St. 36.

hl< Tirol.
V Trstu, v saboto 5. maja 1883.
Tečaj VI
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
liiimi h w«i.
»EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako sredo In talioU o poludne. Cena 7a vie leto je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta lgld. SO kr. - Posamezne številke se dobivajo pri opravništvu in v trafikah v Trttn po & kr., v Gorici in v A|d*vicini po® kr. — Naročnine, reklamacije in inaerate prejema Opraviiiitva »vit Zenta 5«.
Vsi dopisi ae pošiljajo UradnlitVH »vi« T ar rente« Nuova tipografija;vsak mora bit frankiran. Rokopisi orez posebne vrednosti ae ne vračajo. — Insertiti (razne vrst« nazna-uiia in poslanice) ae zaračiinijo po pogodbi — prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami ae plačuje za vsako besedo 2 kr.
Delo, obrtnija, delalec, obrtnik.
(Predavanje g. V. D. na veaelici dne 22. aprila 1883.)
(Konec.)
Zatorej si jaz mislim reč tako-le: I. Delalec naj si v prvej vrsti sam pomaga; on naj si snuje, ker je sam na sebi jako malo zmožen, razna društva, po katerih si prvič zadobi pomoči v vsakej sili, bodisi v bolezni, bodisi v starosti, drugič naj bi se kolikor mogoče tudi pridobil duševnih zmožnosti in tretjič naj bi ga taka društva tudi moralno ukrepila; tako društvo je naše delalsko podporno društvo, katero deluje s prekrasnim uspehom, katerega ne upajo zanikati niti naši nasprotniki. II. Delalec naj snuje tudi taka društva, v katerih mu je prilika dana, da kaj prištedi ali prihrani za slučaj, ko bi hotel postati neodvisen podjetnik, ali pa za slučaj dela nezmožnosti. Ta društva naj bodo hranilna in posojilna. Delalec sam naj v ta društva spravlja prihranjeni in mnogokrat od ust pritrgani si denar; a ta denar naj zopet oplodi delo, naj ne ide v hranilnice, katere posoje-vajo samo velikim posestnikom; naj ne ide v poštne hranilnice, katere zopet posojujejo le državi; ampak naj ide mej obrtnike in delalce same, da zaplodi produktivno delo, ker lena tak način more delalec, more obrtnik pridobiti si potrebnega kapitala, da postane neodvisen, ter da s pomočjo posojila more začeti na svojo roko, ali v družbi z drugimi rokodelci, obrtnijo ali podjetje. — Taka hranilnica in posojilnica se je začela snovati tudi v našem delalskem podpornem društvu; pri vsem tem pa, da je nje cilj tako vzvišen )q jako praktičen, se je dozdaj oglasilo še premalo rokodelcev in delalcev v ta oddelek, a upati je, da se stvar Sčasoma dobro vkorenini, ker opazovati je mej našimi rokodelci in delalci vedno veče zanimanje za občne stvari. Sicer pa ta hranilnica in posojilnica ni le za preprostega delalca, temuč pri razmerah Slovanov v Trstu, za vsacega rodoljuba, bodisi uradnika, bodisi trgovca, bodisi zasebnika, kajti po njej bi se mogel baš ohrepiti slovanski element v Trstu glede tega, da bi se Sčasoma mnogo naših delalcev spremenilo v samostojne, pridne gospodarje, mizarje, čevljarje, peke, celo male trgovce itd.
Zatore| porabim to priliko, da vas tukaj nazoče nujno vabim, da se, ako je mogoče, zapišete kot udje v to hranilnico, saj 15soldov na teden je le en «kvartin« vina manj, a ti mali soldi postanejo Vam po letih plodouosen kapital, ki utegne največ izdati v dosego naše neodvisnosti in v dosego naših pravic v tej zemlji,
Podlistek.
Rudin.
(Spisal J. Turgenjev, preložil M. M&lovrh.)
V.
(Dalje.)
Ta isti dan je govorila Aleksandra Pavlovna z Leznjevitn o Rudinu. Iz začetka se je on temu razgovoru ugibal; no ona se je odločila čuti celo istino.
»Vidim,« rekla je ona, »Vam Rudin še vedno ne dopada. Do zdaj Vas navlašč nisem hoteia o tem izpra-ševati, no zdaj lehko rečete, se je li on izpremenil, in rada bi znala, zakaj ga Še vedno ne marate.«
»Dobro,« odgovori z navadnio flegmo Ležnjev, »ker ste tako neiztrpljivi, naj vam bode, ali jeziti se ne smeste.«
»Ne, začnite, začnite.«
»In Vi me bodete do kraja slušali?«
»Dajte, dajte, začnite.«
»Tako,« reče Ležnjev. in si počasi svoj sedež popravi. »Pravim Vam, da Rudina res ne maram. On |e umen človek ..,«
»Kako pa da je!«
»On je znamenito umen človek, akoprem v bitnosti prazen ...«
»To je lehko reči I«
»Akoprem v bitnosti prazen,« ponovi Ležnjev; »no to še ni tako hudo, kajti mi vsi smo prazni ljudje. Niti tega mu ne očitam, da je v duši svojej despot, da je lenuh, brez izkustva .. .«
Aleksandra Pavlovna ploskne z rokama ter vsklikne:
»Rudin brez izkustva!«
»Brez izkustva,« odgovori Ležnjev istim glasom: ozdaj živi od ploda tujega truda, igra role itd. no to se vse v svetu godi. Ali to je grdo, da je hladen ko led.«
»On, ta plamteča duša, hladan!« seže mu Aleksandra Pavlovna v besedo.
katero smemo po naravi in zgodovini imenovati našo. III. Delalci naj se združujejo v obrtnljske zadruge; kder ne more en sam nič opraviti, tam opravijo združene moči. Na Angleškem so delalci, ki imajo svoje lastne fabrike; oni sami delajo, sami preskrbujejo upravo in sami konečno po razmerah razdele dobičke mej soboj. .. Delo samo ob sebi je najpozitivnejši kapital; in ako se kapitalisti se samim denarom združujejo v skupine ali akcijonarna društva, zakaj ne bi mogel tega storiti tudi delalce? — Umeje se, da brez kapitala to ne bi bilo mogoče, baš zato pa sem poprej pod št. II. omenil, da je treba snovati tudi denarna društva ali založne. — Obrtna društva bila bi skoro najvažnejša, ker ona daj6 delalcem popolno svobodo in jim omogočijo tudi dobro materijalno ži-venje. Ali prav osnova takih društev je težavna in zahteva tudi neko večo omiko. Za omiko pa mora skrbeti država v prvej vrsti; prav tako bi morala ona v slučaju, ko bi nastajala taka društva, priskočiti jim s tem, da jih ne preobdači in da pospešuje tudi kreditne razmere takih društev. IV. Omeniti hočem še tako zvanih konsumnih društev, katera pa se navadno naslanjajo na uže omenjene 3 vrste društev. Ta društva imajo namen, da delalcu preskrbujejo živež po kolikor le mogoče nizkej ceni. — Družabniki imajo namreč sami svoje prodajalnice, oni torej kupujejo kolikor mogoče direktno vse potrebščine za živenje, vsled česar dobiček pos-edovalca ali trgovca pripada njim Bamim in morejo tudi v slučajih denarne zadrege dobivati nekoliko časa blago na kredit. Taka druStva so uže močno razširjena tudi v Avstriji, posebno tam, kder bo rudniki, skoraj vsak večji rudnik ima svojo takozvano »Bruderlade«, ali konsumno društvo; napaka je le ta, da imajo pri takih društvih uradniki skoraj ves upliv in kar na njem visi, a delalci nobenega ter le gledanj« od daleč.
S tem sem torej narisal '4 načine, po katerih morejo delalci pomagati sami sebi; a da se bodo mogli z uspehom poprijeti posebno zadnjih treh načinov, treba je, da se poprej z vso močjo popri mejo onih sredstev, katera jim pripomorejo do večje omike, kajti omika je mati vsakega napredka, in jaz si ne morem misliti na priliko obrtnega društva,delalcev, v katerem bi bila večina surova, in ne bi razumela duha sedanjega čaaa; v takih društvih bi nastali le prehitro hudi prepiri, ki bi konečno pokopali še tako dobro osnovano društvo. Ne morem si torei kaj, da ne bi porabil tudi te prilike in vas vrle delalce nago-varjal, da prvič svoje otroke pridno pošiljate v šolo,
»Da, ko led hladan, a on se vedoč pretvara v ognjenega. To je grdo,« nadaljeval je Ležnjev vedno živeje,« da igra tako opasno igro, opasno, ne za njega, to se umeje, on sam ne bi kopejke, ni lasa ne bi stavil na karto, a tujo dušo bi...«
»O kom, o čem vi tu govorite, jaz vas ne umejera?« vpraša Aleksandra Pavlovna.
