Fotografija Nataša Juhnov Karikatura Anton Buzeti Novo pismo Morilcu moža. plačala za alibi? Bojan Žalik trdi, da mu je prleška podjetnica obljubila denar, če na sodišču priča v njeno korist Stran 3 Usoda Pomurke Kekec odšel za vedno? Najboljša bi bila prodaja družbe kot celote, vendar zanjo v tem trenutku ni interesenta Stran 5 Varis plačal Beckerju Po pravico na vrhovno sodišče Izgubljena tožba in 830 tisoč evrov odškodnine jih ne bodo pokopali, letos imajo dela že za pol leta Stran 8 BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK ZD Murska Sobota Petrovčanom vzeli zdravnika Izgubarski rekorder med slovenskimi zdravstvenimi domovi - V Gornjih Petrovcih ni več zdravnika Stran 9 stran 1 Evgen Titan Še drugič v Guinnessovo knjigo? Pogovor z Bloudkovim nagrajencem Stran 11 MURSKA SOBOTA, LETO LXIL, ŠT. 7, ODGOVORNI UREDNIK BOJAN BUDJA, CENA 1,60 € 18. FEBRUARJA 2010 Akcija Vestnika in Murskega vala Glasovi znanju in srčnosti Ob podelitvi priznanj Pomurka in Pomurec meseca ter leta je bil predstavljen tudi prenovljen Vestnik TA pote ostati Mons ovo Premoženje Maučeca naprodaj we» Pomurke in Pomurci leta 2009. Lahko bi jim rekli ljudje širokega znanja, vztrajnosti, trme in seveda velikega srca. Pomurje je lahko ponosno, da jih ima, pa kjerkoli že so. Kajti bralke in bralci Vestnika ter poslušalke in poslušalci Murskega V restavraciji radenskega hotela Ra- din je pretekli četrtek potekala ura- dna razglasitev Pomurke in Pomurca za leto 2009. Laskavi naslov sta si v skupni akciji regionalnih medijev Ra- dia Murski val in Vestnika prislužila sociologinja kulture in literarna kom- parativistka Julija Sardelič in lenda- vski župan Anton Balažek. Od drugega do 12. mesta med Po- murkami mesecev so se zvrstile Da- nijela Marec, Anja Benko, Lea Bakan, Mateja Knavs, Nataša Bukovec, Sonja Roman, Nina Pirher, Cilka Dimec Žer- vala jih niso izbrali kar tako, vsak od štiriindvajsetih nagrajencev dvanajstih mesecev minulega leta je 2009. zaznamoval po svoje. Vsi pa seveda z dejanji. In ta v teh časih edina štejejo! din, dr. Cvetka Grašič Kuhar, Viktorija Bencik in Tina Jureš. Na mesta od drugega do 12. med Po- murci mesecev so bralci in poslušal- ci postavili Draga Beloglavca, Ludvi- ka Šinka, Damjana Kuzmo, dr. Zorana Miloševiča, Timoteja Šooša, Štefana Sobočana, Antona Strnišo, Jožefa Zve- ra, Miša Kontreca, Antona Bernada in Alojza Šteinerja. Pod žarometi in ob spremljavi bobnov se je na ogled po- stavila tudi nova podoba Vestnika. Več na 16. strani Andrej Bedek V premislek BULMASTIFI Bojan Budja oliko vsega sem zadnje dni iz- | vedel o bulmastifih, da se po- čutim že kot študent veterine tik pred diplomo. Pa nisem počel nič drugega kot gledal teve, med vožnjo iz Ljubljane v Pomurje in obratno poslu- šal radio pa seveda redno listal dnev- no časopisje in prebiral informativne spletne portale. Temeljiti prikaz vseh anatomskih in psihofizičnih poseb- nosti te pasje vrste pa je ponujal še obrobno razmišljanje o pokvarjenosti družbe, katere del so bulmastifi bili. Ne po svoji krivdi. Korupcija je prilezla tudi iz pesjakov. Koliko je bo in do kod bo segla, bo po- kazal čas. Nemara tudi Kos in njegova komisija. Zadnja, vsega nekaj dni sta- ra raziskava javnega mnenja pa je že pokazala, da je korupcije vse več. Ker tako pravi javnost, bo držalo. Če bi to rekli policisti, sodniki, bi lahko bili v dvomih; oboji so del oblasti, ki ji dr- žavljani ne zaupajo pretirano. Kar 70 odstotkov jih celo trdi, da je korupcija v Sloveniji velik problem, da so v njej praviloma udeleženi najpomembnejši predstavniki oblasti in da so v igri veli- ke koristi. Po vsem videnem, slišanem in prebranem sodeč ne dvomim. Zgolj dogajanje na dvorišču hiše znanega ljubljanskega zdravnika, ki je živel v nenavadnem sožitju s trojico psov, je postavilo vsaj petkrat več vprašanj, kot Je odgovorov. Če je enota za oddaljenost in odroč- nost Mura, d. d., potem je Pomurje Ljubljani bogu za hrbtom. Korupcija pa varno spravljena v ljubljanski kotli- ni z bližnjo okolico. A nikar se naivno slepiti. Bulmastifi so tudi v Pomurju. Šola pri Mali Nedelji Šestnajst let na črno Otroci se igrajo na igralih brez certifikata - Brez uporabnega dovoljenja za okolico Pred šestnajstimi leti sta se osnovna šola in vrtec pri Mali Nedelji preseli- la v nove prostore. Takratna ravnate- ljica Nada Tomanič pravi, da so pouk začeli teden dni pozneje samo zato, da so opravili tehnični pregled in pri- dobili uporabno dovoljenje, nihče pa je ni takrat opozoril, da je uporabno dovoljenje treba imeti posebej še za ureditev zunanje okolice, torej otro- ška igrala in igrišča, za kar bi mora- la poskrbeti občina kot ustanovitelji- ca šole. »Ravnatelji takrat niso imeli nobene besede pri pripravi projektov niti pri gradnji,« pravi Tomaničeva. Spominja se tudi, da so pred njiho- vimi očmi s kamenjem zasuli sto deset kvadratnih metrov že zgrajenih teme- ljev za kletne prostore, ker da velikost šole presega postavljene standarde. Zanje so pač obveljali minimalni. Nadaljevanje na 9. strani Naročnik ISSN 0351-6407 JJ 770351"64001 2 | Vestnik | 18. februarja 2010 aktualno BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Pogled od zunaj PRIHAJA WALDORF Maja Rauch oja hči Eva je radovedna, zanima jo zelo veliko stvari. Ko sem ji omenila možnost, da bi se lahko vpisala tudi na valdorfsko gimnazijo v Prekmurju, je bila zelo vesela, saj ve, da so na teh gimnazijah tudi predmeti, ki jih na običajnih gimnazijah ni. Eva ve, da je ta šola kot nalašč zanjo. Na to šolo se želi vpisati, ker bo imela veliko stika z naravo in zaradi umetniških predmetov. Trinajstega februarja smo bili učenci devetih razredov in njihovi starši povabljeni na informativni dan v predavalnico Biotehniške šole Rakičan. Branka Strmole Ukmar je začela predstavitev šole z besedami, za katere mislim, da so zajele bistvo poučevanja v valdorfski gimnaziji: »Poskušamo si predstavljati, kako je, ko si star štirinajst ali petnajst let, pa kako je potem do devetnajstih let. Poskušamo razumeti, kako človek pri teh letih razmišlja in kaj čuti. Pouk v valdorfskih gimnazijah izhaja iz razumevanja dijakov.« Ker se v petnajstletniku dogaja veliko sprememb, se temu prilagodi tudi pouk: pri geografiji obravnavajo na primer vulkane in zemeljske premike, pri zgodovini se dijaki seznanijo s francosko revolucijo, pri praktičnih dejavnostih oblikujejo kovine. Dijaki v valdorfskih gimnazijah imajo na teden 36 ur pouka. Razen predmetov, ki so na urniku tudi v običajnih gimnazijah, imajo še umetniške in praktične predmete. Nekatere predmete poučujejo učitelji v nekajtedenskih sklopih. Tako se vsak dan v glavni uri učijo na primer štiri tedne le slovenščino. Nekaterim predmetom je posvečeno le eno obdobje v šolskem letu in tako se lahko na primer zgodovino naučijo v štirih tednih. Potem se lahko posvetijo naslednjemu predmetu. Tak način učenja omogoča, da se dijaki intenzivno povežejo s snovjo in si jo zato bolje zapomnijo. Dan začnejo z glavno uro, ki traja 115 minut. Nato so na vrsti predmeti, ki jih poučujejo po tedenskem urniku: dva tuja jezika, športna vzgoja, umetniški in praktični predmeti, kot so npr. glasba, likovni pouk, evritmija, vrtnarjenje, ročna dela. Pomemben del šolanja so tudi šole v naravi, športni dnevi, ustvarjanje gledaliških iger in socialna praksa. Število ur pouka je veliko, vendar zaradi načina dela učenje ni naporno. Predmetom, ki zahtevajo več miselnega napora, sledijo predmeti, ob katerih so dijaki lahko bolj sproščeni. Branka Strmole Ukmar je poudarila, da je obdobje od štirinajstega ali petnajstega pa tja do devetnajstega leta izjemno pomembno za oblikovanje mladega človeka. Škoda bi bilo ta leta porabiti samo za to, da bi dijak na koncu opravil maturo. Valdorfska gimnazija daje več, saj ima za glavni cilj harmonično oblikovanje človeka. Vendar pa dijaki ob koncu šolanja seveda opravijo tudi maturo. Kdor želi, lahko opravlja maturo takoj po četrtem letniku, drugi dijaki pa se lahko vpišejo v dodaten peti letnik, kjer imajo samo maturitetne predmete. Skupaj z Evo srčno upam, da se bo za vpis odločilo dovolj dijakov, da bi Waldorfska gimnazija Pomurje zaživela tudi pri nas. Po desetih letih Terminali v zgodovino V Pomurju za obisk pri zdravniku, prevzem zdravila na recept v lekar- ni ali zdravljenje v bolnišnici ni tre- ba več potrjevati kartic zdravstvene- ga zavarovanja. Izvajalci zdravstvenih storitev namreč podatke pridobijo ne- posredno od vseh zavarovalnic, tako za obvezno kot dodatno zdravstveno zavarovanje, ob tem pa do podatkov o zavarovanju dostopajo neposredno (on-line) z uporabo zavarovančeve kartice zdravstvenega zavarovanja. Zaradi novega sistema dostopanja do podatkov, ki ga Zavod za zdravstve- no zavarovanje in izvajalci zdravstve- nih storitev po Sloveniji uvajajo po- stopoma, bodo postopoma začeli tudi odklapljati samopostrežne terminale. Dvaindvajsetega februarja bodo tako terminale odklopili na območju enote Z77S Murska Sobota, pa tudi v Celju, Kopru, Krškem, Novi Gorici, Novem mestu in Ravnah na Koroškem. Apri- la bodo terminali ugasnili tudi v Ma- Brezplačniki Poslanske skupine Socialnih demo- kratov, Zares in Liberalne demokracije Slovenije so zahtevale oblikovanje pre- iskovalne komisije o brezplačnikih Slo- venski tednik in Ekspres, ki naj bi pred zadnjimi državnozborskimi volitvami delala v korist Slovenske demokratske stranke. Kot se marsikdo spomni, te- daj pred brezplačniki nista bila varna niti tedanji pomurski poslanec LDS Mi- tja Slavinec in njegov porsche. Komisi- ja naj bi raziskala ozadje financiranja riboru in Ljubljani, razen na Univer- zitetnem kliničnem centru, julija pa jih bodo odklopili še na vseh preosta- lih terminalih. Ker torej nov sistem ne bo vzposta- vljen hkrati povsod po državi, in da ne bi prihajalo do nevšečnosti, ZZZS priporoča, da za obisk zdravnikov ali bolnišnice v mariborski in ljubljanski regiji zavarovanci kartice potrjujejo na delujočih terminalih. Do julija, ko bo konec prehodnega obdobja, bo ter- minal deloval v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Z odklapljanjem samopostrežnih terminalov pa na njih tudi ne bo več mogoče naročati evropske kartice zdravstvenega zavarovanja in