Pofttntna plačana v gotovini Leto XV., štev. 43 LJubljana, četrtek 22. februarja I934 Cena 2.— Dir b^»>>>uusivo. ujuuija.ua. kuialljevu ulica &. — leleton 9t «122. 3123, 3124. 3125. 3126 Loseratru odoeieK: Ljubljana, delen* burgova Oi 3. — Tel 34U2, 24»2. Podružnica Maribor. Gosposka ulica d t- 11. — Telefon 8t 2455 Podružnica Celje Kocenova ulica St. 2. — Teleton §t 190 KaCuni pri pošt ček zavodih: Ljubljana St 11 »42. Praga čislo 78.180, tVipp St 11)5 241 Naročnina ziui&a mesečni Din 25___ Za inozemstvo Din «o___ Uredništvo: Ljubljana, Knatljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 8124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Teleton 9t 2440 Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. L Telefon et 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tanfu Velesile in Avstrija Vedno jasneje se vidi, da državljanska vojna v Avstriji, ki je končala z zmago vlade in hajmvera ter s pokončanjem marksistične organizacije, ne pomeni nikake odločitve v pogledu avstrijskega mednarodnega položaja. Pri tem pa ne more biti dvoma, da segajo krvavi dogodki zadnjih dni daleč preko okvira notranje političnega konflikta. Ni treba naravnost pritrditi onim, ki iščejo med ofenzivo proti socialni demokraciji in med nedavnim Suvichevim dunajskim obiskom vzročno zvezo. 2e sam publicistični dvoboj, ki se je razvnel med nemškim in italijanskim časopisjem, dokazuje, da stopa avstrijsko vprašanje kot mednarodni problem v akuten stadij. Češkoslovaški minister Krefta, namestnik dr. Beneša, je v svojem znanem govoru o položaju v Avstriji naglasil, da je Avstrija dospela tako daleč, da njenega notranjega pomirjen ia brez intervencije poklicanih mednarodnih činite-ijev skoro ni pričakovati. Zato obstoji permanentna nevarnost, da nastopijo dejstva, ki bi resno spravljala v nevarnost avstrijsko državno neodvisnost.. To spoznanje je očividno prodrlo tudi pri zapadno evropskih velesilah, katerim velja ohranitev avstrijske samostojnosti kot osnovna točka srednjeevropskega problema in neobhoden pogoj za ohranitev miru. V vseh interesiranih političnih centrih je zaradi tega stopilo obravnavanje avstrijskega vprašanja v prvo vrsto. Prvi vidni uspeh je skupna izjava Francije, Anglije ir Italije, da je treba na vsak način ohraniti neodvisnost in integriteto Avstrije v smislu obstoječih mednarodnih pogodb. Slednji dostavek ki nanj posebno Anglija polaga velik poudarek, se ne nanaša le na senžermensko mirovno pogodbo, marveč v enaki ali še večji meri na ženevski protokol iz leta 1922. V tej protokolarni izjavi se je Avstrija zavezala, da bo branila svojo neodvisnost napram vsakomur in da ne bo dovolila nobeni zunanji državi prevladujočega vpliva na svoje zadeve. Evropske države, ki so ta protokol sopodpisale, so vzele avstrijsko zavezo v vednost in so s svojimi podpisi prevzele vsaj moralno garancijo za stipularne določbe. Posebnih sankcij ženevski dogovor ne vsebjje, vendar ni dvoma, da so signa> tarne države v času podpisa mislile na posredovanja Društva narodov, ako bi se izkazala potreba po zunanjepolitičnih ukrepih. Danes, ko postaja to vprašanje akutno, so razmere napram 1. 1922. bistveno izpremenjene, zaradi česar nastaja vprašanje, kako si mislijo velesile konkretno reš:tev Kljub načelnemu soglasju ie v tem pogledu opažati precejšnjo divergenco naziranja. Francija dosledno zasleduje politiko Društva narodov in smatra solidarno akcijo signatarnih držav za edi no pravo pot. Oficiozni »Temps« vedno na novo poudarja potrebo skupne intervencije z Anglijo in Italijo, češ, da so velesile s svojim podpisom ženevskega protokola prevzele dolžnost, pomagati Avstriji, da izpolni svojo obvezo in ohrani svojo samostojnost. Po mnenju lista je ta pomoč postala nujna, ker so najnovejši dogodki položaj poostrili do skrajnosti. Anglija je kakor običajno mnogo bolj rezervirana in ne kaže volje za kako akcijo, ki bi šla preko formalne načelne izjave. Značilni so komentarji londonskega tiska, ki vsi soglašajo v razlaganju, da angleška vlada tudi zdaj, ko se je pridružila načelni izjavi Francija in Italija, ni prevzela nobenih novih obveznosti. Sodelovanja pri kakih učinkovitih sankcijah potemtakem v Londonu skoro ni pričakovati. Saj se v časopisju občuti že zdaj, da angleška politična javnost ne želi vzbuditi vtisa, kakor da je ost skupne izjave treh svoječasnih podpisnic pakta štirih naperjena proti četrti, proti Nemčiji. V kolikor pa je Anglija hladnejša, razodeva Italija tem večjo gorečnost. Fašistična publicistika je opustila svojo umerjenost napram Nemčiji in z neko do sedaj neobičajno nervoznostjo lomi kopje za Dollfussov režim, v katerem vidi edino zanesljivo garancijo avstrijske neodvisnosti. Aktivnost Italije se skoro ne more tolmačiti kot sama solidarnost s Parizom in Londonom in zgolj pripravljenost, pomagati do veijave ženevskemu protokolu. V koliko je burne avstrijske dogodke pisati na italijanski konto, je zadeva, ki jc tukaj ne moremo preiskovati Dejstvo ie da je pripravljenost italijanskih čet avstrijski vladi omogočila uporabo tirolskih obmejnih čet ja zadušenje socialističnega upora na Dunaju. Ve se tudi, da je bilo vse pripravljeno za zasedbo avstrijsko-nem-ške meje od Kufsteina do Passaua, in turške železnice od Beljaka do Salzbur ga. če bd »avstrijska legija« stopila iz rezerve. V tej zvezi niso brezpomembne vesti o pravih namenih Suvicheve poti v Bu dimpeSto in o načrtu skupnega sestan ka Dollfussa in Gombosa z Mussolini-iem. Popolnoma odkrito se že govori o italijansko-avstri.isko-madžarski carinski zvezi, M bi seveda imela tudi eminen- i NARODNA SKUPŠČINA OBRAČUNAVA S KORUPCIJO IN KORUPCIONISTI Celodnevna razprava o sarajevski aSeri - Energičen in sistematičen boj proti zlorabam v javni upravi — Razprava se nadaljuje še danes Beograd, 21. februarja- p. Narodna skupščina je zasedala danes dopolne in popoldne. Skoraj vsa današnja debata je bi a v zvezi s poročilom imunitetnega odbora o izročitvi narodnega poslanca Husejina Kadiča sodišču, posvečena tako zvani sarajevski begiuški aferi in problemu čiščenja in zatiranja korupcije v javni upravi. Kakor ni bilo drugače pričakovati, se je Narodna skupščina z manifestantno enodušnost-jo izrekla za na.iradikalnejše iztrebljenj vseh nepošten-h elementov v javni upravi, ki v svojo osebno korist oškodujejo narod n državo. Vsi govorniki io odobravali sklep imunitetnega odboja. naj se kompromitirani član Narodne skupščine izroči sodišču, da se tam ug-Hovi niegova krivda, ob enem pa so sog.ašali v tem. da ie treba z radi-k3:n''mi ukrepi nastopiti povsod in proti vsem nai gre za ljudi na nizkih ali visok-b položajih. seja Dopoldanska seja Narodne skupščine se je priče!« kmalu po 10 Po običajnih formalnostih je bilo preč;tanih več prošenj in pritožb ter neke j interr>e'?cij nakflr je skupščina takoj prešla na dnevni red. Prva točk« dnevnega reda je bilo poročilo imunitetnega odbora v zadevi narodnega poslanca Husprna Kadiča Pomočilo je podil nar. posl. Filip Cemovič. Izvajal ie med drugim: Imunitetni odbor je po proučitvi sodnih spisov soglasno sklenil predlagat! plenumu Nan-dne skupšč'ne, da se narodni poslanec Huseiin Kadič izroči sodišču. Ta sklep je v prvi vrsti narekovala žel'a, da se tako zvana sarajevska begluška afera do kraja razčisti in da se do zadnje pare povrne državi povzročena škoda. Vsi krivci nai dobe zasluženo in najstrožjo kazen. Malokatera afera je vzbudila to!;ko ogorčenja in obsodbe, kakor ta afera. Pri njej ni prizadeta samo država, marveč baš najsiromašnejši sloji, katerim je hotela država v prvi vrsti pomagati Narodno predstavništvo in vsa javnost sta na'ostre ie obsodila to ordinarno ropanie države in nai-siromašneiših slojev s stran! nekaterih državnih uradnikov in veleposestnikov, ki so dobro premišljeno izigravali zakon Žalostno je. da so se dobili uradniki, ki so za par tisočakov prodali svojo vest in poštenje in na nadopusren način povišali odkupno ceno zemlje nekaternikom ter jim z letalsko brzino izplačali velike vsote, dočim so morali reveži še nadalie čakati, da pridejo do svoje skromne odKupnine. lahko se reče. da je ta afera izzvala v naši javnosti enako ogorčenje, kakor *fera Staviskega v Franciji. Razvoj sarajevske aSere V svojih nadaljnjih izvajanjih jt poročevalec poslanec Cemovič ori'al razvoj afere. skupina dobro situiranih ljudi je napravila špekulacijo na račun državne blagajne. Pokupili so posestva onih Turkov, ki so se po prevratu izselili v Turčijo. Do- j -.m K za na'n,žje cene, hektar po 200 do 240 Din. Narodni poslanec Huseiin Ka-dic je obtožen, da je kupil šest takih posestev. Po sprejetju zakona o likvidaciji agrarne reforme v Bosni m Hercegovini pa so ti ljudje s podkupovan iem uradnikov ocenili ta posestva ni. milijone in si dali te zneske takoj izplačati, dočim so mnogo starejši agrarni interesenti morali še nadalje čakati na izplačilo Huseiin Kadič je na ta način prodal državi zemljo, ki jo je plačal po 240 Din za hektar po 19.998 Din za hektar. Tako je za zemliišče, ki ga je on kupil za 40.000 Din, dobil od države l,523..200 Din. Podkupljeni uradniki so ocenili zemljišče prib.ižno dvajsetkratno dejansko vrednostjo. Z zadovoljstvom je imunitetni odbor zaradi tega sprejel na znanje poročilo, da so bil: vsi ki so kakorkoli zapleteni v to grdo afero, aietirani in izročeni sodišču ter da je vlada izdaia stroge ukrepe, da se vsa povzročena škoda državi povrne. nost, se je prijavilo k besedi več poslancev, želeč dati še vidnejšega izraza čvrsti volji Narodne skupščine da jt treba s korupcijo energično ob-ačunati. Prvi je povzel besedo narodni poslanec Todor Tomič, ki je v svojem govoru izrazil toplo priznanje imunitetnemu odboru, nag'ašajoč, da je pravilno razumel razpoloženje skupščine. To je dokaz, da se je pričelo z energičnim čiščenjem Pozdravil je izjave predsednika vlade g Uzunoviča, da je vlada odločena posvetiti temu problemu vse svoje sile Čc sedanji zakoni ne zadošča io. je potrebno izdati nore. ki pa morajo biti taki. da sc ne bo mogel nihče izmuzniti Po viharnem odobravanju, ki so ga izzvale besede govornika, je dobil besedo opozicijski poslanec Nikola Kešeljevic. ki je prav tako odobraval stališče večine, menil pa, da je še mn°go drugih afer, ki bi jih bilo tudi treba radikalno likvidirati Mnogo se je v tem pogledu grešilo od osvobojen ja do danes. Če se sedanji vladi posreči zadovoljivo rešiti ta problem, potem bo imela nesmrtne zasluge za narod in državo. Večji del svojega govora je posl. Ke"eijevič nato posvetil vlogi tiska in opozoril na to, da bi se z javno kritiko marsikatera afera že v naprej preprečila kajti mnogi bi si premis'ili zlorabljati svoj položaj, če bi vedeli, da bi moglo to priti v širšo javnost. Zato smatra, da bi bilo v zvezi z akcijo za iztrebljenje korupcije in čiščenje javne uprave v prvi vrsti po- trebno revidirati in omiliti zakon o tisku, ta zakon danes vse preveč ščiti tudi take, ki zaščite niso vredni. Ob koncu svojega govora se je dotaknil tudi vprašanja zakonskih sankcij za korupcioniste in izjavil, da so kazni, ki jih določajo za take zločine obstoječi zakoni, po mnenju vse javnosti mnogo premile. Za korupcioniste. zlasti pa za one. ki zlorabljajo svoj položaj v službi države in naroda, bi se morala brezpogojno uvesti smrtna kazen (Pritrjevanie in klici: »Tudi to še pride, ako bo treba!«) Naslednji opozicijski govornik se je potem obširno bavil s sarajev. afero in predlagal, naj bi se izvršila parlamentarna anketa. da bi se točno ugotovilo, kako je bilo mogoče, da se je tako izigral zakon, ki ga je narodna skupščina soglasno spre-ie!a v prepričanju, da bo služil v prvi vrsti v korist siromašnih slojev, ki so že dolgo čakali na izplačilo odkupnine. V svojem govoru je trdil, da je bilo v to afero zapleteno tudi muslimansko kulturno dru-tvo »Gajret«, ki da je imelo prejeti v svoje cilje 5 odstotkov teh odkupnin. Posl. Omer Kajmakovič je govoril v glavnem v obrambo »Gajreta«, pobijajoč navedbe predgovornika. Narodni poslanec Ivan Perko je rekel, da bi bilo treba preiskati vse afere od osvobojenja pa do današnjega dne. Kradlo se je res da že od R^.mzesa. dolgo pred Kristusom in se krade povsod še dandanašnji, toda storiti je treba vse, kar se da, da ae napravi temu pljadkanju konec. Zadnji govornik na dopoldanski seji je bil narodni poslanec Miljutin Pešič, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da predvojna Srbija ni poznala korupcije. To je šele povojni pojav in zato ga je treba čim radikalnejše iztrebiti. Ob 13. je bila seja prekinjena in se je nadaljevala popoldne. Popoldanska seja Na popoldanski seji se je debata o poročilu imunitetnega odbora nadaljevala. Govorila sta najprvo narodna po;-.;anca Miloš Dragovič in Šalih B a 1 j i č, ki sta se v glavnem pridružila predgovornikom. Poslanec dr. M e t i k o š se je pridružil zahtevi, naj se sprejme nov zakon o pobijanju korupcije z radikalnimi sankcijami, obenem pa je predlagaj osnovanje parlamentarne ankete, da se ugotove vse podrobnosti, ki so v zvezi z agrarnimi zakoni to sarajevsko afero. Tudi naslednji govornik poslanec Stjepan Bačič se je pridružil tem predlogom. V svrho osebnega pojasnila sta govorila še poslanca dr. Stanišič in Šalih B a -ljič. Ob 20. je bila debata prekinjena ir se bo nadaljevala na jutrišnji seji. Jutrišnja seja Narodne skupščine bo končala razpravo o izročitvi posl. Kadiča. Ostali del seje bo posvečen interpelacijam. Na dnevnem redu sta tudi dve interpelaciji na.r. posl. Stjepana Bačiča na ministra za socialno politiko g Ivana Puclja o zaposlitvi inozemskih delavcev in o izkoriščanju domačora delavstva v raznih tekstilnih tovarnah. Finančni amandmani Beograd, 21. febr. p. Finančni minister dr. Djordjevič je predložil danes finančnemu odboru Narodne skupščine nekatere amandmane k finančnemu zakonu. BB(BBMBBSBBHBSU3 Suvicheva misija v Budimpešti — Možnost politične zveze Italije, Avstrije in Madžarske Debata Narodna skupščina je sprejela izvajanja poročevalca z velikim odobravanjem Čeravno je vsa zbornica soglašala s predlogom imunitetnega odbo-a. da se narodni poslanec Husejin Kadič izro' sodišču in tam ugotovi njegova krivda in odgovor- ten političen pomen. Težišče vprašanja leži sedaj v Budimpešti, ker madžarska vlada menda še ni do kraja odločena za kombinacijo, ki bi io definitivno odtrgala od Berlina in jo prisilila, da se popolnoma izroči Rimu. Ce pa se doseže sporazum z Madžarsko. utegne postati akutno vprašanje, ali odgovarja taka rešitev zavezi Avstrije iz ženevskega protokola, da ne bo dovolila noberci državi prevladujočega vpliva. To vprašanje ne zadeva samo velesil, marveč je skupno za vse države podpisnice ženevskega protokola Važno je pred vsem za neoo«redne avstrijske sosede v Podunavju V zunanje političnem odseku češkoslovaškega par lamenta je minister Krofta odkrito od klonil eventualnost. da bi se od katere koli strani izvršila v Avstriji enostran- Budimpešta, 21. febr. č. Danes ob 12.42 je prispel v Budimpešto italijanski državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve, Fulvij Suvich. Kolodvor, kakor tudi uli ce, po katerih se je Suvich peljal v hotel, kjer se je nastanil so bile okrašene z italijanskimi in madžarskimi zastavami Sprejema na kolodvoru so se udeležili ministrski predsednik Gombos, zunanji minister Kanya, trgovinski minister Papini in več državnih podtajnikov, zastopniki madžarske vojske, budimpeštanski župan, člani italijanske kolonije v Budimpešti v črnih srajcah, delegacije raznih organizacij in zastopniki posameznih tujih poslaništev v Budimpešti. Do meje so se odpeljali Su vichu naproti italijanski poslanik v Budimpešti Collona in zastopniki madžarskega ministrskega predsediništva ter zunanjega ministrstva. Na obmejni postaji Hogyes-Halom so mu priredile oblasti prvi svečan sprejem, še večji sprejem je bil v Gyoru. kjer je bila postaja okrašena z italijanski mi Ln madžarskimi zastavami. Na pozdravni govor mestnega župana, ki je na glašal madžaisko-italijansko prijateljstvo, je Suvich odgovoril z besedami: »Izredno me veseli, da sem mogel priti med Madžare, moje veselje pa bi bilo še mnogo večje, če bi bila moja noga ne stopila na okrnjeno zemljo, marveč na tla Velike Madžarske«. Ob 14. je ministrski predsednik Gombos sprejel tuje in domače novinarje in jim med drugim izjavil, da bo z italijanskim državnim podtajnikom govoril nele o gospodarskih, marveč o vseh političnih vpra šanjih, ki v zadnjem času posebej zanimajc obe prijateljski državi. V avdijenci pri Horthyju Ob 17. je bil suvicn v avdijtmci pn državnem upravniku Horthyju. Kakor poročajo popoldanski listi, se bo Suvich sestal tudi s kardinalom piimasom Szeredyjem. Po prvotnem programu bi se morala nocoj vršiti v budimpeštanski operi svečana predstava na čast italijanskemu gostu bila pa je odpovedana zaradi dvornega žalovanja v Italiji povodom smrti belgijskega kralja. Razgovori z Gombosom PutMjii.auskiru razgovorom Gouiuosa in Suvicha so prisostvovali tudi nekateri drugi člani vlade. Razgovori se bodo jutri nadaljevali. Po programu bo Suvich ostal v Budimpešti tri dni. Glede na poslednje dogodke v Avstriji pripisujejo listi Suviohovemu prihodu v ska intervencija brez sporazuma z vsemi državami, ki so bile udeležene pri konvenciji iz leta 1922. Pristavil je, da bi Češkoslovaška k takemu poskusu ne mogla molčati, temveč bi morala vložiti svoj protest na pristojnih mestih in iskati odpomoči. Velesile, ki so se slovesno izjavile za ohranitev avstrijske samostojnosti, nemara čaka v najbližji bodočnosti nela-hka in kočljiv«* naloga. Z izločitvijo marksistične opozicije so >-e odprli novi problemi. katerim se bo težko- izoeniri zlasti ker napram tem problemom tud1' države Podunavia n? bodo mo^-V ostati ravnodušne Podoba je. da ie ime! nrav Titulescu. ko ie ugotovil d? kon^r avstrijske državlian°ke voine ni obenem konec težav, marveč šele njihov pravi začetek. Budimpešto še poseben pomen in napovedujejo z vso sigurnostjo sestanek