poslopje, da bo kot solidna zgradba uporabljiva tudi v zimskem času, ko se vrše pripravljalna dela za prihodnje letne prireditve. Za te adaptacije si je izbrala sedanjo mirno dobo in tako se dela na sejmišču 6 polno paro. S to adaptacijo se bodo sedanje provizorične zgradbe preuredile v trajnejše za daljšo dobo let. —lj Termin prihodnjeletnih prireditev Ljubljanskega velesejma. Uprava Ljubljanskega velesejma je na svoji zadnji seji sklenila, da se vrši prihodu j eletni IX. mednarodni vzorčni velesejem od 30. maja do 9. junija, torej v istem času, kot leta 1928. Mednarodnemu veleaejmu namerava priključiti speci je lno razstavo avtomobilov in razstavo izdelkov domače obrti in narodnih vezenin Slovenije. IV. jesenska prireditev >Ljubljana v jesenu pa se bo vršila v Širokem obsegu od 31. avgusta do 9. septembra. Ta zelo priljubljena razstavna prireditev bo prihodnje leto obsegala zopet naše kmetijstvo, vendar bo razstava prirejena v novih smernicah. Obsegala pa bo tudi veliko gospodarsko in šumarsko razstavo, lovsko raz-stvo, obsežno razstavo društva Zoo, vrtnarsko razstavo in umetniško razstavo, V okvirju obeh prireditev pa namerava vele-sejmska uprava prirediti še druge zanimive razstave. —lj Plesna vaja »Družabnega odseka pri* tatnih nameščencev« se vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Uniona. 969n —lj Za božič spominjajte se vsi prejemniki položnic it 14.066 najbednejši! — Podporno društvo slepih. 958n / — lj Ob 20. uri zvečer se vrši članski sestanek »Jugoslavija:. Predava dr. Jože Bohi n e c o socijalni politiki. Stremljenje po vojni. Udeležba za člane obvezna. —lj Pev>ki zbor Glasbene Matice. V četrtek 13. t. m. »kupna vaja ženskega, v petek 14. skupna vaja moškega zbora, obakrat ob pol 8. zvečer. Soboto 13. ob pol 7. francoski tečaj in sestanek. Pridite vsi! —lj Trgovine na kraljev rojstni dan v ponedeljek dne 17. t. m. morajo biti glasom ši. 24 naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratovalnic ves dan zaprte. — Gremij trgovcev. —lj 17. redni letni občni 2bor SK Ilirije se vrši v petek dne 14. t. m. ob 19.30 uri v vrtnem salonu restavracije >Pri levuc, Go-sposvetska cesta 16. Odbor SK Ilirije opozarja člantvo, da se na občnem zboru polaga temelj za celokupno klubovo delovanje v letu 1929. ter prosi polnoštevilne udeležbe, —lj Ruska Matica in Ruska ljudska univerza. V soboto dne 15. decembra se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje rednega profesorja na beograjski univerzi dr. Teodora Taranovskega >o zgodovinskem proučevanju Slovanstva kot celoter. Začetek ob 19. uri. Vstop prost —lj Ženski Pokret Danes ob 4. popoldne bo poročala predsednica društva, g. Vodetova o plenarni seji Alijanse Ženskih Pokretov, ki se je vršila 1. in 2. decembra v Sarajevu. Vabimo vse, ki se znaimajo za naše delo, da se udeleže sestanka (damska soba »Emone«). Obenem popravljamo vest o izjpremembaih v Alijansi, ki smo jo prinesli pretekli teden, v toliko, da ostane predsedstvo Alijanse in uredništvo lista »Ženski Pokret« še nadalje v Beogradu. —lj Požar na glavnem kolodvoru. Nekaj minut po polnoči, ko so bili z glavnega kolodvora odpravljeni vsi potniški vlaki, je nastal mal požar. Na stranskem tiru med postajnim poslopjem in skladiščem sta dva železniška uslužbenca polnila plin v rezervoar, pritrjen pod voz za orodje, ki ga rabijo v slučaju nesreč na progi. V rezervoar je bila spuščena že manjša količina plina, ko je eden uslužbencev hotel z navadno lučjo pogledati, koliko je že plina v rezervoarju. V tem trenutku pa se je plin vžgal in je