Številka 306.
Trst. * ponedeljek 6. novembra 1
Tečaj XXX,
Iihaja vitki du
>0 Mdeiiab in or*xn'tih oo b. ari. 00 oonedeliklta 30
i, ari s'ium.
' (dsltoc	*e Droaa^aio po t sovi, 16 rtov.ne
su:o*io tooatmrni i ▼ Trnu »c oniici. LjubHam. l^nci, »lil. Snunn. Maritoro. Celovcu. Idriji. SV Petru
Sabrežini. Novemmestu iwi. ♦	b carolfce sprsieaia u Drava iisu „Edinost", »it«
Oaiattf it. IS. — tradne are to	pop. dc
k neMr. — On« oglasom 16 st na vrsto pexit: poslanice. jiiuaiet javne sanvaie ir domaći oeiasi po pogodbi
TBLEFOH itev. 11&7.
6katil0 Hifcčaega «ruttva ..Edimr* za Primorski.
V mdinoati fm moč '
I&ro6alna aia sn
sa v«e iex<) 24 K. poi leta 12 K. 3 mesece « K. — N» tarndhe orec dooosiane naročnine se uprava ne ocira '»> tiouisi aai se pošiljajo na aredni5tvr» li<it&. Nefr»nko'»«.
»iwm se ae sorejemajo in rokopisi se ve vražjjo. »aro^iiino. )fiase m retlamaciie ie poAiijati as unravo tms
DKEDNIŽTVU: ni. Gior*io Oalattl 18. (Narodni dom \ isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastni i lonoorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcijs lista »Edinost" v Trsta, ulica Oiorgio Oalatti it. 11. Polt* o-krasililftal raiua 8t. 652.841.
Brzojavne vesti.
Demonstracije za splošno volilno pravico.
DUNAJ 5. Današnje demonstracije za splošno volilno pravico pred parlamentom ter demonstracije za volilno pravico v Gradcu, Celovcu, Lvovu, Brnu ter v dru-gin krajih so se povsod, izvzemši v Pragi, izvršile, mirno.
PRAGA 5. Danes so se demonstracije ponovile. Približno 10.000 oseb se je zbralo v središču mesta. Eni so redarje obmetavali s kamenjem, drugi so streljali z revolverji vsled česar je bilo več redarjev precej težko ranjenih. Policija je morala st eljati, nakar se je množica razkropila. Vojaštvo, ki je bilo pozvano na pomoč, je očistilo ulice. Množica, ki se je umaknila, je pa priredila nove izgrede v predmestjih. Popoludne se je vojaštvo povrnilo v vojašnice, toda zvečer je bilo zopet pozvano na pomoč, ter je razdejalo barikade, ki jih je množica zgrad'la. Iz-gredniki so poškodovali več poslopij, med temi nemško gimnazijo v kralj. Vinogradih. Nemiri so se vršili poglavitno v predmestjih, dočim je bilo ob 10. uri zvečer v mestu prilično mirno. Pri mnogih areto-vanih osebah so našU dolge no/e, bodala in revolverje. Od demonstrantov jih ie bilo kakih deset več ali manj ranjenih, eden smrtno.
Zaprisega novoimenovanih ogrskih Škofov.
DUNAJ 5. Novoimenovani ogrski škofje so bili včeraj zapriseženi.
Dunajsko vseučilišče zaprto.
DUNAJ 5. Dunajsko vseučilišče je radi sobotnih dogodkov do daljne odredbe zaprto.
Srbija in Bolgarija
BELIGRAD 5. Na včerajšnji seji skupščine je ministerski predsednik Sto-janovič izjavil : Unanja politika Srbije bo kakor doslej srbska, in bo stremela za tem, da postopa v sporazumu s Crnogoro in z Bolgarijo. Mi in Bolgari smo vsled skupnih nevarnosti in skupnih interesov navezani eden na druzega. Priti mora do odkritosrčnega in natančnega sporazuma, ker zahtevajo to življenski interesih obeh narodnosti. Temu sporazumu se sicer delajo velike težave, toda samozavest in pa-trijotizem srbskega in bolgarskega naroda bosta to oviro odstranila. Le potem se uresniči politika: Balkan balkanskim narodom in vsakemu teh naj pripada tozadevni del. V prijateljih te devize v ino-
PODLISTEK.
322
Prokletstvo.
fcdOTii-iti roman Avgusta &saoe - Sadaljev*' hi dovršil I, B. Tomlo.
Pr-»el M. O—0.