Dollfussa Gombbsa in Mussolinija, ki naj bi se vršil meseca marca v Rimu. »Nyolez orai-yjsag« pravi med drugim: Energični nastop kancelarja Dollfussa pri pobijanju oboroženega marksizma in izjava treh zapadnih evropskih velesil o avstrijski neodvisnosti sta nedvomno ustvarili na arednje-evropski izredno razgibani politični fronti situacijo miru. V tem miru se vršijo sedaj v Budimpešti politični razgovori, ki so prav zaradi tega postali tem bolj važni. Madžarska vlada ni gospodarskih problemov nikoli podrejala problemom političnega značaja in je z iskrenim prepričanjem skušala delati za gospodarsko ozdravljenje srednje Evrope celo v najtežjih položajih. Očividno namerava Suvich v Budimpešti sondirati teren za carinski sporazum med Madžarsko in Avstrijo ter pregovoriti madžarsko vlado za znatne koncesije v korist avstrijske republike. Suvich se je namreč nedvomno že na Dunaju prepričal, da avstrijski odgovorni politiki v gospodarskem pogledu ne nameravajo popustiti napram Madžarski. »Pester Lloyd« pravi, da je smoter Su-vichovega obiska pripravljanje terena za okrepitev in nadaljnji razvoj gospodarskih odnošajev med Italijo, Madžarsko in Avstrijo. »Pesti Hirlap« piše da je Mussolini prvi spoznal, da je Madžarska pri rešitvi po-■lunavskega vprašanja odločilni faktor, ker je kljub neverjetnemu mačehovskemu postopanju še vedno nezlomljena. »Pester Llovd« naglaša, da Je glavna svrha prihoda Suvicha v Budimpešto priprava novih možnosti za razširjenje in poglobitev go- spodarskih odnošajev med Madžarsko, Italijo in Avstrijo. Carinska unija bi bila gotovo najbolj učinkovito sredstvo, vendar pa bi gotovo naletela na težkoče. Desničarski radikalni list »Magyar Orszag« poudarja, da je proti priključitvi Avstrije k Nemčiji še vedno najboljše sredstvo združitev Madžarske in Avstrije. Vladi blizu stoječi list »Fuggentlensigi pravi, da se bo pri sedanjem posetu nudila prilika razpravljati o vseh vprašanjih, ki interesira-jo obe državi. V času, ko vodi Mala antan-ta politiko gospodarske Izolacije, ima prizadevanje, da bi se po-dunavske države, ki so navezane druga na drugo, sporazumele, še večji pomen. Ozadje Suvichevega poseta Berlin, 21. februarja, v. »Kolnische Zii-tnime< objavlja daljše poročilo iz Budimpešte o ozadju današnjega obiska državnega podtajnika italijanskega zunanjega ministrstva Suvicha. Po njegovih informacijah ie Prišel Suvich v Budimpešto, da dokonča priprave za skupno akciio Avstrije. Madžarske in Italiie v Podunaviu, ki nai bi bila odgovor na balkanski pakt. podpisan pred kratkim v Atenah- Baš ta pakt te prisilil MuAsolinija. da poveča svojo aktivnost v zunanji politiki. Prvi znak nove rimske aktivnosti ie akeim v Budimpešti. Na sestanku Gombosa in Suvicha bo tjdi dogovorjen ian ta nameravani sestanek Goinbosa. Dollfussa in Mussoliniia. ki nai bi se vršil sradi marca v Rimu. Glavni predmet razprav na rimskem sestanku bo načrt Mupsolinim o eospodarski in politični preureditvi Podunavia. V madžarskih diplomatskih krogih •e nadeiajo, da bo v tem pogledu že na sedanjem sestanku v B ldimppšti situaoiia razbistrem. Mussolini in Gombos sta za to. da se puste odprta vrata za eventualno bodoče sodelovanje Nemčije v podunavski akciji. ker sta mnenja, da ie končnoveliavna režitev poduna vskega vprašan ia brez sode-lovani« NemSiie nemogoča. Nasprotno na ie dr. Dollfu«! mnenia. da ie sodplovanie Nemčije docela nepotrebno, ker bi bilo tr^ba prel misliti na primeren aranžma z Malo antanto Neodvisnost Avstrije ali oborožena intervencija Titulescu o možnosti oborožene intervencije Italije in Male antante, ako bi se hitlerjevci hoteli polastiti Avstrije Pariz, 21. febr. v. Veliko senzacijo |e v vseh političnih krogib izzvala izjava romunskega zunanjega ministra Titulesca dopisniku pariškega »Petit Par'«iena«. v kateri naglaša. da je treba z vso gotovostjo računati z oboroženo Intervencijo Italije, ako bi se hitlerjevci hoteli polasiti Avstrije ter da bi v tem primeru tudi Mala an-tanta ne mogla ostati prekrižanih rok. London, 21. februarja. AA. V poiitičnih krogih izjavljajo, da je povzročila izjava rumunskega zunanjega m nistra Titulesca o možnosti italijanske intervencije v Avstriji mnogoštevilne komentarje. Imela je tem večji odmev ker je priš a ravno v trenutku. ko ie večina angiešk^ listov naglaša a. da sedanii a vstrijsko-nemški spor nima "vropekesra značaia Dane« se hritan^k* TO';tčn: krog: vor9Šu'eio kakšne posledice b' mne'a met- oborožena 'ntervenciia Ita-iit v Avsfr'i; n nraviio v glavnem da b' v tem Drimeru nrš'o do odkritega spora ■red Ita';io in Ne-mč;,o. Taksno sta' šče zastnna tud-' »Morn!ng-post« ki Dravi v č'anku o splošnem loloža-iu v Evror1' med dru?'nr Če bi prišlo do intervencije Italije v Avstriji. ]e očitno, da bo izbruhnil med Rimom In Berlinom prav v kratkem odkrit spor. Italija In Nemčija se bosta znašli v dveh nespretnih taborih. Na drugi strani misli »Daily Teiegraph«, da bo izjava Titulesca še bolj razdražila sedanjo animoznost Italije in da utegne spraviti tudi Fr.anc'.jo v zelo čuden diplomatski položaj saj njene bojazni zastran srednjega Dunava ne izviraio toliko od Rima kakor od Berlina. Dejansko si ni mogoče misliti, da bi se dosegel sporazum med Francijo in Italijo proti nadvladi Nemčije v srednji Evropi, ne da bi se prej Francija pridružila načrtu o gospodarskem sodelovanju med Italijo. Madžarsko in Avstrijo, ki ga ie izdela! Mussolini. Drugi angleški list! se v g'avnem strinjajo da je današnji splošni mednarodni "tolnžai takšen da obstoii nevarnost novih rap'etliaiev prip^miniaio pa da bJ se dala z.nanje je menda prodrlo tudi v Nemčijo, ki je z zelo mešanimi občutki registrirala konec Daladierjevega in sploh levičarskega režima in z iesignirano skep-so sprejela vlado, katere šef je Doumer-gue in v kateri sedi maršal Petain. Razorožit ven a pogajanja so se že vsa zadnja leta razvijala zelo težavno. Slo se je od ene odgoditve v drugo in tudi najbolje goreča kompromisna prizadevanja niso dosegla nikake pozitivne točke Vedno bolj se je občutilo, da je velika ideja* \Vilsonova, izločiti za vso bodočnost vojno kot sredstvo za reševanje internacionalnih sporov, pač vnela narode v trenutku, ko je bil še živ neposredni utis katastrofalnega klanja in uničevanja vrednot, da pa je izgubila svojo privlačno moč, čim bolj se je svet časovno oddaljeval od vojnih grozot in čim jačje je depresijo poraženih izpodrivala želja po revanži in upanje, pridobiti si s silo nazaj izgubljeno gospod-stvo. V svetu, iz katerega ni s koreninami vred iztrebljen imperializem, je težlto najti rodovitnih tal za pacifistična stremljenja Razvoj petnajstih povojnih let kaže na vseh straneh, da vodi njegova smer vedno dalje preč od miroljubnega razpoloženja in od resnične volje, v medsebojnem sporazumu najti podlago solidnega sodelovanja med narodi V dokaz nI treba iskati primerov izven Evrope, v bojnih pohodih Japonske, nekdaj članice Društva narodov, proti Kitajcem, ali v oboroženih konfliktih v Južni Ameriki Ln drugod Dovolj je, če se ozremo na pot, na katero je krenila Nemčija že po Stresemannovem odhodu, torej že mnogo poprej, preden je zavladal današnji režim, ki preganja pacifizem kot zločin proti državi. Kakor so se razvile realne razmere v posameznih državah in njih medsebojnih odnošajih. se je težko ubraniti vtisu, da so vse miroljubne Izjave, pa tudi pripravljenosti. sarao besede, za katerimi se skrivajo drugi, ohranitvi miru skoro brez izjeme nasprotni nameni. Bilo bi krivično in pretirano, ko bi za pomisleki proti razorožitvi pri vseh narodih In državah iskali skrite agresivne tendence. Toda tudi tam, kjer želja po miru in konsolidaciji ni prazjia beseda, je malo možnosti za razorožitev, dokler grozi nevarnost od strani imperialističnega soseda. Zato ni čuda, da je imelo Izmenjavanje misli v podlagah, načinu Ln času razorožitve, čim dalje bolj teoretski značaj, dočim se je praksa razvijala povsem drugače. V vseh državah, velikih in malih, se Je oboroženo stanje staLno dvigalo, obenem pa a« je izpopolnjevala vojaška organizacija ln gojila — ponekod bolj drugod skromneje — militarizacija civilnega prebivalstva Da Nemčija svojega oboroževanja niti ne prikriva več, je danes žal že dejstvo Nujna posledica je bila, da so morale tudi vse države, izpostavljene navalu nemškega imperializma posvetiti vso skrb ojačenju svoje obrambe. Celo Anglija, najbolj neu-trudljiva glasnica razorožitve, je preosno-vala svojo teritorialno milico tako, da Je najmanj podvojila svojo moč na kopnem. O pomorski razorožitvi se danes sploh več ne govori. Zlasti molči o nji Anglija, ker bi sama ne prenesla nobene omejitve. Japonska nevarnost, ki preti britski svetovni poziciji, je dovedla do važnih sklepov za ustvaritev novih angleških mornariških postojank. Da Japonska in Amerika krčevito tekmujeta ▼ poninožitvi svojega vojnega brodovja, Je znana stvar. Ne gre pa samo za pomnožitev števila edinic, nego tudi za modernizacijo ladijske opreme in topovja Samo ob sebi se razume, da tudi v tem pogledu Anglija ne zaostaja. Posebno poglavje bi zaslužilo letalstvo, kateremu je brez dvoma v vojnah bodočnosti odmerjena ena glavnih vlog. Izdatki za to panogo oborožitve dosegajo v posameznih državah naravpost fantastične vsote. Statistično Je ugotovljeno, da skupni lz-datki svetovne oborožitve rastejo od leta do leta in da nikjer ni opažati znakov, da bi se ta tendenca spremenila. Seveda so tu upoštevane le one vsote, ki se v posameznih proračunih pravilno izkazujejo. Če bi se mogle upoštevati še postavke, ki se krijejo za raznimi nedolžnimi naslovi, bi bila slika oboroževalne tekme še poraz-nejša. Več kakor naravno J«, da bo težko katera iz.med prizadetih držav pripravljena, prostovoljno uničiti, kar si Je a težkimi žrtvami ustvarila, in nadomestiti realna obrambna siedstva s papirnatimi surogati, kakor so pakti o nenapadanju. Kamor pogledamo, lahko ugotovimo, da Je teoretična pripravljenost za razorožitev zelo malo v skladu s prakso. Zato si tudi malokdo dela iluzije o rezultatih, ki bi Jih imela razoroži t vena konferenca. Dokler ne bo duhovne razorožitve, bo svet težko učakal, da bi se danataje »tanje spremenilo v smeri ženevskih programov. Od idejne preorientacije pa sme danes morda bolj oddaljeni, kakor smo bili kdaj poprej. onee obsednega stanja v Avstriji Vladna pomirjevalna akcija — Socialistični voditelji bodo poslani v koncentracijska taborišča Dunaj, 21. februarja C Avstrijski uradmi krogi odločno demantirajo govorice, da namerava predsednik avstrijske republike Miklas odstopiti. Predsednik Alikias je danes skupno s kardinalom Innitzerjeoi objavil poziv avstrijskim ženam, naj pomagajo ozdraviti težke rane, ki so jih zadali Avstriji poslednji krvavi nemiri Progias obeta, da bo avstrijska vlada še z večjo vnemo delala v socialnem pogledu za avstrijsko ljudstvo V ostalem ss je danes pričela vladna pomirjevalna akcija. Obsedno stanje je bilo ukinjeno po vsej Avstriji. Iz tiskarne soci-alno-tieruokratskega glasila »Vorwarts« so odstranili vse glavne funkcionarje, in jih nadomestili z direktorijem. ki bo sedaj izdajal nov list, s katerim hočejo širiti med delavstvom nacionalizem. Kljub pomirjevalni akciji pa je bilo danes zopet aretiranih večje število ljudi Med drugimi so aretirali tudi madžarske-skega novinarja Emerika Robosa. ki je bil kmalu po padcu komunističnega režima na Madžarskem obsojen v Budimpešti na več let ječe V zadnjem času je na Dunaju pomagal socialistom pri pripravah za njihovo revolucijo. •Izmed aretiranih članov Schutzbunda ao danes izipustili iz zaporov nadaljnjih 200 ljudi. 400 aretirancev pa so iz začasnih zaporov prevedli v zapore dunajskega deželnega sodišča, kjer so ustanovili tudi več novih preiskovalnih oddelkov da bi pospe šili preiskavo Voditelji razpuščene social no-demokratske stranke Seitz. Breitner in Danneberg so še vedno v policijskih zapo rih. kjer jih vodno znova zaslišujejo če bodo ugotovili, da niso ničesar zakrivili, jih bodo preneljali v koncentracijsko ta borišče Večji policijski oddelki iščejo še vedno v mestni hišah orožje Včeraj so aretirali okrog 100 ljudi, ker so našli pri ujih orožje, ne da bi imeli predpisana dovoljenja Vlada namerava sedaj izvesti tudi združitev finančnih zavodov »W1ener Bankve rein« in spodnje-avstrijskega eskomptnega zavoda Fuzija naj bi se Izvršila v štirih rednih na ta način, da bi se eskomptni za vod pridružil bančnemu društvu »Wienei Rankverein« naj bi prevzel vse funkcije ki j'h ie doslej Izvrševal »-sknmptni zavod na 'udi vodstvo v električnih centra'ah in Industrijskih podjetjih, ki so last orne-ijenega zavoda Akeifa za ftovežauje avstralske vojske Dunai 21 februarja g V pariških in lovfakib rvol^^nih 'n voi?i?k?b t.-rrvr;», govo da e» vršiio razprave o m«?TV!ti oinč-" n»a avstriiske zvezne vojske. Razprave se tičejo efektivnega stanja, kakor tudi obo»o- žitve avstrijske vojske. Efektivno stanje avstriiske vojske šteje po doslei veljavnih določbah 30.(KX) mož. ki nai bi ae pomnožili na 60.0 0 Ta razpravljanja ao očividno v *vez.i z angleško spomenico, katere vsebina ie bila javnosti doslei znana samo v točkah, ki se tičejo efektivnega stanja nemške vojske- Angleška razorožitvena spomenica, ki jo je sestavil Macdonald. upošteva namreč tudi primerne ukrepe za Avstrijo tn Madžarsko. Dollfuss o pomoči žrtvam London, 21- februarja. AA. Lord Noel Buxton je brzojavil avstrijskemu zveznem j kancelarjti dr. Dollfussu, nai avstrijska vlada pomaga nedolžnim žrtvam vseh strank na Dunaju. Dr Dollfues mu f? odgovoril: Avstrijska vlad« je sklenila, ravnati ite-stii usmilieno z vsemi, ki so ae ideležili bo jev Skrb za bodočnost vdov in otrok paJlih žrtev eksekutive sem prevzel sam osebno dunajski nadškof kardinal Innitzer in moi? soproga pa 6ta pokrenila obsežno pomožno akcijo za vdove in otroke vseh žrtev brez iztem1 Volitev novih deželnih glavarjev Dunaj, 21. febr r Jutri ae bodo sestali deželni zbori Zgornje Ln Spodnje Avstrije ter Gradiščanske, da izvolijo nove deželne glavarje, odnosno na Sp Avstrijskem na mestnika deželnega glavarja Usoda koro škega deželnega zbora odnosno deželnega glavarja Kernmaierja še ni pojasnjena Korespondenca »Herzog« javlja, da bo Kernmaier še danes odstavljen s svojega mesta Koroški deželni zbor bo najbrže razpuščen Kampanja nemškega tiska proti Italiji Berlin. 21 februarja v Ves nemSki tiefc nadaljuje ostro kampanjo prorti Dollfusso veinu režimu v Avstriji ter zlasti napada Italiio. ki ii očita da finansina avstrijsko Heimvrehr Splošno se smatra, da je namen te kampanje dati Habichtovemj ultimatu čim resnejše obe 1 »žje ter tako prisiliti Doli fussa. da se sporazume z narodnimi socia listi. Kljukasti kriz znak nemške vojska Berlin, 21 februarja d. Državni pred sednik Hindenburg je IzdaJ odredbo, a katero se kljukasti križ narodne socialistične stranke uvaja tudi v vojsko Namestu dosedanjih deželnih kokard bodo nosili vojaki na čepicah znak kljukastega križa, do čim bodo ime!* na čeladah na desni stran4 grb z državnimi barvami črno-belo-rdeče na levi pa kljukasti križ Hitlerjevsko znamenje bodo nosili tudi na uniformah. Občinske volitve na Bolgarskem Sofija. 19 februarja Včeraj ao M rriilc občinske volitve v 3035 podeželskih občinah. Vo»tve niso bile ▼ vseh občinah m zato nj.hov izid ne podaja popolnoma točne slikt političnega razpoloženja vsevkupnega bolgarskega na roda Ustvarimo pa s. pi rezultatih lahko vsaj kolikor toliko zanesljivo splošno sliko, ki bi je bistveno ne mogel izpren.t niti vo* livni izid v ostalih občinah če bi se volitve izvršile tudi v njih Razmerje med strankami bi brez dvoma ostalo tako, kakršno se je pokazalo v nedeljo Popolnoma točnih izidov še ni in če se tudi vzame v tem pogledu za merodajno izjavo ministra notranjih stvari, demokrata Girginova, je vendar treba obenem tudi upoštevati izjave z dnugih strani, ki pa so v precejšnjem naspretiu z ministrovo izjavo Po izjavi ministra Girginova je glasovalo vsega 775.121 volilcev. Stranke vladnega narodnega bloka, ki je samo v nekaj malo občinah nastopil strnjeno, dočim so drugje vladne stranke nastopale vsaka zase, so po ministrovi izjavi dob'ie 436.509 giasov ali 56 odst V.adne stranke p« so se v več občinah vezale z opozicijskimi strankami (zlasti vladni zemljedelci z opozicijskimi in demokrati z lančevlievimi demokrati) in so take liste dobile 71.150 glasov ali 9 odst. Onozicna je dobila 249 tisoč 119 glasov ali 32 odst Kar se tiče strank vladnega narodnega bloka, so bili najmočnejši zemljedelci • 195 900 glasovi. Njimi so sledili demokrati s 117.5S8, dočim sta obe ostali vladni stranki, nacionalni liberali z 20.707 in radikali s 16.682 glasovi zelo daleč zaostali za prvima dvema. V opoziciji »o bili najmočnejši pristali Cankovljevega »Demokratičeskega Sgovo-ra«, ki so dobili 83.559 glasov ali skoro 11 odst. vseh glasov. Njim bi sledili po izjavi nvnistra Girginova komunisti, ki so nastopili pod imenom »neodvisne delavske stranke« in so dobili 55.0^6 glasov (7 odst.). potem pa opoziciiska zemljedelska zveza »Aleksander Stambolijski« s 43.761 glasovi j (5.6 odst.). Lapčevl ievski »Demokratičeski Sgovor« je dobil samo okoli 27 000 glasov Po nekaj tisoč so dobile razne manjše strančice in skupine. Minister notranjih stvari Je poudarjal prav posebno da so se volitve izvršile mir no in v polnem redu. Zato vzbuja pozornost izjava glavnega tajnika zemljedelske zveze »Aleksander Stambolijski«, bivšega ministra in emigranta Hrista Stojanova ki pravi, da je volilni izid potvorjen v prid vladnim strankam. Niegova stranka, ki naj bi bila po iziavi ministra Girginova dobila samo 43 761 glasov, je po brzojavnih in telefonskih poročilih strakinih zaupnikov v posameznih občinah dejansko dobila 78.312 glasov sama. v zvezi z drugimi st-ankami pa še 35.654. vsega skupaj torej 113.966 glasov Pri tem pa še ni znan izid v 300 obči* nah, ki bo dvignil število strankinih glasov gotovo nad število glasov vladnih demokratov. tako da