188. številko. v soboto, 18. misrcta 1906. mil leto. m n m • 1 *ask dan svečar, isimSt a*ael]a in erAscike, ter «eUa po pošti prejemaa m avatro-ogrske dežel« sa v s« leto 85 K, aa pel tata 13 K, ta Satrt leta ti K 50 h, sa en meaee I K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom sa vae lete 4 Sj sa po! leta 19 K, aa četrt leta 6 K, sa en aeaee 2 K. Kdor hodi aaaa ponj, plača sa vae leto 28 K, sa pol leta 11 K, aa oetrt leta 6 K 60 h, sa en meaea 1 K &0 h. — Za tuja dežela toliko Teč, kolikor snaša poštnina. — Na narodne isn a rpošUjatre naročnine ss ne esira. — Za oznanila ae plačajo ed petereatopne petit-vrate po 12 h, če ae esnanile tieka enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če ae tipka trikrat ali večkrat. — Dopisi naj ae isvole n-ankovatl. — >kepiai ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflevih alieab It 6, in aieer aredništve v I. nadatr., apravnfitvo pa v pritličju. — Upravniitvn naj ae blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, esnanila, t j. administrativne atvarl v?©dnifitva telefon št 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posamezne številke po 10 h. Upravnlštva telefon št 85. Iz eHsskntivneaa ofiSora narotino-napredne stranke. Pri seji dne 16. avgusta, katere se je udeležil tudi župan Ivan Hribar, je predložil pododsek načrt novega programa. Ta načrt slove takole: 1. Narodno-napredna stranka hoče ■politično organizovati slovenski narod na temelju nacionalizma, demo-kratizma in svobodomiselnosti. Končni smoter stranke je, da pribori narodu svobodno nacionalno življenje in kulturno blagostanje na podlagi povzdige duševne izobrazbe, gospodarske osamosvojitve in socialne pravičnosti ter na podlagi absolutne enakopravnosti vseh stanov. 2. Stranka zahteva vsled tega kot temeljni postulat slovenskega naroda narodno avtonomijo, čije končni cilj bodi zedinjena Slovenija. 3. Od države zahteva stranka predvsem glede vseh slovenskih pokrajin priznanje in uveljavljenje popolne enakopravnosti slovenskega jezika v uradu in šoli, uvedbo slovenskega, notranjega uradnega jezika, ustanovitev višjega deželnega sodišča t Ljubljani za vse slovenske pokrajine, enotno in samostojno organizacijo vsega slovenskega šolstva na podlagi slovenskega učnega jezika, ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani in vseh potrebnih slovenskih strokovnih šol. 4. Smatrajoč vero za zgolj privatno zadevo in stoječ na stališču popolne verske svobode, se stranka dosledno v verska in cerkvena vprašanja ne vtika, videva pa edino od-pomoč zoper neznosno zlorabo cerkve in duhovske oblasti v strogi ločitvi cerkve od države. Zlasti stranka ne pripoznava cerkvi nikake pravice do šole ter zahteva od cerkve popolnoma svobodno šolo. 5. Za vse parlamentarne in avtonomne korporacije priznava stranka načelo splošne, enake, direkne in tajne volilne pravice na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. 6. Stranka je za razširjenje avtonomije mest in občin sploh in za njih razbremenitev od poslov prenesenega delokroga. 7. Stranka priznava vsakemu posameznemu produktivnemu stanu pravico do posebne stanovske organizacije in dosledno videva in upošteva tudi v socialni demokraciji organizacijo posameznega stanu, tvorečega le del današnje družbe. 8. Kmetijski stan hoče stranka braniti predvsem zoper nevarnost in-dustriaiizovanja po tujem kapitalu ter zahteva v to svrho izdatnih legisla-tivnih sredstev zoDer razkosavanje kmetij, ureditev kmetijskega realnega kredita, olajšanje oziroma odpravo dedinskih in prenosnih pristojbin itd.; kot nujno potrebo smatra v interesu kmetijskega stanu pravično pogodbo z Ogrsko in take trgovinske pogodbe s sosednimi državami, koristnejšo prometno tarifno politiko in sploh vse primerne naprave in naredbe v svrho kvantitativnega in kvalitativnega izboljšanja dosedaj pasivne kmetijske produkcije, višjo strokovno naobrazbo z ustanovitvijo kmetijskih nadaljevalnih Šol z gospodinjskimi tečaji in končno krepko organizacijo kmeta producenta. 9. Stranka polaga veliko važnost na to, da se ohrani narodu krepak in svoboden trgovski s t an ter obsoja predvsem temu stanu sovražno strankarsko, na obe strani pogubno združevanje kmeta-konsumenta. Zlasti pa je potrebna trgovstvu višja splošna in strokovna izobrazba, v kar naj služijo meščanske šole trgovskega značaja in trgovska akademija. Zoper proletarizovanje trgovstva po nepošteni konkurenci tujega velikega kapitala zahteva stranka zadostne zakonite odpomoČi, pozdravlja pa udeleževanje in združenje domaČega kapitala v interesu osamosvojitve velike industrije, razširjevanja prometnih cest ter razkrivanja in izkoriščanja naravnih bogastev domaČih dežela. 10. Krepke pomoči je potreben tudi velevažen obrtni stan, ki hira v prvi vrsti na nedostatni strokovni in kupčijski izobrazbi, na zastarelosti produkcije in pomanjkanju kapitala. Stranka se hoče torej beriti za ustanavljanje oziroma pomnoževanje obrt-no-nadaljevalnih in meščanskih Šol obrtnega značaja po meri lokalnih potreb in za organizacijo umetno-obrt-nega Šolstva. Treba je nadalje spopol-niti obrtno zadružništvo ter priboriti mu večji ugled in veljavo. Preskrbeti mu je cenejši in lažji kredit ter rešiti vprašanje o prepotrebnih mojstrskih bolniških blagajnicah ter o preskrbi za stare dni. 11. Eden svojih glavnih stebrov videva stranka v zavednem in orga-nizovanem uradniŠtvu, čigar upravičeno stremljenje za izboljšanje svojega gmotnega položaja hoče vsled tega stranka z vsemi močmi podpirati. 12. Isto velja glede učiteljskega stanu, čigar gmotni položaj je tako krivičen in nevreden, da je smatrati izdatno izboljšanje tega položaja za eno najvažnejših kulturnih dolžnosti vsak« y.f.^fix«£ «x jla ke Roko v roki s tem izboljšanjem pa se hoče boriti stranka ćudi za povišanje znanstvene in strokovne izobrazbe ljudskega učitelj stva. 13. Stranka popolnoma uvi deva težavni položaj delavskega stanu zlasti onega, stoječega v službi veleindu-strije in velikih prometnih podjetij ter z iskrenimi simpatijami pozdravlja samostalno socialno organizacijo tega važnega in enakopravnega stanu, želeč le, da si ohrani ta organizacija narodno podlago. Zlasti hoče stranka krepko podpirati potezanje organizo-vanega delavstva za omejitev ženskega in otročjega dela v tovarnah, za izdatno starostno in invaliditetno pre-skrbljenje vseh delavskih slojev in za brezplačnost vsega šolskega pouka. 14. V interesu prepotrebnega razširjenja obzorja prostega naroda na- glasa stranka veliko važnost ljudske literature svobodomiselnega in popu-larnoznanstvenega značaja, ustanavljanje ljudskih knjižnic in prirejanje javnih predavanj ter hoče vsa taka prizadevanja najizdatneje podpirati. 15. Končno stranka uvideva, da je slovensko ozemlje preveč eksponirano in naš narod premajhen, da bi zamogel s samopomočjo doseči zoper vse sovražnike zadostno zavarovano samostalnost; zategadelj hoče stranka iskati pomoči v intenzivnem kulturnem približanju in druženju z ostalimi slovanskimi narodi in v prvi vrsti s hrvatsko-srbskim. Sklenilo se je, da se po podod-seku odobreni načrt tiska in med člane eksekutivnega odbora razdeli. V prvi bodoči seji bo eksekutivni odbor razpravljal in sklepal o podod-sekovem operatu. Sklenilo se je končno, da se shod zaupnikov skliče na dan 11. oktobra 1906. _ Pismo iz Hruatske. (Vprašanje o madžarski zastavi.) V Zagrebu, 16. avgusta. V zadnjem Času se širijo pri nas glasovi, da nameravajo frankovci, £i so pred mesecem hoteli preprečiti s svojim rArgusom" imenovanje nove vlade denunciraj oč koalicijo z jugo-sl ovanstvom, dovesti vlado v največjo nepriliko z demonstracijo proti madžarski zastavi. Na kraljev rojstni dan, kakor tudi na dan sv. Štefana (%20. t. m.) se razobeša pri nas na zajedniških uradih (na finančnem in gozdarskem ravnateljstvu, na kolodvorih, na upravi drž. železnic in na banski palači) poleg hrvatske tudi madžarska zastava. To vprašanje o razobešanju madžarske zastave na teritoriju kraljevine Hrvatske in Slavonije je eno izmed najtežjih spornih vprašanj med Hrvatsko in Ogrsko. V nagodbi iz leta leta 1868. ni najti v tem oziru nobene pozitivne odredbe. Tam se samo določa, da se v v označenje skupnih zadev imajo rabiti združeni grbi kraljevin Ogrske, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije. Nadalje se tudi določa, da se ima na skupnem parlamentu v Pešti za Časa razprav o skupnih zadevah razobesiti poleg madžarske tudi hrvatska zastava. Regnikolarne deputacije (12 hrvatskih in 12 madžarskih deputatov) imajo razen v fmancialni nagodbi razpravljati tudi o spornih državnoprav. vprašanjih. Hrvatska regmkolarna' deputacija je L 1886. predlagala, naj bi bila hrvatska zastava drž. simbol tudi na skupnih oblastvih, na hrv. zastavo bi se naj samo dal zajedniški grb, kakor se je ta zadeva rešila leta 1870. pri hrv. domobranstvu. Na to je odgovorila madžarska regnikolarna deputacija, da je v resnici samo madžarska zastava drž. simbol za vse zemlje pod krono sv. Štefana, hrvatska zastava pa je samo za avtonomne urade. Na ponovni odgovor hrvatske deputacije je odvrnila madžarska deputacija, da se sme vse dotlej, dokler se to vprašanje zakonito ne reši in uredi, razobešati iz razloga pravičnosti na zajedniških uradih v Hrvatski obe zastavi, poleg madžarske tudi hrvatska zastava. Pri tem je tudi ostalo. To vprašanje še torej ni rešeno zakonskim potom. Razobešanje madžarske zastave na zajedniških uradih ni zakonito, aH tudi ni protizakonito. Dejansko se danes razobešata pri slavnostnih prilikah na zajedniških uradih v Hrvatski obe zastavi, a vprašanje samo lahko končno urede le regnikolarni deputaciji in obadva sabora s posebnim zakonom. Za časa Khuenove vlade je bilo mnogo demonstracij proti madžarski zastavi, a često je tekla tudi kri. V madžarski zastavi je narod zrl ne samo supremacijo Madžarov, nego LISTEK. Lili se je vrnila. Minil je dan, minila sta dva dneva, in jaz sem se klavern in razdejan, poln nesrečnih spominov in slabe vesti odpravil na kolodvor, svoji Lili naproti. Po glavi so mi šumele nelepe misli, in ugibal sem, kak obraz naj napravim, kadar stopi Lili predme, ali naj jo poljubim — Lili je namreč moja soproga — ali naj počakam, da stori ona, kar se ji zljubi. Po poti sem mislil še enkrat nazaj in si obnovil v duhu, kako je pravzaprav bilo res lepo zadnja dva dneva, ko sem bil prost sladkega zakonskega jarma. Pa komaj sem 86 malo privadil na zlato svobodo, že se mi je zopet bližal nežnorožni simbol svete nečistosti. A bilo je res prijetno te kratke urice mojega samskega stanu, ko sem užival slavo slamnatega vdovca. Dve noči sem tako junaško prepil, da so me potem cel teden bolele noge. Vsekakor lep dokaz, kako sem skakal čez ojnice! Potegnil sem iz žepa pisemce, ki ga mi je poslala Lili prvi dan moje svobode. Namigavala mi je, da gnezdi na hiši — namreč na hiši njenega očeta, namreč pri njej na starem domu, šla je obiskat svoje starše — da gnezdi štorklja in ima že mlade. Da je bila takrat Lili pri meni, bi ji presneto kaj zalega storil. Morda bi jo tako na ustnice vgriznil, da bi ji pritekla kri, ali bi jo pa — no, kar si že bodi! Kaj mene briga, če ima štorklja mlade, jaz sem oženjen šele tri dobre mesece, in moja vest je čista kot Alojzijeva v pratiki. Bolela me je glava, in oči so mi bile rdeče, res nisem več ponočna ptica, in bil sem slabe volje. Saj to je gotovo, da bi se vse dobro izteklo, in Lili ne bi imela niti pojma o mojih junaških Činih zadnjih dni, ali doma v kuhinji