začelo goreli. Drugi uslužbenec je skušal plin pogasiti, toda zaman. Vžgali so se že tudi spodnji leseni deli vagona. O požaru je bila takoj obveščena gasilska po-stoja. Gasilci so v nekaj minuta z motorno brizgalno požar pogasili. Škoda je minimalna. Sreča v nesreči je bila, da je bilo v rezervoarju malo plina, večja katastrofa bi bila nastala, če bi bil rezervoar poln plina. Iz Celja Porota. Včeraj se je zagovarjal radi tatvine, potepuštva in nevarne grožnje 22-letni delavec Ignac Škrabl. Bil je radi sličnih deliktov že 4krat kaznovan. 2. februarja t. 1. je bil izpuščen iz zapora ter odšel k vojakom v Banjaluko. Od tam je kmalu nato pobegnil nazaj v Slovenijo in se potepal v gozdovih okrog Rogatca, pozneje pa okrog Žalca in Zabukovce. V teh krajih je izvršil nešteto tatvin v znesku Din 12.304.35. 15. julija je obiskal rudarja Ivana Zorko v Gozdniku in ga silil, da bi kupil ukradene stvari. Ta ga je zavrnil. Vsled tega je Škrabl pozneje grozil Zorku z umorom, ker ga je ta baje tudi izdal. Zorkova družina je živela v strahu in se je iz svoje hiše v Gozdniku preselila stanovat v vas. Porotniki so enoglasno potrdili 9 vprašanj glede krivde, nakar je bil Ignac Škrabl obsojee na pet let težke ječe. — Drugi se je radi tatvine zagovarjal 251etni delavec brez stalnega bivališča Adam Bukovski. Izvršil je razne tatvine v Zapužah pri Ljubljani, v Bukošeku pri Brežicah, v Pijavškem pri Krškem, Starih Makolah, Podsusedu in drugod, škoda pokradenega blaga znaša Din 17.275. O izidu bomo poročali. _c Trgovine bodo zaprte v Celju na kraljev rojstni dan dne 17. decembra. —c Svečano zabavo priredijo oficirji celjske garnizije ob priliki rojstnega dne kralja Aleksandra, v ponedeljek dne 17. decembra ob 20. uri v veliki dvorani Narodnega doma Soproga maršala Gankajška isane zgodbe iz naših krajev Beg blazneža iz bolnice. — Nevaren čuvaj avtomobila. — Oproščeni denuncijanti. — Prebrisana tatica. — Nenavadna nesreča. ugrabljena Nacionalistična vlada na Kitajskem se polagoma utrjuje, toda do normalnih razimer v deželi vzhajajočega solnca je še daleč, kajti demobilizirani vojaki so se razkropili na vse strani in iz njih se rekrutirajo razbojniške tolpe. Kako drzni in podjetni so demobilizirani vojaki, priča usoda, ki je doletela nedavno ženo maršala Cangkajška, bivšega vrhovnega poveljnika nacionalistične armade.. Vojaki vedo, da je maršal zelo bogat in zato so sklenili ugrabiti mu ženo, da bi izsilili od njega visoko odkupnino. Kupili so si avtomobil, ki je bil na las podoben avtomobilu, v katerem se je vozila Čangkajškova soproga. Nedavno je Čangkajškova posetila v bolnici svojo prijateljico. Peljala se je z avtomobilom in je naroČila šoferju, naj se vrne domov, češ da »poide iz bolnice peš. Komaj je pa avtomobil zavil v stransko »ulico, se je pojavil avtomobil razbojnikov. Šofer je bil oblečen tako, kakor šofer Cangkajškove žene. Drugi avtomobil je čakal, da se vrne maršalova žena iz bolnice. Cangkaj-Škova je bila že pozabila, da je naročila šoferju, naj se vrne domov, in tako je nič hudega shiteč sedla v avtomobil. Kmalu je ©a opazila, da jo peljejo v drugo smer. Za mestom se ie avto ustavil. Razbojniki so odpeljali maršalovo ženo s čolnom na pusti otok in drugi dan se je zglasil pri maršalu elegantno oblečen gospod, ki je zahteval visoko odkupnino. Presenečenemu maršalu ie rzjavil, da bo njegova žena drugo jutro umorjena, Če se ne vrne zdrav in živ k svojim pajdašem. In tako je moral ČangkajŠek plačati 1 milijon dolarjev, da reši svoio ženo. Predvčerajšnjim je stražnik na Sušaku našel