konven- cijskega potrdila za Bosno in Herce- govine. Obe listini bo mogoče naroči- ti po internetu ali mobilnem telefonu, naročnik pa bo listino dobil v štirih dneh po naročilu. M.H. brezplačnikov in morebitno politično odgovornost. V SDS so vnovič poudari- li, da stranka ni imela nobene vloge pri izdajanju omenjenih časopisov. Kako varne so sedežnice? Na Mariborskem Pohorju, ki je prilju- bljeno območje pomurskih smučarjev, se je na sedežnici Stolp zaradi okvare kolesa žičnice snela jeklenica. Na se- dežnici je bilo v tistem trenutku 30 ljudi, pri tem se jih je 11 lažje poško- dovalo, en smučar pa ima poškodova- Mura, d. d., v stečaju Zadnji pogrebnik so hipoteke Zgovorne stečajne bilance treh Murinih podjetij - Delavci in država prednostni upniki - Umetniška dela ocenjena na 88.343 evrov V začetku meseca so stečajni upravi- telji treh Murinih družb - Mure, d. d., Branko Dordevič, Mure moških oblačil dr. Drago Dubrovski in Mure ženskih oblačil Borut Soklič - predložili otvo- ritvene stečajne bilance za omenjena tri podjetja in prvi seznam obveznosti družb do vira sredstev (terjatve). Ključna za Murin stečaj je otvoritve- na bilanca Mure, d. d., ki ima edina, ra- zen malenkosti, v lasti Muralista, pre- moženje, iz katerega se bodo poplačali upniki, in ki je temelj za uspešno delo obstoječih delujočih družb. Otvoritve- na bilanca Mure, d. d., z upoštevanim preizkusom terjatev izkazuje za 12,2 milijona evrov izgube; vrednost pre- moženja po otvoritveni bilanci je oce- njena na 52,6 milijona evrov, obvezno- sti pa je za 64,8 milijona evrov. Mura ima za 4,6 milijona evrov neopredme- tenih osnovnih sredstev. Ključna pa so opredmetena osnovna sredstva, ki so ocenjena na 38,4 milijona evrov. Od tega odpade 35,4 milijona na nepre- mično premoženje (poslovni objek- ti, stanovanja, apartmaji) in tu je ena od ključnih podrobnosti, ki nam po- kaže, kaj se je v preteklosti dogajalo z Muro. Ta del premoženja namreč bre- menijo bančne hipoteke v vrednosti 32,2 milijona evrov in dovolj zgovor- no povedo, kje je bil razlog za Murin konec. Gledano z današnjega zornega kota, ko nekateri pravijo, da ne gre za neobvladljivo zadolženost, bi morda imel scenarij Murinega preživetja, kot ga je imel nekdanji predsednik uprave Meh in za njim predsednik nadzorne- ga sveta Peternelj in prokurist Podle- snik, realno podlago, vendar z drugač- nim vodenjem in drugačnim odnosom lastnikov - in to vseh, ne le paradržav- nega Soda. Z aktivnim vstopom vseh lastnikov v dokapitalizacijo bi se mo- rebiti dalo vzpostaviti ugoden kapital- ski tok in podjetje razbremeniti dela dolgov in mu zagotoviti svež kapital. S tem, kar je počel NFD, to ni bilo mo- goče. Bila je tudi druga možnost, ko bi lahko mali delničarji preprečili ribar- jenje NFD-ja v kalnem in ga prisilili k prevzemu in s tem v aktivno reševanje Mure. Toda tu večina malih delničar- jev ni podprla skupine, ki je to posku- sila z vsemi sredstvi, ki jih je imela na voljo. V ozadju pa je bila špekulacija, da ob morebitnem NFD-jevem prevze- mu dobijo premalo za Murino delnico, zdaj pa so ostali brez vsega. Igra številk Pa se vrnimo k številkam. Oprema je ocenjena na nekaj več kot tri milijone evrov in v tem paketu je tudi postav- ka umetniška dela, ki so ocenjena na 88.343,00 evrov. Zanimiva postavka so no hrbtenico. To je po lanski zrušitvi stebra pohorske vzpenjače, pri čemer so na tla padle tudi tri kabine, nova nesreča, ki znova načenja vprašanje o varnosti tovrstnih naprav. Pogled na vzhod in Latinsko Ameriko Kotje pred kratim na srečanju s pomur- skimi gospodarstveniki v Murski Soboti napovedal že zunanji minister Samuel Žbogar, je uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve in profesor politologi- Otvoritvena bilanca Mure, d. d., v stečaju Sredstva 64.861.094,00 evrov Neopredmetena osnovna sredstva 4.582.556,00 evrov Opredmetena osn. sredstva 38.435.174,00 evrov Zaloge 104.160,00 evrov Terjatve 3.202.627,13 evra Finančne naložbe 6.330.352,00 evrov Denarna sredstva 1.577,63 evra Skupaj premoženje 52.656.446,80 evra Obveznosti do virov sredstev Obveznosti do izločitvenih upnikov 91.851,00 evrov Obveznosti do ločitvenih upnikov 24.804,062,38 evra Obveznosti za pogojne terjatve 1.513.693,28 evra Obveznosti za prednostne terjatve 7.899.826,83 evra Obveznosti za prerekane in nerazjasnjene terjatve 15.427.418,73 evra Obveznosti do navadnih upnikov 8.396.990,78 evra Obveznosti, ki bodo pobotane 2,654.900,41 evra Stroški stečajnega postopka 4.072.350,00 evrov Zgradbe in zemljišča ter zemljišča, obremenjena s hipotekami 32.280.030,00 evrov Zastavljeni vrednostni papirji 807.176,30 evra zaloge, ki je bila v preteklosti ena od ključnih »računovodskih postavk«, ki je izkazovala »moč Mure«. Te so vre- dne komaj 104.160,00 evrov. Murinih terjatev je za 3,2 milijona evrov, od tega naj bi jih 2,6 milijona evrov po- krili s pobotom in pri teh gre verjetno za terjatve znotraj Mure oziroma nje- nih podjetij. Mura je imela za 6,3 mili- jona evrov finančnih naložb, od tega jihje le za 807 tisoč evrov zastavljenih za kredit. Je pa ta del najbolj odprt, saj gre razen delnic Triglava večinoma za naložbe in kredite v hčerinskih druž- bah. Obveznosti do izločitvenih upnikov so 91,8 tisoč evrov. Ključni ločitveni upniki - predvsem banke z vpisanimi hipotekami na premoženju - so prija- vili in jim je bilo priznanih za 24,8 mi- lijona evrov nepoplačanih obveznosti. Pogojne terjatve znašajo 1,5 milijona evrov. Ključne in za delavce pomemb- ne pa so prednostne terjatve, ki se jih je nabralo za 7,9 milijona evrov. V ta paket spadajo tudi neporavnane obve- znosti do države oziroma vsi neplača- ni davki in prispevki za eno leto pred stečajem. Prerekanih in neizjasnjenih terjatev je za 15,4 milijona evrov in ob- veznosti do navadnih upnikov je za 8,3 milijona evrov. Strošek stečajnega po- stopka pa je ocenjen na nekaj čez štiri milijone evrov. V januarju je bil ustanovljen tudi upniški odbor, ki se je seznanil s po- tekom stečajnega postopka in izvolil predstavnico Elektra Maribor Roman- je na Fakulteti za družbene vede Milan Balažic sporočil, da bo Slovenija letos odprla veleposlaništva v Tirani, eni od držav v Perzijskem zalivu in Braziliji, hkrati pa naj bi zaprla nekatera velepo- slaništva v državah EU. Omenjeni ukre- pi bodo izvedeni v okviru načrtov o kre- pitvi t. i. gospodarske diplomacije. Žarnič prisegel Poslanci državnega zbora so z 48 gla- sovi za, dvema proti in šestimi vzdrža- nimi potrdili profesorja z ljubljanske co Šalamun za predsednico. Ti so si bili enotni, da je treba pregledati vse po- godbe, kajti nekateri so izrazili dvom o nekaterih sklenjenih poslih pred uved- bo stečaja. Zanimiva pa je bila pripom- ba soboškega župana Antona Štihca, ki je priporočil, da se pred prodajo pre- moženja preverijo bonitete posame- znih kupcev, hkrati pa izrazil bojazen, da bodo pri prodaji favorizirani le ne- kateri kupci, zlasti tisti pod okriljem Pomurskega tehnološkega parka in RR Mura. Zenska oblačila V tej družbi je stečajnik ugotovil že v otvoritveni bilanci za 3,2 milijona evrov izgube. Ta družba ima največje obveznosti iz naslova prednostnih terjatev, ki jih je za okrog 4,6 milijo- na evrov in za 1,3 milijona evrov ob- veznosti do navadnih upnikov. Edini vir za poplačilo pa so zaloge, ocenjene na 75,3 tisoč evrov in terjatve do kup- cev v višini 2,7 milijona evrov. V Mo- ških oblačilih so dostopne samo pri- znane terjatve, pri katerih odpade na navadne 1,3 milijona evrov in na pred- nostne 3,6 milijona evrov. Sicer pa je vseh priznanih terjatev za 4,4 mili- jona evrov. V naslednjem mesecu bo verjetno znana že otvoritvena bilanca s popisom terjatev v Muralistu, ki bo zanimiva tudi zaradi tega, ker je ve- lik del delavcev iz tega podjetja delal ne samo za omenjeni družbi, ampak v obeh družbah v stečaju. J. Votek Fakultete za gradbeništvo in geodezi- jo dr. Roka Žarniča za novega okolj- skega ministra, ki bo na tem mestu nasledil Karla Erjavca. Višje pokojnine Na Zavodu za pokojninsko in inva- lidsko zavarovanje so sklenili, da se bo večina pokojnin zvišala za 1,1 od- stotka, tistim, ki so se upokojili po pr- vem januarju 2009, pa za 1,7 odstotka. Upokojenci bodo prejeli tudi poračun za januar 2010. stran 2 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si vroče BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 3 Novo pismo o zakulisju zadeve Makoter Morilcu moža plačala za alibi? Iz zapora na Dobu nam je tokrat pisal Bojan Žalik, ki trdi, da mu je prleška podjetnica obljubila denar, če na sodišču priča v njeno korist - Milica Makoter pisma ne namerava komentirati Poročali smo že o anonimnem pismu o prleški podjetnici Milici Makoter - v javnosti je najbolj prepoznavna zaradi maratonskega sojenja, kjer je bila dva- krat obsojena, pred tremi leti pa prav- nomočno oproščena naročila umora soproga Janka in bombnega napada na ljutomersko policijsko postajo ter raketnega napada na hišo Jožeta Ma- koterja, takratnega komandirja po- staje in brata umorjenega -, ki se je dotaknilo tudi zakulisja v času sodne- ga procesa, obenem pa še namignilo na nove dimenzije sicer pravnomoč- no končanega primera umora njene- ga moža ter bombnega in raketnega napada. Zdaj se je iz zapora Dob pri dolenjski Mirni, kjer zaradi vpleteno- sti v zadevo Makoter prestaja 30-le- tno zaporno kazen, s pismom oglasil Bojan Žalik. Obsojeni morilec, ki je bil 19. no- vembra 2001 tako kot Milica Mako- ter obsojen na najvišjo možno ka- zen, uvodoma piše, da je v Vestniku prebral članke o anonimnem pismu. O navedbah iz anonimke, ki govori- jo o zločinih, je Žalik zapisal, da so to »dejstva«. »Sodišče se je namreč hudo zmotilo, ko je meni in drugim izreklo zaporne kazni, Milico Mako- ter pa oprostilo. Jaz in preostali ob- sojeni v zadevi Makoter nismo pravi storilci in smo obsojeni zato, ker smo branili Milico Makoter in tako dali so- dišču določene indice, da smo storil- ci.« Žalik je zapisal, da so to naredili, ker jim je prleška podjetnica »oblju- bila zelo visoko vsoto, če jo rešimo na sodišču«. Kot je še zapisal Žalik, jih je Makoterjeva preprosto »odpilila«, ko so bili obsojeni: »Nikoli nam ni izpla- čala obljubljene vsote.