imam mlado gorenjsko kozo, ki je sicer krščena na ime svete Rozike, ki pa sicer ne maram prav nič zanjo. To je dekle, ki se nosi pokonci, drugače pa ni pri njej niti sluha o kakem dekliškem ponosu. Sedaj bo vse izblebetala moji ženki, vse moje grehe ji naštela, domaČe in tuje, kako sem povabil v goste tri prijatelje, kako smo noč prerokov -njačili, se drugi dan zdravili z buteljkami, vse to in še to ji bo morda povedala, da sem jo vzel pri večerji v naročje, ta koza. No, da, ali to me edino tolaži: Imel sem se dobro! Ko sem bil tako zatopljen v lepo in nelepo premišljevanje, me potrka pismonoša po rami in mi vroči brzojavko. Kaj pa to ? Poslala mi jo je Lili. No, kaj je spet s štorkljami, sem mislil in na tihem mi je postalo prav prijetno pri srcu. Nisem se motil. Lili ostane pri mamici še teden dni. Vesel — kot da sem zadel glavno srečko — jo krenem domov in pokličem Roziko. ; Najprej sem jo prav pošteno ozmerjal, potem jo pa spodil za teden dni med gorenjske koze. Bil sem tedaj popolnoma sam. Dve noči sem se imel še dosti prijetno, in tretje jutro prikorakam ob zlati zarji v svoj samostan. Malo sem se začudil, ko najdem stanovanje odprto, no, bil sem truden, in svest si neomejenega svojega gospodarstva, stopim v spalnico. Stopim v spalnico, in kar kolena so se mi zašibila. Na posterji leži moja draga Lilli in gleda in zdeha. nO, že doma!" jo veselo pozdravim. „Hvala Bogu, presneto mi je bilo dolg-čas.u Malo se mi je jezik opotekal, zato sem vse storil bolj na kratko. Lili molči, moja draga Lili gleda in nekaj misli. „Kaj ti je, ti me ne pozdraviš ?u Govoril sem trdo in končnice zatego- val, kot se spodobi, še vedno Lili molči, malo je nabrala ustnice, kot bi me hotela kljubovati, njen nosek pa se je smelo junačil sredi gorečega obraza. Naredil se je že dan, ter je solnce usipalo prve žarke na posteljo. nBil sem pri prijatelju, saj veš, predpustom se oženi, in snoči, snoči smo se poslovili od njega" . . . No, da, vedel sem, da govorim neumnost. Kdo se poslavlja v avgustu od prijatelja, ki se meni predpustom oženiti! Pa izgovor je le bil, seveda ni zalegel. Zakaj Lili se je dvignila in se gegavo nasmehnila. Po- majala je z glavico. O, ta njena glavica in laski inoci! Kako se mi j e vse zazdelo krasno, grozno — krasno! „Res, povabil nas je, no, ni bilo hudega, par steklenic, in pogovarjali smo se, pa nam je noč minila.44 Še je molčala, potem je njen glas zatrepetal: „Pa vam je noČ minila!" Postal sem žalosten, in srce me je zapeklo. Hotel sem na vsak način dobiti lep izgovor in se opravičiti, da bom popolnoma čist pred svojo Lili. „Saj veš, človek pade v slabo druščino, pride med razbojnike! Glej, tako sem nedolžen in ves čas sem le nate mislil. Štel ure in dneve, nisem nisem mogel spati brez tebe ..." Tedaj me je zaskelelo zopet nekaj, in sicer ne brez vzroka. Prišla je naša mlekarica, brhka Posavka, in zapela v kuhinji kot pe-telinČek: „Dobro jutro!" In njej se je oglasila naša Rozika, gorenjska koza, ki sem jo bil zapodil na Gorenjsko za teden dni. Lili je videla mojo zmedenost, moj nemir, slaba vest se mi je brala na licu. „No, moj ljubi zvesti soprog,44 je hladno dejala Lili, „kaj pa je bilo z Roziko? Zakaj si jo poslal stran?" Meni je postalo vroče in mrzlo. „0, kako si me prevaril, kako sem se zmotila v tebi!44 In Lili je zaplakala, in tedaj je bilo z menoj pri kraju. Ženskih solz ne morem trpeti, to je moja slabost, priznam, ali da je Lili jokala zaradi mene! Premagoval sem se in poslušal, kako sta se dekleti menili o nekem Janezu, ki je pri vojakih. „Glej, kaj takega bi si o tebi ne mislila. Ko je prišla Rozika za menoj" — vgriznil sem se v jezik — „in mi to povedala, ji nisem verjela. Sama sem se hotela prepričati. A zdaj vidim, da je res." Njen jok je utihnil, samo solze 10 zlasti tiranstvo domače vlade na znotraj, a servilnost na zunaj. Mržnja proti madžarski zastavi se je globoka ukoreninila v narodu. Dasi je pri volitvah zmagala trezna narodna politika, ki propoveduje sporazum z Madžari, vendar se še niso mogle kar preko noči izbrisati težke prejšnje žalitve. Zato se je tudi govorilo, da bodo baš to situvacijo izrabili frankovci ter spravili inscenirajoč sedaj proti -madžarske demonstracije, v prvi vrsti v neprilike novo vlado, v drugi vrsti pa kovali političen kapital v narodu samem proti koaliciji. O tej zadevi so pisali vsi listi. „Hrvatska", organ hrv. stranke prava, najmočnejše stranke v koaliciji, si je hotela pomagati na ta način, da je izjavila, da se je preje demonstro-valo proti madžarski zastavi kakor proti znaku supremacije Madžarov, no, sedaj pa radi spremenjenih razmer lahko to zastavo trpimo iz „kurtoazije" No, ta rešitev ni nikjer našla odobravanja. Frankovo „Hrv. Pravo" je zbog tega bilo na veliki boben in proglašalo hrv. stranko prava kot izdajico narodnih pravic. Današnji „Pokret", drugi organ v koaliciji, je priobčil o tem vprašanju uvodnik, v katerem poudarja, kako so frankovci dosedaj pod Khu-enovim režimom lepo molčali in se celo leta 1903. izražali zoper proti- madžarske in protikhuenovske demonstracije. Prava njihova demonstracija so bili samo sramotni proti-srbski izgredi. 1. 1902. Naloga stare vlade je bila, da tepta doma svobodo ter prepreči vsak izraz narodne volje proti tiranstvu — vse to v interesu, kakor je rekel Tomašić, Madžarov, v resnici pa v interesu vsakega tujega vpliva in naj pride le-ta že iz Pešte ali z Dunaja. Nova vlada pa ima ravno nasprotni program: Hrvatsko hoče pre-roditi z novimi ustavnimi reformami, da jo tako ukrepi napram vsakemu zunanjemu vposeganju. V deklaraciji hrvatskih delegatov v skupnem saboru je določeno delo nase vodilne politike: najprej delo doma, potem pa reševanje državnopravnih sporov med Hrvatsko in Ogrsko. Zato napreduj aki, ki so se izkazovali povsod v prvih vrstah pri obrambi narodnih pravic, ne bodo sedaj demonstrirali proti madžarski zastavi, ker bi to moglo več škodovati konsolidaciji naših razmer in notranjemu našemu delu, kakor pa šovinističnim madžarskim pretenzijam. Današnje „Nar odn e No vineu, še vedno službeno glasilo vlade, prinašajo očito inspiriran uvodnik o tem vprašanju. Odkrito in jasno prinašajo zgodovinski razvoj tega vprašanja, ob koncu pa konštatujejo, da so izobešanje madžarske zastave ob takih prilikah priznavale vse dosedanje vlade, a dosedanji hrvatski sabori se so se svetile v njenih očeh, in pogled ji je bil vlažen kot ujeti srni. Jaz sem se nagnil k njej na posteljo in ji poljubil ustnice in jo poljubil globoko pod vrat. „Lili, oprosti . . ." Dvignil sem oči in ji pogledal v obraz. Bil8 je mirna in lepa, o tako lepa, kakor je še nisem videl nikdar. Kot bi goreli njeni lasci, kot bi sijala rožna mavrica okrog njene glave. Zopet sem jo poljubil. „Lili, oprosti . . .u Pogladila me je z roko po laseh. „Ti porednež! Tako me ljubiš torej !u Ko mi je Lili to očitala, sem začutil nekaj rosnega v očeh — skoro me je sram — in jaz sem skril glavo v njeno naročje. Moj Bog, kako ljubim Lili, niti sam nisem vedel, kako! Lili, nikdar več, nikdar več te ne pustim od sebe! Bilo je že pozno v jutro, ali jaz sem postal nenadoma zelo zaspan in legel sem v posteljo k svoji Lili, svoji zakonski ženki. Pritisnila je k meni svoje tople grudi, ah, kri je zavrela v meni! In povedala mi je sladko tajnost in nato pripovedovala prelepo povest o Štorklji. Lili mi je odpustila, in jaz j o ljubim, ljubim blazno. A« D. mu niso vedno dovolj odločno zoper-stavljali. S tem mora računati vsak odgovorni političar. Vsakemu mora biti jasno, da se avtonomna vlada mora v sedanjih časih držati status a quo. Končno Frankovo „Hrvatsko Pravo" prinaša danes opomin na svoje prijatelje, naj se po nikomur ne dado zavesti na ulične demonstracije, ker bi se s tem hotelo opravičiti neuspehe novega kurza. V saboru bodo že frankovci sprožili to vprašanje, a potem Še ulici vedno preostane dovolj Časa, da reče svojo. Potemtakem se kaže, da se ne prigode nikake demonstracije in da imajo prav tisti, ki so govorili, da vodstvo Frankove stranke ne bo šlo predaleč v opoziciji proti novi vladi. E — vlada je vlada, veliki radikalec dr. Frank se je vedno držal tega načela. £\ Balkansliii pisma. Prihod angleškega poslanika v Belgrad. — Carinski konflikt. — Bolgari in Grki. — Makedonski Srbi. Belgrad, 16. avgusta. Jutri pride v Belgrad novi angleški poslanik Withead. Znamenit je ta dan v najnovejši srbski zgodovini, ker po 11. juniju 1903. 1. šele sedaj more Srbija reči, da živi z vsemi državami „v prijateljskih odnošajih" — kakor se diplomatično govori —, šele sedaj so vse države prešle preko junijske revolucije in pripoznale novo stanje v Srbiji. Zgodovina pretrganja in obnovitve rednih diplomatičnih odnošajev med Srbijo in Anglijo je znana, ali pri vsem tem ne bo odveč, ako se še enkrat o tem govori, ker je ravno vprašanje o obnovitvi normalnih od-nošajev z Anglijo vznemirjalo Srbijo od junijske revolucije pa do letošnje spomladi. Iz tega vprašanja so hoteli kovati protivniki novega režima svoj strankarski kapital — v kratko: to je bilo eno najvažnejših vprašanj, o katerem seje neprestano razpravljalo, kakor o oboroženju artiljerije, o posojilu itd. Evropske velesile so takoj po 11. juniju 1903 odpoklicale iz Bel-grada svoje poslanike in so pretrgale vse odnošaje s Srbijo. Izjemo je delala samo liberalna in republikanska Francija, ki ni hotela demonstrirati proti srbskemu narodu radi tega, ker se je on — in četudi na nasilen način — oslobodil tiranskega svojega kralja. Odpoklicanje poslanikov se je izvršilo sporazumno in istočasno. Ali ena velesila za drugo je kmalu sprevidela, da od tega diplomatičnega štrajka ne bo nobenih koristi, ker Aleksandra ni bilo več mogoče oživeti in zato so začele pošiljati odpoklicane svoje poslanike nazaj in v kratkem času je Srbija obnovila normalne diplomatične odnošaje z vsemi evropskimi velesilami, izvzemši An- Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) „Pa v peklu ne bomo nikdar tako suhi in sežgani, kakor bo suh in sežgan prasji hrbet, ki se peče, ako ne začnete hitro zajutrkovati," se je oglasil Luka, ki ga je Adamovo besedičenje jezilo, ker je bilo nevarno njegovemu kuharskemu ugledu. „<3e se mi ta prasji hrbet pokvari, vama tega nikdar ne odpustim". Lukova opazka je nekoliko pomirila Adama in je dala Bosiu priliko, da se je oglasil. ^Razžaljeni kuharji so najhujši in najnevarnejši sovražniki," se je smejal Bosio. „Sediva, Adam, in če mi prinese ta časti vredni kuhar makar hrbet tistega prešiČka, ki je spremljal sv. Antona blaženega spomina, se ga tudi ne bom branil". „Tako je prav," se je zadovoljno smejal Luka in pri tem smehu pokazal svoje dolge ostre volčje zobe. Bosio in Adam sta si rekla, da ima Luka daljša in ostrejše zobe kakor navadni ljudje in obšlo ju je neko neprijetno Čustvo, kakor da bi se morala bati in varovati tudi Luke. „Manfred — natoči gospodoma vina," je ukazal Marko Pirin, ki se glijo. Ta (Anglija) je ostala najdalje konsekventna in ni hotela niti slišati za Srbijo, dokler se ne pokličejo zarotniki pred sodišče in obsodijo. Srbija težkih angleških pogojev ni hotela in ni mogla sprejeti, ker je narodna skupština takoj po 11. juniju izrekla zarotnikom svoje priznanje in pohvalo za njihov patriotičen čin in preko tega votuma se ni moglo molče preiti, da ne govorim o tem, da Srbija ni mogla svojih osvoboditeljev obsoditi! In tako je konflikt ostal neporavnan. Vse srbske vlade v tem času so poskušale na vse mogoče načine, da bi obnovile