leto VI1.9 štev. 62
Ljubljana, torek 16. marca 1926
Poštnina pavšahrana.	lîena 2 Din
- Ithaja ob 4. «jirtr»!, ca
Stane mesečno Din 35—; ta inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
LJubljana, Knaflova ulica Ster. 5fL Telefon štev. 72, ponoči tud1 štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnBtvo: LJubljana,, Prešernov» ulica St. 54. — Telefon št. 36.
lo sera t nI oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon St. 49s
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica it. i. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem ček. zavodn : Ljub-jana St. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wien,Nr, 105.141,
LJubljana, 15. marca.
Osebno glasilo dr. Korošca, mariborska «Straža» preneha koncem tega meseca izhajati Katoliški tiskovni društvi v Liubljam in v Mariboru priobčujeta k temn dogodku daljši komentar, v katerem naznanjate pristašem SLS. da sta se sporazumeli, da naj bo za Slovenijo samo en «katoliški» dnevnik, in sicer «Slovenec», razen njega oa naj izhajata dva tednika, za ljubljansko oblast «Domoljub». za mariborsko Da «Slovenski gospodar». «Naša Straža», ki ie dosedaj izhajala trikrat na teden, preneha. Službeni komunike obeh klerikalnih tiskovnih organizacij pravi, da so današnje časopisne potrebe take. da je list, ici «izhaja večkrat na teden, za kmečkega človeka preveč, a za meščana, ki hoče imeti dnevne novice, premalo. Ako bi «Naša Straža» postala dnevnik, bi ooleg «Slovenca» ne imela zadostnega števila naročnikov ter bi vcgili-raia na dveh straneh. To bi obenem stalo veliko, pa brez enakovredne koristi». Tako K. T. D. v nedeljskem .Slovencu».
Mariborska «Naša Straža» je bila grd madež na polju slovenske žurnalistike. Takega «revolverja», kakor ie bil ta Est, «Slovenci» še niso izda'"ali. Bil je pravo ogledalo pokvarjene in posurove-le politikujoče duhovščine, ki je bila njegov glavni sotrudnik. Dokler je «Naša Straža» še lahko računala na porotnike. glede katerih so klerikalci vedno trdili, da jih v Mariboru za politične stvari imajo «popolnoma v žepu», je lahko vršila nekaznovano vsakojaka zločinstva obrekovanja in častikraje, odkar pa mora «Naša Straža» nositi konsekvence pred sodnim forumom neodvisnih poklicnih sodnikov, so za njena rokovnjaštva postale razmere neugodne. Ce sedai preneha, ne bo storila samo sebi dobro, marveč bo odleglo tudi pošteni slovenski javnosti. Vsekako „ napredek za slovensko žurnalistiko, ako stopi na mesto zakotnega revolver-žurnala resnejši list, pa naj bo to tudi ;Slovenec». Razume se, da je komentar K. T. D. ustavitvi «Naši Straže» le prazen izgovor. Ako bi imela «Naša Straža» dovolj naročnikov, bi nikdar ne prenehala in ne bi po desetletnem obstoju tako klaverno poginila. Ker pa tudi Slovenec» radi prepičlega odjema le životari, ni klerikalnim voditeljem kazalo drugače, kakor da so oba lista «združili».
Pogin mariborske «Straže» je tem hujši udarec za SLS. ker je bil ta list osebno glasilo formalnega voditelja klerikalne stranke, dr. Antona Korošca. Ustavitev lista je simptomatičen znak propadanja klerikalnega tiska, ki gre paralelno z nazadovanjem klerikalne stranke same. Je pač spričevalo najhujšega duševnega siromaštva slovenskega klerikalizma, da niti enega dnevnika ne more vzdržati na zadovoljivi višini. V Sloveniji izhaja poleg «katoliškega» «Slovenca» še 6 drugih, nekleri-kainih dnevnikov, od katerih ima «Jutro» samo skoraj trikrat večjo naklado kot «Slovenec». Ali ni ta fakt najboljši argument proti humbugu, ki ga uganja SLS s svojo kulturno reprezentanco Slovencev? Značilno za klerikalno onemoglost in politično nediscipliniranost pristašev SLS je tudi dejstvo, da je letošnja barnumska propaganda, ki so jo klerikalci napravili za «katoliško» časopisje. ostala brez uspeha. Število naročnikov na klerikalne liste ni naraslo in to pot je odpovedal celo škofov duhovniški aparat, dasi je bila duhovščina glavni kolporter klerikalnega tiska. Baš nedeljski «Slovenec» razglaša, da ie dobil prvo nagrado za nabiranje novih naročnikov na «Slovenca» dekan Jakob Fatur v Radovljici Obstoj «Slovenca» ie pač odvisen samo od cerkvenega aparata, župniki in kaiplani so tudi njegovi glavni naročniki. Zato tudi ni čudno, da civilni ljudje nočejo niti citati, kai še naročiti predvsem za interese politikujoče duhovščine pisanih, v osta-'em pa slabo urejevanih in dolgočasnih klerikalnih listov, kojih glavna vsebina ie hujskarija na vse strani
Originalno naziranje K. T. D., da slovenski kmet ne potrebuje in ne čita dnevnika, je pa prav pristno klerikalno. -Na srečo je ta trditev povsem netočna. Res «Slovenec» razen v farovže skoraj nikamor ne pride, zato pa je na tisoče slovenskih kmečkih hiš naročenih na Jutro». Tako je tudi prav. Naj ugotovimo še razveseljivo dejstvo, da edini Pravi slovenski kmečki tednik, naša «Domovina», zmagovito prodira po vsej Sloveniji. Prav je. da se pred njo vedno bolj umika klerikalno časopisje, ki ga izdajejo za poneumnevanje in slepenje slovenskega ljudstva in ki vse skupaj ne zasluži druge usode nego usodo «Na-Straže».
Borba za nove kredite
Bndžet se zopet licitira, toda navzgor. — Finančni minister nima pokritja. — Razpored nadalfne proračunske debate. — Projekti o nadaljnem skupščinskem delu.
Velika železniška nesreča
Sun Jose di Costarica, 15.- marca. s. Med Alajuelo in Kartago je skočil iz tira na že. lezmškem mostu preko reke Vtvilla vlak s !000 izletniki. En voz jc padel v reko. Do 'edaj so ugotovili 178 mrtvih in 75 ranjenih.
Beograd, 16. marca p. V vrstah vladne ve čine je opažati veliko vznemirjenost v borbi radi amandmanov, Radič In njegov klub, ki sta se prej izjavila proti amandmanom, sta sedaj naenkrat obrnila in baš radičevskl ministri zahtevajo celo vrsto novih kreditov. Dr. Stojadinovič je po izjavi, ki jo je dal vašemu dopisniku poti amandmanom. Iz njegove okolice se doznava, da bi dr. Stojadinovič pristal največ na 100 milijonov dinarjev novih kreditov. Danes ie imel konferenco s predsednikom finančnega odbora dr. Radonjičem, ki tudi zastopa Stojadinovi-čevo mnenje, da je nemogoče sprejeti o grom ne nove kredite, ki znašajo nad 1 milijardo Za te zahteve ni nikjer pokritja. Vojvodinski radikali so imeli пособ konferenco, na kateri so sklenili, da od vlade zahtevajo neke amandmane za njihove lokalne potrebe. Vladni krogi so zelo v skrbeh In z veliko nervoznostio pričakujejo dogodkov.
V ministrstvu pravde je bila danes konferenca ministrov Gjuričiča. Pavla Radida, Uzunoviča, Simonoviča in Šuperlne, na kate ri so pretresali zakon o državnih pravdnikih ki se tekom tega tedna predloži zakonodajnemu odboru. Med tem časom bo komitet ministrov razpravljal o zakonu o ustroistvu sodišč, ter zakonu o sodnïkih.
Predsednik Narodne skupščine Trrfkovič Je danes sklical sejo šefov skupin, na kateri
naj M se določila Bsta govornikov in razdelitev časa za zadnjih 15 dni razprave o proračunu. Odločitev šefov skupin mora biti soglasna. Zastopnik samostojnih demokratov Valeritan Pribičevič pa je radi znanega spora s podpredsednikom dr. Subotičem glasoval proti. Zato se ni mogel sprejeti soglasen sklep. Predsednik le napovedal ponovno sejo za jutri popoldne Ob 5. Vlada ima sledečo propozioijo. Razprava naj se konča 30. t. m. in ta dan naj se definitivno izglasuje celoten proračun. Proračun za ministrstvo za zunanje stvari, za trgovino in industrijo, ter za konstituanto, naj bi se razpravljal po en dan proračun za agrarno reformo, za šume in rudnike, ter za socijalno politiko po dva dni, finančni zakon dva dni, trije dnevi pa bi ostali za proračun finančnega ministrstva, za rezervne kredite ter za proračun državnih dohodkov. Iz vladnih krogov se danes navafia sledeči delovni program. Po sprejetju proračuna naj bi bil odmor ki bi trajal do končane katoliške Velike noči, nakar bi se skupščina zopet sestala tn delala do muslimanskega praznika Bajrama, nato W se praznovalo pet dni, potem pa delo nadaljevalo do pravoslavne Velike noči z novim odmorom 8 do 9 dni. Nikdo pa v te delovne načrte prav ne veruje, niti radikali in radi-čevci, še manj pa opozicija.
Kmečki prijatelji v besedah in v dejanjih
Uničujoča kritika posl. Demetroviča (SDS) o kmečki politiki režima RR.
Beograd, 15. marca r. Zbornica je danes pričela razpravo o preračunu ministrstva za kmertfljstvo in vede.
Minister dr. Vasa Jovanovič
je podal kraitelk ekspoze o težlkočah, v ka-tterâi se je nahajalo naše gospodarstvo po prevratu l 1918. Naiglašal je, da je Smeta predvojna Srfcija več živine kakor pa Jo ima sedaj vsa država. (?) Sedanja vlada je sprejela zakon o kmetijskih kreditih. (Dr. Šečerov: A kje denar?) Nadalje Je navajal statistiko našega kmetijskega šolstva. Imaimo 147 reaJk in gimnaeij, 30 trg. šol, S5 meščanskih, 85 cbrniSMi, 34 nči-teljislkrih in veliko število bogoslovij, a naša pretežno kmeiska država ima samo 20 njžjilh letne® sik iih šol, 3 srednfie kmetijske šole, dve poJJ ede№ fakuîitetà, kar je poleg gospodinjskih šol v Petrmjl in Božia-(kovftm ze!o malo in ti3 v sklad« z glavnim pcklicein prebivalstva. (KRci: Tega ste vi radïkdi krivi!) Pcvdauial ]e, da je treba posvotiS najveSjo pozornost potrebam Južne Srbije, nakar je govoril o posameznih postavkah svojega proračuna, o škodi kj jo povzroča toča, in o potrebnih kredtih, o potrebi pospeševanja ribištva, svilegoj-stva, ter naglašal zastage razredne loterije, bi datje svoje dohodke na razpolago go-spodareitvu. Končno je brani! direkcijo ved, ki ima nrloço izsuševati močvirja in pobijati maJairiijo.
Nato sita govorila klerikalec Štefan Faleš ter zemljoradmilk Miloš Moskovljevid, nakar je bitla dopoldanska seja zaključena.
Na popoldanski seji je doM besedo samostojni demokratski
poslanec Demetrovlč, ki je konštafjral, da današnja vlada zelo mnogo in lepo govori o kmetu, vse pa je le gola demagogija. Najboljši dkaiz je proračun poljedelskega ministrstva. V tem proračunu ni miti sledu Ijiibezn-i партат našemu kmetu. Vsi snno pričakovali, da bo današnja vlada vzela kurz »seijaške politike«, wse!5ašike demokracije«, toda nič o tem. Sedenji prora'čtm znaša samo 1.83 odstotka skupnega budžeta, dočim je prejšnji bndžet za seljaške sitvari znašal saj
2.6 odsttotfca vsega bisdžeta. Poleg tega se v sedanjem proračunu največji del denarja troši za birofcramsSd sistem, najmanj pa za kmetske izdatke. Demetrovlč potem srtro-kovno kritfaira proračun, zahteva poljedelske atašetje vsaj za Anglijo, Francijo în Nemčijo. Kjttfoira veliko nemarnost ministrstva glede naših iTebčarn, ki se nahajajo v bednem stanju. Nič se ne stori, da bi kmet dobU dobra senrena m podvojil svoj pridelek. Miioistrstvo se ne briga za naše vinogradniško, popolnoma se zanemarja pobijanje trtmh boîezni. Najmanj pa se mfnisitrsrvo brfga za pot* v kmetijskih šalah. V ČeSkesiovaSki Je danes 700 pro-«Mktàvtwh pofljedefckih šol s 14 ttecč učenci. Na KoroSkem v Avstriji Je 105 takih Sol, na Štajerskem 57, pci nas pa tri kredita, daisi so v ljubljanski in mariborski Oblasii zelo dolbre produktivne Sofle. Naše poHiedelsnvo se nahaja v prehod« iz na-tu-ralnega v pcAna-Suralno gospodarstvo. V tem stadiju Je za našega kmeta potrebno, da dobi tzobraizho, da bi s tem mogel doseči dobre rerasliate svojega deJa. Derne-mrovič navaja Številke, kako se naš izivoz živine stalno manjša. Rrtve so največ nalezljive ž»viinslke bolezni, a v proračun-u Je pred-\4deno celih ižsoč dinarjev za zdravljenje ž-ivine od naJezlnfiv.ih bolezni! Vlada irna pač čas in brigo, da preganja samo-sitcc'ne demokrate, kmet pa jli je deveta briga. Ocvorn'k kreira carinsko politiko, ki gaa naše poltiedebivo. Konsf'atora, da se moira za seme repe pločati 180 Dtn carine cd 100 kg, d'à je bilo deteljno seme prej prosto carine, sedaj pa se mora plačati 120 D'11 za 100 kg, za Slski soEter se mora plačati 120 D:n. doS.m se je carina za poiljedefeko orodje povišala za 107 rdwtotkoiv, za lepate, motike, vile itd. za 100 odstotkov, za vinogradniške škrcnštaice 200 odstotkov, za vinske sitiskatoice se mora plačata 240 Dn ed 100 kg, za modro gailico je carina povečana za 300 octo~kov, za žveplo za 150 odstotkov. Govorila sta še rad'kal Tcšič, davidov.ičevec Joca Jojič, nakar je bila seja zaključena, ter se bo nadaljevala jutri dopoldne ob 9. Za to debato je priglašenih še 17 govornikov.
Kaj se je obvezal dr. Ninčič v Rimu
Interpelacija opozicije na
Beograd, 15. marca. p. Šefi vseh opozicijskih strank so poslati zastopniku mfeiistra ва ziunanije stvari nastopno vprašanje: Londonski, d bro obveščeni list »Times« je obrjaiviil poročilo, po kaiterem je dr. Ninoč v Rimu skJenil iz v est en sporazum z Italijo. V tem poročilu se omenja obveza naše države, da na Jadranskem morju ne bo gradila pristanišče, ki bE konkurilalo Reki ter da bo Itakja podpirala našo državo v vprašam!« našega trgovinskega prometa preko Soluna, kafcor tudi. da se prepreči z edin] e-rtje Avstrije z Nemčiijo. Ker se je saimo en del tega poročila proglasil kot netočen ta ker se trdovratno vzdržujejo glasovi, da se
Minister narodnega zdravja v Ljubljani
Beograd. 15. marca p. Minister za narodno zdravstvo dr. Slavko Mtletič je v spremstvo poslancev Ninka Periča odpotoval nocoj v Ljubljano, da revidira v Uubljani, Mariboru ln Topolščicl sanatorije in druge zdravstvene ustanove.
Včeraj hi danes se ie vršila tn konferenca zastopnikov vseh zdravniških zbornic naše države. Soglasno se je ugotovila potreba
Novi volilni red za ljubljansko zbornico
V današnjem «Jutru» objavljamo obširen izvleček iz nove Uredbe o volitvah in o organizaciji ljubljanske Zbornice za trgovino,
obrt in industrijo.
(Glej stran 7.)
Novi načrti za rešitev položaja Zveze narodov
Švedska je odnehala od svojega načelnega stališča ter predlaga dva nova načina rešitve. — Tudi Španska in Brazilija sta umaknili svoje kandidature. — Briand preti z akcijsko svobodo Francije, ako Nemčija ne odneha od svoje zahteve.
tuje le pomnožltvl števila sedežev, ntofc pa ničesar proti temu, da se ta eden ali dragi sedež zamenja z drugo državo. Ker
zastopnika ministra za zunanje zadeve.
z naše strani dajejo koncesije z ozirom na jadransko obalo in ker je končno vest o takriih koncesijah iziziva'la opravičeno in rajzmmijjšvo razburjenje v javnem mnenju, prosimo za pismen cdgorvor na nastopna vprašanja:
1.)	Koliko so tečne vesti o teh pogajanjih med Italijo in našo državo?
2.)	Ali bo skupščina pravočasno obveščena o rezultatu pogajanj, preden se naša država defjnitivno obveže?
3.)	Ali se bo kraljevska vlada ozirala na opravičeno vznemirjenje našega naroda?
Pr osamo za odgovor pred debato o proračunu za mimsrtrstvo zunanjih stvari.
čim ožjega sodelovanja z ministrstvom narodnega zdravja v svrho napredka našega zdravništva. Razpravljalo se »e o vprašanjih izpremembe uredbe o rdravniških zbornicah o zobotehniškem vprašanlu, o inozemddh zdravnikih v državni slirSrf ter o zdravniškem vprašaniu pri uradu za zavarovance delavcev. Sprejet ie bi) predlog beograjske zbornice, da morajo biti kopališki zdravniki strokovno usposobljeni. Ministrstvu narodnega zdravja se bo izročila posebna spomenica o vseh teh vprašanjih.
ženeva, 15. marca. d. Zaradi proslave 4001etoice kamionov Ženeve, Berna in Frei-burga ni Mo včeraj nïkakih sej аЛ1 razprav. Vsi dami poedinJh delegacij eo se od. peljailî v okoBco in tam tudi Obedovali! Pri tem bo ee diptamajtje neobvezno razgovar. Jali o novih težavah, M eo spravile vse delo Zvetze narodov na mrtvo toôko. Kap ee tiče sprejema Poljske ▼ Svet, sta ee pojavila dva nova načina rešitve, M izvirata te krogov švedske delegacije.
En način reSltve predviideva, da bi Svet po sprejemu Nemaje v Zvezo narodov spre menil svocfo dosedanjo eesta-vo v tem smi-sfhi, da bi ena držaja tzstopSla lin bl bila na njeno mesto izvoljena Poljska. To bi se dak> zagovarjali tudi na podlagi pravne razlage pafcta Zveze narodov. Druga rešitev je r tem, da M se po sprejemu Nemčije ▼ Zvezo znova Ttflffl vsi neetatnl člani, pri čemer M vseh 48 držav, zastopanih v Zvezi namodov, tevoMlo namesto tzstopdvSe člantce Poljeko. Kot država, И M na ta načta zgubila evoj nestatal sedež, ee Imenujejo češkoslovaška, Švedska itn Belgija.
To drugo reSttev smatrajo splošno za najbolj verjetno. Seveda Je njena Izvedba odviena od dveh v prvi vrsti na stvari in-toreetr&ndh držaiv, namreč Nemčije bi Poljske. Nemčija ee tena eedaj izjaviti, ali Je za to, da ee izvoli Poljaka kot nestalna članica Sveta še tefcom eedamjega zasedanja, Poljska pa M ee morala zadovoiljiti s tem, da Je njena izvolitev odvisna od 48 držav-članic.
S poučene strani se irve, da je POljska že pristala na ta način rešftve zamotanega položaja. Njena delegacija Je popolnoma gotova, da bo glasovalo za Poljsko 46 od 48 držav. Proti bi glasovali morda le Nemčija to Lttvamska. Krogi drugih držav pa menijo, da to nI tako gotovo, ker Je dobila Poljska, ko Je pred dvema letoma kandidirala prof! CekoeJovagkt, ie 13 glasov Eno Je gotovo, da bo napravila Poljska zeflo spretno šahovsko potezo, ako prepusti določitev sedeža ostalim članicam Zveze narodov.
O norem Švedskem predlogu se Nemčfja Se nI Izjavila. V najedo bo gotovo prtetala namj, ker Je že preje tejarvffia, da naepro-
je računati, da se Nem Sija ne bo prottvila švedskemu posredovalnemu predlogu, sklepajo, da bo potem v torek dopoldne Nemčija svečano sprejeta v Zvezo narodov in da bo popoldne že prisostvovala kot Sanica po svojem zastopniku seji Sveta. Za sredo pričakujejo, da bodo nove votttve za nestatae sedeže, kakor Je to predlagala Švedska.
Z druge strani je treba amenStl, da sta španska ia Bra^Htija umaknili svojo zahtevo po stalnem sedežu v Svetu Zveze narodov. SMeniM sta, da bosta glasovali brea pridržka za aprejem Nemčije. Ta važna oikolnost je vsekakor spravila stvar preko mrtve točke.
Pariz, 15. marca. s. Kakor javlja zastopnik «Maittaa» iz Ženeve, se je vršil snoči med dr. Stresemannom in BrLamdom dve-utrnl raagovor, ki pa ni imea nobenega uspeha. Včeraj je bilo predlagano, naj bi val Imetniki nestalnih mandatov v Svetu Zveze narodov skupno odstopili. Na ta način bi se vršila nova izvolitev, ki bi ee imela vršiti v septembru, vršila šest mesecev prej, pri čemer M Poljska brez dvoma prišla v Svet Zveze narodov.
Briand je izjavil, da je Framctja sklenila, vrniti se k svoji akcijski svobodi in da bo vložila formalni veto proti kandidaturi Nemčije. Poročevalec «Mattaa» pravi, da mora Nemčija računati z odgoditvijo svojega sprejema, če vztraja pri svojem stališču. Zdi ee, da je v tem slučaju odgoditev gotova, ker jo podpirajo Francija, Italija, češkoslovaška, Brazilija, Španija in Urugvaj.
Berlin, 15. marca. s. Kakor p®e «Berli-ner • Ze&tuag am Mittag», polaga nemška delegacija precej upa v to, da bo vendarle mogoč ugoden sklep. Tajna seja Sveta, ki bi se morala vršiti včeraj popoOdne, Je bila radi odgovora švedske na razne predloge odgodena do danes dopoMne, ker švedska Se ni mogla odgovoriti. Medtem je švedska delegacija prejela iz Stockhodima začasno odločitev.
Skrajna napetost v Ženevi
Za danes določeno plenarno zasedanje odgodeno na jutri. - Nemčija noče pristati na švedski predlog, ker je načelna nasprotnica poljske zahteve. — Mesto Češkoslovaške na bi zavzela Poljska, mesto Švedske pa druga nordijska država. — Mala antanta kandidira dr, Ninčiča.
Ženeva, 15. marca, s. Člani Sveta Zveze narodov so se danes dopoldne ob pol II. sestali v generalnem tajništvu na neoficJjelni razgovor, kjer so ponovno razpravljali o dodelitvi nestalnega sedeža Poljski. — Švedski delegat Un-den je izjavil, da ie v načelu pripravljen odpovedati se svojemu mandatu v prid Poljske, vendar pa mora, preden stori odločilen sklep, počakati na navodila iz Stockholma. Vsled tega ie bilo za jutri določeno zasedanje Zveze narodov odgodeno na sredo.
Po teh neoficijelnih razgovorih so se razširile o novi situaciji najrazličnejše govorice. Ko so posamezni člani zapuščali zborovalnico. jih ie obkolilo okoli 200 novinarjev. Pojasnila, ki so jih dajali delegati na razna vprašanja, so bila zelo skromna. Vandervelde je izjavil, da pričakujejo trenutno samo odgovorov na brzojavke. Mislil je gotovo na odgovora iz Stockholma in Bruslja radi odstopa Švedske in Belgije kot nestalnih mandatarjev Sveta Zveze narodov. Briand ie izjavil, da še ni prišlo do rešitve in da se bodo pogajanja nadaljevala.
Z nemške strani so danes popoldne izjavljali, da odpoved Švedske na sedež v Svetu Zveze narodov ne pomeni raz-čiščenia situacije, ker bi na njeno mesto stopila Poljska. Po nemškem mnenju bi bil položaj drugačen, če bi se uresničil predlog, naj vsi imetniki nestalnih sedežev izstopijo iz Sveta.
Ženeva, 15. marca. k. Po nocojšnjih poročilih je skoraj gotovo, da boste dve državi, Id imata nestalna sedeža v Svetu. odstopili, in sicer Švedska in Češkoslovaška. nakar se bosta na zborovanju Zveze narodov v sredo volili namesto teh dveh držav dve novi državi. — Na mesto Češkoslovaške bi stopila Poljska, na mesto Švedske pa naj bi načeloma prišla kaka nordijska država, bodisi Norveška, Nizozemska ali Danska.
Danes popoldne zbrani zastopniki Male antante so pristali na ta predlog z izrecnim pridržkom, da jim bo v jeseni zopet priznan mandat v Svetu Zveze narodov. — Na to mesto nai bi po septembru t. 1. ne prišel dr. Beneš, temveč jugoslovenski zunanji minister dr. Ninčič.
-K2-
Plastiras konferira z bivšim grškim kraljem?
Beograd, 15. marca. p. Od včeraj se nahaja v Beogradu grški general Plastiras, ki je došel lz Skoplja. O njegovem bivanju v Beogradu krožlto razne verzije. Plastiras baje ostanejo v Beogradu pet dni. nakar se vrne direktno v Atene (?) h okolice tukajšnjega grškega poslaništva se lansira vest, da se ie general Plastiras poskušal v stanovanju nekega svojega prijatelja sestati z bivšim grškim kraljem Jurijem, ki se nahaja kot gost na našem dvoru. Ta vest pa se z nradne strani dementira.
Madžarske race
Beograd, 15. marca. p. Dunajski listi so po budimpeštanskem «Magyar Hirlapu» pri» r-eeli vest, da se je dr. Ninčič razgovarjal z Fethlenom o tem. da pride baje med nami in Madžari do sporazuma glede korekture naše meje na korist Madžarske, po kateri bi Madžarom pripadla tudi Subotica. Tiskovni oddelek zunanjega ministrstva sporoča, da je pooblaščen izjaviti, da so te vesti «Ma»
gyar Hirlapa» in dunajskih listov smešne in izmišljene.
Danes pričetek Matteottijevega procesa
Rim, 15. marca. k. Jutri se prične v Chieti« ju proces proti morilcem poslanca Matteot. tija. Kakor se izve, so prejeli rimski listi nalog, naj ne posvečajo razpravi preveč pro» štora, naj prinašajo poročila kolikor mogo» če kratko, naj ne delajo senzacijonalnih na» pisov in naj ne prinašajo nobenih slik.
Glavni fašistovski tajnik Farinacci je od» potoval danes z avtom v Chieti, kjer se bo udeležil Matteottijeve razprave kot brani» telj morilca Duminija. «Popolo di Roma» jav Ija, da bodo fašistovski branitetji pri M ai t et ottijevi razpravi zastopati tezo, da Matteott tifev umor ni bil nameravan in da odgovor» nosti posameznih obtožencev ni mogoče ugotoviti. Zločin nad Matteottijem so izzva» la socijalistična izzivanja. Matteotti ni bil umorjen kot poslanec, temveč kot političen nasprotnik. Radi tega ne gre tukaj za umor poslanca.
Značilni politični shodi in sestanki
Pribičevič v Banatu
Pančevo, 15. marca: Včeraj dopoldne se Je vršil v Izbištu blizu Painčeva, enemu največjih sel v Banatu velik shod SDS. Pribičevič je bil navdušeno pozdravljen, kar je tem bolj značilno, ker so bfle tu do zadnjega časa radikalske postojanke. Daleč pred zborovališčem je pričakovalo Pri-bičeviča 250 voz, 200 konjenikov ter velika množica ljudstva z več godbami in velikim številom zastav.