bi opozicijski zemljedelc zavzeli drugo me9to med vsemi stranka* mi. takoj za vladnimi zemljedelci. Tako trdi Stojanov Kakor opozicijski zemljedelci. trdijo tudi Cankovljevi fašisti, za katere je sedanj' volilni izid celo slabši, kakor je bil pri volitvah lanskega novembra da je vlada potvorila volilne številke češ da bi dejanski oni morali zavzemati drugo mesto Pravijo pa tudi komunisti, da se jim je v vladni izjavi priščipnil volilni izid za kakih deset tisoč glasov. Kakor rečeno, niso sedaj volile vse občine in tudi izid sedanjih volitev še ni popoln. Vendar pa je dovolj jasna slika raz položenja naroda. Dasi si je vladna zemlje delska stranka še priborila večino so opozicijski zemljedelci silno napredovali Bila je tudi cela vrsta občin, kjer sta stranki nastopali v medsebojni zvezi, kar je zelo značilno za obe stranki in njuno bodočnost, zlasti pa še, če bi nesporazum zarad neizogibne rekonstrukcije vlade in vladnega blok? potisnil sedanje vladne zemlje delce iz vlade v opozicijo. Položaj, ki je nastal po volitvah je vsekako zelo neja sen in težaven. Če se Mušanov in Maiinov odločita za njega razrešitev preko ali brez zemljedelcev, bo Bolgarska imela vlado strank, ki niti od daleč nimajo večine v narodu in jo morajo pomesti prve volitve za Narodno sobranje. Pred preosnovo vlade Sofija, 21. februarja, t. Politični krogi že nekaj dni živahno razpravljajo o napovedanih sestankih voditeljev demokratske stranke in Demokratičeskega zgovora Prvi sestanek sta imela ministrski predsednik Mušanov in bivši minister profesor Molov Razgovor je trajal dve uri in se Je v glavnem nanaša' na obstoječi politični položaj v državi Profesor Molov je pozneje o sestanku izjavil: »NaSa stranka je sedaj v opoziciji lahko pa se pogajamo, bodisi z opozicijskimi kakor tudi z vladnimi strankami. V okolici ministrskega predsednika trdijo, da bo vprašanje vladne rekonstrukcije prav v kratkem rešeno. Še vedno državno prvenstvo Beograd 21 febr p. Sinoči se je vršila seja upravnega odbora Jugoslovenskega nogometnega saveza Na dnevnem redu je bila razprava o odgovoru zagrebških liga ških klubov Concordie in Ha?k3 na zadnji poziv saveza glede odigranja prvenstvenih tekem O sklepih je bil izdan naslednji komunike: Upravni odbor JNS sprejme na znanje dopis Concordie in Haška. da je njun sklep od 9 t. m. narekovan od težavnega finančnega položaja ter da zaradi tega ne moreta sodelovati v državnem prvenstvu Upravni odbor izraža svoje zadovoljstvo nad tem da sta oba kluba tako energične odklonila vsako misel, da bi kršila discip lino in ugotavlja da imenovana kluba ni sta umaknila svojega sklepa v smislu po eiva INS z dne 16 t m Zaradi tega b< INS po poteku 9tpvljenega roka izdal po trebne sankcije. Iz vof^ke službe Beograd, 21 februarja p. S kraljevim ukazom je postavljen za vršilca dolžnost' Šefa kirurškega oddelka stalne vojne bolnice v Ljubljani nanitetni kapetan L klase dr. Mirko Rankovič. Ob krsti kralja junaka Nepregledne množice se poslavljajo od pokojnega kralja Alberta v bruseljskem dvora Bruselj, 21. febr. C. Včeraj in danes dopoldne so defilirale mimo trupla pokornega belgijskega kralja Alberta I. nepregledne množice ljudstva. Snoči po odredbi kraljice vdove sploh niso zaprli glavnih vrat kraljevega dvora, ker so se še ob poznih urah obirale ogromne množice, ki so hotele poslednjič videti svojega pokojnega kralja Dvor je ostal vso noč odprt. Pokojni kralj leži v odprti krsti, njegovo truplo pa pokriva belgijska narodna zastava, tako da mu je videti le obraz- Francoska vojaška deputacija Pariz, 21. febr. AA Francosko vojsko bodo zastopali pri pogrebu kralja Alberta stotnija 16. pehotnega lovskega bataljona z zastavo (ta bataljon je predstavil Joffre belgijskemu kralju 20 oktobra 1914 v Fur-nesu, kjer je imel kralj Albert generalni štab), oddelek mornarskih strelcev, ki so se odlikovali s svojim junaštvom na Yseri, in oddelek letalske vojske Razen tega bodo francosko vojsko zastopali na pogrebu višji častniki in generali pod vodstvom generala Weyganda Med njimi bodo pod-admiral Durandicl, šef mornariškega generalnega štaba, general Bares. generalni inšpektor letalskih sil. general Brecard, bivši član vrhovnega vojnega sveta in generali Serot, Almeras in Chardigny, bivši vojaški atašeji v Bruslju. Prihod angleškega prestolonaslednika London. 21. februarja. AA. AngleSki prestolonaslednik. ki bo jutri zastopal pri po-grebu kialia Alberta angleškega kralia -J i-riia. ie danes odletel v Bruselj z lastnini letalom. Prenočeval bo v angleškem rwslani-Stvu. Princa je spremljalo na poletu 18 letal. Danes je odpotoval v Belgijo tudi oddelek dragonske straže. Temu polku je bil pokorni belgiiski krali poveljnik. Admiral sir Roger Kevep in feM 1 lord Allem-bv. ki sta pridelie-na angleškemu prestolonasledniku. sta odpotovala v Zeebmgge na voini ladii >Cjracoa«. Ladio spremlja vojna ladja »Winchester«. Pogreta se bo udeležil tudi oddelek vojne mornarice z godbo. Krali in kraljica s? bosta jutri udeležila v westminstrski opati ji maše zadušnice za pokojnega belgijskega kralja Alberta. čiščenje v Franciji Ukrepi za zaščito vlagateljev — Parlamentarna as« keta o aferi Staviskega Pariz, 21. febr. AA. Senat Je včeraj razpravljal o zakonskih načrtih sa zaSčito vlagateljev. Minister dičron je zagovarjal načrte, po katerih naj bi se preprečile zlorabe, obenem pa podprlo delo poštenih zavodov in družb. V zvezi s tem je zahteval, naj se nekaterim dostojanstvenikom častne legije odvzame pravica pravosodja, ki je mnogokrat zavlačevala sodni postopek, ki pa mora biti v demokraciji enak za vse. Poslanska zbornica Je imenovala odbor ki naj prouči: a) kdo je odgovoren m zapleten v afero Staviskega; b) kako so nastali dogodki 6. februarja in naslednjih dni. Razprava o prvem vpraSanju bo prihodnji ponedeljek ali torek, o drugem vprašanju pa bo odbor razpravljal sredi ali pa ob koncu prihodnjega tedna. V zvezi z odprtimi pismi odvetnika in lilskega poslanca de Tissierja so nekateri Izredne konference Male antante ne bo Bukarešta, 21. februarja, p. Dogodki v Avstriji so izzvali v vodilnih krogih Male antante razumljivo pozornost. Zadnje dni se je zato mnogo razpravljalo tudi o možnosti sklicanja izrednega zasedanja sveta Male antante. da bi razpravljal o avstrijskem vprašanju in zavzel stališče napram poslednjim dogodkom O tem sta razpravljala zunanja ministra gg. Jevtič in Titulescu že o priliki poslednjega bivanja gospoda Titulesca v Beogradu, ko se je vračal iz Aten Danes je imel g. Titulescu dolg telefonski razgovor s češkoslovaškim zunanjim ministrom g dr Benešem. Pri tej priliki je bilo sklenjeno, da se Mala antanta ne bo sestala k izrednemu zasedanju. marveč bo o vseh aktualnih problemih razpravljala na svoji prihodnji redni konferenci. Predstavniki Sokolstva ori ministru dr. Hanžeku Beograd. 21. febr. p. Danes je posetila ministra za telesno vzgojo deputacija Sokola kraljevine Jugoslavije, v kateri je bil med drugimi tudi savezni načelnik g. Mirko Ambrožič Deputacija je pokrenila predvsem vprašanje praktičnega izvajanja zakona o telesni vzgoji naroda, ki stopi v najkrajšem času v veljavo Glede na položaj, ki ga zavzema Sokolstvo v našem narodu. se ie deputacija izjavila za to, da se izvajanje tega zakona v celoti poveri So-kolstvu SO je imel v začetku letoJnjega leta 1952 sokolskih čet. 940 sokoiskih društev in nad 300.000 članov Minister gospod Hanžek je z zadovoljstvom sprejel Dredlog SKJ in obljubil, da ga bo vpošte-val v pravilniku o izvajanju zakona o te-'esni vzgoji Gospod minister se je ob tej Driliki zanimal tudi za splošni razvoj Sokolstva in izrazil svoje zadovoljstvo nad stalnim napredkom ki ga kaže ta viteška organizacija v vseh delih naše države. Naš! poslanci za univerzitetna knjižnico v Lfublfrnl Beograd, 21. februarja, p. Narodni poslanci dravske banovine so posiali finančnemu mnistru g Diordjeviču skupno pismo, v katerem se toplo zavzemajo za zgraditev 'ui.iverzitetne knjižnice v Ljubljani in pro-*i'o finančnega ministra da že v novem proračunu vpošte-va primerno vsoto za mortizaciio posojila, ki bi se najelo za graditev potrebnega poslopja. Požar v Za francoske policije. Bil je tudi v zvezi c angleškim Inteligence Service. Spletka proti Franciji Pariz, 21. februarja AA. V komentarju o razgovorih, ki jih ima v Berlinu angleški delegat in čuvar kraljevskega pečata Eden z nemškimi miii>stn pravi »Le »Temps«. da je jasna politična spletka, ki se tamkaj pripravlja Po tej spletki naj bi se Nemčija, Velika Britanija in Italija sporazumeli brez Francije o ureditvi razorožitvenega vprašanja. Tako ustrahovanje, pravi list dalje, je brez vsake moči. Brez Francije in drugih zainteresiranih držav ni splošnega sporazuma o razorožitvi. Ni je sile, ki bi smela dati Nemčiji pooblastilo za ponovno oborožitev v nasprotju z obstoječimi pogodbami ir brez soglasnega sporazuma vseh podpisnic detičnih pogodb, Borkovo predavanje v Ljubljanskem klubn Ljubljana, 21. februarja V Ljubljanskem klubu se je v teku letošnje sezone zvrstilo sedem predavanj, ki so bila vsa za obdelano področje zanimiva in informativna Njihova kvalitetna višina bi zadovoljila tudi inteligenco vsakega velikega kulturnega središča. Nad vse Eosrečena ie bila tudi to pot izbira klu- ovega predsednika g. dr. Frana \Vindi-scherja, ki je pretekli torek zvečer predstavil klubu kot predavatelja našega uredniškega tovariša, publicista in kulturnega urednika »Jutra« g Božidarja Borka. V prijaznem nagovoru je g predsednik med odličnimi gosti pozdravil generalnega konzula ČSR g inž. Sevčika. novega konzularnega tajnika Martinka, lektorja prof. Buriana in poleg njih predstavnika JC-lige dr Krivica, nadalje gg podbana dr. Pirkmajerja. načelnika banske uprave dr. Pfeiferja. ravnatelja Narodne galerije Zor-mana in predstavnike tiska Nato je predavatelj g. Borko ob veliki pozornosti poslušalcev, ki jih je takoj v uvodu navezal nase z gladko tekočo besedo, zapovrstjo markantno orisal vodilne osebnosti sodobnega češkega duhovnega življenja: »ne profesionalnih filozofov, marveč idejne bojevnike, pisatelje in pesnike, kritike, esejiste, publiciste, ki navadno v večji meri izražajo živega duha naroda, kakor pa vse časti vredni a življenju odtujeni katedr-ski misleci ..« Sledil je krepak oris tvornosti in miselnosti prezidenta Masarvka, nadalje — da zgolj beležimo — smo v zelo posrečenih obrisih spoznali podobo prof. Emanuela Radia. Karla Čapka. publicista Ferdinanda Peroutka, Jaroslava Durvcha, prof Pekara, prof Františka Mareša, Fr. X. Šalde in Arna Novaka. — Nad tričetrt ure trajajoče predavanje je želo prisrčno, toplo pohvalo in mnoge čestitke V zahvali je predsednik dr. \Vindischer označil predavanje g Borka za mojstrovino. Ljubljanski klub je lahko ponosen na dosedanjo vrsto predavanj, ki so kakor kvas v ljubljanski družabni odrevenelostL BI iža se češki teden in zanj je bilo predavanje g. Borka najbolj srečna antifona. Pokazalo je veliko zvesto službo ideji narodnega in kulturnega bratstva med nami in Čehoslovaki. Vj»p?«oe širiti proti ju-rj. odkoder se mu 'imika maksimum, ki je orevladnval nad jugovzhodno Evropo. Maksimum se je umaknil na zann^ ;n vpliva le V na del centralne In nP^n ' m del jugo vrhodn* Evronc Pritisk ie padel za 1.5 do 5 5 mm po*«»bno na severu in vzbodu. man! na iugn države. Dunajska vremenska napoved ca četrtek: Večinoma jase o ia mil?. Naši kraji in ljudje Katastrofalen požar v Okonini Zgorelo fe 10 objektov, med njimi tudi cerkev in župnišče — škode je nad milijon dinarjev Celje, 21. februarja. Ljubko vas Okonino pri Rečici ob Savinji ie zadela danes silna nesreča. Okrog poldne je sredi vasi nenadno na-Mal ogenj, ki se ie zaradi vetra z bliskovito naglico razširi! na sosednja poslopja in v kratkem zaiel 10 objektov, tudi cerkev In župnišče. Visoki o«?nieni zublji »n oblaki dima »o bili vidni dn»eč po dolmi. V Okonino Je kmalu vihitelo 10 nasilnih dr t štev s šestimi motornimi fn tremi ročnimi brizgalnam?. Oasilcem ie po težk? bo*--b? z ogp>ep"m elementom okrog 15. ure uspelo fo-kaliVlrati in prenre^Ui katastrofo, ki ie grozila vsej vasi. Do večera je bil ogenj v glavnem zadušen. Pogled na Okonino Je pretresljiv. Pogorelo je 10 hiš, med njimi znamenita cerkev # s štirimi stolpi. Živino so liudie rešili, le dva prašiča sta zgorela. Škodo.^ ki Jo je povzročil požar, cenijo nad milijon dinarjev, ki pa še z daleka ni krita z zavarovalnino. Mnogo ljudi, ki so ostali h»-ez strehe, obupano bega okrog pogorišč. Ogenj Je nastal baje v nekem d'mnf-ku. v katerem so se vrtele saje. Žalostna novica o požaru v Okon-ni je izzvala v vsei eornii Savinjski dolini globoko sočustvovanje z nesrečnimi pogo-relci. fiSletmca dunajske nS!ove»>i!eIlly risehes Blati« ena najpomembnejših pesnitev slovanske literature. Prešernov »Sonetni venec«. Datum je ugotovil v najnovejši številki »Ljubljanskega Zvona« naš največji prešernoslovec univ prof. dr. K i d r i č. in sicer tako-le: Župnik Ivan Vrhov-nik ima v svoji knjižnici nekai letnikov omenjenega tednika, ki so bili last barona Erb^rga. Prvotni lastnik je skrbno paril, da so bile v6e priloge uvezane točno po kronološki vrsti. Prešernov »Sonetni venec« v letniku 18^3 u vezan med 8. številko literarnega tednika z dne 22. februarja in številko 23. »inteligenčnega lista« z istim datumom. Dr. Kidrič ie prepričan, da je Erb?rg zaradi tega dal »Sonetnemu v^ncu« v vezani knjigi označeno mesto. ker ie pesnitev izšla kot priloga 8. številke literarnega tednika z dn- 22 f«br.iarja 1834. Zato nravi naš orešemoslovec na omenjenem mestu: .Dne 22 febniaria se donolni tor^j /00 let. kar i*- ooslal Baumgart^nov konoi-rrient med Slove-nce oni naivirtuomejši svoj umotvor, v katerem ie. kar S5 tiče stare, ustaljen^ oblikp. s pijainim usoehom rome ril svoje sile ob umetnosti italijanskih in nemških mojstrov, a kar se tiče vsebine. Dogodil tako intimno spojitev bOli preporodu ega kolektiva z individualno bolečino svojega srca, da ji v svetovni poeaiji ne najdeš vzporednici.« O značaju in pomenu stoletnice »Sonetnega veinca« je >Jutro« priobčilo že v božični številki daljši članek svoje sotrudnice gdč-V?re Dos ta love. Zaradi tega ne bomo danes ponavljali podrobnosti in ne razčle-njali te divne pesnitve, ki jo je pesnikovemu geniju navdihnil lik njegove Beatrica ali Laure - Primicove Julije. Stolerfnica »Sonetnega venca« nam zopet vsiljuje misel, da emo vzlic ve3j siceršnji faulturni gibon-st i glede kjlta naših duhovnih reprezentantov še daleč zadaj za drugimi narodi. Tudi kult Prešerna je premalo razširjen: intimnejše zanimanje zanj in za njegovo delo kaže samo 6kupina prešerno-elovcev. Nedvomno eo ti mnogo storili za podrobno proučevanje njegovega življenia in dela. Dosedanja raziska^ania prof. dr. Kidriča ee lahko merijo z najtemeljitei-šimi proučevanji n. pr. ruskih puškino«lov-cev. Sila mnogo gradiva je obdelal dr. Avg Zigon. avtor dvjh knjig o Prešernu in mnogih podrobnih študij. Živlienjeoisno gradivo, ki ga ie zbral in delno že objavil častitljivi starosta prešernoslovcev mr>ns. Tomo Zupan, se ne odlikuje samo do 1 »u-bezni. s katero je aivtor zbiral tudi naipo drobn?jšd podatke o vseim. kar le v zvezi « Prešernom, marveč tudi po tehtnosti ne- katerih izsledkov. Poleg teh se uveljavija v prežernoslovju še nekoliko drugih. Za novo leto 1935 nam obeta Tiskovna zadruga definitivno. kritično izdajo Prešerna v redakciji prof. dr- Kidriča, izdaio, ki bo obsegala dtve knjigi na več ko 700 straneh in bo vse, kar so Drinesla dosedanja razieka-vania in projčevania, strnila v celotno in tudi za bodočnost v glavnem zaključeno sliko. S te strani se torej ne moremo pritoževati o zanemarjanju Prešerna. Vendar vse to ne zadošča, če 6e spomnimo, kako dragi narodi časte spomin svojih vodilnih genijev. V Ljubljani pogrešamo Prešernov muzej, v katerem bi bilo zbrano vse, kar se odnaša na pesnika »Sonetnega v-vtica«. V Pragi imaš lepo število takihle. posameznim duhovnim velikanom posvečenih muzejev mi nimamo niti enega. In vendar brez take koncentracije vsega gradiva in takega, tudi na zunaj vidnega svetišča Faščene^a genija ni mogoč trajen kulti Prej ali slej bo treba misliti tjdi na to. Kaj naj pokažemo hijni. če nas vpraša o našem največjem pesniškem geniju? — Presenetljivo ie, da nimamo pri nas niti enega društva, ki bi gojilo kult katerega izmed naših vodilnih genijem. "Pre«teklo r? komai dvajsel 1 it od smrti češkega pesnika Jaroslava Vrchliokegn in vendar deluje že nekaj čaea v Pragi Društvo častilcev Jaroslava Vreh lickega. ki ima nalogo, izdajati zbornike šitudij o niem, zbirati vse nanj se nanašajoče gradivo in skrbeti, da s? njegovo delo neprestano proučuje in približuje novim rodovom. To drjštvo vodi tudi akcijo za spomenike in za druge vidne izraze pesnikovega kulta. Čihi imajo več društev, ki skrbe za posmrtno slavo narodnih genijev. Pi6ec teh vrstic je imel prijetno priliko, priti v stik e krogom častilcev romantičnega pašnika K. H. Mache, ki eo takisto organizirani. Pravkar sa organizira literarni muzej, posvečen avtorju »šlezkih pesmi« Petru Bezruču, ki še živi. Tudi častilci pred leti umrlega pesnika Otakerja Bresrme se že organizirajo. A Debeljnk je ob neki priliki pisal. kako razvita je talka oblika čaščenja pisateljev v Franciji, kjer ima vsak literarni moi6te>r društvo svojih častilcev in pro j Sevalcev. nekateri ga dobe še za življenja, kar bi nekoliko popravilo lepo Balzaoovo krilatico. da fe slava solnce mrtvih- Tudi Poljaki in Rrjsi imajo organizacije. Id neipresta.no obnavljajo kult posameznih duhovnih genijev. Umljivo je, da se ponekod v tem pretirava. zlasti pri Francozih, vendar imajo taki poiavi svoj globlji smisel. Cerkev je dobro razumela psihologijo kulta. Kje bi bili vzori svetnikov, če se ne bi neprestano obnavljal njih kult? Ce imajo duhovni geniji kaj povedati tudi potomcem, če je njih poslanstvo. da neprestano vplivajo na svoj narod. ki ne živi samo od sedanjosti, marveč hidi od preteklosti, tedaj i» pravilno, da s* jim že na neki naein delajo altarji m da nekdo obnavlja večno Ijč pred nrimi. Živimo v časn. ko se začenja vračati smisel za tradicijo. Zaradi^ stremljenja po nedoločeni. a tudi nedosežni širini kozmopolit-stva so ee morali dobri geniji domače kulture umakniti nekoliko v ozadje. Morda se nasprotniki pa bodo Sikošek, šorli, Rup-nik, Longer, Majcenovič in Cibic. Iz vrst teh igralcev bo kapetan izbral četvorico najmočnejših, a štirje igralci so že dolo-j čeni, mateh med Ljubljano in Zagrebom ! se bo igral na osmih deskah, določeno je I že, da bodo barve Ljubljane zastopali ve-i lemojster dr. Vidmar, mojstri Pire, Furla-ni in Milan Vidmar mlajši. Za LŠK žal ne bo mogel nastopiti klubov prvak Ludo-vik Gabrovšek, ki je bil nedavno nameščen za suplenta v črno goro. Zagreb se bo tudi opiral predvsem na »tare, v mnogih turnirjih preizkušene igralce, kakor so dr. Singer, Rožič, Grenčarski. Filipčič, inž. Tekavčii Dvdzinski. Nasprotnika dr. Vidmarja in Pirca pa bosta zagrebški mojster Vukovič in bivši prvak Hitite, da ne zamudite! Danes Je še čas — jutri bo prepozno! Samo še danes ob 4^ 7. in t/410. nepreklicno zadnjikrat: Pot v življenje Dodatek: Szoke Szakal »HVALA, NOČEM:« Dvakrat na teden nov rvoftnl tednik. Predstava ob 4. url v korist Rdečemu križu Pariza Drezga, ki je na pariškem turnirju potisnil znanega velemojstra dr. Tart»-kowerja na drugo mesto. Za vrhovnega sodnika je zveza dolofi*» la dr. Vidmarja, ki pa je to mesto odklonil, ker bo sam zastopal barve Ljubljane^ in je za namestnika predlagal mojstra d*« Astaloša iz Sarajeva. * Pomemben dogodek v našem šahovskem življenju je nedvomno ustanovite-v Sloven-ske šahovske zveze. Pred kratkim je bil sestavljen nov pripravljalni odbor s profesorjem dr. Bajcem, Iskro in Furlanijem, ki vodi vse priprave. Pripravljalni odbor prosi vse šahovske klube v dravski banovini, da mu sporoče sestave svojih odborov, kratke opise svojega delovanja in morebitne želje. Zadevne dopise je nasloviti na profesorj a dr. Bajca, kavarna Evropa. * V kratkem bo končan ožji turnir LSK, ki se ga udeležuje 14 igralcev. Turnir je prav zanimiv in nam dosedanje partije dokazujejo, da razpolaga klub z izvrstnim materialom, ki bo nudil trd oreh tudi starim rutinerjem v glavnem turnirju. V turnirju vodi_ po IX. kolu Gerzimč, Id je doslej izgubil eno samo partijo. Samomor Mariborčana v Slovenski Bistrici Slo\'enska Bistrica. 