normalne odnošaje z Anglijo, ali ves ta trud je bil brezuspešen, ker je Anglija trdovratno vztrajala pri prvotnih svojih zahtevah in šele g. Nikoli Paši6u, sedanjemu ministrskemu pr edsedniku se je posrečilo, da je to težko vprašanje rešil — na korist Srbije. Anglija je končno opustila svojo zahtevo, da se zarotniki kaznujejo in se je .zadovoljila s tem, da je šlo v pokoj pet voditeljev zarote. Takoj, ko se je to zgodilo, je vlada Velike Britanije imenovala g. Witheada poslanikom v Belgradu, a srbska vlada je imenovala svojim poslanikom pri angleškem dvoru g. dr. Milčeviča in konflikt je poravnan. Novi srbski poslanik v Londonu je že prevzel svojo službo in angleški kralj ga je — ko je izročal svoja akreditivna pisma — zelo ljubeznjivo sprejel, a jutri dospe v Belgrad novi angleški poslanik. Srbija pridobi z obnovitvijo normalnih odnošajev z Anglijo zelo mnogo. Znano je, da stoji od velikih sil edina Anglija odločno na stališču, da ostani „Balkan balkanskim narodom", ko imajo skoraj vse druge velike sile na Balkanu neke posebne svoje interese, ki stojijo v preveč očitnem nasprotju s težnjami balkanskih narodov. Zato ima Srbija lahko lepih koristi od dobrih odnošajev z državo, ki ima tak program v balkanski svoji politiki in ki je razen tega tudi zelo močna! Istina*^Jv, ilici Anglija ni naklonjena balkanskim narodom zato, ker jih ima rada, nego zato, ker so njeni računi taki. Pa kaj to briga Srbijo in druge balkanske narode?! Sentimentalnosti v politiki ni; v politiki ne odločujejo Čuvstva nego računi! Računi balkanskih narodov se pa strinjajo z računi Anglije — torej je prijateljstvo ne samo mogoče nego naravno in potrebno. Zato se Srbija lahko raduje ob obnovitvi normalnih diplomatičnih odnošajev z Anglijo, a s Srbijo se raduj ej o tudi vsi iskreni prijatelji balkanske svobode. * * Sreča je velika, da je Grška od Rum unije tako daleč, da radi tega ni moglo priti do vojne med tema dvema državama radi nekih 80—100.000 maje sploh vedel, kakor da sta gosta njegova najboljša prijatelja. Začudena sta gledala Adam Ko-lovški in Bosio kot paža oblečeno Manfredo. Luka je bil grd, kakor pošast, paž je bil lep in cvetoč kakor angelj. Pirin je zapazil te poglede in smehljaje rekel: „Kaj ne, gospoda, da je ta deček lep. Zdi se mi, da je krasnejši, kakor vsa dekleta, kar sta jih kdaj poljubila. Jaz bi ga ne dal niti za najlepšo ljubico vsega rimskega cesarstva". Grda, dijabolična misel je šinila Bosiu v glavo, a rekla nista ničesar, nego jedla in pila, kakor bi bila stara znanca svojega gostitelja. Videla sta, da je Pirin prijatelj vina in da pridno prazni maj oliko, ki je stala pred njim. Ne da bi se bila le pogledala, sta se umela in jima je bilo jasno, da ne smeta piti. Vino je bilo plemenito in močno in težko sta se premagovala a sumila sta, da ju hoče Pirin opijaniti, in ta sum jima je dal moč, da sta krotila svoje poželjenje. Pirin pa seje veselo kramljaje pridno krepčal. Kmalu se mu je začel jezik zapletati, kmalu je začel jecljati in se smejati, kakor delajo vinjeni ljudje ter ni več mogel jasno izražati svojih misli. Zaman je skušal Luka izmakniti Pirinu majohko, zaman je bilo, kedonskih Kucovlahov. Da ni bilo geografične nemogočnosti, prišlo bi tega leta gotovo do oboroženega konflikta med Rumunijo in Grško — in sedaj med Bolgarsko in Grško! Tudi Bolgari so se sprli z Grki radi Makedonije. Grki bi radi dobili kar celo Makedonijo, ker pravijo, da so Makedonci „Hellenes slavophonoi" (Grki, ki slovanski govorijo--!!), ker pa Makedonci sami — ki so naj-kompetentnejši, da sodijo o svoji narodnosti — ne marajo akceptirati te grške definicije svoje narodnosti, hočejo Grki makedonske Slovane prisiliti z orožjem v roki, da se priznajo za Grke. Potomci starih Helenov so nastopili z ognjem in mečem v Makedoniji. Upepelili so veliko število slovanskih vasi, a človeškim žrtvam grške „stare kulturea se ne zna Števila ! Popolnoma naravno je, da so balkanski Slovani — Srbi in Bolgari — postali silno ogorčeni in ta ogorčenost dobiva posebno jasnega izraza na Bolgarskem, kjer je po mestih še dovolj Grkov in ti trpijo sedaj za grehe svojih rojakov iz Grške, ki v številnih četah prestopajo čez mejo v Makedonijo, da tam morijo „Hellenes slavophonoi" — — —! Protigrške demonstracije na Bolgarskem so postale resne, ker tu se ne krici samo, nego se rušijo cela grška mesta, a v mestih, kjer so Grki samo trgovci, demoliraj o jim se prodajalne. To bodi „memento" grškim šovinistom, ki se prav radi ponašajo s kulturo svojih pradedov, a ne vidijo svojega sodobnega barbarizma. Grško ponašanje s staro helensko kulturo je močno slično nadutosti kakega aristokrata, ki preživlja svoj vek pri igralni mizi, a pri tem se ponaša z junaštvom in zaslugami svojih pradedov! * * * V kakih razmerah živijo makedonski Srbi, razvidi se zelo lepo iz tega-le slučaja: V Prilepu so dovolile turške oblasti, da se dva mestna olala (mahala) nazivaj o srbske, kakor že postojijo mahale: bolgarska, grška, židovska itd. Srbi so vsi veseli že zato, ker jim turške oblasti sploh priznavajo njihovo narodnost. Na Turškem namreč do sedaj niso priznavali narodnosti, nego so delili prebivalstvo po verah. Ker imajo Srbi, Židje in Bolgari svoje nacijo-nalne vere, jim je bila pripoznana tudi njihova narodnost. Srbi na Turškem svoje verske organizacije nimajo, nego so podvrženi grškemu patrijarhu v Carigradu in zato so jih turške oblasti vedno prištevale h Grkom. Sedaj se je prvič zgodilo, da turške oblasti priznavajo srbsko narodnost — in radi tega se Srbi raduj ej o kakor otroci — — —! Oudna dežela je Turška in čudne so tam razmere! * — miškin. da paž ni hotel slišati dvakrat m trikrat ponovljenega ukaza, naj natoči vina. Pirin je postal zgovoren, dasi ni mogel ničesar povedati, začel je izlivati vino in preobračati krožnike ter razsajati . . . „Pijan, pijan kakor kak pastir," je šepnil Bosio prijatelju Adamu na uho, m obema se je zdelo, da jima je zdaj zmaga zagotovljena in da jima Pirin sedaj gotovo ni kos. „Kaj pa sušljata," je vprašal Pirin in s težavo vstal s svojega sedeža. „Pri meni ne bosta nobenih šal zbijala". „Kdo pa misli na to," je smehljaje odgovoril Adam in porogljivo meril Pirina, ki se je moral z obema rokama držati za mizo, da ga pijanost ni vrgla na tla. „Bosio mi je samo rekel, da je bil zajutrek kraljevski". „Da . . . kraljevski ... da ... to je dobro," je jecljal Pirin in padel na svoj stol. „Za vaju še predober. Za vaju bi bile še podgane predobre . . . He, he . . . vidva sta poštenjaka . . . Luka, hej, Luka . . . kaj nama je že povedal tisti bogati Žid v Ljubljani?" Luko je to vprašanje spravilo v vidno zadrego. Nekako zbegano seje oziral zdaj na Pirina, zdaj na njegova gosta. „Oprostite, milostivi gospod, jaz Kralj Peter in ministrstvo Pašić. Belgrad, 17. avgusta. Dejstvo, da se je kralj Peter tako nepričakovano vrnil iz toplic Ribarska Banja, dokazuje vkljub vsem vladnim zanikanjem, da so nastale med kraljem in ministrskim predsednikom velike napetosti. V toplicah je kralj sprejel razne opozicijonalne politike, med njimi voditelja mladih radikalcev Jašo Prodanovića, s katerimi se je posvetoval o carinskem konfliktu, ki grozi postati politični konflikt. Kralj je odkrito izjavil, da Pašićeva vlada ne nudi jamstva, da bi se konflikt poravnal. Pašić bi moral svojo dosedanjo politiko opustiti ter zavzeti odločno stališče napram zahtevam Av-stro-Ogrske. Vsi trgovski krogi v deželi, ki se soglasno zavzemajo za saniranje žalostnega položaja, zahtevajo vedno glasneje, naj Pašić odstopi. Nihče pa ne misli, da se demisija izvrši takoj. Skupščina se zbere šele 13. oktobra, in tako bi Srbija zamudila najboljšo dobo za izvoz. Ministrski svet, ki se kmalu zbere pod kraljevim predsedstvom, bo določil, ali se Pašića še pooblasti za nadaljna pogajanja. Nemiri v Macedoniji. Belgrad, 17. avgusta. Vodja vstašev Pečanac-Devečenski in tovariši so potovali iz Niša v Belgrad, da dobe nova navodila za delovanje vstašev, ki se zbirajo na levem bregu zgornjega Vardarja. Carigrad, 17. avgusta. Blizu Zaze v skopeljskem vilajetu so bolgarski častniki na bolgarskih tleh ubili turškega poročnika. Druga vest pa trdi, da so bolgarski vojaki prekoračili mejo, razpršili oddelek turških vojakov ter zasedb* gorske vrhove. Sofija, 17. avgusta. Grška vlada se hoče maščevati zaradi preganjanja Grkov v Bolgariji s tem, da očitno organizuje vstaske Čete ter jih pošilja Čez meje. Dogodki na Ruskem. Vojaški pun ti. Petrograd, 17. avgusta. Iz pisem, ki so jih dobili pri mornarjih v Kronštatu, je razvidno, da je organizacija za splošni punt v armadi zelo razširjena. Celo iz Harbhia so dobivali vojaki pisma, ki so jih pozivala na upor. Bati se je novih pun-tov, ko se ladje vrnejo iz vaje po daljnem morju. Z vseh topov na ladjah so sneli zaklopnice, da so topovi nerabni. Za osvoboditev političnih ujetnikov. Varšava, 17. avgusta. Vlada je obvestila vse gubernatorje, da se je ustanovila nova revolucijska organizacija v namen, da s pomočjo jet- BflF" Dalje v prilogi. "V B sploh ne poznam nobenega Žida. Jaz sem dober kristijan". „Samo parkrat si že zaslužil ve-šala, kajneda. In Žida ne poznaš . . . tistega Žida pred ljubljanskim mostom . . . menda mu je bilo Aron ime, ali pa kako drugače . . . Sin satanov je bil tisti Žid in tvoj bratranec m poseben prijatelj viteza Ko-lovškega in plemiča Bosia". „Milostivi gospod, pomislite pred kom govorite," je rekel Luka, ki je bil v največji zadregi, in je hotel Pirina peljati iz sobe. Toda Pirin se mu je iztrgal iz rok. „Pred kom govorim? Ha, pred tistima veseljakoma, ki jih bom dal jaz na svoje stroške proglasiti za svetnika. Da, svetnika morata postati, in sicer v božični noči, še letos v božični noči, ko poteče tisti rok . . . hm . . . tisti rok . . . kako je rekel Žid?" rKdaj ste pa videli tistega Žida", je tako mimogrede vprašal Bosio. „Kdaj sem ga videl? . . . Hm . . . Videl sem ga, da! Kdaj sem ga že videl?" Pirin se je na ves glas zasmejal in zopet padel na svoj stol. Glava mu je klonila na prsa, kakor bi ga prevzemal že spanec, a dvignil jo je zopet. „Kdaj sem ga že videl? Ah, da, tisto noč, ko je s svojo hišo vred zgorel, da tisto noč." 1. Priloga „Slovenskemn Naroda" SI 188, dne 18. avgusta 1906. niških uradnikov osvobodi politične kaznence. Ropi in umori. Varšava, 17. avgusta. V Labavi so izbruhnili novi nemiri. V mestu vlada velik strah, „crna zarota" strelja tudi neoborožene, starce in ženske. Zarotniki hodijo v velikih četah po mestu, ropajo in razdirajo trgovine. Uporni vojaki isto tako ropajo in morijo. Policija in oblasti so brez moči. Manifest na narod. V Helsingforsu izbajajoči švedski Časnik je prinesel poziv na narod, ki so ga podpisali bivši poslanci dume, in sicer iz delavske skupino, nadalje poljski in židovski odbor in voditelji revolucionarjev. Manitest pravi, da je z razpustom dume imela vlada ljudske zastopnike za norce ter izzvala narod. Rusija je to novo hudodelstvo samodrštva sprejela molče. Vlada se še ponaša meneč, da bo njen Čin ostal nekaznovan. Toda grmenje topov iz Kronštata in Svea-borga je pokazalo, da se je veselila prenaglo. Topovi so dali signal za naskok na samodržce. Narod bo puntarske vojake podpiral in vojaki maščujoči se narod. Carjev manifest z dne 30. oktobra je bil le slepilo. Narod je zaupal dumi, toda tej je manjkala avtoriteta. Duma ni mogla izpolniti niti ene ljudske zahteve. Narod sedaj vidi, da nima ničesar pričakovati, dokler imajo moč v rokah njegovi