« Avtor pisma pravi, da mu sodišče noče več prisluh- niti: »Stojim za svojimi besedami, ki »Ko se je ta zadeva začela, je mogoče tožilec tu zagledal možnost, da si lahko popravi kariero in da lahko napreduje, in so Milico pač preprosto postavili za naročnico.« so resnične in ki jih lahko dokažem.« »Dejstvo je, da so pravi storilci na pro- stosti in da je Milica Makoter svoje dosegla,« tudi piše obsojenec. Dodal je še, da je denar sveta vladar. »Vesel sem, da so se pogumneži odločili pre- kiniti molk o zadevi Makoter in se ne bojijo povedati resnice,« je končal Bo- jan Žalik. Milica Makoter pisma »morilca svo- jega moža ne namerava komentirati«. Dejala je, da ima občutek, da se je »ta oseba povezala s pisci anonimke, ki je v javnost prišla pred nekaj dnevi, v kateri me prav tako obtožujejo neka- terih dejstev iz procesa, ki je pravno- močno končan«. Ne pozna, kriva ni Pismo Bojana Žalika je vsekakor treba postaviti v luč dosedanjih nje- govih izpovedi. Če sta Žalik in Ladi- slav Olah (16 leta zapora) - maja 2002 He, V. x ona V Bojan Žalik prestaja 30-letno zaporno kazen zaradi umora Janka Makoterja in napada na ljutomersko policijo. Fotografija je nastala 24. marca 2006 v zaporu na Dobu, ko je čakal na pričanje pred višjim mariborskim sodiščem. sta postali njuni sodbi pravnomočni - na sojenjih določena dejanja prizna- la, potem spet zanikala in spreminja- la izjave ali celo molčala, pa je Žalik leta 2006 med pričanjem na maribor- skem višjem sodišču, ki je odločalo o upravičenosti 30-letne zaporne kazni Milice Makoter, zadevo Makoter ne- kako postavil na glavo. »Umor Janka Makoterja in bomba pred policijsko postajo ter raketiranje hiše Jožeta Ma- koterja sta dve ločeni zadevi, ki nima- ta nič skupnega,« je namreč povedal že pravnomočno obsojeni Bojan Ža- lik. Na sodišču je tudi zatrdil, da Ma- koterje ni poznal, da nikoli ni bil v njihovi hiši in da se z njo nikoli ni po- govarjal po telefonu: »Spoznal sem jo v času obravnave na sodišču. Mislim spoznal; takrat sem zvedel, kdo je. Prej pa nikoli.« »Ni. Ona je žrtev oko- liščin. Ko se je ta zadeva začela, to je bil medijski pritisk, je mogoče tožilec tu zagledal možnost, da si lahko po- pravi kariero in da lahko napreduje, in so jo pač preprosto postavili za na- ročnico. Ki pa ona dejansko ni. Ona je tu žrtev okoliščin,« je Žalik še 24. mar- ca 2006 v pogovoru za Vestnik odgo- voril na vprašanje, ali je Milica Mako- ter kriva obtožb. Žalik je tudi ponovil že znano, da je na prvem sojenju kot glas ženske, ki naj bi naročila umor, prepoznal Nevenko Makoter: »V pre- iskavi sem skozi priprta vrata moral poslušati glas ženske. Policisti so mi namigovali, da je to glas Milice Ma- koter, in če ga prepoznam, se bo zame vse dobro končalo.« Preiskovalci leto dni v temi Fotografija Nataša Brulc Šiftar Konstrukt in ilegalci Kriminalistični preiskovalci so se sicer v zadevi Makoter osredotočili predvsem na povezavo med telefon- skima številkama 041 855 015 in 040 205 644. Kot je bilo ugotovljeno v pre- iskavi, naj bi prvo številko uporabljala Makoterjeva, drugo pa Žalik. Med šte- vilkama je zabeleženih približno tri- deset klicev. Najdaljši je trajal 12 mi- nut, klici pa so bili dolgi tudi le nekaj sekund. Žalik je prepričan, da so klice priredili policisti: »To je fikcija in po- licijski konstrukt.« V celotni zadevi obstaja še pismo, ki ga je menda Žalik sestavil v priporu. Iz pisma sledi, da mu je Makoterjeva - v pismu je označena kot baba, pod enakim nazivom naj bi jo imel Žalik shranjeno v mobitelu - dolžna 50 ti- soč dolarjev in da je opravljeno vse, kar je naročila. »Če bi to napisal sam, bi bil največji idiot na svetu,« je vr- hovnemu državnemu tožilcu Andreju Ferlincu, ki je Žaliku med pričanjem v Mariboru pokazal to pismo, odgovo- ril obsojenec. »V Pomurju ni bilo ilegalnega pre- hoda meje, za katerega ne bi vedel Jože Makoter in za katerega ne bi do- bil denarja. Vpleten je bil in je zah- teval vedno višja plačila. Takrat je na postaji zadrževal okoli dvajset ilegal- nih prebežnikov, za katere je že do- bil denar, vseeno pa je zahteval še več. Zato je prišlo do incidenta. Bombe so bile namenoma vržene na takšno me- sto, da ni bilo poškodovanih, raketa pa je eksplodirala v nenaseljenem delu stanovanjske hiše. Šlo je za ma- ščevanje,« pa je bil Žalik na višjem so- dišču zelo natančen pri pojasnjevanju razlogov za bombni in raketni napad. Tukaj spomnimo, da po prepričanju avtorjev pisma, o katerih smo poroča- Šestindvajsetega septembra 2009 je minilo deset let od takrat, ko je bil v družinski hiši na Cvenu kruto umorjen Janko Makoter. V času umora je Makoter spal, prav tako njegova žena Milica. Bila sta v ločenih spalnicah. Kriminalisti so umor Janka Makoterja že od vsega začetka klasificirali kot naročen umor. Se pravi kot umor, pri katerem sta storilec in njegov naroč- nik različni osebi. Imeli so več delovnih hipotez: od tega, da je Makoter padel pod streli avtomobilskih tatov, do tega, da je bil žrtev konfliktov s sinom Tomijem. Toda preiskovanje teh sumov ni obrodilo nobenih otiplji- vih sadov. Kriminalisti so tavali v slepi ulici. Čez dobro leto, 7. novembra 2000, sta Prlekijo nenadoma stresli dve ek- sploziji. Malce po drugi uri zjutraj je nekdo k poslopju policijske postaje v Ljutomeru odvrgel dve vojaški ročni bombi. Skoraj istočasno je druga ek- splozija odjeknila na kilometer oddaljenem Cvenu. Nekdo je še z ročnim protitankovskim raketometom sprožil izstrelek proti hiši Jožeta Makoterja, načelnika ljutomerske policijske postaje in Jankovega brata. Bojan Žalik in Ladislav Olah na nobeni točki preiskovanja umora Janka Makoterja ni- sta prišla v krog osumljenih. Policija ju ni niti zaslišala. Tokrat, med prei- skovanjem bombardiranja in raketiranja, pa sta se hitro znašla v krogu su- mljivih in postala glavna osumljenca. Do napadov na policijsko postajo in hišo komandirja preiskovalci Žalika in Olaha torej sploh niso povezovali z umorom. Storilca zdaj na Dobu služita dolgoletni zaporni kazni, naročnik enega najokrutnejših zločinov v državi pa je še vedno neznan. Obsojeni morilec Bojan Žalik je zapisal, da so to naredili, ker jim je prleška podjetnica »obljubila zelo visoko vsoto, če jo rešimo na sodišču«. li v prejšnjih številkah, za napadoma na ljutomersko policijo in komandir- jevo hišo stoji Sašo Makoter: »Skoraj vsak od naših sodelavcev ve povedati, da se je, ko si ga je dal 'malo na zob', hvalil, kako je vse organiziral in tako pognal strah v kosti stricu in ljuto- merski policiji.« »To prvič slišim, saj v procesu nikoli ni bilo omenjeno, da bi bil kdaj vpleten v kakršno koli ka- znivo dejanje. To je velika laž,« Mako- terjeva brani sina. Andrej Bedek V središču pozornosti televizijskih kamer 18. novembra, ko je v Mariboru padla nogometna velesila Rusija, je bila častna tribuna, kjer je ob političnih vrhovih obeh držav in predsedniku Nogometne zveze Slovenije Ivanu Simiču sedel tudi Marjan Maučec. Razkrivamo SIMIČ pisal pritožbe Maučecu Podjetje nekdanjega direktorja davčne uprave Je Marjanu Maučecu sestavilo pritožbo Ivan Simič, od leta 2006 pa do 4. ju- lija 2008 direktor Generalne davčne uprave Republike Slovenije, nam je potrdil, da je leta 2004 njegovo pod- jetje za davčno svetovanje napisalo pritožbo na davčne postopke v pri- meru Marjana Maučeca, državnega svetnika v prejšnjem mandatu in ak- tualnega sekretarja državnega sveta ter vidnega člana Slovenske ljudske stranke (SLS). Dorde Perič, davčni inšpektor iz lju- bljanskega davčnega urada, je dodal, da ga je leta 2004 poklical Marjan Po- dobnik. »Prosil me je, ali lahko pregle- dam dokumentacijo. Ničesar nisem želel komentirati, sem pa Maučeca odpeljal do Simičevega podjetja, ki je potem prevzelo zastopanje stranke v postopkih,« je pojasnil Perič. Kot je znano, dve sodišči zara- di neplačanih dolgov in davkov na- mreč prodajata 1,42 milijona evrov vredno Maučečevo premoženje. Kot pravi Maučec, gre za »krivično davč- no zgodbo«. Prepričan je, da davčni inšpektorji niso pravilno ovrednotili njegovih poslov s kostno moko. Lju- tomersko okrajno sodišče pa draži poslovne prostore v Ljutomeru, ker Maučec in Janez Lainšček iz Belti- nec dolgujeta dobrih 440 tisoč evrov banki Hypo Alpe - Adria Bank iz Lju- bljane. Zgolj spotoma: Prvi mož SLS- a Radovan Žerjav še zmeraj čaka na ugotovitve strankinega častnega raz- sodišča o Maučečevem početju, spo- mnimo pa, da v primeru ustavne obtožbe predsednika države in inter- pelacije kmetijskega ministra opozar- ja na upoštevanje zakonov in držav- nih institucij. Andrej Bedek pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje Murska Sobota, d. o. o. Izhaja ob četrtkih. Uredništvo: Bojan Budja (odgovorni urednik), Janez Votek (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Andrej Bedek, Bernarda Balažic Peček, Ludvik Kovač, Majda Horvat, Milan Jerše, Petra Kranjec, Timotej Milanov (novinarji), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šč6men (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Direktor: Dejan Fujs. Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10, 538 17 40 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Letna naročnina za fizične osebe je 80,60 evra, za pravne osebe 119,60 evra, za naročnike v tujini 195,00 evra, letna naročnina za on-line Vestnik je 52,00 evra. Naročniki tiskane izdaje imajo on-line dostop brezplačen. Izvod časopisa za naročnika je 1,55 evra. IBAN pri Raiffeisen banki SI56 2490 0900 0247 884, SWIFT koda banke; KREKSI22. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 14.