»Grdo je to, da nema poštenja. On je umen Človek in pozna vrednoBt svojih besedi, — ali vendar jih razsipa, ko da ne vredijo nič. Ni sumnje,' on je govornik; toda zgovornost njegova ni ruska zgovornost. Naposled se tudi mladeniču ne zamerjava, kadar lepo govori, toda za človeka njegovih let je sramota, tešiti se s šumom lastnih besedi, sramota je samega sebe slikati!«
»Ne vem, Mihajlo Mihajiič, ali ni to vse enako za slušalca, da li se vi slikate, ali ne...«
»Oprostite. Aleksandra Pavlovna, to ni vse enako. Nekdo mi reče besedo, ki me vsega navduši — kdo drugi reče to isto besedo, še lepše — a jaz Še z ušesom ne mignem. Od kod je to?«
»To je, vi ne mignete,« reče Aleksandra Pavlovna.
»Da jaz ne mignem.« nadaljnje Ležnjev, »akoprem imam jaz morda še boljša ušesa. Stvar je pa ta, da Rudinove besede vedno jalove besede ostanejo ter se nikdar ne izpremenš v delo, a mej tem te besede vznemirjajo mlado srce.«
»Ali o kom, o kom vi govorite, Mihajlo Mihajiič?«
Ležnjev malo utihne.
»Vi želite znati,o kom govorim? O Nataliji Alek-sejevnej.«
Aleksandra Pavlovna je prišla za hip v veliko zadrego, a po tem udari v glasen smeh.
»Za Boga, vi ste čuden svat in imate vedno čudne misli. Natalija je še pravo dete; a recimo, da bi tudi kaj bilo, mislite 11, da bi Darja Mihajlovna .. .«
»Darja Mihajlovna je prvič egoistica in živi za samo sebe, a drugič veruje svojej veščini vodgajanji otrok toliko, da jej niti na pamet ne hodi, bati se za njo. Hu! Kako bi to bilo I En migljaj, en veličanstven
sami sebe pa omikate s tem, da obiskujete manj gostilne, več pa dobra, izobraževalna društva, da vsako prosto uro porabite v to, da čitate dobre in koristne knjige in časopise. Ko bode delalec omikan, zašije tudi njemu zarja svobode in doseže človeka vredno živenje. Govoriti mi je zdaj o vladnej pomoči. — Priznana stvar je, da ima tudi vlada dolžnost, varovati delalski stan pred velikim kapitalom in pred zatiralci sploh. — Pred vsem pa je državna dolžnost, da skrbi za dobro omiko delalcev in za take šole, ki jih bodo izobraževale v vseh rokodelskih strokah, kakor je to naš tržaški list »Edinost« jako obširno in temeljito dokazoval v člankih »Socijalizem, strah Evropi«. Treba pa je, da država priskoči delalcem tudi z materij al ni mi sredstvi, da podpira snovanje vsakovrstnih delalskih društev, bodisi podpornih, denarnih ali produktivnih. Ali v prvej vrsti bi bile priporočljive delalske in obrtnijske komore, o katerih je na obširno govoril list »Edinost« in katere bi imele zastopati interese delalcev nasproti podjetnikom in bi pošiljale tudi svoje zastopnike v parlament. Obširneje o tej državnej pomoči govoriti mi denes ne dopušča čas in podil se morda Še prilika, da bom jaz o tej stvari natanjčneje poročal. — Za denes hočem le konstatirati, da razne vlade, in tudi naša avstrijska, baš zdaj z veliko eneržijo delajo na postavah in na-redbab, ki imajo priskočiti v pomoč obrtniku in delalcu. Tako na priliko je bila uže sprejeta v našem parlamentu nova obrtnijska postava, po katerej se ima poštena obrtnija, pošteno rokodelstvo varovati pred sleparsko konkurenco in po katerej se imajo tudi delalci varovati pred pretiranimi zahtevami podjetnikov in fabrikantov ter se ima vravnati trajenje vsakdanjega dela. Nadalje se imajo po tej postavi snovati rokodelske zadruge v namen podpore in boljše odgoje rokodelskih učencev, potem rokodelske založne in še več drugih koristnih naprav. — Ministerstvo nekda izdeluje tudi postavo o zavarovanju delalcev za slučaj, ko bi postali dela nezmožni. Te dni je slovenski poslanec Herman stavil v drž. zboru predlog, naj bi se pospeševalo zidanje hiš za delalce s tem, da bodo dotične hiše, ki imajo postati lastnina delalcev, z« več let proste hišnega davka, in še več enakih postav namerjava predložiti ministerstvo in sedanja večina drž. zbora
Mi vidimo, da sta torej tudi prosti delalec in obrtnik postala deležna skrbi postavodajnih činiteljev, in kakor sem vam pokazal v začetku svojega denaš-njega predavanja, da se je kmet in rokodelec osvo-
pogled — pa vse gre ko da je namazano. Tako misli ta vlastelinka, ki samo sebe smatra za mecenatico, umnico in Bog ve za kaj še, akoprem ni druzega, nego svetska starka. A Natalija ni dete; ona, verujte mi, čeŠče in globlje razmišlja, nego mi dva. A je li prav, da tako častna, strastna in goreča narava pride i v roke takšnemu akterju I Toda, tudi to seje uže do-| godilo.«
»Akterju! Njega vi nazivljete akterjem?«
»Da, njega, — no, recite sami, Aleksandra Pavlovna, kakšna je njegova rola pri Darji Mihajlovnej? Je-11 dostojno možu, da je idol, orakel v hiši ter se vpleta v obiteljske posle?«
Aleksandra Pavlovna začudena pogleda Ležnjevu v lice.
»Jaz vas ne poznam, Mihajlo Mihajiič,« reče ona. »Vi ste zarudeli, ste se razjarili? Tu mora kaj druzega biti ...«
»Evo, tako je! Govori ženski kaj iz osvedočenja; mej tem nema ona miru, dokler se ne domisli kakšnega razloga, zakaj govoriš tako in ne drugače.«
Aleksandra Pavlovna se razjezi.
»Bravol mosje Ležnjev! Vi ste ko Pigasov začeli ženske napadati: volja vas je, ali makar ste še tako ostroumni, jaz vara le ne verujem, da umejete vse in vsacega. Meni se zelo vidi, da se varate. Po Vaše je Rudin nekakšen Taituffe.«
»To je zlo, da on niti Tartuffe ni. Taituffe je vsaj znal, za čim je šel, a ta kraj vse bistrine uma .. .«
Ležnjev utihne.
»Kaj, kaj je on ?Zvršite svoj govor, nepravičnež vil«
Ležnjev vstane.
»Čujte Aleksandra Pavlovna, vi ste neopravičnica, ne jaz. Vi ste jezni name, da Rudina ostro sodim : jaz nemam pravice govoriti tako. Drago sem kupil to pravico. Jaz ga dobro poznam; živel sem i njim dosti dolgo. Ali se spominjate, da sem vam zagotovil govoriti o priliki o našem živenji v Moskvi. Zdaj ie prišel Čas za to. Ali hočete v slušanji strpljivi biti?«
»Govorite, govorite I«
EDINOST.
bodil jarma krvne aristokracije, prav fctko vidimo in se vsak dan bolj prepričujemo, da ni več daleč čas*, ko se omeji prevelika oblast takozvane plutokracije, ali denarne aristokracije in velikega kapitala in se postavijo pravične meje vsem pretiranim vplivom in neopravičenim predpravicam. Ali, gospoda moja, v ta namen ne zadoščuje le dobra postava in državno varstvo, delalec sam mora tudi sodelovati; on sam se mora družiti, ker v društvu je moč, on sam se mora tudi poprijeti vsake dane mu prilike za napredek; on se ne srne zanemarjati; ampak skrbeti mora kolikor mogoče za svoje izobraženje; on mora v svo-jej družini tudi gojiti največo treznost in moralo, kajti brez moralne podlage ni nič dobrega in trajnega na svetu. Gospoda, pred takim izobraženim in moralnim delalcem se ne bode niti bogat gospod mogel več ponašati ošabno, kajti gotovo je, da omika je najboljše sredstvo za poravnanje razlik, za niveliranje sveta.
Vlada hoče pomagati, to je vse prav lepo in dobro; veseliti mora to prostega deialca, a ta naj ne pozabi starega in prav navadnega pregovora: Pomoči išči pri močnem in mogočnem; toda najboljši je: »pomagaj si sam, in Bog ti pomore.« Zaključim svoje predavanje i 7. raže vaje gorko željo, da bi se posebno našim slovenskim delalcem in obrtnikom v Trstu globoko v srce vtisnol ta zlati pregovor.
Železnica Hrpelje-Trst.