sovražniki. Sedaj ne zahteva več slabotne dume, temuč zakonodajni zbor, ki bo voljen na podlagi enake in direktne volilne pravice ter imel moč, zakone izdajati in izvesti. Zato vas poživljamo na končni boj zoper vlado in carja, za deželo in svobodo, za narodno vlado. Pozivamo vas k splošnemu štrajku in boju, da vržemo samodrštvo in oblasti. Nemiri na Poljskem. Varšava, 17. avgusta. Pri predvčerajšnjih izgredih v Varšavi je bilo ubitih 2S policajev, 7 orožnikov, 4 vojaki in 15 civilnih oseb; ranjenih bilo 13 policajev in nad 30 civilnih oseb. Danes so se zopet na treh raznih krajih mesta razpoČile bombe ter je bilo več oseb ranjenih. Po mestu vlada splošno razburjenje. Premožnejši sloji beže na deželo. Bolnišnice so prenapolnjene. Med ranjenimi je nenavadno mnogo žensk in otrok. — VLodzu so bile zopet vržene tri bombe, ki so ubile mnogo oseb, med njimi tudi več kozakov. V eni noči so se izvršili požigi na petih krajih mesta. Vojno sodišče v Kronštata. Petrograd, 17. avgusta. Nad prvo skupino puntarjev, ki obsega 200 oseb, med njimi 12 civilistov, se je obsodba že izrekla. Vsi so bili obsojeni na smrt. Obravnava je bila tajna in tudi odvetnikov niso pripustili, da bi obtožence zagovarjali. Smrtne obsodbe se tudi kmalu izvrše in sicer na tihem, ker se je sicer bati nemirov v armadi. Nasilstva revolucionarjev. Petrograd, 17. avgusta. V pokrajinah ob Vzbodnem morju so izdali revolucij onarj i poziv, da bo vsak kaznovan s smrtjo, kdor ne izpolni njihovih ukazov. In res je že bilo več oseb umorjenih, ki se niso brigale za ukaze revolucijonarjev. Bolgari proti Grkom. Carigrad, 17. avgusta. Turška vlada je glede izgredov v Anhijalosu poslala svojim poslanikom nenavadno strogo pisano okrožnico, dajo izroče velesilam. V okrožnici odločno pro-testuje proti barbarskemu početju bolgarskih čet ter izjavlja, da ne more ostati več mirna napram tolikim nasilstvom. — Vsled posredovanja patrijarhata je turški minister notranjih zadev naročil vsem obmejnim oblastim, naj sprejemajo grške begune iz Bolgarije ter jim po možnosti pomagajo. Obenem je patrijarhat izročil poslaništvom velesil napovedano protestno noto. Nemška panama. Bero lin, 17. avgusta. Kako daleč navzgor segajo škandali v kolonij skih uradih, dokazuje to, da oblasti ne postopajo proti oČividnim krivcem, temuč iščejo pred vsem osebe, ki so izdale škandale javnosti. Tako je obtožilo državno pravdništvo bivšega kolonijskega ravnatelja dr. S t ii b e 1 a in tajnega legacijskega svetnika pl. Koniga zaradi kršenja uradne tajnosti, ker sta povedala poslancu Erzbergerju, kake stvari se gode v kolonij skih uradih. Ju-stično ministrstvo je takoj odredilo hišno preiskavo pri imenovanem poslancu ter so mu pobrali vse spise, s katerimi je hotel zaradi škandalov interpelirati v zbornici. Angleška zmanjšuje vojsko. London, 17. avgusta. Razen napovedanega znižanja vojnega proračuna so sklenjene še druge važne spremembe v armadi. Že pri letošnjih jesenskih manevrih hoče vojna uprava zelo varčevati ter izvesti le najpotrebnejše. Opusti se tudi več vojaških vzgojevališč. Glasovi Iz Idrije. Osvald se ni nadejal, da bo imela ljudska hranilnica v 4 letih toliko prometa in toliko dobička kot redko katera hranilnica. Mi pa pravimo, da je promet kaj lahko napraviti, ako se posojuje kar tjavendan, samo da se pridobi novega volilca, pa če je posestvo vredno posojene vsote ali ne. Zato je pa tudi v ljudski hranilnici naložen denar tako malo na varnem, kakor pri redko kateri hranilnici — in če bo enkrat zaropotalo, bo imel g. Osvald pri tem gotovo precej „zaslug". — O „klerikalnih" dijakih piše „Siovenec", da niso plesali na harmonike. Že mogoče, da še harmonike niso mogli dobiti, zato so pa tembolj trpela njih pljuča in grlo, kajti vpili in rjuh' so celo noč tako, da se je vsa soseska zgražala in so Bosia in Adama je spreletela zona in oba hkrati sta zaklicala: „ Tisto noč, ko je zgorel?" rDa, da, zgorel je. Užgala sta mu hišo dva bedaka, dva velika bedaka, da, dva vebkanska bedaka. Kakor bi bilo hudičevega sina sploh mogoče sežgati. Vina sem! . . . Čudna stvar je to bila . . . dva imenitna viteza, ki sta že zapadla hudiču . .. dva imenitna gospoda, ki sta že danes zaslužila kolo in vešala . . . vina sem . . ." Luka je zopet pristopil k svojemu gospodarju in poskušal, ga dvigniti iz sedeža, da bi ga odpeljal iz sobe, a ker se mu to ni posrečilo se je obrnil do Bosia in Adama. „Oprostita, plemenita gospoda, mojo drznost, da vaju prosim, pustita mojega gospodarja samega. Kadar mu je vino šinilo v glavo, govori čudne in zmedene stvari ..." „Nic zato," je rekel Adam in je hitro stisnil Luki srebrnik v roko. -Rada bi poslušala te stvari". nLe poslušaj ta," se je oglasil Pirin. „Jaz Vama bom takih nabelil, da vaju bo še po smrti po ušesih trgalo". „Milostivi gospod, ne pozabite na svojo prisego," je zaklical Luka z glasom, ki je razodeval največji strah. „Kdo je prisegel? Jaz sem prisegel ? Nikoli. Vina sem! Manfreda, ljubica moja, toči vina in zaničuj moje goste . . . Ah da, prisegel sem tistemu staremu židovskemu Čarovniku, da bom izkoristil svojo podobnost z nekim strahopetnim kranjskim vitezom . . . kako se že piše ? . . . Zlatopoljec . . . da, Zlatopoljec . . . Izkoristil podobnost, da bom plašil dva Aronova dolžnika, dva strahopetca. Naj vzame zlodej to prisego in to podobnost. Kaj mi mar. če mi je Žid na to podobnost in na to prisego posodil denarja, naj sam gleda, kako pride do plačila . . . Meni nič mar . . . Jaz sem Marko plem. Pirin, grajščak na Krasu in v Istri in moj meč zadostuje, da uženem vse svoje sovražnike. Kje pa? Ali se hoče kdo z menoj meriti?" Pirin je metal krvave poglede okrog sebe, vstajal s sedeža in padal nazaj, dokler naposled ni zdrknil s stola in brez zavesti obležal na tleh. „Zdaj lahko greva," je menil Adam in ozrši se še enkrat z neomejenim zaničevanjem na Pirina, zapustil z Bosiom sobo. (Dalje prih.) ljudje mislili, da je pri DidiČu nastanjena — menažerija. — „Naše stranke so v odboru 3 virilisti" pravi „Siovenec". Kaj, gospod Didič, ali tudi Vas „Slo-venec" Šteje med klerikalce. Pa ste se vedno branili tega imena. Zahvala. Dne 12. avgusta t. 1. se je ob mnogobrojni udeležbi slovenskega naroda odkril v Postojni pesniku in glasbeniku Miroslavu Vilharju veličasten spomenik. Tudi popoldanska ljudska slavnost je v vsakem oziru uspela kar najsijajneje. Podpisani odbor si šteje v prijetno dolžnost, da izreka vsem onim, ki so z izdatnimi prispevki ali nadrugna-Čin pripomogli, da se je mogel postaviti v tem kratkem času M. Vilharjev spomenik, najsrčnejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo damskemu veselič-nemu odseku, kateremu je načelo vala preblagorodna gospa županova Marija Pikel, za obilni trud in vsestransko vzorno vodstvo priprav za ljudsko veselico ; blag. gospodu prof. dr. Jos. Tominšku za slavnostni govor; vsem p. n. društvom, ki so udeležila slav-nosti j vsem darovalcem krasnih vencev ; slav. pev. društvu „Postojna" in vsem drugim pevskim društvom, ki so pod spretnim vodstvom gosp. kapelnika Lorenca Kubište precizno proizvajala slavnosno kan tato; god-benemu društvu postojnskemu, ki je prepustilo odboru za ta dan brezplačno svojo društveno godbo; vsem p. n. zaupnikom po raznih krajih, ki so odbor z nasveti in dejanji podpirali ; „Trgovsko -izobraževalnemu društvu" v Trstu; uredništvom časopisov , osobito „Sloven. Naroda", ^Edinosti" in „Notranjca" ; si. telov. društvu „Sokol" v Postojni, kakor tudi gg. rediteljem za vzdrževanje reda pri slavnosti in popoldanski veselici; si. trškemu oskrbništvu, ki je postavilo slavoloke in mlaje; slavni jamski uprav, komisiji, kije drage volje znatno znižala vstopnino v jamo za slavnostne udeležnike, in ki je brezplačno prepustila odboru žico, žarnice in obločnice za električno luč; blag. g. veleposestniku in veletržcu Frančišku Jurca, za brezplačno prepustitev potrebnega lesa v svrho oprave veseličnega prostora; blag. g. hotelirju Alojziju Burger za brezplačno prepustitev travnika, kjer se je vršila ljudska veselica; blag. gosp. trgovcu Antonu Ditrich, ki je posodil za ljudsko slavnost potrebnih steklenic in kozarcev in potrebnih predmetov za upeljavo električne razsvetljave; blag. gospe Jerici Dekleva in vsem drugim cenjenim damam in gospodom, ki so odboru podarili mnogovrstnih cvetic; vsem p. n. darovalcem dobitkov in vsem cenjenim tvrdkam, ki so z izdatnim znižanjem cen svojih izdelkov pripomogle, da je ljudska veselica v gmotnem oziru povoljno uspela , posebno tvrdki Teodor Frohlich na Vrhniki za podarjeno pivo; končno vsem drugim, ki so na katerikoli način pripomogli, da je slavnost tako sijajno uspela. Odbor za M. Vilharjev spomenik v Postojni, 15. avgusta 1906. Jos. Lavrenčič, Ant. Dietz, predsednik. tajnik. Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. avgusta. — „Mir11 in „Siovenec11. Tudi danes došla številka „Mira" je nadvse zanimiva. Na uvodnem mestu prinaša članek „Celovški inter -mezzo ni še končan", na drugem mestu članek „Celovške spletke in ljubljanske blodnje". Pod obema člankoma je podpisan monsig-nor V. P o d g o r c. člankar odgovarja energično in rezko na različne „Slovence ve" napade na koroške Slovence. Dr. Brejc je objavil v „Miru" obširno izjavo z ozirom na b o j po v o j-skinem pravu, ki mu ga je napovedal „Siovenec". V tej izjavi pravi : „Siovenec" je o n e r e s n i c ah , ki j i h o meni piše, sam prepričan, toda imeti hoče za celovške resolucije žrtev — mojo glavo. Dam mu jo pod nož! Samo po njo mora priti — pred celovške porotnike! Imenujem namreč s tem z namenom, da me toži, tistega, ki pri „Slovencu" sedaj opravlja rabe 1 j ski posel nad k oroškimi Slo venci, glede neresnic, ki jih je v tej borbi zoper mene napisal, grdega lai- nika In obrekovalca in ga poživljam, da me toži in tako da priliko, pred sodno javnostjo resnici pomagati do zmage. Drugega sredstva nimam, da se obranim nečuvenoga šum- ni č en j a in obrekovanja, kajti pojasnilav „Miru" „Siovenec" zamolčuje ali zavija, popravkov odmenenesprejem a, urednik njegov, dr. Žitnik, uživa poslaniško imuniteto, piseo sam pa se previdno skriva za brezimnostjo! Celovških nemških porotnikov se menda ne boste zbali; to je forum, pred kojim jaz nimam nobenega pardona pričakovati. Ce Vas torej z vso resnostjo na sodbo kličem pred ta forum, lahko iz tega sklepate, kako mirna in čista mora biti moja vest! — Tudi nekatere „Mirove" notice so ve-lezanimive. Tako piše „Mir" pod naslovom: „Calumniari audacter": „Siovenec" je v svoji prvi razburjenosti nad našimi sklepi obdolžil odbor našega političnega društva, kakor da je ta zakrivil slovenski poraz v volilnem odseku. Trdil je, da pozna kranjske državne poslance, ki so vodstvu v Celovec pisali po podatke radi volilne reforme, pa niti odgovora dobili niso. Na naš poziv, kdo so tisti poslanci, se je oglasil edini dr. Žitnik, klavrno trdeč, da je dr. Brejcu pisal po razne podatke. Že v zadnjem „Miru" smo dokazali, da je tudi ta pisal samo enkrat po podatke, in sicer 12. marca 1905 po podatke o koroških sodnih razmerah, da bi o njih govoril v budgetnem odseku. Dr. Brejc je „Slovencu" poslal pravilno sestavljen popravek, toda „Siovenec", ki ga ščiti poslanska imuniteta dr. Žitnika, popravka ni objavili temveč mesto tega trdi novo neresnico, češ, „da je dr. Žitnik že želel od njega (dr. Brejca) podatkov v pismu, v katerem mu je pisal r a d i nekega krojača, ki je hotel v krojaški tečaj na Dunaj". Kakor rečeno, je tudi ta trditev