Zborovanje v Izbištu se je pričelo šele opoldne, ker se je sprevod mnogo zakasnil. Vršilo se je na trgu ter so prišli nanj tudi dobrovoljci s svojimi zastavami. Ljudstvo se je zbralo iz vse okolice. Na shodu je bilo nad 6000 ljudi. Pred zborovališčem je bil postavljen slavolok z napisom »Dobro nam došao pobomiče pravde i poštenja! Živio Svetozar Pribičevič!« Prvi je govoril Sv. Pribičevič. za njim umirov-Ijeni general Voja Živainovič ter poslanca Večeslav Vilder in dr. Dušan Boškovič. Navdušenje ljudstva je bilo velikansko. Banačani so ponosni, ker jim je uspelo prirediti Pribičeviču tak sprejem, kakršnega v teh ikra'jïh še ni bdlo.
Davidovicevci v Zagrebu
Zagreb, 15. marca Včeraj se je vršilo v dvorani »Kola« zborovanje pristašev David ovičeve stranke, ki se ga je udeležilo kakih 350 oseb. Posl. dr. Voja Marmkovic je na-glašal, da sedanja vladna koalicija ne more dolgo časa trajati, ker je to koalicija dveh negacij in sicer nasprotnih negacij. Kot negacija je vsaka od obeh vladnih strank sama zase nekaj veljala, združeni pa druga drugo uničujete. Govornik je uverjen, da 1. maja vlade RR ne bo več. Vidovdanska ustava ima mnogo dobrih stvari, predvsem tiste, katere še niso izvedene. Ustavo bo treba popraviti, ni pa nobenega dvoma, da moramo popraviti tudi glavna politična nazir-anja in poliËçne metode. Državni centralizem uničuje svobodo. Federalizem, kakor ga zamišljajo hrvatski fe-deralisti, je v resnici državni centralistični federalizem, ki bi nam ustvaril samo nekoliko manjših centralističnih uprav. Narod pa ima pravico na čisto samoupravo.
HFSS v Osijeku
Osljek, 15. marca V Qsïjeiku se je včeraj vršilo zborovanje hrvatskih federalistov, ki se ga je udeležilo okoli 1000 oseb. Govorili so dr. Trumbič ter ostali poslanci hrvatske federalistične stranke, razen dr. Bazale, ki se pripravlja za ponovna predavanja na zagrebški univerzi. Zvečer so imeli dr. Polič, dr. Barac in Uroič sestanek svojih pristašev v Ora-hovici, v soboto zvečer pa sta govorila dr. Trumbič in Jagatič svojim pristašem v Vukovaru.
Radie v Metliki
Metlika, 15. marca. Radiča je na kolodvoru v Metliki pričakovala gosta gruča ljudi. 2 njim so se pripeljali tamburaši iz Kariovca. Radiča je pozdravil v imenu »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« neki gospod iz Ljubljane, proglašajoč ga za bodočega voditelja vseh Hrvatov, Slovencev, Srbov in Bolgarov! Radič je seveda odgovarjal in med drugim tudi dejal: »Kadar se pride iz aresta na vlado, se trdno sedi, a pamet vlada svet!«
Radicev govor
Ob precej pasivnem razpoloženju slabo Obiskanega zibora je pričel g. Radič svoj govor s pripovedko o generalu, ki mu je reMa Ličanka, da je zio, Id pa ne prihaja od carja, ampak od »caričev«. Sedaj pa pokvarjena gospoda tolmači, da so carici — ministri. Jaz pa pravim, da niiso, kajti mtoistri niso krivi. Ti carici so med vami. Našel sem to čudo (?), da je bil ljudisM učitelj istočasno tudi geirent občine. Tudi med vami je mnogo ndčvrednežev. To so oni, M napačno poročajo in ki jih' gospoda Imenuje denuncijaiite.
Tetžlko je živeti. Za vsako malenkost |e Bloba. Toda giobiti narod, to zna vsako bu-dalo. Trosili srno tisočake za gospodo. To je k sreči sedalj prenehalo!
Kaj je demokracija? To niti cd vas mnogi ne vedo. V demokraciji so šttri velike stvari: sploSna vojaška dolžnost, splošna davčna dolžnost, splošna šolska dolžnost in splošna voHna pravica.
Pravijo, da sem vas jaz zbral zato, ker sem govoril, da ni treba vojske in ni treba plačati davkov. Tega pa bi ne reklo nobe-ir> budalo. Rekel sem le, da mora vojska služiti nam, ker je vojska oboroženi del naroda.
Splošno davčno dolžnost, v kolikor je še nt, bo prinesel zakon o izenačenju darvikov. Prej bogataši niso plačevali nobenega davka, sedaj plačujejo tudi popi, bi se niso nikdar učili dajalti, temveč saano spravljati v svojo malho. Ni ministra, ki b; mogel davke tako razdeliti da bi bilo pravično. Fta. minister je hotel postaviti svoje zaupnike, ki bi določali davke. Sporazumeli smo ee, da imenuje minister tri ta predsednika, narod pa voli StLrt. Tako le splošna darčre d Vînost postala izvir neizmerne moči!
Tretja stvar le spâo&ia Sofeka doKooet H va'a Bogu, da io imamo. Pred je moral i- se'jak v cerkev in prositi Boga za svtr-j a gospodarja. Popi so ga oSji, "da ie v«ka sila od Boga. Pt€« so rilï o čarovnicaii, eedaj p4 •vprašajo, хч le z Radičem ta PaSfrm ter *>Jb	.
Važna stvar Je sploSna voSna pra-vta. Se včeraj sna Web т yasl spio po «va
voiilno pravico. Sedal jo ima vsak moški, priSel pa bo čas, ko jo bo imela tudi vsaka dtenska.
Naš seijaSki programi je ustvaril Kristus sam in Matfa Oubec je zanj «mirai. Za RaidMetm je gorroril
poslanec Pucelj,
ki je kritikoval način boja klerikalne stranke proti HSS. Ko je Korošec potreboval Radiča, da le s svojimi Štirimi ministri priSel v vlado, je hvalil Radiča ta Hrvate. Zapustil ga je, ko je bdi v nesreči. To je grde. Mi pa smo šli k Radiču ne takrat, ko je bil v vladi, ampak ртеј, ko je sedel še v zaporu! Končno je g. Pucelj proglasil Radiča za prvega državnika na svetu.
Ko je prišel do besede posl. dr. Šibenlk, so se ljudje pričeli razhajati tako, da jih je ostalo na zborovališču komaj polovica. Za item sta še govorila neki dr. Matanič ter dva hrvatska seljalka. Končno je
ponovno govoril St. Radič o tem, koliko časa bo delala sedanja skup. ščina, koliko časa bo ostala še sedanja vlada lin kakšno je naše razmerje napram Italiji.
Skupščina bo delala bo 1. avgusta. Za velikonočne praznike bo pet do šest dni odmora, potem pa se bo izvedlo izenačenje darvkov, ter pridejo na vrsto občinski zakon ter sodni zakoni. Sploh bo letošnje poletje ееЦаЗко zakonodajno poletje. Našli bomo primeren način tudi za opozicijo, da tudi ona delala, vladne stranke pa se bodo sporazumevale. Vlada bo ostala tako dolgo, da bodo pocrkali vsi, ki mislijo, da bo kmalu padla, battinaši pa bodo rttaM, da bo vse frčalo.
Naša država vodi politiko zajedniice z velikimi zapadininii demokracijami. Mi hočemo stopiti v zvezo najprej s Francijo, to je že gotovo, potem pa z Italijo s posebno pogodbo, M pa ne bo tajna, temveč javna. To bo pojačenje ratru. Ako se bo kdo nas dotaknil, nas bodo Italijani podpirali v obrambi, ako se bo pa kdo njih dotaknil, jim bomo pomagali mi To bo še ta mesec gotovo. Potem bo pa prišla doba, ko bomo lahko zmanjšali vojsko. Sedaj imamo 102 tisoč stalne vojske, potem bo dovolj, da bomo imeli največ 60 ali 80 tisoč mož pod orožjem. Mislim, d'à bi nam Klo dovoli 50 tisoč. Zato pa se moramo dobro pripraviti in oborožiti. Ono, za kar gTe v pogodbi z Italijo, je velika in modra po. Mtnka, ki jo naša država vodi v dražbi za-padnEh držav.
Naiš tiskovni zakon je strog, toda moral bi biti še strožji. Listi, ki pišejo, da Je nalše zaledje zaradi Reke prodano Italiji, bi se morali ustaviti. Urednik; teh' listov pa K se morali poslati v Lepoglavo, ker so slabši, kakor poSgatei.
Parlament bo delal, vlada je stalna. Jaz se s Paši čem vsak dan razgovarjam in vsakokrat določava velike stvari. Tudi v radikalnem kikbu so vsi, kakor eden za sporazum. Domača politika gre po sigurni poti, zunanja pa v skladu z notranjo. Naš zunanji! manister ne vodi svoje politike, ampak narodno, to se pravi srbsko, hrvatsko in slovensko politiko. Nimamo več radikalne zunanje politike aH pa kakršnokoli drugo. To le politika vsega našega naroda. Treba Je imeti pamet v glavi in ne gobezdati o Reki in Solunu.
Mi hočemo biti praktični pacifisti. Zato smo napravili sporazum. V opoziciji smo bili pacifisti, v svojem programu in člankih, na vla'dî pa to dejansko izvajamo. Ne saimo trn, tiudi Srbd niso divjala. Srbi so se borili, ker so bili prisiljeni Ko je do-šel mir, so zopet človečanski, mirni in blagi. Zato končam: Živio srbski narod, živio kralj, živio sivi PaSč do božje voDje!
Končno Je Radič začel pozivat ljudi, naj zapojejo »Lepo našo domovino«. Njegovemu pozivu se je odzvalo samo kakih deset zboTovaîcev. QsftaB pa so se začeli r trajati.
Zborovanju je sledil običajen banket, na katerem je Radič ponovno govoril. Hvalil je g. Puclja. To je državnik! Veliko boljše bi bilo, če bi MJ svoječasno Pucelj namesto dr. Trumlbiča zunanji minister, akorav-no ima samo pet gimnazij . . .
kla mirno in enolično, razvila pa se ie tekom dr. Lukiničevih temperamentnih in argu-mentnih izvajanj v žolčljivo polemiko z ministroma Šuperino in Pavlom Radičem.
Na popoldanski seji so govorili še zem-liorad. Kokanovič, dav. Pera Markovič in omsl. Kurbegovič, nakar je po kratki repliki ministra dr. Šuperine večina sprejela proračun tega resorta.
P
ezke
V	Korokši Beli bo občni Zbor fc. o. SDS
ob 10. dopoldne. Udeleži se ga gosp. dr. Stane Rape.
V	Ljubljani pa bo istega dne občni zbor »Kluba demokratskih učiteljev», in eicer Ob 10. dopoldne v prostorih tajništva SDS, Kazino II. nad. — V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršil sestanek k. o. SDS ob 3. popoldne v Sokolskem domu v Trbovljah. Govori gosp. Fram Majcen. — V Novi vasi pri Ra. keku bo občni zbor k. o. SDS ob pol 8. zjutraj. Udeleži se ga gosp. dr. Stane Rape.
Naše pošte, telefoni in brzojavi
V nedeljo Je večina sprejela proračun ministrstva za pošto In brzojav
Beograd, 15. marca Včeraj je Narodna skupščina na dopoldan ski seji začela pretresati proračun ministrstva za pošte in brzojav. Minister dr. Su-perina ie podal krajši ekspozé z naslednjimi podatki:
Proračun tega resorta znaša 428,666.268 Din. Personalni izdatki obsegajo vsoto 236 milijonov 433.637 Din, a za materijalne izdatke ostane 172,939.311 Din. Celokupno je v naši državi 908 poštnih uradov.
O povečanju poštnih pristojbin ne more biti govora, minister celo obeta, da jih bo glede na potrebe kmetijstva, industrije iu tr govine tekom aprila celo znižal. V splošnem ie minister s stanjem poštnih razmer zelo zadovoljen, za zgradbo novih poštnih poslopij pri kolodvoru v Mariboru, Zagrebu in Beogradu pa predlaga potrebne amandmane Brzojavna in telefonska služba stopnjama napreduje, odkar je stari materijal zamenjan z novim. Minister je navedel pohvalo, ki jo je na zadnji mednarodni telegrafski konferen cL lani v oktobru pred predstavniki vseh kulturnih držav izrekel nemški delegat, pov darjaSoč, da je naša brzojavna služba odlična. Glede radiofonije pa je minister omenil, da je pri nas šele v povoju; v naši državi je prijavljenih iedva 1300 radiofonskih amaterjev.
V debati so nato govorili na dopoldanski dav. Asatonovič, kier. Škoberne ta sam. dern. dr. Lckfarfč, ki so vsi kritizirali poštne razmere hi pomanjkljivosti v posameznih predelih države. Diskusija je spočetkom te-
Škoi Jeglič — Petrova skala
Kadar klerikalcem zmanjka v polemiki stvarnih argumentov, prično briti norce, kar pa le dokazuje v kako kislo grozdje so za» sadili zobe. Tako tudi v nedeljo «Slovenec», ki za cerkovnike in fanatične kaplane glosi» ra stvarna in globoka izvajanja dr. Žerjava v odgovoru na škofov pamflet v «Domolju« bu». Ako pa je «Slovenčeva» nedeljska po» lemika namenjena tudi inteligenci SLS, po« tem je zanjo pač zelo slabo in žalostno zna» menje ocene. K sreči čita danes sleherni in» teligent SLS, ki hoče biti pravilno informi» ran, tudi «Jutro». Naj gospodje le рптет» jajo original izvajanj dr. Žerjava pa «Slo» vencev» odgovor in ne bo jim težko spo» znati na kateri strani je poštenost, dostoj» nost in stvarnost. «Slovgenec» naj kar nada» ljuje s svoj amoralo in hudobijo, bo vsaj preje tudi v vrstah SLS prodrlo pravilno naziranje o pokvarjenosti vodilnih krogov klerikalne stranke. Najbolj zanimivo na «Slovenčevem» odgovoru je še to, da sprav» Ija na koncu Kristusa in njegove apostole v paralelo z ljubljanskim škofom dr. Jegli» čem. Po «Slovenčevih» izvajanjih je g. Jeglič tudi Petrova skala, v katero se jih mnogo zaletava, med njimi dr Žerjav. Če to ni blas» femija, potem pač ne vemo kaj je razumeti pod to besedo.
Skupna akcija Akademskih klubov za Zvezo narodov na Baîkanu
Sestanek delegatov ljubljanskega, beograjskega in subotiškega kluba v Beogradu. Pogajanja z Bolgari, Grki, Albanci In Turki. Začetkom aprila kongres vseh balkanskih klubov v Beogradu.
V	Beogradu bi se morala vršiti 4. tega meseca konferenca predstavnikov «Akad. klubov za Zvezo narodov»jv Jugoslaviji z Bolgarskim akad. društvom za Zvezo narodov v svrho dosege prijateljskega sodelovanja omenjenih klubov. Prva konferenca v tej zadevi se je vršila 14. februarja v Sofiji. Druge konference se Bolgari vsled nepričakovanih težkoč niso mogli udeležiti, vsled česar je bila preložena do konca tega meseca.
Zato pa se je vršil sestanek beograjskega, ljubljanskega in subotiškega akad. kluba za Zvezo narodov, in sicer 4. t. m. v Beogradu. Beograjski klub so zastopali gg.:Miša Similč. Miodrae Obra-dovič, Branko Dragutinovič, ljubljanski klub je zastopal g. Stanko Mencinger in Subotico g. Puniša Djurdjič. Rezultati sestanka so v glavnem sledeči: Napram inozemstvu in pred centralnimi oblastvi nastopajo vsi trije klubi kot eno telo, dasiravno vsled raznih težkoč momen tano ni mogoče formirati Saveza omenjenih klubov. V vseh važnejših vprašanjih nastopajo klubi sporazumno, tako se n. pr. uredi stališče naših delega tov na vsakoletnem kongresu «Medna, rodne federacije akad. klubov» za Zvezo narodov v Ženevi. Ravno tako nastopajo klubi sporazumno o priliki sklepanj prijateljskih pogodb z inozemskimi društvi. V lokalnih zadevah so omenjeni klubi povsem avtonomni. Poslužujejo se vseh dovoljenih sredstev za paci fistično propagando v svojem okolišu.
V	svrho uspešnejšega dela se namerava stopiti v čim tesnejši stik z sorodnimi klubi na Balkanu. Prva tozadevna konferenca se je vršila pred kratkim v Sofiji in je prinesla prav zadovoljive uspehe. Pred kratkim se je mudil naš delegat v ta namen tudi v Atenah. Naše časopisje je z ozirom na omenjeno akcijo pomotoma poročalo o snujoči se «Zvezi balkanskih študentov». O tem pa ni govora, gre le za skupno akcijo akademskih klubov za Zvezo narodov na Balkanu. Potom turškega in albanskega poslaništva v Beogradu so vabljeni v ta prijateljski blok tudi turški in albanski študenti.
Začetkom aprila se bo vršil v Beogradu kongres balkanskih klubov. Udeležba Bolgarov in Grkov je po sedanjem stanju stvari zasigurana, pričakovati pa je tudi Turkov in Albancev.
Kakor vidimo, naša akademska omla-dina, ki si je stavila za nalogo, da pro pagira pacifistične ideje, verno sledi svojim svetlim smernicam.
Iz demokratske stranke
Na Jesenicah se prične 18. marca ob pol 8. zvečer socijalno - poBtfličnl tečaj. Program tečaja Obsega sledeča predavanja:
18. marca: Socijailno zavarovanje. Predava g. dr. Joža Bohinjec. 25. marca: Pravice in dolžnosti, izvirajoče iz delovnega raz. merja. Predava gosp. dr. Joža Bohinjec, 1. aprila: Delavsko pravo (splošno, jugo-slovensko). Predava g. dr. Joža Bohinjec. 8. aprila: Zaikcm o obratnih sosvetih. Predava g. dr. J. Bohinjec. 15. aprila: Carina, tarifa in kalkulacija cen. Predava gosp. Mirko Obersnel. 22. aprila: Davčna politika tn državni proračun. Predava gospod Ivam Mohorič. 29. aprila: Ustava in ustroj naše države. Predava gosp. Fran Majcen 6. maja: Zaščita materinstva tn žensko varstvena zalkonodaja. Predava g. dr. Joža Bohinjec.
V petek, dne 19. t. m. 6e bo vrSil občni zbor k. o. SDS na Jesenicah ob 2. popol dne. Udeleži se ga gosp. ravnatelj Jug,
Sušak in njegove težave
Ravno sedaj zboruje v Beogradu železniški tariiski odbor. Že nekolikokrat sem zastopal v javnosti stališče, da je Sušak izredne važnosti za slovensko trgovino, predvsem seveda, ko dobimo prepotrebno železniško zvezo Slovenije z morjem.
Lansko leto sem posebno razpravljal v «Jutru» o pomenu pristanišča na Sušaku za našo trgovino z lesom, saj je tudi danes Sušak poleg Reke glavno tržišče lesne trgovine za vse Sredozemsko morje. — Sušak uživa v zunanjem trgovskem svetu izven mej naše države, kjer se konsumira naš les, najboljši glas, ima ime in uzance, ki si .iih bomo morali v drugih lukah šele ustvariti Da preidejo prej dolga leta in leta, ko to dosežemo v drugih lukah in si pridobimo zaupanje, je jasno vsakomur, ki pozna konservativnost svetovne trgovine, ki se vedno težko loči od svojih tržišč.
In ta Sušak se hoče danes z našimi tarifnimi odredbami ter res nepremišljenimi internacionalnimi pogodbami ubiti, naravni izhod slovenske lesne trgovine na domače morje v korist italijanskim lukam zapreti ter nas na milost in nemilost izročiti italijanskemu vplivu in tujim prekupčevalcem.
Glede tarifov moramo eksporterji Slovenije doseči za Sušak vsaj iste ugodnosti, ki so uveljavljene za Split. — Ne zahtevamo ničesar drugega in nič več, kakor so nam obljubili leta 1923. gospod ministrski predsednik N. Pašiič in gospod zunanji minister dr. M. Ninčič ter tedanji železniški in finančni minister.
—	Sam ministrski predsednik g. N. Pa-šič je tedaj deputaciji decidirano izjavil, da nai z železniško zvezo Slovenije z morjem potrpimo do prvega večjega državnega posojila, on sam pa se hoče pobrigati, da dobimo ugodne železniške tarife do Sušaka in z niimi vsaj «tarifno zvezo» do morja, ako zaenkrat še ne železnice. — Po projektirani progi Brod-Moravice iz Kočevja dalje do Sušaka znaša dolžina 51 km + 84 = 135 km. Za rezan les in testone bi znašala voz-nina po izvozni tarifi 34. postav. 25. Din 625. Kočevje-via Grosuplje-Karlo-vac-Sušak pa je 371 km in tovornina 1090 Din. Ako se nam izpolni dana obljuba in dobimo «tarifno zvezo» s Suša-kom, smo samo dosegli približno ono tarifno višino, ki odgovarja znižanim postavkam za Split.
In to bi naša Dolenjska, ki je tako bogata na lesu, svojem edinem dohodku, menda vendarle lahko zahtevala.
—	Ako se hoče protežirati Split, razumemo razloge, a dokler ne ustvarimo predpogojev za lesno trgovino v Splitu, nas ne odganjajte od Sušaka in ne gonite pod komando italijanskega prekupčevalca! In kar velja za Dolenjsko, je odločilne važnosti za osamosvoiitev in napredek lesne industrije celokupne Slovenije, ki bo z malo železniško zve zo Kočevje-Brod-Moravice gravitirala izključno na Sušak.
Internacionalne pogodbe! S Španijo še danes nimamo trgovske pogodbe, dasi gre 50 odst. celokupnega lesnega izvoza iz jugoslovenskih pristanišč v Španijo. Ta naš eksport obvladajo izključno Italjjani in to tako v Splitu kakor tudi na Sušaku. Ako se hoče jugo-slovensko eksportno trgovino oprostiti tujega vpliva in posredovinia, so nujno potrebne trgovinske pogodbe, ki bodo s pametno tarifno politiko oživljale ju goslovensko trgovino v vseh naših pristaniščih brez konkurence Splita Sušaku in obratno.
Z Italijo imamo do danes že vse mogoče pogodbe — da celo prijateljsko! In vendar, kako minucijozno natančno ter birokratičio prelr.gmo izrabljajo glede arangementa medsebojnega prometa na Sušak in Reko, dovoz Jugosla vije na Reko in kako i.am je onemogočeno, priti preko Postojne in Reke na Sušak.
Država je dolžna, delati z vsem go spodarskim razumsvaniem. da ostane naša trgovina na Sušaku, ki je zadosti obširen, da zadosti v prvi vrsti lesni trgovini, za kar je bil venda-- namemen že od vsega njegovega začetka. Zveza Postojna-Reka-Sušak bo za Sušak bre^ veljave. Italijanska uprava drža\.iih železnic dovoljuje za zvezo Reke s Po stojno 50 odst. popusta na dosedanji tovornim. Za Sušak na italijanski progi ta popust ne velja. Na Sušak se more odpošiljati blago preko Postojne samo z direktnimi tovornimi listi. Italijanska železniška uprava ne prevaža tranzitnega blaga na Sušak; reekspedicija ni do voljena; tozadevne pošiljke se morajo v Reki razložiti ter ponovno naložiti in odpremiti z internacionalnim to\ ornim listom ali pa z vozovi preko carinarnice na Sušak. Jugoslovenske pošiljke za Reko gredo potom reeksyedicije na Reko za bagatelno tovornino 30 Din ki ni primerljiva s stroški iz Reke na Sušak
Thaon de Rewal je danes za nas skoro brez pomena. Le redkokdaj se izgubi v ta zaliv kaka tovorna ladja. Navezani smo na italijanske paroobvbne družbe, ki se z nami igrajo kot mačka z miško. — Vagon našega blaga Dride v ta zaliv, ladje ni. tik ob meji v reškem delu pa ladja čaka na tovor. Reekspedi-
cija iz tega dela ni dovoljena. V teni zalivu delajo pogodbeno samo italijanski državljani. In Italija zahteva, ca se vagon razloži, razloži za italijansKa delavska cooperativa; vagon je treba zopet naložiti, cooperativa zopet zasluži, napraviti mednarodni tovorni list in iti preko carinske torture 20 metrov daleč v izključno italijanski pristan do čakajoče ladje ali pa izpeljati na Reko b'ago z vozovi tudi potom coopérative, kjer ti ista cooperativa zopet vagon, oziroma vozove razloži in naloži v ladjo.
Naša država bi morda vendar mogla s primernim znižanjem luških pristoibin in drugih bonitet, privabiti v Thaon de Rewal tuje ladje za nakladanje našega blaga; sem namreč mnenja, da bi se takoj prenehale vse šikane. kakor hitro bi se šlo za profit.
To so prve zahteve našega trgovstva glede Sušaka, katerim bi se moralo ustreči. Naše napake bi bilo treba odpraviti. škodljive tuje vplive pa parali-zirati. Za procvit Sušaka in njegovega pristanišča se mnogo trudi njegov gra-donačelnik g. Kučič. Do danes je mož na marsikaterem mestu naletel samo na gluha ušesa, žalibog v škodo naše trgovine in sušaškega pristanišča, ki bo direktni izhod naše Slovenije na morje. G. Kučiču smo za njegov trud in delo hvaležni.
A. Kajfež, Kočevje,
Politična kriza v Rumuniji
Skoraj vse rumunsko časopisje naglasa so« glasno, da je notranjepolitični položaj tako zamotan, kakor morda še ni bil zadnja leta. Ni dvoma, da mora Bratianova vlada odsto. piti, oficijelni razlog za demisijo pa se do« slej še ni mogel najti.
Po vojni ni bilo na Rumunskem kabineta, da bi popolnoma izčrpal polnomočje onega parlamenta, iz katerega je izšel. Liberalna stranka je v tem pogledu napravila prvi po< skus, ki je drago stal državo in njo samo, ki 6e razvija v gotovih zgodovinskih tradi» cijah stare Rumunije in se v mnogih pogle» dih še ni mogla ali znala prilagoditi novim razmeram. Liberalna stranka je organizira« na na načelih popolne centralizacije in brez« pogojne podrejenosti svojemu voditelju. Tc« ga načela ee je držala in se še drži tudi na vladi. Razmere pa so se na Rumunskem po vojni popolnoma spremenile. Državno ozem lje se je trikrat povečalo. Prebivalstva je dvakrat in pol toliko kot pred vojno. Manj« šine so veliko močnejše in to z znatno las»« no kulturo. Zato se je morala rumunska vla» da oprijeti novih upravnih metod, popolno» ma drugačnih, kot so bile v veljavi pred voj« no. Ni čudno, da liberalna stranka, ki se je ustanovila pred svetovno vojno, ne тоте biti kos svojim velikim nalogam in zato se tudi liberalna vlada ni mogla nikoli rešiti najrazličnejših težav. Liberalci bi se morali odreči svojim tradicijam, ali pa dobiti nove pokrajine, da bi dosegli v državi zaželjeno edinstvo in potrebno konsolidacijo. Stran» ka pa si je izbrala nova pota in si tako na« kopala proti sebi nove pokrajine in narodne manjšine.