21. februarja V noči na danes se je v Slovenski Bistrici v hotelu Neuholdu zastrupil Mariborčan Anton Butolen iz Dravske ulice. Bu-tolen se je pripeljal včeraj z večernim vlakom v Slovensko Bistrico, kjer si je najel sobo v hotelu. Okrog pol 10. je odšel v svojo sobo in se tam zastrupil z lizo-lom. Zgodaj zjutraj je hud smrad po li-zolu dovedel gospodarja do tega, da jo udri v sobo, a je našel Butolena že mrtvega. Pred samomorom je Butulen raztrgal vse listine in jih vrgel v peč, ne da bi iih zažgal. O tragičnem dogodku so bili obveščen! orožniki, ki so na podlagi listin ugotovili identiteto. Poklican je bil tudi zdravnik, d je ugotovil samomor ter odredil prevoz trupla v mrtvašnico. Citajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" ie v bližnji bodočnosti pokažejo ugodn^-jšl poeoji tudi za popularnejši kult Prešernovega genija. Šele tedaj bo visoka glavnica prizadevnih prašernoslovcerc- prinašala narodu polne obresti. Dr. Maks Adrian v ljubljanski operi V nedeljo, dne 25. t. m. bo pel v naši operi vlogo dona Joeeja v Bizetovi »Car-men« operni pevec dr. Make A d r i a n. Po veliki operni turneji v Sev. Ameriki Uoma^e vesti Odstavljeni srednješolski direktorji Avstrijski listi poročajo, da je bilo na Dunaju v ponedeljek odstavljenih osem direktorjev gimnazij, realk in realnih gimnazij. Odstavljeni so bili brez disciplinarne preiskave, samo zato, ker je oblast mnenja, da zaradi svojih političnih nazorov niso sposobni za vodstvo zaupanih jim zavodov. To se je zgodilo v Avstriji, kjer je šef državne uprave dr. Dolifuss, voditelj kr* ščansko-socialne stranke. ♦ Izpremembe v banovinsk' službi. Imenovani so za banovinskega tehnika pri ban-ski upravi v Lj-ubljani uradniški pripravnik Ivan Jemšek, za banovinsko uradniško pri" p-flvn;co n-; dr-nvT šnKki r>ol;k'iniki v Kranju Hedvika Ločnišker, za banovinskega tebn;ka pri banski uprav v Ljubljani uradniški pripravnik Venčeslav Vrhovec, za banovinskega tehničnega višjega pristava pri banski upravi v Ljubljani banovinski tehnični pristav mg. Hugo Fink, v višjo skupino so pomaknjeni banovinske učiteljice v dekliškem zavodu »Vesna« v Mariboru Ivanka Andrejčič-Doliak. Nada Grošelj-Febjan in Marija Klobčič, banovinsk-, pri-marij in vodja javne bolnice v Brežicah dr. Josip Cholevva in banovinski tehnik pri banski upravi v Ljubljani Marijan Kalin; .sprejeta je ostavka, ki jo je podala na banovinsko službo sestra pomočnica banovin-ska uradniška pripravnica pr državni poliklinik- Teodora Ažman-Vovk. ♦ Banovinska kmetijska šola na Grmu pri Novem mestu priredi 27 t. m enodnevni tečaj o trsni rezi v šolskem vinogradu v Trški gori, in sicer od 8. do 12 in od 14. do 16 Vinogradniki naj prinesejo s seboj trsne škarje — Nadalje priredi 3. marca aa šoli enodnevni kletarski tečaj od 8. do 12. In od 14 do 17. Na šalterju ste najbolj Izpostavljeni nevarnosti infekcije, najdiskretnejšo za-iSčito vam nudijo okusne ANACOT PA- j STILE. ♦ iz ZKD. Narodna čitalnica v Dravljah priredi danes pod okrilje^ ZKD predavanje g. senatorja dr. Vale ti ii a Rožiča o temi: Jaauaustvo morje. Predavanje bo v gostilni »Pri slepem Janezu« v Zapužah ♦ Kulturno središče Sušaka. Na Sušaku Je bil ustanovljen že pred nekaj meseci odbor za zsradbo Narodnega doma. ki naj bi bil kulturno središče Sušaka. Ta odtor ie že udelal načrte za zgradbo in za njeno financiranje Narodni dom bo zgrajen sredi mesta najbrže ua zemljišču starega »Cer-tila« Lastniki zemljišča bodo podprli akcijo na ta način, da bodo ugod.no prodali »tavbi&če. Po gradbenem načrtu bo imel dom 6 ali celo 7 nadstropij in dajal bo zavetja vsem kulturnim društvom in ustanovam, uredili pa «iaj bi se v njem tudi prostori za razne državne, samoupravne to privatne urade. V pritličju pa bo velika kavarna, ki bo imela veliko dvorano za razne koncertne prireditve. Stavljeni so bili tudi piedlogi, naj bi se v velikem Narodnem domu uredilo moderno Javno kopališče ♦ Elektrifikacija hrvatskega Prlmorja. 2e konee lanskega leta so se vršila pogajanja med predstavniki Združenja električnih central Zagreb-Karlovac in delniškega društva »Elektre« na Sušaku glede razširitve elektrovoda združene centrale do Sušaka ia drugih primorskih krajev. Istočasno naj bi se izvedta tudi elektrifikacija Gorskega Kotarja Ker pa so pozne-Je nastali spori med centralama Zagreba iji Karlovca. so bila pogajanja prekinjena. Sedaj pa je delniška družba »Elektra« prišla v roke mestne občine, ki bo v najkrajšem času uvedla in kakor upajo tudi uspešno izvedla pogajanja za elektrifikacijo. ♦ Službeni list dravske banovine od 21. t. m objavlja: zakon o sporazumu o sta-Žerjih med Jugoslavijo in Francijo, seznam držav, jeokuženih z rakom na krompirju, s krompirjevo zlatico in moljem, sezname strojev in strojnih delov, izdelanih v državi; odločbo o proglasitvi ljubljanskega vzorčnega velesejma za razstave v smislu § 94 pravilnika za izvrševanje zakona o zaščiti industrijske svojine; izpremembo in dopolnitev pravilnika o bolničnih taksah za zdravljenje v državnih in banovinskih bolnišnicah ter razne objave iz »Službenih No v in« ♦ Redni občni zbor Društva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani bo v soboto 24 t. m ob 16.30 v razpravni dvorani štev 79 justične palače v Ljubljani. Dnevni red običajen (čl 10. št. 1. do 4. pravil) ♦ Ciril Metodova družba poziva svoje podružnice, da čimprej skličejo občni zbor, novi odbor pa naznanijo sreskemu načelništvu in družbi ♦ Zagrebški odbor Jadranske straže je Ime! te dni svoj občni zbor. na katerem je bilo sklenjeno, da se bodo še v nekaterih delih mesta in tudi v raznih obratih namestili poverjeniki ki bodo zbirali člane in članarino. Mestni odbor ima doslej že 12 takih poverjeništev. Delovanje odbora Je zelo uspešno, kajti lani je bilo te 4202 članov napram 1107 v letu 1931. Izvoljen je bil nov odbor, ki mu predseduje zagrebški veleindustrijec dr. Artur Marič. ♦ Novi grobovi. Na Dobrni je umrl eosp. Franc Rolanec, anani ugledni restavra-ter ondotnega zdravilišča. Bil je šele v 50. letu starosti K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 16. — V Ljubljani je umrl g. Nikolaj M u c, davčni iztirjevalec v pokoju. Pogreb bo danes s Tržaške ceste 4. — V deželni bolnici je v torek umrla ga. Ivana Podgorškova, soproga nočnega čuvaja Kreditnega zavoda in trafikanta v Bohoričevi ulici 11. Pogreb pokojnice, ki zapušča moža in dva otroka, bo danes ob 14 izpred mrtvašnice splošne bolnišnice. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Ugled cerkve. Pod zaglavjem »Medju nama« objavlja beograjska »Politika« naslednjo beležko: Lani so samostan Kovilj pri Sremskih Karlovcih izpremenili v ženski samostan, ki Ima sedaj okrog 30 nun. V ta samostan &o se nune preselile v drugi polovici lanskega leta, a že v začetku letošnjega leta So uvedle koristno novost. Samostan je sprejel na hrano 30 koviljskih siromakov. Ti siromaki dobivajo dmevno kosilo in večerjo. Imamo samostane ln cerkve, ki so sami v veliki težavi in kl se komaj oskrbujejo. Imamo pa tudi samosta-In in cerkve, ki stoje gmotno odlično in pri katerih ni nobenih ovir, da bi sledili primeru samostna Kovilja Ali je treba še posebej naglasiti, da bi ugled cerkve s tem mnogo pridobil? ♦ Proces zaradi poloma pregradske Prl-vr&dne banke traja pri varaždinskem sodišču že deveti dan in še ne bo tako kmalu zaključen, ker s0 sleparije, izvršene v tej »rodbinski banki« silno zamotane. Banka, ki so jo vodili predsednik Glojnarlč in njegova dva sinova, je imela tudi tako čudne ■knjige, da jih strokovnjaki nikakor ne morejo spraviti v red Na razpravi so strokovnjaki odločno izjavili, tla iz knjig ni mogoče dobiti slike bančnega poslovanja in da bl bilo bolje, če preiskave ne bi ovirali tako čudni zapiski, ki že od začetka niso bili namenjeni pravi ln dopustni svrhi. CEHASOL" MILO ZA BRITJE in Cisti po vporabi lica nečistosti, in vnetja. preizkušeno odstranjuje KRATKI K020 od ekscem0v PO KLINIKI SREDSTVO! dobiva se v lekarnah ,drogerijah in parfumerijah. se danes zahtevajte poizkus! ♦ Vlomilci v prostorih zagrebške židovske bogoslužne občine. Zagrebška policija zasleduje z vso vnemo smele vlomilce, ki so na nenavaden način vdrli v prostore židovske bogoslužne občine v Palmotičevi ulici. Vlomilci so vdrli v hišo od zgoraj. Najbrž so se čez dan utaborili na podstrešju, potem pa so na podstrešnih tleh izrezali toliko odprtino, da sta se skozi njo dva vlomilca spustila v sobo, ki služi za pisarno nadrabinata. Plen sicer ni bil obilen, ker je bilo v pisarni samo okrog 12 tisoč dinarjev, vlomilci pa so imeli pri napornem delu čudovito srečo, kajti njihov obisk so opazili šele drugo jutro ter našli tudi vrvi, s katerimi so se vlomilci spustili s podstrešja v pisarno. Policijski organi domnevajo, da je vlom izvršil kak židovski emigrant iz Nemčije, kl je bil nekaj časa nastanjen v prostorih židovske bogoslužje oočine in ki je ta čas porabil za temeljit ogled hiše. ♦ 2rtve bekrijske slave, »čisti« ponedeljek je v Beogradu, kakor že opisano, potekel brez nezgod s sijajno zmago bekrij-skega predsednika čike Kole, v Kragujev-cu pa je bekrijska slava in tekma zahtevala dve smrtni žrtvi. Smrtne žrtve pri be-krijski tekmi niso redek pojav. Mogoče bodo tudi letos javljene še iz raznih krajev. V Kragujevcu je obležal na pijanskem tek-movališču dosedanji bekrijski predsednik Ilija. Mož je bil star že preko 50 let, po poklicu nosač prtljage in po vsem Kragujevcu znan samo pod imenom Ilija in seveda tudi po žalostnem slovesu visokega bekrijskega čina Celo policija Je morala zabeležiti samo: smrt -Ilija N. Ilija je tekmoval v neki kavarni, dokler ni padel pod mizo Ko so ga vozili v bolnišnico, je izdihnil že med potjo. Druga žrtev pa je bil brezposelni natakar Staniša Pavlovič. Med tekmo se je nekajkrat zvalil pod mizo, ko pa se je spet spravil na noge, je pil naprej, dokler ni postal popolnoma trd. Samo Ae danes! Bombe smeha prtnaAa vesel« tn pikantna komedija „28 dni garnizijskega ljubimkanja" ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Predstave ob 4„ 7. ln 9. url zvečer. Cene 2.—. 4.—, 6.— in 8.- Din Ko so ga pripeljali v bolnišnico. Je bil ie mrtev. Oba sta podlegla vnetju trebušnih organov zaradi prevelike količine močnega alkahola. V Kragujevcu torej letos ni nihče dobil najvišje bekrijske časti — venec iz rdečih paprik. ♦ Ni nov izum, pač pa pravkar prihaja v modo igrica, ki ima neskončno mnogo rešitev Imenuje se »boss puzzle« in jo je leta 1878. po naključju izumil neki gluhonemi Američan. A zdaj se je igra začela širiti zlasti na Dunaju, kjer jo imenujejo »Diabolus«. V kvadratni škatli (5X6 cm) je 15 kock s številkami, prostor za 16 kocko je pa prazen. Poljudno razvrstiš kocke v škatljici, nato pa jih s prerivanjem spraviš v pravi številčni red od 1 do 15. Matematično je nič manj kot 1 bilijon 307. 674.3&5.000 rešitev. Sreča tu ne Igra nl-kake vloge, temveč le pamet in računanje. Zato je igra zlasti za mladino primerna. Pri nas se s problemi te igre bavi Maks Ferlan (Fužine 18. pri Ljubljani), ki išče interesenta za izdelavo in razpečevanje te zanimive Igre. ♦ »Jugoslovenskl turista«, revija za propagando turizma, številka za januar ln februar, je pravkar izšla v luksuzni opremi, kakor vse dosedanje. Na uvodnem mestu objavlja tudi za naše kraje zelo zanimiv »Pravilnik za povzdigo turističnih Interesov za savsko banovino«. Od ostale vsebine naj omenimo »Slovenijo v zimskem kalejdoskopu«, ki Jo je prispeval urednik Vladimir Regally, dalje lepo ilustriran članek o znanem zimskosportnem središču Gorskem Kotaru, »Skoplje v ramazanski noči« iz peresa srbskega publicista Branka Jovanoviča in končno Regallvjeve »Odlomke iz Vojvodine«, ki nam na prav zanimiv način opisujejo življenje vojvodinskih ravnin Revijo krasi mnogo umetniških slik, od katerih jih je osem tudi iz naših slovenskih krajev. »Jusoslovenski turista« Je nairenrezentativnejša jugoslovenska turistična revija in zasluži največjo Pozornost naše javnosti. Letna naročnina Je 100 Din, a naroča se pri upravi v Ljubljani, poštni predal 114. ♦ V^ak odvetnik In sodnik nujno potrebuje strokovno knjieo: čeme, Kontokorem-tl Dobi se v vseh krliga^nah ali pri založništvu: Tr^vski učili zavod, Ljubljana, Pražakova 8-II. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In pllslra tovarna JOS REICH, Iz LftiMpne u— Izredno lepo februarsko vreme. Letošnji februar je izredno lep, brez padavin. V torek in včeraj zjutraj je padla močna slana. Zjutraj je biio pomrzlo, podnevi močno talno ia je termometer na Vodnikovem trgu ka_al opoldne proti soln-cu 18 stopinj C, v Zvezdi pa 12 stopinj nad ničlo Prvi sneg je zapadel lani že 5. novembra. Snežilo je še naslednje dni, tudi o sv. Martinu. Sneg, ki je bil zelo moker. Je kmalu skopnel. Močno je snežilo 26 novembra. Ta sneg je ostal. Po hribih, na soln-čni strani je sneg večinoma že skopnel, pojavili so se prvi zvončki in telohi. Lani je bilo v novembru 11 snežnih dni, v decembru 14, a letos januarja samo 9. Take zime v februarju, ko se bliža že sv. Matija ljudje kmalu ne pomnijo. Posebno čudno vreme je bilo na pustni torek Ponoči je brila silna burja, zjutraj je bilo pol ure močno oblačno. Tako, da so nekateri stari ljudje modrovali: »če jena pust zjutraj oblačno, je njiva jeseni ajde polna, če je pa jasno je ajda sirota«, čez dan Je bilo lepo in prav jasno vreme Sv. Matija skuša pritiskati z mrajom, pa mu ne gre dobro izpod rok. Sicer pa sv. Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi! olnoma 1e za naročnike »JUTRA« njih nezgodno zavarovanje pri zavaroval niči »Jugoslaviji«, saj točnosti v plačevanju ni smatrati za kako protidaiatev. Danes preneha veljavnost tega zavarovanja, če še niste r>ns'ali naročnine. M— Predivanjt v druttvv •Pravnik«. Dum ob 1*. bo predaval t JustlOnl palači, dvorana Atev. 79. g. ban. univ. profesor dr. Ludvik Bohm: O geopolitiki in ptravni aoa- nosti. Vabimo vse člane io prijatelje društva, da se tega zanimivega predavanja r čim večjem številu udeleže Odbor. u— O etičnem In socialnem razvoju Ju-goslovenov pod Italijo bo predaval g. dr. France Lokar drevi ob 20. v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica) Prijatelje iskreno vabi društvo »Tabor«. u— O pračloveku in opici bo drevi ob 20. predaval priv. docent gosp. dr B. Skerlj. To predavanje je šesto v ciklu letošnjih polju-dno-znanstvenih predavanj Prirodoznanstvene sekcije. Predavatelj, ki Je širšemu občinstvu že znan po številnih poljudno-znanstvenih člankih, bo to pot razmotrival vprašanje pračloveka tn njegovega stali&ča v naravi. Ob preko 20 diapozitivih bo pokazal, kje so najvažnejše najdbe na svetu, kakšen je bil pračlovek, kakšen je moral biti njegov predhodnik In ob koncu omenil In pokazal nekaj novih spoznanj o stališču človeka nasproti šim-panzu in gorili. Odbor vabi člane, prijatelje in vse, ki se zanimajo za te probleme, ki jih bo tolmačil gosp. predavatelj lahko umljivo, za čim številnejši obisk. Vstopnina je običajna. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica na Viču priredi drevi ob 19. v risalnici osnovne šole predavanje o zatiranju škodljivcev na rastlinah. u— Velik koncert Glasbene Matic« ljubljanske. V petek 2. marca priredi Glasbena Matica koncert, na katerem bo lvajaia Berliozovo dramsko legendo za soli, zbor in veliki orkester »Prokletstvo Fausta« Delo Je bilo prvič Izvajano v Ljubljani decembra leta 1930. ter imelo takrat ogromen uspeh, Na ta koncert opozarjamo že danes vse prijatelje zborovske glasbe. Vstopnice so že v prodaji v knjigarni Glasbene Matice od 10 do 40 Dtn. u— Jutri bo premiera prekrasnega, ljubkega dela »Prebujene strasti« ali »prva dekliška ljubezen« v Elitnem kinu Matici. To delo je simfonija ljubezni in športa. Posvečeno je dekletom Nastopa osem prekrasnih deklet, iz katerih kar kipi radost in mladost. Vse so. kakor da so ušle kiparju izpod dleta. Med nj'mi pa je najbolj ljubka Karin Hardt v vlogi maturantke Kriste. Predstava bo jutri ob pol 15. u— Tenorist Tino Patiera, naš rojak iz Cavtata pri Dubrovniku, bo zapel jutri v veseli in lepi opereti »Beneška noč«. Z njim nastopi slavna plesalka Lizzy Balla. Godba Straussova. Film ima izvrstno vsebino, je tudi zelr zabaven. Predstave bodo v Elitnem kinu Matici. u— Gg. starešine J. n. a. d. Jadrana najvljudneje vabimo na zaključno čajanko v soboto v Trgovskem domu. Odbor J. n. a. d. Jadran. u— ^.uruženje trgovcev v LJubljani sporoča, da se bo vršila redna letna skupščina v nedeljo 4. marca ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Trgovskega doma. V smislu čl. 40. pravil je sklepni račun, kakor tudi .proračun združenja članstvu na vpogled. u— Darovi. Ga. Marija Gregorlčeva Je darovala namesto venca na krsto blagopo-kojnega g. osi pa Malenška za slepe 200 Din. G. Bogomir Kobal iz LJubljane pa Je daroval za rudarsko deco 100 Din. u— Z lestve Je padel. V Kančevl tovarni v Mengšu zaposleni ključavničar France Kosec Je včeraj popravljal nekaj na steni in je moral splezati na lestev Ta se Je nenadno nagnila ln Je Kosec padel s dokajšraje višine na tla. Obležal Je z zlomljeno levo nogo in so ga morali prepeljati v bolnišnico. EDVARD vitez pL PREISSIG plačilni mojster USA voj. mornarice v p. ln gospa MARIJA KURACKA roj. POTOČNIK naznanjata, da sta se poročila. Ljubljana, dne 21. februarja 1934. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra, S ■emperatura, 4 relativna vlaga ▼ %, & smer m brzina vetra, 6 oblačnost !_10. 7 padavine v mm, 8 vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo 21. februarja Ljubljana 7, 765.5, —0.5, 82, mlnno, B, —, — Ljubljana 13, 763.6, 9.0, 48, SW3, 3, —, —; Maribor 7, 763.1, 4.0, 60, SW1, 4 —, —; Zagreb 7, 764.8, 1.0, 80, SSW1, 5,--; Beograd 7, 764.8, 0.0, 90, WNW2, 10. sneži; Sarajevo 7, 770.1, —12.0, 90, minno, megla, 10, —. —; Skoplje 7, 766.7, —4.0, 80, Wl, 5, —, —; Split 7, 765.6, 6.0, 75, mirno, 3, —, —; Kumbor 7, 764.9, 6.0, 90, N2, 3, —, Temperatura: Ljubljana —, —1.5; 9.4, — Maribor 7.6 1.0; Zagreb 8.0, —1.0; Beograd 5.0, 0.0; Sarajevo 7.0, —13.0; Skoplje 9.0, —8.0; Split 13.0, 5.0; Kumbor —, 5.0. Mislite na to s radioaktivna zobna krema i TJ je boljša in nudi več. Vprašajte zobozdravnika! u— Zaključna plesna vaja « čajanko J. n. a. d. Jadrana bo v soboto 24. t. m. v d*.orani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko. Igral bo jazz Ronny. Posebnih vabu ne bo Začetek ob 20. u— Velik vlom na Viču. Pomoči je viri neki vlomilec v trgovino Avgusta Robežui-ka na Viču Izpraznil je zalogo raznih cigaret in odnesel tudi 30 raznobarvnih moških srajc, več spodnjih hlač, 6 pletenih jopic, 5 ducatov zimskih nogavic in še razao obleko. V nemar tudi ni pustil čokolade ln se je polastil tudi še steklenico konjaka. Tako je nagrabil ln odnesel za okrog'ih 5000 Din plena. ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. in 9. Vi uri zvečer MOŠKI NAPRODAJ Zadnja kariera aristokrata. Od bogatega grofa do siromašnega gi-gola! Grofje naprodaj! Pustolovščina Američanke! Dunaj ponoči! Herbert Marshall — Sari Maritza Cene 4, 6 tn 8 Din. Dvakrat na teden nov zvočni tednik. u— Tihotapska in tatinska zgoODa o Konjih. Pred malim kazenskim senatom *e je zagovarjal zaradi konjske tatvine pekovski pomo.čnik iz Ljubljane F. J Obsojen je bil na pet mesecev strogega zaro-ra Zgodba se je pričela 1. Junija, ko je neki posestnik lz postojnske okolice kupil v Dolenji vasi pri Cerknici par konj za 1C30 lir. Naslednji dan jih je skušal spraviti č&z mejo, ne da bi pla-čal Izvozno carino. Gx_al Jih je čez mejo v bližini znane »Ravber-komande«, kjer je bila pred sto leti nan.^-ščena posebna orožniška komanda, da Je skrbela za varnost tovornikov pred roparji. (Takrat še ni tekla železnica ln so bili gozdovi pravo skrivališče rasnih rokovn a-čev ln razbojnikov). Prav ob meji je posestnik opazil pet čudnih tipov, ki so skušali prekoračiti mejo. Misleč, da je ta r e-torica kaka gozdna fašistovska milica, je pustil konje na mestu, sam pa zbežal. Pel-jetna petorlca je polovila oba konja, ju spravila čez mejo ln potem prodaia Posestnik je pozneje izvedel za kupca t< h konj in je ovadil zadevo sodišču. Tako .je zdaj prišlo do obsodbe omenjenega pekovskega pomočnika. ©— Občni zbor JNS za Celje - okolico, Braslovče in Dramlje. Krajevna orgaJiin-cija JNS za Celje-okolico bo imela redil letni občni zbor v soboto <.4. t. m. ob 20. v gostilniških prostorih g. Permozerja v Gaberju pri Celju, občinska organizacija JNS za Braslovče v nedeljo 25. t. m. ob 8. zjutraj v Sokolskem domu v Braslovči.^ občinska organizacija JNS za Dramlje ya v nedeljo 4. marca ob 9. dopoldne v Društvenem domu v Dramljah Na vseh tn.h občnih zborih bosta poročala gg narodni poslanec Ivaji Prekoršek in pr&dsedn S sreske organizacije JNS dr Ernest Kale a, na občnem zboru v Dramljah pa tudi član sreskega odboja JNS sreski veterinar g. Maksim Sribar. člani, udeležite se teh <* č-nih zborov v čim večjem številu! *— »Praznik cvetočih češenj« v celjskem gledališču. Po seriji veselih odrskih del Je uprizorila ljubljanska drama v torek zvečer v celjskem mestnem gledališču Japonsko Igro »Praznik cvetočih češenj«, ki Jo e po Takedi -Izumi spisal znani nemški dramatik Klabund. Iz igre vejeta ves čar in mistika Daljnega vzhoda. Snov je zgoščena, logično izdelana ter prepletena z mehkimi liričnimi nastrojenji in močno dramatiko. Režiser g. C Debevec je v stilu dobro pogodil ambljent dogajanja in zgradil krepko, učinkovito odrsko enoto. Gosp. Jan je igral mikadovega sina, dobrega ia krepostnega učenca Kwana z naravnim, simpatičnim zanosom. Z veliko toplino je podala gdč. Vida Juvanova malo Komachi, ki se preoblečena kot deček Kotaro iz silne ljubezni žrtvuje za ljubljenega Kw&na, »vnuka božjega«. Zelo posrečene ln dobro karakterizirane odrske like so ustvarili gg. Gregorin (Genzo), Skrbinšek (Gemba) 'n Debevec (Matsuo) ter ge Saričeva (Chivo) in Marija Vera (Tomani). Učinkovit Je bil tudi zbor starcev romarjev (gg Potokar, Plut in Sancin), posrečen tudi zbor učencev. Scenerija, ki so jo gostje pripeljali s seboj, je bila efektna v stilu enotna, prav tako tudi kostumi ln iluminacija Gledališče Je bilo razprodano Globoki umetniški užitek večera pa je zopet motilo nedisciplinirano dijaško stojišče — R P (193031). kjer ie pel v '26 naivečiih mestih Zedinienih držav od Njwyorka preko Chi-ca2a do San Francisca. na^tooi naš odlični rojak zopet v ljubljanski operi kot sost. Med trnu ča^oin i^ pel stalno v dunajski Lridftki operi in sjoetfoval tudi na dnisnh odrih Avstrije in Češkoslovaške (Plzen. Gradec. Inomost. Linz). Ko e? ie duna;ska Ljudska opira morala vdati priTeku gospodarskih težkoč sedanjega časa in zanr^ti svoia vrata, je na? ooerni pevec vrnil v domovino in biva sedai v Linbiiani. Odtod namerava gostovati na domačih in tujih odrih Predvs-m ho pel kot sost v Ljubljani. Zagreb.i. Beogradu Prae r>o slikovitosti noftaiv« ka knr po lenoglasiii dasn m nervvsrednosti dramafi^n-va doživetja v7bu'al stominiofe se navdnSpnr-' Ta od rdravia nrekinevaio 5i t*nor rps spozna v umptnnsti Ipnegp rWia kantil»ni daip w>o tonloto in obl;no široko razpetim viSinskim tonom A in B pa vžigninčo silo Knkor niegovo netr-> pp tudi niegova igra odlikuje t>o vznmpm frazi m-nhi Poles tega ie \r vsjga umetnikovega dejanja in nehanja izžarevala moč osebno- sti. ki jo vodijo notranji troni. in v neprestanem čuvstvenem stopnjevan.iu ie svojega dona Joseja izoblikoval do neodoliive učinkovitosti ...« Kritik prietaivlja. da je navdušenje občinstva prešlo ob konej predstave v viharna ovacije dr- Maksu Adrianu. Naše občinstvo si nedvomno želi čim več pestrosti v predstavite!iih glavnih vlog; zdai ima priliko, da spozna v donu Joe.Hu slovenskega pevca, ki ip imel v inozemstvu močni uspehe. Prepričani smo. da bo dr. Maks Adrian poslej češče nastocal na našem odru! Orkestralni večer drž• konservatorifa Ljubljana. 2o. februaria. Snoči je ravnateljstvo drž. konservatorija v Ljubljani priredilo pod tem naslovom va-čer ruske glasbe ki bi boli zasljžil nazjv simfoničnega konceTta, po sestavi spore-la in po izvajanju Spor d ie navaial izključno dela rusikih skladateljev. Zastopani so bili Ljadov. Borodin. Rimski Korzakov in Čajkovski Izvaianj? pa ie bilo v rokah ?dru-ženih orkestrov drž konservatoriia in Orkestralnega društva Glasbene Matice ki oba vodi prof L M Skerianc tjr obeh solistov, violinista Kajetana Btirgeria in pian^tke Bož> Sanlie Kot dirigent' eo nastopili i>c leg nrof ^kerianca tudi aoipnri ni^gove di rigentske Vil- F»rdo Juvanec ml.. Uroš Prpvoršefc in Gustav Mfjller. Prvo točko sporeda Ljadovo Balado op. 21 b za viliki orkester. Je dirigiral Ferdo Juvanec. Skladba ie ritmično iako komplicirana ter stavlja na dirigenta visoke teh nične zahteve. Videti ie bilo pri tej kakor pri obeh naslednjih točkah, da vodi Giri ■jsiiteko šolo učitelj, ki pripušča vsakemu gojencu samostojen interpretacijski razvoi na podlagi solidne tehnike. Dirigent Juva nec. Prevoršek in Miiller so pokazali vsak docela različno individualnost, kateri pa služi kot tihnična podlaga suvereno obvla dnnie dirigentsko - tehničnih problemov Medtem ko ie prvi nastopajoči s krepko, energično gesto vodil orkestar. ie skušal drugi, Prevoršek. izvabiti iz njega vso milino in opojnost Borodinove stepne skice, ki dr i ži oriemtalski napev 6 slovanskim. Miiller pa ie imel predvsem nadziralno nalogo, pri kateri je moral neprestano paziti na točno soglasje med solistom in orkestrom, kajti Rimskega - Korzakova »Fantazija na ruske teme«, op. 33. zahteva v svoji podrobnostni izpeljavi ekraino pozornost Violinis* Kai* tan Burger učen »c prof. K. Jeraia. ie z ve likim in sočnim tonom ter gladko tehnično intemretirsl to delo ki ie eno rjdkih efekl nih slovanskih skladb za violino in >rke ster. Zakli ično točko Čaikovsk^ga II kis virski koncert ie kot dirigent vodil nrof L M. ftkerianc, medtem ko h bil klavinsk' nart poverjen niegnvi troienki klavirske vi «oke šoli Bož; ftanlii Ta točka ie časovno zavrela polovioo sporeda Pasi mani znar kot prvi. ie tudi ta koncert slovitega Rusr noln zanimivih mplodifciib dom;s1ekov \i redno rvp7 v invpnrii' t«*r za vneten v svoi živahni ritmiki Prvi stavek vsebnje Izred ' no dolgo kadenco ter nudi pianistu kar naj- več prilike, da se izkaže. Pianistka Saplja ie podala koncert tehnično in interpretacii-sko vzorno, s posebnim zanosom, pogumom m zajetim temperam jntom. V drugem, liričnem stavku, je treba pohvalno omeni'i oba solista, koncertnega mojstra orkestra nrof. A. Ivančiča in violončelista A. Perto ta. katerima ie bila poveri ena občutljiva partija stavka, ki sta jo prinesla odlično. Po *ebno ie publiko ogrel do navdušenja po-slednii stavek koncerta, ki ima v svoji neprekinjeni, veseli svežosti pač malo sličnih " slovanski literat iri. Piani6tinji je bilo odklonjenih mnogo šopkov ter ie bila deležna oduševlienega aplavza. Ta produkcija je pokazala odliftno viSino orkestra, ki šteje okrog 70 godbenikov in ki ga ie v t »»m obsegu ustvaril prof L. M ^kerianc Pelo vodstva drž. konservatorija e bilo s tem nastopom, ki se ie skromni :menoval orkestralni več;r. pa je bil v re ■»niči odlično zaokrožen in izveden simfo lični koncert, znova postavljeno v pravo 4mer in luč Drž konservatorii ie dokazal I* razpolaga Se danes t izvaialnim koron •som. ki s- mu lahko ooveriio znatne nalo ge. ter z učenci, ki so že n« odl'čni stoonii Of»|o v tem oravcu bo rodilo še nadalje nai !er>5e sadovs Nedavno smo imeH v Lfubliani priliko sjbno stari Por-nik in orofesor Kovač KW le utegne, primerja oiser Fvropo in Ameriko: Da ee Ba-bv — prva Slovenka — sama orio-^li-' z avtom preko evopske celine v domovino in la tako! nn meji Jugoslavijo prisede v nn>i iredn;k »J rt rs« io interviuva in snor.na s Družba sv Moboria v svoiih Večernicah To berilo le bilo tedai soioštio priljubljeno zlasti še kmečkemu bralcu čigar tesni stiki z domačimi živalmi so mu bili v njem prstno m vr«oino nonazoripni NeVai podobnega. samo v. v»piem m bolj literarnem slofi! nom je p^flvlcar nndfll v cflmrerfllovh* Griša K o r'tri'k v svoicm prevodu živ-lien'"" c9 n<»lf(.»-t Vonia k' "a ie napisala pr'L':"nn Ifft« flT>rt'p*lv> nisfltpliica An« Sew»n 'R'aHt Roartv^ Delo nima to likn t't"r*rn!b neptpnrH IrnKVor fe zabavno OAiii*no »n n»m»niwn n1«"m*Tvt®nvi nr'7ade van iu r7bnft;ti in krepiti v človeku pred V«°rn nfl \r rr*l>id:T»t i*nt obTir- nost' in pri7anes??ivost' do domač;b živali Kniiga o'*««« ?f<-ATv po dobrem "aniriu Delo je priporočljivo tudi za mladinske knjižnic«. GOSPODARSTVO Po devalvaciji češkoslovaške krone Naša pesem se bo razlegala po svetu Jutri bodo oddajate vse tri naše racflo postaje samo čiste Jugoslovanske tipične skladbe Češkoslovaški valutni zakon, ki odreja zmanjšanje zlate vrednotti češkoslovaške krone za 1/6 je preteklo soboto stopil v veljavo. Prehod se je izvršil brez kakršnihkoli pretres!jajev. V ponedeljek so bili enostavno povišani tečaji deviz m valut za okrog 20 odst. (kar ustreza devalvaciji za 1/6 odn. za 16 66 odst.). V poslovnem življenju $e ni mnogo spremenilo. Napoved devalvacije je prejšnji teden sicer izzvala malo hausso na efektnem tržišču, v tekočem tednu pa je postalo razpoloženje zopet mirnejše. Tudi ni prišlo do bega v stvarne vrednote ali do večjih dvigov hranilnih vlog kar so napovedovali nekateri nasprotniki devalvacije. Ves potek operacije, ki je bila izvršena na češkoslovaški kroni, se je izvršil brez motenj. Oni, ki so se bali večjih pretres-Ijajev, očividno niso znali ločiti inflacije od devalvacije Padec vrednosti valute nasproti zlatu — naj si bo hoten ali nehoten — še ni inflacija. Tudi Češkoslovaška ne dela nobene inflacije. O inflaciji je mogoče govoriti le tedaj, če se poveča denami obtok preko potrebe prometa na ta način, da se z izdajo novih bankovcev ustvarja nova dodatna kupna moč. ki povzroči naraščanje cen in prej ali slej tudi padec valute v primeri z zlatimi valutami. Infacija poruši ravnotežje v gospodarskem življenju, zato se v primeru inflacije nikoli ne da predvideti, kdaj sc bo padanje valute ustavilo in kje bo gospodarsko življenje po končani inflaciji našlo znova ravnotežje. V tem baš tiči velika nevtrnost inflacije. Po gotovi dobi praktičrt stabilizacije »iedi potem običajno zakon;ta devalvacija, to je zmanjšanje zlate vsebine valutne edinice. Sličen potek smo v številnih primerih opažali po vojni Zadnji dve leti pa smo doživeli številne polome valut, kjer je bil potek docela drugačen kakor po vojni. Skoro nikjer ni prišlo do padca valute zaradi morebitne predhoJne inflacije V mnogin državah, ki so po sili razmer ali pa namenoma zapustile zlato valuto, je danes denarni obtok celo manjši nego je bil prej v normalnih razmerah. Ker ni bilo inflacije, se je povsod padanje valute nasproti zlatu kmalu samo ustavilo. Doživeli smo celo primere, da so razne države namenoma pritiskale valuto navzdol. Ker pa ni bilo inflacije, tudi ni prišlo do onih velikih sprememb v gospodarskem življenju, ki so nam še v spominu iz povojne inflacijske dobe. Nivo ccn se po padcu valute ni nikjer bistveno dvignil. Tudi pri nas so se mnogi hudo uračunali, ki so pričakovali, da bo zunanji padec dinarja povzročil splošen dvig cen in so v naglici pričeli kupovati nepremičnine. ki jih danes pogosto ne morejo prodati niti za nakupno ceno. Naš splošni indeks cen je danes celo za malenkost nižji nego je bil sredi leta 1932. pred padcem dinarja Načelu stabilnosti valute nasproti zlatu so lani zlasti Američan; postavili nasproti načelo stabilnosti cen odno-no kupne moči denarja (seveda le v gotovih mejah). Valovanju nivoja cen v zvez; s konjunkturni-mi spremembami se dejansko ni mogoče izogniti, ker baš to valovanje cen najuspešneje regulira produkcijo. Toda splošni padec svetovnih cen v zadnjih 8 letih je zavzel tak obseg, aa se jc kupna moč denarja, ki sloni na zlatu, podvojila in da je v mnogih primerih postalo nevzdržno razmerje med dolžnik in upniki (kmečki dolgovi!) Ne glede na konjunkturno politiko je že zaradi tega p< -stala korektura neizogibna Ponekod je prišla avtomatično s padcem valute, drugie je bila namenoma izvršena. S splošnim padcem cen %t je. kakor rečeno občutno povečala kupna moč denarja: z drugimi besedami, povečala se je enota merila vrednosti. Tako povečanje denarne enote pa je tem bolj krivično, ker mora v takem primeru dolžnik ki je običajno gospodarsko šibkejši, dejansko vračati upniku, to je gospodarsko močnejšemu, vec, kakor si je izposodil pred leti, ko je bila kupna moč denarja še manjša. Le nominalno vrača enako vsoto, dejansko pa več, obratno kakor po >nflaciji, ko vrača dolžnik pri enakem nomir.alnem znesku mnogo manj. Zlato se je zlasti po vojni izkazalo kot sila nestabilno merilo vrednosti. Američani so zarad; tega postavili načelo stabilnosti kupne moči denarja, tako da se ne more okoristiti niti upnik niti dolžnik. Načela, ki Jih je v rvojl valutni politiki postavil Roosevelt, je deloma pievzela tudi Češkoslovaška. Ministrski predsednik Malypetr je pravilno poudaril, da ne more biti zaradi devalvacije češkoslovaške krone govora o oškodovanju vlagateljev, odnosno upnikov, ker bo realna kupna moč denarja, ki ga dobe vlagatelji vrnjenega ali za obresti, ostala nespremenjena. Kakor ie Rooseveltov eksperiment z dolarjem edinstven v modemi zgodovini de* narstva, tako je tudi Ma!ypetrov korak brez primere. Roosevelt je brez neposredne potrebe prisilno znižal zlato vrednost dolarja in je po 10 mesecih izvedel tudi zakonito devalvacijo. Češkoslovaška p« je š!a še korak dalje in je brez vsakega