neresnična. Do dr. Brejca seje obrnil neki krojaški pomočnik, Kranjec, s prošnjo, da bi mu pomagal v neki krojaški kurz na Dunaju. Dr. Brejc je radovoljno sestavil zadevno prošnjo in jo poslal dr. Žitniku kot članu obrtnega odseka, da jo na pristojnem mestu podpira, čez nekaj tednov dobi dr. Žitnik od ministrstva vprašanje, kje se sedaj nahaja tisti krojaški pomočnik? In to vprašanje je dr. Žitnik sporočil dr. Brejcu, ki je takoj dal poizvedovati, in ko je tedanje bivališče pomočnikovo dognal, to dr. Žitniku sporočil. Dr. Žitnik je tedaj res pisal dr. Brejcu po podatke, toda za podatke — o krojaČe-vem bivališču! In te podatke je tudi dobil. Dr. Žitnik pa odločno preveč zahteva od naše bistroumnosti, če na pismo za naznanilo krojačevega bivališča pričakuje podatkov — o volilni reformi. — Dalje piše „Mir": „Podatkov niso imeli!" Na shodu zaupnikov je dr. Brejc dokazal, da je z g. dr. Plojem kot zaupnikom „Slovanske zveze" stal v nepretrgani korespondenci radi volilne reforme ter da mu je postregel z vsem potrebnim gradivom za utemeljevanje naših zahtev. Pa tudi drugi slovenski poslanci so bili dosti informirani, kajti odbor našega političnega društva je izdelal poseben tiskan „p r o m e m o r i a" v tej zadevi s potrebnimi zemljevidi in ga po dr. Ploju dal razdeliti med slovenske in druge slovanske poslance. Kdor se je hotel informirati in za nas kaj storiti, je imel tedaj dosti prilike. Če promemoria komu morda ni zadostoval, pisal naj bi bil po pojasnila. Toda nihče ni terjal kakih nadaljnih podatkov. — TiDr- P loj — referent ,Slovanske zveze' za Koroško. „Siovenec" piše: „Slovanska zveza" si je razdelila referate in dr. Ploj je celo na željo koroških Slovencev sprejel referat o koroških zadevah. Saj dr. Brejc ne bi privoščil nobenemu kranjskemu poslancu „Slovenske ljudske stranke", da bi se ponašal z uspehom, da je Korošcem pridobil drugi mandat! Po želji koroških voditeljev je bil torej dr. Ploj v tej zadevizastopnik ,Slovanske zveze'." — Tako piše „Siovenec", vkljub temu, da smo v „Miru" že nasprotno dokazali. „Siovenec" postopa pač tudi tukaj po načelih vojskinega prava, po kojih so dovoljena tudi nepoštena sredstva. Pojasnimo torej stvar ne za „Slovenca", ampak za tiste, ki so še v stanu ločiti resnico od zavijanja in žele, izvedeti resnico. Kakor znano, je ministrski predsednik Gautsch v seji drža\ nega zbora dne 28. nove m-bra 1905 v splošno senzacijo razvil novi vladni program, kojega prva in glavna točka je bila volilna reforma. Že 30. novembra 1905 pa je g. dvorni svetnik dr. Ploj pisal dr. Brejcu sledeče pismo: „Velečastiti gospod doktor! Naš klub se bavi z vprašanjem, kako da se morejo pri uvedbi splošne in enake (volilne) pravice v slovenskih pokrajinah sestaviti volilni okraji. Izvolil se je poseben odsek, ki se bavi s tem vprašanjem in more izdelati konkretne predloge. Jaz sem prevzel „Koroško". Na podlagi izdelanih predlogov bode klub začel pogajanja z vlado. Prosim Vas torej, da mi priskrbite potreben materijal in naznanite zahteve koroških Slovencev. Stvar je zelo važna in tudi nujna. Kakor Vam je znano, so namestniki in deželni predsedniki dobili nalogo, v kratkem poročati o sestavi novih volilnih okrajev in bodo pri tem delu gotovo delali na to, da se nemška posest kolikor mogoče ohrani. Treba je torej energične protiakcije. Prisrčen pozdrav. Vam vdani dr. Ploj." Datum tega pisma in vsebina pač dosti jasno kažeta, da je gospod dr. Ploj referat za Koroško prevzel brez vednosti, ne pa celo na željo „koroških v o ditelj e v". Kdor navzlic temu more kaj drugega trditi, naj objavi svoje dokaze. — „D r. G e s s-man kot p r i Č au. Velikanski kapital si je mislil kovati „Siovenec" iz pisma dr. Gessmana, katero je priobčil v četrtek, dne 9. avgusta. Ali vkljub njegovi nezmotljivosti mu sreča vendar ni bila mila, kajti ravno to pismo je naj sij ajnej ši dokaz, da seje „Siovenec" zopet zlagal. Evo dokaza: Javnost je izvedela za ta dr. Gess-manov izrek po „Slovenskem Narodu" z dne 4. avgusta. „Siovenec" z dne 9. avgusta priobčuje dr. Gessmanovo pismo kot odgovor na „Narodovo" očitanje ter pravi: „Dr. Žitnik je pisal takoj dr. Gessmanu, naj pojasni, kaj je na tem. Dr. Gessman mu je odpisal nato sledeče pismo, ki ga moramo zaradi njegove značilne jasnosti priobčiti doslovno. Pismo se glasi: „Građo, 6. avgusta 1906. Euer Hochwurden ! Sehr geehrter Herr Kollege! Zuniichst entschuldigen Sie, dass ich erst heute Ihr werthes Schrei-ben v. 31. Jult (!!) zu beantworten in die Lage komme, nachdem dasselbe erst auf weiten Umwegen hieher an meine Adresse gelangte. Und nun zu der in Ihrem Bri ef e besprochenen Angelegenheit der Mandats-Einteilung in Kiirnten ..." Kakor je razvidno iz zgoraj podčrtanih datumov, je dr. Žitnik pisal že - elih pet dni prej, dne 31. julija, dr. Gessmanu v zadevi, katero je „Slovenski Narod" priobčil šele 4. avgusta. Iz dr. Gessmanovega pisma je razvidno, da je dr. Žitnik pisal samo tO pismo, ne pa morda še kako drugo po 4> avgustu! Dr. Žitniku in ž njim „Slovencu" j e bila ta izj ava dr. Gessmanova torej gnana ±q prej, predno je prišla v javnost, predno jo je priobčil „Slovenski Narod" I Naj nam torej pojasni vsevedni in nezmotljivi „Siovenec", kako je vendar to mogoče, da se je dr. Žitnik pet dni prej obrnil na dr. Gessmana, predno je vedel, kaj se bo pet dni pozneje čitalo v „Slovenskom Narodu". Torej je laž, da seje dr. Žitnik obrnil takoj po poročilu v „Narodu" na dr. Gessmana, ampak obrnil se je že pet dni pred objavo v „Narodu". — Izredni občni zbor pol. društva „Naprejia v Celju. Slovensko pol. društvo „Naprej" v Celju je imelo v Četrtek, 16. t. m., izreden občni zbor, na katerem se je razpravljalo zgolj o volilni reformi. Vsi govorniki so se z ogorčenjem izjavili proti nameravani volilni reformi, ki hoče zadati naravnost smrtni udarec obmejnim Slovencem, ter z vso odločnostjo izrekh, da se poslanci v državnem zboru niso ravnali po navodilih, ki jih jim je dal ves Spodnji Št a jer in da se niso zmenili za kategorične zahteve volilcev glede volilne reforme. Zborovaloi so sklenili, naj se pozovejo Celjani, da se v čim največjem številu udeleže javnega političnega shoda dve 23. t. m. v Mariboru, kjer naj jasno in odločno povedo svoje mnenje, energično protestujejo proti postopa nj u poslancev, ki se smatrajo za suverene nad svojim ljudstvom, ter s primerno odločnostjo zahtevajo, naj š t a j e r -s ki slovenski posla n*c i izstopijo iz„Slovanske zveze", ako bi le-ta ne hotela z vso energijo zastopati vseslovenskih zahtev. Po triurni, živahni razpravi je zbor sprejel te-le rezolucije: „Zbo-rovalci, zbrani na izrednem občnem zboru pol. društva „Naprej" dne 16. t. m. v „Narodnem domu" v Celju, izražajo svojo nezadovoljnost z uspehi poslancev glede volilne reforme za nas štajerske in koroške Slovence in odločno protestujej o proti temu, da bi se uzakonila vladna predloga o volilni reformi v obliki, ki se ji je dala v volilnem odseku. Zborovalci zahtevajo: 1. za Koroško dva zanesljiva slovenska mandata; 2. za S p o dn j e Š t aj er s k o pa: a) da se zopet priklopi j o slov. volilnemu okraju obmejne občine radgonskega in cmureškega okraja, kakor je to bilo v prvotnem vladnem načrtu; b) da se ustvari en slovenski mestno-tržki mandat za Spodnje Štajersko in c) da se črta tretji nemški mestni mandat. Od slovenskih poslancev zahtevamo, da zastopajo koristi slovenskega naroda v poslanski zbornici z večjo energijo kakor dosedaj v volilnem odseku, če treba, z o b s truk c i j o.u — »Italijanski kompromis11. „Edinost" nadaljuje začeto serijo o tem kompromisu tako-le: Gospod dr. Ivan ŠusteršiČ je priobčil pod gornjim naslovom v „Slovencu" od 8. avgusta t. 1. članek, v katerem brani in celo hvali z Italijani sklenjeni kompromis. Rekli smo že, da ta izvajanja dr. SusterŠiča ne smemo pustiti brez odgovora, in sicer v prvo zato ne, ker ta izvajanja niso stvarno utemeljena, v drugo pa zato ne, ker ne moremo dopuščati dr. Susteršičeve interpretacije našega dosedanjega navideznega mirovanja. Dr. Susteršič se sklicuje na soglasnost sklepa „Slovanske zveze" in posebno še na navzočnost primorskih poslancev dr. D. Trinajstića, dr. Gregorčiča in prof. Spinčića, katera dva poslednja da sta kompromis izrecno priporočala. Dr. Susteršič se sklicuje na navzočnost dr. Trinajstića. Po našem mnenju pa ta argument nikakor ne podpira trditev dr. SusteršiČa, ker — v kolikor smo mi informirani — je Dila stvar, ko je imenovani poslanec prišel na Dunaj — principialno dovršena in niti misliti ni bilo več na kako spremembo. Italijanski kompromis je delo vlade, poslanca Kramafa, Italijanov in „Slovanske zveze", ali resničneje rečeno: nje predsednika dr. Ivana SusteršiČa, kar izhaja iz dejstva, da ta gospod v svojem Članku izrecno prevzema „z mirno vestjo" in „pre-šinjen od potrebe in koristi tega kompromisa" vso odgovornost za ta klubov sklep, kakor tudi za vso kompromisno akcijo, „p r i k o j i je on od vsega p o če tka aktivno sodeloval." Dr. ŠusteršiČ se sklicuje nadalje na zadovoljnost primorskih Slovanov, katera da izhaja iz mirovanja istih. Naj se dr. ŠusteršiČ ne prenagli! Nam se zdi, da je on ali velik optimist, ali pa da so njegove informacije jako pomanjkljive. Na vsak način si on krivo tolmači to primorsko mirovanje, — ki je najlepši dakaz takta, discipline in tiste premiŠljenosti, ki se nikdar ne prenagli. Nasprotno: resnica je, da je v Trstu, ko se je doznalo o dogovorjenem kompromisu, zavladalo skrajno ogorčenje — toliko, da se je odbor političnega društva „E din o s t" čutil prisiljenega, da je razne parlamentarne faktorje — in posebno dr. Šusteršiča — brzojavno obvestil, da se ta kompromis smatra tu kakor izdajstvo na slovenski stvari! In slično kakor v Trstu, je bilo tudi in še posebno v Istri; kajti tam je — kakor vemo iz najboljšega vira — vest o kom- nacijOi toliko med širšimi narodnimi vrstami, kolikor tudi v voditeljskib krogih! Tudi na dr. Šusteršiču se usresničuje znana kastavska: što se babi htilo, to se babi snilo. Ali ne — dr. ŠusteršiČ ni tako najiven, ampak je hotel pretvezno našo zadovoljnost z italijanskim kompromisom spretno izkoristiti v svojo obrambo pred koroškimi napadi. Nu, v kolikor se tiče po dr. Šusteršiču zatrjevane ugodnosti italijanskega kompromisa za primorske Slovane, in sosebno, kar se tiče tozadevnega dokazovanja gosp. doktorja — o tem prihodnjič! — Protivseslovensko stališče Susteršičeve stranke. „Mir" je v svoji polemiki s „Slovencem" med drugimi tudi naglašal, da bi se morala klerikalna stranka, ako hoče biti slovenska, v prvi vrsti ozirati na želje, potrebe in zahteve zlasti obmejnih Slovencev in po tem uravnati svoje politično postopanje. „Mirove" besede so bile gotovo stvarne, mirne in dejanskim razmeram odgovarjajoče in zato vredne tudi vsega vpo-števanja. A kakšen odgovor je dal „Siovenec" „Miru" V Navajamo tu doslovno „Slovenčev" odgovor, ki slove takole: rDa bi koroški voditelji nam predpisavaii v kranjskih zadevah, to je gorostasno, neumno, predrzno! Naši poslanci so sprejeli vsako njih željo in so jo podpirali. Da bi pa sprejemali od njih predpise za Kranjsko, to se ne bo nikdar zgodilo!" Z oziiom na ta „Slovenčev" odgovor pripominja „Domovina" prav umestno tole: „Mi konstatiramo, da se je postavil organ slovenske ljudske stranke na Kranjskem s temi besedami na dosledno provincijalno, torej na protivseslovensko stališče, konstatiramo, da je torej edino strankarski hum-bug prirejanje vseslovenskih katoliških