—	Glej, glej, se je nasmejal Iva niš grohotno, obrnivši se do brata svojega, ali si čul, brat Pavle, to da so Hrvatje ! Oh, da, da ! Vi se prividno hrvatite, ko vam to hrvatstvo nosi sadu ; kadar ima moči, tedaj vam je dober ta hrvatski kralj in ban, da vam potrja pravice, da vam podelja zemlje, da vam odpušča kakov davek. Cim pa hrvatski vlasti začenja pojemati moč, ste vi prvi, ki jej obračate hrbet. pa prosite klečeči milosti pri naj-hujem sovražniku našem. Taki Hrvatje ste vi in zvesti podaniki hrvatskega kralja!
—	Ne govoriš prav, gospod ban, je Zorič zopet vzdignil smelo svojo glavo. Oprosti, da ti tako in toliko govorim in odgovarjam, ali moram, ko si nam po-segnil pod grlo. Smem-li svobodno govoriti ?
zemstvu najdemo tudi naše prijatelje, oni nam bodo pomagali, da to devizo tudi uresničimo. Po sklepu generalne debate je bil adresni načrt vladne stranke v prvem čitanju vsprejet z 80 proti 54 glasom.
Italija ojači svojo posadko na Kreti.
RIM 5. Italija ojači svojo vojno četo na Kreti. „Agencija Italiana" opaža k temu, da je vlada to sklenila radi tega, da bi čim prej prišlo na otoku do miru, in ravno italijanske čete so bile, ki so brez prelivanja krvi največ sodelovale v pomirjenje prebivalstva.
Bolgarski knez Ferdinand.
PARIZ 5. Bolgarski knez Ferdinand I je včeraj popoludne preko Dunaja odpo-i to val v Sofijo.
Admiral Nebogatov.
MARSILJA 5. Paketni parnik „india" z admiralom Nebogatovom in ruskimi častniki Smirnovem, Gregorijevem in Liši-nom je včeraj predpoludne dospel semkaj. Admiral Nebogatov je zvečer preko Litiha-Frankobroda-Berolina odpotoval direktno v Petrograd.
Bolgarske trgovinske pogodbe.
SOFIJA 5. Novi trgovinski pogodbi z Angležko in Italijo sta bili danes podpisani.
Mornarji s Potem ki na1'.
SOFIJA 5. Petnajst mož posadke ruske vojne ladije „Potemkin", med temi znani Ciril, člen eksekutivnega sveta, so dospeli semkaj iz Romunske, da pričakujejo tukaj svojega pomiloščenja ter se vrnejo potem v Rusijo.
Švedska ministerska kriza.
STOKHOLM 5. Deželni minister Lun-deberg je „Svenska Telegram biro" naznanil, da je kralj poveril sestavo novega ininisterstva državnemu svetovalcu Staafu, ker so se ponesrečili poskusi Lundeberga, da bi sestavil novo ministerstvo.
Pristojbina za inosemce -v Ameriki.
NEW-YORK 5. Vsak inozemec, ki pride v Zvezne države, mora plačati pristojbino deset frankov. Odslej se bo ta pristojbina strogo izterjevala.
Dogodki na Ruskem.
Izgredi proti Židom v Odesi.
ODESA 5. Reuterjevemu dopisniku v Odesi je neki general izjavil: Izgredi proti židom so samo rezultat njihovega nesramega vedenja, ki močno žati ruski
—	Radi mene svobodno, prav gotovo, je potrdil ban.
—	Vidiš, že sem ti rekel, vsem nam meščanam pri morju je bil Sišman po Mariji zakoniti kralj; četudi ga nismo poznali, smo se mu vendar zaobljubili; priseglo je predlanjskim zvestobo celo tudi mnogo vlastelinov dalmatinskih in hrvatskih v skradinski cerkvi. Sišman nam je kralj, a slušali bomo bana, ki ga on postavi — to je bila vsem nam skupna beseda in misel.
—	Res vseh ? je vprašal Pavel Horvat, smehljaje se.
—	Kdo more pogledati v dno vsacega srca, gospod škof! je vprašal Zorič mirno, pogledavši Pavla, moreš-li ti ? ! Ne moreš, če tudi je to tvoj poklic in si izvežban v tem. Morda je med nami po mestih izdaj-niških želja, bodi, da je ta ptuja kri, ki ne aara za našo kraljevino, bodi da je odpadnik domače krvi, ki pljuva na svoje, pak se nadeja zlate sreče od tujinstva. Ali pravim vam na dušo, to niso vsi, to je Še le en del. Vi gospoda hrvatška in slavonska ste se dvignili proti Šišmanu in Mariji, najprej za Karla, vojvodo od Drača. Gledali smo, molčali smo. Nu kaj hočemo? Naš poklic ni orožje iirmrne krojimo držav in zakonov. Novega kralja so vam ubili.
patrijotični čut. Z nedostojnim slavljem manifesta so židje zlorabili podeljeno jim svobodo.
Finska ustava vzpostavljena.