na ulici nezavestnega mladega moškega. Obvestil je takoj bolni-so, ki je poslala rešilni voz in odpeljala neznanca v bolnico. Tu so ugotovili, da je nesrečnež božjasten. Vso noč jc le* žal v bolnici nezavesten. Bolničar ga je čuval. Ko se je pa zjutraj za hip oddaljil, je bolnik prišel k sebi. Skočil je s postelje in zbežal iz sobe na ulico. Prišel je na most sv. Ane in skočil v vodo. K sreči se je pa zataknil na ograji in ob-visel. V tem položaju so ga opazili mimoidoči ter poslicali rešilno društvo in gasilce. Gasilec Marač je z velikim naporom navezal nesrečneža na vrv ter ga rešil iz mučnega položaja. Mladeniča so zopet odpeljali v bolnico. Ugotovili so. da se piše Ivan Kutjan, rodom iz Boke Kotorske. Na Sušaku je bil nameščen kot natakarski pomočnik v kolodvorski restavraciji. Trdil je, da ni še nikoli do* bil epileptičnega napada. Ni pa hotel povedati, zakai je hotel skočiti v vodo. Po zdravniškem mnenju Kutjan ni pri zdravi pameti. Zato so ga vtaknili v prisilni jopič ter ga odpeljali v blaznico v Stenjevec. * Predsnočnjrm se je odigral v Beogradu zanimiv prizor pred palačo ministrstva za šume in rudnike. Neki av-tomobilist je pustil voz pred poslopjem, sam ie pa stopil v bližnjo kavarno. Za čuvaja je postavil svojega psa volčjaka, ki ni bil privezan in tudi ni imel nagobčnika. Pes je bil tako dresiran, da je napadel vsakega, ki se je približal avtomobilu. Tedaj je prišla mimo Dara Sav-kovič. soproga inšpektorja ministrstva. Ker je šla preblizu avtomobila, se je volčjak zaletel v njo in jo tako močno ugriznil v roko, da je bila v hipu vsa krvava. Gospa je začela klicati na pomoč Mimoidoči so jo spremili na bližnjo ambulanto, kjer so ji povezali rano. Okoli nje so se zbrali radovedneži in se zgražali. Tedaj je pes čuvaj skočil na neko gospodično in jo ugriznil v roko, ker je prišla preblizu avtomobila. Tudi ta je morala na ambulanto, kjer so ji obvezali rano. ki pa ni bila nevarna. Pes je nato zopet mirno sedel na stopin-ce avtomobila in čakal svojega gospodarja. Okoli se je nabrala množica, ki je občudovala zvestega psa in se zgražala nad njegovim gospodarjem. Proti lastniku avtomobila je bila vložena ovadba. Obe od psa popadeni Beograjčanki sta morali v Pasteurjev zavod. * Včeraj je bila izrečena obsodba v procesu proti Mariji Rosmanu in tovarišem v Mitrovici, ki so bili obtoženi de-nuncijacij v letu. 1914. Pred sodiščem v Mitrovici se je zbrala ogromna množica, ki je nestrpno pričakovala obsodbo. Zagovorniki, sodniki in novinarji so morali na sodišče skozi dvoriščna vrata. Razpravna dvorana je bila nabita. Ob 3. uri je predsednik senata razglasil obsodbo. Matija Rosman, Vinko Drum, Ivan Blažanin in Drago Damja-nović, ki so bili obtoženi, da so 1. 1914 denuncirali srbsko prebivalstvo in poži-gali hiše, so bili oproščeni. Tožitelji se lahko obrnejo na civilno sodišče za povračilo škode. Obtoženci so bili oproščeni, ker so si izpovedi vseh prič nasprotovale in iz teh ni bilo mogoče sklepati, da so obtoženci res krivi. Rosman je res pokazal madžarskim vojakom hiše, kjer so prebivali Srbi. tega pa ni storil prostovoljno, temveč so ga sovražniki prisilili. Obtoženci so sprejeli oprostitev z vidno radostjo. Njihovi sorodniki so jokali od veselja. Publika je deloma odobravala, deloma obsojala oprostitev. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo. Dokler ta ne bo rešena, ostanejo vsi obtoženci v preiskovalnem zaporu. ★ Pred tedni se je ustavilo pred trgovino Salihage Muzura v Sarajevu dekle, ki je držalo robec na ustih. Vsakdo bi mislil, da je dekletu slabo. Tako tudi Salihag Muzur. Kaj vam je gospodična, jo je vprašal. Zob me boli, je odgovorila devojka, strašno trpim. Počakajte malo, je rekel postrežljivi Salihaga, prinesem vam žganja in takoj vam odleže. Trgovec je odšel v skladišče za trgovino. Ko se je vrnil, je bil nemalo začuden, da dekleta ni bilo več v trgovini. Z njim je pa izginil tudi ves denar iz predalčka, kamor je trgovec spravljal dnevni izkupiček. V predalčku ie bilo kaki/h 700 Din. Trgovec je takoj spoznal, da je nasedel premeteni tatici. Obvestil ie policijo, ki ie začela tatico iskati in jo kmalu našla v osebi Helene Celerjeve, Slovenke iz Ljubljane. Kasneje je dobila sarajevska policija še tri kazenske prijave proti mladi tatici. Kradla je tudi v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu. V Ljubljani je kradla čevlje, v Zagrebu je po-neverila večjo vsoto, v Sarajevu je pa razen Sakihage Muzurja okradla še neko prijateljico za 1600 Din. Včeraj je proti Celerjevi začela sodna obravnava. Včeraj zjutraj se je pripetila pod samoborskim železniškim podvozom v Zagrebu težka nesreča. Zanimivo je, da so nesrečo opazili šele na Sajmištu. Seljak Gjuro Jančir je pripeljal iz Trebar-jevega voz sena na trg v Zagreb. Sedel je na senu, dočim je pastir vodil konje gredoč ob vozu. Ker je bil voz precej visoko naložen, je Jančir pri prevozu skozi podvoz udaril z glavo v železno traverzo. Udarec je bil tako močan, da se je seljak takoj onesvestil. Ne da bi kriknil, se je zgrudil na seno. dočim je pastir poganjal konje po mestu na trg in ni slutil, da na senu njegov gospodar že umira. Ko je voz dospel na trg. se je pastir čudil, da gospodar še ni stopil z voza. Zlezel je na voz, kjer je našel J$o treba telesni plod razrezati ali sešiti ranjene dele. Porodne bolečine so lajšali z vdihavanjem vonjah. vtira-njem raznih maščob in masiranjem križa. Staroindijski zdravniki so poznali že neugodne lege telesnega plodu, zlasti one. pri katerih je bilo treba plod razrezati. V indijskih zdravniških spisih je omenjen že tako zvani »Kaiserschnitt«, ki ga je napravil znameniti zdravnik Sušruta z namenol rešiti plod pri ženah, ki so na porodu umrle. Velik napredek na polju porodništva vidimo pri Grkih. Že Homer piše o lahkih in težkih porodih. Aristofan omenja sredstva, ki lahko pospeše porod in ublaže porodne bolečine. Najslavnejši zdravnik starega veka tlippokrates z znamenito šolo svojih učencev je dajal kulturni ton vsemu omikanemu svetu takratnih časov tako. da so bili znani mnogi pripomočki za ublažitev porodnih bolečin že v stari Grčiji Rimljani in Arabci so prevzeli sicer kulturno ded-ščino po Grkih, toda na polju porodništva je nasta1 zastoj in namesto znanstvenega raziskovanja se je vrnil mračni srednji vek k vražam in verskim zablodam. Znova je zavladala samo groba, instinktivna pomoč neizobraženih žen, ki so pomagale porodnicam z magnetom. Skoro celih 1000 tet so se tolažile porodnice samo z molitvijo in znanimi formulami »Gospod, usmili se me«, »Gospod, odpri moje telo«, katere so pisale s črnilom na papir, polivale z vodo in jo pile. Zdravniki sami so se porodništva izogibali, ker je prevladovalo naziranje, da ta posel ni dostojen moških. Sicer je pa tudi cerkev skrbela, da zdravnrki niso asistirali pri porodih. Šele mogočni val renesanse je vrnil polagoma porodniško pomoč v roke izobraženih mož. ki so črpali svoje znanje večinoma iz starejših časov in polagali temelje moderni medicini. Če reasumiramo vse to, vidimo, da je med grobo, instinktivno porodniško pomočjo in sedanjim stanjem zdravniške vede cela vrsta kulturnih epoh. Skrb za porodnico je rastla in padala s kulturo narodov v starem veku, padla je na nivo barbarstva v zaostalem srednjem veku in šele novi vek je omogočil tudi tej panogi moderne medicine velik razmah. Zatisnila je oči boguvdano predobra mati in stara mamica, gospa jtiariia pleško ioj. JCeiu stara 63 let. Pokopali jo bomo iz Gledališke ulice 13 k Sv Križu jutri, v petek, dne 14. t. m. ob 2. popoldne. Blag ji spomin! Ljubljana. 