Uredništvo:
Sehilleijeva cesta Stev. 3,
m dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za RVStro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 297.
Telefonska Številka 65.
Celje, v sredo, dne 29. decembra 1909.
Čekovni račun 48.817*
Leto I.
Konec ogrske krize.
Ogrska kriza se je končala v toliko, da je odstopilo dosedanje Weker-lovo ministerstvo, katero se že ni moglo učakati svojega odpusta. To je defi-nitivni konec koalicije na Ogrskem, katera je začela svoje življenje istočasno z Beckovo, jo sicer preživela za dolgo dobo, a je umrla še z žalostnej-šim porazom ko Beckova. Weckerlovo zapuščino je prevzel bivši minister pl. Lukacs, katerega je že pred prazniki določil cesar za ministerskega predsednika in ga pooblastil, da bi začel s političnimi strankami pogajanja o sestavi novega ministerstva. Pomagal mu bode pri tem opravku zloglasni Khuen-Hedervary. Razmere v neodvisni stranki, iz katere je bankovno vprašanje izgnalo Košuta z njegovimi privrženci in kjer je zavladalo 130 justhovcev s svojim temperamentnim vodjem, o katerem pa ja drugače malo slabega slišati, so dosedanji vladi do dobrega ogrenili življenje. V zbornici jo je čakala obstrukcija Justhove skupine, katera ji ni le odrekala samo dovoljenja za začasni državni proračun, temveč je celo trdila, da nima nobene pravice to dovoljenje zahtevati. In tako so bili Wekerle, Košut in Andrassy vočigled grozečemu ex-lex stanju v veliki nevarnosti, da pridejo med dva kamena, Dunaj in Madžare. Z ene strani je pritiskal na nje cesar, ker niso izpolnili svoje obljube, da upeljejo splošno in enako volilno pravico, na drugi strani pa so jih preganjali sfanatizi-rani pristaši samostalne banke, ki so àe v sredo pred prazniki porazili vlado z večino 41 glasov, sprejemši predlog posi. Holla, da se sestavi na cesarja adresa, v kateri se zahteva, naj bi se ustanovila 1. jan. 1911. za Ogrsko samostojna državna banka.
Kar se ni posrečilo Wekerlu, ki se je opiral na mirnejše življe v deželi, to bi naj izvedel pl. Lukacs, kateri se nagiblje bolj k radikalcem. Hoče pridobiti zase Justhovo stranko, brez katere se ne more ganiti računajoč z oportunizmom Košntove, klerikalne in stare 67 aške stranke. Kakor kažejo včerajšnje brzojavke, ni za sedaj veliko upanja, da bi Madžari dosegli samostojno banko; če se bodo Justhovci zadovoljili s kakimi drugimi koncesijami ali pa s praznimi frazami in sofističnimi razlagami kakih polovičarskih obljub, to je danes navzlic Hollovim izjavam še nerešeno vprašanje. Morda dosežejo Madžari vendarle principijelno dovolitev in tako se bode zgodilo, da bode dobila jedna polovica naše države koncesijo na stroške cele države. Sicer pa bi ne imeli slednjič ničesar proti temu, ako si Madžari hočejo sami podražiti svoj kredit. Kakor pa stoje sedaj stvari, se utegne justhovcem posrečiti, da dobe v roke vlado in da si bodo sami skovali take volilne okraje, v katerih upajo zmagati z geslom gospodarske neodvisnosti. Slovani na Ogrskem nimajo vočigled besnemu madžarskemu fanatizmu pričakovati ničesar ne od
justhovcev ne od košutijancev. Edina rešitev za nje bi bila morda okroirana pravična volilna reforma, ki bi enkrat za vselej pometla s sedanjo plemiško-židovsko vladno kliko.
Spodnještajersko železniško vprašanje v deželnem zboru.
Včeraj se je vršila v štajerskem deželnem zboru zanimiva razprava o železniškem vprašanju. Deželni odbor je stavil predlog, naj se vlada pozove sprejeti v predlogo o lokalnih železnicah proso Feldbach - Gleichenberg-Radgona.
Poslanec Ornig je v daljšem govoru, kateremu se ne more odreči stvarnost, bičal, da se na Štajerskem gradi le neznatne proge, ne da bi se mislilo na svetovne zveze. Grajal je tudi predlog, da se naj gradi le proga Feldbach-Radgona in zahteval pristavek, naj se predlaga tudi daljna proga čez Sv. Lenart-Ptuj-Rogatec-Brežice. Izvajanjem Orniga se je pridružil dr. Jankovič v imenu slov. klerikalcev. Naenkrat se je pa pokazala sebičnost srednjih Štajercev in posi. Einspinner in dež. odbornik dr. Link sta hotela, naj se Ornigov predlog vtoliko spremeni, da se reče „in weiterer Folge", to je pozneje misli na progo čez Spodnjo Štajersko. Graški odvetnik dr. Kaan je prihitel na pomoč in predlagal konec razprave, da bi spodnji Štajerci ne mogli pred glasovanjem vnovič nastopiti za svojo zahtevo. Konec razprave se je res sprejel in le srečni slučaj, da se je dr. Kukovec že prej oglasil k besedi, je pripomogel k temu, da se je spodnještajersko stališče še enkrat ostro zastopalo. Dr. Kukovec je povdarjal, da vlada med vsemi Spod-nještajerci glede od Orniga predlagane proge edinost. Protestiral je pa dr. Kukovec odločno zoper dostavek Ein-spinnerjev, rekoč: „Mi Spodnještajerci že vemo kaj pomeni za nas in weiterer Folge, to je pozneje. Sramota takšni vzajemnosti! Resolucija ima itak le moralično vrednost in še to resolucijo hočete z zahrbtnim besedilom spraviti ob vsak* pomen. Einspinner j ev pristavek se ne sme sprejeti!"