HELSINGFORS 5. Prisiljen vsled rastočih nemirov, je car izdal manifest, s katerim dobi finska svobodno konstitucijo. Finski deželni zbor je sklican na 20. decembra. Senatorjem, ki so prosili za odpust iz službe, se je ugodilo.
Ponehanje štrajka v Rigi.
RIGA 5. Socijalno-demokratični zvezni odbor je včeraj popoludne sklenil končati jutri zjutraj politični generalni štrajk. Danes se vrše na pokopališčih veliki shodi na čast onim, ki so padli kakor žrtve svobode. Delavci so se zavezali, da bodo vzdrževali red.
Odstop ministra za finance.
PARIZ 5. V financijelnih krogih se govori, da sedanji ruski finančni minister Kokovc ne vstopi v Witte-jevo ministerstvo. V slučaju spremembe v vodstvu finančnega ministerstva bi se morala potem pogajanja zaradi posojila pričeti z nova.
Sestava novega ruskega kabineta.
PETROGRAD 5. Ministerski predsednik Witte sestavlja še vedno novo ministerstvo. Senator Koni postane baje minister pravosodja, general Kosič pa vojni minister.
BEROLIN 5. Iz Pctrograda poročajo „Russ. Korrespondenz". Splošni položaj se smatra tukaj neugodnim, ker ne more Witte sestaviti ministerstva. Nasproti neki osebi se je Witte izjavil: Vsi mi hočejo svetovati, nihče pa noče z menoj delati. Vsi zastopniki opozicijonelnih strank, na katere se je Witte obrnil, so mu odrekli svoje sodelovanje.
Ruske torpedovke v Memelu.
MEMEL 5. Včeraj zjutraj sta dospeli dve ruski torpedovki. Ena je popoludne ukrcala premog ter ostane tukaj do danes, druga je pa s 160 poštnimi vrečami popoludne odplula v Petrograd.
svetovalec in nadkonjar carskega dvora. Kmalo potem je bil knez Obolenski imenovan višim prokuratorjem drugega oddelka in leta 1895 pa višim prokuratorjem prvega oddelka senata. Nedavno je bil pozvan v državni svet. Brat knezov je zelo uplivna oseba na dvoru carja NikolajaII.
Škofijske konference. Letošnje jesenske konference avstrijskega škofijskega odbora prično na Dunaju dne 14. novembra.
Ku covlaški eksarhat. Iz Carigrada javljajo: Grški patrijarhat je razširil vest, da namerava Romunska vsta-noviti baje kucovalaški eksarhat. Od romunske strani se pa ta vest dementuje.


Drobne politične vesti.
Naslednik Pobjedonosceva. Novi viši prokurator sv. Sinoda, knez Aleksander Obolenski je star 58 let. Učil se je na moskovskem vseučilišču. Dolgo vrsto let je služil v pravosodnem minister-stvu in je bil od 1882 do 1885 plemski maršal v Penzi. Leta 1889 je postal državni
Grdo je bilo to, bogomrzko. Mi smo zopet molčali, ker ga nismo mi doveli, niti ni moglo biti "od nas po*noČi ali odpomoči. Dosta smo pretrpeli radi tega. Gospod prior nam je ne enkrat s krvavo roko poplačal to naše pokorno molčanje, a mi siromaki smo morali še reči »Hvala« za to. Potem ste snubili narod za sinu ubitega kralja, za vladarja — otroka. Tudi zanj je teklo krvi, zastonj teklo. Mi smo zopet molčali, a dobili smo zopet neenkrat bati 11 radi dečka, o katerem je govorila samo pripovedka. Sedaj je navalil Bošnjak Tvrd ko po vašem naročilu, zajel vas, gospod, z železno roko v svoj krog, a nam je stopil za vrat. In zopet se zvijamo mi primorski meščani v muki in zadregi na trnu. Vidite, to ste nam vi storili, gospoda ! Trije so ki prisvajajo naslov »hrvatskega kralja«, Šišman, Tvrdko in mali Lacko. Vsak pravi, da je ta naslov dobil po božji milosti, vsaki se grozi in žuga. Kateremu kralju naj se klanjamo, katerega bana naj slušamo ? ! Daj, reci sam po duši, gospod ban, je-li kdo v hujem škripcu, nego mi ? Moremo-li mirno kupčevati in delati, ko nam sedaj jedna, sedaj druga vojska sedi pred vratmi, nam pali oljkine nasade in vinograde ?! Pak naj ne obu-
Domače vesti.