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnikOp-inf.si, Venera: venera9p-inf.si, naročniška služba: oglasi.vestnikp-inf.si, www-stran: http://www.vestnik.si. stran 3 BARVA CM/"K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK stran 4 4 | Vestnik | 18. februarja 2010 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si gospodarstvo Banka Koper in podjetniki Pock gradnja, d. o. o. Hiša za šestdeset let Fotografija A. Nana Rituper Rodež Primanjkuje krovcev in kleparjev - Alternativna gradnja za eno generacijo V Strehovskih goricah so prikazali alternativno gradnjo nizkoenergijske hiše. Pri gradnji stavb je danes veliko mo- žnosti, poleg klasične gradnje se da- nes mnogi odločajo za pasivne hiše ali nizkoenergijske gradnje. Tako se tudi Pock gradnja, d. o. o., s Tišine, hčerin- sko podjetje podjetja Pock bau iz Av- strije, ukvarja s postavljanjem nizko- energijskih montažnih hiš in ima že 40-letno tradicijo. Svoje poslovanje širijo v Slovenijo, kjer imajo trenutno sedemnajst zaposlenih. V Strehovskih goricah so postavili prvo hišo pri nas, zgrajeno iz elemen- tov, sestavljenih iz dveh slojev in izo- lacijskega poliuretanskega penastega jedra. V Avstriji vsako leto postavijo od dvajset do štirideset tovrstnih hiš, zdaj pa so se odločili, da svojo dejav- nost razširijo tudi na slovenski trg in potem še na južne trge. »Prednost so naravni materiali iz lesa oziroma se- kanec, vmes pa je vbrizgana poliure- tanska pena brez lepil, struktura pa se ne spreminja in se ne seseda, je pove- dal Daniel Huič, direktor slovenskega podjetja Pock gradnje. Objekt se lah- ko zelo hitro postavi, vzdržal pa naj bi kakšnih 60 let ali eno generacijo. »V začetni fazi delovanja podjetja material za gradnjo stavb uvažamo iz Avstrije, če se bo povpraševanje veča- lo, pa se bomo lotili tudi proizvodnje materialov,« dodaja Huič. Če se bodo poslovni cilji uresničevali, kot načr- tujejo, bi v dveh, treh letih v Pomur- ju zaposlili od 50 do 70 ljudi. Že zdaj pa ugotavljajo, da v gradbeništvu pri- manjkuje strokovnega kadra, pred- vsem kleparjev in krovcev, kar je za- nje velik problem. A. Nana Rituper Rodež Nadzorniki Nafte Lendava Hajdinjak se vrača? Prihaja tudi Roman Ferenčak? - Kdo bo sedel na predsedniško mesto, še ni znano Nadzorna funkcija v državnem pod- jetju Nafta Lendava je očitno zelo mi- kavna. Za tri prosta mesta v štiričlan- skem nadzornem svetu, ki jih izbira država, se poteguje dvaintrideset kan- didatov, torej skoraj enajst na enega. Četrto zaseda predstavnik zaposlenih. Če bo sedanja oblast upoštevala do- sedanjo prakso, da dva predstavnika izbere iz lokalnega okolja, na mesto predsednika pa postavi nekoga na do- segu vladne roke, imata med doma- čimi kandidati veliko možnosti za imenovanje Jože Hajdinjak in Roman Ferenčak. Jože Hajdinjak je odličen poznava- lec naftnega trga in kot nekdanji član uprave Nafte Lendava ter zaposleni tudi preteklosti podjetja ter razvoja naftne industrije v Lendavi sploh. Jo- žef Hajdinjak je mesto člana uprave v Nafti Lendava protestno zapustil ju- nija 1999, ko je Petrol, takrat kot ve- činski lastnik podjetja, spodnesel pre- dlog o ponovni postavitvi rafinerije. Hajdinjak je takrat svoj odstop po- spremil z besedami, da Nafti ne bo kopal groba. Hajdinjak je tudi vidni član lenda- vskega območnega odbora LDS. Svojo kandidaturo za članstvo v nadzornem svetu Nafte Lendava je brez pomisle- ka tudi potrdil za Vestnik. Drug resni kandidat iz regijskega okolja bi bil lahko Roman Ferenčak, lastnik in direktor družbe Ocean Or- hids iz Dobrovnika. Svoje kandidature sicer ni želel potrditi niti zanikati, je pa povedal, da bo tako hitro vse jasno, saj bo vlada o tem kmalu odločala. Roman Ferenčak je avgusta lanskega leta že postal član nadzornega sveta v Elektru Maribor, njegovo imenova- nje pa so na vladi utemeljevali s po- znavanjem dogajanj na domačem in tujem globalnem energetskem trgu. V dejavnosti gojenja orhidej je strošek energije pomembna postavka. Se ve, da gre za geotermalno energijo, ki je v zakonu o Pomurju opredeljena kot pomembna razvojna priložnost za re- gijo in podjetje Nafta Lendava. Mesto predsednika nadzornega sveta bo po pričakovanju zasedel nekdo z gospo- darskega ministrstva. Četudi je število vlog za članstvo v nadzornem svetu Nafte Lendava tre- ba nekoliko »oluščiti«, da bi prišli do jedra, pa je nekaj vendarle jasno: gre za politično pomembne sedeže, ker je tudi vprašanje energetike in kapital- skih vlaganj vanjo postala vroča poli- tična tema v državi. Lendavsko podje- tje ni izvzeto. Razumljivo, če ga vidimo v naslednjih razsežnostih. Prva je geo- termija, ki ji je država z zakonom dala pomembno mesto pri razvoju regije. Druga priložnost je plinovod Južni tok, ki bo potekal mimo Lendave in s plinom napajal tamkajšnjo petro- kemično proizvodnjo. In navsezadnje vladna ponudba Rusom, da kot sovla- gatelji postavijo rafinerijo. Majda Horvat Pomurski prostor se ne more pritože- vati, da je bančno slabo pokrit. Ni je pomembnejše domače ali tuje banke, ki v regiji ne bi imela svoje poslovne enote. Za te banke je značilno, da na tem trgu nastopajo s specializirano ponudbo, s tem da nobena ne zane- marja osebnega bančništva. Banka Koper je svojo priložnost is- kala med obrtniki in v drobnem go- spodarstvu. Znotraj obrti in drobnega gospodarstva dosega 16-odstotni tržni delež, če pa k temu dodamo še večja podjetja, brez velikih pomurskih go- spodarskih sistemov, ta delež po be- sedah vodje poslovne enote Tadeja Pintariča dosega dobro desetino. Da je delovanje poslovne enote usmerjeno k drobnemu gospodarstvu, dokazuje tudi podatek, da banka kot celota na državni ravni dosega šestodstotni de- lež v drobnem gospodarstvu. Po oce- ni Tadeja Pintariča bi lahko dosegli še več, vendar zaradi objektivnih okoli- ščin to ni možno. V drobnem gospo- darstvu imajo najslabšo pokritost med gostinci. To pa je objektivna posledi- ca, saj gostinci potrebujejo razveja- no in dostopno bančno mrežo zaradi dnevnih pologov gotovine. Za regijsko drobno gospodarstvo in obrt je značil- no, da dosega nizko dodano vrednost na zaposlenega, ki se giblje okrog 15 tisoč evrov na letni ravni. Zato bi pri- čakovali, da te probleme čuti tudi ban- ka. Kot pravi Tadej Pintarič, to še ne pomeni, da bi jih banka obravnavala drugače, kot jih je prej. Problemi se ne razlikujejo od problemov v drugih okoljih. Podjetja, ki so odvisna od ko- operacije, se srečujejo z neplačano re- alizacijo. Lahko bi tvegali več Opazen je padec obsega storitev, v najboljšem položaju pa so podjetja, ki se ukvarjajo z investicijsko opremo. Pri teh se je glede na padec naložb obseg poslov zmanjšal, vendar imajo pozi- tivne plačilne tokove. Ob zmanjšanem obsegu jih morda bremeni strošek dela, ki pa ga dolgoročno morajo vzdr- ževati zaradi znanja. Glede na zaostre- ne gospodarske razmere zaenkrat vsaj pri komitentih, pravi Tadej Pintarič, ni bilo nobene potrebe, da bi uvajali re- striktivne ukrepe do podjetnikov. Tako ni bilo potrebe po skrajševanju rokov financiranja. Hkrati so podjetjem po- magali z reprogramiranjem obvezno- sti, če so zašli v likvidnostne težave. Priznava pa, da ni toliko težav zaradi kreditnega potenciala bank, saj naj bi bilo denarja dovolj, ampak zaradi pad- ca bonitet podjetij, ki pa je velikokrat posledica objektivnih in ne notranjih podjetniških okoliščin. Pintarič poudarja, da kljub zao- strenim razmeram tako podjetniki kot banka nimajo problemov z more- bitnim reševanjem nastalih težav. To pa delno pripisuje temu, da se obr- tniki in mali podjetniki niso podali v špekulativne posle navideznih hitrih donosov, ampak predvsem skrbijo za Tadej Pintarič, vodja poslovne enote Banke Koper v Murski Soboti svojo zaposlenost in svojo rast na re- alnih temeljih. Morda so celo preveč konzervativni, kar bi lahko ocenili po dodani vrednosti. Njegova ocena je, da bi pomurski obrtniki in podjetni- ki v razvojnem smislu lahko tvegali več. Po poznavanju strukture obrtni- kov, s katerimi sodeluje banka, imajo ti znanje in tudi delavce za višjo teh- nološko raven in s tem višjo dodano vrednost. Zaveda se tudi, da jih trg, na katerem so prisotni, v tem delno omejuje. Če ne bi bilo omejitve preto- ka delovne sile, predvsem v sosednjo Avstrijo, bi bil položaj verjetno dru- gačen. Ob tem si postavlja vprašanje, ali bodo podjetniki vzdržali na tej rav- ni tudi v letošnjem letu. Po njegovem je namreč problem, da Pomurje nima kompenzacijske alternative za zapo- slovanje, ki bi vplivala na dvig pov- praševanja. Ob tem je potegnil zani- mivo primerjavo z Mariborom. Slednji je doživel svoj kolaps sredi prejšnje- ga desetletja. V tistem času je bila t. i. stara Evropa na začetku konjunk- turnega cikla in je bilo povpraševanje po delovni sili veliko, tako je velik del delavcev dobil delo v Avstriji, naši de- lavci, ki so ostali brez dela, pa te alter- native nimajo. Ribniški sklad Banka postopoma povečuje obseg poslov z občani, kjer je delna omeji- tev, da enota deluje v Murski Sobo- ti. Agencijo s tremi zaposlenimi pa ima banka v Lendavi. Ta je uspešna in na neki način tudi nujna, saj ko- mitent ne potrebuje samo kreditnega servisa, ampak mu je potrebna celo- tna bančna storitev, ki je vezana tudi na osebne račune zaposlenih in dru- Ali tvegajo premalo? Tako se za pomurske obrtnike in podjetnike sprašuje Tadej Pintarič - Drobno gospodarstvo se še drži nad vodo - Recesija zapira možnosti nastopanja na sosednjih trgih ge storitve. V Lendavi pa je, kot pra- vi sogovornik, banka solidno vpeta v okolje. Banka Koper pa je zanimiva še z enega vidika, nastopa namreč kot ko- misionar za kreditne aranžmaje Ra- zvojnega sklada - bolj znanega kot rib- niškega sklada. Ocena Tadeja Pintariča je, da predvsem lokalne skupnosti pre- malo koristijo potencial tega sklada, ki sicer ne daje nepovratnih sredstev, po- nuja pa bistveno ugodnejše kredite od tistih po komercialnih bančnih pogo- jih. Dobro koriščenje sredstev pred- vsem med manjšimi podjetji je opaziti na narodnostno mešanem okolju, in to v lendavskem delu, medtem ko gorič- ki del te ponudbe skorajda ne koristi, enako tudi druge občine ne, čeprav iz razpisov niso izključene. V podobni vlogi nastopajo tudi pri Eko skladu, za katerega pa je po- membno, da s krediti ob pomoči razpi- sov pomaga samo fizičnim osebam. Ni zanemarljiva številka, da je bilo našim občanom neposredno po vremenskih ujmah dodeljenih 200 brezobrestnih kreditov za sanacijo in hkratno ener- getsko izboljšavo objektov. J. Votek ZAvoD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota je trenutno razpisanih več kot 130 prostih delovnih mest. Delodajalci imajo največje potrebe v gradbeništvu in gostinstvu. Najbolj iskani delavci v tem tednu: delavec brez poklica - 9; ključavničar - 2; voznik avtomehanik - 3; gradbeni de- lavec - 30; varilec - 5; elektrikar ener- getik - 10; živilski tehnik - 5; prodajalec - 2; natakar - 7; mizar - 