Po daljšem pričkanju o tem v kateri vrsti se naj glasuje, je bil sprejet spodnještajerski Ornigov predlog, pristavek Einspinnerjev je pa bil 8 pičlo večino 27 proti 25 glasom odklonjen. Spodnji Štajerci so dosegli s tem lep — vsaj moraličen uspeh. Podpirali so jih socijalisti in veleposestniki, dočim so nemški klerikalci tudi tu potegnili z nemškimi nacijonalci proti spodnje-štajerskemu zahtevku.
Nemškutar Ornig se seveda ni mogel izogniti napadov na Slovence in jim je očital, da pridigajo geslo „Proč od Gradca". „To je čisto v redu!" mu je zaklical dr. Kukovec. V navdušenem pobijanju gesla „proč od Gradca", se je Ornig zmotil in rekel enkrat, da Slovenci delamo za „proč od Rima", kar je vzbudilo glasen smeh. Dr. Ku-
kovec je pa zaklical: „Le počakajte, tudi do proč od Rima še pridemo! Vzroki za to so podobni!" S tem vmes-klicem seveda spet dr. Korošec ni bil zadovoljen. Večje nesreče pa ni bilo.
Štajerski deželni zbor.
Zvišanje deželnih doklad na pivo! Zvišanje vseh deželnih doklad! Primanjkljaj štirih miljonov kron! Stif-tingthal! V znamenju teh pomembnih zadev, ki groze na novo težko obremeniti vse sloje štajerskega prebivalstva, se je včeraj pričela 15. seja prvega zasedanja „novega" štajerskega deželnega zbora. Maščujoča usoda je prijela s svojo železno roko tudi nemškonaci-jonalno večiDO v štaj. dež. zboru in odboru ter brez milosti odkrila žalostno zapravljanje dež. denarja, ki se je v Gradcu prakticiralo leta in leta in do-vedlo slednjič deželo na rob financi-jelnega propada. Mi smo že povedali in še ponavljamo najodločnejše, da spodnještajerski Slovenci odklanjamo vsako odgovornost za ta velikanski deficit. Kakor so si nemški nacijonalci postlali, tako naj sedaj spe!
, Qeja se je pričela včeraj ob 11. uri. Novi celjski poslanec dr. Negri je položil prisego. Med predlogami in poročili dež. odbora omenjamo sledeče: poročilo o zgradbi nove dež. bolnišnice v Stiftingthalu pri Gradcu; o proviz. nadaljnem pobiranju dež. doklad na pivo v znesku 2 K; o zvišanju dež. doklade na pivo; o proviz. nadaljnem pobiranju dež. doklad; o zvišanju podpor za vodovod naPlanini (se le deloma dovoli in sicer 3400 K posojila ter 500 K podpore); o dovoljenju obč. Rihtarovci za zvišanje licenc; o varstvu planinskega rastlinstva; predlog dr. Verstovška in tt. za ustanovitev strokovne šole za lesne izdelke in stavbarstvo v Velenju.
Pri prehodu k dnevnemu redu je izjavil posi. Reitter v imenu nemško-nacijonalnih poslancev, da pričakuje štaj. dež. zbor, da mu bode dala vlada meseca januarja priliko za posvetovanje o proračunu. Istotako pričakuje štaj. dež. zbor, da bode vlada kmalu deželam toliko pripomogla v gmotnem oziru, da se bode deficit odstranil. Poročilo o oproščenjn osebnodohodnin-skega davka od deželnih doklad se je vzelo na znanje.
Nato je predlagal dež. odb. Link, naj se odkaže poročilo štaj. dež. odbora o zvišanju dež. doklade na pivo finančnemu odseku. Resel se je v imenu socijalistov protivil in izjavil, da je finančni odsek itak meseca oktobra sklenil naj se davek na pivo odločno zavrne. Došlo je do spopadov z nemškimi nacijonalci, tekom katerega se je pokazalo, daje mnogo nemških nacijonalcev za zvišanje dež. doklade na pivo. Vendar pa se je konečno poročilo odkazalo odseku z naročilom, naj svoje posvetovanje tako pospeši, da se bode o stvari lahko še v četrtek sklepalo.
Sledilo je poročilo posi. Rieglerja o predlogu nemških klerikalcev za ustanovitev obvezne deželne zavarovalnice proti toči in drugim ujmam ter poročilo posi. Piška o suši in pomanjkanju krme na Spod. Štajerskem. Glede zavarovalnice se je sklenila resolucija, da dež. odbor vprašanje zavarovalnice študira in ga pospešuje, glede Piško-vega poročila pa se je sklenila resolucija na finančni odsek.
Na vrsto so prišle še nekatere osebne zadeve in železniško vprašanje, o katerem pa poročamo na drugem mestu.
Politična hroniha.
a Justh pojde k cesarju. Pamflet naWekerla in Košuta. Včeraj zvečer je dobil Justh brzojavko, da gre v četrtek na Dunaj k cesarju, kjer bode imel priliko razložiti in razgovarjati svoje nazore. To audijenco je ukrenil Lukacs, ker se nikakor dì mogel z Justhom glede roka za samostojno banko zje-diniti. — Neki budimpeštanski časnikar, Justhov privrženec, je izdal pamflet na sedanjo vlado in košutijance, v katerih jih dolži različnih nečednih dejanj, med drugim tudi tega, da so na državne stroške skrbeli za svoje žepe. V včerajšnji seji drž. zbora je Wekerle ostro protestiral proti temu pamfletu v strankarske namene in izjavil, da pisca ne bode tožil pač pa predložil dotične akte zbornici vpogled. — Ogrski drž. zbor je zaradi pogajanj glede nove vlade odgoden.