13. decembra 1928. Sin ALBIN z družino. N. Sadlucki Hirosof, psihograiolog in fiziono mist. Po skupnih podatkih iz dlani, rokopisa in lic čita: značaj, prošlost, sedanjost in bo dočn ost Dajem vsakemu klijentu tudi pi-sm-eme nasvete, ki mu lahko koristijo skozi vse življenje Sprejemam vsak dan med 9. in 12 ter med 2. in 7. uro v hotelu «Slon». LJubljana, soba 21, I. nadstropje. 2738 40—60.000 Din posojila da mirna stranka za stanovanj«, obstoječe iz 2—3 sob. kuhinje in pritiktin v Ljubfcjani ali na periferiji mesta Vknjižba na prvo mesto. Vselitev januarja ali februarja 1929 Pismene ponudbe Je poslati na ui iibser Uubllana. Sv Petra cestb it 25 89 1 2 lepi, težki kobili (noričanki) mati in hči, devet- in štiriletni, popolnoma sparjeni glede velikosti in barve, zajamčeno brez napake in varni v vpregi, dalje dva manjša konja, dobra tekača, za lažjo vprego ter tovorni voz in popolna oprema za drva konja naprodaj pri Ekonomiji Turjak v Turjaku. 2727 Železnato vino lekarnarja dr. G. Plccollja v Ljubljani. Isrepča oslabele, ma-lokrvne, odrasle in otroke. I02/T Soba maJa, eis-ta, opremljena za 1 osebo, posebni vhod iz stopnic, se takoj odda za 200 Din mesečno. Maver, Ahacljeva 5. 2739 Trg. pomočnik mlad Špecerist. želi premeniti mesto; gre tudi kot praktikant v manufakturo. Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »dober prodajalec/2720. Hudičeva koža je najbolj trpežno blago za hlače in obleke. Dobi se v trgovin Fran Senčar, Ljutomer Mala Nedelja. Razpošilja se tudi po poŠti. Naročite vzorce. 2728 Specijatna tovarna strojev za obdelavo lesa KLEIN & STIEFEL v Fuldi zastopnik Peter Angelo, Ljubi ana Gledališka ulica, 4/1. Specijaliteta mizarski m kotarski stroji posamezni in v vsak< kombinacij' z vdelanimi elektromotorji (pogon brez jermena) kakor 'udi vsi stroji za jermenski pogon. Dolgotrajen kredit brez menične podlage Zahtevajte ponudDo ali brezplačni obisk iasiopnika. nnuuuuuuuuuuuuuuL^ [ Dolgouhi Jernejček in [ Prnicesa v pomaranči se imenujeta knjižici, ode»ti v pestrobojne, nalašč za otroke slikane ovitke in opremljene z večbarvnimi, otroško domišljijo oživljajočirm slikami. Knjižici sta zelo poceni in primerni za BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA Vsaka velja s poštnino vred broširana le Din 13.50, vezana pa Din 17.50 Naročite jih po dopisnici, denar pa pošljite po položnic:, ki }o dobite na pošti, in na katero napišite: Tiskovna zadruga v Ljubljani, knjtgama, poštno-čekovni račun št. 11.926. Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica št. 54, nasproti glavne poŠte. rjunc^nnaGJianooooaoonnaDnnonouuuu nimniul Najlepše slikanice za Božič! □ a H □ E E E ima Tiskovna zadruga v Ljubljani, Prešernova ulica 54 NaroČite: Župančič, Po koncu izpod korenin . Din 35.— Grošljeva, Šale za male..... Din 30.— Grošljeva, Čebelica brenčelica . . . Din 20.— Domače in tuje živali. Slike..... Din 30.— IZ r- E n n E t3 Lepe slike bodo malčke zelo razveselile. E 3 □ Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskamo; Fran Jezerielt, — Za upravo in insera m del lista: Oton Christot. — Vsi v Ljubljani.