shodov, konstatiramo končno, koliko se bo smelo v konkretnem slučaju zahteve po avtonomiji ali združeni Sloveniji računati na odkrito in ne hinavsko pomoč kranjske slovenske ljudske stranke in nje „resnico-ljubnega" organa -Slovenca". — Spregledujejo. Naš list je že opetovano dokazal, da ni pod božjim solncem podlejših duš in brezstidnejših kreatur, .kakor so kranjski klerikalci, ki odkladajo svoje duševne odpadke v kloaki škofovega „Slovenca". Ker smo proti tem iz-vržkom Slovenstva vselej nastopali z vso odločnostjo in neizprosnostjo, se je nam v krogih izven kranjskih Slovencev često očitalo, da smo preveč brezobzirni napram klerikalcem in da rabimo v boju proti njim in njihovemu glasilu „Slovencu4* pre ostro in pretežko orožje. Na takšna očitanja smo ponajveč molčali, ker smo vedeli, da ljudje, ki so tako govorili, ne poznajo izprijene in moralno docela propale bande, ki tvori kranjsko klerikalno stranko, katere glasilo je najbolj lopovski list, kar jih nosi zemlja, „Siovenec". No, sedaj so jeli tudi izvenkranjski Slovenci spregledovati, padla jim je mrena z oči, da so po dolgem času vendar enkrat zazrli naše klerikalce in njihove kolovodje v pravi luči in v vsi njihovi ostudni nagoti. Korošcem so se najprvo odprle oči, da so spoznali, kakšni poštenjaki so ljudje, zbrani okrog „Slovenca". No, sedaj se je jelo daniti tudi na Štajerskem, in ako bo šlo tako naprej, bodo kranjski Črni brezdomovinci v kratkem razkrinkani pred vso pošteno slovensko javnostjo. Celjska „Domovina" se je v svoji zadnji številki toliko ohrabrila, daje odkrito in pošteno 'povedala o „Slovencu" svoje mnenje. Med drugim piše: „Toliko obrekovanja, toliko hinavskega zavijanja, toliko laži že dolgo ni bilo čitati v nobenem časopisu. kakor v „Slovencu1 . gospo- t dje okrog „Slovenca" so laž-niki, katerim se ima pljuniti v obraz, osobito, ker so zastopniki tistega stanu, ki mu mora biti resnica nad vse... „Siovenec" je zopet učinil časnikarsko lopovstvo najpodlejše vrste, da ie nesramno, brezsstidno lagal, samo da bi vzbudil v onih, ki ne Čitaj o Domovine", o njej napačno sodbo. Saj to je bil vedno njegov namen, osobito za Časa sedanjega urednika, vedno je šuntal in h uj s k a 1, vedno je imel na razpolago dovolj obrekovanj in laži, samo da po dkoplj e sebi neljube osebe." To je poštena in pravična sodba o kranjskih klerikalcih in o njihovem glasilu „Slovencu", sodba, katere se dosedaj ni upal izreči Še noben izvenkranjski list. Torej se vendarle že tudi zunaj Kranjske jasni in dani, da so jeli uvidevatt, kam bi Slovenci zajadrali, ako bi v slovenski politiki obdržali edino merodajno in odločilno besedo naši kranjski klerikalci in podle kreature, ki se zbirajo okrog škofovega lista „Slovenca" ! — Pravda z „Učiteljskim Tovarišem". Uredniki „Tovariševi" so nam posvetili dolg odgovor. Pisan je mogočno in bobneče kar se da in s tisto trivijalno frazeologijo, ki karak-terizuje „Tovariša". Polemizirati pa ni o čem. Ob sebi je umevno, da trdi ravno nasprotje tega, kar smo mi trdili. Cesa druzega ni nihče pričakoval in da je klikica, ki ima učiteljsko organizacijo in „Tovariša" v rokah — kar ji na zdravju nič ne škoduje, Četudi učiteljstvu malo koristi — zabelila svojo trakuljasto repliko z izdatnimi grobostmi in napadi, je tudi naravno. Možje, ki vodijo „Tovariša" se zavedajo, da so z napadom, ki je provzročil to polemiko, storiti nekaj absolutno nedopustnega in hite zdaj učiteljstvu dokazati, kako so energični in neustrašni, da so najboljši zagovorniki učiteljstva ter vredni, da jim ostane vodstvo. Priznamo, da so vporabili vse, kar se da vporabiti, začenši od temeljitega fruktificiranja v povečanje učiteljske veljave narejenih komplimentov do uničujoče prepričevalnega dokaza, da se okrajni šolski nadzorniki sebi v korist v uradnih poročilih na deželni šolski svet — lažejo. In kadar zmanjka argumentov, pada — cepec. Le to je smola, da nikdar ne zadene. Ker stoji zdaj trditev proti trditvi, bi bila v bistvu cele zadeve vsaka beseda odveč, vsako polemiziranje brezplodno in nam ne preostaja druzega, kakor da prepustimo sodbo slovenski javnosti. Pač pa je treba izpregovoriti besedo o stvari, ki je „Tovariš" absolutno neče umeti. „Tovariš" se je postavil na stališče, da morajo na-rodnonapredna stranka, dr. Tavčar in naš list mirno prenesti in požreti vsak napad, če je še tako brezmi-seln, krivičen in iz trte izvit. Vsak napad se proglaša za svobodno kritiko. „Tovarišev" članek, ki je provzročil vso polemiko, je bil grd, škandalozen napad. Sedeli smo v miru in v prijaznosti pri mizi, sami prijatelji in zavezniki, a vstal je „Tovariš" ter brez vzroka začel deliti svojim najboljšim prijateljem — zaušnice, na veliko veselje vseh nasprotnikov in na veliko škodo soglasju in prijateljstvu cele družbe. Tako in nič drugače je bilo s „Tc-variševim" napadom, ki je razvnel to polemiko. Kdor nosi barve kake stranke,jih mora tudi respektirati. Tako je po vsem svetu. Stranka je armada, ki vodi boj z različnimi sovražniki. Kdor v armadi stre 1 j a v lastne vrste, zapade nagli sodbi. In to je storil „Tovariš" — streljal je v lastne vrste. To je dejstvo, ki se ne da utajiti in ne zaviti. Narod-nonapredna stranka je svobodna združitev, a prav ker ne pozna oseb ne avtoritete, morajo njeni člani brezpogojno respektirati avtoriteto veČine in se ji brezpogojno pokoriti ali pa izstopiti iz stranke. Če je kdo nezadovoljen s stranko ali s posamičnimi Člani, če ima kake želje in pritožbe, ima pristojen forum, kjer lahko piše kar hoče in kjer potem veČina odloči Ta forum je i zvrševalni odbor, v katerem sede tudi zastopniki učiteljstva. Zavratnost in felonija pa je, če sede ofioijalni pooblaščenci učiteljstva v izvrše-valnem odboru—v „Tovarišu" pa streljajo na stranko. Pomisliti je pri tem, da „Tovariš" ni za- seben, ni odvisen list, nego da nosi na svojem Čelu oncijalno imenovanje „glasilo jugoslovanskega učiteljstva, da govori ta list v imenu vsega v „Zaveži učiteljskih društev" združenih učite 1 j e v. To se mora uvaževati, če se hoče pravilno oceniti „Tovarišev" napad na stranko in na dr. Tavčarja kot vodilnega Člana stranke in zato je ali več kot naivnost, ali več kot zvijačnost, Če opravičuje „Tovariš" svoje streljanje v lastne vrste s — svobodo kritike. (5e bi to pripoznali, bi s tem pripoznali anarhijo. — Očita se nam, da smo v svojem odgovoru na „Tovarišev" napad preveč generalizirali. Opozarjamo v tem oziru na razvoj polemike. Ko je izšel napad v „Tovarišu", nismo takoj nanj reagirali. Čakali smo skoro 14 dni, Čakali, da bo ali „Tovariš" sam popravil, kar je zagrešil, ali da se bodo učitelji proti „Tovarišu" oglasili. Ne enega ne drugega nismo učakali. Ne en učitelj se ni oglasil proti „Tovarišu" v teh dneh čakanja. — Ko je bilo že prepozno, smo pač dobili več izjav, ki so jako neprijazne „Tovarišu" — nasprotno pa se je „Tovariš" še hvalil, da je dobil mnogo pri trj e valnih izjav. Kako naj bi spričo temu in spričo dejstvu, daje „Tovariš" o fi čija 1 n o glasilo jugoslovanskega učiteljstva, ne generalizirali, nam je res neumljivo. — Končno moramo zavrniti še sramotno očitanje, da je na naš odgovor na „Tovarišev" zavratni napad vplivala — ustanovitev učiteljske tiskarne, v katero se je preselil „Tovariš". To je naravnost infamij a. Ko bi bili mi hoteli preprečitikustanovitev učitelj, tiskarne bi bili to lahko igraje storili, a niti prsta ni nihče ganil, samo p o-milovali smo uČiteljstvo, da postopa tako b r e z i m n o in bogato preplačuje slabo urejeno tiskarsko podjetje, ki ne bo nikdar neslo niti tistih remuneracij, ki jih nekateri pričakujejo. Ko bi hoteli, bi učiteljsko tiskarno lahko danes pognali v zrak, saj vemo, kje in kako seje dobila kupnina, ali nam ni nič na tem, ker je nam čisto vseeno, naj je ta za vsako konkurenco popolnoma nesposobna tiskarna v rokah vdove Klein ali v rokah nekaterih učiteljev. Z očitanjem umazanih nagibov naj nam pač nikar ne prihaja nihče, najmanj klikica, ki je zbrana okrog „Tovariša" in katere je uČiteljstvo, kakor sedaj Čujemo, že precej sito. — Kakšen namen ima katoliški Shod V Ljubljani. Koroški katoliški Slovenci zatrjujejo v „Miru", da je to pravzaprav političen shod, ki pa je o let v katoliško-verski plašč. To je resnica. Kat. shod v Ljubljani ima namen utrditi politično stranko ljudskih sleparjev, pripraviti se za prihodnje dr-žavnozborske volitve in i z-molzti ljudstvu precej denarja. Ako bi se šlo pri tem shodu za versko stran Slovencev, bi bile na dnevnem redu samo verske točke, tako pa je ves program le političnim obravnavam odmenjen. Kranjski ljudski sleparji so vzeli vero sedaj kar na debelo v zakup, zato jih verska stran tako malo vleče, ker nimajo nobene konkurence. Zato pa se hočejo na vsak način polastiti vsega javnega življenja in javnih oblasti. Ako se jim to posreči, potem vsem stanovam gorje! V Ljubljano bodo prišli na katoliški shod cvetovi najnevednejših nevednežev, ljudje, ki nimajo nobenega lastnega razsodka. Prignali jih bodo njihovi dušni pastirji, kakor pri-ženo v jeseni Hrvati svoje buše na semenj. O pomenu shoda vedo tisti telički ravno toliko, kakor o moderni astronomiji. To so ljudje, sicer lahko pošteni, (saj je teliček v hlevu tudi pošten) a nevedni do nevrjetnosti. Njihovo obzorje je od domače hiše do farne cerkve. Vsak najnavadnejŠi a neznani pojav jim je Čudež, nedeljska pridiga duševnega pastirja vse znanje. To nevedno maso skupaj pri-gnati in demonstrirati z njo, je tudi eden glavnih namenov klerikalcev. In ta zbor bode sklepal o šoli, o politiki in drugih vedah! To je presmeš-no. Edino sposobni so ti backi, da bi prišli z banderji vJLjubljano in v sprevodu Šli skupno na božjo pot k Sv. Katarini prosit jo za um in pravo pamet. Za vse drugo so zares prene-umni. Kar bode kaj boljših ljudi, bodo šli radi kŠefta v Ljubljano. In po shodu bode „Siovenec" z velikim pompom pisal o „ sijajnem shodu," ki pa ne bode nič drugega, kakor kimanje backov, kar bodo rekli voditelji — sleparji. Naši somišljeniki naj pouČe tiste, ki pomotama mislijo iti v Ljubljano, naj ne gredo med teličke, da se jim ne bodo Ljubljančani smejali. — Zagreb in slovenski aka-demlčarjt. Pišejo nam: O tem vprašanju se je vendar enkrat v naših glasilih začula javna beseda. Istrsko-hrvatski sveučiliščnik jo je sprožil v poljski „Naši Slogi" z dne 9. avgusta in odgovoril mu je „Slov. Narodu dne 11. avgusta. Žal, da ozadje besed ni bilo jasno. Istrski „svršeni pravnik" je zagrešil pomoto, kakor da tudi za Slovence veljajo izpiti na zagrebškem sveučil išcu. „Slov. Narod"* je, razpravljajo o tej stvari, vzel v pošte v tudi politične momente rekši, da se je slovensko-hrvatsko razmerje ohladilo vsled postopanja hrvatskih poslancev od 1. 