Te dni je bila v železniškem odseku drž. zbora sprejeta postava za grajenje železnice Hrpelje-Trst in pride torej zdaj ta postava v par dneh na mizo zbornice poslancev. Akoprem se je v krogih državnozborske večine pojavila huda nevolja zarad postopanja tržaških poslancev v drž. zboru in se je celo slišalo, da mnogi desničarji ne bodo glasovali za to železnico, k ljubu temu se je nadejati, da bode ta železnica sprejeta z veliko večino, kajti sedanji večini je pred vsem merodajna državna korist in torej ne bode merila s tistim vatlom, s katerim merijo gospodje ve-likonemci in so zadnjič merili tudi trije tržaški držat ni poslanci. In to je prav; le na tak način se more vtr-diti ta večina, da vsa praŠanja preudarja iz visočine državne koristi, ter ne sledi nekim strankam v tiste nižine, kder kraljujejo le enostranost in egoistični naklepi. Poročilo omenjenega odseka pred vsem poudarja, da smatra črto Hrpelje-Trst kakor začetek od južne železnice neodvisne zveze Trsta z Rudolfovo železnico.
Najvažnejši pogled odseka je, da s to železnico opomore Trstu gledč zvišanja njegovega prometa in tako to prvo avstrijsko pristranišče varuje pred konkurenco Reke, katera more Trstu postati osodo-polna.
Odsek primerja daljavo iz sv. Petra do Reke in od sv. Petra skoz NabreŽino v Trst in pride do sklepa, da je železnica i/, sv. Petra na Reko za 14 kilometrov krajša, nego ona iz sv. Petra v Trst, pa da ta razloček odpade, ako pojde črta skoz sv. Peter-Divačo-Hrpelje po novej črti v Trst, ker potem postane ta
Eoteza za 14 kilometrov krajša, nego je zdaj skoz Na-režino. Se veSe važnosti so potem lokalne prometne razmere v Trstu, potem trgovina tega mesta, nadalje razmere istrske državne železnice in istrske dežele in oziri na dežele, katere leže za Trstom. Nova črta bi prišla do morja pri Čarboli in tam neposredno stopila v zvezo se ž iveljsko luko in tam nahajajočimi se velikanskimi tovarnami, kakoršne so : Lloydov arsenal, »Navale Adriatico«, paromlin Econouio, delal-nica vrvi Angeli-jeva v Skednji in Stabilimento tec-nico, h kateremu spada ladjedelalnica sv. Roka na nasprotnej strani miljskega zaliva. Naj zadoŠčuje v dokaz važnosti te črte le to, da je Lloydov arsenal v
»Slušajte torej 1«
Ležnjev se je začel počasi po sobi sprehajati.
»Vi morda veste, začel je pripovedovati, a morda tudi ne veste, da sem jaz uže z sedemnajtirni leti bil sirota. Živel sem v Moskvi pri teti in delal karkoli me je volja bila. Kot deček sem bil prilično pust in sebičen, ter se rad ponašal in rad hvalisal. PrišedSi na vseučilišče, živei sem dijaški in skoraj zagazil v pustolovje. O njem vam nečem govoriti; ni vredno. Dosti vam bodi to, da so me ujeli pri laganji ter me osramotili... Plakal sem tedaj ko dete. To se je dogodilo v stanovanji necega znanca, v kolu mnozih drugov. Vsi so se mi začeli smijati, ker sem plakal, vsi razven jednega mojih učiteljev, ki je mojo laž ostreje sodil, nego kdo drugi. Jaz sem se mu smilil in prijel me je za roko ter odvel v svoje stanovanje«.
»To je bil Rudin?« vpraša Aleksandra Pavlovna.
»Ne, to ni bil Rudin... bil je to človek — zdaj več ne živi — človek povsem nenavaden. Imenoval se je za Pokorskega. Z nekoliko besedi ga opisati, to je nemogoče, ali kdar začneš o njem govoriti, tedaj se ti o kom drugem več ne ljubi. Bila je to uzvišena, čista duša, a tacega uma nisem nikdar več našel. Po-korskij je stanoval v majhnej, nizlcej sobici, pri tleh v prostej hiši na kraju Moskve. Bil je vrlo siromašen in je teško izhajal. Dogodilo se je, da včasih znancem ni mogel ponuditi ni čaše Čaja; a stari njegov divan je bil podoben uže kakej ladiji. K ljubu temu je prihajalo k njemu mnogo ljudij. Vsi so ga ljubili, vsi se radi ž njim družili. Vi si ne morete misliti, kako ugodno je bilo sedeti v njegovej ubogej sobici! Pri njem sem se vpoznal z Rudinom«.
»A kaj je bilo toli nenavadnega na tem Pokor-skem?« vpraša Aleksandra Pavlovna.
»Kako naj vam to razložim? Poezija in istina — to nas je do njega vezalo. Bil je jasnega in obsež-ega uma — a poleg tega mil in zabaven ko dete. e zdaj mi doni v ušesih glasno hohotanje njegovo, in v istej dobi on
letu 1881 skoz NabreŽino vdobil raznega blaga za 102.370 metr. stotov in na tako množino od te strani more se računati vsako leto. Tudi »Stabilimento tec-nico« je po Železnici prejel zadnja leta velike množine raznega materijala. Prav tako je gotovo, da bi vsled nove železnične črte ob žaveljskem zalivu nastale Še mnoge druge nove fabrike. Posebne važnosti je tudi to, da bi železniška postaja nove črte pri sv. Andreju bila zvezana s tržaškim morskim zalivom z drugo železnično progo, katera bi šla vedno poleg brega do nove luke in tako ne le državnej železnici storila služno drago novo luko, temuč bi tudi zlaj-šala promet in ukrcavanje blaga iz ladij v vagone in narobe. Ako bi se v poštev jemal promet le 800.000 tonelat na leto, bi Trst vsled manjše distance 14 kilometrov na leto prihranil na voznini nad 200.000 gld.
Ne sme se pa prezirati okoliščine, da novi občni magazi (Lagerhanser), kateri so imeli dosedaj dnevnega prometa 160.212 kilogramov, po 25 letih postanejo brez vsake odškodnine državna lastnina, in da država more te magazine še celo po minolih 5 letih po odveznem potu sprejeti v svojo last, vsled česar more država ob enem, ko skonča omenjeno železnico, postati gospodarica vsega prometa v Trstu, kajti v novej Inki ima uže železniških tirov za 1200 metrov dolgosti in ona more brezplačno staviti nov tir, kateri ima z vezati poleg tržaškega brega postajo Hrpeljske železnice z novo luko. Konečno je treba omisliti, da je v zalivu sv. Andreja, kder bo stal nov olodvor, prav lehko mogoče napraviti nove mole in sploh vse priprave za drugo varno luko, kakor hitro bi to zahteval zdatno pomnoženi promet. Nova že-leznična proga pa bi tudi veliko zlajšala in pov-zdignola promet z Istro. Da se tega osvedočimo, zadostno je, da pogledamo na geografi£no karto. Iz Trsta skoz NabreŽino v Hrpeije je 58 kilometrov, mej tem, ko bi bilo po novej črti do Hrpelj le 20 kilometrov, torej 38 kilometrov manj, kateri razloček je glede na to, da znaša vsa istrska črta le 110 kilometrov, tolike važnosti, da bi vozna tarifa postala veliko nižja ter močno vplivala na pomnoženje prometa, tako sicer, da bi ta železnica potem ne služila le državnim, to je voin m namenom, temuč bi postala tudi čedalje bolj aktivna. Prav tako bi se povzdignol otem promet mej Divačo in Hrpeljem. Važnost nove rte je razvidna uže iz tega, da tonelata žita iz Trsta v Pulj plača po sedanjej črti skoz NabreŽino gld. 6.60, a potem bi plačala po novej črti le gld. 4.40, torej gld. 2,20 = 33•/« manj; skoraj enako razmerje je tudi glede druzega blaga, katerega uvažajo Istrani. Oči-vidno je torej, da bi tako znižana voznina donašala velike koristi Istranom in da bi se vsled pomnoženja prometa tudi državna Železnica, katera je stala 12,760,468 gld., veliko boljše splačevala.
A tudi drugim notranjim deželam bi prišla v prilog ta črta in sicer ne le zarad skrajšanja vozne črte za 14 kilometrov, temuč še več zarad tega, ker bi drŽava po južnej železnici od Divače do Ljubljane vozila po nižjem, od južne železnice čisto neodvisnem, tarifu in bi tako sploh omejila ali celo odstranila, monopol južne železnice. Razen navedenih prednostij govore za novo črto tudi geologične in stretegične razmere, kajti mej tem, ko so tir južne železnice mej NabreŽino in Trstom tolikrat posiplje in je celo dostikrat velika nevarnost za večdnevno ustavljenje prometa in mej tem ko je ta črta tudi za slučaj vojne preveč eksponirana, ne bi bilo na novej črti nobene take težave in bi ta črta do morja vedno bila tudi strategično dobro zavarovana.. — Iz rečenega je razvidno, da je ta železnica prepotrebna iz narodno gospodarskega, trgovskega in stretegičnega stališča in da se more za gotovo pričakovati, da bode tudi upo-trebljeu kapital od 3,340,000 gld. donaŠal dobre obresti. — Zeleznični odbor je posebno jemal ozir na to, da se ne prejudicira nadaljevanje te nove železnice v namen najkrajše zveze z Rudolfovo železnico. Važno
Pilal polunočnom lam padom Pered avjatineju dobra.