vmesnega stadija izvršila devalvacijo z neposrednim prehodom iz stare zlate valute k novi zlati valuti. Pretekli teden je češkoslovaška krona predstavljala še količino 44.38 miligramov zlata, sedaj pa predstavlja Ie 37.13 miligrama zlata. S tako naglo spremembo si je Češkoslovaška le olajšala prehod brez večjih pretresi jajev. zlasti pa brez motenj od strani špekulacije. Bojazen. da po izvršeni devalvaciji ne bo tako močno zasigurana stabilnost valute na novi bazi, kakor prej, je docela neutemeljena. Nasprotno, češkoslovaška krona je danes bolj trdna in sigurna, ker je odpadla vsaka nesigurnos* glede bodoče usode češkoslovaške krone in ker bo. kakor v drugih sličnih primerih, povzročila le povečan dotok deviz. Možen bi bil le dv:g krone preko nove paritete, kar pa ni težko preprečiti (z neomejenim nakupom deviz od strani Narodne banke, slično k."koi v Ameriki z nakupom zlata). Dejansko se v inozemstvu drži krona sedaj zelo čvrsto (v Curihu na višini 12.85 fr za 1U0 Kč pri novi pariteti, ki znaša 12.7960). Tudi bojazen zaradi povečanja obtoka bankovcev po znižanju minimalnega kritja od 30 na 25 odst.. ni utemeljena. Že po sedanjih kritvenih predpisih bi češkoslovaška Narodna banka lahko znatno povečala obtok, če bi to hotela, ker se je dejansko gibalo kritje le malo izpod 40 odst (sedaj pa se bo zaradi valorizacije podlag t kritje še povečalo). Edino, kar bi se dalo ugovarjati, je to, da je češkoslovaška vlada zaradi razn;h ugovorov od'ašala s predložitvijo zakona zbornici. Namera vlade n' ostala tajna zato se je zadnje tedne pojavilo večje povpraševanje po devizah, ki jih je morala končno dati češkoslovaška Narodna banka. Njene devizne rezerve so zaradi tega v zadnjih šestih tednih padle od 936 na 587 milijonov Kč. Ta razlika p« se bo v prihodnjih mesecih gotovo izravnala, ker bo povpraševanje po devizah manjše (uvozniki so pred devalvacijo po možnosti plačali svoje obveznosti v inozemstvu), dočim bo ponudba večja (izvozniki v pričakovanju devalvacije niso oddajali deviz). Primer Češkoslovaške nam k-že, da tudi nam ni treba obžalovati, če je prišlo do padca zunanje vrednosti dmarja, zlasti ker smo se izognili vsaki inflaciji in je dinar sam zopet našel ravnotežji pr; nižji re-aciji nasproti zlatim valutam. Oslabitev dmarja je brez dvoma blažilno vplivala na naše gospodarsko življenje, ker je pospešila izvoz in ustavila nadaljnje padanje cen. Potrebno bi le še bilo da oficielno uremijo spravimo malo bolj v sklad s premijo na svobodnem trgu deva. Opuščanje trgovskih In obrtniških obratov Zbornica za TOI v Ljubljani je pravkar sestavila statistiko o gibanju trgovinskih in obrtnih obratov v zadnjem lanskem eetrt-letu. Trgovinskih obratov je bilo prijavljenih 166. dočim ©o odiave narasle na 482. Največ odjav je bilo v trgovini z lesom, namreč 72. dočim je bilo le 9 prijav; trgovin z deželnimi pridelki in z živino ie bilo odjavljenib 43, prijavljenih pa samo 8; trgovin z živili odjavljenih 29, prijavljenih 13; branjarij odjavljenih 28. prijavljenih 8; trgovin z mešanim blagom odjavljenih 77, prijavljenih 63; sejinarstivo priiavlienih nič, od:avlienih 18- avtotaksiiev odiavliemih 25. pri javi i eni 3. V celoti jP bilo lani prijavlie-njh "77 trgovinskih obratov, odjavljenih 1%7 obratov. Za zadnia leta dobimo nasl spremembe Hnspda nja taks« v višini 10 odst za gledališke V1IUJIV IVUVUUUV IVItijV f 1IUIIIV UJ O V Vrl r'< U mmm&m Program naše postaje bo izvajal csiotoi »Akademski pevski zbor« pod vodsSvoin e. Franceta Marolta in bo obsegal sledeče točke: Zibu-hajj (Zganec), medjimurska. za-zibalka. Belokranjsko kolo (Tome), belo- kranjska. kolo. Marija in mlinar (Kimo-vjc), koroška, pripovedna. Od nebeške oh-ceti (Ukmar), koroška, religiozna. Potrkan ples (Adamič), gorenjska, 6vatovska, Kan-galilejska ohcet (Marolt). dolenjska, svatov-ska. Hajduk Velja (Tome), beilokranjcvka. Junaška, Liubi konia jaše (Marolt), prekmurska, erotična, Pojdam u Rine (Maroli), koroška, erotična, Cin-can cvrgudan (Ž>ra-nec), med ji minska, prigodna. Furmanska (Adamič), dolenjska, stanovska. Program zagrebške postaje izvaja Kmečki zbor iz Petrovine,, ki poie naslednje narodne pesmi: Rojen je kralj nebeški. Veseli se narod! Upiram svoie oči. Pod prokletslivom. Deklica na polju. Svatbeni ples. Najorvo odkima, potem lepo zaspi, Kai je?! Učitelj, Črnookj mladenič. Jesenske noči so dolge Potovanje po vaai. Program beograjske postaj?, bo pa obešeni domače skladbe, ki jih bo izvajala godba kral' ve garde po naslednjem redu: Ekvinokeij (Binički). uvertura. Prizori z dežele (Miloj^vič). Tango. Marci etta (Lc-imr). Srbski plesi (Nastasievič), A del in Mara (Hatze). arija. Na pren~>;šču (Go'grfldi' no 72) v 4 odet ag-arn b vezn eab p< 19 in 30 SO (v Bentfrfldu po 37) v fi odst Heg1ušk;h obve7n:rah po 53 in 55 50 (v Beogradu po 55 irt v 7 ^ds* B'airovem posojilu po 52. Zaključene so bile še delnice PAB po 259. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2308.18 — 2319.54, Berlin 1360.14 - 1370.94. Bruselj 80U.52 -804-46, Curih 110S.35 - 1113.65, London 174.42 — 176.02. Newvork 34 K).r>0 _ 3458.76. Pariz 225.88 — 227.—. Praga 142.23 _ 143.09, Trst 3C0.35 - 302.75 (premija 28.5 odet.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.95. Curih. Pariz 20.38. London 15.78. Ne\v-york 312, Bruselj 72.2250, Milan 27.10. Madrid 41.90. Amsterdam 208.25. Berlin 122.85, Dunaj 57.10, Stockbolm 81.40.' Oslo 79.25, Kobenhavn 70-50. Praga 12.85, Varšava 58.30. Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.58. London 27.67. Milan 47.14. Newy>rk 543.58. Pariz 35.59. Praga 21.68. Curih 174.2t>. 10o S v zlatu 128 S pai>- Efekti. Ljubljana. Vo!na škoda 314 den., 7% in- vest. 69—70, 4% agrarne 38—39. 6% begluške 54—55, 8% Blair 53-55, 7% Blair 51 do 52. 7% Drž. hip. banka 65 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Jkoda 314—314.50. za februar 312—315, za marc 314 bi., za april 310—312, 7% in vest. 70 do 71, 4% agrarne 38.25—39, 7% Blair 51—52, 8% Blair 53.75—54. 6% begluške 54—54.75: bančne vrednote: Nar. banka 4100—4250, PAB 258—260; industr. vrednote: Sečera-na Osijek 140 den., Trbovlje 105 deu. Beograd. Vojna škoda 314 zaklj., za februar 313, 311 zaklj., za april 312 zaklj., 7% invest. 72 zaklj., 4% agrarne 37 zaklj., 6% begluške 55.50 zaklj., za marc 54.50 zaklj., 8% Blair 55. 54.50 zaklj., 7% B'air 51.75 bi., 7% Drž hip. banka 64 den.. Nar. banka 4330—4400, PAB 262. 258.50 zal:!!. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11.30. Trboveljska 12.75, Alpine - Montan. 10.55. fe^čena-na 18.20. Blagovna tržišča ŽITO. + Chlcago, 21. febr. Začetni tečaji: Pšenica: za mai 88.375, za julij 86.875, za sept 87.375: koruza: za mai 50.125, za julij 52.125, za sept. 55.125. + Winnlpeg, 21. febr. Začefni tečafl: Pšenica: za maj 67, za julij 68.25 + Ljubljanska borza (21. t. m.) Tenden-za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79-80 kg po 147.50 — 150: sremska in banatska. 78-79 kilogramov po 145 — 147.50; koruza (do na-wadni tarifi): nova do 105 — 107 50; 110v8 Huiena po 117.50 — 120. nova si5ena za 'ebrjar 125 - 127.50. moka: baška »Ot do 245 - 250 ban a teka no 255 _ ?ro + Novo?adska blagovna borza (21. L m.) Tendenca mirna. Promet je bil slab. — Pšenica: baška. okolica Novi Sad, okolica ^mbor 100 _ 102: srednjebaška in sremska 101 — 103; gornjebaška 1C2 — 104. baška potiska in slavonska 104 — 106; gor-njebanatska 98 _ 100; j ižnobanatska 9o do 98. Oves: ba?ki, sremski. slavonski 52—54. Ječmen: baški in sremski. 64 65 kg 68—70- Koruza: baška. srem- stara 79—81; nova 59—61; nova suš. 70—72; banatska sušena 68—70. Moka: baška, banatska >0g« in 177.50 _ 197 50 »2« 157 50 — 177 50: »5« 137 50 - 157 50 ,6« 107 50 _ 117 50: »7« 75 - 85 »8« 67 50 _ 7? 50 »»romska slavonska >Og« in »Ogg« 172 50 — 187.50, .2« 152.50 - 167 50 »5« 132 50 _ 147 50: »fl« 102 50 - 112 50 »7« 75 _ «5: »8« 6750 _ 72.50. Otrobi: baški 65 — 67: banat-•ki 62—64 Fižol: baški uzančni 124 - 128. 4- Budlmpeštanska terminska borza (21. L m.). Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za marc 8.66—867. za maj 8.78 do 8.79: koruza: za maj 9.57—9.59. innnnnnnni""" omijuuudduuulijgdn □ □ □ □ električno, rabljeno, za trofazni tok, 380 voltov želi kupiti Elektrarna Daruvar □ □ □ □ '□naxnxnxDncannnnnanananoDn Elektrika v živcih Možganske spremembe pri gledanju FtakriaglJa m je ie davno zanimala za vprašanje, kako se naši čutni vtisi prenašajo v osrednji živčni sistem, v možgane. Raziskovalci go navajali kemična in fizikalna dogajanja, v zadnjih letih tudi električna, da gre v resnici za električna dogajanja pa je dokazal nemški profesor Fischer a pomočjo zelo zamotane aparature, ki odvaja električne toke iz živcev in jih tudi beleži Tudi teikSni poskusi niso n« novega, pač pa m novi Fischer je vi poskusi z osvetljenimi očmi mačk in kuncev. Ker poznamo že do|go sedež vida, ki tiči v zadnjih možganih, je Fischer električne toke odvajal od tam. ©e ni pa/del noben svetlobni žarek na oko, je pisalo beležilo mirno črto, čim pa je Fischer oko osvetlil, se je črta spremenila. Posebno jasna je postala ta sprememba, če osvetlitev ni bila trajna, temveč ritmično presekana. Pri tem je dognaJ, da je šele tretji svetlobni dražljaj dal večjo spremembo v poteku krivulje. Iz tega sledi, da potrebuje živčevje neke določene priprave, da se vznemiri prave meje. Fischerjevi poskusi v tem hipu praktično niso velikega pomena, pač pa so nam dali boljši vpogled v delovanje našega osrednj ega živčnega organa, možganov. JTa. tej pc-dlagi bodo nedvomno Sledili poskusi, ki nam bodo pojasnili prevažno vprašanje-, kako se dražljaji spreminjajo v vtise, torej v zavest. K tragični smrti belgijskega kralja PRAVKAR IZISLA flTEVTLKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE »ŽIVLJENJE iN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: VESELO V DOLINO! Naslovna slika: GORSKA POKRAJINA POZIMI Prtv. doc. ar. B. K. S k e r 1 j: O RASAH V EVROPI IN V NASI DRŽAVI (1) — Stanko Bunc: NAROD, KI NOČE IMETI SVOJEGA JEZIKA — Univ. prof. dr. Metod Dolenc: SPOMINI NA BRATISLAVO IZZA SLOVANSKEGA PRAVNIŠKEGA KONGRESA (3) — VOLNA ZA TLAKOVANJE CEST — Dr. Alojz Turk: PREŠEREN MED SVETNIKI IN SVETNICAMI V POBOŽNI KNJIGI Z_ BUOVENSKA PROZA (A. D.) — TEHNIČNI OBZORNIK (Zvonec brez bčta — tnj) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA IN SVETA — Gustav Strniša: MORILCI - Mar-flta Mitchei: DIVJI PARADIŽ (7) — SPRETNOST NI ČAROVNIJA (-u) — GODALA IZ ALUMINIJA — ČLOVEK IN DOM (Stedljiva kurjava v gospodinjita — tnj) — ŠTUDIJ JEZIKOV V ITALIJI (pvb) — LEPO OBNAŠANJE — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — KNJIGE IN REVIJE — OSTROVIDNE PTICE — RISARSKA UGANKA — IVERI — Na platnicah: HUMOR (Adamson in Behacelj) Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM »STVTJENJE IN SVET« ae naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. 'fHBHHtnfBBrffTi^Mnrarfi Umetna toplota 1 Obleke za gospode Važne ugotovitve češkoslovaških vremenoslovcev glede umetnega spreminjanja podnebja Od mnogih strani je slišati mnenje, da imajo mile zime zadnjih let svoj vzrok v naraščajoči porabi premoga v industriji, in sicer vplive ta vzrok neposredno in posredno. Posredno n. pr. s tem, da ovira močni dim izžaritev naravne toplote ponoči, dočim pospešujejo delci saj na snegu talitev. Češkoslovaški meteorologi so se malo poeanimali za to vprašanje in so prišli do zaključika, da ta poraba premoga ne vpliva dosti n« zimo, še manj pa da bi povzročala kakšno vidno spremembo podnebja. Na Češkoslovaškem proizvaja poraba kuriva letno 142 bilijonov kalorij. To pomeni, da odpade na vsak kvadratni centimeter češkoslovaškega ozemlja letno 0.1 kalorije. Sončno žarenje daje temu nasproti vsako leto prilično 52 kal. na kvadratni centimeter, toplota, ki jo proizvaja človek, znaša torej komaj dvatisoči del te količine in ne more vplivati na podnebje, -vsej b« p<>- vprečno in na deželi. V mestih je drugače. V industrijskem velemestu znaša letna produkcija umetne toplote 6 do 8 kalorij, kar je že veliko. Se bolj odločilno pa spreminjajo podnebje drugi človeški pose/ki v gospodarstvo narave, n. pr. melioracije, ki odvajajo padavine. „V Avstriji mir4* V prvi vrsti: Pokojni kralj Albert I. in njegov naslednik brabantski vojvoda, ki bo zasedel prestol pod imenom Leopold m. V srednji vrsti (od leve proti desni): kraljica mati Elizabeta — Otroka mladega kralja princ Baudouin in princesa Josephine: Charlotte — Nova kraljica Astrid -- V spodnji vrsti (na levi): Iskanje kralja v gozdovih pri Namurju — (Na desni): Pečina »Larehe Dame«, s katere .je padel belgijski kralj in se ubil Nov zdravilni sistem francoskega podeželskega zdravnika Na Francoskem narašča v zadnjih letih čedalje bolj zanimanje za zdravilne metode podeželskega zdravnika dr. Paula Car-tona. Svoje diagnoze vrši ta zdravnik sicer po običajnih metodah vseučiliške medicine, toda razne simptome bolezni smatra za obrambne ukrepe organizma proti škodljivostim napačnih živlienj k'h načinov in bolezni za krinko splošn h motenj, ki imajo svoj postanek v različnih neuglašenostih življenjske sile, ki je * ov^k že pri svojem rojstvu dob- določeno množno za pot skozi življenje Količino te življenjske sile ocenjuie iz gradnje m oblike prsnice, oblike polmesecev na noht:h. iz življenjske črte na dlan., določenih telesnih razmerij, duševnega vedenja celo pisave itd Zdravljenje se nanaša manj proti posameznim bolezenskim poiavi rn kolikor na telo v njegovi celoti Obsega v bistvu: pravilno prehrano pravilno razdelitev dela, gibanj« in počitka od ve .bo strupenih snovi iz telesa in mdividialno prilagoditev poedinih pripomočkov r« p< Tebe in navade bolnikove V splošnem pripada torej dr Ca^ion tisti struji v medicin:, ki zagovarja »naravne zdravilne načine.« vendar se v mnogo-čem razlikuje od dosedanjih njenih metod Prehrana ima po njegovem ne samo pomen dovajateljice energij temveč 'udi pomen dražila in v pravem trenutku zdrav;ia Kot zdravilo je smatrat' nredvs^m surovo hrano. k: mu na ne velja ti ed:im zveličavno in jo po potreb- zarppn,i» za dr ge dietne obl;ke Rad priporoča kot dodatke k hran* nalahko z gbvcanv zavreta n termenti-rana ž;vila kakor domači slad kislo mleko iVi Preob'1'ca hrane n' možna samo po mesu in maščobah temveč tud po sladkorju. ki ga označuie dr. Carton za mo^no dražilo. Isto velja za mireralne soli zato ne priporoča dušene zelenjave, temveč pre- kuhano, pri čemer naj se voda pozneje odlije, ker vsebuje preveč nrneralnih soli. Surovega sadja in paradižn;kov v večjih množinah ne priporoča posebno s:abotn;m osebam in otrokom, ker kri p-eveč okisajo. Kuhinjska sol je dražilo, toda v množinah do 10 g na dan obi-čajno ne škoduje Vodo priporoča posebno v obliki umivanja vsega telesa z roko in s suhim odrg-njenjem na koncu. Temperatura, čas itd. se določijo z vso skrbjo indvidualno. Obsevanje z umetnimi svetili in elektriziranje zavrača. Ne zavrača na zaščitnega in zdravilnega cepljenja. dokler se človeštvo z na-ravn'm življenjem ne bo tako okrepilo, da mu takšnih umetnih dražil m zdravil ne bo več treba Vel'ko važnost polaga v duševno vzgojo boln;ka. v njegovo navajanje k optimizmom itd., pri čemer pa zavrača Freuda in njegove šole, še prav posebno pa Couejeve metode. [f živa usesti na fe New Y©rk v vsakem oziru To je seveda New York. ki koraka v vsakem oziru na čelu napredka Najživahnej-ši promet na svetu se vrši na njegovem Kolumbovem trgu. Vsak dan ga prevozi 50.000 avtomobilov, dočim bi jih naštel na londonskem Piccadi.llvju 30.000 Na križišču Broadwava in Fulltona srečaš vsako uro 113.000 ljudi Da ima New York najvišje nebotičnike na svetu, je znano, a pod 93 nadstropnim \Voolworth Buildingom sta celo dve železniški postaji. V New Yorku dogradijo vsakih pet minut novo hišo. za nove zg-adbe so še pred kratkim izdali vsak mesec fiO milijonov dolarjev, promet velikih denarnih zavodov pa znaš« letno ?15 bilijonov dolarjev — trikrat toliko kakir v Londonu. Tudi nevvvorško pnstflnišče je neprimerno večje od londonskega in z njega gre za 3 bilijone dolarjev blaga v vse kraje zemlje Vsakih dvajset nvnuf prispe sem ah odide velik parnik V gigantski delavnic' tega čudežnega mesta pro;zvt uejo dvanaj stino vseh industrijskih produktov sveta Tudi kar se t;če zabave, je Ne\v York na prvem mestu Ima 1S4 gledališč in 577 kinematografov V 1=^00 cerkvah prosilo verniki vsak dan Boga za pomoč po obredih 30 veroizpovedi, svoje pristaše pa ima tu skoraj v?ak« veroizpoved na svetu in govore skoraj v vseh jezikih sveta. V glavnem pa je v New Yorku 2,700000 protestantov, skoraj 2 milijona 2idov in poldrug milijon katoličanov. a. \ zločin V Perksmu na Bavarskem se je odigral grozovit zločin. Ob po! desetih zjutraj je opozorila prebivalce plat zvona, da gori. Neki mož je opazil, da se vali iz cerkve gost dim. Gasilci so skušali vdreti v cerkev, toča vrata so bila tako zaklenjena, da ni bilo mogoče notri. Ljudje so si zato hoteli preskrbeti ključ od cerkvenega vhoda pri cerkovniku. Vdrli so v cerkovnikovo stanovanje, kjer se jim je nudi' strašen prizor. V stanovanju, kjer sta živela dva cerkovnika, ie ležal eden od njiju, ErhaT? Mock v mlaki krvi. Zločinec mu je s sekiro ločil srlavo od trupla. Zločina se obdolžil* rarkovnikovega tovariša Mihael? Wnrzerja ki ie oo dejaniu pobegnil Preden jo ie pobral pa 1e zažral v 7oTtristi'ii os^ni Zsrore1© 1e več dragocenih m^šnih oblačil stare maSne kniige itd Orožnikom se še ni posrečilo prijeti storilca. po meri ali pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet, po najnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova e. Komplicirano sorodstvo V nekem francoskem provincialnem mestecu je vzela vdova za moža fanta, čigar oče se je isti dan oženil z vdovino hčerjo. Tako je postal sin tast lastnega očeta, oče pa zet lastnega sina če bi oče imel otroke, bi postal očetov sin ded svojih polubra-tov in polusester. če bi pa vdova rodila otroke, bi bili ti po poli bratje ali poli sestre svoje babice. Smrt kovača zakonov Te dni je v Angliji umrl eden izmed najbolj romantičnih mož sedanjosti, kovač iz Gretne Greena. Po stari, na škotskem še danes veljavni pravici, ie smel poročati ženine in neveste nad svojim nakovalom. K njemu so prihajali ženini in neveste, ki so jim zvezo branile formalnosti ali pa so bili željn' romantičnih doživljajev. Pokojnik se je pisal Hii?b Mackie in je učakal 64 let. Vsako leto je poročil okoli 300 parov. Anahponizem »Bedak, mar ne vidiš, da si pozabil sneti očnike?