Včerajšnji občnTzbor političnega društva „Edinost" se je vršil ob precej pičli vdeležbi. Zbor je otvoril predsednik Ivan G o r i u p z govorom, v katerem je naglašal, da se v minolem letu niso izvršile nikake znatne spremembe. Najvažneja je bila sprememba z odstopom namestnika grofa Groessa in imenovanjem novega namestnika princa Hohenlohe, katerega se hvali kakor pravičnega moža. A preden izrečemo o njemu svojo sodbo o novem namestniku, hočemo počakati njegovih del, izlasti novih volitev za mestni svet in rešitev našega šolskega vprašanja.
Odbor političnega društva se je v minolem upravnem letu izlasti pečal našim šolskim vprašanjem. V tej stvari je bila posebna deputacija pri novem gosp. namestniku ter mu vprašanje pojasnila; izlasti se je za ugodno rešitev mnogo trudil gosp. dr. Gregorin. Upati je, da se to pereče vprašanje za nas ugodno resi. Mestnega sveta ni Že dve leti, a v mestni delegaciji, ki vodi občinske posle ni zastopana okolica, zato ima tudi okolica največ škode od tega, da ni mestnega sveta. Prihodnji odbor političnega društva »Edinost« čaka važna naloga. V prihodnjem letu se bodo namreč vršile mestne in državno-zborske volitve.
Na to je društveni tajnik gosp. Makso Cotič prečital letno poročilo, ki je bilo soglasno odobreno, tako tudi poročilo blagajnika gosp. Antona Bogdanoviča.
Na predlog gosp. Ivana Preloga je bil dosedanji odbor »per acclamationem« zopet izvoljen, izvzemši g. Stanka Godina od sv. Ivana, na katerega mesto je bil izvoljen Josip Gregorič. Izvoljeni so bili torej :
Predsednikom : Ivan G o r i u p odborniki : dr. Gustav Gregorin, dr. Otokar R y b a r, dr. Josip A b r a m, dr. Edvard S 1 a v i k, Anton Bogdanovi č, Makso Cotič, Josip N e g o d e Sv. Ivan, Anton M i k 1 a v e c Sv. Marija Magd. Namestniki: Josip Gregorič, Anton Sancin-Drejač Skedenj, Drag. Pertot Bar-
pujemo, ko ne vemo, smo-li božji ali vražji ?! Kaj bi bila ladij a s tremi krmili in ako bi vsaki krmilar silil na drugo stran ? Izgubila bi se brez sledi. Mi in vi, in vsi Hrvatje, pojdemo tako pod zlo, ako
se bo vsakdo zagiižal v svojo voljo, ako bo vsakdo pazil na svojo korist, ako bo vsakdo od nas danes bel jutri črn, kakor že pada podkupnina od te ali one strani. Bodite vsi jednaki junaki in pazite bolj na kraljevino, nego na človeka, ki bi rad bil kralj. Ljudje umirajo, narodi ostajajo. Potem se vam ne bo treba bati izdajstva od mest, ker bodo ista trebala vaše moči, ker bodo mogla imeti z vami eno srce. A sedaj ? Sedaj se koljete med seboj in si puščate kri ; vaša moč se gubi v praznem pobijanju, in ko ste si sami zadali smrtno rano, ste planili, da tudi [nam, mirnim meščanom, nazdravite krvavo zdravico. Dovolj, je zaključil starec izmučen, dobro je Šišman pustil na cedilu toliko Trogir, kolikor druga dalmatinska mesta. Obečal nam je vso pomoč, a dal nam ni nič. prekmorski Vlašič Lacko je le igrača in ni kralj. Tvrdko je najbližji, je najmočneji, najplemeniteji, in je v njem, tako se nadejam za trdno, tudi poštenja.
(Pride še.)
kovlje, Valentin C i b i c Prošek, Ferdinand Fe rlug a Općina. Josip U r b a n ć i č Bazovica. Martin Košuta Sv. Križ, Martin C e ć a r Lonjer. Pregledovalca računov : Graciian S t e p a n č i č in Ivan P r e 1 o g.
Ob točki eventualia se je na ; prt j oglasil g. dr. Rvbar, ki je med drugim rekel, da je pač mnogo takih, ki vsestransko kritikujejo odbor političnega društva »Edinost«, a malo jih je pa, ki se za društvo tudi brigajo in ga podpirajo, kar — žal — dokazuje današnja pičla vdeležba in pa slabo denarno stanje društva.
Društvo ima samo 220 členov, a bi jih imelo lahko na tisoče, izlasti bi morala slovenska inteligenca bolj podpirati to važn » društvo. Bližajo se mestne in dr-žavnozborske volitve in tu mora vsak stati na svojem mcslti.
G. G r g i č je predlagal, naj bi se v bodoče vršil shod dopoludne, kt r bi prišlo več ljudi.
Na to je g. dr. Rybaf govoril o splošni volilni pravici in o narodni avto nomiji ter je predlagal nastopno resolucijo, ki je b la soglasno vsprejeta.