Tako je rekel neki polunovi pesnik iz našega društva.
»A kako je on govoril?« vpraša zopet Aleksandra Pavlovna.
»Govoril je dobro, kadar je bil dobre volje: Ali Rudin je bil uže tedaj dvajsetkrat zgovornejši od njega«.
Ležnjev se ustavi in dene roke križem črez prsa.
»Pokorskij in Rudin si nista bila podobna. V Rudinu je bilo več fraz in več entuzijazma. Videlo se je, ko da je Rudin mnogo nadarjeneji od Pokorskega, ali v istini je bil prava kukavica proti njemu. Rudin je razvijal krasno priljubljene misli ter še mojsterski prepiral. Ali teh mislij ni rodila njegova glava; on jih je za druzimi pobiral, osobito za Pokorskim.«
Pokorskij bil je navidezno tih in nežen, celo slaboten — ljubil je ženske do norosti, rad je karal in gledal, da tega ne zasluži sam. Rudin se je kazal ognjenega, polnega smelosti in živahnosti, a v duši je bil hladen, skoraj strašljiv, dokler se ni zadelo njegovo samoljubje; tu bi se bil koj potolkel. On je vedno gledal pokoriti si ljudi, in pokoraval jih je v imenu občih načel in idej, in res vplival je na mnoge. Res je pa tudi, da ga razven mene, nihče ljubil ni. Njegov jarem so nosili... a Pokorskega so slušali drage volje. Zato se Rudin ni nikdar pravdal s človekom, ki ga še ni poznal... Mnogo knjig on še ni bil pro-čital, toda vsakako več, nego Pokorskij i mi vsi drugi, vrhu tega je bil sistematično izobražen in je vse dobro pamtil, a to deluje največ na mladeži Slikajte jej slike, makar so tudi neverjetne 1 Svesten človek, naravno da ne pride do tega! Skušajte mladini reči, da jej ne morete dati popolne istine zato, ker je sami ne veste; ona vas ne bode ni slušati hotela. Ali prevariti je tudi ne morete. Treba je, da vi sami vsaj na polu verujete v to, da znate istino, potem vas bode slušala mladina. Uprav tako je deloval Rudin na nas.
v tej zadevi je tudi to, da je železniški odbor v svojem referatu omenil, da s to predlogo so rešene tudi vse prošnje, ki so bile podane v zadnjih letih glede grajenja predelske in loške železnice, kar kaže, da na predelsko črto, katera je imela tudi v Trstu mnogo vpljivnih privržencev, ni skoraj več misliti. Postava sama se glasi okrajšana blizo tako-le: I. odstavek določuje za grajenje železnice od Hrpelj do Trsta 3.340,000 gld. — II. odstavek zavezuje mesto Trst, da more doprinašati k tem troškom 5% in sicer na tak način, da državi odstopi potrebno zemljišče za zidanje kolodvora in pa za podaljšanje železničnega tira od kolodvora poleg brega (rive) do nove luke. — III. odstavek določuje, da se ima železnica letos početi in končati v treh letih. —IV. odstavek določuje 30,000 gld. za izdelanje končnega podrobnega projekta in poobhščuje vlado,da najme potrebnega denarja, ako bi ga ne imela zadosti na razpolago. — V. odstavek oprošča kolekov in pristojbin vse pogodbe in druge dokumente, ki bi bili potrebni v zadevi železnice. — VI. odstavek določuje, da mora država to železnico obdržati v svo-jej lastnej upravi in da je ne sme dati v najem privatnim osobom in društvom. — VII. odstavek nalaga vladi, da se mora pogoditi z južno železnico v namen, da jej pusti prosto vožnjo po progi mej Divačo in Ljubljano z celimi vlaki, ali pa tudi posameznimi vagoni proti plačevanju letne odškodnine za porabo proge (Bahngeld). Ako bi to ne bilo z lepa doseči, naj se vlada posluži pota eksproprijacije, v kateri namen naj jej služijo določbe postave od 18. februvarja 1878, po katerej ima deželna politična oblastnija pravico določiti odškodnino. — Odstavek VIII določuje, da postava stopi v veljavo z dnevom nje objavljenja. — To je na kratko zadržaj postave, ki utegne prodreti in je posebno velike, neprecenljive važnosti za Trst in za vse dežele, katere so za Trstom. — Ako obvelja, imajo Tržačanl pač hvaležni biti sedanjej vladi i n pa večini drž. zbora, — nikakor pa ne našim trem mestnim poslancem.
Politični pregled.
Notranje dežele.
Novo šolsko novelo je v četrtek potrdil cesar. — Tako hitro ni še k malu zadobila kaka postava najvišje sankcije. Kaj pomenja to? Mi smo uže izrekli v našem listu, da Taaffejevega ministerstva ne omaje vse «larmanje» velikonemcev in da ne bi bilo padlo to ministerstvo tudi, ano bi bila novela propala v drž. zboru. Denes se vidi, da smo prav imeli. — Raztrosili so velikonemci vest po svetu, da cesar ne potrdi te postave, ker je prodrla le z neznatno večino 3 glasov; a faktum je postavil velikonemce zopet na suho; — krona sama je sodila in mi vidimo v hitrem potrjenju postave obsodbo ravnanja levice, katerega ravnanja ne obsujejo le avstrijski narodi, temuč prav gotovo tudi najviši krogi, — Ne vemo, kake taktike se bodo velikonemški kričači odslej posluževali; ali bodo še naprej uganjali škandale in tako z vsakim dnevom globokeje zabredli, ali pa se res poprimejo pasivne politike, s katero so začeli zdaj pretiti. Naj storć, kar jim ljubo, jasli so jim z vsakim dnevom višje in jih ne dosežejo tako hitro. — To pa jih utrudi, kajti za jasli jim gre, in torej je skoraj gotovo, da polagoma stranka razpade ter da se morajo vršiti tudi m?j levičarji nove kristalizacije. — Kaj kaže pri enakih razmerah našim tržaškim poslancem najboljše? Mi bi rekli in z nami ovore tudi vsi pravi Tržačani, da bi bilo najboljše, a se tržaški poslanci poprimejo one stranke, od katere imajo pričakovati kaj za Trst, da postanejo sploh realni politikarji, kar bi moral bas tržaški poslanec biti v prvej vrsti.
V seji poslanske zbornice v i. dan tega meseca se je brez promembe sprejel načrt zakona o luknej
Malo poprej sem rekel, da on ni mnogo čital i toda čital je filozofične knjige in glava njegova je bila tako ustvarjena, da je prečitavši kakšno knjigo iz nje vse izvel, kar je občenito veljavnega ter iz tega izvajal sijajne pravilne niti mislij ter razkrival nove, duhovite nazore.
Naše kolo, da istino rečem, sestavljeno je bilo iz samih učencev, nedoučenih dijakov. Filozofija, izkustvo, nauka, samo živenje — vse to so bile za nas prazne fraze, slutnje zamamne, prelepe no raztresene. Občenite njih spone, občenitega zakona sveta ni tedaj nismo poznali, akoprem smo o njem govorili. Slu-šajoč Rudina, zdelo se nam je na prvi pogled, da smo naposled prišli <lo umevanja te občenite zveze, da se nam je zavesa vz iignola izpred oči I Recimo, da on ni govoril svojega nič — kaj zatol — ali on je znal vse v lepo zvezo spravljati; kar je bilo za nas raztrgano, videli smo zdaj v lepej celini. Pred našimi dušni«! očmi so je vz ligovala točna, sijajna zgrada, v katerej
je živi duh vel--Nič ni bilo več brezsmiselnega
za nas, nič slučajnega; v vsem in povsodi smo videli potrebo in krasoto, vse je imelo jasno in vendar sajnstveno značenje. Vsak pojem Živenja se je javil v skladnih akordih, in mi sami smo se čutili z nekim svetim navdušenjem ir. sladkim trepetanjom srca kot žive oddelke večne istine, čutili smo se njenitn orodjem,
pozvanim za nekej velikemu--Vam se to smešno
vidi?«
»Ne!» odgovorila je tiho Aleksandra Pavlovna; »po čem to sodite? Jaz vas Bicer ne umejem povsem; no smešno se mi ne vidi.«
■Od tedaj smo postali pametneji,« nadaljnje Ležnjev, »a zdaj se nam to kot otročarija vidi. No sedaj, naj to Še enkrat povem, bili smo Rudinu mnogo hvale dolžni. Pokorskij je bil brez dvojbe mnogo pametneje od Rudina; Pokorskij je ulival, tako rekoč ogenj in silo v nas. no vendar je bil včasih tru len in je molčal. On je bil človek nervozen in boležljiv, ali kadar je razprostrl perutnice.«	(Dalje prib.)