„Berliner Tageblatt" o Friedjungo-vem procesu. Sedaj se je oglasilo tudi vodilno glasilo nemških liberalcev „Berliner Tageblatt" z izvanredno ostrim napadom na Aehrenthala in — Avstrijo. List pravi, da je Aehrenthal lahkomišljeno zapeljal Friedjunga k napadom na srbo-hrvatsko koalicijo in ga je potem v odločilnem trenutku zapustil. Friedjungova „nibelunška zvestoba" je bila s tem nadarjena, da je zgubil svoje dobro ime kot človek in zgodovinar. Iz tega mora tudi Nemčija izvajati primerne posledice, da bi se ji ne zgodilo nekega dneva enako ko Friedjungu.
Dr. pl. Bärenreither, znani posredovalec iz Friedjungovega procesa, namerava priti po poročilih belgrajskih listov sredi januarja v Belgrad, da se poduči o avstrijsko - srbskem vprašanju, Ako je to poročilo resnično, potem na Dunaju res mislijo na preobrat glede politike proti Jogoslovanom.
Drobne politične novice.
Angleški konservativci imajo malo apanja na zmago pri bodočih volitvah v parlament. Chamber-lein ni mogel niti v Birminghamu, stari trdnjavi svojega očeta, na javnem shodu priti do besede. Zmaga liberalcev je že danes gotova.
Gosposka zbornica zboruje včeraj it danes, da odobri v poslanski zbornici sklenjene zakone.
Dnevna kronika.
a Občni zbor avstro-ogrske banke
se vrši dne 3. februarja. Udeležbo je priglasilo doslej 443 čeških delničarjev, za 30 več ko lansko letu.
a Ruski izvoz in uvoz. Petrograjska „Rječ" javlja, da je ruski izvoz v prvih devetih mesecih letošnjega leta narastel za 270 miljonov rubljev (lani 673, letos 943 miljonov), uvoz pa za 49 miljonov (lani 535, letos 584 miljonov rubljev).
a Bulgarska pri Gladstonovi stoletnici. Sobranje je določilo, da zastopa Bulgarijo pri proslavi Gladstonove stoletnice v Pragi bivši ministerski predsednik Danev, vodja napredne stranke in člani večine, Madjarov, Mišev in Paskalev.
v Nastič toži. Dunajski odvetnik dr. Hofmokl je v „Neue Frei Presse" v nekem članku očital Nastiču, da je predložil v zagrebškem veleizdajskem procesu sodišču ponarejene dokumente kot prave in da je v svojih brošurah „Finale" in „Kje je istina" objavil laži. Nastič je vložil proti dr. Hofmoklu tožbo. Včeraj se je pričela pred dunajsko poroto razprava.
v V zadnjih izdihljajih. Hrvatska deželna vlada je odposlala na vse velike župane, podžupane in okrajne predstojnike stotine brzojavk, v katerih se zapoveduje, da se imajo najenergičnejše preprečiti vse, tudi najmanjše manifestacije za hrvatsko-srbsko koalicijo.
v Izpuščeni Srbi. Banski stol v Zagrebu je razveljavil sklep sodišča, s katerim se je odredil preiskovalni zapor Srbov dr. Teodoroviča in podpolkovnika Krbovca, ki sta bila obdolžena, da sta ponaredila oporoko neke bogate Sr-binje.
v Železniška nesreča pri Uherskem.
Zeissa so včeraj izpustili iz zapora, ker je obljubil, da se nikamor s postaje ne odstrani. Zeiss pravi, da je dal vodji tovornega vlaka nalog, naj vlak spravi na drugi tir, a oni tega ni storil. — Druga verzija zopet pravi, da Zeiss ni slišal signala iz prejšnje postaje. — Letos spomladi je bil Zeiss težko bolan na živcih in je prosil, naj ga odstavijo od prometne službe. Prošnji pa se ni ustreglo. — Železniški asistent Zeiss je dokončal gimnazijo v Mariboru. — Praška trgovsko-obrtna zbornica je izrekla rodbinam ponesrečencev in pa ranjencev svoje naglobokejše sožalje. — V gosposki zbornici je došlo vsled te nesreče do interpelacije dr. Eppin-gerja. — V železniškem ministerstvu se vrši pod predsedstvom železn. ministra konferenca, ki se bode ukvarjala z vprašanjem kako zabraniti vbodoče železniške nesreče.
Štajerske novice.
d Primankljaj v deželnem proračunu znaša natančno 3,700.617 kron; zvišal se je letos za 710 tisoč kron (110 tisoč za deželno kulturo, 415 tisoč za šolstvo, 120 tisoč za zdravstvo in 65 tisoč za pasivne obresti).