1; elektroinšta- later -1. Iščejo se tudi: profesor pedagogike - 1; mag. farmaci- je-1. Več informacij o prostih delovnih mestih in seznam vseh aktualnih prostih delovnih mest z zahtevanimi pogoji za zaposlitev lahko najdete na uradih za delo, v CIPS-ih ter na internetni strani www.ess.gov.si. Fotografija Nataša Juhnov www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si gospodarstvo BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 5 Usoda Pomurke mesne industrije Kekec odšel za vedno? Najboljša bi bila prodaja družbe kot celote, vendar zanjo v tem trenutku ni interesenta - Zdaj zaposlenih še 13 delavcev - Premoženje na skupni dražbi Usoda Pomurke mesne industrije, ki je v stečaju od lanskega aprila, ostaja še naprej negotova. Stečajni postopek poteka nemoteno, stečajna upravitelji- ca Alenka Gril nadaljuje aktivnosti za iskanje morebitnih kupcev, vendar re- snega odziva doslej ni bilo. Pravi, da so se v Pomurki oglasili že vsi slovenski živilci, ki se ukvarjajo z mesno prede- lavo, razen Panvite, vendar se za najem ali nakup doslej ni odločil še nihče. In- teresenti vidijo težave v velikih obrato- valnih stroških, saj je bila proizvodnja v Pomurki vzpostavljena kot celota, energetski sistem je povezan in je zato stroške težko razdeliti po posameznih obratih. Najugodnejši bi bil interesent, ki bi bil pripravljen prevzeti Pomurko kot celoto, za to pa se je doslej zanimal le PIK Szeged, najbolj znani madžarski proizvajalec salam in drugih mesnih izdelkov. Ta se je zanimal za nakup ce- lotne skupine MIFP, torej za MIP Nova Gorica in Pomurko mesno industrijo, vendar stečajni upravitelj v novogo- riškem delu skupine za to ni pokazal zanimanja, saj je proizvodnjo v posa- meznih obratih že oddal v najem. Za najem obrata konzerv sta se v Pomur- ki zanimala dva interesenta, s sloven- skim dogovora niso dosegli, za tujega pa bi morali sami organizirati proizvo- dnjo, za to pa se niso odločili. Stečajni upraviteljici je doslej uspe- lo dati v najem le del skladišč Intere- vropi, kjer je stroške možno deliti, za nadaljnje obratovanje pa so nared tudi vsi obrati. Pomurka je namreč kljub stečaju obdržala vse licence, jeseni so sanirali vse vitalne dele podjetja in pri- dobili okoljevarstveno dovoljenje, tako da bi kupec ali najemnik lahko takoj začel proizvodnjo. V Pomurki mesni industriji v stečaju je zdaj zaposlenih še 13 delavcev, saj so nekateri stečajni postopki precej za- pleteni, veliko pa je tudi tekočih ak- tivnosti pri vzdrževanju obratov. Del zalog izdelkov, ki so bile ocenjene na 920 tisoč evrov, so že prodali, v glav- nem manjšim kupcem, saj veliki tr- govski sistemi za nakup niso zainte- resirani. Po zakonu o stečaju morajo Fotografija Ludvik Kovač Stečajna upraviteljica Pomurke mesne industrije Alenka Gril pravi, da bi bila najboljša prodaja družbe kot celote, sicer jo bodo prodajali po delih, v najslabšem primeru bodo prodajali opremo. Če se bo zgodilo slednje, se Kekčeva pesem v Pomurki nikoli več ne bo slišala. namreč naročene količine plačati pred dobavo, zato se za nakup ne odločajo. Do zdaj so prodali za 100 tisoč evrov izdelkov, Grilova pa upa, da bo v pri- hodnje prodaja večja, saj jim je sodišče dovolilo prodajo brez zbiranja ponudb, Abanka, ki je izločitveni upnik, pa je pristala na znižanje prodajnih cen. Premoženje Pomurke mesne in- dustrije je ocenjeno na 25 milijonov evrov, od tega nepremičnine na do- brih 19 milijonov in oprema na več kot pet milijonov evrov, nekaj premo- ženja pa je bilo že pred stečajem pre- nesenega na druge družbe. Pomurka mesna industrija je zato vložila zahte- vo za vračilo zemljišč, ki so ocenjena na okoli štiri milijone evrov in so zdaj v lasti Pomurke reje, prav tako zahteva- jo tudi vrnitev blagovnih znamk, ki so bile prenesene v družbo DML Ljublja- na, ki je delovala v okviru Skupine MIP. Blagovnih znamk niso prodali, saj so v zameno dobili lastniški delež v DML, ker družba ni delujoča, pa je ocenjena vrednost blagovnih znamk precej niž- ja. Kljub nerešenim lastniškim razmer- jem so se vse tri družbe dogovorile, da bodo premoženje prodajale na skupni dražbi, saj lahko le na ta način najdejo morebitnega kupca. Največji upniki Pomurke mesne in- dustrije so banke in povezane družbe, stečajna upraviteljica jim je priznala 61 milijonov evrov terjatev, od tega 21,1 milijona evrov z odločnim pogojem, prerekala pa je 27,7 milijona evrov ter- jatev. Grilova je vložila tudi za 7,8 mi- lijona evrov izpodbojnih tožb, od tega glavnino do MIP-a in Pomurke reje, za 1,2 milijona evrov pa do družb, ki niso povezane v skupino. Med tistimi, zoper katere je vložila izpodbojne tožbe, so tudi kmetijske zadruge in le en kmet, od njih pa zahteva vračilo kupnine za dobavljeno živino, ki je bila plačana v enem letu pred stečajem. Stečajna upraviteljica bo še naprej iskala kupce za prodajo Pomurke me- sne industrije kot celote, če jih ne bo našla, pa jo bo prodajala tudi po delih. In če tudi za posamezne obrate ne bo zanimanja, bo sledila prodaja opreme. Za opremo za proizvodnjo konzerv so kupca že imeli, vendar je zaenkrat še v Pomurki, oprema klavnice pa je na li- zing in z njo ne razpolagajo. Ludvik Kovač Forum v rakičanskem dvorcu Snežne kepe in bučno olje O zaposlovanju in izobraževanju - Eni so sposobni za drag denar prodati tudi snežne kepe, drugi pa denimo prodajajo bučno olje po nesramno nizki ceni Brezposelni, pa tudi dijaki in osnovno- šolci lahko poslušajo še toliko preda- vanj, toda če sami ne vedo, kaj bi radi počeli v življenju, jim tega nihče ne more prinesti na pladnju. Ali drugače: nekdo je sposoben prodati slab izdelek za velik denar, medtem ko drugi proda- ja izjemno kakovost po zelo nizki ceni. Zakaj? Ker je pomembno, kje, komu, kdaj in kako bomo prodali, pa čeprav je to le bučno olje ali izvezen prtiček. V Blaž Gerenčer, Reflex: »Z dodatno izobrazbo lahko od delavcev več zahtevamo, torej dobimo večjo dodano vrednost na zaposlenega.« Pomurju ta čas vlada nerazumljivo ne- sorazmerje na trgu dela, saj nekaterega kadra kronično primanjkuje, čeprav je hkrati prav v tej regiji največji odstotek brezposelnih. Ali se je okrog 50 poslušalcem na Fo- rumu zaposlovanja in izobraževanja, ki ga je organiziral Regionalni sklad dela za Pomurje v sodelovanju z RIS Raki- čan ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, kaj od povedanega vtisnilo v spomin? Paleta ponujenega iz celodnevnega programa je bila bogata, saj so predavali Robert Grah (Pomurska gospodarska zbornica), Sonja Gomboc in Tamara Repič s soboške enote Zavo- da za zaposlovanje, Alojz Sraka iz Sveto- valnega središča Murska Sobota, Rena- ta Stanko z Območne obrtne zbornice in še dva kadrovika Blaž Gerenčer iz Reflexa in Gorazd Prah iz agencije Mo- jedelo.com. Gerenčer je opisal primer iz uspešnega gornjeradgonskega pod- jetja, ki proizvede 90 odstotkov stekla za slovenske gradbene potrebe. Zapo- slenim svetujejo, jih motivirajo in tudi ustrezno izobrazijo. Kot edini v Sloveni- jiso jim omogočili pridobitev formalne izobrazbe, saj so ustanovili svojo šolo (ker na šolah v Pomurju niso našli po- sluha) z dvema programoma: stavbni steklar in konstrukcijski tehnik. Toda mnogim manjka predvsem idej, do- mišljije in poguma, je opozoril Gorazd Prah. Brez pravih vrednot, volje in ak- tivnosti jim ne bo uspelo, saj je na trgu že vsega veliko in preveč. Tudi pokli- cev. Po Prahovem mnenju bodo poklici prihodnosti povezani z nego bolnikov in ostarelih, s proizvodnjo zdravil, pri- dobivanjem energije, s pridelavo zdra- ve hrane in izdelovanjem oblačil, ki nas bodo obvarovala pred klimatskimi spremembami. In kaj od tega bi lahko počeli naši ljudje? Vse. Le če bodo pravi čas ugotovili, kaj jih sploh veseli delati. Poleg tega si morajo takoj v izhodišču postaviti dobro ceno, kajti če se sami ne bodo cenili, jih ne bodo niti drugi. Bernarda B. Peček Sava Hoteli 8% Resorts Zbogom, Panonske terme! Tudi terme severovzhodne Slovenije odslej pod skupno gorenjsko blagovno znamko - Letos za naložbe le od dva do tri milijone evrov Če je smisel ustanovitve novega podje- tja Sava TMC res v tem, da bodo izko- ristili sinergijo vseh sposobnih kadrov in upoštevali dobre izkušnje povečanja prodaje storitev z vključevanjem lokal- nih značilnosti, bodo morali v priho- dnje to upoštevati tudi pri določitvi datuma tiskovne konference: pustni torek je namreč v vseh krajih, kjer so štiri od petih družb turistične dejav- nosti Save, namenjen pustovanju. Prav tako je vprašljiv sedež (to vprašanje se je pojavilo na tiskovni konferenci) nove družbe, saj v Kranju, kamor se vozi v službo nova ekipa sodelavcev, ni nobene turistične dejavnosti. Navseza- dnje pa bodo morali bolj strogo loči- ti tiskovne konference za novinarje, ki so željni konkretnih informacij in po- datkov o poslovanju, od promocijskih aktivnosti. Za severovzhodno Slovenijo je vse- kakor zanimiva informacija, da odslej ne bo več blagovne znamke Panonske terme. Terme Lendava, Terme Ptuj, Terme 3000 Moravske Toplice, Zdra- zanje bodo namenili le od dva do tri milijone evrov, v Moravskih Toplicah (kjer so januarja spet popravljali sla- bo narejeno Livado, tokrat so menja- vali marmor) bodo spomladi odprli že lani napovedano slaščičarno, uredili vrtine in spremljajočo infrastrukturo, nov otroški bazen ter pripravili načrte za celovito obnovo bazenskega kom- pleksa. In kakšen je razlog za ustanovitev nove družbe z omejeno odgovorno- stjo, za katero so ohranili kar delov- ni naslov TMC (Turizem Menagement Company), in ki je po zgledu primer- ljivih tujih hotelskih verig prevzela vso dejavnost načrtovanja in razvo- ja enotne blagovne znamke, skupne prodaje na tujih trgih, nabave surovin in centralizirala vse druge funkcije? « Če hočemo rasti, ne moremo delati več tako kot v preteklosti. S tem bomo za- gotovili nadaljnjo rast prodaje in ve- čjo stroškovno učinkovitost prodaje,« je pojasnil njen direktor, ki je že doslej vodil celotno dejavnost Savinega turiz- Ivanka Ajlec, direktorica Term 3000 Moravske Toplice, mag. Valentina Božič, direktorica trženja Sava TMC, in Metka Erjavec Granov, ki bo poskušala dobre izkušnje z vključevanjem zgodb v turistično ponudbo prenesti na celotno dejavnost Turizma Save. vilišče Radenci in