EDINOST.
pristojbini v lukah avstrijskega primerja. Dczdaj se je pobirala od ladij trojna pristojbina in sicer cd tone. za pomorsko zdravstvo in za preluke, odslej pa se be plačevala le ena, za vse avstrijske luke enaka pristojbina, poleg tega bodo ladije, ki ne nosijo naimani 26 ton. vsake pristojbine proste, kar bo za cbrežno malo vožnjo jako koristno; druge ladije pa bodo plačevale: od 26 do 5o ten 4 kr. cd tone, cd 5o—100 ton 8 kr., od 101 do i5o i5 kr. cd i5i— 200 20 kr.. od 201—3oo 25 kr., 3oi do 400 3o kr. nad 400 ton 38 kr. S tem se pristojbina samo za Trst zmanjša za 100000 gold. na leto.
Potem se je pričela generalna debata o zakonu za deželno brambo. Rechbauer in Sckofjle sta govorila zoper zakon. Minister za deželno bran je dokazoval, da novi zakon ne seg;i v pravice ljudskega zastopstva. Uredba deželne biambe je zakonito cesarju pridržana. Državnemu zboru se ohrani pravica vpliva z budgetnimi pravicami. Razen pri konjici ne bode veČiih troškov. Avstrijski zakon za deželno brambo je mnogo lajše. nego cgerski. Minister se je sklicaval na patrijotizem, katerega v časih nevarnosti nikoli ni manjkalo v Avstriji. Treba .ie, da se za Časa skrbi za to, kar je potrebno. — Potem se je sprejel prestop v specijalno debato.
Načelnik je potem naznanil, da bodo volitve v delegacijo 8. t. m.
2. maja je predložila vlada državnemu zboru dogovor s Francosko zastran podaljšanja začasne trgovinske pogodbe do konca februvarja 1884. Ta dogovor se je izročil gospodarskemu odseku.
Potem se je pričela specijalna debata o zakonu za deželno brambo in bili so sprejeti vsi paragrafi.
Davkovski odsek državnega zbora je sprejel zakonov načrt zastran predrugačbe splošnega zakona za zemljiške knjige z nebistvenimi promembami
Za poslanca v Parizu je imenovan grof Hoyos.
Ogerska gosposka zbornica je sprejela zakon za srednje Šole.
Vnanje dežele.
Bolgarski knez je 3. t. m. prišel v Atene. Gršk* kralj ga je sprejel v Pireji.
Pruska poslanska zbornica je sprejela resolucijo, naj vlada poda predlog, po katerem se predrugaČijo majnikovi zakoni i naj preudari, ali ne bi trebalo odpraviti kazenskih določb zoper duhovnike, ki ma-šujejo in delč svete zakramente. To kaže, da se na Pruskem bližajo boljši Časi katoličanom.
Schulze-Delitsch imenitni nemški pisatelj o socijalnih prašanjih in oče načela, da se morajo de-lalci povzdignoti do boljše osode sč svojimi lastnimi silami, umrl je te dni v Potsdamu na Pruskem. Pogreb je bil velikansk, ker se ga je vdeležilo nad 40.000 ljudi vseh stanov in iz vse Nemčije.
V	francoskem senatu, je odgovoril na Broglievo interpelacijo, glede zveze Nemčije, Avstrije in Italije, minister zunanjih zadev: Ne umejem, kako se more staviti vprašanje o še Čisto temnem faktumu. Približanje treh velevlastij pa sicer ne prinese nič novega v evropsko politiko. On veruje izjavam Man-clni|a in Tisze, da zveza nema namena Francosko napasti. Francoska politika se ne promeni, Francoska ne bo iskala nobene zveze, in z vsemi vlasti prijateljsko živela, kolikor se to vjema z njenim dostojanstvom. Francosko lojalno vedenje predrugači zunanje zveze; mej tem pa mora biti pazna Francoska. Dežela ni v skrbeh i te debate ni bilo treba.
Angleška kraljica «je ustanovila poseben red izkljuČljivo za ženski spol in se bo dajal onim gospem, ki so se posebno odlikovale pri postrežbi bolnih in ranjenih vojakov in mornarjev.
V	Dublinu sta bila zopet k smrti obsojena De-laney in Cajfrev, ker sta se vdeležila pri umoru v parku Feniks. Prvi je rekel, da sta Burkeja in Ca-vendisha zabodla Bradv in O' Kelly. drugi zatoženi pa so ju še potem bodli. — Angleška vlada pa dobiva nepodpisana pisma, v katerih se izreka pretenje, da se z dinamitom razruši stolna cerkev sv. Pavla in druga velika poslopja, da se osveti kri irskih ro-poljubov.
Egiptovska vojska je 29. aprila zmagala v Sudanu vstaše, ki so zgubili petsto mož; mej mrtvimi je tudi namestnik krivega proroka. Egipčani niso mnogo mož izgubili. — To poročilo utegne biti iz egipčanskih krogov in zato malo zanesljivo.
Dopisi.
■z goriške okolice, dne 29 t. m.
Povod mojemu dopisu je razprodaja sviloprejki-nega semena po ptujili Šarlatanih. — Mahom začetkom spomladi, ko se je porodila v našem kmetu želja pojiti sviloprejke, zapaziš lahko tekače in poslance italijanskih družeb, ki vsilujejo in vrivajo našemu trpinu seme svilodne gosenice. Ćestokrat se vidi cela druhal takošnlh misijonarjev, ki dirjaje od hiše do hiše, povprašujejo, ali ne bi hotel kedo sprejeti semena. Pogoji, pod katerimi se seme oddaj 1, navidezno so dobri, kajti daje se na razpolaganje, seme koj plačati, ali pa da jim odda kmet četrtino pridobljene svile. Ako kmet seme hitro plača, stane ga onča 8—10 gold. sploh, kakor se z dotičnim ptujim tekačem najbolje pogodi. Vzame pa seme pod pogojem, da da četrtino pridelka, tedaj more ta pogodba imeti žalostne nastopke, kajti takošni ptuji vrivači mog6 stvar tako splesti, da bi imel ubogi kmet pri tem mnogo več zgube, nego ako bi seme hitro plačal. Navadno nastanejo iz tega dolgotrajne in pogubne pravde. Naši slovenski časniki tožijo in obsojajo tako ravnanje Še le potem, ko se uže svilni zapredki (paleta) prodajajo. Ali ne bi bilo boljše, da bi se tega posla lotil slovensk veščak, katerega ljudstvo pozna? Kaj imamo Slovenci tako uborno malo mož, ki bi se mogli s tem poslom baviti? Zakaj ne skrbi na pr. deželna kmetijska šola za to, ter preskrbi našemu kmetu dobrega domačega semena? Pravil mi je nek
Kraševec, da se je uže on s tem pečal, da pa ni mogel tega nadaljevati, ker so slovenski kmetje jemali seme rajše od italijanskih postopačev, nego od njega. V istini je slabost Človeška — in tedaj tudi nas Slovencev, — da se ptuje blago više ceni, nego domače.
Naši ljudje bi pa s časom uvideli, da je boljše držati se domačina, nego ptujega potepina. — Naj bi prišli Slovenci vsaj uže do spoznanja, da ptuje blago ni najboljše, ampak nasprotno — najslabše. K temu pomozi Bog.	Bgml.
Iz koperskera okraj«, 34. aprila.
Znano je i priznano od vseh strani, da je kmet podlaga držav in vsega ljudskega živenja. Prav tako more bit znano i priznano, da so za kmeta države manj napravile, nego za kateri koli drugi stan.
Bili so duhovniki in plemetniki, za koje so se vsi drugi morali truditi. Vzdignoli 60 glavo obrtniki meščani. Storilo se je in dela se marsikaj za nje. I kmeti, »četrti)) stan ljudskega društva se mičejo in vzdihujejo, ali malo se je i malo se za nje dela. Mej tem ko se n. pr. človek, koji sezida v mestu kako hišo, osvobodi od hiŠnine za toliko in toliko let, kmet mora uže prvo leto plačati od njive kojo je izkrčil, za kojo je potratil mnogo časa on in njegovi, kojo delajoč je veliko snedel, veliko obleke razdrl in mnogo orodja porabil. — Mej tem ko, recimo krčmar, plati samo od onega vina, kojega nameni za prodaio, in recimo nadalje, uradnik, od one plače, kojo in koliko redno dobiva, kmet mora platiti od svojih gozdov, njiv, vinogradov, vrtov bez ozira, ali so mu ti gozdi, njive, vinogradi, vrti kaj koristili ali ne, da tudi tedaj, ako je trošek na nje bil veči, nego dobiček iz njih.
In prav ta okolnost in kar je s tem v zvezi Jako je zatrla našega kmeta.
Ne grem daleč nazaj, niti nečem na široko pisati. Rečem samo, da so mnogi naši kmetje pokupili imanja od gospodov, da jih niso popolnoma plačali ali morda tudi na polovico ne, ampak da so se obvezali, toliko in toliko vsako leto plačati, računaje se ve, da na pridelke na vsaj nekoliko dobre letine.