—	Iz graških listov se sedaj ničesar drnzega ne sliši ko veliko jamranje. „Gr. Tagblatt" in „Tagesp.", ki sta doslej verno zakrivala vsako neumnost in razsipnost dež. odbora, si sedaj ne vesta pomagati iz zagate. Težko je davkoplačevalce prepričati o potrebi novih doklad — ako se je še nedavno tega hvalilo vzorno nemško-nacijonalno gospodarstvo v štaj. dež. odboru! — „Tagesp." pravi, da se v proračunu ne da ničesar črtati; vse to so železne potrebe ... Pa kdo je zakrivil, da se je zazidalo v Stiftingthalu milijone in da se še bo zapravilo milijone? čemu je bilo treba ptujske gimnazije, mariborskega učiteljišča, čemu je bilo treba podpor nemškim društvom, ki so šle v tisoče in tisoče kron ? Da je sedaj položaj obupen, to „Tagesp." prav radi verjamemo. „Gr. Tagbl." v svoji zadregi celo napada dež. zbor in odbor
—	torej nemškonacijonalno večino . . To je tisto toliko slavljeno in hvali-sano vzorno nemško gospodarstvo!
d Nemški nacijonalci in zvišanje deželne doklade na pivo. Pred včerajšnjo plenarno sejo dež. zbora so imeli nemško-nacijonalni dež. poslanci
sejo, v kateri so se razgovarjali o dež. dokladi na pivo. Nekateri so se pro-tivili, drugi pa so jo " zagovarjali, nečno so se nacijonalci večinoma izrekli za to, da je boljše splošno deželne doklade pošteno zvišati ko pa doklado na pivo. Ta sklep bo zelo zanimal spodnještaj. nacijonalce in štajercijance.
d Iz mariborske okolice. Pred kratkim je „Nar. Dn." konštatiral žalostno resnico, da je okrajni šolski svet mariborski sprejel v terno za nadučiteljsko mesto v Lembahu samo nemško navdahnjene prosilce in sicer najstrastnejše nemškutarje, slovenske prošnjike da pa je docela prezrl. Na koncu dotičnega članka je apeliral dopisnik na „merodajne činitelje", naj se postavijo ob pravem času na branik, kajti za Lembahom pride na vrsto Leitersberg-Krčevina. Da „merodajnim činiteljem" ne bo šel ta apel pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven, dovolimo si na to čez vse važno zadevo zopet opozoriti. Glede nadučiteljskega mesta v Lembahu je naravnost neču-veno, da si predrznejo tja prositi učitelji šulferajnskih šol à la Weixler iz Vitanja; še bolj neumevno, — ali bolje rečeno predrzno — pa je, kako more take velenemce predlagati okr. šol. svet v imenovanje na slovensko šolo. Kakšen krik in vik bi zagnali Nemci, ko bi se na kako nemško šolo osmelil kompetirati Slovenec in bi ga slovenski okr. šol. svet predlagal v imenovanje; pri nas pa je vse mirno in tiho, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo! Gospod dr. Korošec, orjak Roškar et tutti quanti, ali vas ta stvar nič ne zanima, dasi se godi pred vašim nosom; o Kna-fličevi tožbi — v kateri je obsedel slučajno en „visokočastiti" — pa polniti cele predale „Slov. Gospodarja" in „Straže" ?! Pa, saj vemo, kako je . . ! Kar se tiče slovenske šole v Leiters-bergu, pa je stvar ta-le: Dozdaj utra-kvistična štirirazrednica z dvema para-lelkama se je po prizadevanju Nemcev razdelila in sicer v štirirazredno slovensko in trirazredno nemško šolo, vsaka z lastnim voditeljem. Da bo na nemški trirazrednici nastavljen nemški nadučitelj, je samoobsebi umevno in nima nihče nič proti temu. Ravno tako samoobsebi umevna pa mora biti tudi zahteva po slovenskem nadučitelju za slovensko šolo. Vsakemu svoje! Ako bi pa — česar se opravičeno bojimo — okrajni šolski svet hotel tudi na slovensko šolo vriniti nadučitelja nemškega mišljenja, po domače nemšku-tarja, za ta slučaj pa opozarjamo že danes „merodajne činitelje", da se postavijo taki nakani ostro po robu in preprečijo vsak mogoči škandal. Saj to vendar smemo zahtevati od njih, da bomo videli enkrat vsaj trohico njihovega „plodonosnega" delovanja, s katerim se tako radi hvalijo. Torej ! Naj-bližnja bodočnost bode pokazala, kaj zmorejo naši po božji volji izvoljeni — „merodajni činitelji"! Radovedni smo !
d Brez naslova. Novi zakon: „Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje." Krek v ljubljanskem .Unionu': „Na slovenski zemlji je še zadosti prostora za grobe slovenskim naprednjakom." Terse-glav: Potisni nož v srce slovenskemu naprednjaku."
d Podpora za po toči poškodovane kmete. Na zadevno vprašanje je namestnik grof Clary in Aldringen včeraj izjavil, da dobi cela Štajerska 230.000 K državne podpore.
d Silvestrov večer v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju se ne vrši.
a Za družbo sv. Cirila in Me toda je nabral g. Alojzij Suhač K 120.
a Za Ciril-Metoda je nabral g. Franjo Jošt ob tepeškanju in veselem rodbinskem dogodku v znani narodni gostilni pri g. Confidenti ju v Za vodni znesek po 5 kron, ki se je svota z drugim vred hranila v nabiralnik. V posnemanje!
d „Rokovnjači" se nprizore na celjskem odru na dan sv. treh kraljev, dne 6. jan. Igra se že kar najskrbneje pripravlja. Opozarjamo na tozadeven dopis v pojutrišnji številki.
a G. kr. finančne straže kontrolno okrajno vodstvo v Celju vprašamo, zakaj je izginil s hiše, kjer je nastanjena komisarjeva pisarna, kar čez noč slovenski napis? Katera višja moč je imela tu svoje nepoklicane prste vmes? Mari je to uspeh naše delegacije v državnem zboru, da nam kak krofasti nadkomisar iz Gradca ali Dunaja začne pobirati uradne dvojezične napise iznad c. kr. uradov? Tu je potreba pojasnila takoj!