1901. naprej. DijV štvo se kot tako ni še nikjer izjavilo, ne o tej zadevi, pa tudi ne o vprašanju slovensko hrvatskem. Naj pa že bode postopanje hrvatskih poslancev kakršnokoli, naj že ima značaj sovražnosti proti narodnonapredni stranki, skrbimo vzlic temu s svoje strani zato, da se ohrani oziroma obnovi in zopet poživi hrvatskoslovensko razmerje. Postavimo se na stališče: politični dogodki naj ne vplivajo na splošne kulturne težnje, kajti te vežejo narod z narodom in naj bodo vzvišene nad političnimi konstelaci-jami. No pa, kakor rečeno, ugodno je, da se je vprašanje o zagrebškem vseučilišču in Slovencih začelo razpravljati. Sedaj sta si „Naša Sloga** in rSlov. Narod" edina v tem, da naj bi tudi Slovencem bila dana možnost, študirati v Zagrebu, vsaj deloma, in naj bi Slovenci zares tudi hodili študirat tja. Taka dovolitev bi seveda ne izpremenila zahteve po vseučilišču v Ljubljani; ako bi se kdaj otvorilo v Ljubljani vseučilišče, bi imelo v zagrebškem le zdravega tekmovalca, a brez tekmovanja ni velikih uspehov. Slovenci in Hrvati bi imeli od tega veliko korist; vrline in sile bi se izmenjavale; naši akademičarji bi v Zagrebu spoznali hrvatsko kulturo in zanimanje za hrvatski svet nosili t svojo domovino, a tudi Hrvate opozarjali na naše pridobitve, [na naš literarni in politični razvoj, na nas kot predstražo Hrvatske, ki ji je treba posvečevati vso pažnjo. Po pravici je „Slov. Narod" za nekak minimum postavil zahtevo, da bi se slovenskim dijakom vsaj všteli semestri, prebiti na zagrebškem vseučilišču. Delujmo, da se to doseže, saj bo velike koristi za slovensko-hrvatsko skupnost. — Pogrebne bratovščine in cerkvene pristojbine. Po veljavnih zakonih smejo duhovniki pobirati za svoja duhovska opravila samo tiste pristojbine, ki jih je odobrila vlada. Toda duhovščina se za te zakone in predpise čisto nič ne meni. V obče prezira vse zakone, najbolj pa ta zakon o pristojbinah. To se je pokazalo pred krat-kim, ko je duhovščina dvema pogrebnima bratovščinama v Ljubljani svojevoljno zvišala pristojbine za pogrebe. Marijina bratovščina in bratovščina Sv. Jožefa sta z vso ponižnostjo rekli, da brez vladnega d o v o 1 j e n j a duhovščina ne sni« zvišati pristojbin in da naj torej veljajo stari tarifi, dokler vlada drugače ne odloči. A kaj se je zgodilo? Duhovščina je rekla „vlada n i m » nič govoriti" in je kar n* kratko začela pobirati nove pristojbine. Rečeni bratovščini sta vsled tega v veliki zadregi. P° pravilih morajo biti pri pogrebih trije duhovniki. Bratovščini tudi plačujeta veljavno takse za tri duhovniki, a dobivata za to takso le enega duhovnika. Bratovščini respektirata postavo in sta zato kaznovani. drega pa je vsled tega posebno ve- Dalje v prilogi. Hi l«H- \l SpOd. Šiški Št. 214, sposobna posebno za miroljubne stranke, ker stoji jv brezprašnem in lepo zasajenem vrtu, I je naprodaj. 2874—3 Več se izve pri lastniku istotam. : ■■■■HHnHHM:-* - Iščem ucavnicarskepa o r (za stavbno stroko). Nastopi se lahko takoj. 2928 Plača po dogovoru. Josip Govedič ključavničar na Vranskem. Triunipti-štedilna ognjišča ,ic— Blrill a« ea gospodinj-I atva, ekono-I mije i. t. dr. v I vsakorSni iz-. paljavi. Ze 30 t let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši m naj-r-^e5nei§i izdelek. Narečja prihranitev »orivs. Specljallleta : StedMna ognjišča za hotele, gostHne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračun: na razpolago. GHavni kataiog franko proti dopoettani -naraki. 1435 18 Tovarna za štedilnaognjišča ,Triumphls š*. Go!tt»ohmic3i A »1*1 ff Zapomni si, prinesti mi moraš samo ftUIlOlUflll c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti! marao-e DLDOSt l»3 S > 'j —■ OlPOSt /»v as* r>''ji.' S — Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2845 G Sprejmejo ase v vseh krajih, ki morejo zavarovati življenje, ljudstvo in dote otrokom pri nižeavstr. deželni zavarovalnici za življenje in rente, ustanovljeni od vis dež. zbora mžeavstrijakega, na Dunaju L, Ldwelstrasse 16. Posebno sposobni se lahko nastavijo kot potovalni uradniki ali glavni zastopniki. Pisma naj se pošiljajo vodstvu za- i varovaloice. 2902 2 Restavracija „Narod, flom" Vsak dan sveže 2054 32 plzensko m termalno pivo združenih pi^ovareu Zaec in Laški trg. Priznano dobra vina in okusna domača kuhinja. Lep senčnat lipov vrt. Za mnogoštevilni obisk se priporoča Znamer ita moderno u ej na tvom ca G. Skrbić 0 Zagrebu, Hica štev. 40 priporoča svoje na glasu solidne in cene lesene in platnene rolete, lesene in železne kapice za okna kakor tudi za trgovine itd. Cenovnik zastonj in poštnine prosto. 21 Pozor! „Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" opozarja, da je od 1. julija t 1. nt prej edina založnica kavinih izdelkov v korist naše družbe le tvrdka Ivan Perđan i LjunljanL Tvrdka Perdan je po naši družbi postala znana vesoljnemu Slovenstvu. Postala je pa obenem tudi naša dobrot niča. Tudi to dobro ve naš narod. Perdanova kava je najboljša in konkurira z vsemi drugimi izdelki te vrste. Zunanja oprema te nove ndruž bine kave" je umetniška in obenem poučna. Na nje ovitkih vidite naša družbina šolska poslopja v Trstu, v Velikovcu, na Mati in na Savi. Slovenke, kupujte odslej samo to novo družbino kavol 2718—4 Prirodni na pomladni razstavi na Dunaji z voliko zlato svetinjo in v Londonu v L 1906 s častno diplomo, krliž sem in zlato svetinjo odlikovan- Vodstvo družbe „sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. 4€ O o a Q o O O > .E 2 o _ co co -jš co cd 5 ^ co -P co © £ c I co II SlITOTEC kakor tudi druga prirodna domača žganja se dobivajo pri F. Pustotniku u Ljubljani na Sv. petra cesti št. 31. Večja naročila se razpošiljajo iz lastne žganjarne v Blagovici, pošta Lukovica. — Na zahtevaoje se cenovnik in vzorce pošilja franko. 2526 10 Nvojs U svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo ,CROATIA* pod pokroviteljstvom kraljev, glavnega mesta ZAGREBA. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem In Koroškem vse premičnine, živino In pridelke proti ognju po najnižjih oenah. 2009 12 Vsa pojasnila daje: Podružnica „CR0ATIE" v Trstu. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih štajerske in Koroške. Za Kranjsko sprejema vsa zavarovanja in išče potnikov in posredovalcev pod ugod nimi pogoji. Zastopstvo „CR0ATIE" v Ljubljani Cesta ns jui. železnico it 26. _ CD ^ O tO © - -® N -* O COj* -.C CD 5 -° := i= ~ cd j* t1 Prodaja na drobno In debelo. Marijin trs št. 1. Ilustrovani ceniki zastonj in franko. Največja zaloga najfinejših = barv = za umetnike od dr. Scboofelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akva-relne barve, trde in tekoče, tempera- barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v Ustih. Štampilijske barve. Oglje za risanie. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatle za Študije. Čopiči za umetnike, slikarje in pleskar e. Najnovejši slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične, prstene in rudninske barve. Aparati, barve in predloge za žgalno slikanje. Velika izbira lesenih, izdelkov za žgalno slikanje. Priznano najboljše in najizdatnejše oljnate barve za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje in hišne posestnike itd. priporoča 1277—20 Adolf Hauptmann Prva kranjska tovarna oljnatih barv, lirnežev, lakov in steklar- -skega kleja.- Prodaja najboljšega mizarskega --ttssta = po najnižji ceni, karbolineja samo boljše vrste, = gflpsa = alabastra in stukatnrnega za podobarje in zidarje. Ustanovljeno 183 2. Zahtevajte cenike! za manufakturno trgovino želi sedanjo službo premeoiti. Sprejme službo tudi na deželi v kakem trgu. Ponudbe naj se pošiljajo na Fr. Ćuk v Zagorja ob Savi. 2798 3 Trgovski pomoćnik špecerijske stroke in *e sprejmeta pri A. Sušniku na Zaloški Gesti Št. 21. 2854—4 Istotam se proda tudi dobro ohranjena oprava za špecerijsko trgovino. žitar Oe i crta 196S. ga Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični zdravniki, i kor o t vseh: ivropskih državah s odličnim ti«pehom uporablja prot vsake vrste izpuščajem ilaati proti kroničnim Usajem in paraš, izpuščajem, dalje proti rdečici na nosu, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in v bradi. Bergerjevo kotranovo milo ima v lebi 40 odstotkov lesnega katrana in se razlikuje bi •tveno od vseh drugih kontranovih mil, ki se nahajajo v trgovini. Vri poltnih boleznih, rabite iako uspešno Bergerjevo kotranovo žveplano milo. Kot btamje kotranovo mUo za odpravljanje vse nesnage s polti, proti spuščaj cm na polti ln glavi pri otrocih, kakor mdl kot nenadkriljivo kosmetićno mi/o ma umivanji in kopanje ma vsaJsdanJo rabo sloii Bergerjevo glicerhiovo-kotranovo milo, v katerem je xf» odst glicerina in ki je parfumov »no. Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim lspehom Bergerjevo beraksovo milo in sicer proti u^rc*«iu. «.;;ke ±enitnliieke kavcije. Podružnic« v SPLJETU. vloge« ipraJaMa v tekočem računu ali na vloSne knjisice proti agodnim obroatim. Vloženi denar obreetuje od dne v'ogfi do dne vediga. 3—94 Promet e čeki in nakaznloaml. i * a m m, •sss* Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telelon it. 163- -T*- Iv jtibl jatii o-o*ai awo| Telefon št 163. iztorno pivo v sodcih in v steklenicah ffSt Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon stev. 187. — L-- * :-' — ' r ^--- SSJSSSSPP 1606-32 WK GIX 10 Št. 1399. Obvestilo. 2973 Razpis učnih mest na mestni realki v Idriji z dne 27. junija t. 1. št. 1C56 se v smislu sklepa občinskega odbora v Idriji z dne 16. t. m. popravlja v toliko, da je vlagati prošnje za katero razpisanih mest do 23. vel. Srpana 1906 pri realčnem ravnateljstvu v Idriji. Županstvo Idzi]i dne 17. vel. srpana 1906. iia Štor v Prešernovih n I i orali st. Največja zaloga moških, damskih in otroških čevlje*, čeiljBf za lawtHen»is In pristnih pisserskih prštili čevljev. Elegantna 17 In 1565 jako skrbna izvršitev po vseh cenah r Marijo Drenih i Ljubljana, hiša Matice Sovenske 2968—1 priporoča sokolskim društvom _ 11 obleko za telovadbo in druge sokolske I K O «• O 0> potrebščine o O * * J I NAZNANILO. Podpisana vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem zopet prevzela restavracijo „Pri panju" —t\£l Bledu, ofi^ f| ter jo bom vodila pod najboljšo oskrbo in imam na razpolago tudi jfJ£ sobe za prenočevanje tujcev- Skrbljeno bo vedno z okusna gorka ifj in mrzla jedila ter za izvrstno vinsko kapljico- d* Za mnogobrojni obisk se priporoča 5) 2972-1 Ana VrinČek, gostilničarka. ^ „The Gresham" n zavarovalna družba za življenje v Londonu. pod nadzorstvom c. kr. avstrijske in angleške vlade. C. kr. avstrijska vlada je v varnost avstrijskih zavarovancev pripoznala K 33,743.421 70. Izvod iz poročila glavne skupščine dne 17. maja 1906 v Londonu. 1. Splošni prejemki za I. 1905 .......K 32.677.w801— 2. Splošna aktiva dne 31. dec. 1905 .....„ 223,817069-— 3. Izplačane polica............n 5i5,093-054>— 4. Splošni presežek dne 31. dec. 1905 ....., 7,223,290-— Poraba pi-es«*l*a s Dobiček zavarovancem....... t K 0,295 843- — Dividende in obresti.....• . '. - „ 72e.57»-— Nadaljna rezerva za eventualno znižanje obrestne mere...... ..........1.200.872- - K 7,223.290'— Novi tarifi z ngodoimi kombinacijami (zavarovanje življenja pokojnine in otrok) oddaja zastonj in poštnine prosto. Generalno zastopstvo v Ljubljani, na Franc Joiefovi cesti št. 17 pri GVIDONU ZESCHKO. H Osebe, ki se hočejo poslužiti svojih dobrih zvez in ki so sposobne za nabiranje zavarovanj v mesta in na kmetih, se takoj nastavijo s stalno plačo in provizijo. Išče se t> vi 1*: o v go^d v vrednosti od ij I. 5 in i ii iiI od Gorice ocldallciia. II. 30 minut od Trsta na nori železnici. III. Proda se grajščina pri Gforici. Vse 3 lepem ferstj-u., s^ajTooljžern. etaaaju.. Ponudbe naj se pošiljajo gospodu 2676—1 v Chlopris, Primorsko. »ijiitji zm|i laviulk lo nijiinijiii otroških vozičkov In navadno do najflnojio žime. H. Pakič w Ljubljani. tm\m mnUNum tt Hflils i mm*m KEBER = v I^j tit>l jani = na Starem trgu št. 9 In na Sv. Petra cesti št. 31 |r priporoča svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in perilnega blaga po Izredno nizkih cenah. Potrebščine za krojače in šivilje. xxx)^xxxxxh8xxx>^>^xxxxxx xXx vvvv Vv xVxx vvxy kvvvv v vxx x XXX XXX XXX XXX XX> XXXJ G. CADEZ v lij ubijani Mestni trg št. 14 poleg Urbančeve manufakturne trgovine XX> priporoča 34 klobuke slamnike čepice, razno moško perilo, Iravate, ovratnike itd. Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno. XXX XXX xx >q XXX XXX1 XXX xxxxxxx xxxxxxxx -xxxxxxxxxxXXX XXX rxxx xxx xxxxxx XXX X fkh. m - urar - trgovec z zlatnino in srebrnino na Mestnem trgu št. 13 filijalka: na Jffestnem trgu it. 17 priporoma svojo veliko zalogo preolzlj-m lil h ar iz prvih tovarn, hndtlk, Mlrnwklh. MalonMklti in ur na ■ Ihalo, tirlljisnto v, zlatnine in irebrnlnr. Namizna opreva Is kitaj" Hrabra. Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela. I 3v. Seunig trgovec z usnjem m drobno In debelo v Ljubljani, Stari trg št. 7 priporoča prah dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin brez konkurence, brez vsacega duha t M«. NO \t, vr« ee 90 h, pri nakupa večje množine Be ceneje. Jfovo! Patentirano JfOVOl i nepremočljiTO mazilo mm po6rncnje rujavih 6ovljov, usnja itd. Ako iščete kupca ali hipoetkarno posojilo na zemljišče ali obrt vsake vrste ali na tvornice, hiše, vile, atavbifiča, penzionate, graščine, mline, opekarne, hotele, gostilne, kmetske domačij itd., se zaupno obrnite na staroznano podjetje Mednarodni kupčijski kurir (Jnternationaler Geschafts-Carier) cerrtrala, jolgl IDTjLnaJ^UL "V/2 podružnice v Lincu, Gradcu, Celovcu, Trstu, Buda-Pešti, Brnu, Salc* burgu, Crnovcih in Pragi. 2884-3 Pne vrste strokovnjaško strogo pošteno pjdjetje, hiter uspeh vseskozi gotov. Ce bi Vam. agajal brezplačni obisk zaradi natanšneiše domenitve in ogledanja se izvolite pismeno obrniti na ravnatelja FLORIJANA PANAGL, ki stanuje v grand hotelu „UNION u soba št. 36 in bo v nedeljo od 8.-12. dopoldne moči NI agent! govoriti ž njim. Nič procentov! kr. avstrijske fy C kr. drž. državne železnice. v Beljak«. Izvod iz voznega reda. Veljaven «4 1. Jone}a 1906. teta. Odhod Is Lfwbrjaas jnž. kol. Fnega m Trbtt. Ob 12. mi 52 m ponoči oseh« riak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, loomost, Monakeve, Ljubno čez Selztal v Aussce, Solnograd, čez KleHi-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj **» Amstetten. — Ob 5. nI 86 m zjutraj asebai Hat v Trbiž od 3. junija do 9. septembra et> nedelja* in praznikih -Ob 7. tri K) n zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fraazensleste, Ljub«« Dunaj čez Selztal v Solnograd, inomost, čez Klein-Reifling v S4eyr, r Line, Budejevtc« Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dtmaj. — Ob 11. ss 40 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Benetke, Milan, Florence, Rim, Beljak, Ce* k)vec, Ljubno, Selztal, Solnograd, Inomost, Brege nc, Ženeva, Pariz, Danaj — Ob 4. uri o«, poldne o«ebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Klein -Reifttng i Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prag« (direktni voz I. in H. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 9. ari 56 m ponoć osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfe, Inomost, Monakovo, (direktni voz 1. ki H. ra — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osebni vlak v Nove mesto Stražo-Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8. m zvečer osebn vlaki v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga Iz Trbiža. Ob 3. ar 07 ■ zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo (direkt. voz 1. in II. raz/ Inomost, Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 09 tt zjutraj osebni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 13 m dopoldne osebni vlak z Dunaja čei Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeli ot jezeru, Bad Gastein, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 30 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, /vionakovega, Inomosta, Fran-zensfesta, Pontabta, Benetke, Milana, Florence, Rima. — Ob 8. uri 46 m zvečer osebn: vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selztal, od Solnograda in Inomosta, čez Klern-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna, Marijinih varov, Heba, Francovsh vafov, Prage, Ltpskega. — Ob IG. uri 37 m ponoči osebni vlak s Trbiža od 3. junija dc 9. septembra samo ob nedeljah in praznikih. — Proga lz Novega mesta in Kocevji Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldni iz Straže - Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — vanse i; Lftzbliane drž. kol. V Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop,, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in prazniKi*. Prihod ▼ LJubljano drž. kol. Iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 min. zjutraj, ot K), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeliati p praznikih. — Srednjeevropski čas je za 2 min. ored krajevnim časom v Liubliani Z dovoljenjem c. kr. okrajnega sodižča v Ljubljani z dne 10. avgusta 1906 oprav. štev. Nc. I. 158/6/1 se vrši prostovoljna sodna dražba posestva gospoda Franceta Klinar, in sicer zemljišča vlož. štev. 38 kat. obč. Št. Peter-sko predmestje, II, del obstoječega iz parcel Štev. 35 4 (hiša Št 15 na Zaloški cesti v Ljubljani z gospodarskim poslopjem), Štev. 35 6, 35,6, 36 7 vrt z k navedenemu zemljišču pripadajočo pritiklino vred dne 27. avgusta 1906 ob 9. uri dopoludne na licu mesta, Zaloška cesta št. 15 v Ljubljani, Vzklicna cena znaša 37.000 K, pod to ceno se zemljišče ne odda. Ponudniki imajo pred dražbo v roki sodnega komisarja založiti 3700 K varščine Zdrožitelj je takoj po domiku vezan, dočim si prodajalec pridrži pravico tekom osmih dnij po domiku dražbe ali odobriti ali odkloniti. Dražba se vrši vslec prostovoljnega predloga lastnika, tedaj so tabularnim opravičencem njihove vknji žene pravice ne oziraje Be na najvišji ponudek prihranjene. Natančnejši dražbeni pogoji, kakor tudi zemljeknjižni izvleček in posestni listi so voak dan med uradnimi urami na vpogled pri podpisanem. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1906. 2969-1 Dr. Kari Schmidinger l r. c. kr. notar kot sodni komisar. S i, knjigotržec v Ljubljani, Prešernove ulice št. 3. Naznanjam, da sem prevzel od , Narodne Tiskarne11 v Ljubljani v izključno razprodajo Jurčičeve brane spise, potem letnike "•, in posamezne številke „ljubljanskoga Zvonar' in vse one *0! knjige, katere so izšle v aložbi „Narodne TIskarne". — ^ Te knjiga so: *J Josipa Jurčiča zbrani spili, zvezek I. Lefebvre: Pariz v Ameriki, broširan S s g g do XI., broširan a 60 kr., elegantno vezan a 1 gld. Posamezne Številke Ljubljanskega Zvona1' po 40 kr. Zbirka, zakonov. I. Kazenski zakonik, vezan a 3 gld. Zbirka zakonov. II. Kaz. pravdni red, vezan a 2 gld. 80 kr. Zamik o vi abrani spisi. I. sveze k, broširan a 50 kr. Dr. Nevesekdo: ,.4000". Povest, broš. a 50 kr. A. Aškerc: Izlet v Oarisrrad, brofi. a 20 kr. Turgenjev: Otol In sinovi. Roman, broširan a 50 kr. — Štiri novel«, broš. a 20 kr. Beneš-Tfebizsky: Blodno duše. Roman, broširan a 70 kr. a 50 kr. Stat nominis nmbra: Časnikarstvo in nail daaniki. broširano a 40 kr. Jelinek: Ukrajinsko dume. Povest, broširana a 15 kr. H a 1 e v y: Dnevnik, broširan k 15 kr. — Rasne pripovedk«, broširane a 40 kr. — Dve povesti, broš. a 25 kr. Thenriet: TJndina. Povest, broš. k W 20 kr. q A. Trstenjak: Slovensko gleda A lišće, broširan izvod k 1 gld. "W Jnrćič: Listki, broš. k 15 kr. ; I — <*reg;ordi6evim kritikom, brofi. k bo kr. 'm Avstrijski patrijot: ,JParteiwesen ; ! der Slaven1', broširano k 50 kr. Po znižani ceni priporočam: Fran Kocbek, Pregovori, prilike In reki. Prej A 50 kr., sedaj »assso SO Ur. W Sprejemam tudi naročila na vse modne žurnale, na vse domače in tuje časnike ter knjige. 13^03^03^0 l3^03^C3^C3^C3^C3^C3^C3^C3^C3^Q^C W6 74 66 Rogaška Slatina zzz=z= Štajersko. : 7p|p*nioa o., i ,™ i,*™« Novo hvdro-olektromohano-torapevtsko zdravilišč« v vollkem In modernem slogu. — Zdravljenje Z iL v » t cSSt * "»"»o vodo, električno svetlobne In kopeli v banjah, InhalatorIJ, celice za segret zrak, elektr. posta in K'siRa pnin zraK masažai solnćne kopeli, zdravilna gimnastika. Uspešno zdravilišče za bolezni v želodcu, črevlh, telegraf Dfez PraQU ™o- na jetr|n jn ledvicah, za kronično zaprtje, hemoroide, kamen, odebelelost, sladkorno bolezen, protln, o i-*- deroi Koniiori, katdrse v požiralniku In jabolku. Jako močni zdravilni vrelci, podobni onim v Karlovih In Marijinih varlh. "rospekti zivanno aru- 1 * . .. . , zastonj. žaboo življenje. 1906 ! OtVO itdV r 0V8ga nOtela z dietetsko restavracijo in noyim vodovodom za sladko pitno vodo. Mnihovgraška zaloga črevljev m ^____ ^ — • nm • • 1149—11 Henrik Kenda v Ljubljani prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za gospode, dame in otroke po jako skromnih cenah. TSCHI zet priporoča vsem časti ti m gospodinjam veje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načina izdelovanj 281 o 7 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domače robe. Berite plakate. Okoli 150.000 konjskih sil imamo v napravah sesalnega plina VseobtoBJn* velikosti do IOOPH 2585 52 *' primernem roku. našega sistema v prometu. Zelo majhna poraba goriva. Langen & Wolf touarna za motorje na Dunaju, X., Laxenburgerstrasse 53 Mri naznanilo si. občlnstuu. Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da isem plačnik za kake brez mojega dovolenja prejete obveznosti in da ima v vsaki zadevi eijavnost samo moj lastnoročni podpis. Adolf Hauptmann v Ljubljani. rva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja. 2tf25-3 X Uaojam se slavno p. n. mestno kakor tudi I zunanje občinstvo opozarjati, da moja restauracija pri »Zajcu" ni več na Rimski cesti, temveč v Sodnijskih ulicah št. 6 (nasproti justične palače in v bližini jui. kolodvora) Tu mi je odslej posebno mogoče ustrezati vsem ceo j. gostom z najboljšo postrežbo, kakor s samo priznano pristnimi vini iz najžlahtnejših vinskih pokrajin ob bogati izbiri, izbornim, vedno svežim najbolj priljubljenim steinfetdskim marčnim pivom ter z raznimi gorkimi in mrzlimi jedili ob vsakem času in po najnižjih cenah. Cenj. gostom ustrezam tudi z medicinalnimi, desertnimi in drugimi stekleničnimi vini, kakor z mnogimi likerji in izbornimi žganimi in osvežujočimi pijačami, s kavo, čajem itd. Fostrezai bom vedno cenj. odjemalcem z vsem navedenim tudi čez ulico! 2239 9 Za mnogobrojni obisk, objemanje in naročila vljudno prosim z odličnim spoštovanjem ^ngujf j|J resta krater. Ki J3 ©S o fl3 rt -p« -o M Z* o ca n u ta ° > o > g Ji «o rt CS _ rr rt -.3 rt •o fl aj o ta-—g U U O ■ rt A o. E ° S ■ .2. S g 9 B -E o ca O.J5 3 C/3 rt-« in na |»ro«l9tu t»*|»«-«iitt rada brezplačno pismeno naznanim, kako sem muke-polnega, trdovratnega trpljenja v kratkem času ozdravela popolnoma. 2266—5 Brigitta Stich, hišnega posestnika žena v M -n.ik .in. Linprunstr. 13. Lovsko puško vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom priporoča 2294—10 Peter Wernig o kr. dvorni dobavitelj orožja v Borovljah na Koroškem. Ceniki zastonj in poštnine prosto. s'*£«-. 'fŽŠL, >fo Gostilna „Savica i 1 poles Boh. jezera (3 min. hoda) ob cesti BIsfflca-Sv. Janez. j Prenočišča, dobra kuhinja, dobre pijače, zmerne cene. Krasen razgled »Skalnato brdo" na Boh. jezero in gornjo dolino (3 minute hoda od gostilne). Za mnogobrojni obisk se priporoča 295C-2 A. Pavaek. Zanimivo naznanilo za lovce. Od 15. oktobra t. 1. naprej sprejema in kupuje podpisanec vsako iz katerega koli kraja Avstrije in Ogrske Iranko in brez stroškov od oddajne postaje poslano množino zajcev, jerebic in fazanov "*