Zalibog, letine so jih prevarile, oni niso mogli platiti, kakor so zagotovili, na dolge so obresti rasle, dolgovi so se povečali, za nje njim posamezniki posestva prodavajo.
Pa ni le to. Omenil sem to samo mimogredć. Kmetje bi bili morali za svoje zemlje davke plačevati. Mnogi jih niso plačevali, ker niso toliko pridelali, da bi jih bili mogli plačati. Posamezni uradniki in sploh oblastnije so se prepričali menda o tej ne-mogočnosti. Ni se sililo kmeta, da plati. Propustilo se je leto, dve, tri. Minolo je deset do dvajset i več let. In še se ni sililo kmeta da plati. Marsikoji bi ali tudi mogel plačati, a ko je videl, da se drugim nič ne godi, ni niti on plačal. Zaostatkov davkovskih imajo sedaj naši kmotje od pet, deset dvajset i več let. A ne samo kmetje, nego tudi gospoda z večimi i velikimi posestvi
In sedaj so oblastnije odločile menda napraviti konec temu neplačevanju davkov. Sedaj se terja za več let. Kar niso mogli plačati kmetje leto za letom, to naj sedaj na enkrat, ali Če ne na enkrat, vendar velike svote plačajo. I brez usmiljenja.
V razne vasi so uŽe prišli možje, poslani od oblaštnij, da iztirjajo davke in zaostatke. In sicer prav sedaj, ko kmetje v svojih hišah nič nemajo, ko nemajo niti kaj jesti, ko imajo največ opravila, sploh v najhujšem letnem času. In kaj se dogaja?
Z ene strani se hoče imeti, z druge se ne more dati. Rubi se, kar so najde, posebno pa žival. Rubi se zadnja krava, edino, kar se kmet ima v svojej hiši, s čem bi se saj nekako preživel, krava, koje mleko bi prodal, da si vkupi kilo moke za polento. Kubi se zadnji vol, s kojim bi morda zapeljal v mesto voz drv. ako jih slučajno ima, ali Šel drugemu vozit, a koji mu je krvavo potreben da izorie svoje njive.
In kaj se s to živino delaf Tlači se v hleve za to najete, hraniti se mora. A štainino i hrano za njo mora plačevati oni, kojemu so jo vzeli, ker ni mogel plačati, kar se je od njega zahtevalo. Mesto da mu živina gnoj dela, da mu orje, da mu vozi, da mleko od nje debiva, on še mora plačati za vzdrževanje te živine. In to traje toliko časa, dokler se kmeta kdo neusmili, ter mu posodi denarja da plača, kar se od njega zahteva davkov in zaostatkov in da plača za vzdrževanje svoje živali v ptujih hlevih. In koliko se hoče da krnet najde Človeka, da mu posodil Koliko dni izgubi prav takrat, ko ima največ opravila. Kakove interese mora plačati!
Pa pri tem neobstane. Sliši se, da se tudi vino po 6—8 novcev po litru prodaja. Tožili so se ljudje da eksekutorji tudi v hise hodijo, na silo ormarje odpirajo, in obleko, kojo najdejo, rubi jo.
Prodavajo se posestva in hiše in sicer za grozno nizke cene. Tako sem slišal, da se je prodala hiša io posestvo za 33, pravim trideset in pet goldinarjev.
Kani pridemo? Kam to pelje? Konec konca v obupnost, koja je pripravna poprijeti se vsakega sredstva, porabiti vsak način, samo da si pomaga.
Ali je to dobro za državo? Na to naj odgovore oni, koji jo vladajo.
Še eno prašanje mi roji po glavi. Ali se postopa v davkovskih uradih z gospodo tudi tako, kakor s krneti ? Njihovi davki in zaostatki iznašajo veliko veče svote, nego kmetovski.
Šmarje pri Kopru, 28. aprila.
[Dr. Vinko Franul de JVeissentkurn in messer *Cit~ tadino•.) Ko smo čitali v 33. številki predrage •Edinosti«, kako messer «Cittadina» veseli, da se ne zahteva od višega telegrafskega upravnika v Trstu znanje milega nam slovenskega jezika, prišle so nam koj na misel kratke pa krepke dr. Franulove besede v predgovoru njegove italljansko-slovenske slovnice, ki, zdi se nam, našemu dečku »Cittadinu« kaj dobro pristujejo. Ko je povedal dr. Franul v omenjenem predgovoru, kako so začeli sloveaski buditelji in veš-čaki: Vodnik, Linhart, Kumerdej, Japelj in drugi
slovenščino z navdušenjem gojiti (omenjena slovnica je prišla na svetlo 1. 1811. v Trstu), piše nadalje tako le: »Noi, che appartenghiamo similmente alla discen-denza Slava, che f.icciamo parte della nostra primi-tiva Nazione Illirica, che viviamo in una Citta (Trieste sai »Cittadino«!), il cui contado ha per dominante la sola lingua Cragnolina. — noi, che ci troviamo con-tinuamente in relazioni col popolo Cragnolino, e che per mancania della di lui lingua veggiamo comp^omessi per-sino gli afari nostri domestici, — non dovremmo noi esser egualrnente animati dalla rnedesiraa voglia? non conviene a noi forse d' applicarsi allo studio d* una lingua, la cui cognizlone ci si rende altrettanto utile, che necessaria ?
Lo Spirito Nazionale. 1'innata propensione alla patria favella, i nostri propri interessi ne impongono non equivocamente un tal dovere, e ci provocano qu-tidianamente a familiarizzarci eolla medeslma.
Kaj praviš k temu messer »Cittadino«, ki naš jezik pri vsakej priliki zasramuješ? Kaj morda zdaj to ne velja, kar je veljalo I. 1811? To se ve, da velja, in Še bolj nego kednj, tega priča so nam tvoji prisiljeni posmehi. Dr. Franul je bil tržaški odvetnik stare, poštene korenine, ti pa si bore listič. Hočeš li s posmehovanjem nas oplašiti? Nikdar ne! -Non č piii il tempo che Berta filava«. Da, da »e' son passati i bel tempi« ko je delal vsakdo z nami kakor sv. . .. z mehom. Naš jezik, dasi od tebe zasmehovan vendar je nam mil in drag in se ga ne sramujemo. Zapomni si dobro »Cittadino«, mi smo vajeni uže zdavno neslanim šalam naših zavidnikov in če so nam v mino-lih letih res kakšen krat enaki posmehi kako bridko urico zavdali, vedi, da nam je danes vsak posmeh nova iskra, novo hrepenenje, nova želja, ki nas žene in sili z nepopisljivo močjo, da se brez vsacega strahu potegujemo za svoje pravice ter jih branimo na ži-venje in smrt. V svesti si, da se za resnico bojujemo, navduševati hočemo za njo svoje sorojake brez prestanka ter klicati z Vodnikom in Franulom: Zbiidi se kranjska Modrica Zadćsti si spala do zdćj l Al ni očitna pravica D'obiijena b6s za naprćj ?
X.
Domače in razne vesti.
feeja mestnega zbora bila je včeraj zvečer. Dr. Piccoli je vabil Župana, da prej ko mogoče razpiše dopolnitne volitve, da se namestita <*va spraz-njene sedeža v mestnem zboru in sicer vsled odstopa dr. Montl-ja in smrti dr. Ferrarija. — Župan odgovori, da se volitev prej ko prej razpiše. — Potem je zbor sprejel nekatere spremembe pravil mestne zastavnice in naposled dovolil šc 1329.54 za doplačilo državnemu erarju za odstop nekega zemljišča pri Sv. Sabi.
mi- ekttcelenca grof Karo! llohen-
wart je došel z gospo predčerajšnjem v Trst in nekda ostane tukaj še nekoliko dni. Njegov sin se namreč oženi z grofico Marenzi, hčerjo poznanega generala Marenzi-ja.
Tržaške nomti. Namesto 1. dan maja, kateri je bil deževen, praznovali so Tržačani predvčerajšnjem pravo spomlad. Na tisoče ljudi je vrlo po vseh ulicah v okolico in vsi mestni javni vrti in vrtne gostilne so bile prenapolnjene; povsod godba in veselje. Mi Slo* venci pa hočemo maja Še posebno pozdraviti v nedeljo v Skednju, ako ima sv. Peter kaj rad našega mladega »Sokola«.
Zgodbe d la Barbara Ubrik so tudi v Trstu doma. Kakor smo zvedeli iz zanesljivega vira, imela je neka rodovina 5 letnega dečka, kateri ie bil najbrže sad kake prepovedane ljubezni, več let zaprtega in ga hranila le za silo, tako, da bi bi gotovo za gladom iu smradom umrl, da ni policija slučajno zvedela za ta barbarični način odgdjevanja otrok. Policija je te dni preiskala stanovanje dotičnih brezsrčnih roditeljev in našla v temnej, močvirnej sobi ubogo dete. ki je bilo podobno bolj smrti, nego človeku. Vzela je policija dete in odnesla v bolnico, kder ubožec zdaj od dne do dne bolj okreva in je nada, da pride k sebi. Proti brezsrčnim roditeljem pa se bo vršila obravnava, ki prinese na dan stvari, ki utegnejo pokazati sad novoŠegne odgoje.