a Samonemški napis se nahaja tudi na hiši, kjer je nastanjeno moštvo c. kr. finančne straže v Celju in to celo na hiši, ki je slovenska last. Mar vzdržuje država, oziroma davkoplačevalci celjsko finančno stražo samo za tukajšnjo nemškutarijo in renegatstvo, mar se naj naše slovenske stranke, ki morajo včasih bloditi po mestu po cele poldneve, da te pisarne najdejo, finan-carjem na ljubo naučijo nemščine? Poklicani faktorji zganite se, da se tako tendencijozno preziranje vsega kar je slovensko, takoj odpravi.
v Iz poročila dež. odbora o gradnji nove deželne bolnišnice v Stiftingthalu pri Gradcu povzamemo sledeča dejstva in številke, ki bodo prav posebno zanimale slovenske davkoplačevalce: Proračun je znašal izvirno za stavbo z opravo vred 8 miljonov kron. Ker se je oprava proračunala na 500 tisoč kron, bi torej ostalo za stavbo 7 in pol miljona kron. Izdatki pa so že sedaj narastli na 11,135 tisoč kron; izkazalo se je torej, da je proračun že prekoračen z 3,635 tisoč kron! V tem prekoračenju pa še ni niti postavk za vodovod in razsvetljavo. Izgovore dež. odbora smo že svoječasno navedli. Škandal je, da se doslej prav nikdo ni brigal za to brezprimerno gospodarstvo dež. odbora!
v Razveljavljena je izvolitev 4 klerikalnih občinskih odbornikov 3. razreda na Ponikvi ob J. ž. klerikalci se že pridno pripravljajo na nove volitve.
o Na Muti je umrl v ponedeljek slovenski trgovec g. Matevž Keček. Pokojni sicer ni bil naš somišljenik, pač pa je bil odločen Slovenec, ki je povsod kazal svojo narodnost, kar ni vedno lahko na jezikovni meji.
d E razpisu službe tajnika pri mariborski posojilnici se nas prosi objaviti, da vstop ni takoj, ampak s 1. marcem 1910.
d Oddaja učiteljskih mest brez razpisa. V tem oziru je včeraj inter-peliral namestnika nemški poslanec Otter. Zastopal je isto načelno stališče kakor mi, da se pod roko naj ne oddajajo mesta.
d Razpisano je na drž. gimnaziji v Mariboru s početkom šolskega leta 1910/11 mesto pravega učitelja za klasične filologijo kot glavno, nemščino pa kot postransko stroko. Prošnje do 31. jan. 1910.
d Dne 6. januarja 1910 — v Fram ! Framski diletantje priredijo ta dan ob pol 4. uri pop. novo slovensko trodejansko burko s petjem „Moč uniforme", katero je spisal Jak. Štoka ter vglasbil H. O. Vogrič. Po igri je prijateljski sestanek v gostilni gospe M. Turner. Prihitite k nam vsi prijatelji pristne narodne igre in slovenskega petja, da si v tem ljubkem kotlu Po-
horja prijateljsko podamo roke ter se obenem navdušimo za resno narodno delo !
d Umrl je v mariborski vojaški bolnišnici kantiner v novi ptnjski pi-jonirski vojašnici, Jože Gorišek. Pred nekaj dnevi ga je zadela kap in je sedaj na posledicah umrl. — Umrl je v Breznem posestnik in gostilničar Franc Grögl.
z Naši pristaši in klerikalei. „Straža" očita nekaterim našim pristašem, da si iščejo okrog klerikalnih poslancev — osebnih ugodnosti. Mi smo že poleti svarili naše ljudi pred duhovniško in drugo klerikalno družbo; storimo to sedaj ponovno, ker klerikalci vsako stvar zavijajo in izrabljajo. One naše pristaše, ki so pa iskali okrog Roškarjev in Terglavov osebne ugodnosti, pa naj „Straža" imenuje — ako noče znova imeti dokaza lažnjivosti.
z V jednem se strinjajo štajerski in primorski klerikalci, povdarja včerajšnja „Straža", namreč, da nobea duhovnik ne sme sodelovati pri Ciril-Metodovi družbi. — Internacilonalizem spada namreč k podlagam klerikalizma. To v svarilo onim iz naših vrst, ki še kaj zaupajo v duhovniško rodoljubje.
d Surov nemški vojak. V rasi Pölfing na Srednjem Štajerskem je pešec 47. pešp. Lampi kaj dobro „porabil" svoj dopust. Spri se je s svojim botrom in mu spotrl vse šipe na oknih. Ko ga je župan Masser opominjal k miru, mu je porinil razdivjani nemški divjak nož v grlo ter ga smrtno nevarno ranil.
Opozarjamo 99. trgoVcc in obrtnike, da izide novoletna jteViHa Narodnega pneVnifo' že V peteH in prosimo tedaj za pravočasno doposiljateV novoletnih Volil in inseratoV.