RESOLUCIJA:
»Občni zbor političnega društva »Edinost« p življa vlado, da predloži čim prej državnemu zboru zakonsko osnovo, s katero naj se uvede narodna avtonomija in splošna enaka in direktna volilna pravica, brez ozira na takozvano posestno stanje in na podlagi proporcionalnega volilnega zistema«.
G. Stanko Godina je predlagal, naj bi odbor političnega društva sklical velik ljudski shod, na katerem bi se manifestiralo za splošno volilno pravico. G. Glavič je izrazil željo, naj bi tudi list »Edinost« agitiral za splošno volilno pravico. Xa to je predsednik g. Ivan Goriup zaključil shod.
Odlikovanje. Cesar je podelil predsedniku »Unione Operaia Triestina« Justu B e 1 1 i g o j u zlati križec za zasluge, predsedniku nadzorstva omenjenega društva Ferdinandu Tor osu pa srebni križec za zasluge.
Negujte materini jezik! Prejeli smo : Mnogokrat ste že nastopili proti onim slovenskim starišem, ki (da-si sami ne znajo laškil, uče svoje otročiče ono grozno italijanščino, ki so je sami zmožni. Nastopi v listih in trud zasebnikov ni bil brezvspešen. Mnogo izgubljenih se je spametovalo in poslušalo bratske nauke, in v mnogih družinah, kjer se je nekdaj slišalo spačeno italijanščino, se govori sedaj lepi, milodoneči slovenski jezik. Da pa ni še vse, kakor bi moralo biti, so krive la^ke zanjke, v katere mamijo naše lahko verno ljudstvo. Te dni sem bil u neki slovenski družini, u kateri se oče in mati prištevata Slovencem, a otroci ne znajo, ali nočejo znati slovenskega jezika. Mati, ki sem jo nagovarjal, naj popravi zamujeno, namreč, naj nauči svoje otroke svojega slovenskega jezika, mi je rekla, da se ona trudi za to, toda otroci da nočejo govoriti slovenski. — In sicer za to ne, ker jih Lahi, ako govore slovenski, zmerjajo se ščavi! V istem času je prišla v omenjeno stanovanje neka laška soseda ki je, ko je čula zakaj gre, rekla : ,,In čemu bo slušil slovenski jezik otrokom, ko si ne morejo žnjim prislužiti niti potrebnega kruha. V Trstu se more živeti le z laškim jezikom itd.
Jas sem si v prav želel dobiti „v roke1* vsaj eno teh laških klep*tul; in se žnjo taknj obračunal. Vprašal sem jo, kam naj gredo otroci, ki ne znajo nego laški jezik ? V Trstu lahko opravljajo službo težaka (in še to ne vselej); druge službe je težko dobiti, ako človek govori samo laški jezik. Da bi šel v Italijo! Po kaj — saj Še oni, ki so tam rojeni, nimajo tam kruha in morajo po svetu!
Se slovenskim jezikom se pa lahko dobiva kruha v Trstu, po svem Slovenskem, Hrvatskem, v Bosni-Hercegovini, v Srbiji, Bolgarski, Češki, Poljski in v velikanski Rusiji. Ker ima Slovan dar za pri učevanje jezikov, se otroci, rojeni v Trstu, uče poleg materinega jezika, (ki mora biti prvi) tudi laškega, in ako zahajajo par let v šolo, tudi nemškega jezika, kar je Lahom nemožno. Lah se nikdar ne nauči, kakega tujega jezika dobro, ker nima daru za učenje jezikov.
Ko sem ženama povedal to, je Lahinja priznala, da imam prav in je celo obžalovala, da ona ne zna slovenski — kar da bi jej bilo že često koristilo ! Slovenska žena pa je obljubila, da ne da otrokom jesti, ako jo ne bodo prosili v slovenskem jeziku — in tako mora biti!
Po tem dogodku sodim, da je počasnemu napredovanju slovenskega jezikav slove ns k i h družinah mnogo kriva lahonska agitacija in največ pa omahljivost slovenskih starišev.
Ako vam torej Lahi zabavljajo, ker učite svoje slovenske otroke slovenskega jezika, recite jim, da delate tako, ker je to vaša sveta dolžnost in ker ste popolnoma prepričani, da vam bodo vaši otroci hvaležni na tem, da ste jih naučili slovenski in zraven tega še drugih jezikov. Lahi pa naj uče svoje otroke, kar jim drago, — pa bilo tudi turški, a naj se ne brigajo za
nas in našo mladino, kakor se ne brigamo mi za druge.
B r e j s k i.
Ruffkij kružok. Učni prostor ruskega kružka je odslej v sobani »podpornega društva« (Narodni dom uhod iz ul. Galatti) Danes ob sedmih in pol zvečer je učni večer prvega tečaja. Konverzacij-ski večer drugega tečaja odslej bo mesto ob četrtkih, ob sredah ob navalni uri.