Pokopali so včetrtek dvornega in bivšega sveto valca najvišje sodnije na Dunaju, gospoda Angela Albori-ja, brata spoštovanega trgovca in hrvatskega rodoljuba g. Ivana Albori-ja; pogreba so se vdekžili vsi višji uradniki in večina odlične gospode tržaške.
Umrl je v četrtek v Trstu imeniten zdravnik in nekdanji mestni svetovalec dr. Franc Ferrari.
Nezgode v četrtek je padel 75 letni zasebnik Franc P. v morje ne daleč od vile Murat; na nje1 govo kričanje je došla pomoč; izvlekli so ga iz morja in odvedli v bolnico. — Zidar Franc Gabrielli v Ka-dinu je padel z nove hiše na tlak in si je zlotnil noge. — Odnesli so ga v bolnico.
Neko 8U letno Uršo Devetak iz Gorice našla je policija bolno na ulici ter jo odvela v bolnico. — 30 letnemu Janezu Ceko, rodoraa Goričanu, mlinarju v tuk. parnem mlinu, je mašina zmestila roko.
Zopet so se tepli prav pridno in so bili ranjeni ter odvedeni v bolnico ti le: 30 lelni Franc Čok iz Lokve, katerega je našla policija v nezavesti blizo cerkve Sv. Jakopa. — 24 letni Jožef Bach iz Trsta ranjen v tepežu. — 29 letni Krevatin Ferdinand iz Trsta, ranjen v tepežu.
Ifanonikat za rajnkim Mons. Svab-om je razpisan do 15. junija meseca.
Odlikovanje Papeževo. Sv. Oče Papež Leo XIII. so podelili »mitro in pastirsko palico koperskemu proštu, kanoniku in vitezu železne krone III. razreda, Mons. Francetu Petronio, ki je postal »prselatus do-mesticus ad instar partlcipantium«. Sedaj bodo Koprčani zadovoljni!
EDINOST.
Razpisan« službe. Pri čolnih uradih v Primorju sti razpisani dve službi, ena oficijala, druga asistenta. — Prošnje se imajo podati v 4 tednih pri tuk. finančnem vodstvu.
Klanje. Ko sklepamo list, došla nam je strašanska vest. — Tropa tižaških pekov, poklicana v vojake, je prav zdaj ob 11 uri predp. slovensko prepevaje šla memo naše tiskarne. A pred veliko kasarno se po-primejo z nekaterimi mestnimi postopači in nastalo je hudo klanje, vsled katerega so bili trije peki močno ranjeni in eden od njih je baje uže umrl, mej tem ko sta druga dva v bolnici. — Nož in vedno nož!
Policijsko. Ubogi kapucin je čakal 1. t. m. na odhod Lloydovega parnika v Dalmacijo. Približa so mu nek gospod, kateri mu v pogovoru pove, da on more preskrbeti na polovico znižano ceno na Lloy-dovih parobrodib.— Kapucin tega vesel, prosi gospoda, naj tudi njemu preskrbi to olajšavo in mu da '/, Napoleona, da mu kupi karto za polovico. Lep gospod je odšel; a ubogi frater je zaston j Čakal lista. — A drugi dan je lepova'uže imela policija, pa rumenjak je bil uže šel skoz grlo. — Vkradel je nek potepin nekej gospi na korzu moŠnjico iz žepa brez da bi bila ona to zapazila, v mošnjici je bilo 10 gld.
Goriške novosti. Stari in dobro poznani mestni oče Marzini je izdal te dni brošuro, v katerej obsojuje sedanje mestno gospodarstvo in dokazuje, da tako mesto ne more napredovati. — Usled tega velik hrup v Gorici in mestno starešinstvo je izdalo oklic, v katerem naznanja, da je g. Marzini pisal neresnico in vabi vse občinarja, naj pridejo pregiedavat mestne račune. — Pri vsem tam pa Marzini trdi svojo in pride gotovo do tožbe, proti katerej hoče nekda Marzini nastopiti pot dokaza. V mestnem gledišču je prišlo mej igranjem opernega društva Pelicon do hudega tepeža, ker so nekateri preveč aplaudirali, drugi pa sikali. konečno pa se začeli pretepati v gla-dišču, dokler ni storila policija miru in zaprla nekaterih mladih zastopnikov goriške »jeunesse doree«.
•Slovensko bralno In podporno društvo v Gorici" napravi 6. t. m prvo nedel.jo maja, o priliki Dernberške vinske razstave (pri lepem vremenu) «izlet v Domberg».
«Tržaški Sokol* napravi v nedeljo, 6. maja i\let v Skednje, tam pa veliko veselico pod milim nebom. Podpisani odbor vabi torej vse redne in podporne ude, potem vsa «slovenska društva« v Trstu in okolici in sploh vse rodoljube iz Trsta in bližnjih krajev, da se vdelezć tega izleta (društva kolikor mogoče korporativno). Program izleta. Točno ob 21/, uri popoludnč odhod iz telovadnice. — Ob 3. uri slovesni sprejem pod klancem na cesti v Skedenj, od tam odhod na vrt gostilne g. J. Sancina (Nemca), kder se bode vršila veselica — Odhod iz Skednje točno ob 9. uri zvečer. Program veselice. Veselica se začne točno ob 41/, uri popoludnć; vršila se bode tako-le: 1. Godba. 2. pl. Zaje, (»Hrvatski stopaj«, poje skedenjsln pevski zbor. 3. Nagovor staroste Souoia. 4. telovadba na drogu, vmes godba. 5. Dr. B. Ipavec »Domovini», poje skedenjski zbor. 6. Godba. 7. Hajdrih »Jadransko morje» pojo vsi nazeči pevski zbori. 8. Godba. 9. pl. Za;c «U boj«, pojo vsi nazoČi pevski zbori. Potem ples na enei strani vrta; na dru-gej pa petje in prosta zabava. Vstopnina k veselici in plesu 20 soldov. Ako bi bilo deževno vreme, preloži se veselica na prihodnjo nedeljo.
Odbor tržaškega, «Sokola »
ljubljanski mestni zaslop seje po novih volitvah 1. maja prvikrat sešel in ustanovil. Ker so nemČurski svetovalci Suppan, Lukman in Gari-boldi izstopili, sedć sedaj v njem sami narodnjaki. Za županovega namestnika je bil zopet izvoljen trgovec Fortuna.
Železnica čez turske planine. V malo
dneh pojde k cesarju deputacija deželnih odborov solnograškega (deželni glavar grof Chorinsky), kranjskega (baron Schwegel) in isterskega (deželni glavar dr. Vidulich). s prošnjo, naj se vladi naroči, da uvede predhodnja dela za železnico čez Ture planine.
Za olirlnljske šole dovolil je naučni minister z odlokom dne 26. aprila t. 1. sledeče podpore za 1. i883 in sicer na Kranjskem: Kočevje: 200 gld.; Ljubljana: 20cx) gld.; TržiČ: l5o gld.; Rudoliovo : 400 gld. Na Spodnjem Štajerskem: Celie 200 gld.; Slovenji Gradec: 100 gld.; Maribor: 3oo gold. Na Koroškem: Železna Kapla: 200 gld.; Borovlje: 400 gld.; Celovec: 53o glcL; Beljak: 250 gld.; Velikovec: 15o gld.; razen tega za kupčijsko solo v Celovcu 53o gld. in za napredovalno dekliško šolo v Celovcu: 600 gld.; na Primorskem: v Gorici: 400 gld.
^Volk Je volka usirelil. Zadnje dni se je mnogo slišalo, da v Trnovskem gozdu volk živino hudo davi. Tega volka je zdaj konec, ustrelil ga je — Volk, gozdni Čuvaj, blizu Lokve.
Alfteceduik za slovenske ljudske Šole izdal je gosp. Andrej Praprotnik, nadučitelj in ravnatelj v mestnej ljudskej šoli v Ljubljani, eden najboljših slovenskih šolnikov. Ta abecednik je sestavljen po pisalno — bralnej metodi tako, da se učenec v lenkih oblikah priuči vsega, Česar mu prvo šolsko leto vedeti treba, da si pridobi podlogo za splošno omiko. Delo je tudi gledć berila kaj priporočljivo in ga priporočamo v natanjČni pregled posebno našim gg. ljudskim učiteljem^ kateri naj bi se ga naroČili. Dobiva se pri bukvovezu, g. M. Ger-berju v Ljubljani.
»Oesterr. Landerbank» je imela 1. 1882 Čistega dobička 3,240.260 gld. Delničarji dobe razen S'/,, obresti, to je l2.5o frankov za delniški medčasni list, še superdividendc v znesku 8l/, franka na vsak delež. Reservni fond narastel je na 7,704.564 gl. I9 kr. to je 19 gld. ali 40 frankov na delnico. »Landerbank«, na katero tako ščuvajo velikonemci. in katero bi adi na vsak način pokopali židovski baroni.je denes
eden prvih avstrijskih denarnih zavodov in gotovo postane tudi prvi v kratkem Času, kar ie tudi potrebno, da se onim baronom perutnice pristrižejo. Bontcux-a so sicer zadušili, a Liinderbanke ne bodo, ako Bog dade.