Kranjske novice.
v Kranjski deželni zbor se je sešel včeraj. Rešil je proračunski provizorij za 1. 1910 in skenil prostost osebne dohodarine od vseh doklad. Bodoče dni zborujejo odseki. Druga plenarna seja bo po Novem letu.
v Konferenca vseh soeijalističnih strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju se vrši dne 9. jan. 1910 t Ljubljani. Ustanovi se zveza vseh teh organizacij.
v Komedija klerikalnega učiteljstva. Včeraj so zborovali v Ljubljani Slomškarji iz Ljubljane in okolice. Govorili so o izboljšanju plač ter so sklenili tudi tozadevno resolucijo. Izvolili so posebno deputacijo, ki naj gre k Šu-kljeju, Šusteršiču in Lampetu, da jim predloži učiteljske zahteve. — V seji kranjskega deželnega zbora 14. oktobra t. L pasta zastopnika Slomškarjev poslane» Jaklič in Ravnikar glasovala proti Ganglovim predlogomza zboljšanje učiteljskih plač-Ali si morete misliti še večje komedijante ? __
Horoške novice.
v Koroški deželui zbor se snide
najbrž 17. jan. 1910.
v V Celovcu je umrl na sveti večer ckr. nadinžinir dež. vlade v p. Ivan Eigner v 79. letu starosti.
v Pri občinskih volitvah v Ho-dišah so Slovenci vkljub temn, da je rogovilil tam celo Linhart iz Ptuja zmagali v dveh razredih.
v Zoper občinske volitve v Grebinju so vložili Slovenci protest, ker so s pooblastili volili ljudje ki nimajo v občini volilne pravice.
v y občini Marija na Žili tik
Beljaka so zmagali pri volitvah nemški nacijonalci.
v Y Kotljah na Koroškem bodo S. pros. 1910 občinske volitve. Dozdaj sta 3. in 2. razred v slovenskih rokah.
v Pri Sv. Štefanu na Žili, v največji občini šmohorskega okr. glavarstva, so pri obč. volitvah v vseh treh razredih zmagali Slovenci.
Primorske novice.
v Goriški deželni zbor. V znamenju nasilstva proti slovenski napred-no-agrarni manjšini so stopili v pondeljek. ko se je sešel novi goriški deželni zbor, laški liberalci in ž njimi zvezani slov. klerikalci pod vodstvom dr. Gregorčiča zbornico. Vse je že bilo med tema dvema strankama dogovorjeno, da se slov.-napredno manjšino takoj ubije ter se ji tako onemogoči vsako kritiko na deželnem gospodarstvu, s tem pa se omogoči nadaljno neomejeno gospodstvo laško-liberalne in slovensko-klerikalne zveze. Ta zveza je na predlog dr. Gregorčiča razveljavila volitve v skupini slov. veleposestva (3 mandate). Nato sta tudi ostala poslanca slov. naprepne manjšine (dr. Gregorin in Gabršček) izjavila, da v takih razmerah ne moreta sodelovati in sta odložila mandate. Po seji je slovensko občinstvo viharno demonstriralo proti slov. klerikalcem.
v Most čez Sočo pri Zagraju se je podrl. Pijonirji so napravili provi-zoričen prehod. Ministerstvo je odredilo, da se ima zgraditi nov kameniti most, ki bo stal 868.000 kron.
a Goriški deželni zbor. Deželnim glavarjem je imenovan dr. Payer, njegovim namestnikom dr. Gregorčič. Deželni zbor se je sešel danes.
a „Novi čas". Tako se bo imenoval list klerikalnih novostrujarjev na Goriškem, ki začne v kratkem izhajati.
a Slepo strast imeDuje tržaško klerikalno glasilce „Zarja" ogorčenje naroda v Istri zoper dekret škofa Nagla, s katerim je ta prepovedal slovansko bogoslužje!
a Deželno banko za kmetijstvo, industrijo in trgovino nameravajo laški liberalci ustvariti iz dozdajne „Banca popolare di Pola" v Pulju.
Najnovejšo brzojavna in telefonica poročila.
Štajerski deželni zbor.
o Gradec, 29. dee. Danes je prišlo na vrsto poročilo štaj. deželnega odbora o izločenju Studentenheima, Ma-ksimilijanuma in Jarmerjeve vile iz okoliške občine in priklopljenju k celjski mestni občini. Poročilo se je imelo odkazati občinskemu odseku v razpravo. Prvi se je oglasil k besedi dr. Kukovec, kateri je stvar obširno razjasnil in ostro ugovarjal proti temu činu, ki bi pomenjal pravi rop na celjski okoliški občini. Opozoril je deželni zbor na to, da je okoliška občina že dvakrat odstopila svet mestni občini celjski, in sicer enkrat za klavnico in živinsko sejmišče, enkrat pa že poprej za mestni vrt, brez katerega bi bilo ■Celje kot letovišče naravnost fnemo-goče. Kaj bi n. pr. rekli Egenberžani, ako bi se graška mestna občina s pomočjo deželnozborske večine hotela polastiti kakega kosa njihove občine? Gotovo je, da bi se celjski Nemci radi sčasoma polastili celega Gaberja. Tako postopanje pomenja, ako ga podpira in uzakoni deželnozborska večina, nasil-stvo in napad. Govornik svari deželni odbor pred ponovitvijo blamaže iz leta 1897, ko se je tudi hotelo šiloma lo-
čiti trg Vuzenico od okolice, a vlada dotičnega sklepa dež. zbora ni hotela predložiti cesarju v sankcijo. Slednjič je dr. Kukovec predlagal, naj se to poročilo ne odkaže odseku za občinske zadeve temveč vrne deželnemu odboru nazaj. — Za dr. Kukovcem sta se še oglasila k besedi dr. Benkovič in Ter-glav. Benkovič je povdarjal, da se celjski mestni občini, ki tako frivolno zadržuje rešitev okoliškega šolskega vprašanja, ne sme izkazovati nobenih uslug. Konečno je bilo poročilo dež. odbora z glasovi večine odkazani odseku. Slovenski klerikalci so glasovali za dr. Kukovčev predlog, ki je seveda propadel.
o Gradec, 29. dee. Jutri se vrši zadnja seja dež. zbora pred Novim letom. Zasedanje se nadaljuje 4. jan.
o Gradec, 29. dee. Dr. Kukovec je vložil predlog, naj bi se Bizeljancem odkazalo 4 tisoč kron za škodo vsled zadnje povodnji. Podpisal ga je tudi dr. Jankovič.