Tujci v Opatiji. Od 1. sept. 1905. do 2. nov. 1905 je prišlo v Opatijo 5080 oseb. Od 28. okt. do 2. nov. 1905 je priraslo 205 oseb. Dne 2. novembra je bilo navzočih 918 oseb.
Orožen draiinski drama Včeraj predpoludne se je bila razširila po mestu vest, da je neki oče umoril svoji dve hčerki in potem sam sebe. Naš poročevalec je šel takvj pozvedovat o tem dogodku. Evo,
kaj je zvedel :
V	hiši št. 58 v ulici Media je stanoval-pred nekaj tedni 37 letni inženir Henrik Grenham se svojo ženo Pijo in dvema hčerkama: 4 in pol letno Henriketo in 2 iu pol letno Mario Neki don je bil Grenham zvedel, da žena krši zakonsko zvestobo. Ko se je prepričal, da je to res, se je takoj ločil od nje ter šel stanovat k svoji materi v ulico Stadion št. 8 dočim je šla žena s hčerkama stanovat k neki družini v ulici della Stazione št. 8.
V	soboto predpoludne je bil šel Grenham, da obišče svoji hčerki. Prišedši k njima ju je našel sami, ker je bila šla njegova žena po nekih opravilih. Vporabil je to priliko in vzel dekletci seboj, rekši, da ju sprovede malo na sprehod.
Ko je prišla Pija nazaj v svoje stanovanje, so jej povedali, da je bil tam nje mož in da je vzel deklici seboj. Ona je čakala, da ju privede nazaj, a koje videla, da ga le ni, je šla k njegovemu bratrancu Albertu Grenham in ga naprosila, naj poizve, kje da je nje mož z dekletcima. Albert je šel okrog raznih sorodnikov in še-le pozno zvečer je zvedel Henrikovemu bratu Dicky-ju Grenham, da je bil Henrik s hčerkama tam, a da je bil odšel kake pol ure prej.
Vedoči, da Henrik ima še vedno v najemu stanovanje v ulici Media, je šel Albert tudi tja, a našel je stanovanje zal prto. Včeraj v jutro se je pa zopet vrni-tja, a to pot je našel stanovanje odprto. Vstopil je torej in iskal bratranca po raznih sobah. Mislil je že, da bo njegovo iskanje brezvspešno, ko je slednjič pogledal še v malo sobico. Groza ga je pretresla, ko je odprl vrata te sobice in pogledal vanjo :
Na tleh sredi sobice je ležal vznak njegov bretranec Henrik držeči v vsaki roki en revolver, a na zofi sta ležali dekletci. Henrik in starejša hčerka, Hen-riketa, sta bila mrtva, a mlajša hčerka, Marija, je le še komaj dihala. Henriketa je bila vstreljena v prsi, a Marija dvakrat v glavo. On,[njiju nesrečni oče se je bil pa ustrelil z revolverjem v usta.
Albert je takoj obvestil ^policijo. Pozvan je bil zdravnik se zdravniške postaje, ki je dal Marijo takoj prenesti v bolnišnico, dočim ni mogel pri ostalih dveh opraviti ničesar druzega, nego konstatovati njiju smrt.
Še o tatvini v Gorici. Treljji taf. Policijski adjunkt Jurij Titz je včeraj v jutro aretoval 28 letnega Alberta Pečenko, stanujočega v ulici di Donota št. 13. Ker je močno sumil, da se je tudi Pečenko udeležil tatvine v Gorici na škodo menjalca Jona, je šel Titz včeraj v jutro se svojimi agenti na Pečenkovo stanovanje. Pečenko je bil še v postelji, ako mu je Titz povedal, da je prišel v svrho, da izvrši hišno preiskavo, mu je Pečenko takoj dejal, da je res on v družbi že aretovanili dveh — Colombo in Siglič — izvršil ono tatvino v Gorici. Povedal je tudi natančno, na kakšen način so izvršili to tatvino. Na dan • vseh svetnikov so šli vsaki po sebej v Gorico. Eden njih je najel sobo v prvem nadstropju št. 8 v Raštelu. V isti hiši, v pritličju, se pa nahaja menjalnica Jona, a omenjena soba je ravno nad njo. Pozneje so se sešli v oni sobi vsi trije in so predrli pod sobe in strop menjalnice, a skozi nastalo luknjo so se spustili po vrvni lestvi v menjalnico in tam prevrtali bla gaj no. Povedal| je tudi, da so vzeli 370 kron, a ne samih 300, kakor je bilo rečeno.