V gospodarskem življenju so liberalci za« stopali politiko narodnega protekcijonizma in so v tem duhu sestavljali tudi svoje go« spodarske zakone. To se da lahko razjasniti. Liberalci predstavljajo rumunsko industrij« skoafinančno buržoazijo in imajo v svojih rokah ves bančni in industrijski kapital. Jas no je, da so vedno delali na to, da razširijo svoj upliv tudi v novih pokrajinah, v prvi vrsti na industrijski Erdelj. Zato imajo vsi njihovi gospodarski cilji značilno skupno čr« to, namreč da so interesi domače industrije kolikor mogoče v skladu z interesi onega staleža, ki ga predstavlja liberalna stranka. Liberalci delajo z vsemi silami na to, da za« sigurajo svoji stranki nadvladje v narodnem gospodarstvu, ker so si bili svesti, da mo» rejo v državi z razmeroma mladim kapita« lom na ta način dobro vladati, tudi ako so v opoziciji. Danes so v liberalnih rokah osre dotočene vse banke in industrija. Celo Na« rodna banka je pod vplivom te stranke.
Proti taki politiki izključnega liberalizma so začele ostro nastopati nove pokrajine in one politične stranke, ki zastopajo v politič« r.em življenju nove dežele, namreč kmetska stranka v Besarabiji in narodna' stranka v Erdelju. Ti dve stranki sta imeli in imata še vedno mnogo sličnega. Narodna stranka zastopa meščanstvo, kmetska pa ima veči« noma radikalna gesla, vendar pa obe skupaj nastopata v borbi proti liberalcem in zlasti v boju proti centralističnim tenden« cam. Internih vezi med tema dvema stran« kama z različno stanovsko podlago doslej ni bilo. Zato tudi ravno zaradi tega ni mo» glo priti do močne edinstvene fronte epo» zicije, ki bi mogla za liberalci prevzeti vla« do. V posameznih primerih sta ti dve stran« ki res nastopili skupaj, tako pri volitvah T kmetskosgospodarske zbornice in pri posled njih občinskih volitvah, se nista mogli spo« razumeti glede sestave skupne vlade. To je vzrok, da so mogli liberalci ostati tako dol« go na krmilu. Ni bilo stranke ali strank, ki bi jih mogle zameniti. Tudi še danes, ko so pristojni ministri že napovedali, kdaj bo ka» binet odstopil, še ni določeno, katera stran« ka bo vzela državne vajeti v svoje roke. Bodoči predsednik vlade bo najbrže vodja narodne stranke general Averescu. Ta stran ka je bila vsa štiri leta v lojalni opoziciji in je včasih celo vidno, včasih pa tajno podpi« rala liberalce. Ta sprememba pa nikakor ne bi pomenjala definitivne rešitve rumunske notranjepolitične krize, ker bi šel general Averescu s svojo stranko gotovo po istih potih kot liberalci, tembolj ker moč njego« vega tabora ne bi dovoljevala preveč samo« stojne politike. — CEP.
Ali ste naročili vsaj enega znanca ali znanko na tednik
„DOMOVINO"?
Naši Kraji
Ne bute daleko došli
Impresije z Radičevega shoda pri MetlikL
Metlika, 14. marca. Za nedeljo sta gg. Radič in Pucelj napovedala »velik shod» v Metliki. In sta ita res imela, toda ne v Metliki, marveč onstran Kolpe, v Jurovskem Brodu. na Hrvatskem. To je prvo.
Drugo: Navzlic znanim radičevskim agi» tacijskim metodam to in onstran Kolpe, na» vzlic krdelu letečih agitatorjev in ustnim pri poročilom, navzlic poplavi plakatov z gosto« besedno profanacijo Matije Gubca in z po« veličevanjem «voditelja in učitelja» ministra Stiepana Radiča, se je k shodu zbralo jedva nekaj nad tisoč ljudi. Kajti to je — tretje — najbolj fatalno dejstvo, da na tem shodu ob Kolpi niti ni bila za popolni njegov fi« asko toliko odločilna le nepričakovana sla» ba udeležba kakor hladno razpoloženje, ki je gg. Radiču in Puclju in celotni njuni suiti ad oculos pokazalo perspektivo njunega Pi» rovega zmagoslavja: še par takih shodov, in... radičevski «prekod» ali «pohod» iz Hr« vatske v Slovenijo, ki ga je g. Pucelj na sho du povdarjal z genljivim zanosom, se bo obnesel prav tako, kakor je to povedal je« dva slišen medklic: «Ne bute daleko došli I»
Ne bute daleko došli! Naprej nikakor ne. ker kolikor je bilo udeležencev iz naše Be» le Krajine, so šli Radiča poslušat iz «firbca», jd maše, mimogrede. A kolikor jih je bilo z one strani, si moral samo tega ali one» ga domače pobarati: — No, kako je z re» publiko?
«Vrag ga dal — krepala je!»
Torej pretežna večina bivših radičevcev, nekdaj tu ob Kolpi tako navdušenih za Ra« dxa in plamtečih za republiko. A danes? Mrzijo ga, sodijo, da je sporazum grda pre« vara in so prepričani, da je Stjepan Radič sedem let vlekel narod za nos. Kdo mu kaj more! Ljudstvo je desorijentirano in revol» tiratio, a on je minister in ga ščitijo žandar» ji. Videl si jih lahko — fante in može — kako so se v gručah zbirali in skušali z de» monstracijo dati duška svojemu ogorčenju. Pa so se radi ljubega miru raje vdaii topi resignaciji, ker nihče med njimi ni bil pri» pravljen riskirati aretacijo, kakor se je zgo» dilo slovenskemu trgovcu D., ki ga je na po» staji v Karlovcu radi vzklika proti Radiču popadla — roka postave...
Da nadaljujemo v tej zvezi: Stjepan Radič se je s svojo suito pripeljal v posebnem va» gonu direktno Iz Beograda in ni utegnil v Zagrebu niti «kušnuti svoje žene», kakor Je razodel ob koncu shoda. Prvo razočaranje pa je doživel v Karlovcu, kjer ga je depu« tacija občinskih očetov tako dolgo iskala, da se je vlak ravno začel pomikati, ko so prišli do zadnjega — Radičevcga — vagona. Naravnost presenetljivo hladen je bil konč» no sprejem v Metliki. Na pozdrav se je čul odziv («živio Radič!») ie iz Radičevega sprem stva, vštevši tudi ono kopico židovskih iz» letnikov, ki so se zaradi lepega nedeljskega dne pripeljali iz Karlovca ogledovat mili seljački narod... Pogledat pa sta prišla tu» d; bivša klerikalna poslanca Nemanič in Sta novnik. In to je pravzaprav najinteresant« nejša podrobnost današnjega dne.
Jurovski Brod je malo, zares idilično na» selje, tik onstran mostu preko Kolpe in je trikotni prostor ob pošti in ob velikem za» voju glavne ceste naravnost sijajno pripra» ven za zborovanje. Toda ljudstvo se je po Radičevem prihodu na lice mesta — pripelja la sta se z g. Pucljem v kočiji — le počasi obotavljaje zbiralo okrog govorniške tribu» ne, kjer so se spredaj postavili zastavonoše s hrvatskimi trobojkami (in s prelepljenim R preko insignija HRSS), par tamburašev. in fantov, nekaj komekov v kučemajkah — vse drugo pa pisana družba, mladih in starih, otročadi in brhkih deklet v beli opra» vi. «Kakor na sajmu» — je dejal nekdo.
Medtem je Radič že izpregovoriL On. kj je doslej znal s svojo besedo nase navezati desetkrat večje množice in so včasi vanj strmeli kakor v apostola, je tokrat govoril kakor samemu sebi v beli dan. Toplo je pri» grevalo solnce, toda Radičcve besede niso ogrele. Niti vzklika, niti pritrdila, dasi je Radič stopnjema posegal po vseh svojih re» kvizitih, vmešaval prislovice in Isusa in Gubca, In udrihal po popih in čifutih in ba« tinaših- Vsa morala njegovih pridigovanj pa je šla k vrabcu, ko se je iz bližnje goetilne raztegnila prešerna pesem:
«Nikaj na svetu lepšega ni nego kad vince dobro rodi!...»
Uh! Poldan so oznanili metliški zvonovi in ljudstvo se je začelo razhajati. In ravno ko se je Radič na vso moč trudil, da vsaj ob koncu upali, so seljaki za cesto napre» gali konje in — hihotl — poganjali domov; mladež pa je pazarila z Bošnjaki in se gnet» la okrog sejmarja, ki si je postavil štant s piškoti in cukrčki. Zares! Kakor na sejmu...
Naravno, da je zaman grmel svojo slove» no>hrvaščino tudi g. Puceli in vsi nadaljnji govorniki, ki so pripomogli samo do krila» tiče: «Najslabiji govornik najdule vleče!» Se enkrat je izpregovoril Radič, napovedal
aeljaSko pomlad in se obregnil ob novinar» je, nato pa zapel «Lepo našo». Tamburaši so mu pomagali, pa so io vseeno klavrno zavo» rilL «Premalo eu pili!» je grobo pripomnil mlad fant in so se mu smejali vsi naokrog.
Tako je torei Radiča in Puclja v nedeljo preživela Metlika, kjer je bera besedi bila velika, л ljudstva več ne mika njuna dika, odkar je šla rakom žvižgat republika. rp.
Slovenski pisatelj - zlato-mašnik
Pozdravljen zlatomašnik! Dne 16. tega meseca je odplulo petdeset let, odkar Ti je nadškof Goimajer v Gorici položil roke na glavo in Te oblagodaril z maš-ništvom. Kot čvrst, nevpognjen 75 letnik stopaš pred oltar, da opraviš zlato mašo. Dosegel si zlato dobo. ki Ti je napovedovalo Tvoje meniško ime: Hri-zogon (Zlatorod). Zlata Ti ni dal red, ki Si mu služil dolgo vrsto let; zlata T' ni vsula v naročje siromašna Istra, kateri Si požrtvovalno dvigal prosveto. In domovina? Nakazala Ti je beraško pokojnino, dasi Si prinesel s Seboj zlato zavest, da Si se pošteno trudil za narodov blagor.
Gospodu Valentinu Majarju, vpokoje-nemu župniku, živečemu sedaj Podšent-jurijem pri Zagorju (p. Medija Izlake), velja ta pozdrav. Rodil se je dne 15. februarja 1851. v Dolu pri Ljubljani. Ljubljanske šole so sprejele vedoželjnega fantiča; najprej trnovska, kjer je «profesor» Luka Sušnik razlagal trivijalne predmete in kaplan Luka Jeran učil krščanski nauk. Šlo ie stopnjema: iz trnovske v šentjakobsko šolo in nato v gimnazijo.
Bilo je leta 1871., ko je v šesti šoli profesor Hônig (Kljukec) drakonično izvajal zgodovinske «partije» in mnoge nagraial s «kljukami», ko je profesor Heinrich. imenovan «Kultura», do nebes poveličeval zmagovite Nemce, poniževal premagane Francoze in smešil naše narodne zahteve, ko je profesor Konschegg izgovoril usodno napoved: Zwei miissen failenl — ko ie profesor Šolar vzorno predaval slovenščino, tedaj je ustanovil Valentin Majar — v gimnazijskem izvrstju je stalo. Maier. on sam pa izvaja svoje ime šaljivo od glagola: maia ti. majem — tajno dijaško društvo Vilin krog s poseimimi pravili. Tajno je bilo. ker ie bi!o tedaj dijakom strogo prepovedano snovarne vsakršnih, tudi slovstvenih društjv Člani — bilo jih je 15 glav — so se shajali vsak četrtek pod Rožnik,>m. kje so se vršile debate. Posam»%ia tcrrata so s-* kri'i-kovala in najboljši izdelki sprejeli v list «Vilin krog», kateremu je bil urednik Vilinski (Maiar). Tedaj je bila doba taborov. Mladina se ie navduševala zlasti za zedinjeno Slovenijo in Vilin krog je na svojem zborovanju razmotrival. kolik ji bodi obseg. Vilinskemu se je zdela naša Slovenija premajhna; rušil je deželne meje. češ. da so samo na zemljevidu. v resnici jih pa ni; zahteval je še Hrvatsko s Slavonijo. Vojvodino z Banatom, Dalmacijo s Črno goro in Ercegbosno; svojo zahtevo je utemelje-
val kažoč na jezik, ki je povsod enak z majhnimi krajevnimi razlikami. V Vili-nem krogu je zbog tega nastal razkol: tukaj Slovenija, tamkaj Jugoslavija. Ume se. da se ta razpor ni vršil tihoma, nego glasno in bučno. Burne debate so povzročile radovednost, kai imajo dijaki med seboj, da včasih kriče kakor žerjavi. Obstoj društva ni ostal pod mernikom. Počasi je jelo šumeti, kakor da bi se pletla kaka zarota. Profesorji so začeli zasledovati udeležence in vzeli na piko zlasti Vilinskega. Celega pol leta ni bil vprašan iz nobenega predmeta, a naposled, kakor da bi se bili domenili, je bil nekega dne klican vsako uro dopoldne in popoldne. Vendar je zmagal in ni bil med tistima, ki sta po Kon-scheggovi naipovedi morala pasti. Da bi se ognil nadaljnjemu preganjanju in ker mu je bila odtegnjena pomoč od doma, je nameraval iti k pošti ali k železnici; naposled pa se je vdal materini želji in stopil v frančiškanski samostan.
Prebivši novicijat v Nazarjih je nadaljeval gimnazijske nauke v zasebni frančiškanski šoli na Kostanjevici pri Gorici; učitelj mu ie bil o. Stanko Škrabec, s katerim je ostal v prijateljski zvezi do njegove smrti. Bogoslovje je zvršil Maiar na Kostanjevici in v Ljubljani Dne 16. marca 1876. je postal mašnik. Služboval je v mnogih samostanih: v Nazarjih. Samoboru. Jaški, Klanjcu. na Trsatu. v Pazinu. Karlovcu. Mnogo je skusil in naposled. posnemal Valentina Vodnika, odložil kuto in Hrizogona in se povalentinil. Zaplaval je v Istro, kjer so mu odkazali prostrano župo pri Sv. Luciji na Skitači poleg Labina Na tej točki je ob najneugodnejših okolnostih pod kruto vlado poreškega škofa italijanaša Flappa vztrajal 12 let, oskrbel mnogo naprav in poprav ter si pridobil izrednih zaslug z otvoritvijo dveh osnovnih šol pod okriljem Družbe sv. Cirila in Metoda za Istro: nameraval je ustanoviti še tretjo, kar pa so preprečili Italijani. Leta 1911. je stopil v pokoj in se naselil na sedanjem bivališču.
Kaj ie storil Majar na književnem polju? Odpri Simoničevo Slovensko bibliografijo — na str. 283. do 286. je nanizanih 28 naslovov njegovih del. a niso vsa (zabeležen ni hrvatski Život Isusa. lat. Flores juveniles). Res. da so večinoma prevodi, a njihova množina priča, da o. Hrizogon ni v samostanu držal križem rok. Poleg molitvenikov in raznih nabožnih knjig je predelal za Slovence mnogo daljših in krajših povesti — lepo število jih je objavil v Kordeševi «Ljudski knjižnici». Opisal je zgodovino božje poti na Trsatu in Odkritje Amerike po Campeju. Z mariborskim o. Ka-listom Hericem je sprožil izdajanje lista «Cvetje z vertov sv. Frančiška», kateremu je bil urednik o. St. Skrabec, sloveči po svojih korenitih jezikoslovnih spisih na platnicah, zvest sotrudnik pa započetnik lista Majar. kj je zalagal tudi druge časnike s svojimi proizvodi. V «Novicah» je izšel leta 1878. njegov članek «Ali u ali v — v «Slov. Narodu» pa naslednjega leta daljša jezikovna razprava «U bodemo pisali namesto v». Dostaviti treba, da je mnogo Majarjevih spisov ostalo neobjavljenih. Dokaj se jih je poizgubilo.
S ponosno zavestjo, da je svoje talente obračal vedno v korist ljubljenega jugoslovenskega naroda, čigar ujedinje-nje je dijak prorokoval in srečno dočakal. praznuje velezasluženi gospod Valentin Majar svoj zlati jubilej, iskreno mu čestita, želeč še mnoga zdrava leta _____ Prijan.
Anketa o regulaciji Savinje in njenih pritokov
CeUe, 15. marca.
V smislu sklepa občinskega sveta je sklical celjski župan dr. Hrašovee za danes anketo o regulaciji Savinje in njenih pritokov. Na anketo so bili vabljeni veliki župan dr. Otmar Pirkmajer, strokovni referenti hidro-
RNI
ANGELJ
Na tisoče ljudi nI včeraj dobilo vstopnic v Zagrebu za ta velefilm.
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. uri.
Torek, 16.: Zaprto.
Sreda, 17.: «Deseti brat». C.
Četrtek, 18.: «Ana Christie». F.
Petek, 19.: ob 15.: «Druga mladost». Ljud» ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ob 20.: «Deseti brat». Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Ljubljanska opera
Začetek ob pol 20 ,uri.
Torek, 16.: «Žongler Naše ljube Gospe». E.
Sreda, 17.: «Trubadur». Gostovanje g. Ro» berta Primožiča. A.
Četrtek, 18.: «Grofica Marica». Irv.
Mariborsko gledališče
Torek, 16.: «Beneški trgovec». C. Premljere
Sreda, 17.: koncert Ade Poliakpve.
Koncert Sancin-Kroemer v Celju
Celje. 16. marca.
V soboto sita priredila piaotet g. prof. Hugo Kroemer ti Gradca ta vlJoKntot g Kare! Sancin, ravnatelj celjske Glasbene Matice v mali dvorani Celjekega doma koncertni veter. Oblek ml hfl ravno Dovo-
ljen. PriSll so oni, M jim je glasbena umetnost res pri srcu.
Prva točka je bila Chopinova sonata v h-mnlu, ki jo je izvajal prof. Kroemer (bivši učitelj ge M. Sametnove). 2e Izvajanje prvega stavka je pokazaûo, da imamo pred seboj velikega mojstra ln resničnega umetnika. Njegovo igranje je polno globokih ln originalnih domielekov, tehnika dovršena in izvedena do podrobnosti. On je umetnik z neodoljivo privlačno silo in močnim temperamentom Chopinova sonata Je polna pestrosti, figur in pasaž. Dolgo-veznoett, ki jih sreču jemo v nekaterih večjih Chopinovih delih, ni bilo občutiti. Skladba je v formi dovršena in vpliva zla. st! s svojevrstno izvedbo. V Kroemer Ju Je naSla prvovrstnega interpréta. Isto velja za Debuesyjeve skladbe. Mogočni prefludij, ritmična in melodtioana «Sarabanda.» ter teh-niAno komplicirana «Toccata» so pokazale veliko znanje in umetniško dušo ptjanisto-vo, Lisztov «Petrarkta sonet St. 104» hi «Sv. Frančišek hodi po morju» Igra prof Kroemer naravnoot plastično, taiko da mol ra tudi laik razumeti motive ter njih mo. gočoo izvedbo. Prof. Kroemer Je Se dodal Llsrtov «Vzdih» («Un sospiro»).
Ravnatelj Saneh) je igral mesto Roslav-červega valčka ln nokturna Bachovo «Ari-lo», potifoničuo skladbo, bogato na pestrih
formah. Glavna točka njegovega programa je bila Szymanowekega «Sonata v d.molu». Moderna kompozicija s finimi motivi ln težkimi, kompliciranimi figurami. Višek ima v 2 stavku (Allegro moderato). Ravnatelj Sancin, ki ga poznamo kot resnega umetnika, je pokzaal od svojega zadnjega nastopa še znaten napredek. Mojster je zlasti v nižjih legah. 'Njegova vijolina zveni čisto in njegovo igranje ne pozna tehniških ovir. Poteg prof. Kroemerja, M je spremljal na klavirju s fino rezervo in diskretnostjo, sta priSla njegov temperament in tehnika do popolne veljave. Mnogo odobravanja je žel tudi z ljubkimi «Ciganskimi plesi» (Nâchéz). Dodal Je ëe Seybol-dov «Scherzo».
Občinstvo ni Stedilo z burnim aplav. zom Klavir pa bi bil lahko za tak umetniški 'večer boljši.	—rp—
iiubiiAhiki
DVOR
Danes ob:
4», pol 6., pol 8. in 9« uri.
Velikanski uspeh! Senzacija nad senzacijo!
Justlfibnclln nedolžnega
na električnem stolu
Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. ure. SamO Za ljudi močnih Živcev I Piedna'nanilo: LILI DAMITA	Mladini neprimerno!
тти Itkv^O
tehničnih oddelkov v Ljubljani, Mariboru in Celju, okrajni glavar celjski vladni svetnik dr. Žužek, zastopniki mestne občine, okrajnega zastopa celjskega in raznih prizadetih okoliških občin. Velika udeležba je bila dokaz, da je zanimanje za to važno gospodarsko vprašanje vsesplošno. Udeležil se ie ankete veliki župan mariborske oblasti osebno. Po izčrpnem referatu inž. Piletiča, referenta hidrotehničnega oddelka pri okraj nem glavarstvu celjskem in po vsestranski temeljiti debati, v katero so opetovano posegli veliki župan, generalni inšpektor hidro tehničnega oddelka v Mariboru inž. Zbrizaj in referent hidrotehničnega oddelka v Mariboru inž. Juran je bil sprejet predlog občinskega odbornika dr. Božiča, da se izvoli komisija, v katero odpošlje okrajno glavarstvo celjsko svojega zastopnika strokovnjaka in volijo občina mesto Celje 2, okoliška 2, Petrovče, Škofja vas in Teharje po enega okrajni zastop celjski 2 člana. Ta komisija naj določi obseg onih del, ki naj se izvršijo, naj pripravi načrt in proračun ter določi način, kako se naj dobavilo potrebna sredstva in ključ, po katerem se naj razdelijo prispevki.
Iz debate bi zanimalo sledeče: Po referatu inž. Piletiča so neobhodno potrebna dela, brez katerih si sploh regulacije Savinje ri mogoče misliti, ta, da se predvsem odstrani naplavljenl prod med obema železniškima mostovoma nižje Celja In podzldava savinjsko obrežje. Stroški za ta dela b! znašali okrog 850.000 Din, dočim bi stroški za regulacijo Savinje in njenih pritokov v vsem poplavljenem ozemlju celjske okolice znašali okrog 16 milijonov dinarjev.
Zgoraj omenjena dela bi bila vsaj začetek in bi hnela gotovo že prav zadovoljive posledice. Gospod veliki župan je obljubil, da bo tozadevno akcijo vsestransko podpiral ter Je podal na podlagi svoji izkušenj, ki jih Je dobil o prilik! že deloma započetih regulacij Drave In Mure, zelo dobrodošle nasvete.
Jelisava Zadravec f
V Središču ob Dravi je umrla v nedeljo po dolgi težki bolezni gospa Jelisava Zadravec, soproga odličnega. Sirom Slovenije znanega Industrijalca ln narodno-gospodarsikega delavca ter organizatorja g. Jakoba Zadravca.. Rodom Hrvatica iz Varaždina je bila po-kojnica vse življenje odločna narodna žena in zvesta opora svojemu soprogu pri vsem njegovem delovanju ln v vseh njegovih bojih. Kot delavna in skrbna gospodinja je mnogo pripomogla, da se je Zadravčev paromlin. ki je bil dolga leta edini v vsem okolišu, razvil v veliko procvitajoče podjetje. V zasebnem življenju je bila vzor žene, ki v skrbi za blagostanje lastne hiše ne pozabi tudi dolžnosti do bližnjega. Vrata njenega doma so bila vsikdar odprta onim. ki so potrebovali pomoči, njen Hudomil obraz, njene gorke besede so olajšale marsikomu gorje. Umrla je v starosti 55 let. Ob njenem mrtvaškem odru žaluje poleg soproga Jakoba tudi sin edinec Jurica, delaven in mnogo obetajoč nacijonalni delavec.
Težka vrzel le nastala v Zadravčevi hiši v Središču. Odličnemu pristašu in njegovi rodbini Izrekamo iskreno sočutje v bridki Izgubi, blagi pokojnici pa bodi lahka središka zemlja, saj bo spala večni sen med sotržani, čijih spoštovanje zasluži po svoji dobrotljivi roki in vzornem življenju in s čijih pokopališča se vidi njen rodni Varaždin. Pokojno gospo Jelisavo Zadravec bodo pokopali v sredo ob pol 14.
Priporoča se najcenej&i nakup
spomladanskega blaga
v največji izberi pri tvrdhi
JOS. SNOJ, maoofaktarna io modna trgovina
1473-a-II Ljnbi|ans, Prešernova ulica
Igra prirode
Prošlo jesen je na njivi v Spuljah pri Ptuju zrastla repa, ki je imela skoro popolno obli» ko človeške roke. Zanimivo je tudi, da so na njivi, ki je bila vsa posejana z repo, zrastle le tri repe in sicer ena normalna, in ena, ki tudi predstavlja roko, in pa repa s petimi prsti na današnji sliki.
Oropan in potem smrtno ponesrečil
Gor. Mozel, 14. marca. Pavel Stadohar, 66 let stari trgovec s kožami iz Predgrada v črnomaljskem okraju, je nakupoval dne 22. februarja v vasi Zdihovo in v okolici občine Mozelj kože od divjačine. Medpotoma Je posetil tudi več gostiln in se je precej opijanil. Močno razgret od vinskih duhov, je krenil iz Zdihova proti Žagi pri Kolpi. Ker ni dobro poznal tega pota, je prosil vaščane iz Zdihova. ki so bili ravno zaposleni pri popravljanju pota, naj mu pokažejo pravo smer na Žago. Za kažipota sta se mu ponudila dva mlada fanta, hlapca oziroma pastirja Iz Zdihova. Ko so se oddaijill vsi trije nekaj sto korakov od va-ščanov, ie Stadohar baje vsled vinjenosti sam padel. Njegova spremljevalca sta porabila to priliko, da ga oropata. Vzela sta mu iz notranjega žepa denarnico, v kateri Je imel 1340 Din ter odšla nato nazai na svoje delo. Toda Stadohar je tatvino očividno ze!o kmalu opazil. Stekel ie takoi za svojima spremljevalcema, ju prijel in zahteval denar nazaj. Fanta sta se prestrašila, priznala svoje dejanje in vrnila Stadoharju denar, da ne bi imela še kakih večjih neprilik
Stadohar se je nato izrazil: »Sedaj grem pa v vas Suhor, v občini Banialoki, ker mo ram priti tja še danes zvečer!« Odšel ie in ga od takrat niso več videli. Očividno Je v mraku zgrešil pravo pot, zašel potem na rob globokih sten. se zvrni! v nad sto metrov globoki prepad ln se ubil.
Vsa poizvedovanja za njim so ostala dolgo brez vsakega uspeha. Sele dne 9. marca so našli končno njegovo truplo, močno razbito v imenovanem prepadu in je potem pokopali.
Oanes zadnji dan prekrasni film
Nevesto na motorju
z najlepšimi naravnimi posnetki švicarskih Alp. Mnogo športa. Tekme z motorji na morju. Hud požar na motorju. Pretresljiva vsebina. Velika razkošnost Moderne toalete. V glavnih vlogah : Lee Parry, Ernst Hoffmann, Angelo Ferrari. Prihodnji spored:
„Bela vešča"
Barbare Ia Marr, Charles de Roche in Conway Tearle.
Predstave ob 3. pol 5., 6, pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
Darujte za sokolski Tabor!
Koncert Sancin-Kroemer
(V dvorani Fllharmonifine družbe.)