Več poročil nismo danes dobili, ker je telefonska zveza z Dunajem pokvarjena.
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
,Narodni Dnevnik1
velja za	avstro-ogrske	dežele:
celoletno.....K 25"—
polletno.....„ 12*50
četrtletno.....„ 6 30
mesečno.....„ 210
Za Nemčijo:
celoletno.....K 28 -|
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika"
Po svetu.
v ,Eine welthistorische Blamage' —
tako imenuje Friedjungov proces ,Dan-zers Armeezeitung', ki je še nedavno ostro pisala p oti Srbom in Hrvatom. List je glasilo avstrijske generalitete. Zahteva glave vseh krivcev ter temeljito premembo sistema.
v Vseslovanski kongres v Sofiji se
vrši v prvi polovici meseca jun. 1910.
v Špekulativna miljonarka. „Eve-ning Post" poroča, da je gospa Harrimann, vdova v septembru umrlega „kralja železnic" zvišala svoje premoženje s srečnimi špekulacijami na borzi na 220 miljonov dolarjev.
v Bojevita nuna. Neka nuna je napadla na potu iz Puya v Monaster na Gr. Francoskem nekega 16 letnega učenca iz državne javne šole s palico in ga je tudi težko ranila z nožem. To je že četrti-napad nune. Državno pravd-ništvo jo je prijelo.
o Belgijski kralj Albert je odpustil vse služabnike in uradnike umrlega kralja Leopolda. Tudi svojih gradov si noče dati popraviti na državne stroške.
o Belgrajski vseučiliški profesorji nameravajo izročiti drž. posi. Masa-ryku za njegov Jugoslovanom prijazni nastop posebno zahvalno adreso.
v Sneg in silne viharje so imeli minule dni v vzhodnjih Združenih dr žavah kakor jih že 20 let ni bilo. V Chelsei je 1500 ljudi brez strehe, 3 osebe so ubite. Sneg je v nekaterih krajih nad 1 m visok. Promet na železnicah je ustavljen, telefonske in brzojavne zveze pretrgane. V Novem Jorku se je vsled viharja ponesrečilo in našlo smrt 15 oseb.
a Vsled resnih nemirov na črnogorsko - turški meji so poslali Turki tje dva bataljona vojaštva.
v Povodnji v Španiji so napravile neizmerno škodo, ki se še ne da sedaj niti pregledati. V pokrajini Galicija je 21 vasi popolnoma razdejanih. Škode je nad 20 mil. kron.
Društvene vesti.
v Občni zbor Bralnega društva v Gaberju pri Celju se vrši s običajnim vsporedom v nedeljo dne 9. januarja ob 3. uri pop. v Sokolskem domu. Člani, pridite polnoštevilno!
v Slov. pevsko društvo „Vranska Vila" priredi dne 31. tm. v dvorani g. Brinovca Silvestrov večer z glediščno igro, petjem in drugo zabavo. K mno-gobrojni vdeležbi vabi odbor.
v „Sokol" v Brežicah priredi Silvestrov večer s sledečim vsporedom: 1. koncert. 2. srečolov. 3. petje. 4. ples. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 1 K oziroma 40 v. — Svira oddelek godbe kr. vojn. veteranskega društva iz Zagreba.
v Društvo za tujski promet v Raj-henburgu priredi v nedeljo, 9. januarja 1910 svoj III. planinski ples: Žegna-nje na Kumu" v restavraciji „Unschuld" v Rajhenburgu. Po celem Posavju je zanimanje za ta ples velikansko in priprave nanj se vrše že v polnem obsegu. Nadkrilil bode ta ples vse prejšnje ! —
v Društvo ,Zvezda' na Dunaju vabi k občnem zboru, ki bode v nedeljo 2. prosinca ob 6. uri zvečer v spodriji dvorani „Lehrerhansverein" VIII. Langegas se 20. Dnevni red obsega poročila odbornikov in volitev novega odbora. Po obenem« '..boru je prosta zabava s sodelovanjem društvenega tamb, zbora.
Tržne cene.
28. decembra.
Dunaj. Borza za poljedelske produkte. Više cene v inozemstvu niso vplivale prav nič na tendenco današnje kupčije. Ker je bil konzum zelo rezerviran, je došlo le do brezpomembnega prometa. Cene so se pri tem držale.
Budimpešta. S v i n j a d: ogrske stare, težke 148 do 149 v. mlade težke 155 do 156 vin., mlade, srednje 155 do 156 v, mlade, lahke 146—150 vin. zaloga 22.184 komadov. Prignano — komadov, odgnano 293. Ostalo torej 21.891 komadov. Tendenca mirna.
Budimpešta. Pšenica za april K 13'93, pšenica za oktober K 1177, pšenica za maj K 13'78, rž za april 9'85, rž za oktober K 8'87, oves za april 7'59, oves za oktober K —'—, koruza za maj 6 62, ogrščica za avgust 13 50. Pšenica se malo ponuja, kupuje tudi malo, tendenca je splošno mirna. Vreme milo.
Iz sodne dvorane.
Izpred mariborske okrožne so-dnije. 38-letni slikar Černejšek Miha je dobil 24. sept. ti. od župnika v Haj-dinu pri Ptuju 100 K za neka izvršena dela. Na potu domov je prišel v gostilni Pogačnik Marije na Bregu v prepir z natakarico in nekimi fanti, nakar ga je obč. stražnik Lasbacher aretiral. A šla sta le nekaj korakov, nakar ga je Lasbacher zopet izpustil. Černejšek je segel v žep in opazil, da mu je zmanjkal ves denar. Obdolžil je stražnika, da mu je denar ukradel.