Terme Banovci se bodo skupaj s Sava Hoteli Bled doma in v tujini predstavljali pod skupno blagovno znamko Sava Hotels % Re- sorts. V prihodnje se jim bodo pridru- žili tudi drugi turistični objekti v naj- bližjih sosednjih državah, ki jih bodo najeli in jih kot upravljavci obnovili v skladu s standardi Save. Za Pomurje je zanimivo to, da je Ivanka Ajlec direkto- rica, prokurist družbe Terme 3000 pa je januarja postal Vinko Plemenitaš, ki je po dohodu Marjana Mačka odgovo- ren tudi za finance. Leto 2010 bo nad- vse skromno s sredstvi za investicije, ma, mag. Andrej Šprajc. Ukvarjali naj bi se z dejavnostjo, ne pa z nepremič- ninami, so poudarili. Pri tem pa kot da so pozabili, da terme in zdravilišča niso le hoteli, da je cilj razvoja zelene- ga turizma (ki je svetovni trend in gaje sprejela kot svojo usmeritev tudi Slo- venija, maja pa bo prav na Bledu sre- čanje svetovnih turističnih novinar- jev) tesna povezava turističnih centrov z okoljem - tudi pri nabavi surovin iz lokalnega okolja , ne pa zgolj pri izko- riščanju njenih zgodovinskih, etnolo- ških in kulinaričnih znamenitosti. Bernarda B. Peček Tečajnica Banke Slovenije — referenčni tečaji ECB 16. februarja 2010 X enot nacionalne valute za 1 evro Država Valuta Ozn. val. Šifra val. Tečaj ZDA ameriški dolar USD 840 1,3649 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,2930 Madžarska madžarski forint HUF 348 272,37 Švica švicarski frank CHF 7156 1,4678 V. Britanija angleški funt GBP 826 0,8705 stran 5 Fotografija B. B.P. 6 | Vestnik | 18. februarja 2010 lokalizirano BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si V hčerinski družbi Mure Unikat je dvigovala prah zaposlitev nekdanjega sindikalnega zaupnika Draga Forjana. Ta je res bil zaposlen v tem podjetju za opravljanje določenih del, in sicer do drugega februarja. S tem datumom mu je pogodba o zaposlitvi potekla in ga ni več v podjetju ter je prijavljen na Zavodu za zaposlovanje. Drago Forjan torej ni tisti sindikalist, ki bi mu bilo dano visoko napredovanje. Od vseh sindikalnih zaupnikov je ostal najnižje, v nasprotju z nekaterimi drugimi. Pot Jožeta Turkla je znana. Je pa v enem od dveh Murinih delujočih proizvodnih podjetij eden od nekdanjih vidnih aktivistov, ki je strokovno napredoval. V začetku devetdesetih je začel najprej kot šabloner Il, leto zatem je postal šabloner |. Potem je leta 1998 postal sindikalni zaupnik in predstavnik sveta delavcev. Po končani formalni politični karieri sindikalnega zaupnika pa je postal leta 2003 modelar Il. Po naših informacijah pomeni ta strokovni naziv za dobro četrtino boljšo plačo od tiste, ki jo je imel prej. Kako mu gre kot modelarju, zaenkrat ni informacij. Jože Kontrec, eden od stebrov romske glasbene skupine Langa, še vedno ne more igrati svojega priljubljenega kontrabasa, ker še vedno čuti posledice »padca zvočnika« na roko. V Radencih na Vestnikovi zabavi je njegovo vlogo izjemno dobro opravljal eden od naraščajnikov Lange — menda jih je skoraj za nogometno enajsterico -—, tako da je publika vseeno uživala. Lango sicer ta konec tedna čaka nastop na Emi. Fantje so svojo volilno bazo že pripravili, zato so spet med favoriti. Če se pa morda zalomi, pa glede na njihovo vročo kri ni izključeno, da dobimo »novo pesem«, ki bi lahko zamenjala že ponarodelo Je... vam sunac! V soboškem klubu MIKK pravijo, da napake s pomanjkanjem pijače, kot se je to zgodilo na pusta v diskoteki, ne bodo več ponovili in so si za naslednjo priložnost že priskrbeli dodatne tri zaboje piva. Niso še sporočili, ali gre za laško ali union. V dveh zgradbah v ulici, poimenovani po znanem soboškem arhitektu, kjer domujejo uradni organi, vlada napeto ozračje. Po hodnikih se menda hodi s hrbtom, obrnjenim proti zidu, v pogovorih po telefonih se šepeta. Do tega je prišlo, ker so vodilni možje utrli načelo Ni važno, kakšen je, važno je, da je naš. Naši zato dobijo, kar želijo, drugi pač ne. Šefi iz Ljubljane jim vsake toliko zato napnejo ušesa, vprašanje pa je, kako dolgo bodo vse še prenašali. Pismo šolskemu ministru Protest staršev brez odgovora Zakaj se spremembe subvencioniranja dijaške prehrane uvajajo prav v času velike socialno-ekonomske krize? Sveti staršev vseh pomurskih sre- dnjih šol (izjema je svet staršev sobo- ške gimnazije) so se povezali in po- slali ministrstvu za šolstvo in šport protestno pismo. V njem so opozo- rili na pomembnost toplih obrokov za srednješolce in na neprimeren čas za uvajanje sprememb v subven- cioniranju prehrane. Predvsem v Po- murju so se socialno-ekonomske raz- mere močno poslabšale, dijaki pa so se že navadili na tople malice. Žal je njihovo pismo ostalo brez odgovora, kakor da šolsko ministrstvo ne bi ve- delo, kaj se dogaja v Pomurju. Andrej Lah, član Sveta staršev Sre- dnje zdravstvene šole Murska Sobota, je bil pobudnik organiziranega pro- testa staršev pomurskih srednješol- cev. Pravzaprav je le povezal enako misleče, pod pismo pa so se podpi- sali še Franc Bertalanič, predsednik Sveta staršev na zdravstveni srednji šoli, Vladimir Škof (Gimnazija Fran- ca Miklošiča Ljutomer), Ernest Bedek (Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota), Milan Cofek (Dvo- jezična srednja šola Lendava), Anton Rožman (Ekonomska šola Murska Sobota), Brigita Benkovič (srednja šola za gostinstvo in turizem Raden- ci) in Mira Varga (Biotehniška šola Rakičan). V pismu so zapisali, da so starši in dijaki z velikim odobravanjem spre- jeli odločitev šolskega ministrstva o uvedbi brezplačne tople malice, saj so s tem učenci dobili topel obrok in potrebno energijo za učenje, staršem pa je bila odvzeta ena skrb - zdra- va prehrana v šolskem času. Po nji- hovem mnenju je bila pravilna tudi odločitev, da se zagotovi topel obrok prav vsem dijakom, saj so se na ta na- čin vsi dijaki poenotili. Ni bilo tistih, ki si malico lahko privoščijo, in tistih, ki za toplo malico nimajo denarja. Z malo več organizacije so malico pre- jemali zares tisti dijaki, ki so to že- leli in kadar so želeli, tako da (vsaj v Pomurju) ni bilo odvečne hrane, tr- dijo starši. »Z novim predlogom, s katerim se ukinja popolna subvencija, bi se naredila velika škoda in tudi delitev med učenci bi bila znova neizogibna. Današnje socialno stanje pri mnogih pomurskih pa tudi drugih slovenskih družinah namreč ne bi dovoljevalo plačevanja pri velikem številu dija- kov, ki bi s tem ostali brez prepotreb- ne prehrane. Predlagana sprememba načina subvencioniranja prehrane Predlagana sprememba načina subvencioniranja prehrane srednješolcev prihaja ob zelo nepravem času ... srednješolcev prihaja ob zelo nepra- vem času, saj so se socialno-ekonom- ske razmere v tem času poslabšale in je potreba po polni subvenciji še ak- tualnejša,« so med drugim zapisali v protestnem pismu predstavniki po- murskih staršev. Bernarda B. Peček Leto biotske pestrosti Na vrsti gorički gozdovi Ne veš, kdaj boš vrsta, ki je na vrsti - je stavek, ki pove bistvo pomena biodiverzitete Združeni narodi so leto 2010 razglasili za mednarodno leto biotske pestrosti. V tem letu naj bi čim več ljudi seznanili s pomenom ohranjanja pestrosti življe- nja na Zemlji - v vodi, zemlji in zraku. Javni zavod Krajinski park Goričko, ka- terega poslanstvo je tudi varovanje kul- turne krajine in zaščitenih območij 11 občin na Goričkem, si je aktivnost oza- veščanja ljudi zamislil kot večerne po- govore o naravi v vsaki od parkovnih občin, na katere so vabljeni poleg do- mačinov tudi domači in tuji strokovnja- ki. Prvi pogovor je potekal 5. februarja v podružnični šoli v Bodoncih, kjer sta Kristjan Malačič in Gregor Domanjko predstavila zanimivosti goričkih goz- dov. Naslednje srečanje bo jutri na Ho- došu, kjer bodo govorili o pomenu me- jic in zaščitenem dišečem volčinu. Čeprav sta si avtorja želela nekaj več poslušalcev in debaterjev, je bila zbrana druščina v Bodoncih zelo zanimiva in vedoželjna. Najprej sta predstavila zna- čilnosti krajinskega parka, nato pa so govorili o gozdovih pozimi. V preteklo- sti so v goričkih gozdovih zbirali listje in ga uporabljali za steljo živini; danes je takšno početje na srečo prepovedano, s tem pa sta zagotovljena naravna zašči- ta gozdnih tal in ohranjanje večje biot- ske pestrosti. Hrošč rogač lahko preži- vi, če se v hrastovih gozdovih pusti tudi kakšno podrto deblo, da strohni; tudi hribski urh spada med ogrožene žival- ske vrste, preživi pa lahko, če ima v goz- dovih na voljo mlake (po navadi v kole- snicah) za mrestenje. Navoz odpadnega gradbenega materiala na gozdne ceste prav gotovo ni povsem v redu, še pose- bej, če so vmes tudi nevarni odpadki. Še vse prevečkrat naletimo v gozdovih na črna odlagališča smeti. Prav bi bilo, da bi se ljudje naučili gledati in poslu- šati naravo; na primer črna žolna, ka- tere trkanje tako lepo odmeva prav v zimskem času, išče za svoje delo fizič- no oslabljena drevesa v bukovih goz- dovih, veliki detel pa si najde tudi dru- ga drevesa. Veliko škode na gozdnih tleh lahko povzročijo tudi veliki stroji, ki jih za hi- trejši posek najamejo lastniki gozdov. Naloga revirnega gozdarja je, da preve- Fotografija B. B.P. V gozdovih bi morali pustiti od dva do tri odstotke lesne zaloge, so prepričani strokovnjaki. ri, ali so gozdna tla ustrezno sanirana. Tudi preveliki poseki v gozdovih rdeče- ga bora lahko povzročijo dodatno ško- do, saj so drevesa, ki so ostala, preveč oslabela in preredka, da bi kljubovala vse slabšim vremenskim razmeram. Na Hodošu bodo v petek govorili o pomenu mejic, ki so nadvse dragocen življenjski prostor za mnoga živa bi- tja, toda ker zakonsko niso zaščitene oziroma njihov prostor ni določen, jih lahko lastniki vsak čas uničijo, posekajo ali celo požgejo. V prostorih Kmetijsko- gozdarske zbornice v Murski Soboti bodo 24. februarja in 4. marca govo- rili o steljnikih ter 16. marca o krajini primerni kmetiji. O mejicah bodo po- novno govorilu 18. marca na Cankovi, kjer bodo govorili tudi o narcisah. Ko- nec marca bodo na Gradu spregovorili o pomenu mlak na Goričkem, aprila v Kobilju o obvodnem svetu Kobiljanske- ga potoka, maja v Fokovcih o cvetočih suhih travnikih in junija v Dobrovniku o divjih orhidejah na Goričkem. Bernarda B. Peček Informativna dneva Naj se po jutru dan pozna V petek in soboto so bodoči dijaki in študentje obiskali šole in fakultete, na katere se želijo vpisati Kljub slabim prometnim razmeram se je večina staršev in otrok odločila obi- skati bodočo šolo že v petek in izvede- ti iz prve roke - od profesorjev, dija- kov in študentov - o vseh možnostih nadaljevanja šolanja. Čeprav se tudi v Pomurju vse preveč dijakov še ve- dno odloča za gimnazijski program na soboški in ljutomerski gimnaziji, so z obiskom zadovoljni tudi na drugih šo- lah, kjer je bil iz leta v leto manjši vpis. Prizadevanje Srednje šole za gostin- stvo in turizem v Radencih, da bi med mladimi čim bolj vzbudili zanimanje Jure Bukvič, Strukovci: »Odločil sem se za nov program okoljevarstveni tehnik, ker me veselita narava in tehnika. Tudi na puconski šoli me je biologija vedno zanimala. Predstavitev je bila zelo zanimiva, tudi sam sem pogledal skozi mikroskop vodo iz Ledave.