Na5 violinist I. Karel Sancln, ravnatelj eefljske Glasbene Mattee, kl Je ta zavod povzdignil in deloma preuredi! v vrlo resno in lepo proevitajočo glasbeno Solo, na» Je na nocojšnjem koncertu zgledno poeredtl skrajno zanimive kompozicije sodobne* violinske literature, Karla Szymamovekega proelulo, a nam ge nepoznano Sonato op. 9 v d-molu, Roslavca Valček ta Večerno pesem ter RespighSja tmpozaatni Concerto j Gregoriamo. — Imponira nam, da Je Samchi ' nrKal v Lhibliano — dola» ea ie nlemo
Culi — e sporedom, M Je poleg reproduk-torjeve tehnike ta zla®tl njegovega stilno črpajofiega ta v širok razmah idočega podajanja pokazal tudi novitete, kj M Jih sicer najbrž Se dolgo ne čuli. Karel Sancln je v sodobnost usmerjen ta točno razume razborite težnje ta često iščoča se izražanja sočasnikov Vse v muziki ga zanima. Dela, vsestranskega ta podrobnega, se ne plaši, zato dosega častne uspehe. DanaSnji večer Je to potrdil.
Dveh komponistov, Roslavca In Resplghi-ja, do nocoj raz oder Se nismo poznali. Zastopnik ekstremne leve grupe ruskih skladateljev Nikolaj Andrejevlč Roslavec, Iz kmetlških star&ev leta 1881. rojeni nčenee moskovskega Konservatorija. Je tvoril! do-sedaj zelo plodno. Ima Simfonijo, simfonični pesnitvi Človek in Morje (po Baudelaire Ju), violinski koncert (1925.), 5 godalnih kvartetov. 1 kvintet (s harfo ln oboo), 2 klavlrna tria, 5 violinskih sonat, 2 violoncelle ln 2 klavirski sonati, kantato Konec eveta ta mnogo drobnih stvari (pesmi) ter Instrumentalnih občutenekth kompozicij kot deloi. krt nama Ju Je pokazal Sancln. — Bolognee Ottorlno Reeplghl (rojen 1879 ), ki Je nekaj časa Študira« budi pri Rimski-Korsekovem v Petrogradu in Maksu Bru-chu v Berlinu, Je naJplodovtteJSl in najvaž. nejši Italijanski glasbeni sodobnik. Najče-SCe ee Izvajajo njegove proelnle Fontane dJ Roma. Leta 1922. za veMkl orkester in violino . solo komponiranl Gregorljanski koncert, Id emo ga danes čull v gosi i h ln Uadrtn. M adlikul« «o konstruktivno««
in slikovitosti. — Nekaj dat o Poljaku Szy-manovskem sem za.pisal že zadnjič v poročilu o koncertu Sevčikovega kvarteta.
Karel Sancin je violinist toplega, mehkega, voluminoznega, širokega tona. Njegove gosli pojo čarno, privlačno pesem glasovno poglobljeno, južno-občuteno pesem. Culi smo to nocoj zlasti v andantlno tranquifflo e dolce stavku Szymanovskega sonate, v kolosalnem Respighljenem Gre-gorijanskem koncertu in v Bachovem Air ter Smetanovi Iz domovine, И ju Je umetnik soareji dodal, da je umiril bučen, vihrav plosk ne preštevilno, rekel bi «ljub. Ijansko» navzoče publike.
V tehničnem obvladanju instrumenta Sancin nI še čisto zrel (leteči stakato, spi-kato na en lok, prehodi) — kdo bi se temu čudil, če mojster preko 30 tedenskih ur poučuje na celjski Matici —. Prvi stavek d-mol sonate je bil malo labilen, t.udi Ro-elavčev interesanten, fantastičen Valček. Vendar smo veseli prisluhnili težki kaden-ci, k; zaključuje prvi stavek Gregorijan-skega koncerta. Sancin jo je odsviral vrlo vzneseno, msrkantno, točno.
Goslačev spremljevalec, prof. H. Kroe. mer !z Gradca, je mož na svojem mestu i kot konduktor I kot solist. Podal nam je samega Debussyja, in to vrlo zajemljlvo, jasno, zanosno. Je vzoren, akademično točen, zanesljiv Interpret. PreluoiJ ln TJme. talni ogenj sta nas pošteno ogreli a po močnem izrazu in razgibanem podajanju. Pianist je bil deležen hvaležnega prttrjervanja»
Domače vesti
*	Povratek velikega župana. Veliki župan ljubljanske oblasti dr. Vilko Baltič se ie vie raj v pondeljek povrnil iz Beograda ter spre jema stranke ob določenih urah in dneva.
*	Dvor na vseslovenski zabavi. Vsesloven aki zabavi, ki jo ie v soboto zvečer priredilo Kolo srbskih sester v beograjskem Oficirskem domu, so prisostvovali tudi kralj in kraljica, bivši grški kralj in kraljica Elizabeta ter knez Pave! s kneginio Olgo. Kraljevski par je ostal na zabavi celi dve uri.
*	Promocija. Na graški univerzi je bil preteklo soboto g. Janko K a 1 a n iz Poljšice pri Podnartu promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Mlademu doktorju, ki se ie devet mesecev boril za naš Korotan, iskreno čestitamo.
+ Konferenca zdravn. zbornic. V nedeljo, in včeraii se ie vršila v Beogradu konferenca zdravniških zbornic vseh pokrajin naše države, na kateri se ie splošno naglašala potreba čim ožjega in krepkejšega sodelova nja z ministrstvom za narodno zdravje. Raz pravlialo se je o izpremembi uredbe o zdrav niSkih zbornicah, o vprašanju zobozdravnikov, ter o tujih zdravnikih, ki so v državni službi na škodo domačih. Dalje se ie govorilo o pogodenih zdravnikih in o vprašanju pogodbe zdravnikov okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Sprejeto je bilo stališče beograjske zbornice, da morajo biti kopališčni zdravniki strokovno izobraženi.
*	Izpremembe v poštni službi. Poštni urad nik v Subotici Anton Pečr.ik je imenovan za pisarja v poštnem ministrstvu, vpokojena poštna uslužbenka Antonija Milavc pa za; telefonistinjo na glavii pošti v Ljubljani. Telefonistinja Marija Gostič ie iz Poljan premeščena k poštnemu uradu Ljubljana 1.
+ Z ljubljanske univerze. Rektorat ljubljan ske univerze razpisuje na tehnični fakulteti mesto asistenta v kemijskem institutu s prejemki uradnika I. kategorije. Prosilec mo ra biti diplomiran inženier kemijske stroke ali pa diplomiran kemik-filozof.
*	Izplačevanje štipendij. Vsled številnih pritožb na šili visokošolcev, ki študirajo v inozemstvu, da se jim štipendije neredno iz plačujejo, je zunanje ministrstvo intervenira lo pri ministrstvu prosvete, naj bi se izplačila štipendij točno vršila.
+ Iz sodne službe. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani so položili pisarniški izpit sledeči žandarmerijski naredniki: Franc Rigler, Franc Zebre in Ivan Polanc iz Ljubljane, Ludvik Fras iz Celja in Bernard Kovač iz Sv. Jurja ob juž. železnici.
*	Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavljajo v 24. številki razpis stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti, na kar opozar jamo interesente.
*	Usposobljenostne preizkušnje za osnovne Sole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 30. aprila ob 8. zjutraj. Pravilno opremljene prošnje za pri pust k usposobljenostni preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno okrajnemu nadzorniku, da bodo najpozneje po dne 20. aprila v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bil pripuščen bo pravočasno obveščen. Posebna vabila k izpitom se ne bodo pošiljala. — Državna lzpraševal na komisija za osnovne in njim sorodne šole v Ljubljani.
*	Na tebnlški srednji šoli v Ljubljani, eventualno na drž. strokovni šoli za puškarstvo y Kranju je razpisano mesto sluge. Službeno mesto se izpolni še tekom tekočega šolskega leta. Prošnje, opremljene v smislu čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se vložijo do 10. aprila pri ravnateljstvu gori omenjenih šol.
*	Redni letni občni zbor »Kluba demokrat skih učiteljev« se bo vršil v petek, dne 19. t. m. ob 10. uri dopoldne v prostorih tajništva SD5, Kazino II. nadstr. z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi — Odbor.
+ Izredni občni zbor odvetniške zbornice v Ljubljani v četrtek, dne 18. marca ob 5.. popoldne v Ljubljani (univerza, zbornična dvorana) in sicer v proslavo 25 letnega poslovanja zborničnega predsednika g. dr. Danila Majarona in zborničnega pravdnika g. dr. Frana Tekavčiča. Dnevni red: 1. Otvoritev zborovanja; 2. Poročilo odbornika drja Karla Trillersa.
*	Spomenik dr. Razlagu pri Mali Nedelji. Pripravljalni odbor za postavitev spomenika in odbor Narodno-kulturnega društva pri Mali Nedelji sta otvoritveno slavnost, združeno z velikim ljudskim taborom, določila na dan 25. julija.; Spomenik, ki bo izdelan po načrtu g. inž. Ferdo Lupše, bo Imel podobo skale, v kateri se bo nahajal bronast relief dr. Razlaga. Isti bo stal na divnem ln zgodovinskem znanem maloendetjskem griču v bližini šole. Umetniška dela za spomenik je prevzel umetnik domačin g. Košar pri Sv. Duhu na Stari Gori. Velike zasluge gle de denarnih prispevkov ima blagajnik Narodno kulturnega društva g. Slavko Senčar. Ta spomenik sredi Slov. goric, bo kot kultur ni biser spominjal bodoče rodove na uspešno delovanje pijonirja iugoslovenske misli, ki si je kot pesnik in pisatelj pridobil ne-venljivih zaslug za svoj rod.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je preminula včeraj gospa Iva Gostič roj. Tomic, soproga upravitelja drž. žrebčarne, g. Stanka Gostiča. Pogreb bo danes, Ob 15.15 iz drž. žrebčarne na Selu. — V Vegovi ulici št. 6. je umrla včeraj gospa Berta Kušar, roi. Pleiweiss. Pogreb bo v sredo, ob 4. popoldne. V nedeljo je umrl v Ljubljani g. Valentin R e ž'e k, uradnik Vzajemne zavarovalnice. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne z Masarykove ceste št. 32. Blag jim spomin, žalujočim naše sožalje!
*	Priprave za naš jesenski izvoz. Da se letošnji izvoz naših pridelkov izvrši neovirano in gladko je prometni minister odredil, da se vprašanje izvoza pravočasno uredi Ne smejo se v prihodnje ponavljati slučaji, da blago, namenjeno za izvoz, gniie in propada na postajah zaradi pomanjkanja vago-
nov. Le na ta način se bo naša trgovina razvijala ter pridobila zopet sloves. Naša valuta pa bo ohranila svoj dosedanji karz.
*	Stjepan Radič proti Udruženju profesor Jev. Proti Udruženju profesorjev je bila odrejena na odredbo ministra Stj. Radiča preiskava radi spomenice, v kateri je bila prosvetna politika Stjepana Radiča ostro obsojena. Kakor znano je bila spomenica izročena predsedstvu vlade in narodne skupščine. Preiskavo vodi sekcijski načelnik Gjorgjevič ki je že zaslišal predsednika Udruženja Jeremijo Živanoviča.
*	Zagrebški gledališki igralci pri Radiču. Včeraj popoldne so odposlanci zagrebških gledaliških igralcev posetili ministra prosvete St. Radiča in se pritoževali proti rav nateljstvu radi ukinjenja razvrstitve igralcev po uradniškem zakonu, češ da je položaj igralcev že itak težak. Minister Stj. Radič je seveda, kakor vedno, obljubil, da se bo pobrigal za igralce. Ob devetih zvečer je Radič odpotoval v Beograd.
*	Osiješko ln novosadsko gledališče se razpusti. Kakor javljajo iz Osijeka, je dobila uprava tamkajšnjega narodnega gledališča iz Beograda od zanesljive strani obvestilo, da mislijo v ministrstvu prosvete resno na razpust osiješkega in novosadskega gledališča.
*	Suspendiran odvetnik. Odvetniška zbor niča v Sarajevu je zaradi nepravilnosti v poslovanju suspendirala odvetnika dr. Ritza v Bihaču.
*	Zahvala. Društvo upokojenega učitelij-stva Slovenije s sedežem v Ljubljani, Rožnik 29 — mi je po umrli moji sestri učiteljici Eberl Rozi, izplačalo 1000 Din podpore. Za blago pomoč se skrbnemu odboru društva najiskrenejše zahvaljujem. — Angela Eberl, v Murski Soboti.
*	Sienkiewicz: »Potop«. Iz poljščine pre vel dr. Rudolf Mole 9—10 snopič. V Ljubljani 1926. Založila Tiskovna zadruga. S pravkar izišlim dvojnim snopičem ie zaključen prvi del velikega zgodovinskega romana »Potop«, ki ga v snopičih izdaja Tiskovna zadruga. »Potop« je nadaljevanje romana »Z ognjem in mečem« in prav tako bogat na bojnih in ljubezenskih dogodkih razboritih poljskih plemičev, kot slednji. Dasi obsega le prvi del 600 strani, bi ga človek radi nedosegljive zanimivosti najraje prebral na en mah. Prvi del romana velja Din 110. v pol-platno vezan Din 124, v celo platno pa Din 134. Naročniki-predplačniki so ga dobili ceneje. Roman prav toplo priporočamo zlasti vsem šolskim in ljudskim knjižnicam.
*	Jugoslov. akad. društvo »Triglav« iz Za greba priredi v soboto, dne 20. t. m. v »Nar. domu« v Brežicah svoj »Triglavanski večer« z enodejanko, petjem in plesom. Posebna vabila se ne bodo izdajala. Starešine in prijatelji »Triglava«, 20. marca vsi v Brežice!
*	Pri Šmarjeti ob Pesnici se bo vršil dne 20. marca velik živinski in kramarski sejem. Opozarjamo interesente, kl hočejo kaj prodati aH kupiti, nai ga sigurno obiščejo. Bil ie ta sejem kot dober, daleč na okrog znan.
*	Sodna razprodaja. Dne 17. t. m. ob 8. zjutraj se bo vršila sodna razprodaja raznega manufakturnega in špecerijskega blaga p:i g. Zurcu v Semiču št. 14. Blago je tr-gorvca Rudolfa Brunskule. Vabijo se kupci.
*	Kdo ve kaj? Dne 4. t. m. je dospela k Sv. Andražu v Slov. goricah neka nepoznana ženska stara 24—30 let bollj visoke postave, imela je v zgornji čeljusti osem umetnih zob, kateri se je omračil um. Oblečena je bila v rujav plašč, siv karirasti kostim visoke čevlje in je imela na glavi svileno ruto. pri sebi je imela popolnoma novo ročno torbico z 270 Din gotovine, 2 kosa toaletnega mila in rožni venec. Komur bi bilo o njej kaj znanega, ga naprošam, da mi sporoči na naslov: Rudolf Rola, Sv. Andraž v Slov. goricah.
*	Doktor prava — pekovski pomočnik.
Pred posebno komisijo ie napravil dne 11. t. m. dr. Milan Draganec, sin pekovskega obrtnika v Zagrebu, strokovni pekovski Izpit Vsekakor lep pojav, ker se ie smatrala obrt kot nekaj ponižujočega.
*	Malverzaclja na beograjski pošti. V Ze-munu je v zadnjem času v tamkajšnjih nočnih lokalih razsipaval denar mlad človek, ki se ie izdajal za tajnika ameriškega poslaništva. Policija je mladega moža končno aretirala. Pri zaslišavanju ie ameriški »tajnik« končno priznal, da ie blagajnik beograjske pošte in da si je denar priboril na ta način, da poštnih nakaznic ni odpravljal, marveč je denar pridržal in poraibi! zase. Poneveril
Nikoli ni M najden kos Schichtovega mila, v katerem bi se mogla dokazati tudi le na) manj ia potvorba. Nikoli nt Schichiovo milo poškodovalo kos« perila.
Vedno Je Schichiovo milo čisto In neškodljivo.	«
Lahko bi ceno Schichtovemu milu tadi znižali, če bi hote« : rabiti cenejie surovine In posveCati manjio pozornost skrtmi izdelavi.
Tega ne storimo, ker ncJe geslo Je neomajno:
Scbichtevo milo je najboljše!
Pristno le z znamko Jelena.
82 5
je nekai nad 30.000 dinarjev. Nezvestega blagajnika so pridržali v policijskih zaporih.
*	Na potu okrog sveta. Danes sta se oglasila v našem uredništvu Pražana F. Sedlak in F. Zeidler, ki sta na potu okrog sveta. Iz Prage sta odšla 7. februarja. Prehodila sta dosedaj 770 km. Namenjena sta preko Italije, Francije in Španske v Afriko, iz Afrike v Azijo, od tu v Ameriko in končno nazaj v Evropo, kamor nameravata prispeti v nekaj letih, ako jima poide vse po sreči.
*	Vsled božjasti utonil. V Banjaluki je te dni utonil 15 letni mladenič Esad Nalič, katerega je že večkrat popadla.božjast. Podal se ie na sprehod ob reki Vrbasu. Nenadoma ga je popadla božjast. Esad je padel v Vr-bas in utonil. Truplo so odnesli valovi.
*	Požar v Šibeniku. V Šibeniku je prošli četrtek do tal pogorelo poslopje, v kateri se je nahajala tamkajšnja tovarna testenin. Po žar je izbruhnil ponoči. Domneva se, da ga je zanetila zlobna roka. Na pomoč je prihitelo moštvo vojne mornarice in finančne kontrole, a poslopja ni bilo mogoče več rešiti. Poslopje je bilo pri družbi »Sava« zavarovano za pol milijona dinarjev.
*	Senzacijonalna afera v Vukovaru. V Vukovaru je bil te dni, kakor smo že poročali aretiran tamkajšnji veletrafikant Peter Skrbič zaradi nekih manipulacij s tobakom s katerimi je oškodoval državo za 600.000 Din. Osumljen je, da je iz skladišča finančnega erarja, ki se nahaja poleg njegove vele trafike, pokradel tobaka za 200.000 Din ter ga prodal v glavni trafiki. Dal si je tudi napraviti ključ od erarskega skladišča ter od časa do časa jemal večje količine iz mono-polske zaloge.
*	Ogenj v dimniku. V nedeljo zjutraj je nastal v dimniku hiše št. 6 v Florijanski uli ci ogenj. Vnele so se saje ki so ostale na dnu dimnika. Škode ogenj ni napravil nobene in so ga pogasili domači ljudje sami.
*	Hotel »Balkan« v Belini pogoreL Kakor poročajo iz Sarajeva, je v Belini pogorel v soboto hote! »Balkan«. V dimniku so se vne le saje; kmalu je bila v plamenu tudi streha in ker ni bilo hitre pomoči, je hotel do tal pogorel. Škoda znaša nad milijon dinarjev. Poslopje je bilo zavarovano.
*	Truplo novorojenčka v Bistrici. Na Pe-rovem pri Kamniku so v soboto potegnili Iz Bistrice truplo novorojenčka ženskega spola Pri obdukciji trupla se je dognalo, da je bilo dete živo rojeno in normalno razvito. Na vratu so se poznali sledovi davljenja. Orožniki iščejo brezsrčno mater.
■•■Iz kaznilnice pobegnila. Iz kaznilnice v Stari Gradiški sta pobegnila 19 letni Rudolf Rataj iz Št. Petra in 25 letni Fr. Šaši iz Gu-štanja. Obsojena sta bila vsak na triletno prisilno delo
*	Vlomi in tatvine v Beogradu. V soboto so bili v Beogradu izvršeni številni vlomi in tatvine, ki jih ima — kakor vse kaže — na vesti dobro organizirana vlomilska tolpa. Okradenih ie bilo sedem trgovin. Zanimivo je, da se je tolpa hotela preskrbeti različnim blagom in je torej oplenila trgovine raznih strok. Tako so zlikovci vlomili v krz narsko veletrgovino Miloša Radosavljevlča ter odnesli mnogo dragocene kožuhovine ter 10.000 dinarjev v gotovini. Vlomi so med drugimi bili izvršeni tudi v znano trgovino Marku ter v podružnico zagrebške tvrdke »Radenka«, kjer so odnesli mnogo čevljev Materijaina škoda še ni ugotovljena, gotovo pa je, da je zelo velika.
*	Zločinec v vreči. Včeraj je zagrebška po ličila zgrabila nenavadnega tatu. Zagrebški frančiškani so prišli namreč na policijo naznanit, da se v podstrešju njihovega samostana v vreči nekaj premika. Prišli so nato trije redarji, nakar ie dobil eden od preplašenih fr^pčiškanov vendarle toliko poguma, da ie brcnil v vrečo. Bitje v vreči ie zaiav kalo, na кат se je izkazalo, da ie bil v vreči skrit zločinec, ki ie hotel v samostanu ropati. Policlia ga ie aretirala.
I Smeh
Zabava
Humor
BISCOT
kot
Piskrovezec
Veselo Duhovito Razvedrilno
Pride v
ELITNI KINO MATICA
Iz Ljubljane
ц— Kaj je z godbo v Zvezdi? Pišejo nam: Prejšnja leta smo imeli po leti in po zimi ob ugodnem vremenu koncerte vojaške godbe. Letos so ti koncerti prenehali in se baje nič več ne obnove. Kakor čujemo. stoji vojaška godba na stališču, da se v času, ko vsakdo zahteva za vsako malenkost plačilo ne more od nje zahtevati, da prireja javne koncerte brez vsake nagrade. Priznavamo upravičenost tega stališča in smo mnenja da bi mest na občina prav storila, ako bi dovoliia vojaški godbi za prirejanje javnih koncertov pri merno vsakoletno subvencijo.
u— XIV. redni občni zbor J. N. A. D. Jadran se bo vršil danes, dne 16. marca ob 20. uri v društvenih prostorih. Dnevni red običajen. Poživljamo vse tovarišice in tovariše, naj se občnega zbora polnoštevilno udeleže. — Odbor.
u— Muzikalno predavanje. Na praznik sv. Jožefa v petek, dne 19. t. m. ob pol 11. uri dop. se vrši v Unionski dvorani muzikalno predavanje, ki nosi naslov »Instrumentalna glasba«. Uvodno pesem govori skladatelj E. Adamič, ki dirigira nato sledeče simfonične skladbe: Mihevc: Overtura k operi »Planeti«. Adamič: Ljubljanski akvareli, Šantel: Mala suita za veliki orkester, Čajkovski: Karakteristični plesi iz baleta Ščelftunčik. Vstopnina k temu muzikalnemu predavanju znaša 3 Din. Sporedi so v predprodafi v Matični knjigarni. Vstop dovoljen vsakomur, ki kupi spored.
Doxa
Din 380'
ura
F. Čuden
Prešernova i.
Da najboljši je to znaj, Colombo Ceylon čaj!1
50
u— Došla krasna izbira otroških obleke ln plaščkov. Bluze vedno najnovejše. Krišto fič-Bučar, Ljubljana, Stari trg.	95
u— O vzgoji in pridelovanju špargljev« predava danes dne 10. t. m. ob 8. zvečer strok, učitelj Josip Štrekelj. Predavanje se bo vršilo v I. nadstropju deške ljudske šole na Cojzovi cesti (Grabnu.) Vstop prost.
u— Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Šiški. Kdor se hoče v kratkem voziti v lastnem Ford-avtomobilu, nai nikar ne zamudi prilike, da si nabavi srečke loterije »Društva za zgradbo Sokolskega doma v Ši škL Žrebanje se bo vršilo 31. marca. Dobitkov 3140 v skupni vrednosti Din 200.000.
u— Policijske prijave. Od nedelje na pondeljek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 sum tatvine, 1 telesna poškodba, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 17 prestopkov cestno-policiiskega reda, 1 prestopek nedostojnega vedenja in 1 ogenj v dimniku. Aretovani sta bili dve osebi in sicer: 1 radi beračenja in 1 radi nedovoljene ga krošnjarenja.
u— Male tatvine. V noči na 13. t m. je bil iz vrta hiše št. 14 v Zalokarjevi ulici odnešen Francetu Kuncu črn plašč in hlače, vredno 800 Din. V isti noči je neznan zliko-vec vlomil v voz za prevažanje pohištva ljubljanskih postreščkov na Dunajski cestL Storilec ie odnesel, ker ni našel drugega, že lezno dvigalo, vredno 800 Din.
RavnoKar dospele	1473 1
s pomladne novosti :
velika izbira moškega in damskega blaga
pri tvrdki JOS. SNOJ
manufakturna trgovina
Ljubljana, PreSernova ulica.
u— Predrzen vlom v mesnico. Ko Je stopil mesar Franc Martine v nedelijo zjutraj v svoji hiši na Sv. Petra cesti št. 53 se nahajajoče mesnico io je našel oplenjeno. Iz mesnice je čez noč zmanjkalo 11 kosov tirol skih salam, 70 kranjskih klobas, 4 kg šunke ter nekaj drugih mesnih izdelkov v skupni vrednosti okrog 1000 Din. Predrzni vlomilec se ie splazil v mesnico skozi okno in po isti poti spravil svoj plen na prosto. Za spomin je pustil v mesnici samo en gumb, ki se mu ie odtrgal o obleke. Ce ga bo ta Izdal in spravil v roke pravici, je le malo verjetno.
u— Samomor onemoglega delavca. Ko je prišel Jakob Velepič, hlapec pri posestnlci Terezi Zidanovi na Selu št. 8, v soboto okrog 12. ure na hlev po seno za živino, je strahoma opazil v poltemi na podstrešnem tramu obešenega človeka. Ne da bi natančneje, pogledal, ie naznanil dogodek na bližnjo stražnico. Pozneie so ugotovili, da ie bil obešenec 66 letni onemogli delavec France Bojt, pristojen v Moste. Bojt je še uro preje rezal slamo za živino in ni kazal nikake otožnosti, da bi se moglo sumiti, kai namerava. V smrt je šel bržkone vsled bolezni in nezmožnosti za delo. Potrl pa ga je tudi dopis meščanskega županstva, ki mu je naznanil da mu bo ukinjena občinska podpora ozi roma oskrbnina. Truplo nesrečneža so prepeljali po komisijonalnem ogledu v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
u— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Glasom zdravstvenega izkaza mestnega fizika-ta se ie v dobi od 8. do 14 marca rodilo v Ljubljani 32 otrok (14 moškega, 18 ženskega spola), umrlo pa je 18 moških ln 22 žensk skupaj torej 40 oseb In sicer: 7 oseb za ie-tiko, 5 za prirojeno slabostjo, 5 za boleznijo na srcu, 4 za ostarelostjo, 4 za pljučnico, 2 za influenco, 2 za rakom, 1 za vnetjem ledvic, 9 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov, 1 oseba pa je izvršila samomor Izmed umrlih je 12 oseb doseglo starost nad 70 let Na nalezlpvih boleznih je obolelo 12 oseb: 4 na davici, 4 na dušljivem kašlju, 2 na ošpicah, 1 na škrlatinki in 1 na drema-
vici.
Iz Maribora
a— Obrtniški praznik 19. marca v Mariboru. Praznovanje tega dne se bo vršilo po vsej kraljevini na zelo slovesen način. V Ma riboru priredi Splošna zveza obrtnih zadrug predavanje za vajence ob 8. dopoldne v telo vadnici meščanske šole v Krekovi ulici o pomenu obrtniškega praznika, o dolžnostih vajenca in razstavi vajeniških del obrtne nadaljevalne šole ob koncu šolskega leta. Ob 9.30 dopoldne bo v dvorani restavracije Union, Cafova ulica zborovanje celokupnega obrtništva. Predavali bodo znani strokovnjaki v obrtnih vprašanjih gg. zbornični tajnik 1. Mohorič, J. Zadravec in Ivan Re-bek. Ob 20. uri se zaključi obrtniški praznik s prijatelsklm sestankom v restavraciji Uni on Koncert. Obrtniki, ta dan je posvečen nam in dolžnost naša ie, da se tega zavedamo!
a— Anketa za povzdigo tujskega prometa v mariborski oblasti. Na pobudo velikega župana dr. Pirkmajerja se ie vršila včeraj dopoldne na velikem županstvu anketa, na kateri se je obširno razpravljalo o smernicah in sredstvih za povzdigo tujskega pro-
Specijalist za ženske bolezni in porodništvo v Mariboru dr. BENJAMIN IPAVIC,
ne ordinira do 1592-a Velike noči.