« (»Le Rire«)j Spalnica Mnogi ljudje menijo, da je posebno zdravo spati v mrzli sobi, celo v tako mrzli, da jim je voda v umivalniku zjutraj zmrznjena. Krepkim naravam bo to morda dobro delo, za večino ljudi pa to ne velja. Zanje bo bolje, da si sobo, preden ležejo spat, ogrejejo na 12 do 15 stop C. V ne-zakurjenih soban se zidovi, pohištvo, postelje navzamejo vlage in težki zrak v takšnih prostorih se težko obnovi, posebno v vlažnih, meglenih dneh. Priporočljivo pa je, da pustimo tudi v nezakurjenih sobah eno okno ponoči nekaj odprto, toda prepih spečega človeka ne sme zadevati. Ko vstaneš, okno hitro zapri. Zračne kopeli in gimnastične vaje počenja človek v malo ogretem prostoru, kakor nas izkušnja uči, rajši nego_ v mrzlem. Stvar je torej preprosta. Kuriti m zračiti. Najlepši poklic: zakonska žena Neki veliki pariški dnevnik je zastavil svojim čitateljicam vprašanje, kateri poklic bi si izbrale, če bi smele same voliti. Odgovori so bili presenetljivi za uredništvo in javnost: med več tisoč odgovori mladih deklic in žen se jih je nad 70 odstotkov glasilo na »poklic« zakonske žene. Tudi to dokazuje, da se želje deklet v 1. 1934. popolnoma strinjajo z željami deklet pred sto leti. Po obstreljevanju in hišnih preiskavah v dunajskih mestnih stanovanjskih hišah Za dsbre in slabo voljo Ona: Torej si mojemu očetu priznal, da imaš samo 3000 Din imetja? Kaj ti je rekel? On: Dali M mu jih ne posodil... * Tip in Top se še tata. Naproti Jima pride ženska, ki se ob pogledu nanju obrne in izgine. »Ali jo poznaš?« vpraša Tip. »Kcžuh je moje žene, klobuk moje hčere, dežnik moje matere — torej bo naša služkinja,« pravi Top. VSAK DAN ENA V R T ŽSK Hermes v prešlem letu Pred dnevi se je vršil XV. redni letni občni zbor Hermesa, kluba, ki je brez dvoma poieg Ilirije in Primorja za časa svojega obstoja doprinesel največ k razvoju športa v Liubljani. Občni zbor je vodil predsedniik g. dr. Mauri, ki je uvodoma omenil, da je direktor drž. žel. g. J. Cugmus, uvidevši velik pomen športnega gibanja med železničarji, sprejel častno predsedstvo. Dalje se je predsednik dr. Mauri zahvalil vsem podpornikom kluba. Obširno poročilo je podal glavni tajnik kluba g. Lukežič V njem je nazorno in izčrpno opisano delovanje kluba v pretekli poslovni dobi. Klub šteje v vseh sekcijah preko 120 aKtivnih članov, ne vštevši velikega števila mladine. Klub ima med svojim članstvom 2 pokrovitelja, 1 častnega predsednika in 5 častnih članov. V svojem nadaljnjem poročilu se bavi tajnik s tež-kočami, s katerimi se je moral klub boriti, posebno z ozirom na težko gospodarsko krizo. Klub je bil v prijateljskih ali vsaj v korektnih odnošajih skoraj z vsemi ljubljanskimi klubi ter v dokaj prisrčnih od-r.o£ajih tudi z večino klubov Slovenije. Iz ostalih poročil posameznih funkcionarjev je razvidno, da je bilo delovanje vseh sekcij kluba jako aktivno, zlasti nogometne. tabie-teniške in kolesarske sekcije, ki so številčno tudi najmočnejše sekcije kluba. Tako je nogometna sekcija od-irrala v sezoni 44 javnih tekem (ne vštevši razne trening-tekme) in to: 11 prvenstvenih. 26 prijateljskih tn 7 pokalnih. Od teh ie dobila 25. neodločenih 5 in izgubljenih 14 Skupni seore znaša 166:110 v dobro. Pri vseh teh tekmah je nastopilo skupaj 486 Igračev. Sekciia ima 50 verificiranih članov ter preko 100 pomladila in naraščaja. Table-tenis Sekcija beleži svoi največji uspeh v tem da je zasedlo moštvo kluba drugo mesto na državnem prvenstvu v Zagrebu. Za Tlirijo je ta sekcija brez dvoma najboljša v državi. Dalje je sekcija priredila 11 jako uspelih turnirjev, od teh S prvenstva. 6 dvomatehev in 1 velik nacionalni propagandni turnir pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča ki je v to svrho poklonil dragocen prehodni poka'. Člani sekcije so se udeleževali vseh večjih turnirjev tako doma kakor tudi v ostalih krajih države. Pod vodstvom sedanjega načelnika sekcije g. Ciglerja se Oc sekcija brez dvoma še zelo razvila, saj ima za to podane vse pogoje. Koledarska sekcija: Poročilo je podal načelnik g. Maver, ki ima gotovo največje zasluge za velikanski napredek te panoge športa pri nas. Klub je priredil tri dobro ^spele dirKe na klubskem dirkališču, ki je ien največjih v državi. Poleg tega so se č.ani udeleževali vseh večjih domačih cestnih in dirkališčnih dirk. Poleg tega so zastopali naše kolesarstvo dirkači Kačič Ju-ie. Prodan in Plesič tudi v Avstriji pri velikih mednarodnih dirkah. S pristopom nekaterih novih prominent. dirkačev bo kol. sekcija Htm.esa ena najmočnejših v državi. Tudi ZimSUo-sportna sekcija ln Lahkoatletska sekcija beležita prav povoljen napredek pisdvsem lahkoatletska. V lahko-atletski sekciji se udejst-vujejo tudi nogometaši, ki so tudi izvežbanosti v tej panogi najbolj potrebni. Za upravo igrišča je podal obširno poročilo nje upravnik g Kosirnik. ki je omenil, da je pri zgr.-dbi igrišča potrebnega še mnosro dela. žal, da nezadostne finance delo precej ovirajo V programu za tekoče leto je zgraditev tribune in garderebe, za kar bo potrebna podpora celokupne naše javnosti. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imel klub skupnega denarnega prometa okoli 70.000 Din. Pri volitvah je bil ponovno z burnim odobravanjem izvoljen za predsednika priljubljeni dr. Mauri, k- je, zahvaljujoč se za zkazano zaupanje, poudarjal resno in smo-treno potrebno skupno delo vsega članstva za napredek in dobrobit kluba. V ostali odbor so bili izvoljeni: I. podpredsednik g. Fr škof. šef stanice Ljubljana gl. kol.. II. podpredsednik g. M Kuret, kontrolor drž. žel., gl tajnik g. Ivo Lukežič. II tajnik g. Gabo Simčič, blagajnik g. Cerkvenik, gospodar g Hajbicht Fr., načelnik nogometne sekcije g. Kosirnik načelnik table-tenis sekcije g. J. Cigler. nač. kolesarske sekcije g. Cigler. nač. zimsko športne sekcije g. Ahačič Odborniki: Curhalek Jože. Lazar C Theuerschuh, Požgaj in Maver; namestniki. Gregorač Franjo, Pavlič Jože, Bari Savo in Erlich E. Nadzorni odbor: Zupančič K., višji svetnik drž. žel. Sepin, Groz-nik in Mokorel Viko. Razsodišče: inž. Hro-vatin Ivan. Javoršek K., inž. Jesih Stane in Mlakar Rudolf. Pri slučajnostih je bilo sprejetih nekaj točk spremembe pravil, nakar je občni zbor razpravljal o pripravah na delu proslave 15-letnice kluba, ki jo Hermes letos praznuje Klub bo na dostojen način izvedel proslavo ter s tem dokumentiral plod svojega 15'etnega neumornega dela v pro-speh in kori«t ce'okupnega našega športa. Dolžnost celokupne naše javnosti je, da agilne Hermežane pri njih nesebičnem delu podprp tudi gmotno ter tako dokaže simpatije, ki jih naš Hermes uživa med nami -- SniBčapsId tek na Pohorju Smučarska tekma za prvenstvo dravske banovine v smučarskem teku ca 18 km in prvenstvo Mariborskega zimsko-sportnega podsaveza v kombinaciji se izvede v nedeljo- dne 25 tehruarja na Pohorju. Start za tek na daljavo 18 km ob 8. pri koči na Klopnem vrhu, dostop z žel. postaje Fala Cilj pri VVinterjevi koči na Pesku — Pohorje f sestop v Sv Lovrenc na Pohorju ali preko Klopnega vrha na Falo -Ruše) Povratek v?eh udeležencev s potniškim vlakom v Maribor, glavni kolodvor — prihod ob 19 59 Prvenstvo dravske banovine doseže najbolje moštvo oneea društva k1 ga sestavljajo nabnanlp 4 tekmovalci ter dobi v prehodno ta <=t darilo pokrovite'ia tekme Ra7pn tpor* o^plm? vsak tekmovalec naj-poH^p^a moetva črvom'"'ko o'ske'0. a orva tri moštva dm'orn® M7SP Prvpn«?tvn pod-savpra v kombinaciji p nnfhoMSI po- edfppo ki TT-etme pokal MZSP. drugi ln tretil plnkpfo Vsak tpkmoTM»ipc imeti predpisano tekmovalno IPS^MmacliO. Otvoritev skakalnice na Pesku, ki dovo--ruje skoke cca 20 m. izvede SPD Konji- ce s propagandnim skakanjem ▼ nedeljo dne 25. t. m. ob 13. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo ob 20. v dvorani hotela »Orel« ▼ Mariboru. Pokroviteljstvo tekme Je prevzel ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Službeno lz LNP. (Predsedstvo.) V nedeljo 25. t. m. se nadaljujejo obvezne tekme za LNP v Ljubljani. Nastopi ASK Primorje : reprezentanca A. in 2SK Hermes : reprezentanca B. V reprezentanco A. so določeni: Starec, Svetic, Repovž, Sočan, Marolt, Pišek I„ Rihar, Lah, Zupančič, Svetic n. Pfeiter, Brcar, Bogme, Dobrlet; v reprezentanco B: Rožič, UMerreiter, Zavrl I., Varšek, Polšak, Modrijan, Svetic I., Laborec, Urbančič, Jež, Caleari, Pišek II., Trček. - ASK Primorje in ŽSK Hermes morata nastopiti v najmočnejši postavi. Definitivna postava reprezentance se bo objavila v soboto. Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 seja k. o. Vsi odborniki gotovo. Službeno iz Medklub^kega odbora za ZP. Določajo se za nedeljo 25. t. m. tile tekmi: v Domžalah Disk : Domžale za točilni pokal; v Krajnu Hermes : Korotan, finalna. Ako bodo igrači Hermesa igrali v reprezentanci, ta tekma odpade. Smučarske tekme v škof jI Loki. Naši prijatelji belega športa so zelo agilni in se ne plašijo niti zadnji čas. ko jim skuša solnce uničiti idealne smučarske terene, škof j a Loka ie imela te dni zapored več tekem. Dvoje tekem so priredili vojaki, ki so si izbrali dolsro pot nad 25 km. Smučarsko tekmo ie priredil tudi SK Sora, tekmovala pa je tudi sokolska deca. Ta tekma je bila predmet zelo velikega zanimanja. Saj je pomerilo na smučeh svoje sile nad 30 sokolskih bratcev in sestric. Mladina je vozila s Kranceljna v Vincarje, kjer ie bil cilj Tekmo je vodil društveni načelnik br. Horvat, prva mesta pa so si delili: j3nko Ziherl iz škofje Loke, Stane Bogataj iz Stare Loke in Marko Sovre iz škofje Loke. Tekma je bila zelo skrbno pripravljena, pokazala pa je, da si bomo najboljši smučarski rod šele vzgojiU. Več tekem je bilo tudi v okoliških vaseh, ki glede zanimanja za smuko prav nič ne zaostajajo za škofjo Loko. Vse tekme so bile združene z obdarovanjem prvakov. Klubska smuška tekma na daljavo za prvenstvo ISSK Maribora, spojena s tekmo za prvenstvo mariborske garnizije. Izvedba ob priliki tekme za prvenstvo MZSP in dravske banovine. 25 t. m. se vrši tekma s startom in ciljem pri koči na Pesku. Tekmuje se na progi Pesek - Rogla - Pla-ninka - Pesek. Dolžina proge 10 km. žrebanje 25. t. m. ob 7. na Pesku. Prijavnina 2 Din. Start ob 9 Prijave sprejema trgovina Sport-Rcglič, Grajski trg. Za klubsko prvenstvo tekmujejo vsi člani kluba ne-glede na verifikacijo. Za prvenst/vo garnizije tekmujejo vojaki po poklicu. Izven konkurence tekmujejo Člani dmgih klubov in nepoklicni vojaki, častna in praktična darila prejmejo v vsaki kategoriji prvi trije. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril isti dan v hotelu Orel: ob 20 30. Tekmuje se po pravilih JZSS. Odhod tekmovalcev iz Maribora v soboto 24. t. m. z vlakom ob 13. z glavnega kolodvora do Fale. od tam čez Klopni vrh na Pesek. Tekmovalci prenočijo v koči na Pesku. Vrnitev, čez Klopni vrh. Smolnik v Ruše. Od tam ob 19 55 z vlakom v Maribor glavni ko'odvor. Z glavnega kolodvora pohod v sporedu z godbo do hotela Orel. Nogometna sezona v Zagorju. Otvorila sta jo para SK Zaigorje ln SK Sloga za podsavezni fond. SK Zagorje je izmenjal par igračev, SK Sloga pa je nastopila z desetimi igrači. Vsem se je poznal zimski odmor. Igrišče je bilo blatno, publike pa ma'o. SKZ je imel večino igre v rokah ter je zmagal z 2:1 (0:1). Pri Slogi odlična obramba. Vratar je rešil klub pred večjim porazom. Sodil je g. Arhar, ki je zaradi nepokorščine izključenega Igrača prekinil tekmo 15 minut pred koncem. Smučarski klub Ljubljana, Danes ob 19. uri sestanek tekmovalcev v klubovem lokalu. ASK Primorje ( nogometna sekcija). Danes točno ob 14.30 mora priti juniorska skupina z opremo na velesejem. Od 18 30 naprej obvezen trening za prvo skupino istotam. SK Ilirija vabi vse člane in prijatelje — obiskovalce nogometnih tekem — da se udeleže današnjega sestanka polnoštevil-no. Program obsega mnogo zanimivega in novega, posebno mnog-o takega, kar ie bilo dosedaj večini prikritega ali neopažene-ga. Tiče se vsakega Hirijana, zato vsi in točno danes ob 20. v restavraciji hotela štrukelj v Dalmatinovi ulici. ŽSK Hermes. Seja centralnega odbora bo drevi točno ob 20. v posebni sobi pri Kočarju na Celovški cesti v šiški. Gotovo naj pridejo: škof Fr., Kuret M., Lukežič, Simčič G., Cerkvenik. Habicht, Kosirnik, Cigler, Ahačič, Curhalek. Požgaj, Theuerschuh. Lazar, Maver, Gregorač, Pavlič, Bari in Erlich Vabi se tudi gdč. Otrinova, da preda bragaino, isitotako tudi vsi bivši funkcionarji kluba v svrho predaje svojih funkcij. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 19.15 obvezen trening vseh ieračev v telovadnici. Ozebek, Kovačič, Glavič, Primar. živanovič in ostali gotovo. SI< Reka. Drevi ob 20. strogo obvezen sestanek vsega članstva v Sokolskem domu na Viču. Iz SK Grafike. Vsi oni, ki Imajo opremo, naj isto vrnejo v četrtek od 17. do 18. ali najkasneje v soboto od 15. do 17., obakrat v g-arderobi na igrišču ASK Primorja. Skv klnb 34. Ljubljana. Pripravljali odbor Skv kluba 34 vabi vse obveščene gospode k informativnemu sestanku, ki bo dane? ob 20 v damski sobi kavarne Emone. Prosimo polnoštevPne udeležbe. Komfortno stanovati! e v sredini mesta, v m. nadstropju. obstoječe iz 5 sob, poselske sobe. kopalnice tn drugih oritiklin se odda 1. maja. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 1578 Iz življenja na deželi Iz Kamnika ka— 2rtev težkih razmer. Posestvo trgovca Ivan« Senožetnika t« Krivčevem v Črni dolini je bilo te dni prodano oa javni dražbi za 58.000 Din Posestni je pa* irtev težkih razmer, ki so porebno hudo prizadele ozko Črno dolino. Trgovina je prej dobro nesla, kc ie b.l« še živahna kupčija z lesom in apnom in so tudi v rudniku delali v večjem obratu Zdaj je vse to na mrtvi točki, dolma je hudo prizadeta in drugo za drugim gredo posestva na boben. Pri tem uživajo kmetje znano zaščito, trgovci pa ne ka— Občinski proračun je sestavljen in razpoložen na ogled. V njem ie zaenkrat predvidena 83 odst. doklada, povišanje trošarine na vino in pivo, povišana cena za električni tok in vodarino. Za proračunsko sejo vlada veliko zanimanje. Iz Ptufa J— Občni zbori. Srečki odbor RK bo imel občni zbor v nedeljo 25 t. m. ob 11. dopoldne v sobi mestnega župana na mestnem magistratu, NSZ istega dne ob 10. dopoldne v gostilniških prostonh pri »Slonu« in Mestna organizacija JNS 27. t m. ob 19. v spodnji dvorani Narodnega doma. Na zadnjem zboru bo poda' poročilo tudi narodni poslanec g Petovar Lovro j— Nova trgovina s čevlji v Ptuin. Kakor druga mesta je dobil tudi Ptuj Batovo podružnico trgovine s čevlji, in sicer v moderno urejenih lokalih v hiši primarija g. dr Kuharja. Repertoar DRAMA. ZaFetak ob 20. četrtek. 22.: Kulturna priredite* ▼ Črni mlaki. Izven. Znižane eene od 6 do 20 Din. Potfik. 23. ob 15.: Sonjkin bi njaeova sreča. Dijaška predstava po znatao znižanih cenah od 5 do 14 Din. Sobota 24.: Konec poti. A. OPERA. Začetek ob 20. Četrtek. 22.: Viljem Teli. Četrtek. P-tfk. 23 : Zanrto. V»e dijafitro opozarjam« na difeiko razstavo v drami v peit?k 28. t. m. Vvrizonla se bo ruska komedija >Sonjkin in njegova sreča«. Cene od 5 do 14 Din Ponovno «e uvrsti v dramsld repertoar letošnje s-uone Sh?rifova drama »Kom« poti«, ki ie imela pred par leti v režiji e. Dt»bevca na našem odrj zelo vetlik usp*b. Prva Iprtošnia r?oriza bo x soboto 24 L m za red A. Gospa Zinka Kunčeva, odlifna solistka zagrebškega opernega ansambla, gostuje v vlogi Matilda. Ostala zasedba z g. Primožičem kot Tel lom, je ;sta kakor običajno. Predstav« M za red četrtek. Naslovno rloeo v operi »Carmen«. ki pride konec tedna v rf^P3rtoar naše opere, pols ga. Vilma Th ierry-Ka vfaiikova. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15 Sobota. 24.: Radio tenor. Premiera. Nedelja, 25.: Radio tenor. ★ ... Šentjakobsko gledališče bo uprizorilo ▼ soboto Ln v nedeljo izredno zabavno ves^lo-isrra s petjem »Radio temor«. pri kateri se predstavijo v režiji ee. Mjitke Bučarjeve v vodilnih vlogah nove moči Šentjakobskega gledališča. Veseloigra je prepletena z izvrstno flituaoiiriko in besano komiko. Nove dekoracije sta naslikala Vitek in Grodnik. Vstopnice se bodo dobil? od petka dalie od 10. do 12. in od 15. do 17. pri bi n tra jni v I. nadstropju Meetneea doma. Vabljeni. Mariborsko eledališč* ZaMok ob 20 Četrtek, 22.: Gospodična B. P-r^k 23 Za i trto Sobota, 24.: Scampolo. Zadnji?. Najnižji cene (od 12 Din navzdol). Nedelja. 