Za tem je Titz izvršil hišno preiskavo ki je imela krasen rezultat: našel je 7 ponarejenih ključev, 3~vetrihe 6 jeklenih noži-Čev za sveder, nabit revolver, bosanski nož, dleto, malo žepno električno svetiljko in razne druge tatinske priprave. Poleg tega je pa našel 75 kron avstrijskega in 4 lire in 30 stotink italijanskega denarja.
Pečenko je ail takoj odveden v za pore. Pred 10 leti je bil v Gradcu 3 me-seee zaprt radi tatvine. Lansko leto je bil pa v službi na Opčinah pri električni železnic. Čitatelji se gotovo še dobro spominjajo, da je bila lani izvršena tatvina v uradih električne železnice na Opčinah, in sicer da je bila prevrtame blagajna.
Policija pripisuje sedaj tudi to tatvino Pečenku.
Škrata" je izisla 44. številka.
Razne vesti.
Kraljica Natalija. Berolinski „Tageblatt" piše, da se je bivša srbska kraljica Natalija. ki se je še pred smrijo kralja Aleksandra štela med najlepše žene, zelo postaralo in povsem spremenila. Vest o umorstvu na njenem sinu. ki je vedno ljubila, je na kraljico silno uplivala. Kraljica je prej vedno imela okolo sebe veselo društvo, izlasti mladega naraščaja parižkega literarnega sveta. Na izprehoddi v Biarritzu, in v parižkih gledališčih je bila kraljica poznana oseba. Sedaj je zopet prošla v Biaritz da ostane tamkaj preko zime. Toda društvo jo komaj spoznava. Prej je izgledala mnogo mlaja nego je bila v resnici ; danes izgleda stareja. Zdravje kraljice se je sicer nekoliko zboljlalo, toda njeni živci so še vedno bolni od trenotka, ko je zvedela za tragični konec tvojega sina. Pravijo, da je od onega dne, ko je zvedela za nesrečno smrt svojega sina izgubila veselo razpoloženje in voljo do življenja.
Steklenice iz papirja. Razni predmeti se dan danes izdelujejo iz popirja. Ti predmeti imajo predmeti imajo prednost, da so trajni, lahki in malo stanejo. V nove-jem času so pa pričela izdelovati iz papirja tudi steklenice. Amerikanci so prvi uvedli to novost, in pravijo, da z dobrim vspehom. Steklenice iz popirja rabijo v prvi vrsti za prevažanje mleka in rabijo samo enkrat. Da popir mleku r.e škodi, za to je vsaka steklenica impegnirana s pa-rifinsko tekočino. V Filadelfiji, kjer na veliko rabijo popirnate steklenice, so opazili, da se je v mleku v steklenicah iz stekla, nahajalo vedno več mikrobov nego li v popirnatih steklenicah.
Dva parižka lista prodana. Kakor poročajo iz Pariza je neki nacijonalistički odbor kupil parižka dnevnika „La Presse" in „La Patrie" za 650.000 frankov.
Kaki SO Madjari. Madjarski neodvisni časopisi so po smrti Nikolaja Barthe razpisali nabiranje za njegov spomenik. V par tednih nabral je sam dnevnik Magyar-orszag 58^97 kron !
Loterijske	številke izžrebane dne 4. t. m.:
Gradec 7	58 25 63 42
Dunaj 25	1 42 16 79
zveza je pa še le zdaj postala, vsled sklepa na občnem zboru 19. oktobra. Motive, ki , so jo k temu napotili, smo zadnjič navedli. I Vse te motive odobrujemo, le enega ne. I Ta je poželjenje da bi ta celjska zadružna zveza potem pristopila k nemškemu «Ver-bandu-, da bi jo ta po zakonu nadzoroval. Moj Bog! Kako hoče Nemec, ki slovenju ne zna, slovensko zadrugo nadzorovati ? ! Kakor smo se pritoževali, da se je ljubljanska »Zadružna zveza c"'"5"" dala pre i gledati po tem »Verbandu«, tako tudi ni nam po volji, da bi isto napako storila celjska zveza. Na Slovenskem je sedaj vse polno »zvezt in „oseb", ki imajo revizijsko pravico ; zakaj ne bi si poiskala en in drug domač zavod ali slovenske ljudi, ali pa vlado ia to nadzorstvo ? Zakaj ne bi Celjani nadzorovali Ljubljančanov, (roričanov in Tržačanov ? Zakaj ne bi se to tudi naopak vršilo? Zakaj se ne bi ti Slovenci podpirali medsobno ? -Zakaj bi plačevali za nadzorstvo dvomljive vrednosti visoke vsote temu nemškemu »Verbandu«, o katerem smo mi prepričani, da ni objektiven, ne v stvarnem obziru glede načel zadružništva, ne v narodnem obziru ? Upravno sodišče je razsodilo, da smejo Raiffeisenovke dajati nagrade in darila, organ tega ,,Ver-banda'' pa tega ne odobruje. Čudak, ki hoče modrejši biti od teh visokih sodnikov ! Temu organu se je tudi poslalo objektivno poročilo o slovenskem posojil-ništvu. Ali mislite, da je priobčil ? Kaj še ? Ta ,,Verband" je tudi preveč odvisen od vlade, in tiste zadružne zveze, ki se mu pridružijo, bodo tudi preveč od vlade odvisne, preveč odvisne za tisto malenkostno podporo, ki jo dobijo od nje. Da po tej podpori hrepeni tudi celjska zveza, se čudimo, ko je ona vendar dovolj trdna, ko uživa od močnih slovenskih posojilnic izdatno naklonjenost v obilni meri ! !