L.

—UMJETNASVILA-SVILAZA- LUKNJICE-SVILA-ZA-VEZ- SPECIJALN0 FINA-SVIUA-2ASVE-5VRHEKA0. ATURIRANJE-INDUSTRIJU-OBUCE —KURBELSTICH IID.
SlUADftTE-	ZAÛRta-
D JAKOV! C i SPI LUE R
-ZRINJIVAC 15-
meta v mariborski oblasti. Ankete so se med drugimi udeležili poleg velikega župana še mariborski župan dr. Leskovar, zastopniki tukajšnjih olepševalnih društev, gostii-nlčarske zadruge, mestnih občin Celja in Ptuja, ravnatelj zdravilišča Rogaška Slatina dr. Šter, zastopniki SPD in drugi. Razprava je bila zelo živahna in je bilo storjenih več važnejših sklepov. O poteku ankete bomo še podrobneje poročali.
a_ Mesto šolske skrbstvene sestre v činu uradnice 2. ali 3. kategorije je razpisano pri mestnem magistratu v Mariboru. Zahteva se naobrazba, ki je predpisana za sestre pri zavodu za socijalno higijensko zaščito de-ce v Ljubljani. Prošnje je vlagati pri magistratu najkasneje do 15. aprila.
a— Odsek za zgradbo sokolskega dom« v Mariboru priredi prihodnji četrtek 18. t. m. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma zabavni večer pod imenom »Jožefov sejem«. Prireditev obeta biti nekaj povsem novega za Maribor, zato naj nihče ne zamudi posetiti ta sejem.
a— Zgradba stanovanjske hiše v Smetanovi ulici je že v polnem teku. Temeliji so malone že Izkopani in bodo že prihodnji teden pričeli s podzidavanjem. Ze sedaj, ko še ni zidarjev, ie na stavbišču zaposlenih okoli 100 ljudi, izključno domačinov.
a— Akademija Pomladka Rdečega križa drž. realek v Mariboru se bo vršila v sredo 17. marca v Narodnem domu. Spored: Muzikalne in pevske točke, deklamacije v slov. francoskem in angleSkem jeziku, eno-deianka Branislava Nušlča Knez Ivo od Sem berije.
a— Mariborska mladina dela! Kakor smo že poročali, priredijo maturanti mariborske gimnazije prihodnji pondeljek častno akademijo v narodnem gledališču. Pri akademiji nastopi znani osmošolski pevski zbor, lasten orkester itd. Pantomina »Ptič Samoživ« in diama »Vrhovi žare« so izvirna last. Opozar jamo občinstvo, da se v čim večjem številu odzove klicu naše mladine. V mladini je bodočnost!
a— Ljubljanski tehniki v Mariboru. V nedeljo ponoči je dospelo v Maribor 30 slušateljev tehnične fakultete v Ljubljani. Pod vodstvom prof. g. Inž. Premelča so si včeraj ogledali mesto, znane kurilnice ln delavnice južne železnice v Studencih, danes so se odpeljali v Ruše in Falo. Od tam bodo odpotovali v Prevalje, Črno, Celje in Trbovlje.
a— Nalezljive bolezni v Mariboru v zad njem času stalno pojemajo. Izkaz mestnega fizikata beleži v minulem tednu samo en nov slučaj ošpic, dočtm za Skrlatfoko ni novih obolenj. Pač pa ie v zadniem času močno razširjen rnumps, kl sicer ni nevaren, pa vendaT zelo nalezljiv. Bilo bi umestno, da bi zdravstvena oblastva tudi tej bolezni posvečala večjo pažnjo.
a— Razstava akademskega slikarja Ante Trstenjaka bo otvorjena na Jožefovo dne 19. t. m. ob 11. v kazinskl dvorani. Obsegala bo večje število slik, več akvarelov iz Francije, Italije, Češkoslovaške ln iz domačih krajev.
a— Nevaren tat prijet V nedeljo so orožniki pri Št. Ilju aretirali znanega In nevarnega vlomilca Franca Otorepca iz Medvedovega sela, ki je pred dvema letoma izvršil številne vlome in tatvine oblek po raznih mariborskih uradih. Radi suma raznih delik tov je bil izročen tukajšnjemu policiNkemu komisarijatu. Pri aretaciji je imel na sebi zimsko črno suknjo ln klobuk, ki iu je nedavno ukradel katehetu Petelinšku in strokovnemu učitelju Pircu iz konferenčne sobe v deški meščanski šolL Pod' srajco pa je Imel svilen črno-bell šal. Osumljen je. da je izvršil tudi zadnje tatvine na gimnaziji. Otorepec je komaj pred dvema tednoma prestal daljšo zaporno kazen radi rajnih tatvin.
MODNI ATELJE M. ŠARC
PARIŠKE IN DUNAJSKE MODNE NOVITETE.
LJUBLJANA
KONGRESNI TRG 4 1.
Posebna špecijaliteta vinske kleti Ljubljanskega dvora.
Od danes naprej vsak dan od 5.-8. zvečer âpetltni predvečera! zakuskl po
zmernih cenah.	ios2
Volneno blago
za damske obleke: „popeline, kangarne,
rips in ševiote" v vseh glavnih barvah od Din 65— naprej nudi 86 2
F. ln 3. GORI C AR, Lfnbljaus
Sv. Petva cesta 29.
Našim rodbinam priporočamo
KOLINSKO Eifiifl
izvrsten pridatek h kavi. J
Iz Celja
e— Smrtna kosa. V Celju sta umrli dne 12. t. m. ga. Loti Oražem, hišna posestnica v starosti 93. let in ga Justina Lusicky, soproga upokojenega sodnega oficijala v starosti 74 let. N. v m. p.l
e— GremlJ trgovcev za politični okraj Ce (je vabi vse interesente, M se udeležujejo javnih licitacij ln dobav, da sporočijo Zbor niči za trgovino, obrt ln industrijo v LjubKia nI najpozneje do 21 marca: 1. Kakšne nepri-Uke so imeli pri javnih licitacijah in izvrševanju Javnih dobav; 2.) Kaj ovira najbolj udeležbo domačih dobaviteljev na javnih licitacijah: a) ali in v koliko previsoke takse odnosno b) aH predpisi o kavciji, nadalje v koliko, c) ali zavlačevanje likvidacije ali izplačil, d) ali prekratko odmerjeni dobavni termini odnosno, e) kateri drugi vzroki. V Interesu stvari je, da se na javnih dobavah liiteresirane tvrdke v čimvečji meri odzovejo zborničnemu vabilu in navedejo podrobno in konkretno vse ovire in nepriiike pri udeležbi in dodelitvi javnih dobav.
e— Prevažanje s čolnom čez Voglajno. Ob izlivu Voglajne v Savinjo na onem mestu. kjer je zadnja povodenj odnesla brv čez Voglajno, so v nedeljo dne 14. t. m. otvorili prevoz s čolnom. Že prvi dan je imel brodar mnogo opravka. Krajše poti v mestu in iz mesta se poslužujejo zlasti oni, ki prihaiaijo b Starega gradu, ali pa gredo na hrib sv. Jožefa za Skalno kletjo.
e— Živinski ln kramarski sejem v Celju. Dodatno k našemu nedeljskemu poročilu o Jivinskem ln kramarskem sejmu v Celju, ki se je vršil v soboto, dne 13. t m., še poročamo: Na živinski sejem so prignali 105 jI a v goveje živine, 8 konj, 3 ovce in 70 svinj. Od goveiie živine se ie prodala skoraj polovica, pokupili so jo večinoma kmetje. Od konjev je bilo prodanih 6. Kakor to pot ie doslej še ni nikdar prignala tako slaba loveja živina na sejem. Videti je, da so yso boljšo živino iz celjskega in bližnjih okrajev pokupili izvozničarji, tako da je ostala sedaj v okraju samo slaba kvaliteta Živine prve vrste sploh ni bilo. Druga in tretja vrsta volov se je prodajala kg žive teže po Din 8—8.50. Mršave ali plemenske krave so se prodajale kg žive teže po 3—4 Din, telice druge in tretje vrste kg žive tele po Din 8—8.50, 6 tednov stari prašiči so «ali komad Din 75, 7—8 tednov stari po IO»—125. Din, 3—4 mesece 350—400 Din, in od 5 mesecev naprej po 450—1000 Din. Kramarski sejem je bil od trgovcev domači nov ln tujih razmeroma dobro obiskan, bilo jih je 200. Delali pa so slabo kupčijo, ker primanjkuje splošno denarja in je prišlo zaradi tega k malo kmečkega ljudstva na seiem. Na sejmu so bile Izvršene tudi 4 manjše tatvine, tatove pa je policija zasačila. V torek, dne 6. aprila se bo vršil v Celju mesečni živinski sejem, na katerem se bo delila zopet nagrada: prvi, ki prižene žival na sejem, dobi nagrade Din 30 in za vsako 10 na sejem prignano živino zopet po 25 Din.
e— Glavni zastop Jugoslov. zavarovalne banke »Slavije« za Celje in okolico se naha-
la od pondeljka, dne 15. t. m. naprej v Vr-varski ulici št 1 II. nadstr. Posle vodi sedaj Izključno g. Josip Privšek, ki ie bil od centrale nalašč zato v Celje odposlan. Zastopstvo je imel doslej g. podžupan g. Drago Oobec.
Iz Trbovelj
t— Društvo rudniških nameščencev v Tr» fcovljah nam je sporočilo, da 9. t. m. g. Dro» bež, ki je bil označen v poročilu o ministr» ski komisiji v Trbovljah kot nečitljivi, ni za itopal imenovanega društva, temveč le re» ducirane poduradnike. Društvo samo pa je lavzelo svoje stališče do redukcije že v Ljubljani.
t— Zveza rudarjev Jugoslavije je sklicala preteklo nedeljo člansko zborovanje v De» lavski dom. Na dnevnem redu je bila re» dukcija delavstva TPD. Sklenjeno je bilo pričeti z akcijo za brezposelne in ukreniti vse potrebno za nastali položaj.
t— Zanimanje za dramatiko v Trbovljah. Poročali smo že o dramatični šoli Sokolske» Sa društva, ki jo vodi višji režiser g. Šest iz Ljubljane. Medtem ko so gojenci te šole ve« čino inteligentni ljudje, pa obstoji v Trbov» ljah še ena dramatična šola, ki jo prav tako yodi g. šest, katere gojenci pa so izključno iz delavskih vrst. Če upoštevamo sedanji te» iavni čas redukcije, je naravnost občudo» 'anja vredna vztrajnost in požrtvovalnost posebno gojencevsdelavcev, ki s svojim obi» »kovanjem dramatične šole dokazujejo, da so jim dušne potrebe več vredne kot ma* terijalne.
Iz Ptuja
j— Popravljanje regulirane pesniške s/ru« fc od Moškanjc do izliva v Dravo se vrši že od novega leta sem. Ob jesenskih popla» çah je povodenj regulirani del struge Pes« oice močno poškodovala ter je bila škoda cenjena na 70.000 Din. Ker je pomladi spet pričakovati običajne vsakoletne povodnji, se morajo poškodbe čimprej popraviti, da pe nastanejo večje. Okrajna zastopa Ormož 'n Ptuj dajeta sredstva, da se poškodbe se« daj takoi popravijo.
J— V Pečkeh je zlobna roka zažgala hiš« »o in gospodarsko poslopje posestnika vul« ?o Mesarica. Tudi pri drugem sosedu je pri« Mo istočasno goreti To je bilo takoj ob 9.
zvečer. Ljudje so re&li živino in vino v kleti poslopje pa je pogorelo do taL Sosedu ni zgorelo ničesar, ker so ogenj pravočasno pogasili.
j— Misijoni se kar vrstijo v ptujskem okraju. Pri Sv. Marku so bili jezuiti, v Cir« ku cih kapucini, sedaj pa se vrši misijon pri Sv. Trojici v Halozah. Če bodo ti misijoni rodili lepe sadove in ne samo hujskarijo, je vprašanje, na katero še hočemo >dgovoriti.
j— V Sesteržah sta se radi osebnega so» vraštva stepla dva kmeta. Eden je dobil precejšnje poškodbe po glavi ter je iskal zdravniške pomoči.
j— Tihotapci cigaretnega papirja in igrah nih kart so bili zajeti pri gostilničarju Beli» na v Macelju. Orožniki so jim slučajno pri» šli na sled; imeli so blago na vozu ob cesti.
Glavni krivec je ušel, voznika pa sta bila strogo kaznovana in trdita, da sta bila v Mariboru najeta in nista vedela, da je tujec, katerega baje ne oznata, naložil na voz ti« V tapsko blago, vredno 17.000 Din.
j— a svedrovci v Ptuju, ki so okradli blagajno v sodnem poslopju, in navrtali tu» di blagajno davkarije, že imajo sled, ki vo» di proti Zagrebu.
oooooooooooooooooooc
Lili Samita — Rerîess.
Sport
Nedeljske prvenstvene tekme v Sloveniji
V	nedeljo so se na igrišču Ilirije ob prav lepem vremenu nadaljevale prvenstvene tek me spomladanske sezone. Na sporedu so bi» Ie prvotno tri tekme; ker pa SK. Svoboda radi tehničnih ovir ni mogla nastopiti proti ASK. Primorje, sta se odigrali samo tekmi Ilirija : Slovan in Hermes : Slavija. Ipie» nadil je visok poraz «Slovana» in pa nizek score «Hermesa». Obisk občinstva je bil do« kaj slab.
V	nastopnem prinašamo poročila:
Ilirija : Slovan tO : 0 (5 : 0).
Po zmagi nad Jadranom in takrat pred» vedeni igri se je od Slovana veliko več pri» ča kovalo, kot pa je nudil v nedeljo. Ilirija je sicer tudi igrala izpod svoje povprečne forme, vendar je bila razlika moči kljub te» mu večja kot za cel razred. Za gledalca ni torej visok rezultat prav nikako preseneče» nje.
Ilirija, ki je nastopila v nekoliko spreme» njeni postavi in sicer z Verovškom kot STed njim napadalcem in dr, Tavčarjem kot des» nim krilcem, je predvedla čisto povprečno in šablonsko igro. Lepe kombinacijske in taktične poteze so bile vsled tega tudi zelo redke. Branilca sta bila le malo in lahko za« poslena, vratar pa skoro nič. V krilski vrsti je najbolj ugajal dr. Tavčar. Duša napada pa je bil Oman. Iz desne spojke je dirigi» ral, kolikor je pač kot tak mogel, vso na» padalno vrsto, kajti Verovšek se nikakor ni izkazal kot vodja napada. Doberlet in Ja» nez izrazito slaba, Kreč pa je bil veliko
firemalo zaposlen, da bi se popolnoma uve» javil.
Sedanjemu moštvu Slovana že od nekdaj
Êrimanjkuje tehnike in taktike, vendar ta» o slabe igre ni predvedel že dolgo časa. Ambicijoznost in požrtvovalnost je vedno njegova najboljša stran, v nedeljo pa tudi o teh vrlinah ni bilo skoro nobenega sledu. Krivdo na visokem porazu nosi predvsem vratar, ki je spustil nekaj absolutno ubra» nljivih žog. Branilca sta storila vse, kar sta mogla in znala. Sicer najboljši mož v kril» ski vrsti, Volkar, je bil v početku blesiran in je morda vsled tega igral tako medlo. Napadalna vrsta ni prišla do izražanja. Nu» dilo se ji je par zrelih šanc. ki jih pa ni zna» la izrabiti.
Slovan je vzdržal kljub premoči Ilirije ko» likor toliko odprto igro, vendar je bila tek» ma enolična in dolgočasna. V početku do« seže Slovan kot, ki ga Ilirija parira V 10. minuti beleži Oman prvi uspeh za Ilirijo. Deset minut kasneje pa vodi Ilirija že s 3 : 0 in sicer po dveh zaporednih strelih Ve« rovška. Iz nato sledečega prostega strela proti Iliriji doseže Slovan drug nevaren kot, ki ga pa zopet ne izrabi. Ko Marchiotti v 29. minuti zapusti igrišče, postavi Oman v 38. in 42. minuti rezultat na 5 : 0.
Po pavzi nudi tekma isto enolično sliko. V 8. minuti diktiran enajsterec pretrovi Do» berlet v 6. in lep strel Omana iz 20 metrov, v 17. minuti je 7 gol za Ilirijo Nato serija kotov proti Slovanu in v 38. in 40 minuti zopet dva gola po Omanu in Doberletu. Tik pred koncem zabije še Tavčar iz kakih 40 metrov 10. in zadnji gol. Sodnik g. Planin» šek ni imel težkega posla ter je vodil tek» mo prav zadovoljivo.
Hermes : Slavija 3 : 2 (2 : 0)
Hermes, ki je nastopil z rezervami, je ko» maj obvladal Slavijo ter si zasigural dve važ ni točki. Slavija kaže prav lep napredek ter se je borila zelo požrtvovalno. V prvem polčasu je bila igra bolj otvorjena, po pav» zi pa je bil Hermes zelo v premoči. Kljub temu se je pa Slaviji posrečilo doseči dva gola, od katerih je bil posebno lep zadnji, ki je padel iz kota. Sodil je g. Fink. Ilirija rez : Slovan rez. 6 : 0 (0 : 0).
S. K. Svoboda : S. K. Krakovo 4 : 4
V	dosego rednega članstva JNS«a je od» igral v nedeljo na igrišču Primorja novo pri» javljeni klub Krakovo svojo prvo poizkus» no tekmo. Moštvo, ki je fizično zelo jako. je napravilo prav dober in simpatičen utis. V tehnični in taktični naobrazbi pa le še nekoli ko zaostaja za Svobodo. Sicer pa rezultat z ozirom na potek igre odgovarja.
& K. Celje : A'Ietiki 3 : 1 (2 : «0
Prvenstvena tekma, ki spada še v jesen» sko prvenstveno sezono, ie končala s sigur» no zmago Celja.
I. SSK. Maribor : TSK. Merkur 5 : 3 (3 : 2).
Le po trdem boju si je Maribor izvojeval zmago ter s tem tudi 2 dragoceni točki. Ma» ribor v splošnem ni predvedel svoje običaj« ne igre nego je igral precej raztrgano. Pred« vsem ni izpolnila svoje naloge krilska vrsta. Sredmi krilec Stauber je sicer imel dobre momente, podaja' pa je žoge previsoko V obrambi dober levi branilec in vratar. V napadu je bila dobra le leva stran, osobito
Wremerssk© poročilo
1et=oro!oški zavod v Ljubljani, 15 marca 1926	Višina barometra 308 8 m
Kraj
Cas
opazovanja
Baroni.
Temper.
Re!. vlaga
v o/o
Smer vetra in brzina v m
Oblačnost
0-10
Ljubljana (dvorec)
Zagreb . Beograd . Saraievo • Skoplje .• Dubrovn'k Praga
7.
a
14. 21.
8. 8. 8. 8. 7. 7.
767-2
766-6 761-1 762 5 766 2
767-1 767-4 7681 7651 761-8
0-1 0-9 10 89
3-0
4-0 30
5-0 10 40
84 86 55 74 84 78 *6 66 38
S 1 j SW 1 ENE 05 NE 0.5 \V 3 mirno E 3 SW 3 ES 0.5 W 3
7
8
7 4
9
8 1 3 2
10
Vrsta padavine
ob opazovaniu « mm do 7 ure
dež
0 0 0 0 0
dež 2.0
lepa spojka Vodeb, ki je bil eden najbolj» š"i sploh ter je tudi strelec vseh 5. golov. Desna stra. se ni uveljavila Po pavzi igra Maribr vsled blesure Marusiga samo z 10 igralci,
Merkur je igral zelo požrtvovalno in od« porno ter v tem pogledu prekašal moštvo M riV a. Svoje najboljše moči je imel v r^nad ni vrsti in v vratarju '.a Merkur sta seortala Polak 2, Paulin 1 gol.
Igra je hila odprta ter igrana v zelo ostre tempu, vendar jj mnogo trpel vsled mtlega in neprikladnegr Rap-dovega igri» šča. Sodil je 2 Franki irovršno, kajti spre» gledal je zelo mnogo.
Ostale nedeljske tekme
ČAKOVEC: Čakovački SK. : SD. Rapid (Maribor) 4 2. Mariborski Rapid je gosto« val v nedeljo v Čakovcu ter podlegel po lepi igri Čakovcu.
ZAGREB: Slovan (Dunaj) : Gradjanski
3	: 1 (1 : 0). V revanžni tekmi je dunajski Slovan po zelo lep igri sigurno in zasluže» no zmagal. Gradjanski je odigral eno svojih najslabših tekem ter oredvedel raztrgano in brezsmiselno igro. Scortali so za doma« čine Bonačič iz enajstmetrovke, za Slovana Eck 2 in Sobotka. Del občinstva je bil med tekmo zelo nediscipliniran tako, da je sod« nik po 9minutni igri isto zaključil. Po četrt» urnem oresledku se je šele tekma nadalje» vala pod vodstvom drugega sodnika. — Pr»
>tve. e tekme: Hašk Sparta 2 : 1 (2 : 1), Concordia : Železničarji 1 : 0 (1 : 0), Maka» bi : Ilirija 2 : 1, Derby : Tipografija 2 : 0, Viktoria : Zmaj 1 : 0, Croatie P. : Sava
4	: 1, Uskok : Slaven 3 : 3, Slavija : Sokol 2 : 2, Ferraria : Unitas 2 : 1. AmateT : Gra»
BEOGRAD: BSK. : Jadran 8 : 0 (4 : 0). Rezerve igrajo 3 : 0, juniorji 2 : 1. Jugo» slavija : Jedinstvo 6 : 2 (2 : 0). Sokol : Šu» madija 3 : 0, Brdjanin : BUSK 7 : 2, Rusi : Dušanovci 6 : 0, Radnični : Srpski Mač 3 : 0
SARAJEVO: Z napetostjo pričakovana prvenstvena tekam Sašk : Slavija se ni vrši» la Slavija je tekmo odpovedala, ker je sa» vez anuliral vrsten red tekem, ki so bile od sarajevskega podsaveza nepravilno izžreba» ne.
GRADEC: GAK : Cricketer (Dunaj) 2 : 0 (1 : 0), Sturm : Strassenbahn 7 : 1 (2 : 0), Rapid : Hakoah 2 : 1.
DUNAJ: Avstrija : Češkoslovaška 2 : 0 (1 : 0). Tekma reprezentance Avstrije in Če» škoslovaške se je končala s popolnoma za» služeno zmago Avstrije Moštvo Češkoslo» vaške, ki je nastopilo z rezervami za Kole» natyja in Hejny»a je zelo slabo igralo ter zapustilo v tem pogledu slab utis. Najboljši mož je bil vratar Hochmann, ki je držal vse kar se je le dalo držati ter na ta način rešil svoje moštvo večjega poraza. Docela je od« povedala napadalna vrsta. Avstrijci so bili v vsakem pogledu nadmočni in bili so časi, ko so avstrijski branilci stali na nasprotnem polju ter gledali tekmo. Najboljši del av» strijskega moštva je bila krilska vrsta s srednjim krilcem Reschom in pa obramba Gole so zabili Cutti v 20. minuti prvega in Hierlander v 15. minuti drugega polčasa. Tekmo, ki se je vršila пл Hohe Warte in ji je prisostvovalo 42.000 gledalcev je vodil Budimpeštan Ivancsics. — Kot predtekma se je vršila tekma med amaterskim tirno« Dunaja : Nižja Avstrija 6 : 4 (4 : 2)
BRATISLAVA. Dunaj . Bratislava 2 : 2 (1 : 0). Tretja garnitura Dunaja si izvojuje vsled slabe napadalne vrste samo neodločen ■-ezultat.
PRAGA: Praga : Dunaj 1 : 1 (0 : 1). Da» si so imeli Dunajčani v splošnem več od igre se je tekma le končala neodločeno. — Nuselsky : Sparta Košire 0 : 0. ČAFK ■ SC. Radlice 10 : 0.
PLZEN : DFC. (Praga) : okrožje Plzen 3:3.
BRNO: Židenice : Amateure»Admira (Du naj, komb.) 3 : 2, Moravska Slavija : Sport» briider 14 : 3.
PARDUBICE: Pardubice : Liben 4 : 3.
PARIZ: Berlin : Pariz 2 : 1 (0 : 1). Prva tekma po vojni med reprezent-incatm obeh mest je končala z zasluženo zmago Berlina.
ANTWERPEN: Holandija : Belgija 1 : 1 (1 : 0).
Otvoritev letošnje bazenske
sezone
SK. Ilirija : TKD. Atena 6 : 1 (3 : 0)
V nedeljo sta si stali nasproti mladinski družini Ilirije in Atene v borbi za pokal Ljubljanskega hazena podsaveza Tekma je
v	propagandnem oziru popolnoma dosegla svoj namen, ker ji je prisostvovalo precej» šnje število gledalcev. Konstatirati moramo ob tej priliki, da se zanimanje za to športno panogo pri nas edno veča, kakor tudi, da jo je začela ženska mladina gojiti v vedno večji meri.
Ilirija je postavila vigrano družino, ki je imela svoje najboljše moči v napadalnem triju, v prvi vrsti srednji napadalki Petano»
vi	in krilki Špornovi ter je tehnično, taktič» no kakor tudi kombinatorno znatno nadkri» Ijevala nasprotnice. Pri Ateni pa je bolje prišla do.izraza obramba z neutrudljivo bra» r.ilko Šaplja 1 Rezultat je realen, visok po» raz Atene je zakrivila v znatni meri indis» ponirana vratarica Černetova. Sodnik g. Bal» tesar dober, več pozornosti bi pa moral po» svetiti ostri igri, da prepreči s tem vsako nastajajočo surovosti
Solnce vzhaja ob 6-14, zahaja ob 18-05, luna vzhaia ob 7-19, zahaja ob 19 48 Dunajska vremenska napoved za torek: Nobene bistvene spremembe.
SK. Ilirije nogometni trening. Tekoči teden se vrše treningi za L skupino v torek ob 18.30 v jahalnici ter v četrtek in soboto ob 16.30 na igrišču. Ostalo članstvo treni'a v torek in soboto ob 16.30 na igrišču. — Na« čelnik.
Kolesarski odsek ASK Primorje Šesta»
(nek odbora danes, dne 16. t. m. v restavra» ciji «Zvezda» ob 20. uri. — Načelnik
Gospodarstvo
Nov udarec za slovensko gospodarstvo
Centralizacija železniških dobav pri Generalni direkciji državnih železnic.
Po uredbi o organizaciji prometnega ministrstva iz 1. 1921.. čl 35. ie oredvidena centralizacija železniških dobav pri Generalni direkciji državnih železnic. odnosno Drometnem ministrstvu. V prvih letih te uredbe v Sloveniji nismo čutili, ker so bile državne proge podrejene zagrebški direkciji. Južna železnica pa ie bila v tem pogledu samostojna. Tudi pozneje, ko ie bila Južna železnica podržavljena, se to ni občutilo, ker je Južna železnica do letos ohranila svoj lastni proračun, s katerim ie upravljal Komitet Južne železnice. S 1. aprilom pa pride tudi podržavljena Južna železnica v državni proračun in ie samo ob sebi umevno, da se s tem določbe uredbe iz leta 1921. razširijo tudi na njeno območje Komitet Južne železnice preneha delovati.
Centralizacija železniških dobav v Beosradu ie za slovenske treovce in industrijce-dobavitelje težak udarec Ker so se doslei razpisovale in oddajale nabavke pri direkciji sami. ie jasno, da so se bližnii interesenti teh razpisov najlažje udeleževali.