« Mihaela Horvat, Ivanci: »Rada bi postala poklicna natakarica in verjamem, da mi bo šola v Radencih dala pravo izobrazbo. Osnovno šolo obiskujem v Bogojini. Ker je blizu turistično središče, upam, da ne bo problemov z zaposlitvijo.« Žan Pertoci, Radenci: »Odločil sem se, da se vpišem v program turistični tehnik. Pravzaprav me zelo veselijo jeziki, zato se v prihodnosti vidim še kje drugje. Vsekakor bom po končani štiriletni srednji šoli študij nadaljeval.« za kuharski ali natakarski poklic, je obrodilo sadove, saj se je informativ- nega dneva udeležilo več staršev in otrok kot prejšnja leta. Prav tako so zadovoljni z obiskom predstavitve no- vega programa okoljevarstveni tehnik na Srednji poklicni in tehniški šoli v Murski Soboti. Še posebej veseli pa so bili velikega obiska pobudniki začet- ka waldorfske gimnazije v Rakičanu (prostori Biotehniške šole), saj je pri- šlo na sobotno predstavitev več kot 35 zainteresiranih devetošolcev. Bernarda B. Peček Tilen Križanko, Boračeva: »Želim postati kuhar in to je najboljša šola, kjer se bom lahko usposobil za ta poklic. Vem, ker sta bila tukaj že dva moja starejša predhodnika iz naše družine z istim priimkom — eden je kuhar, drugi pa turistični tehnik.« Doroteja Fartek, Šalamenci: »Čeprav sem dekle, sem se odločila za štiriletni program izobraževanja kmetijsko- podjetniški tehnik, saj imamo veliko kmetijo in že zdaj doma veliko delam. Imamo tudi konja. Mogoče pa bom celo šla študirat.« Jakob Šadl, Gerlinci: »Obiskujem OŠ Cankova in sem se odločil za program strojnega tehnika. Tudi moj oče je končal to izobraževanje, odločil sem se, da grem po očetovih stopinjah, saj me to delo veseli.« stran 6 Vse fotografije B. B.P. BARVA CM/"K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK stran 7 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si oglas 18. februarja 2010 | Vestnik | 7 Hofer sporoča a Mortadela 7 - Mortadela Hu iz hladilnika, 150 g » Marcipanova čokoladna tablica prelita z mlečno ali temno čokolado, več vrst, 100 g Polnjeni h dvojni keksi | vanilija, 500 g 4 > >—— —>o—— | za kos seji 0.85 udi > —>— »— Ž—I— 9 | | 6 60/kg "> J aii Mu a , —— 1,70/kg k gč « 6,90/kg denlolit Ge OČA > Vilijesejle oni Jogurt Hrana za mačke v pločevini nali — iz hladilnika, 750 g v pločevinki « govedi niki] « govedina ali e ribaali » zajčevina ali « perutnina 2£ -.n » teletina ali dentofit zme « perutnina Zobna nitka več vrst, 2x 50 m/ | 4x15m [6 di 4 TRINK TRINK o (OGHURTI /" JOGHUR! za kos » H 2, di 0,02/0,04/m za kos za kos l. 1, D, m —— 1,59/kg 0,63/kg —z EBIM "IADI nn e n.o | RAJNO ZNIZANO! si z w nn Ma e zadi > odl ] ! | mam z das u ENE adi | 1 " TEVioN. | me CD-zgoščenke | namesto 2; "9 CD-R 80" Mi Sir Ementalec" 700 MB/80 min, TEVioN L iz pasteriziranega mleka, 50 kosov DVD-zgoščenke" iz hladilnika DVDR/DVD-R, 20 kosov oo namesto 9,? 24 | | — oo pi ] o » 1 namesto 79 7 | O18/kos z p ' ] JI s sy | 0,35/kos | NR s u s | 4 h | ) | "19 | "IA x " 4 o 0 | h esen | | VA FA n | A, uni LA razred I, 500 g UIW ("AA Slive ane! V 4 UE razred I, 500 g s 2,38/kg 1 " V Paprika | a —— Belo grozdje tribarvna, razred I, 500 g brez pečk, razred I, 500 g 1,78/kg L. » IE. ») 1,98/kg s he 4 ; j AR 4X: ne of s Ponudba sadja in zelenjave velja od 15.02. do 20.02. 2010 oz. do razprodaje zalog. Prodaja samo | s v količinah, običajnih za gospodinjstva. Slike so simbolične in so predlogi za serviranje. Cene | Hofer trgovina d.o.o. vključujejo vse dajatve. Cene so v evrih in vključujejo DDV. Za napake v tisku ne odgovarjamo. | I x "Namesto cene" so bile prodajne cene do vključno 22.01.2010. www.hofer.si 8 | Vestnik | 18. februarja 2010 (iz)brano BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si barometer Žiga Gaber, državni teniški prvak v dvojicah U-14 in tretji posamezno v svoji kategoriji, že nastopa tudi v mednarodni konkurenci, kjer si nabira izkušnje za nadaljnjo teniško kariero. Ivan Simič, nekdanji direktor Dursa, je bil eden od glavnih svetovalcev podjetnika in zdaj tajnika državnega sveta Marjana Maučeca, vendar prej, preden je postal direktor Dursa. Jože Felkar, direktor soboškega Zdravstvenega doma, je omenjan kot direktor z največjo izgubo. Ob tem pa je le treba upoštevati razvejano mrežo tega doma, ki zaenkrat še omogoča dostopnost do zdravnika na geografsko izredno heterogenem območju delovanja tega doma. Ljiljana Keča Rošker se že dobro desetletje trudi z uveljavljanjem baleta v tem koncu. Zdaj so pripravili zanimivo predstavo. Učenci njene šole se postopoma uveljavljajo kot prepoznavni plesalci. Metka Erjavec Granov iz Term 3000 bo poskušala dobre izkušnje z vključevanjem zgodb v turistično ponudbo prenesti na celotno dejavnost Turizma Save. Varis plačal Wernerj u Beckerju Sv V Po pravico na vrhovno sodišče Izgubljena tožba in 830 tisoč evrov odškodnine jih ne bodo pokopali, letos imajo dela že za pol leta Lendavsko podjetje Varis je nekda- njemu partnerju iz Nemčije Werner- ju Beckerju na račun njegovega odve- tnika plačalo skoraj 830 tisoč evrov odškodnine z obrestmi in sodnimi stroški. Junija 2008 je namreč višje sodišče v Mariboru pritrdilo odločitvi prvostopenjskega, ki je delno ugodi- lo tožbenemu zahtevku ter podjetju naložilo plačilo 239 tisoč evrov ali z obrestmi blizu 750 tisoč evrov. Len- davsko podjetje je vložilo zahtevo za revizijo postopka, ki pa ne zadrži iz- vršbe. Vrhovno sodišče o zadevi še ni odločalo. Direktor družbe Štefan Sobočan je prepričan, da bodo z revizijo uspeli dokazati, da je bilo v pravdnem po- stopku storjenih več napak, najve- čja pa naj bi bila ta, da so Wernerja Beckerja obravnavali kot fizično in ne pravno osebo. Ker pa zahteva za revi- zijo ne ustavi izvršbe, je podjetje do- sojeni znesek plačalo konec lanskega leta. V primeru, da bo revizija za pod- jetje uspešna ali delno uspešna, bo to terjalo vračilo denarja, če pa denar- ja ne bodo mogli izterjati od tožnika, bodo po napovedih direktorja tožili državo. »Sodišče namreč ni sledilo na- šemu predlogu, da bi ta sredstva de- ponirali do konca vseh pravnih mo- žnosti,« pravi Štefan Sobočan. Lendavsko gradbeno podjetje je za- radi tožbe, ki jo je za neplačano provi- zijo Werner Becker vložil marca 1999, že pet let knjigovodsko oblikovalo re- zervacije, ki so nekoliko višje od pla- čane odškodnine, ob tem pa hrani- lo še likvidna sredstva. »Zato plačilo tožbenega zneska ne bo imelo vpliva- lo na poslovanje družbe niti na nje- no likvidnost. Seveda pa nam je žal za ta denar, ki bi ga lahko namenili za investicije,« pravi Štefan Sobočan. Še posebej v sedanjih kriznih časih za gradbeništvo, ki veliko bolj spodnaša- jo likvidnost Varisa kot tožba. ' o « Kljub plačilu 830 tisoč evrov odškodnine nekdanjemu nemškemu partnerju to ne bo ogrozilo obstoja podjetja, zatrjuje direktor Varisa Štefan Sobočan. Zaradi gospodarske in finančne krize so imeli lani manj naročil ter na trgu dosegali nižje cene. Kljub temu so zaradi sprejetih notranjih varče- valnih ukrepov ustvarili 11,3 milijona evrov prihodka, od tega dobro polo- vico na tujih trgih. To je dva odstot- ka manj kot leto prej in tri odstotke manj od plana. Lanski čisti dobiček bo blizu 180 tisoč evrov in je za 40 od- stotkov manjši kot leto prej. Uprava bo skupščini predlagala, da ostane ne- razporejen. Lani so izdelali 2061 sani- tarnih kabin, od tega dobro polovi- co za Nemčijo. V podjetju je bilo lani po urah zaposlenih 191 delavcev, po- prečna bruto plača pa je znašala 1192 evrov, kar je nekoliko več od povpreč- ne plače v gradbeništvu. Poslovni načrt so letos prvič pripravi- li ločeno za skupino Varis in njene druž- be, njegov pomembni del pa je akcijski načrt. S tem dokumentom bodo kmalu seznanili vse zaposlene, saj bodo s so- delovanjem vseh dosegli šest ključnih poslovnih ciljev. Povečati želijo dodano vrednost na delavca, prodajo sanitarnih kabin na tujih trgih, znižati stroške pri montaži in doseči nižjo ceno za tipsko sanitarno kabino, načrtujejo pa tudi manj izostankov z dela zaradi bolezni. Predvidevajo, da bodo letos naredili 450 kabin več kot lani, in sicer 2100 be- tonskih in 400 lahkih. Doslej sklenjene pogodbe že zagotavljajo polletno zase- denost proizvodnih zmogljivosti. Leto- šnji načrtovani prihodek je 12,5 milijona evrov in dobiček 400 tisoč evrov. Načr- tujejo tudi postavitev nove betonarne, saj bodo s samozalivnimi betoni izbolj- šali kakovost izdelkov in povečali proi- zvodne zmogljivosti. Vrednost investi- cije bo milijon evrov, prinesla pa bo tudi nove zaposlitve. Majda Horvat Romi v EU Vse več nestrpnosti in diskrimi inacije Program ukrepov za Rome v vladni obravnavi konec februarja - Čez pet let bo možno ocenjevati učinke »Položaj romske skupnosti je neu- strezen in diskriminacijski,« so oce- nili razpravljavci na mednarodni kon- ferenci z naslovom Romi v Evropski uniji, ki je potekala v Murski Soboti. »V zadnjem času so v nekaterih evropskih državah posebej skrb zbu- jajoči pojavi sovražnega govora, dis- kriminacije in nestrpnosti do Ro- mov. Zakoni veljajo za vse državljane v evropskih državah, zato se morajo državni organi in lokalne skupnosti odločneje spoprijemati s pojavi ne- strpnosti in ksenofobije,« je pred šte- vilnimi uglednimi gosti in poznavalci romskih razmer v sklepnem govoru poudaril predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat - Muc, ki je opozoril tudi na razkorak med dekla- racijami in pravno ter zakonsko za- ščito v nekaterih evropskih državah pripadnikov romske skupnosti na eni ter praktičnimi prizadevanji držav in lokalnih skupnosti za izboljšanje po- ložaja Romov na drugi strani. »Vemo, da obstaja razkorak med zakonodajo in prakso. Kar se tiče zakonodaje, je Stane Baluh: »Kar se tiče zakonodaje, je ta v Sloveniji zelo dobro urejena v primerjavi z evropskim prostorom, implementacija pa morda šepa.