2o. ob 15.: Trnjulčica. Namižje cenj od 12 Din navzdol. — Ob 20.: Vijolica z Montmartra. Premiera. Iziven. CELJSKO GLEDALIŠČE. Zafetek ob 20. Nedelja, 25. ob 16.30: Maksi. Uprizoritev rt-lifikih igralcev Znižane renf» Za sanacijo na£h gledališč Ljubljana, 31. februarja Pred dneri •« je ▼ Beogradu vršila konferenca intendantov vseh treh osrednjih narodnih gledaliSč. ki se je je iz Ljubljane udeležil namestnik intendanta direktor drame Pavel Goiia in na kateri se je razpravljalo o nujnih ukrepih za sanacijo na-5ih gledališč. Ta konferenca pomeni doslej prvi uspel poizkus, da se oficielni predstavniki državnih gledaliii iz Beograda. Zagreba in Ljubljane sestanejo k skupnemu nastopu za skupne koristi. Saj pa je položaj vseh treh osrednjih teatrov zaradi splošne gospodarske krize postal ▼ zadnjem času skoro enako pereč. Sklepov, ki so jih intendantje sporazumno sprejeli, niso objavili in zato moremo tudi mi o konferenci poročati le v spIoS-nih obrisih. Na vseh odločujočih mestih so bili predstavniki gledališč prav ljubeznivo sprejeti in povsod jim je bila zagotovljena pomoč, tako da so se na koncu razstali s čvrstim upanjem, da bo narodna gledališča vendarle mogoče izvoziti iz krize. Prosvetnemu in finančnemu ministru so intendantje predložili obširen memorandum. ki obsega osem toSk in v katerem so podrobno obrazložili vse težavo našega gledališkega življenja kakor se pojavljajo v vseh treh kulturnih središčih in stavili svoje predloge. Namestnik intendanta Golia iz Ljubljane pa se je r posebnih zadevah slovenskega gledališča zglasil tudi pri ministru dr. Kramerju, ki ga Je prav ljubeznivo sprejel in pokazal živo zanimanje za usodo ljubljanskega teatra, kateremu je imel že nekajkrat priliko izkazati vso svojo naklonjenost. Minister dr Kramer Je sel direktorju Golji pri vseh intervencijah na roko in je našemu gledališču tudi v bodoče zagotovil vso svojo pomoč. Na Konferenci, ki trajala rm teden, se je izkazala popolna soglasnost vseh treh gledaliških vodstev in je bilo sklenjeno, da bodo vse tri intendance tudi t bodoče nastopale v skupni akciji, kar je pri dosedanjem tujstvu med vsemi tremi osrednjimi gledališči brez dvoma znatna pridobitev. Razen intervencij je bflo najvažnejše delo. ki si ga je zastavila konferenca, sestavljanje nove uredbe o narodnih gledališčih Doslej je v vellavi stara srbska uredba o narodnem pozorištu iz L 1911., ki velja po prevratu tudi za Zagreb in Ljubljano. Nova uredba naj bi do sprejetja novega gledališkega zakona regulirala vsa vprašanja o notranjem delu gledališč in o medsebojnih službenih odnosih ter naj bi veljala za vsa tri državna in za vsa od države subvencioniran« gledališča. Vse, kar so predstavniki državnih teatrov predlagali za sanacijo teh osrednjih gledališč, naj bi bilo po sklepu konference v prilog tudi vsem manjšim gledališčem t državi. a ti i o Četrtek. 22. februarja. LJUBLJANA 12.15: Hoš&e. — 12.45: Poročila. —13: Čas. plošče. — 18: Primorska kuhinja (ga. Znideršičeva). — 18.30: Srbohrvaščina. — 19: Ploščj po žiljah poslušalcev. — 19.30: Ob lOOletnioi Prešernovega »Sonetnega venca< (g. Kraigher). _ 20: Radio - orkester — 20.45: Samospevi gdč. Dolenoavi. — 21.15: Če'lo &o!o (g. Najžer). — 21.45: Čas. poročila, radio jazz. Petek. 23. februarja. LJUBLJANA 11. Šolska ura: Moji starši so tako sitni (Pero Horn). — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Plošče. — 18.30: Nacionalno predavanje Narodne odbrane — 19: Sokolsko predavanja (Jdniz Poharc). — 19.30: Izleti za nedeljo (dr. Andrejka). — 20: Internacionalni ju-gttelovenski koncert: 1. Ljubljana: Pevski koncert Akadeinakiga pevskega zbora. — 2. Zagreb: Narodne pesnu in plesi iz P;-trovine pri Zagrebu. — 8. Beograd: Orkestralne kompozicije jugoslovanskih skladateljev. — 22: Čas. poročila, plošče. BEOGRAD 16: Lahka godba. _ 19.30: Komorna glasba. — 20: Program kakor v Liubljani. — 23: Ciganska godba. — ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Koncart ruskega zbora in orkestra balalajk. — 20: Program kakor v Ljubljani. — 22.15: Pleesia glasba. _ PRAGA 19.50- Plošče. — 20: Ev-roDfski koncert jugoslovanske glasbe — BRNO 19.50: Ves program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.15: Orkestralen in pevski ko«nc3rt. — 21: Prenos iz Beograda. — 22.15: Lahka in plesna glasba. _ DUNAJ 12: Orkester — 16.05: Mladinski koncert. — 17 35: Pesmi. — 20: Proslava Harmana Bahra. — 20.30: Nordiieke pesmi. — 21: Prenos iz Beograda. _ 22.20: Lahka godba orkestra. - BERLIN 19.55: Komorna glasba - 22 30: Večerna glasba - KČNTGS-BERG 20.10 Plošče - 20 05: Program iz Berlina. — 22 30 Lahka godba orkjstra. — MOHLACKFR 19.55: Koračnici. - 22.4.5: Plošče. - 23 Mt»šan program. _ BUDIM PF.ŠTA 17: Lahka glasba - 1R.20- Madžarske pesmi — 20: Evropski koncert iueo slovanske glasbe — 2210: Ciganska kapela. - 22.50 Jazz — RIM 16: Komorna glasba. — 20 45- Koncert. — 21.45: Veseloigra. — Labka glasba. Zborovanje ljubljanskih lovcev V torek je imela ljubljanska podružnica SLD v hotelu Metropol svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo neobičajno veliko lovcev Zborovanje je vodil predsednik dr Bevk. ki je v svojem nagovoru pozdravil zastopnike oblastev in sorodnih društev ter poročal o delu odbora ▼ pretekli poslovni dobi. V glavnem je bilo de-i lo odbora usmerjeno v to. da se naveže-i jo med člani zelene bratovščine čim tes-j nejši stiki, da se jim nudi potrebna st.ro-| kovna naobrazba ter ščitijo pravice lovcev, zlasti v tem pogledu, da se zatre krivo lovstvo, ki se je v zadnjih letih neverjetno razpaslo. V dosego teh namenov je odbor prirejal družabne sestanke s strokovnimi predavanji, posredoval pri merodajnih oblastvih in uvedel kontrolne listke na lovski plen Vsa javna oblastva so šla prizadevanju odbora na roko. za kar jim občni zbor izreka iskreno zahvalo, posebej še g. banu za dovoljeni popust organiziranim lovcem pri banovinski taksi na lovske karte V nadaljnjem govoru se je spominjal predsednik umrlih članov, katerih spomin so počastili zborovalci stoje. S pozivom na složno delo za povzdigo lovstva je prešel potem na dnevni red, na poročila društvenih upravnikov. Tajniško poročilo je podal dr. Krejči Viljem Iz njegovega zglednega poročila posnemamo, da ima psdružnica 1305 članov, in sicer 75 ustanovnikov, 1005 rednih članov ter 225 lovskih čuvajev. Z ustanovitvijo podružnic v Črnomlju in Krškem je odpadlo 232 članov. Umrlo je v pretek- li poslovni dobi 14 članov, med njimi tudi birit odborniki društva Odbor j« imet 8 sej. pri k«terih sc je razpravljalo o raznih društvenih težnjah zlasti o pobijanju krivega lovstva in o pretiranem izkoriščanju lovišč Rešilo se je 120 dopisov. Predavanj ie bilo deset: obsegala so skoraj vso snov, ki naj )o vsebuje učbenik za lovce, kakor ga namerava izdati SLD kot prvi pripomoček na pripravo za lovske izpite. Blagajnik dr. Novak Fran je poročal Sod robno o društvenih dohodkih (22 254 ►in) i« izdatkih (14f06 Din), med temi 2738 Din za kompletiranje društvene knjižnice, ki je članom na razpolago v društveni sobi v Komenskega ulici 19. — Pregledni računov Zupančič Leopold je izjavil, da so poslovne knjige r najlepšem redu ter predlagal blagajniku m odboru odreš nico. Ta jc bila soglasno sprejeta. Za predsednika je bil soglasno ob glasnem odobravanju izvoljen dosedanji predsednik dr. Bevk Stanko, prav tako so bili ponovno v odbor izvoljeni vsi štirje odborniki, ki jim je po pravilih dotekl« opravna doba, namreč Fabiani Pavel, mr. Bakarčič Gvidon, Javornik Janko in Sila Evgen Tudi 7 članov v osrednji odbor SLD ter 26 delegatov za glavno skupščino SLD je bilo soglasno izvoljenih, kakor jih je odbor predlagal. Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o omejitvi lovske tatvine, kaznovanju lovskih tatov, načinu dražbanja lovišč in podobnih zadevščin. Na predlog inž. Sušteršiča Mirka je občni zbor naročil odboru, naj izvede napravljene sklepe, in ga pooblastil, da sme v njih dosego porabiti iz društvene blagajne potrebne vsote. Potek zborovanj« je bil živahen, p« vseskozi ▼ najlepši slogi hi največjem zanimanju navzočih članov zelene bratovščine. dhunaj&ki veCe&ejem (>WIENER MESSE«) od 11« do 17« marca 1934 (V Rotundi do 18. marca) 8eJ*m aa luksuzne predmeta ln veakd*- aje potrebščine. — Sejem za pohištvo. — Britanska razstava. — Madžarska razstava. — Sejem za tkanine — Konfekcija za dame in go6pode. — Pletenine — Modna kožuhovlna. — Keramika ln steklo. — »Lepo potovanje.« — Internacionalna razstava avtomobilov ln motornih koles. — Tehnična razstava. — Bejem stavbarstva ln cestnih zgradb. — Bejem Izumiteljev. — Razstava živil. — Vzorčni »ejem ea poljedelstvo ln gozdarstvo. — Nlkak vizum prepustnic! S 6ejmsko Izkaznico ln potnim listom prost prehod If-eko meje v Avstrijo. — Mad?arsk! prepustni vizum se dobi proti Izkazu ee.im-ake letftlmaclle na meji. — Znaten popust prt voSnlah na Jugos!., madžarskih ln avstrijskih železnicah, na Donavi. Jadranskem morju tn v zračnem prometu. H Pojasnila vseh vrst pri Wiener Messe" — A. G. Wien VII. kakor — m trajanja Llpskega pomladnega velesejma — pri Informacijskem oddelku v Llpskem. Rlngmesshaus, ln pri častnih zastopstvih v Liubljani: Avstrijskem konzulatu. Dunajsko, cesta 31 — pri Zvezi za tujski prorr.et v Sloveniji (Putnlk), Dunajska, ees.a 1 — pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji (Putnlk) podružnica hotel Mikltč, vis-a-vls glavnega kolodvora. nega Umrl nam je nafl dobri aoprog, oče, stari oče, tast, svak ln stric, gospod NIKOLAJ MUC davčni Izterjevalec v pokoju dne 20. t. m. po dolgem trpljenju, večkrat previden s tolažili sv. vere. Pogreb se bo vršil v četrtek, di.e 22. februarja 1934, ob 4. uri popoldne lz hiše žalosti, Tržaška cesta 4, □a pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 21. februarja 1934. ŽALUJOČI OSTALI M">š';e brexp!« 5-no I>>fwna ?-k Va »trenili j« *rka »Perfekf«. Bw>?'fld. prMlnac 55? 3641-4 Oi»l-ns! tr£. značaj« po 1 Din beseda; u da Janje naslova ali n šifro 5 Din. — Oglasi socialnega raačaja ka beseda 50 p*r- ta dajanj« dasIov« aii ta Šifro i>a S Din. (6) Norveško ribje olje r-ajfine-S«, ved*w> t Učitelja «a Moren?"* iti o iščem. Po-»adbe r.a Ber;itz«. 4560-4 Učiteljico ia italijanščino išč^m. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* p--i »Italijattščina«. 4000-4 zalogi. Naročila točno proti porzetju. Piccoli, Tvrčeva (Dunajske) M*ta štev. 6. Mesarski pomočnik prtkajevalec, klobasiča-r in seka.6 išče službo aii pa bi prevzel kako podružnico mesarije proti kavciji. Na el- >v pove oglasmi oddelek »Jutra«. 4567-2 Plačilni natakar -reM jezikov ln kavcij« zmoien išče »talno ali se-zoti--'ko slu:2bo. — Ponudbe pod »Stalna »luJba-« na ogl odd. »Jutra«. 4365-2 Blagajno »Corona« prodam. Narior ▼ od. odd. »Jutra*. 4575-6 Prodajalka Je!1 #1 uiibo r Ljub! jam! trgovini i mešanim blagom, delikatesi aH elašči-843-6 ča,rn!. Ponudbe n* oglasmi iddflek »Jutra« pod »Pri-kupljiva-«. 4561-2 Vsaka beseda 50 par: ta dajanje »li sa iifro pa S Din. (1) Pleskar •» tjfct na dom. Na.»l->v t od. cdJ. »Jutra«. 4577-1 Natakarica ngodne venjštine, 2«*—30 g-od. stara. i»oja je vješta u pocluzl, pošte s* i marljiva, ko;a može premeti vi-no-toč (šank) ^e račun dobi nt jest o. Knucija nije požel na. Ponudb? o.? Ivan HotJco i sinem, Zagreb, Zavrtaiica 34. 4588-1 Starejšo služkinjo *"-?.:imem m m o ia ln dan. NafVf t t>g-;.a^em oddpikn »Jutra«. " 4601-3 Izurjeno pletiljo in pr d no služkinjo •prejme Roikar, lUnrta <^'a 54. 4602-1 & 1 ali 2 vajenke sprfjme modni atelje Rev-nikar, Gregorčičeva ci. 5, dvorišče, levo. 4612-44 Umivalnik ! ogledalom, ms m o-nato ploščo, pisalno mizo, stojalo za BOlnčnik poceni pno-d«m. Pa 3 Din. (7) Preprogo 2 d« SX4, lahko tudi Hno-lej, kuin;m. — Ponudbe na og!. odd. »Jutra« pod »J»-diinica«. 450^-7 Mlada šivilja i«5» elufbe k otrokom al? porooč gospodinji. Ponudbe ra podruinic-o »Ju.tra« v Trborljai pod Šifro »Pridna«. 4391-2 Vaaka baaoda i Din; » dajaoj« nabora tU xa Šifro pa 5 Din. (20) Stanovanja prodamo ▼ »olaatarfnl preti plačilu ▼ gotovini. Stavbna zadruga, Ljubljana, poštni Tire d al 307. 77-20 Vvvki bee^da SO par: a dajonj« nasioTa aH ta iifno pa t Din. (S) Fotograf modernih fo;ogmfrj. p; i »fufbo vreteo retmšer. žeM Ponudbe na oglas. oddel«i »Jutra« pod »Fotograf«. 4S50-2 300 Din nagrad* izplača tikoj sb-soiveivt kmetijsk« Sole onemu. ki mu preskrbi s.tlfto mesto vrtnarja, sadjarja, vinogradnika, živinorejca ali splošnega ekonoma. V prv»>TTe.tno prakif gre tudi brezplačno. Cen j. ponudbe na ogi. odd. »Jntra« pod *R-"ka roko umiva«. 4560-5 Ljuba Jurkovič: Enonad. vila -^a a aouftemin-om, t krasni s m« kom- fortom in i lepim vrtom za »eden je io aadj«, t Radovljici na prodaj. In-formecije daj« HraAo^ec. Ljubljana, Skra-bčeve 4/1. 4122-20 Arondirano veleposestvo •e«toJe«« i* cca. 180 ora. lov lepeg« gozda, polja. 2 hil io goepoda-r»kega poslopja, v bliiini Ko^evja-koiodvora, prodam. Tn formo oi je daje d.r. Sietgmund. odvetoik, Kočevji. 4109-20 Vrednote • * a fteeeda l Dm. <• dajan}« naslova alt m Mr« na 8 Dio. f»1 Vsakovrstno zlato kupuj« po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Vloge bank kupujemo in prodajamo n-ajkula-ntneje. Naročila iz province izvrš^ve-mo najza-neeij-iveje. Za odgovor priložit« znamko za 3 Din. Poelovni zavod d. d., Zagreb, Praška u'iea 6/U. 74-16 4000 Din po 12% posojila za d "bo 6 mesecev rabim takoj. Ponudbe pod »Posestvo« na ogl. odd. »Jutra«. 4590-16 Hranilno knjižico kmetfke posojilnice, ki je vča-n-jena pri Zadružni zvezi v LjubFani, z vlogo Din 10.000 prodam za gotovino. Naslov v ogla&nem oddelku »Jutra«. 4539-16 Knjižico Meitae hranilnice ljubljan Gdč. ali gospod Kateri si želijo res udobno krasno sobo z ali brez oskrbo z dobro domačo hrano, ze'o. zelo poceni, naj vprašajo za naslov v ogl. oddel ku »Jutra«. 4396-23 Lepo sobo solnčno, 8 posebnim vhodom lz stopnic, v centru mesta oddam. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 4389-23 Mesečno sobo lepo in solnčno. e popolnoma eepari.ranim vbodom s »topnjišča, oddam stal nemu gos^Hidii s 15. februarjem. Ogleda ti v Knaflje-vi ulici 13/11. 3909-23 Gospodična dobna gospodinjo, želi po-ro?:!: želpznčarja. Ponudbe pod »Srečna pom'cd« na ogl. odd. »Jutra«. 4564-;5 Glasbila Vaaka t>t»e*l» | Dio. sa 4a)«.nj» naslova aH ia «fm p« B Dta. (M Pozor veletrgovci in industrijalci! Dobro vpeljan in renomiran agenturni ln komisijski obrat s sedežem in skladiščem v Beogradu išče zastopstvo boljših hiš. Poleg stalnih zvez v Zemunu in Beogradu obiskuje trikrat na leto vse lekarne, droge-rije, parfumerije in specerijske trgovine v Srbiji in Vojvodini. Ponudbe pod »Agilen P-3333« na Interreklam d. d, Zagreb, Ma- VSAK GOSTILNIČAR IN RESTAVRATER postrezi 8 pristnim Dobi ga že v sodčkih od 50 I naprej pri MARINKO V, SREMSK1 KARLOVCI Najizvrstnejše zdravilno vino z Fruške gora »Jutra« Sobo lepo opremljeno, oddam t idnemu go- rStJ št v to- 46(0-16 r»-k. četrtek in petek do-polcf.e. 4532-23 ske za Din 6500.— kupim ! 1. ma-rtem solidnem proti takojšnji gotovini. — I »rindu Poljanska ceS Naslov v oglasnem oddelku ' 13.il. levo. Ogledati Vsaki beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali ia šifro pa 5 Din. (171 Hotel, restavracijo, kavarno aH boljšo gostilno, dobro uvedeno, v večjem mestu vzame v najem p-e-možen gostilničar. Ponudbe na podr, »Jutra« v Mariboru pod »Restavrater«. 4GC7-17 Sobo _________ _________ Šivalni stroj s 'pnee&nim "vhodom oddam 1 okrogi m čolničkom. lepo opremljeno in mirno, Nove planine t angleško mehaniko 10.000 Dim — m harmonije od DOOO Di-n dobavra tvor* niča klavirjev Iv. Kaoi-n, Domžal«. Zahtevajte cenik 4015-26 mmm Vivaaje z vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 4565-23 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom in malo eolnca oddam. — Zibertova ulica 53 pri gorenjskem kolodvora.' 4606-23 nitTi levo. 4601-iS v.le-batik, vredno*«!« papirje, vojoo Škodo, državn-e bo ne. Bairova posojila in na koran-toe blago Naloge iz province promptmo rzvršu iemo. — Pucka gtediona Zagreb Mednličeva br 31 felefon 90 03 Naš zastop mk za Iravsko banovino je Rudolf Zore. Ljubljana. O.edaliBSa ulic« gt. 12. na katerega e« obrnit«. 62 16 Vloge Lj-nbljanrfce kredita« bank« kupim proti takojšnjemu plačilu Ponudbe do 25 fe bruarja na oglasni oddelek Jutra« pod »Ljubljana 71« 461016 Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslov« ali »a šifro 3 Din. (23) Sostanovalko sprejmem z vso oskrbo. — Vprašati pri Kotter, Stari trg 24. 4369-23 Simpatična gospodična mlada, išče prijateljstva z gospvdom, ki je voljan de aarno pomagati. Ponudbe pod »Uda-na« ua ogl. odd. »Jutra«. 4563-24 Slike za legitimacije izdeluje najhitreje fotograf Ilibše-r tlugo-n, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25. — Telefon 3&11. 65-30 Krojač dobro verziran, prevzam« delo na dom, tudi konfek cijo. Rev-iia o, Trn o* 4571-20 Vsaka »»seda 1 Din. ia dajanj« naslova ali ta »ifro p» 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOČ suha drvf POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5 Golaž ekstrakt prodajajo specerije in delikatese »Ekstrakt družba« Ljubljana Sinovi in hčerke imajo radi mladostne matere, radi pa jih imajo seveda tudi možje. Znanstveno je ugotovljeno, da se koža na licu naguba in da postane na videz stara, ker polagoma izgublja Biocel. To je vitalni element, ki obdrži kožo mladostno, čisto in lepo. Svoji koži pa lahko vrnete ta vitalni element z uporabo nove kreme Tokalon, rožnate barve. Brez ozira na to, v koliki meri je že Vaša koža uvenela in koliko je na njej sledov starosti, poizkusite še nocoj kremo Tokalon, rožnato barve. V vsakem primeru so Vam zajamčeni ugodni rezultati, ali pa se Vam denar vrne. Pozor izdelovalci lesne robef Dobro vpeljan agenturni in komisijski obrat s sedežem v Beogradu išče zanesljiva zastopstva razne kuhinjske in druge drobnarije iz lesa (suhe robe) za Srbijo in Vojvodino. Kupuje tudi za lasten račun. Ponudbe pod »Drvenarija P-3333« na Interreklam d. d., Zagreb JVLasarykova 28. 2011 Zahvala. Za obile izraze sočutja ob bridki in nenadni izgubi naše dobre mame, tašče, babice, prababice in tete, gospe IVANE BIDOVEC se čutimo dolžne, da izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so kakorkoli sočustvovali z nami. Posebno se zahvaljujemo vsem onim, ki so počastili snom.' -ce z v- • •• -et-^in <-<>pm. kj so spre- mili nepozabno na zadnji poti v tako častnem številu. Trbovlje, Mengeš, Ljubljana, Maribor, 21. febr. 1934 2015 ŽALUJOČI OSTALI Brez posebnega obvestila. Umrl nam je danes po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, naš ljubljeni soprog in oče, gospod FRANC restavrater zdravilišča Dobrna v 50. letu svoje starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Dobrna, dne 20. februarja 1934. /alburga, žena — Linči, Franci, Karli, otroci, in ostalo sorodstvo Urejuje Davurm Ravljen. izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribiuiai. Za Narodno uskarno d. d. kot uskarnarja Franc Jezerse*. Za inserauu del je odgovoren Aloja Novak. Vsi t Ljubljani."