Po predlogu proračuna ljubljanske direkcije za 1. 1925.-26. bi znašala vsota za vse materiialne izdatke te direkcije okrog 290 milijonov dinarjev Ta predlog sicer ni bil uveljavljen, vendar vsota priiično odgovarja povprečni potrebi Pretežni del te vsote so iztržili naši trgovci in industrijci: čim pa se bo izvedla centralizacija dobav, bo večji del te vsote odpadel na trgovce izven Slovenije Od gornje vsote 290 milijonov dinarjev bo ostala le vsota za domači premog v znesku okrog 90 milijonov dinarjev.
Gotovo je. da se bodo tudi dobavitelji iz Slovenije lahko udeleževali razpisov dobav v Beogradu, vendar bo moral biti državni dobavitelj za velike količine blaga precei dobro financiran in verziran. da bo zdržal neprilike. ki se mu bodo dogajale pri dobavah (stroški za udeležbo pri dobavah, neredna izplačila. zavrnitve blaga, visoka kavcija. odtegljaji zaradi prekoračenja dobavnega roka itd.) Prišli bi predvsem v poštev posredovalci, katerim bi naši ljudje dobavljali.
S centralizacjio dobav bodo gotovo prišle tudi nepotrebne komplikacije kakor zavlačevanje nabav itd. Centralizacija gotovo tudi ne bo uplivala na znižanje posameznih cen predmetov V Beogradu bo nastal nov krog dobaviteljev, ki bodo cene diktirali.
Naše naziranje ie. da se imajo dobave decentralizirati po direkcijah, ker bi se le na ta način potrebščine nabavljale pravočasno, da ne bi nastal zastoj, in ker se v pokrajinah nabavljajo potrebščine mnogokrat ceneje kakor v centrali. Centrala naj bi si pridržala samo ravnalne cene in nadzorstvo nad izvrševanjem dobav V tem smislu naj bi se praktlciral čl. 35. uredbe o ustrojstvu prometnega ministrstva, ki predvideva centralizacijo dobav, dokler se ne doseže revizija te uredbe, ki se po vesti iz Beograda pripravlja v prometnem ministrstvu.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (IS. t. m.) Pšenica- sremska. 1 vagon. 272.50; ba-natska, pariteta Zemta. 1.5 vagona, 277 T u r S č i c a: banatska, stara. 2 vagona. 132 KO: banatsfta. nova. 2 vagona. 106: ba-natska, za marc. 2.5 vagona, 10750—110: sremska. za marc. S vaeoni. 112.50: STem. sika, za april maj, 10 vagonov, 112.50 Moka: baška. «2». 1 vagon, 400: bagka. «5». 2 vagona. 355. Tendenca nespremenjena
= Mrtvilo na beograjski borzi. Iz Beograda poročalo: Minuli teden nI bilo na beogralski borzi skoro nlkakBne kupčije Na efektnem tržiSču je prišlo le v delni-cah Narodne ban lep m v obveznicah Volne škode do malenkostnih zaikHuKkov. V dru gfh vrednotah skoro nI bflo ponudb Ena ko mirno 1e Milo na deviznem triHSču Izvoza le malo ta zato ni deviz. Kolikor Je deviz se za-dr2n1«1o. ker le potreba po di narliti maih-na Pa še ena okolnoet povzro ба slabe posle v devteah Narodna banka odnosno generalni tnSnelrtorat fi.napčnesa ministrstva. ki vodi kontrolo nad dinarje vilm tečalem rvoeveča *aradl nedavnega na zadovanla rttnarla sttao natanPno pozor post devizni,m trapsakeliam ta zahteva na fcančpe poda tire o vsaki transakoili To stro eo nad7or«tvo plaši троге špekulante, ki se niso baš natančno ravnali no deviznih pred,**l*nh trar tn<4 mantSa Тгпр^Чо
= Vprašanje kmetijskih zbornic Minuli teden se 1p vršila plenarna sela uprave Srpskega polionrivrednega društva, na kateri se le stavfl predlog. nai se ponovno poTcrene a.kcila za ustanovitev kmetijskih zbornic Izvoli en 1e bfl o? 11 odbor, da pro nfii vprašan 1e. aH paj bodo te kmetliskp zbornice svWbodne a«. рг+иПтк» Naloga teh rbornle hi Mla varovanle Interesov kmetij sirih pospsl-nilrov W pri nas ïal še niso sta novsko organtelrani
—	Močna konkurenca naSi živini na Du. naiu Po porodih, ki lih ima naše ministrstvo za treovtao in industrijo, naši iHvi nI moftio konlnirtra na dunajskem trKlšču tstovrwtno madSaxako blago, ki Je cenejše Predvsem vella to za našo govejo ïlvtaoin v manist meri twW za svtale
—	Uvoz £eikoslova£ke soli v Jugoslavijo Praška «Trihtma» poroča, da so se zopet začela pogalanla za uvoz večje količine če Škoslovaške sodi v .Tngoslavilo Prelšnia po ga t a.ti la so bila nr^VInlena zaradi teea. ker Češkoslovaške železnice niso dovolile ml Sanja prevodnih postavk na sol
—	Obrtniška zbornica v Beoqradu za od pravo krošniarienia Beoaraiska Obrtniška zbornica Je Izročfla ministrstvu za trgovl. no irn industriio ter notranjemu ministr-
stvu spomenico, v kateri zahteva zabrano krošnjarjenja Zbornica je dobila namreč . od raznih strani pritožbe, da je krošnjarje-nje v nasprotstvu z Interesi obrtniškega stanu.
= Odklonjena ponudba za posojilo Dr. žavni hipotekami banki. Iz Beograda poročajo, da je ministrski svet odklonil ponudbo za posojilo Državni hipotekami ban-ki v znesku 6 milijonov švicarskih frankov, ker so pogoji posojilodajalcev — švi. carskih bank nepovoljni.
= Izplačevanje dividende Narodne banke v znesku 400 Dim za vsaiko delnico, staro ali pa novo. ki je bila popolnoma vpla. Ca na do 31 decembra 1924. se vrši pri vseh bančnih blagajnah pri centrali in podruž-cah izza dne 10 t m.
= Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v LJubljani, so imele dne 13 marea t 1 bilančno sejo upravnega sveta Sklonilo se Je predlagati občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil v petek dne 9 aprila 1926 ob 4. popoldne v prostorih Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. da se glede na doseženi dobiček minulega poslovnega leta v iznosu 3,054.568.48 Din izplača za leto 1925 enajstodstotna dividenda
'= Občni zbori: Tovarna verig, d. d. v Lescah pri Bledu, dne 27. t. m ob 15. v sejni dvorani Ljubljanske kreditne banke; Ljubljanska borza 29. t m ob 16. v borznih prostorih v Ljubljani (Filharmonija) ; «Hera», stavbna r. z. z o. z. v LJubljani 11. aprila ob pol 9. dopoldne v salonu restavracije pri «Levu»
= Preureditev Majdičevega paromlina v Celju v tekstilno tvornico. Po vesti tz Celja, namerava gosp Peter MajdIČ preurediti znani svoj paromlln v tekstilno tvornico
— Za razdržavljenje brzojava in telefona. Iz Beograda poročajo, da je načelnik ministrstva za pošte in brzojav predlagal, naj se naš brzojavni in telefonski promet izročita v privatne roke. Kakor Je podoba, sam minister ni nenaklonjen tej misli, ker brzojav in telefon nista rentabftna za državo.
= Likvidacija beograjske tvornlce. Tvor-ndca usnjenih rokavic «Srna», d. d. v Beogradu, Je prisiljena po prvem letu obetan-ka stopiti v likvidacijo, o kateri se bo sklepalo na glavni skupščini družbe dne 25. aiprila t. 1
15. marca.
LJUBLJANA (Prve Številke povpra8e<ra. nja, druge ponudbe ln v oklepajih kup«J-ski zaključki.) Vrednote- Investicijsko 76—78, Vojna Skoda 277—279, CelJtfks posojilnica' 200—202 (202), Ljubljanska kreditna 200—220. МегкапШпа 100—104, Frašte-diona 960—970, SHavenrtta 50—0, Kreditni 165—175, Strojne 100—110, Vevče 110—0, Stavbna 80—90, Seéir 11&—120 (115). — Blago: les: smrekove deeke, 20 mm, monte, 4 m, fco Postojna, 13 vag 490 do 490 (490); smrekove deslke 25, S'0, 40 im 50 mm, 4 m. I., II., fco Postojna, 2 vas., 570—570 (570); smrekove deeke, 20 mm, 4 m, fco Postojna, 2 vag., Б00—500 (500); bukova drva, 1 m dolâ., napotouha, foo meja, 30 vag. 17.50—17.50 (17.50); hrastove vozovne deščice, I, fco meja: 53 mm, 3 m, 18—30 cm, 1350^-fl, 43 mm, 2.65 m, 1380—0, 53 mm, 2.85, 1380—0; premog: v glavnem nespremenjeno; poljski pri del ki: turščica: čaeu primerno euha, fco Postojna, tranz, 1Ц vagona, 152—152 (152) čaeu primerno suha. par. Sid, 1 vag., 114 do 114 (114); drugače same ponudbe; gradbeni materija 1: Ia portland-sM cement dalmaitineM: v jutaetth vrečah, foo Split 0—40, v papirnatih vrečah, fco Split 0—44; eksekutivna prodaja: turščica, defektna, foo vagon Ljubljana, 1 vagon, 55—55 (55).
ZAGREB. V bančnih papirjih minimalen promet po nespremenijenlb tečajih Samo Praštedioni je padel tečaj za višino odbitega kupona (100 Din) na 870 Vojna škoda je obdržala nespremenjeno vietao in se je promptna trgovale po 279—279.5. Inve-eticijeko se je trgovalo brez kupona (3.50 Din) po 74.5. — Dinar se je v Curihu popravil Od drugih evropskih deviz sta malo čvrstejša Pariz ln London V Zagrebu je bila tendenca nespremenjena in eo zaključni tečaji obdržali v glavnem višino od minulega tedna. Narodna banka je intervenirala Skupni promet v devizah 7 2 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2276.5—2286 5, Dunaj 800.25 do 804.25 ček 799 875—803.875. Berlin 13513 do 1355.3. ttaMJa izp'.aôMo 227 56—228.90, Ček o—228 12 ln tri četrttoie, London izplačilo 275.96—277.16. ček 275.86—277.06, Ne-w York ček 56.64—66.94, Praga 168 03 do 169.03, ček 168—169. Švica 1092.96 do 1096 96; valute: dolar 56.27 In pol do 56 57 ln pol. lire 226.65—227.80; efekti: bančni: Eskomptna 118—118.5, Kreditna Za greb 114—116, Hipo 66—66.5, Jubo 105—106 Ljubljanska kreditna 200—0. Praštediona 870_880. NaTodna 3850—0; Industrijski: Eksploataclja 24—25. Dubrovačka. zaključek 400. Ists 60—65, Slavonija 42.5—43. Tr bovlje 360—380 Vevče 100—0: državni: investicijsko 73—74, agrarne 44—44.5, Vojna škoda, promptna, 279—280. za april 282 do 283
BEOGRAD. Devize: Dunaj 801 5—802, Berlin 1353—1353.25. Budimpešta 0.0797 do 0 0798 Bukarešta 23.75—24 25. Bruselj 0—258. Italija 228.15—228.25, London 276 45 do 276.5, New York 56.79—56.81, Pariz 207.25—208. Praga 168.55—168.6. Švica 1094 5—1095 9.
CURIH. Beograd 9.145, BerMn 123.68, New York 519.50, London 25.255, Pariz 18.90 Milan 20.86, Praga 15.39. Budimpešta 0.0072775. Bukarešta 2.20 Sofija 3,74. Dunaj 73.225.
TRST Devize: Beograd 43.85—44.15, Dunaj 349—353. Praga 73 70—74, Pariz 90 25—90.75 London 121.07—121.15, New York 24.82—24.92. Curih 479 50—482, Budimpešta 0.0346—0 03R1, Bukarešta 10.25 do 10.75. Valute: dinarji 43.50—44, dolarji 24 75—24 90. 20 zlatih frankov 94—97, zlata lira 480.65
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4575 do 12 4975. Berlin 168.59—1«9 09. Budimpešta 99 20—99.50 Bukarešta 2.972Б—2 9925. London 34.425—34.525. Milan 28 40—2850. New York 70S--710.50. Pariz 25.59—25.69. Praga 20.9725—21 0525. Sofija 5 115—5.155, Varšava 86 20—86.70, Curih 136.23—18«,53. Valute: dinarji 12 435—12 495. dodarjl 707.15 do 711.15
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pra gi 59.79. v Berlinu 7.385. v London« (opoldne) 276.
lZ 21V
Ugotovitev očetovstva na podlagi krvne analize
Resnično: ra nezakonske očete prihajajo težki časL Sodišča v Avstriji so se v dvomljivih slučajih očetovstva začela zatekati k novemu sredstvu, ki naj pripomore pravici do jasnosti, k krvni analizi, ki Je baje popolnoma zanesljiva.
Mlado dekle iz dunajskega predmestja je nedavno tožilo svojega ljubimca, 19 letnega ključavničarskega pomočnika za alimente. Vse Je opisalo in iz-povedlo, toda toženi fant se ni dal z lepa ugnati. Povedal je, da je videl dekle ponovno z drugimi moškimi in da dete nikakor ni r.jegr-vo.
Pravda je postala zelo komplicirana. Kako neki dokazati resnico, ko trdita 19 letni fant in mlada mati pod prisego stvari, ki si bistveno popolnoma nasprotujejo? Sodni senat ni mogel izreči sodbe, marveč se je obrnil na docenta dr. Burgharda Breitnerja ter ga prosil, naj analizira kri pomočnika, nezakonske matere ln otroka, ter naj o stvari poda svoje strokovno mnenje.
Docent je šel na delo. Odvzel ie primemo količino krvi fantu, nezakonski materi tn otroku, jo podvrgel natančni analizi in ugotovil, da ključavničarski pomočnik — ni oče otroka.
Na kakšen način ie prišel dr. Breit-ner do tega zaključka? Docent deli kri na celo vrsto krvnih skupin, v katerih je mo-goče zaslediti slično strukturo. Naravno je. da se v krvi sorodnikov najdejo eni ln isti elementi. Kri. ki jo je odvzel zdravnik pomočniku, ni bila niti oddaleč v sorodu s krvjo otroka. Pomočnik pripada posebni skupini, mati posebni in otrok zopet posebni. V otrokovi krvi so se pač zasledili pomembni znaki, ki so kazali na materino sorodstvo; o kakem krvnem sorodstvu z očetom pa ni bilo ne duha ne sluha.
Na podlagi te senzacijonalne krvne preiskave je izreklo sodišče svojo razsodbo, ki je prva te vrste v Avstriji in utegne kmalu najti posnemanje tudi drugod. _
Ptiči; ki izgubljajo barvo
V trapični Afriki, posebno v nje za-oadnem delu, živi vrsta ptičev, znana ornitologom pod imenom musofagidej. Ti ptiči imajo čudovito lepo perje. Njihovo telesce je temnovijoličaste barve, glava je škrlatasta, peroti pa svetlo-rdeče.
Neki raziskovalec, ki se je dlje časa mudil v Zapadni Afriki, ie s čudom opa-rll, da Izgube ti ptiči barvo, podobno kakor nekateri slabi blagovi. Po nekem hudem dežju je ujel musofagidejo in jo nekal časa obdržal v roki. In kako se Je začudil, ko je ptička izpustil in opazil, da se mu je dlan naenkrat pordečila! Poskusil Je potem še večkrat, da se dodobra uveri: ujel je musofagideje in jim zmočil perje. In vedno mu je nekaj barve ostalo na roki. Tako je z vso gotovostjo opazil, da se barva ptičev musofagidej deloma topi v vodi.
m
Več zakonov kakor pred vojno
Ali je res? Ali je mogoče? Vsekakor mora biti mogoče in res, če pišejo o tem vsi listi in objavljajo natančne statistične podatke: število zakonov po vojni narašča in je posebno v zadnjih letih doseglo visoko število.
Da pa niso statistike suhe in brez soka, objavljajo listi poleg številk tudi nekoliko razmotrivanja o vzrokih naraščajočega števila zakonskih zvez. Prvi in glavni povod temu je hrepenenje po komoditeti. Udobnost je danes ideal vsakega moškega, ki je trpel v svetovni vojni. In koliko jih Je, ki niso trpeli? Tudi kdor je bil v etapi in v zaledju, je moral stradati, prezebati in se bati za svoje življenje. Zato se hoče sedaj okoristiti in poplačati. Cim dobi moški kruh, misli danes že na domače ognjišče.
Vzroki pa so še drugi. Pri dekletih je treba namreč zabeležiti živahnejše sklepanje poznanstev kakor pred vojno. Iz teh poznanstev se izcimi večkrat ljubezen in iz nje zakonska zveza. V zadnjih sedmih letih se je v Evrooi oženilo ln omožilo tri in pol milijona ljudi! Treba Je torej ugotoviti, da razpoloženje za zakonsko življenje stalno narašča.
Katere dežele so na prvem mestu? Čudimo se ali ne čudimo — na čelu tega pokreta korakata Rusija in Ukrajina. En milijon 25П tisoč ljudi se zveže v teh deželah vsako leto. Potem sledi s povprečnim številom sklepanja zakonskih zvez Madžarska. Za njo pride Belgija, potem Nemčija, Avstrija itd. Najmanj napredujejo zakonske zvezç v Skandinaviji. Švedska in Norveška stojita na zadnjih mestih in socijologom je to prava uganka, ki ji ne morejo do jedra.
Vendar se kljub visokemu števlln sklenjenih zakonskih zvez izgledi za ženske stalno slabšajo. Statistika namreč zopet dokazuje, da prihaja zadnja leta na svet mnogo več otrok ženskega kakor moškega spola. Razmerje med moškim in ženskim prebivalstvom kaže slabe prognoze za ženski svet v prihodnosti. Na Dunaju pride n. pr. na štiri moške pet žensk. V drugih evropskih mestih ni mnogo bolje.
Z zakoni so v zvezi tudi porodi, zato moramo izpregovoriti tudi o teh.
Rusija in Francija sta edini evropski državi, kjer število porodov po vojni narašča. V vseh drugih deželah, celo v Nemčiji, ki je bila pred vojno daleč pred Francijo, porodi nazadujejo.
Še ena stvar je. Id je ne gre spregledati: statistike pravijo, da žive ljudje sedaj po vojni delj časa kakor pred voino. Mortaliteta se v vseh deželah krči Tudi v tem pogledu nastopa torej novi čas. Mogoče je res. da se polagoma vračamo — k Metuzalemul_
Bajno lepa zaloga
damsklh angleških podlog za plašče in kostume. Meter že od Din 45— naprej pri tvrdki
Drago Schwab, tjubljana.
Razjasnjevanje tragedije v Mayerlingu
Grofica Štefanija Longay objavi memoare.
Kako je pravzaprav bilo z avstrijskim prestolonaslednikom Rudolfom? Še danes je v skrivnostno kopreno zagrnjena drama, ki se je z Rudolfom in njegovo ljubico komteso Marijo Vecsera odigrala v dvorcu Mayerlingu. Dve verziji sta najbolj znani: prva, da je Rudolf sam končal svoje ln Marijino življenje, druga. da je bil žrtev poboja. V dvorskem arhivu se ie svoj čas nahajal protokol s podrobnim opisom tragedije, toda je
Redukcija delavstva v Trbovljah
Socijalnl čini TPD, kakršni ao v recnlci. — Rudarsko delavstvo se pripravila za nadaljnji bo).
Kakor Je razvida» Iz komunikeja ministrstva za Sume in rude, odobrava vlada postopanje TPD s svojimi delavci. Dr. Belan-Sč, predsednik vladne komisije, M Je bila poslana v ЦиМЈаио, se Je izjavil tako-le: Redri&cdja se Je «vršila docela v socialnem duhu. Reduciram delavci so Se nadalje ostali v rudniških stanovanjih. Odpuščeni so v prvi vrsti sstaroupokodenci, katerim Je bilo radi malih penziij dovoljeno, da delalo, ta oni rudarji, ki hnajo dohodke. Postopalo se je po dogovoru Tako daleč Je So, da ne bi bilo reduciranih 3000 delavcev, da se Je upehalo dvetretjimsko delo. Na ta način le ena tret&na delavstva vsake tri tedne prosta en teden. Osebne in rodbinske doklade so bile res ukinjene, zato pa so se povišale temeljne plače in akoTdi.
K izdavi dr. Belančlča, ki Jo ponatiskuje za®rebSM » Jutarnji list« z dne 14 t m., se nam zdi potrebno ugotovttE to-le: V kakšnem socialnem duhu se le izvrSila redukcija, dokazuje najbolj spomenica celokupnega delavstva vseh strank in organizacij v Trbovljah dne 9 t. m., ki Je bila tudi predana komisiji v Trbovljah. Takoj v začeku poudarja spomenica, da Je redadcctja rudarje gmotno in moralno hudo prizadela ter da se naj čim prej izvede revizija vseh redukcij delavcev in podirradnikov In se pri tem upošteva delaznwfcnost, rodbinske razmere In pristojnost v trboveljski občini. Ce se owtali reducirani delave ie nadalje v rudniških stanovanjih, kakor omenja dr. Belančid. naij ve Javnost, da ni Šteti TPD to ргалг posebno v dobro. Kajti vsaka družba bi se temeljito premislila pahniti po redukciji delavcev, redukciji dela in še plač vse odpuščene delavce tudi še na cesto...
Postopalo se je po dogovora, pravi zastopnik ministrstva za Sume ta rude. Tu Je treba pribttS, da prav po nobenem dogovoru. Res je, da so bffi povabljeni za_ sruopniki II. rudarske skupine k sodelovanju pni redukciji, kar pa so ti odklonili. Sele na temelju sklepov delavstva vseh strank in organizacij 9. t m. so se Izjavili pripravljene sodelovati pri reviziji redukcije. Vse druge vesti so napačne. Prav dobrot-Ijlivo ta ne v zadnji vrati porogljivo zveni, da se Je upeUalo dvetretjtasko dek>, da bi ne bilo reduciranih 3000 delavcev ta da iima na ta način ena tretjina delavcev vsake 3 tedne en teden »prosto«. Toda to milostno postopanje Je samo na videz, ker bi se vsako rudnitSko podjetje premislilo odpustiti kvalificirane rudarje, ki Jih nujno rabi v slučaju dobre konjunkture. In »e smemo pozabiti tudi te«a, da so visoki funkcUonarli Javno govorili, da so sprejeli boj z rudarji na vsej črti.
Toda najlepše šele pride I Res so bile ukinjene osebne in rodbinske doklade, pravi g. Belančlč, zato pa so se povišale temeljne plače in akordi I Prav zares, temeljne plače in akordi so se poviJaAi, toda tako, da mora vsak delavec sam plačevati smodnik, ki ga rabi. Ce bodo morali dajati delavci za smodnik okroglo 40 Din za kz, bo zmesJo to ost orme vsote v ce& perij odi, kar bo nedvomno Izkazovalo TPD kot zaslužek, v resnici bodo pa delali rudarli zgolj za smodnik. Ker če bo znašal zaslužek za Sihrt recimo 80 Din. se bo odtegnilo rudarjem v gotovih slučajih, kar Je odvisno od trdote delovnega mesta, tofflco, da bodo porabili vso vsoto za «rooxfciik la ne bodo prišli nit! na 40 Din na dan. Kakšno |e po-tertrcaketn to povišanje temeljne plače, si lahko vsakdo sam predstavlja.
Rudarsko delavstvo Je Idfrlb slabim sfcni-njaim pričakovalo od vladne komisije, da se bo zavzela zanj, nStakor pa ne, da bo tako ostro nastopila proti delavskim interesom. Med tem ko Je poprej zahievaio novo komisijo v Trbovlje, ne govori vei o tem, kadtd iz komunikeja le videti, da b«j v Istem smislu odgovoril na interpelacije poslancev v Narodni skupščin tudi minister sam. Teren pa mu ie pripravljajo izjave g. Belanffiča in komunikeji ki so brez vsake stvarne podlag« ta tako prikrojeni, da
nenadoma Izginil in prešel v shrambo grofa Taafeja, kjer je nedavno postal žrtev plamena, kakor smo poročali.
Dolgo se je kot verjetnejša smatrala verzija, da je Rudolf v dogovoru z Ve-csero končal njeno in svoje življenje. Zdaj naenkrat v dunajskih listih stopa v ospredje druga verzija, da je bil Rudolf pri lovski pojedini s šampanjsko steklenico udarjen po glavi Udaril pa ga je neki nadgozdar. ker mu je Rudolf zapeljal ženo. Pri pretepu, ki je nastal, je padel tudi strel iz samokresa, ki je smrtno pogodil komteso Vecsero.
Nadejati se je, da bo končno jasnost v celi tragediji prinesla knjiga spominov nekdanje Rudolfove žene Štefanije, sedaj poročene grofice Longay. Knjiga Je že izročena v tisk in v kratkem izide v nemškem, angleškem in francoskem jeziku. Oni. ki so imeli vpogled v ma-nuskript, zatrjuiejo. da je v knjigi brezobzirno pojasnjena ne le nesrečna zakonska zveza med Rudolfom in Štefanijo in mayerlinška tragedija, marveč da bo prinesla tudi politično senzaoiio. ker vsebuje številne doslej neznane podrobnosti o odnošajih med Rudolfom in poznejšim nemškim cesarjem Viljemom.
X Prebivalstvo Kitajske. Po pravkar ob» javljenem rezultatu ljudskega štetja ima Kitajska 436 milijonov 95 tisoč prebivalstva. Od tega odpadejo na Peking 4 milijone in na Sangaj 5,550.000.
X Največjo vojno mornarico na svetu imajo Zedinjene države Severne Amerike, ki štejejo 542 ladij; za njimi je Anglija s 444 enotami, Italija s 247, Japonska z 222 in Francija z 219.
Je na prvi pogled razvidno, da Je največji zagovornik TPD ministrstvo za Sume fn rude. Vendar delavstvo ne bo klonilo dntha, kakor st premnogi predstavljajo, temveč se že sedaj pripravila na nadaljnji boj. V «0 svrho se vrše že ves teden priprave v vseh revirjih ta se že tudi snuje propagandni odsek, ki bo pošiljali v vse dnevne časopisje poročila.
Protest mariborskega delavstva proti TPD
Uspelo zborovanje v Narodnem domu. Delavstvo obsodilo maribor. socljaliste.
Mariborsko narodno delavstvo Je na dostojen in stvaren način manifestiralo svojo moč tn izrazilo srd nad postopanjem Trboveljske premogopne družbe, ki ga je izzvala z odpuščanjem delavstva iz služb. Lepo uspeli nedeljski zbor je jasno izrazil potrebo skupnega nastopa celokupnega delavstva v kritičnih trenutkih ter je odločno obsodil zgagarsko rovarenje mariborskih soci-jahrih demokratov, ker izrablljajo bedo trboveljskih rudarjev v strankarske namene. Preteklo nedeljo so namreč sklicali socijalisti na tihem svoje protestno zborovanje, na katerem niso hoteli dati besede zastopnikom narodnega delavstva ter s tam odklonili skupen nastop delavske fronte. Ti dogodki so pokazali da veje v vrstah mariborskih socijaltstov še močan nemški veter.
Protestni shod proti početju TPD v gornji dvorani Narodnega doma so sklicale sledeče delavske strokovne organizacije: Samostojna delavska Unija, delavska sekcija Orjime. narodno-so-cijalistična strokovna organizacija in Jugoslovanska strokovna zveza.
Predsedstvo shoda je prevzel dr. Veble, ki je povdarfl da naj današnje zborovanje pokaže solidarnost mariborskega delavstva z rudarji in da obsoja mariborske socialiste, ki izrabljajo nesrečo ljudi v svoje strankarske namene.