Zato je zaradi obrekovanja in krive prisege obsojen na 4 mesece težke ječe. — Hlapca Ivan Vengušt in Jakob Tkauc iz Žabjeka pri Slov. Bistrici sta 19. sept. ti. klicala Ivana Plahuto, ki je stal pred svojo hišo v Spod. Breznici, z »aufbiks« na korajžo. V pretepu, ki je nastal, sta ga v hrbet in na roki ranila. Vengušt je dobil za svoje junaštvo 5 mesecev ječe, Tkauc pa 14 dni zapora. —15 letni viničarski sin Jožef Efferl je 15. okt. ti. na trgatvi v Zweinigu pri Mariboru v prepiru udaril 77 letnega Andr. Viherja s kolom po levi roki in desnem kolenu in ga ranil. Dobil je 4 mesece težke ječe. — 14 letni A. M. iz Cirknice pri Mariboru je oktobra pri Šalamunu ukradel puško, Lizi Harič pa 36 K. Dobil je 3 mesce težke ječe.
Redka priložnost!
Kupil sem od tovarne, ki ji ja uniči! požar, celo zalogo, krasnih, težkih
flanelnih postelnih odej
v vseh najnovejših in najkrasnejših vzorcih, ki imajo Cisto neznatne, komaj vidne madeže od vode in pošiljam 3 kose za 9 K. Odeje so za vsako boljšo dražino za pokrivanje posteli iu oseb in so jako tople in mehke. OTON BEKERAj c. kr. finančni, nadstražnik v p.
v Nàchodu na Češkem, 621 3-3
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2-95
Za
božične praznike
in
novo leto
priporočam cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice jamčeno pristni domači konjak, kakor tudi slivovko, brinjevec in vinsko žganje v steklenicah, vse iz žganjarne gosp. Roberta Diehl v Celju. Imam tudi vedno v zalogi najfinejše vrste čaja in Jamaika ruma. \
Franja Langerholz, Celje
Graška ulica št. 43 (Stadt Graz).
Oduetnik
dr. hjudeuit Stiker
naznanja, da je s 16. decembrom 1.1. £ preuzel
oduefniško pisarno
gospoda dr. Benkouiča u Brežicah.
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
Izšel je priljubljeni peti najpopolnejši letnik
886SS koledar ssss za kmetovalca.
Noben kmetovalec, trgovec in gospodar naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, kateri mu bo v vseh zadevah dober svetovalec. Knjižica je v žepni obliki, ima tudi praktični zapisnik in je vezana v močno usnjeno imitacijo ter velja brez poštnine K1'60, s poštnino K 1'80. Pri 10 iztisih se da jednega za nameček. Naroča se pri
Iv. Bonač-u v LJubljani.
Znesek se naj pošlje naprej.
KJKJKlKIKJESaESa
Toifl-ov
Talanda
Ceylon čaj.
101 40-40
Steckenpferd-lilijno mlečno milo
nnjmileje kožno milo Kakor tudi proti soln-čnim pegam!
Dobiva se povsod! —
Posojilnica v Fra mu,
registr. zadruga z neomejeno zavezo.
Razglas.
Posojilnica v Framu obrestuje od 1. prosinca 1910 naprej do preklica hranilne vloge po 41|2°|0 in plačuje rentni davek kakor dosedaj sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje proti pupilarni varnosti po
za hipotekami kredit po S1!.0!», na osebni kredit pa po ü1,!*!» do 6°|o zadružnikom.
Posojilnica v Framu uraduje vsak četrtek (če je četrtek praznik, pa v petek) od 8. do 12. ure predpoldne v občinski pisarni. FRAM, dne 27. grudna 1909.
Ravnateljstvo.
635 3-2
PoStne hran. račun St. 64.366. - Telefon št. 48. -

99
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
, © © o Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © ©
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine
= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
i
LASTNI DOM"
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov"denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai. © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © 6,
Edino narodno foninoselo
prta jnžnoftajersHa HamnoscIHa
Stavbena In umetna kam-noseika obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrftevanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. Iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor : oltarjev, obhajllnlh miz, priinic, kropilnih in krstnih ::: kamnov Itd. ::t
• Bru&enje, pulir anje in
strnganje kamena s stroji.
podjetje V Celjn. _
Ittàumlmllmhn JauSlia Brzo|avi: ,Kamnoseška In- ^Üftf
IRQRSTl P^Ö QrniDa. dustniska družba Celje'. pHB
Hnogofttevilna zaloga nagrobnih spomenikov lz
različnih marmornih vrst granitov In sljenltOT no raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni» ranih rodbinskih grobiič
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvora» ln hodnikov s Samotnim alt
::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj ldočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude» ;;: lavanje napisov v Iste, »ž
Izborne butelke
najboljše bizeljske, ljutomerske in konjiške starine priporoča kot zelo primerno božiČDo in
novoletno darilo
prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
Zadrnga ima v zalogi vsakovrstna bela in rdeča zajamčeno pristna južnoštajerska 0F" namizna vina	najboljše
kakovosti po zelo nizkih cenah. — Zahtevajte cenike! Prepričajte se z poskušnjo! Obiščite naše kleti v Gaberju
pri Celju („Sokolski dom"), kjer so Vam poskušnje na razpolago ! Gostilničarji! Ogibljite se brezvestnih tujih agentov, ogrskih in laških vinotržcev in naročajte vino pri domačem podjetju južno-
štajerskih vinogradnikov.
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju.
625 8 5	===== Pisarna v Celju, Graška cesta štev. 15.