Listnica opravništva. 6. A. S. v R. Od lanske naročnine Vam je preostalo za letos 30 kr., torej prosimo Se za prvo polletje 2 gld. 70 kr. poslati. Naznanilo 1 krat priob-čeno^ bi stalo 1 gld. 20 do t gld. 40 Večkrat priobčeno se zaračuni niže. Gospode, katerim se list zgubi, prosimo vselej hitro reklamirati.
Žrebanje goriiklh odveznih obligacij se je vršilo te dni in so bile vzdignjene te le obligacije : št. 050, 553, 79, 210, 63, 380, »11, 817, 883, 949, 70, 200, 109, 270, 38, 91, 111, 217, 229, 245, 240, 394, 400, 162 Lastnik obligacije št. 459, vzdignene lansko leto, ni še doŠel po denar.
Žrebanje državnih lozov leta 1860. Vzdignjene so bile te le: serija 12522 št. 2 dobila je glavni dobitek, ser. 943? St. 17 je dobila 50.000 gld., ser. 19459 št. 17 dobila je 25.000 gld., ser. 653g št. 1 in ser. 1338 št. 3 dobile so po 10.000 gld. Po 5000 gld. so dobile: ser. 1814 št, 8, ser. 10380 št. 13, ser. 708 št. 13, ser. 15801 št. 4, ser. 19875 št. 3, ser. 10968 št. 19, ser. 11805 št. 14, ser. 12522 Št. 17, ser. 19615 št. 2, ser. 9399 št 4, ser. 4004 št. 2, ser. I9875 št. 2, ser. 10871 št. 10, ser. 410 št. 12 in ser. 16489 št. 18.
Tržno poročilo.
Kava. — Kupčija je postala sopet mlahova, vsled čfsar cene sopet pojemajo. Prodalo se je 1200 vreč Rio od gld. 39 do gld. 56.—, Santos gld. 38 do gld. 62.—, Java gld. 60 do gld. 70. —, Ceylon plant gld. 90 do gld. 135.
Sladkor. — Neznatna kupčija po mlahovih in šibkih cenab. Sladkor v vrečah velja od gld. 29'/. do gld. 32%.
Sadje. — Malo prodaje, cene bolj šibke. — Po-meranče, limoni gld. 2 do gld. 6.—, rožiči pulješki novi gld. 87. do gld. 9.—, mandlji gld. 78 do gld. 90.—, cvebe Eleme gld. 28 do gld. 30.—, Sultanina gld. 24 do gld. 38.
Olje. — Živahna kupčija po zvišanih cenah. Jedilno gld. 38 do gld. 43 —, namizno gld. 56 do gld. 70.
Riž. — Vkljub zvišanju cen na Italijanskem in Angleikem, so tukaj cene obtičale, ker ni kupčije. — Italijanski gld. 16'/a do gld 22.—, indijski gld. 12 do gld. 13.
Petrolje. — Mlahova kupčija, cena pa stalna na gld. 10 do gld. 10'/4. — Najbrže vtegne kaj niža postati.
DomaČi pridelki — fižol plačuje se od gld. 7'/, do gld. 13'i,. Maslo gld. 90 do gld. 98.
Žito. — Skoro nobene prodaje, cene šibke in mlahove.
Les — gre še precej od rok po uže več časa stalnih cenab.
Seno — dobro konjsko gld. 1.50 do gld. 1.80.
Borino poročilo.
Kurzi jako spremenljivi, za državne prevlada dobra tendenca in so kurzi celo kost viši postali.
Dunajska bora«
dne 4. maja. x5notni drž. dolg v bankovcih . . 78 Enotni drž. dolg v srebru .... 79
Zlata renta..........98
5% avst. renta........93
Delnice narodne banke.....839
Kreditne delnice........307
London 10 lir sterlin......119
Napoleon...........9
G. kr. cekini.........5
100 državnih mark.......58
papirje pa za malen-
gld. 75 kr. » 10 > » 95 »
■ 10 » » — >
»	50 •
»	80 .
»	507,1
•	66 »
1	50 »
Izjava.
Ker nek gospod, kateremu je mar več za osebe, kakor za stvar, glas raznaša, da bi bil ta ali oni Članek v «Edinosti» jaz spisal, izrekam enkrat za vselej, da nisem ne dopisnik ne sodelovalec tega Časnika, kar mi more si. uredništvo potrditi.*) Trst, 4. maja i883.
_I. Gomiliak.
Naznanilo.
Odslej morejo udje delalskega podpornega društva prejemati potrebna zdravila tudi v lekarni ROVIS, Gorso št. 47,
katero lekarno pohaja tudi društveni zdravnik, g. dr. Fran Mandić. Ta lekarna, v katerej se govori ludi slovensko, ima tu li vsakovrstne loke za živino,
za krave, voli, prešiče, konje itd.	10—1
G. k. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurti
v Trstu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah. Glavn ca in reaerva društva dne 31. deoenbra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,300.000.—
reservni fond od dobičkov ..... « 625.927.02 « « za pokritje premikanja
vrednosti efektov.......« 161,500.—
Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505.—
Reserva za škode........« 284.591.—
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih..........« 13,206.696.47
Skupni znesek vsih škod plačanih od
1. 1838 do 1881.......gld. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva Via Val dir ivo, št. 2 (v lastnej hiši). 24—21
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE s' occupa di tutte le operazioni di Banoa e di Cambio valute.
a) Accctta versamenti in cnnto corrente:
Abbuonando 1'interesse annuo per Banconote 33I4 %> con preavviso di 5 giorni
4 » » » »12 »
37* » » » » 20 «
47* » a sel mesi flsso per Napoleoni
37« °/0 C0D preavviso dl 20 giorni 3'lj » » » « 40 » 3314 »» » »3 mesi 4 » » » » 6 »
fJodranno deli'interesno ku men tato le lettere in 'circolazion« con & giorni dl preavviso dal (1 novembre a. c. quclle con 12 giorni dal 13 giorni e quelle con 84 giorni dal 25 novembre a. c.
IN BANCO GIRO
abbuonando II 3°/0 interesse anriuo sino qualunque somma ; prelevazioni sino a liorini SO.000 a vista verso chdque ; Importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto.
Conte^gla per tutti i versamenti fatti a qual-siasi ora d'ufficio la valuta del medesimo giorno.
Assume pel proprl oorrentistl l' incasso di Cambiale per Trteste, Vlenna e Bvdapest, rilascia loro assegni per qveste ultimc piazze. ed accorda loro le facolta di domlclllape effetti presso la sua easta tranco d' ogni »pesa per eml.
bj S'inearica delV acquisto e della venditr di effetti pubblici, valute e divise, nonch6dell' incasso d' assegni, cambialt c coupons, verso 7a°/o ^i provlggione, c) accorda ai suoi commitenti la facolta di devositare effetti di qualsiasi svecie e ne cura gratis I incasso aei coupons alla scaaenza.	36
La Filiale della Banca Uijion
(Sez ono Merol) s' incarica deli' acquisto e dellavendita di merci in commissione, accordo sovvenzioni ed apre ferediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
Nič več kašlja
10—4	Prsni Čaj
napravljen po lekarničarju Gr. B. Rovls, v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kafolj, še tako trdovraten, kakor to spričujeio mnoga naročila, spričevala In zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čuj je sestavljen iz samih rastlin In {lati kri, ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 soldov.
Omenjena lekarna Izdeluje tudi pilo za proštenje Života in proti madronu iz soka neke po* sebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno
f>ri zaprt'-m truplu, želodčnih boleznih itd. in se ehko uživajo o vsakem času brez obzira na dijeto. Ena Skatlja valja 30 soldov.
Plaiter in tudi tinktura proti kurjim očenom in debalaj koži — cena 3 plaštntv za kurja očesa 20 soldov — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zaloga v Trstu v lekarni Rovis, v Gorlol v lekarnah Crlstofolettl in Pontoni,
V tej lekarni govori se tudi slovenski.
Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot po-
narejeno.
*) Potrjujemo.
Uredn.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper vrotin ter revmatuem, trganje po udih, bolečine v krili ter iivcih, o teki mo, o tr vnele nde in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva navi se samo «cvetu zoper trganje po dr. Mali&vn z traven stoječim ---znamerjem; 1 steklenica 50 kr.
( Varstvena znamka).
Planinski želiščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne In pljučne bolečine; 1 stekl. 06 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki ln siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramori*, pljučnico, kožne izpustae in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinksa ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedoČile pri zabasanjl človeškega telesa, glavobdlu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr. ; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.	20-14
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trjrii v LJubljani.
Lastnik, druStvo .EDINOST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILA.NIĆ.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.