Poročevalec gosp. Tumpej kot zastopnik narodno socijalistične strokovne organizacije je podal nazorno sliko premoženjskega stanja in dobičkanos-nosti TPD. Ne izzivanje premogovne krize, znižanje milijonskih dobičkov delničarjem TPD je izhod Iz tega položaja. Državne oblasti zlasti prometno ministrstvo, naj stopijo na stran rudarjev in naj bojkotirajo TPD.
Gosp. T r i p a 1 o za Orjuno le slikal bedo trboveljskih rudarskih družin.
Dr. Veble je izrazil solidarnost kr-ščamsko-socijalnega delavstva, nagia-šajoč potrebo poglobitve socijalnega čuta v druâ>L
Gosp. Joško Kavčič je v imenu Samostojne delavske Unije dobro in lapidarno označil protestne zahteve delavstva. Mi zahtevamo: Trpini nazaj na svoja mesta!
Vsi nadaljnji govorniki poleg Tum-peja, ki je še dodatno zahteval, da vlada razpusti delničarsko prodajno družbo premoga v Zagrebu, in sicer gg. Cesarec, Belšak in Artnik so povdarili skupen nastop delavstva. Vsi govorniki so bili burno aklamirani.
Kot zadnji je prečita! predsednik shoda resolucijo, katero so zborovalci soglasno sprejelL Resolucija je bila odposlana vladi, predsedstvu Narodne skupščine in poslanskim klubom onih strank, ki so bile na shodu zastopane, ter se glasi:
Narodne strokovne delavske organizacije, zbrane na shodu dne 14. marca v Mar boru; 1.) se pridružujejo resolucijam delavskih strokovnih organizacij, ki so bile sklenjene na shodu 3. marca v Ljubljani ter zahtevam, kj so bile Izražene v spomenici združenih del. organizacij. Izročeni mtatete-rijalnl komisiji v Trbovljah;
2.) IzJavBaJo, da so solidarne s težnjami trboveljski rudarjev, protestirajo zoper krivice, katere se Jtai godé, ter apelirajo na vlado, delavsko zbornico, narodno skupšS-no ta vso slovenski Javnost, da podprejo delavstvo v krivičnem boju proti TPD.
Danes ob 4., !L6., 18. in 9. uri
ввкжа
"J
Film solnca, sreče ljubezni in igre
MONTE CARLO
Bogata režija. — Naravni posnetki ob božanstvenl rivijeri In v Monte Carlu. — Ho« tel de Paris in Kasino, rendcz»vous svetovne aristokracije. — Razkošnoet in sijaj Krasni igralci, člani francoskih gledališč. — Krasne, najmodernejše toalete. — Kolo sreče se vrti, milijoni se pretekajo po nežnih rokah krasotic iz celega sveta. — Monte Carlo, Monte Carioll
Predprodaja vstopnic od 10. do pol 1. — Vkljub ogromnim nabavnim stroškom
cene nezvišane.
ELITNI KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani — Telefon 124.
Sokol
Glavna skupščina JSS v D j ako vem
V edboto In v nedeljo so se vršile v Dja-kovem redne vsakoletne seje Jugoslovan, eke sokolske organizacije, ln sicer seja zbora župnlh načelnikov, eeja saveznega prosvetnega zbora, zaupni sestanek vseh župnlh delegatov ter končno glavna skupščina JSS. Ob tej prilllkl ee je Sokoletvo poiMonHo mamam velikega ta zaslužnega jugoslovenskega prvoboritelja biskupa Strossmayerja ter položita na njegov gTOb v djalkovski katedrali dva venca, poklonje-na od JSS ta od Solrolske župe v Novem Sadu. Pri tem slovesnem ajktu rta v vznesenih besedah povdarjafla velike zasluge blagopakojnega staj-cst.a JSS br. Gangl In starosta novosadslke župe br. Paulas, «okaL 6kl pevslka zbor lz DJakova pa je zapel v srce segajoči nagrobnlcl: Gospod usl1S1 ne» in Vigred ee povrne. — Pri vseh zborovanjih se Je SokoJrtvo spominjalo pete obletnice smrti prvega staroste br. dr Orai-na_ SoikoUska Supa Strossmayerjeva,' g sedežem v Osljeku, v katere teritorij spada tudi Sokoieko društvo v Dlakavem, Je priredila v nedeljo zvečer po končanih zborovanjih telovadno akademijo, ki Je po večini njenih točk dobro uspela.
Vseh sokolsklh zborovanj so ee udeleževali zastopniki češkega Sokolstva: bratje starosta dr Schelner, podstarosta Stepanefk itn član hečelnlStva MQller. Češki odpcelanci so bflii povsod bratsko in navdušen« pozdravljeni ter se od leta do leta boflje kažejo trdne vezi med češkoslovaškim ln Jugoslovensklm Sok «letvam, zla. st.i smo to tem bolj občutili letos ob pripravah na veličastni vsesolkolski zle* v Pragi. Starosta br. dr Schelner Je na glavni skup fečtal izroOT JSS plaketo COS. M Jo Je te naklonila v znak najbližjih medsebojnih ve^l.
Sejo zbora župnih načelnikov Je vod« namestnik saveznega načelnifka br. Pože-nefl. Poročila so bila sprejeta, predelane so bfle smernice za delo v tekočem letu. Izbirna tekma za Lyon je bila določena za 23. marec, župne izbirne tekme se končajo najkasneje kancem maja, uspehi teh tekem se morajo prflavlfcl do 6. Junija tehničnemu odboru JSS. posebne točke, s katerimi nastopijo jugoslov. sokolske župe pri večernih prireditvah v Pragi, morajo biti predložene do SO. aprila Saveznemu T. O.: Na ргоста-mu so v tekočem letu Se savern! prednJaSki tečaj, lahkoatlettčne tekme in tečaj za zimske panoge. Zupne Izbirne teikme naj se VTše Izlemno po pred-pteth tekmovalnega reda COS. tekmovalci ki dosežejo 75 %. smelo tekmovat! na pra-Skem letu. V letu 1927. ne bo nobene večje prireditve v JSS, da ee poglobijo dru. gtva v notranje vzgojno dfflo. Za načelnika Je bil predlagan г-lavnl skupščini br. Ambro®č. za podnačelnifke pa Vajino vi č, 5ulce !n Požene!, za načelndco Trdinova, za namestnice sestre Govekarjeva. Jugo-va in Illčeva. Predelane so bile tudi vaje članstva ln naraščala za praški zlet, v ko-llfkar Je bilo to potrebno.
Prosvetni zbor je sprejel poročila o prosvetnem delu na znanle ta obravnaval na-čtn ta grarltvo bodočega prosvetnega dela. Posebno pažnjo naj se obrača sokol p ki literaturi. ki naj se čim bolj razmnoži med članstvom.
Na zaupnem sestanku je bilo obravnavano vse gTadlvo. ki Je bilo na dnevnem redu glavne sku.pčine. Dolgotrajna debata pri sestanku zlasti o finančnem stanju Saveza ta o nJega sanirantu, je omogočila, da se Je glavna skupščina Izvršila brez dalJSih debat
Glavno skupščino Je vodil saveznl starosta br. Gangl. Odposlani so bili brzojavni pozdravi Češki Obei Sokolski, Zvezi polj. skih !«<Уко1«к1ћ društev. Zvezi ruskega So. kolstva v emigraciji In Zvezi lužiškosrb. skega Sokolstva. daHe NJ. Vel. kralju Aleksandru ta predsedniku CSR dr. Masa. rykn. Poročila saveznih funkcionarjev so bila sprejeta Določil se Je saveznl porez po 10 Din za članstvo ip prispevek za po-Skodbenl fond t Din za članstvo in nara-
ščaj. Predlog zdravniškega odseka za pr». tlalLlcoholno propagando v Sokolstvu Je trli z veMiMim odobravanjem sprejet.
Pri volitvah so bili Izvoljeni člani, ki JBi Je predlagal kandidacijski odeek. Ker st» pa Izvolitev v starešinstvo odklonila brat» BaJželJ ta Dev ta ker Je br. Ambrožič ua brzojavno vprašanje odgovoril, da posie načelnika ne prevzame, so bili na predlog br. Smrtnika mesto njih izvoljeni bralje KaJzelJ ta Gregorin, za načelnika pa br. dr. Murnlk.
Izvoljeni eo bili: starosta E. Gangl, niu mestnik! dr. Car, Paunkovlč to Kajzeij, načelnik dr. Murnlk, namestnSkl Vojinovi; Sulce to Poženel. načelnlca Trdinova, namestnice Govekarjeva, Jugova ta Illčeva, predsednik prosvetnega odbora Jeras, člani starešinstva dr. Budtsarljevlč, dr. Buič, Cohal, dr. Fus, dr. Gregorin, Ludvik, dr. Kandare, dr. Košir, Marolt, Smertnlk, Svajgar, Turk Vilko, Zelenko, Toso Živkovič, namestniki dr. Jamar, Franke Le< dr. Mis. dr. Besarovič, Koeta Petrovič n Božo Račič, za preglednike računov Ma. lemâek, MedlČ to Strlekar.
Sah
Turnir na Semmeringu
Dr. Vidmarjev in Spielmannov pni poraz
Senzacija 6. kola, ki se je igralo v nedeljo, je bil prvi poraz jugoslovenskega velemoj< stra, dr. Vidmarja v boju s starim mojstrom dr. Tarraschom, kar je vzbudilo silno pre« senečenje. Dr. Vidmar boleha namreč že ne kaj dni na influenci, kar postaja zanj že skoro usodepolno. Dr. Tarrasch je znal že dopoldne izborno izrabiti dominantno po zicijo svojih figur in je prešel potem, .o je dr Vidmar odklonil ponujano izmenjavo kraljic, v energično ofenzivo. Na eleganten način je kmalu po prvem prekiojenju igre osvojil eno kvaliteto. Čeprav je dr. Vidmar v sledeči končnici s tekačem ta kraljico sto« ril v boju s kraljico in stolpom vse, kar je sploh mogoče, vendar ni mogel več odvr« niti neizogibnega poraza.
Prvi svoj poraz je doživel v nedeljo tudi Spielmann v damskem gambitu s poljskim velemojstrom Rubinsteinom. Ostale partije so končale sledeče: dr. Tartpkower je glad« ko odpravil Janowskega, Griinfeld premag-J Kmocna, Reti dr. Michela, Aljehin David« sona, Vayda Rosellija, Niemcovič Yatesa in Treybal Gilga.
7. kolo: Po hudem nedeljskem boju je bi! včeraj miren dan. Kot prvi je izvojeval lepo zmago dr. Tartakower nad dr. Michelom, kateremu je prebil fronto in ga kmalu p" ' silil h kapitulaciji.
Najlepša partija je bila Niemcovič : Ru« binstein (Retijeva otvoritev). Niemcovič si je kmalu ustvaril lepo pozicijo in prešel takoj nato v energičen napad na nasprutr, • kovo kraljevo krilo in postavil Rubistuina pred alternativo: ali mat ali izguba kraljice, nakar je Rubinstcin seveda takoj kapitui;» ral.
Roselli je izvojeval danes v boju s Trcv< balom svoj prvi remis. Tudi dr. Vidmar, ki še ni popolnoma okreval od influence, je mogel doseči proti Vaydi samo remis, če« prav je bil spočetka že v boljši poziciji. Da« vidson je potolkel v indijski partiji Gilga, Spielmann v originalni poziciji — dve kra«
ljici proti kraljici in dvema stolpoma — .la« novskega, Tarrasch je porazil Kmocha, Ren Griinfelda, partij« Aljehin : Yates pa je bi«
lt po 8urnem boju prekinjena.
Stanje po 6. kolu: Niemcovič, Tartako« wer 5, Rubinstein 4 in pol, Spielmann 4. dr. Vidmar, dr. Tarrasch, Aljehin in Griinfeld
3	in pol. Reti, Janovski 3 (1), Gilg, Vayd» 3, Kmoch, Michel 2, Davidson, Yates, Тгеу« bal 1 in pol, Roselli 0.
Stanje po 7. kolu: Niemcovič, Tartako« wer 6, Spielmann 5. Rubinstcin, dr. Tarrasch
4	in pol, Reti 4 (1), dr. Vidmar 4, Aljehin 3 in pol (1), Griinfeld, Vavda 3 in pol. Ja« novski 3 (1). Gilg 3, Davidson 2 in pol, dr. Michel, Treybal, Kmoch 2, Yates 1 in pol (1), Roselli pol.
Danes je dan počitka. Jutri, v sredo igra« jo sledeči pari: dr. Michel : Spielmann, Griin feld : Tartakower. Tarrasch : Reti. dr. Vid» mar : Kmoch, Niemcovič : Janovski, Alje« hin : Rubinstein, Gilg • Yates, Roselli : Da» vidson. Treybal : Vayda.
Novi volilni red zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani
Volilni red bo te dni objavljen v «Službenih Novinah». — Volitve se vršijo najkasneje v mesecu juliju.
Beograd. 14. marca
Nova uredba o reguliranju volilnih in ostalih predpisov za ljubljansko trgov-i zbornico, katero je odobril ministrski svet, bo prihodnje dni objavljena v »Službenih Novinah«.
Ime In odseki nove zbornice.
Zbornica se v bodoče imenuje »Zbornica za trgovino, obrt in industrijo« v
Ljubljani ter obsega področje ljubljanske in mariborske oblasti izvzetnši Ka-stav in Medjimurje. Zbornica se deli v tn odseke, trgovinski." obrtni in industrijski. Za financijska. zavarovalna in prometna podjetja, ki so zaenkrat včlanjena v trgovinskem oaseku, lahko minister na predlog Zbornice osnuje posebno odseke. Zbornica šteje 48 rednih članov in sicer v vsakem odseku po 16, od katerih morajo 4 prebivati v Ljubljani, 4 morajo biti iz ljubljanske oblasti, 8 pa iz mariborske
Volilne kategorije in volilni census.
Vsak odsek ima po 4 volilne kategorije, katerih vsaika voli po 4 člane (in 4 namestnike), po 1 iz Ljubljane odn, ljubljanske oblasti, do 2 iz mariborske oblasti
V trgovinskem odseku imajo aktivno volilno pravico
v I. kategoriji oni, ki plačajo najmanj 500 Din občega odn. spectjaltiega pridobnmsikega davka;
v II. kategoriji oni, ki plačujejo najmanj 75 Din;
v III. kategoriji, najmanje 25 Din;
v IV. kategoriji, manje nego 25 Din.
Kategorije v obrtnem odseku so sledeče: I. 70 Din in več, IL. manj nego 70, več nego 35, III. izpod 35 Din, a najmanj 15 Din, IV. manj nego 15 Din.
V industrijskem odseku je razvrstitev sledeča: I. več nego 6000 Din, II. manj nego 6000, a najmanj 400 Din, III. najmanj 150 Din, IV. manj nego 150 Din.
Aktivna volilna pravica.
Aktivno volilno pravico imajo fizične osebe obeh spolov, ki so državljani SHS ter v posesti državljanskih pravic, ki vodijo v področju Zbornice samostojno ali kot javni družabniki kakšno trgovsko, obrtno, industrijsko ali rudarsko podjetje. Pravne osebe vršijo volilno pravico preko enega svojih zakonitih predstavnikov (predsednika, člana upravnega odbora, prokurista), ki pa mora biti v to svrho posebno pooblaščen. Pasivna volilna pravica pripada samo moškim, ki so državljani SHS, najmanj 30 let stari, irnaio najmanj že 2 leti aktivno volilno pravico ter stalno bivajo v področju Zbornice. Pasivno volilno pravico imajo volilci samo v onem odseku, v katerem imajo tudi aktivno. Kdor je po občinskem volilnem zakonu izključen od volilne pravice, je nima tudi za Zbornico.
Volilno postopanje.
Volitev se vrši razdeljeno po odsekih in kategorijah. Ona je direktna in tajna. Prvič se volijo člani Zbornice na 6 let, potem pa jih z 31. decembrom vsaka tri leta polovica izstopi. Volitve
odredi minister trgovine. Stroške nosi Zbornica.
Volilna komisija sestoji iz 1 apelacij-
skega ali kasacijskega sodnika, 1 zastopnika mesta Ljubljana (ki ga izvoli občinski odbor, ako pa je ta razpuščen, ga določi minister). 6 predstavnikov Zbornice ter 3 njihovih namestnikov in 1 tajnika. Svoje predstavnike ter tajnike določa Zbornica na plenarni seji. Manjšina ima pravo na 2 predstavnika in 1 namestnika, ako dobi pri glasovanju najmanj eno četrtino glasov za svoje kandidate. Predsednik vrši funkcije volilnega komisarja. Celo komisijo postavlja minister Podrobnosti volilnega postopka določa komisija, ki sme tudi odrediti, da se glasovanje za posamezne kategorije vrši na razne dni.
Komisija razvrsti volilce po kategorijah ter sestavi volilni imenik, ki se skozi 14 dni razgrne pri Zbornici in pri vsakem davčnem uradu. Reklamacije se morajo vršiti individualno. Upravičen reklamirati ie vsak, ki je vpisan v volilni imenik. Komisija mora rešiti vsako reklamacijo tekom 7 dni.
Glasovanje.
Osmi dan po izteku reklamacijskega roka se volilni imenik zaključi in komisija dostavi vsakemu volilcu po pošti legitimacijo ter službeno glasovnico s kuverto, katerim se pridene službeni razpis volitev. Legitimacije in glasovnice se morajo razposlati najmanj 14 dni pred glasovanjem. Te pošiljke so poštnine proste.
Izpolnjene v kuverto zaprte glasovnice se izročijo ali osebno volilni komisiji ali pa dopošljejo po pošti. V zadnjem slučaju iim mora biti pridejana legitimacija. Ena oseba ne sme izročiti odnosno poslati več glasovnic skupaj. Glasovnice morajo biiti izpolnjene z roko ali mehaničnim potom ter morajo vsebovati polna imena, poklic in biva-
lišče kandidatov. Po izteku glasovalne dobe se vse glasovnice naenkrat otvar-jajo. Izvoljeni so oni kandidati, ki so dobili relativno večino. Izvoljenim kandidatom sporoči predsednik komisije v ortporočenc*» pismu, da so biti izvolje ni. Kdor se v štirinajstih dneh ne izjavi, da sprejme mandat, se smatra, da je odklonil in na njegovo mesto pride namestnik.
Otvoritev in konstituiranje Zbornice.
Dan in uro otvoritve nove zbornice določa minister trgovine in industrije. Na tej seji izvoli zbornica z absolutno večino iz svoje srede predsednika in toliko podpredsednikov, kolikor ima zbornica odsekov. Predsednik in najmanje še en podpredsednik morata bivati v Ljubljani. Poslovnik zbornice lahko odredi, da mora eden ali več podpredsednikov bivati v gotovem aelu zborničnega področja. Predsednika in podpredsednike potrjuje minister trgovine. Podpredsedniki so istočasno načelniki svojih odsekov, ki jim sami postavljajo tudi namestnike. Eden od obeh mora stalno bivati v Ljubljani. Zbornica je sklepčna, ako je navzoča polovica rednih članov; sklepa se z večino. Odseki smejo sami razpravljati in sklepati o vprašanjih, ki se nanašajo izključno na njihov delokrog. Ako plénum zbornice ne usvoji zaključka odseka, se mora odsekov predlog na njegovo zahtevo kot mišljenje manjšine sporočiti oblastem. Zbornica in odseki smejo za poedina vprašanja postavljati posebne odbore.
Prve volitve se morajo izvršiti naj-dalje v roku štirih mesecev po uve-ljavljenju te uredbe, vsaka nadaljnja volitev pa v roku treh mesecev po izteku dotičnega kalendarskega leta ali razpisa dopolnilne volitve. Za volilne delikte veljajo kazenski predpisi skupščinskega volilnega reda, Osobito je
kaznivo tudi vsako zbiranje legitimacij in glasovnic, kakor tudi njih skupno pošiljanje ali skupna izročitev volilni komisiji.
Nova uredba stopi v veljavo na dan, ko bo objavljena v Službenih Novinah.
■■■■■■■■■■■вм1аввма»вваав
S A. Himc, LfuMfana i
B	E
flj priporoča svojo bogato izbero g
S Sinih površnikov |
■	a
za gospode	si |
pa pra? zmernih cenah. i
■
ававеваввЕаввнввв
Ljubezen gre skozi želodec, zato pazite gospodinje, da kuhate le v posodi kupifen! pri tvrdki
Stanko Florjnnčič 5«
trgovina z železnino
Ljub!;aas	Sv. Petra c. 35.
Opozarjate se, da eden pat
nogavic z žigom in znamka (rdečo, modro ali zlato)
„k!ju&"
traja kakor štirje pari drugih) Kupite eden par in preprtësjtô se. — Nogavice brez žiga .ključ" so ponarejene.
93-« rt
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—%
Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—. Najmanjši znesek Din 10*—ч
Predavanje v dru-
vi! «Soča» v Ljubljani
Г loboto 20. t. m. predava salonu pri «Levu» gosp. prof. Josip Babifi. — Tema predavanja se glasi: «Josip Joraj Stroemajer». K temu lepemu predavanju vabimo ne naše Sožane in prija-ulje -društva. Začetek toč-co ob 21. ori zvečer — Vstop vsem prost.
ugosl. akad. društvo
«Triglav»
Jutri, 16. marca ob 20. uri se VTši
članski sestanek
Ka dnevnem redu so važne ttdeve. — Odeleiba strogo tbverna. Odbor.	6844
Kolo jugosl. sester Štepanja vas
Ima svoj
občni zbor
ht 21. marca t. 1. ob 2. i pop. v Stepanji vasi Novaku (Speckhtigelnu) običajnim vsporedom. — ÎUoice udeležite se v potem številu. — Odbor.
Društvo vpokojenib avnih nameščencev
u Slovenijo v LJubljani iposaria svoje člane, da se VTŠi
redni občni zbor
Iniitva v sredo 17. marca ■ L ob MS. tvečer v go-sSni pri «Mraku» na Rfm-
M cesti.	6859
Prodajalka
ki je zmožna samostojno voditi špecerijsko trgovino na deželi, z večletno prakso, se sprejme. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Kavcija potrebna». 6882
Krovstvo
Fujan. Celje, Kralja Kralja Petra cesta 8
TÉuje vga krovgka dela novih streh e škri-И, skalco, opeko itd. — Wejema tudi popravila ikovrstnih starin streh, oga umeteça Skrilja in eh kovinskih potrebščin.
Svarilo!
'iem šuSmarjem, ki ne-(Praviïeno brez obrtnega •sta izvršujejo krovski obrt javljam, da bom vsakega 'toobairno javil merodajni [brtni oblasti, ki bi še na-izvrševal krovska de-■ — Franc Fujan, splošno £ovstvo, zaloga umetnega "a-rilja in vseh krovskih Hrebščin, Celje. 6777
Postranski mesečn' zaslužek Din 2000!
Iščejo se zastopniki za Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo za jako koristen predmet Pripravno za vsakogar. — Potreben kapital 50 Din. Cenjene ponudbe je poslati na naslov: «Vefran», Moravče, Slovenija.	6784
Potniki
se iščejo za celo Jugoslavijo proti visoki proviziji. — Naalov pove uprava «Jutra» 6915
Šoferja
(mehanika, ki pozna Fordove vozove), prostega vojaščine, solidnega in vestnega, iščemo za takojšen nastop v stalno službo. Ponudbe na naslov: Stock Cognac Médicinal d. d., Stav. Požega.	6917
Siiželo) Kontoristinja
zmožna vseh pisarn, del, z večletno prakso, išče primerne službe. Cenjene dopise na upravo «Jutra» pod «Pridna 10». 6736
Izobražena gospa
stara 35 let, pridna gospodinja, dobra kuharica, gre h gospodu v službo kot gospodinja. — Sprejme tudi službo, primerno gori navedenemu. event. tudi k otrokom. Ponudbe pod značko «Zanesljiva 2» na upravo «Jutra».	6893
Gospodična
srednjih let, želi priti za samostojno
gospodinjo
najraje k vdovcu z otroci. V poštev pridejo le dobre hiše. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «M, R. 3508».
6686
DRVA — ČEBIN
Wolfova l/П. Telefon: 56.
481/U
premog, drva, «Ilirija»
Kralja Petra trg 8, tel. 220
koks, cement.
75
ssooe Žena
čiščenje tal se išče. —
«zve se v hotelu Štrukelj 6836
Rezbarja
P"jme takoj A. GOtzl ded. 'Obarstvo. pozlatarstvo v
•WMjam, Sv. Petra c. 7.
6333
Iščem šoferja '
ki je dober mehanik, za 1 mesec kot učitelja v šofi-ranju. Nastop takoj. Plača
1250 Din. Lavrič, Moravče $t 74.	6907
Krojaški pomočnik
za malo in ročno delo, ea išče s brano ln stanovanjem v hiši. Plača dobra.
Naslov pove uprava «Jutra» 6913
Fino šiviljo
za fine damske obleke sprejme takoj Jožef Bajde, krojaški mojster, Kleče 8 pri Ježici.	6903
Starejša ženska
se išče za čez dan k otrokom. — Predstaviti se na Krekovem trgu štev. 10/11.
6890
Gospodom in damam
açilnim in zanesljivim nudim za obiek strank zelo dobičkanosno zastopstvo. V svTho dogovora pridem na dom. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod Šifro «Dobička-nosnost».	6890
Prvovrstna šivilja
se Eprejme takoj. Naslov v upravi «Jutra».	6864
Prov. potnik
ki intenzivno obiskuje ko-lonijalne trgovce in bi vzel postransko dobro idoči predmet, se išče. Ponudbe pod «Potnik 3695» na upr. «Jutra».	6870
Učenca
s predpisano šolsko izobrazbo sprejme špecerijska tr-
f-ovina Fran Piškur» Ljub-jana, Stari trg 6. 6869
M-disiinja
•'jia moč, se takoj
prejme. Cela oskrba v hi-plača po dogovoru »smeno. Vlak povrnjen vstopu. Gusti Faidhau-• Sevnica ob Savi.
6797
Pisarniška moč
tr?jepiska, se išče za takšen nastop. Pismene po-Mbs na upravo «Jutra» mačko «Pisarn»». 6784
Šivilja
zmožna splošnega šivanja, gre šiva* na dom. Naslov pove upr. «Jutra». 6884
Prej knjigovodja
blagajnik, uprav, skladišča, išče kakršnokoli službo. — Zna sbhrv.. slovensko, nemško in ogrsko. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Dobra sila».	6902
Blagajnik
Želi stalnega mesta pri večjem podjetju. Gre tudi kot pomožna moč v pisarno Ima rudar, šolo v Celovcu. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Starejša moč 5».
6524
Šofer
trezen in zanesljiv, z dobro prakso, želi premeniti mesto. Naelov pove uprava «Jutra».	6590
Trgovski pomočnik
išče službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Zanesljiv 4».
Modistinja
želi vstopiti v primerno službo. Gre za majhno plačo, event. tudi na poizkuš-njo. — Cenj. ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Vestna 3698».	6872
V Celju ali v bližini
želim mesto. Ponudbe pod «Trgovsko izobražena 3701» na upravo «Jutra». 6879
Opisno
in matematiko poučuje uspešno metodik strokovni
učitelj. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Metoda».