»Slov. zadruga«.
Gospodarstvo.
11.
Po kom naj bodo zadružne zveze nadzorovane ?
Poleg zadrug, ki so osnovane po zadružnem zakonu od dne 9. aprila 1873. imamo tudi zadružne zveze, t. j. zveze za drug, ki so tudi zadruge in osnovane pa še v smislu takozvanega rezivijskega zakona od dne 10. junija 1903. Takih zadružnih zvez je v Avstriji znabiti kacih 20 že; od teh je večina (kacih 14) zopet združenih v takozvani „Splošni zvezi" (»Allgemeiner Verband«) na Dunaju. Na Slovenskem imamo tudi že zadružne zveze, od katerih je najstarejša (10 let) „Centralna posojilnica slovenska v Krškem" ; Ljubljanska »Zadružna zveza« je še mlada, a precej razširjena, in se je imenovala prej »Gospodarska zveza c in še poprej »Zveza kranjskih posojilnic«. Ona je zadruga, kakor je to tudi „Centralna posojilnica slovenska" v Krškem. Mlade zadružne zveze so tudi v Gorici,* (»Goriška zveza gospodarskih zadrug«) v Puli in Trstu.
Od teh treh že dulujeti prvi dve, a tretja nima še koncesije. Dočim si je »Goriška gospodarska zveza" pridobila pra vico za nadzorovanje svojih zadrug, si pulska zveza te pravice ni pridobila, marveč se je podvrgla nadzorstvu ljubljanske „Zadružne zveze", ki to pravico že ima. O nemških in italijanskih zvezah, ki so v Celovcu, Gradcu in Gorici, nočem razpravljati, čeravno se je nekaj slovenskih posojilnic na Koroškem (kakih 5) in na Štajerskem (2—3) brez potrebe podalo k nemškim zvezam. Celjska „Zveza slovenskih posojilnic", ta najstarejši in najzaslužnejši zavod te stroke na Slovenskem, je bila pa do sedaj le društvo in ne zadruga. Imela pa je pravico nadzorovanja že več nego 20 let. Začetkoma so se radi nad zorstva posojilnice njej prostovoljno pridružile, v novejšem času pa radi obligato-ričnega nadzorstva, ki g a zakon terja. Zadruga, osrednja zadruga, ali zadružna
* „Centralna posojHrica" v Gorici pa m vec zadružna zveza.
** „Goriška zveza" je tudi šla k tomu „Verbandu" .
Ured.
Svojemu vrlemu pevcu
JOSIPU LEKAN
o priliki
NJEGA POROKE
z gospodično
MARIJO GRMEK
najprisrčneje čestitajo pevke in pevci „KOLA".
Tovarna pohUtara ~wm
Aleksander fevi JUfinzi
ulica Ttsa 5tv. 52. H
MS«).
ZALOGA:
PlAZZn ROSARIO (So Is k« poslopje).
Cen«, da a« ni bati noben« fc*nfcu*«no«.
Sprejemajo se vs&kovrstaa dala ta4i po posebnih, mžitli. »eaoacooec:
Iluatrovam oemik brtfl»*M te teak«
ioiioiioiioiio»fnoii>iiO'iO'iO' —s-
Šivalni stroj. Cena: 60 kron. Naslov
pri »Edinosti«.
Ivan Suban
TRST ul. Chiozza 33. TRST
Velika zaloga svežega gorkega masla, navadnega masla I. vrste po K 2*23 klg. centrifugirano maslo za čaj po K 2-70 ne izpod 5 kilogr. Sladki muškat v boteijkah od 1 litra po gt> stot. Velika zaloga suhega in svežega sadja. O priliki praznikov se vdobijo : zajci, kljunači, koštruni itd. blago vedno sveže.
jTVa zahtev, se pošlje cenik.__
flanM krtek j<
* *... .
tvomii pn spravi „Obrt"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 6
■SILOVANJE PO MUIODERHEJSlH UETETiB
KATALOGI BREZPLAČNO.