6791
Pouk v angleščini
iščeta 2 mlada gospoda. — Ponudbe z navedbo honorarja na upr. «Jutra» pod «Angleško».	6874
Mladenič
22 let star, resen in marljiv, trgovsko naobražen, išče službo v trgovini. — Vešč je nemščine, slovenščine in srbohrvaščine. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Pošten 9».	6854
Šivilja
izučena damskih oblek in kostumov, išče mesta kot pomočnica pri boljši šivilji Poizve se pri hišniku v Woliovi ulici št. 1. 6871
Knjigovodkinja
korespondentinja, samostojna moč, z večletno prakso, želi premeniti svoje mesto. Cenj. ponudbe pod značko «Ljubljana 19» na upravo «Jutra».	6851
Mesto hišnika
išče zakon, par brez otrok, ki bi opravljal skrbno vsa hišna dela. Naslov v upr. «Jutra».	6853
Radio
aparate in dele najceneje pri J Goreč — palača Lj. kreditne banke	25-a
Vrtnice
večletne v najkrasnejši izbiri po nizkih cenah nudi in se priporoča vrtnarija Korsika, Ljubljana, Blei-weisova cesta. Istotam se dobe razna preizkušena ze-lenjadna in rožna semena. Zahtevajte cenik. 6827
Kredenca
za jedilnico se po nizki ceni proda v škofji ulici 13, dvorišče, desno.	6730
Motorno kolo
znamke «Douglas», 600 cm, sDortna tipa, brez ali s pri-klopko, skoraj tovarniško novo, z elektr. razsvetljavo se zaradi bolezni lastnika proda. Ogleda se v trgovini H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17.	6779
Motorno dvokolo
prve švicarske znamke, bo poceni proda. Naslov pove uprava «Jutra».	6873
Speci jalne rasvjetne akumulatorje za motorne dvo-kolice ima
„Vari
p"
5956/Ш
Pletilni stroj
patent «Ideal», do sedaj neprekosljivi, šivalni stroji za pletenine, navijalni in krtacni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. Pouk s stanovanjem v hiši. Fran Kos, Ljubljana, Židovska ulica 5.	87
Omara
iz trdega lesa. miza, kuhinjski stoli, stelaže in majhen štedilnik se takoj radi odpotovanja proda. — Izve se v Vrhovčevi ulici št. l/I, Manfreda. 6910
Drva
odpadke od žage in parke-tov, kratko žagane, dostavlja na dom po znižani ceni
Earna žaga V Scagnetti, ijubljana.	63
Vrtalni stroj
za železo (Handbohrmaschi-ne) ročni, 20 kg težak, se poceni proda. Peter Jurač, Črna, Prevalje.	6881
Ne zamudite ugodne prilike
Šivalni stroji
Mundlos s 151etno garancijo se zaradi pomanjkanja prostora pod lastno ceno raz-prodajajo. Cenik na razpolago. Pouk v vezenju brezplačno. Jos. Ôelovin-Cuden, Ljubljana, Mestni trg št. 13 6737
«Ford» avto
starega tipa, nizka karoserija, zelo dobro ohranjen, z izvrstnim motorjem, ki brezhibno deluje, se proda. Naslov pove uprava «Jutra» 6711
Avtobus
znamke Austofiat, generalno repariran, nova karoserija, z 18 sedeži, ee proda. Naslov pove uprava «Jutra» pod «Avtobus 555».
6696
Damski šivalni stroj
se poceni proda. Naslov v upravi «Jutra».	6732
Tovorni avto
pripraven za potnika ■ prtljago ali za mesarja, se po zelo nizki ceni proda. Naslov pove uprava «Jutra»
Jedilno orodje
za 12 oseb, nerabljeno, Al-paca Berndorf in krasen etui, 107 kosov, 6e proda za 1700 Din. Naslov pove uprava «Jutra».	6894
Večja množina
novih delov u kolesa in avtomobile, pnevmatika različnih vrst, 2 tovorna avtomobila, eden pettonski in eden enotonski, se prodajo po najnUji ceni. Poizve se v tovarni «Bistra», Domžale
Miza
politirana, črna, nova (Aus-zugtisch) se poceni proda na Gallusovem nabrežju 7/1, Ljubljana.	6920
Akvaristi!
VeČ akvarijev za ca. 36, 44, 55, 60 in 180 litr vode naprodaj na Gosposvetski cesti 6/II, dvorišče. 6901
Velikonočne
razglednice
in druge, pisemski papir itd. na debelo in drobno kupite najceneje pn
L. Pevaleku v Ljubljani, Židovska ulica.	6582
3 damske kostume
2 športna s hlačami, prodam po 150 Din. Naslov v upravi «Jutra».	6846
Čevljarski stroj
«Singer», prodam po zelo nizki ceni. Stular, Florijan-ska ulica 23.	6850
Trgovsko opravo
takoj poceni prodam. — Naslov pove uprava «Jutra» 6863
Železen štedilnik
se proda za 150 Din. — Naslov pove uprava «Jutra» 6861
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Černe, juvelir
Ljubljana, Wolfova ulica 8 64
Mostovno tehtnico
5 X 2 m, s tekočimi medenimi uteži, nosilnosti 5000 kilogr., izdelano od tvrdke Rebek v Celju, malo rabljeno, v dobrem stanju, ugodno proda Alojzij Vin-tar, Straža pri Novem mestu. Ogleda 6e lahko na licu mesta.	6561
Poljske tračnice
60 in 65 mm visoke, rabljene, toda v brezhibnem
stanju se nahajajoče, kupimo proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe se prosijo na naslov: Louis Kugler, Poljčane.	6700
Otroški voziček
prvovrsten, kupim. Ponudbe z navedbo cene. Naslov pove upr. «Jutra». 6694
Pisarniška oprava
cela ali posamezni deli, se kupi. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Pisarniška oprava 4»	6900
Les
Smrekove, bukove, jese-nove, brstove, orehove in druge vrste deske, morale, suha in na pol suha bukova in hrastova drva, različne trame in bordonale, bukove in hrastove frize, paralelno žagane hrastove deske 265-43, 285-53, 290-63, neobžamane hrastove plohe od 6 do 13 cm debele, kupimo proti takojšnjemu plačilu pri duplikatu. Samo vagonske ponudbe z navedbo cene in množine franko Postojna - Podbrdo na upravo «Jutra» pod «Cantiere Legnami«. 6759
Tramov
jelovih ali smrekovih, vsako količino, v debelini 8-3 do 4-5 m, dolžini od 4 m naprej, kupim. — Obvezne ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Export». 6627
Bencin-motor
Stabilen,	2 konj. sil,
za pogon majhnega stroja, kupi T. Novotny, Ljubljana, Opekarska cesta št. 26
Zobozdravniški stol
(olpumpstuhl) se kupi. — Naslov pove uprava «Jutra»
10 izvodov šaljive igre
«Moč uniforme»
iščemo. Ponudbe na društvo «Martin Krpan», Celje
800 litrov pristnega brinovca
iz rdečega brinja in žgalna priprava se proda. Ponudbe pod « Žganj ekuha» na upr. «Jutra».	6810
Krompir
prima beli, zgodnji roza in rdeči, nudim vsako količino na vagone. Beli zdrav, izbran, več vagonov à Din 80 in 77'50; zgodnji roza, več vagonov, â Din 85 in rdeči, aebeli, à Din 75 in 70. NaroČila direktno, po-šiljatev promptna. Plača ве pri prevzemanju, postavno vagon paritet Cakovec. — Milan V u k š i č, Cakovec.
	
шши W&S&	шш
Elektro-Rubin
brusilne	plošče vseh vrst, izdelek	tvrdke Mayer & Schmidt	Offenbach, zastopstvo in	zaloga Rudolf Deržaj,	Ljubljana. Kolodvorska	ulica 28. 4046
Tovorno dvigalo
(Lastenaufzug) za 500 kg teže, za transmisijski ali motorni pogon, se proda. — Dopise na upravo «Jutra» pod «Priložnost».	6840
Baročna salonska garnitura
obstoječa iz divana in 6 foteljev se proda. Vpraša 6e v hotelu «Slon», v pisarni I. nadetr. 6768 * _
Manufakturna zaloga blaga
t opremo, z ali brez lokala 6e prav ugodno proda. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj 9».	6785
Otroški voziček
skoraj popolnoma nov, se zelo ugodno proda. Istotam se proda velik čeber za perilo. Naelov v upr. «Jutra» 6849
Pozor!	Pozor!
Za stare
moške obleke, Čevlje, perilo in pohištvo plačam boljše kakor vsak drugi. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom. Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29.	6911
Motorno kolo
najmanj 3% P. S., v dobrem stanju, eventuelno ■ 8 priklopnim vozom, se kupi. Naslov pove uprava «Jutra» 6914
Kliibsko garnituro
iz usnja, dobro ohranjeno kupim. Naslov pove uprava «Jutra».	6100
Bukovih ročajev
Kupi se 1000 m" Ima.
suhih, vezanih 27 X 27, dolgost m 1, 140, Г20, 1'80 in Г50. — Cena 100 m« franco Postojna. —
Bukove deske
robate. Plačilo bančni akreditiv. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Metla».
6905
Bukova drva
popolnoma suha in povsem zdrava, knpim za lukeesiv-no dobavo do 50 vagonov. Ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladalna postaja pod «Bukova drva» na upravo «Jutra». 6898
Enonadstropna hiša
v sredini mesta, pripravna za vsako obrt, radi smrti gospodarja po ugodni ceni naprodaj. Naslov v upravi «Jutra».	6690
„Posest"
Realitetna pisarna d. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24
proda:
HIŠO, novozidano, enodružinsko, 5 Eob, elektrika, vodovod, vrt, predmestje
—	105.000 Din;
Ш50 pritlično, za obrt, trgovino, krasen vrt, lepo stanovanje, na Tržaški c.
—	110.000 Din;
HISO v Rožni dolini, 3 stanovanja, velik vrt. Din 85.000;
VILO, novozidano na Mirju 6 sob, lep vrt, 200.000 D;
GOSTILNO, brezl{onkurenč-no, enonadstropna hiša, lep trgovski lokal, na Gorenjskem, 155.000 Din;
VILO, visokopritlično, komfortno, 6 sob. v šiški — 200.000 Din;
TRG. HISO, enonadstropno, 3 trgovski lokali, krasno stanovanje, najprometnej-ši prostor, center Ljubljane — 750.000 Din;
POSESTVO 14 oralov z gostilno, na Štajerskem — 150.000 Din;
HISO, visokopritlično, vrt, v Trbovljah, najpromet-nejši prostor, po jako ugodni ceni;
HISO, dvonadetropno, center Ljubljane. 7 trgovskih lokalov, več stanovanj — 750.000 Din:
TRGOVINO. BRIVNICO — lepa hiša, 4 orale posestva, v večjem kraju Dolenjske — 75.000 Din;
POSESTVO 16 oralov, pri P-ajhenburgu — 80.000 Din 6865
Kupim parcelo
v izmeri 300 m2 ali tudi malo večjo, okoliš: Koli-zejskl okraj. Dunajska c. do Sv. Krištofa. Pismene ponudbe na upravo «Jutra» pod »Parcela 300». 6845
Parcela
665 m1, Ee proda za Bežigradom. Naslov pove upr. «Jutra».	6886
Posestvo
v izmeri 10 oralov, vse novo, pri hiši voda in elektr. razsvetljava, se proda i vsem iivim ln mrtvim Inventarjem vred. Več pove Janez Jenko, Sp. Brnik 33, pošta Cerklje pri Kranju.
6875
Prodajam
kmetijska posestva od 32000 Din naprej, vsakovrstne hiše od 12.000 Din naprej, trgovske, gostilniške hiše. vile, "-7e, mline, graščine, par-e. Agrarni biro Jamnik, Ljubljana, Selenburgova ui. št. 7/L nasproti gL pošte.
Hiša
novozgrajena, ugodno na~ prodaj v neposredni bližini Ljubljane, s kuhinjo 5 so bami in dragimi prltiklina mi, z ograjenim ter urejenim vrtom, v hiši vodovod in elektrika. Vse takoj na razpolago. Potreben denar 45.000 Din. Poizve se v upravi «Jutra».	6918
3 male hišice
s prostim stanovanjem proda Miha Kaučič, Zg. Šiška št. 125.	6885
Zemljišče
za obdelovanje ca 8000 m', ležeče nasproti gL kolodvora v Ljubljani, se odda v najem. Naslov pove uprava «Jutra».	6912
Dvonadstropna hiša v Celju
20 m dolça, 8 m široka, zraven pritlična hiša 20 m dolga, 5 m široka, z obzidanim dvoriščem 280 m', v hiši vodovod, elektrika — stoji ob prometni glavni cesti tik železnice. 5 minut od kolodvora. Spodnji prostori za podjetje, stanovanje I. in IL nadstropje na razpolago — ee proda za 185.000 Din. Naelov pri podružnici «Jutra» v Celju.
6841
Lokal ali prostor
kateri se adaptira na lastne stroške, se išče na prometnem kraju v mestu za mesec avgust. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Avgust 1926».
6637
Manjši lokal
za trgovino e e odda. — Naslov pove uprava «Jutra» 6607
Prvovrstna, že nad 40 let obstoječa
en gros trgovina
za galanterijo in kratko robo, v najlepšem lokalu Ljubljane, 6e pod ugodnimi poboji proda. Odda se tudi tozadevni lokal v 1. nadstropju. — Naslov pove uprava «Jutra».	6121
Trgovina z meš. blagom
z dobrim prometom, s stanovanjem, dam v najem sredi mesta Višnja gora. — Naslov pove uprava «Jutra» 6887
Trgovina z meš. blagom
stara, dobro idoča, se odda v najem v večjem trgu. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Z. Z. št. 100». 6897
Trgovina
z mešanim blagom, v večjem kraju na Notranjskem — prometna točka — se radi družinskih razmer odda. Potreben kapital 80.000 Din. Ponudbe pod «Mala najemnina» na upr. «Jutra» 6855
Financier
ali družabnik s 150.000 Din se išče za financiranje trg. podjetja Dopise pod šifro «Visok zaslužek» na upr. «Jutra».	6778
6000 Din posojila
I i S e m ca S mesece proti visokim obrestim in garanciji. Ponudbe pod značko «Nujno 30» na upr. «Jutra» <877
Prazno sobo
s separiranim vhodom, ne nad 10 minut od kolodvora iščem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod šifro «Plačam dobro».	6616
Prazno sobo
blizu glavnega kolodvora išče višji drž. uradnik. — Elektr. razsvetljava. Ponudbe s ceno pod «Blizu glavnega kolodvora» na upravo «Jutra» do 22. t. m.
6916
Opremljena soba
zračna, Bolnčna, s hrano in vso oskrbo, v centrumu, se takoj odda. Naslov pove uprava «Jutra».	6517
Na stanovanje
se sprejmeta 2 visokošolca Naslov pove uprava «Jutra» 6904
Malo stanovanje
1—2 sob in kuhinje ali tudi samo 1 prazno sobo iščem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Učiteljica». 6891
Na stanovanje
in hrano se takoj sprejme gospod ali dijak v sredini mesta. Naslov pove uprava «Jutra».	6878
Kitaro
skoraj novo, ceno prodam. Naelov pove uprava «Jutra»
6792
Gramofon
zelo dobro ohranjen in več plošč se proda. Naslov v upravi «Jutra».	6919
Lastniki
gramofonov!
Homokord - Elektro plošče dospejo v nekaterih dneh. A. Basberger, Ljubljana.
» z
Stanovanje
3—5 Bob s komfortom, v sredini mesta ali bližini tovarne Pollak iščem Plačam dobro. Ponudbe na naslov: Zagreb I, pošt. pretinac 222 4124
Opremljena soba
se odda gospodu in majhna sobica gospodični. Naslov v upravi «Jutra». 6860
Soba s kuhinjo
se išče za takoj ali s 1. majem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Takoj 17».
6581
Prazna soba
se odda na Taboru. Naslov pove upr. «Jutra». 6867
Zamenjam
stanovanje
obstoječe iz velike sobe in kuhinje s stanovanjem z 2 sobama, v mestu. Naslov v upravi «Jutra».	6847
Stanovanje
velike sobe in kuhinje, zamenjam z enakim v mestu. Naslov pove uprava «Jutra» 6848

Mlad gospod
modernih nazorov, želi znanja z mlado, simpatično gospodično enakih lastnosti. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko «Diskretnost».
6899
Pismo na «Rudolf Novak»
zamenjano. Pišite na prvo značko.
vnovič 6856
Pes-čuvaj
se kupi. Ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Čuvaj».
6761
Lovski pes
čistokrven, nemški kratkodlak, s sobno dreeuro, naprodaj. Ivan Ooepek, župan, Volčji potok. 6726
Živinorejci, pozor!
Na posestvu Matije Delničarja v Smartnem ob Savi pri Ljubljani je naprodaj 6 lepih molznih krav in 1 te-lica, poldrugo leto stara.
6724
Jazbečarka, črna, pritlikava
(Zwergdaekel) se je zatekla kdor jo ima, naj jo blagovoli oddati proti uagradi Glince П, 4 — Crnagoj).
6876

Denarnica
ki je bila v nedeljo zvečer mogoče za Salo vzeta ali najden*, se prosi naj se izgubitelju vrne. Naslov je v denarnici.	690«
Паљпсг
Oddajte takoj
moške slamnike v snaženje
da jih dobite pravočasno. Sprejema do 15 aprila P. Magdi d, Ljubljana	66
Dva rudarja
želita znanja v svrho ženitve z gospodičnami do 25 let Ponudbe s sliko na upravo «Jutra» pod značko «Prvi ljubil», «Dri bil».
Drugi iZj
Boljša gospodična
stara 48 let, se želi poročiti s starejšim gospodom. — Ponudbe na upravo «Jutra» pod «Poštena 33». 6895
Lep fantek
6 let star. se odda za svojega al: v oskrbo proti primerni odškodnini. Do-
{»ise pod šifro «Dobrosrčni judje» na upr. «Jutra».
6336
V oskrbo
sprejmem otroka na Do» lenjskem. Naelov pove upr. «Jutra».	6921
Kdo
bi bil pripravljen pomagati
foepodicni iz denarne za-rege proti sigurnemu povračilu. Cenjene ponudbe na upr. «Jutra» pod šifro «Pomoč».	6883
SHHHBHS
POZOR 32
ženini In neveste!
Žimnice
matrace, posteljne mre-e, železne postelje (zlo-îljive), otomane, divane n tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan,
taretnik Krekov trg štev. 1
(poleg Mestnega doma)
SQQSSHS

Zadnja moda
ie atur m entlane čipke v perilu — Ugodne nizke cene pri.
IONI JAGER-ČERNE, Ljubljana. Dvorni trg I. 122a

šfenotipistinjo
e prvovrstno moč, z daljšo prakso, popolnoma veščo nemške in srbske stenografije, brezh'bne nemške in srbske korespondence, izurjeno v srbskem in nemškem diktatu, iŠČE proti dobri plači
FEBNAND SOVE, Beograd,
Knez affihajlov Venac 14 1596-a
"4
iščem dobro îsstopstvo
za Staro, огггп. Vojvadino in Srbijo.
AGENTURA ISO JOFFE. Osiiek 1.
,^1600-a_
Ponos usohe gospodinje
1519-a
tvori
lepo sobno oproua,
ki jo dobi v prvovrstni izvršbi po zmernih cenah pri tvrdki
Peter total, Llilflna-RidiZBl.
zaloija pohištva, žime, morske trave itd. Lastno tapetništvo.
U IMiki ицо, iiteani Din ar—.
RENAULT automobili
osebni in tovorni vseh velikosti
danes neprekosljivi.
Zastopstvo za Slovenijo A. LAMPRET, Ljubljana,
Dunajska cesta 22
Spreime se
i POMOČNIK - PR1REZO VA LEC ZA VEČJO KARTO-NAŽNO TOVARNO V BLIŽINI LJVBLJAЛE REb LEK-TIRA SE LE NA DOBRO MOČ. ZADOVOLJIVI PREJEMKI, STALNO MESTO. PONUDBE POD „MARLJIV" 1593-a NA UPR A VO ..JUTRA" POI) ŠTEV. ÎS33.
Hainovejša iznaidba Brez kvarjenja blaga kemično snaženie in vsakovrstno barvanje oblek
Anton Езо
Ljubljana
Selenburgova ulica 6/1.
Glince - V:č 46. 120-a
Naznafiito.
TVRDKA FRAN LEBEN fi CO.
vljudno naznanja, da je otvorila
t/ Ljubljani. Poljanska cesta 27
trpuino § specerijshim in ko onijalnim blogom ter deželnimi pridelki.
Postrezala bode cenjeno občinstvo s prvovrstnim blagom, točno in po konkur nčnili cenah ter se priporoča za obilen obisk S spoštovanjem
1549-a	FRAN LEBEN & tO.
V Prekmurju na najprometnejšem kraju Murski Soboti,
se odda v najem
na več let veliki	1528a
trgovski lokal
za modno konfekcijsko trgovino ali za trgovce s čevlji aii slično v Prekmurju še ne obstoječe trgovske stroke posebno primerno. Istotam se odda manjši trgovski lokal. — Več pove: Hartner, Murska Sobota.
Klolmk brezplačno
dobi ia Ha m a a'{0 novega vsaka tU« QulTIu v modn. salonu
E. Djukanovič, Ljubljana,
_>v. Petra c. 27 (poleg hotela Tratnik; Brezplačno klobuk so dobile : i. Amalija Ankon, Sava ; 2. T. Orošel, Poljanska c 3 Milica prof. Ravnikova, Ljubljana
78

a vta večja mesta
SE IŠČEJO AGILNI, SPOSOBNI POŠTENI
ZASTOPNIKI
V SVRHO PRODAJE DRŽAVNIH SREČK (OB-- VERNIC) NA MESEČNO ODPLAČEVANJE. -1597-a VPRAŠANJA IN PONUDBE JE POSLATI NA:
Bankovno in komanditno društvo
Д. REIN ! DRUG, Zagreb. Poi m\\m 380.
Г"
iabnik a
L
ki lahko iud_ sodeluie z vlogo Din 500 000*— ali več, IŠČE prvovrstno industrijsko podjetje v Mariboru v svrho povečanja obrata. Ponudbe pod „Industrija" na upravo I sta __1501-a_•_^
Veliko pozornost je vzbudil
Šorlijev roman
ZADNJI VAL
ki se godi v Rogaški Slatini Cena broš. knjigi Din 42'—, vezani 48'—, pošt. Г50 Naročila na
Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani
Т1ПППППГ
Ljubiteljem potopisov in opisov tujih dežel toplo priporočamo
Hearn — Baukart
Poleg opisa japonske in dežele rnične povesti, ki razkrivajo japonsko dušo.
BroSirana knjiga velja Oin 28*—, v celo ntatno vezana Din 38*—.
Izdala jo je
Knjigarna tolstim zadruge
v Ljubljani.
Prešernova ul. nasp. glavne pošte.
хдшаазрсхоррразррррррррсЈаири
si, ba industrija !
Pri
Franu Svigefj
j na Bregu, p. Borovnica,
se dobi vsaka množina
[ prvovrstnih smirkoi/ih plošč fzsvetovnoznane tovarne Mayer & Schmidt, Offen-I bach na Meni. Cene zmerne s
P. LUKA8
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 7.
se priporoča za izdelavo prvovrstnih škornjev, gorskih, lovskih, športnih ter vseh vrst luksuznih «♦♦«♦• čevljev točno po meri. ♦♦♦»♦♦ 92 a
Postrežba priznano solidna.	Cene zmerne.
Pisarna turdUe Stesu In tfrugi
&ошапсШпа družba za stroino in električno industrijo in častno zastopstvo lipskih vzorčnih 1512-a	veiesejmov, Ljubi ana
se nahaja od 1. marca 1.1, v poslopju Pokojninskega zavoda, Gledališka ulica 8/И.
OlOSOIOIOIOEOIOlOIOIOiaiOIOtc
l Uradom in pridobitnim krogom
]	priporočamo
Priredil s pojasnili in navodili gener. direkcije posred-q njih davkov opremil dr. Fr. Stegenšek, uradnik delegacije а ministrstva financ — S poštnino vred velja Din 68'—.
0 ■
o
Naroča se pri
Hn]igarni Tiskovne zadrege
0
v Ljubljani.
C3 O CD B CD B CD B CD ■ CD ■ CD I CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD ■ CD И O
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraza iskrenega sočutja ob prerani izgubi našega dobrega, ljubljenega očeta
Antona Kravanja st.
trgovca in posestnika
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Predvsem nam je dolžnost zahvaliti se cerkniškemu .Sokolu" za častno spremstvo blagopokojnika, gg. pevcem pod vodstvom g. dr. Kraševca in g. dr. Bavdku za tolažilni nagrobni govor ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so spremili nepozabnega pokojnika na njegovi zadnji poti in obsuli krsto z mnogobroiniml venci in cvetjem.
Posebna zahvala g. dr. PuSenjaku zdravniku, za njegovo požrtvovalno skrb pokojniku za časa njegove bolezni. Cerknica, 14. marca 1926.
Žalujoča rodbina.
i 5

SBSi ÏMtnl pogrebni ht od.
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je naša srčno-ijubljena, dobra soproga, ozir. zlata mamica, gospa
Sva Gostic r0i. Tomic
v ponedeljek, dne 15. L m. po kratki, mučni bolezni, previ-dena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v torek, dne 16. marca 1926 ob '/«6. uri popoldne iz hiše žalosti, državna žrebčarna Selo, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 15. marca 1926.
?
Potnik se sprejme
za Slovenijo, marljiv in soliden, uspešen občevalec, za prvovrsten prtdmet. — Strokovnost ni potrebna. Zaslužek izdaten, potovanje z avtom — Ponudbe z obširnim opisom službene prošiosti in referen- ™ cami na »pravo .Jutra' pod Stalno" §
Sprejme se:
iDMiisHosMja-ielaii,
samo res dobra moč, odgovorna za nakup in prodajo ;
iaiiaila, (tam prodala
prednost: vaiene manufakture. Zadovoljivi prejemki in stalno mesto.
Sprejme se tudi vajenec s primerno izobrazbo.
Ponudbe pod „Nanufaktura" na
upravo .Jutra*.	1508a
Opozarjamo
ese interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki naj jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino in manipulacijsko pristojbino v znesku Dtn 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
posije naslove od malih oglasov. Vsa vprašanja in prošnje glede našlo vov od „malih oglasov" bodo romale v koš, ako ne bo priloženih Din 2'—
Ш
Nepopisno gorje je zadelo naš dom. Danes ob pol 7. uri zjutraj nas je po daljši mučni bolezni za vedno zapustila naša iskreno ljubljena in ljubeča mamica, gospa
Stanko Gostlč
upravitelj drž. žrebčarne soprog.
Sonja in Emil
otroka.
1590 a

f
Mestni pogrebni ta vod v Ljubljani.
soproga paromlinarja in veleposestnika
v 55. letu svoje starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, 17. marca ob pol 4. pop. v Središču.
Maše zadušnice se bodo darovale dan po pogrebu t j. četrtek ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Duha v Središču in v Slomškovi kapelici v Mariboru.
Središče ob Dravi, dne 15. marca 1926.
Jakob Zadravec, soprog Jurica, sin edinec.
Danes nas je zapustila naša preljuba mamica, oziroma stara mamica, tašča, sestra in teta, gospa
Berta Kusar ro;. PlMu
Pokopali jo bodemo v sredo,	dne 17. marca 1926
ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti,	Vegova ulica 6 na pokopal'šče k Sv. Križu. 1602a
V Ljubljani, dne 15. marca	1926
Rodbine: HuSar, Za mi da, Košir.

£ .*••-..! ■/T.-.yV - ;,
,%\
1616 a

Uradništvo Vzajemne zavarovalnice
javlja tužno vest, da je po daljšem mukepolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere preminul naš najboljši dolgoletni tovariš, gospod
Valentin Rezek
Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnjo pot izpred hiše žalosti Masarykova cesta št. 32. na pokopališče k Sv. Križu v torek, dne 16. marca 1926 ob 16. Zvestemu tovarišu ohranimo blag spomin!
V Ljubljani, dne 14. marca 1926.
1601 a
rtVCISŠčlNS- r >■ ■• -Ч'- .	• -i --
Urejuje dr. Albert Kramer. Ijdaja za Konzorcij «Jutra» Adoli Riboikar. Za Narodno tiskamo dd. kot Ивкжпигја Frao Jezeràek. Za inseratni del ie odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.