« ta v Sloveniji zelo dobro urejena v pri- merjavi z evropskim prostorom, im- plementacija pa morda šepa,« je po- vedal direktor Urada za narodnosti Stane Baluh, ki glede implementacije vidi osrednjo vlogo v dolgo pričako- vanem Nacionalnem programu ukre- pov za Rome. »Vesel sem, da bodo v programu ukrepov za petletno obdo- bje zapisane in finančno ovrednotene konkretne stvari. Po petih letih bomo lahko ocenili, ali smo s tem progra- mom nekaj naredili.« Program naj bi vlada obravnavala konec februarja. T.M. Hodoš Strožje nad lastnike psov! Kar tri četrtine anketiranih je prepričanih, da bi morala biti veterinarska inšpekcija doslednejša Ali bi morala veterinarska inšpekcija strožje kaznovati lastnike psov, ki se potepajo po vasi in ogrožajo vaščane, smo v naši anketi povprašali prebival- ce Hodoša. Zanimalo nas je še, ali me- nijo, da bo Občina Hodoš sama lahko opremila in upravljala Center za sta- rejše občane, ki ga financira Ministr- stvo za delo, družino in socialne zade- ve Republike Slovenije. Uspelo nam je pridobiti mnenja 21 krajanov. Tri četrtine oz. 16 sodelujočih je prepričanih, da bi morala veterinar- ska inšpekcija strožje kaznovati la- stnike psov, ki se potepajo po vasi in ogrožajo vaščane. Pet krajanov ali če- trtina vprašanih meni nasprotno. Da bo Občina Hodoš lahko sama opre- mila in upravljala Center za starejše občane, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Re- publike Slovenije, meni samo en an- ketirani krajan Hodoša. Sedemnajst sodelujočih oz. 81 odstotkov jih meni, da tega ne bo zmogla, trije pa nam na to vprašanje niso znali odgovoriti. Za odgovore se vsem sodelujočim lepo zahvaljujemo. V Klicnem studiu slepih sprejemamo tudi naročila na časopis Vestnik. Če bi si radi ob na- ročilu časopisa izbrali tudi darilo, nas pokličite na številko 04 5116 404. Ali bi morala veterinarska inšpekcija strožje kaznovati lastnike psov, ki se potepajo po vasi in ogrožajo vaščane? N-21 76% Ali menite, da bo občina Hodoš sama ihko opremila in upravljala Center za starejše občane, ki ga financira Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve republike Slovenije? N:-21 Ne vem 14% 5% Ne 81% stran 8 Fotografija Majda Horvat www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si (iz)brano BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 9 ZD Murska Sobota Petrovčanom vzeli zdravnika Izgubarski rekorder med slovenskimi zdravstvenimi domovi - V Gornjih Petrovcih ni več zdravnika v pripravljenosti, za pet ur krajše delo v otroški ambulanti in za dve uri v laboratoriju Murskosoboški zdravstveni dom je po začasnih podatkih lansko poslovanje končal z 950 tisoč evri izgube. To pa je tudi najvišja izguba med sloven- skimi zdravstvenimi domovi in sploh največja v poslovanju zdravstvenega doma v zadnjih letih. Skupaj s prete- klimi izgubami tako murskosoboški zdravstveni dom bremeni 1,5 milijo- na evrov primanjkljaja, ki bo kljub iz- boljšanim pogojem poslovanja javni zdravstveni zavod bremenil še nekaj časa. Direktor Jože Felkar, dr. med., spec., pravi, da je poglavitni razlog za tako visoko izgubo zmanjšanje prihodkov. Zaradi sprejetih varčevalnih ukrepov so v primerjavi z letom prej za enak obseg dela prejeli iz ZZZS 8,6 milijo- na evrov, kar je z dodatnim zdravstve- nim zavarovanjem 600 tisoč evrov manj, ob tem pa so stroški ostali sko- raj nespremenjeni ali se celo poveča- li. Zdravstveni dom ima namreč osem zdravstvenih postaj in s tem razprše- nost kadra in višje materialne stro- ške, kjer po mnenju vodstva ne mo- rejo varčevati, ne da bi okrnili raven zdravstvenega varstva. Ob vsem delu v zdravstvenem domu in zdravstvenih postajah pa jim je naloženo še zdra- vstveno varstvo v domovih za starej- še v Rakičanu, Rogašovcih, Kuzmi in Beltincih. Tako kot v vseh javnih zdravstvenih zavodih so tudi pri njih stroški za pla- če porasli za dvanajst odstotkov ali bli- zu 650 tisoč evrov. Zaradi upokojitve dveh zdravnikov in sploh zmanjšanja števila zaposlenih so lani izplačali tudi 64 tisoč evrov odpravnin, več sredstev kot leto prej pa so dali tudi za nujno potrebno vzdrževanje objektov. Zdra- vstveni dom konec leta tudi ni dobil sredstev, ki jih je za odpravo krivične- ga aneksa k pogodbi za osnovno zdra- vstveno dejavnost ob svojem zadnjem obisku v Pomurju obljubil minister Bo- rut Miklavčič. Od pričakovanih 715 ti- soč evrov je murskosoboški zdravstve- ni dom prejel le dobrih 63 tisoč evrov dodatnega denarja. Izguba pa bi bila še višja, če ne bi že med letom posegli v organizacijo dela, ki jo na svoji koži že čutijo tudi bolni- ki. Še najbolj na območju, ki ga pokri- va zdravstvena postaja v Gornjih Pe- trovcih. Zaradi oddaljenosti od sedeža zdravstvenega doma, kjer je organi- zirana dežurna služba, je zdravstveni Kaj pravi ZZZS? Ivan Tibaut, direktor murskoso- boške enote ZZZS, pravi, da so lani zaradi finančne in gospo- darske krize ter manj denarja v zdravstveni blagajni sredstva zmanjševali vsem izvajalcem zdravstvenega varstva po istih merilih, tako tudi murskosobo- škemu zdravstvenemu domu, in so jih opozarjali na potrebno var- čevanje. Res pa je, da v priznani ceni zdravstvenih storitev plač- nik ne upošteva pogojev dela, to- rej več zdravstvenih postaj, kot jih ima murskosoboški zdravstve- ni dom, te pa pomenijo boljšo do- stopnost ljudi do zdravstvenih storitev. Zaradi razpršenosti pri- haja tudi do občutne razlike med dejanskim številom zaposlenih v zdravstvenem domu in plačanim iz zdravstvene zavarovalnice. dom na tem območju zagotavljal do upokojitve tamkajšnjega zdravnika njegovo pripravljenost v nujnih pri- merih. To so sedaj ukinili. Ob tem so za pet ur skrajšali tudi dežurno služ- bo ob praznikih v otroških ambulan- tah in za dve uri delo laboratorija. »Varčevanje veliko lažje sprejema- jo tam, kjer imajo priznanih več de- žurnih ekip. Pri nas imamo samo dve, eno za delo v zdravstvenem domu in drugo ekipo nujne medicinske pomo- či. Da bi jih bilo manj, si sploh ne za- mišljam,« pravi direktor Jože Felkar. Ob pomanjkanju zdravnikov in obre- menjenosti sedanjih, saj tisti z največ opredeljenimi zavarovanci dnevno v ambulanti obravnavajo tudi do šest- deset bolnikov, je direktor sklenil tudi pogodbe o nadaljnjem delu z upoko- jenima zdravnikoma, kar pa nekate- rim ne gre skupaj s finančnimi težava- mi zdravstvenega doma. Jože Felkar je mnenja, da za zdravstveni dom ne bi bilo nič ceneje, če bi se za enako delo pogodil s katerim od zunanjih zdrav- nikov. Prav tako zavrača mnenje, da z odhajanjem zdravnikov med zaseb- nike niso temu primerno zmanjševali števila zaposlenih. Res je, da niso od- puščali, so pa število zaposlenih krči- li z odhodi v pokoj, saj odhodov niso nadomeščali. Majda Horvat Šola pri Mali Nedelji Že šestnajst let na črno Otroci se igrajo na igralih brez certifikata - Brez uporabnega dovoljenja za okolico - Odgovorna je občina, vendar denarja za rešitev v proračunu nima Nadaljevanje s 1. strani Njenega mnenja, da bo šola te pro- store enkrat še kako potrebovala, kar se sedaj že potrjuje, takrat sploh niso upoštevali. Po petih letih dela v novih šolskih prostorih pa je eden od staršev otrok in član sveta staršev opozoril, da šola še vedno nima uporabnega dovolje- nja za okolico. Po poizvedovanju so to ravnateljici potrdili tudi na občini. Na njeno zahtevo so potem leta 2001 opravili tehnični pregled, ki pa zaradi več pomanjkljivosti ni bil uspešen, po- vrh pa je podjetje, ki je dela opravlja- lo, šlo v stečaj, z njim pa v nič tudi vsa potrebna dokumentacija in jamstva za uporabo igral. Občina problema takrat ni uspela rešiti. Nada Tomanič se je medtem upokojila in tokrat kot občinska svetnica lani jeseni na seji občinskega sveta ponovno odprla ta problem. »Mislim, da je občina odgo- vorna in dolžna, da reši problem ter v proračunu zagotovi potreben denar. Izvajalec v stečaj Občinske strokovne službe pravi- jo, da tehničnega pregleda zuna- nje okolice pri malonedeljski šoli leta 2001 niso uspešno opravili, ker niso mogli pridobiti zahte- vane dokumentacije, torej doka- zil o kakovosti vgrajenih materi- alov, potrdil, certifikatov, atestov in drugega, ker je izvajalec šel v stečaj. Problem bodo poskušali rešiti z novelacijo projektne do- kumentacije ter izdelavo zahte- vanih meril, za kar pa bo potreb- no v proračunu zagotoviti denar. Zaenkrat ga še ni. Fotografija Majda Horvat Igrala za malčke vrtca pri Mali Nedelji so brez potrdil o varnosti, saj šola že šestnajst let nima uporabnega dovoljenja za okolico, torej šolska igrišča. S tem bo poskrbela za varnost otrok in se ob morebitni poškodbi ter tož- bi izognila plačilu odškodnine,« pravi Nada Tomanič. Čeprav šola za zunanjo okolico nima uporabnega dovoljenja ter certi- fikatov za zunanja igrala za predšolske otroke, jih pri svojem delu vendarle uporabljajo, pravi sedanja ravnateljica Breda Žunič. Igrala namreč redno pre- gleduje zunanji strokovnjak in po nje- govih navodilih jih potem tudi sami skrbno popravijo, razen pritrjevanja košev in golov pa kaj drugega na igri- ščih tudi ni bilo treba opraviti. »Res pa je, da četudi igrala sami skrbno vzdr- žujemo in popravljamo, zanje ne mo- remo dobiti uradnega dovoljenja, da delujejo brezhibno, niti potrebnega certifikata,« pravi Žuničeva. Ob igra- lih za majhne otroke sta v okolici šole še dve asfaltirani igrišči za igranje od- bojke, rokometa in košarke. Šola pri Mali Nedelji že nekaj časa načrtno zbira denar tudi od sponzor- jev za zamenjavo dotrajanih igral, ki jih bodo začeli zamenjevati nekaj v tem in nekaj v prihodnjem letu, s tem pa pridobili tudi potrebne certifika- te. »Zavedamo se, da finančna situa- cija ni ugodna in nihče ne pričakuje, da se bo uporabno dovoljenje rešilo z danes na jutri, upamo pa, da bo obči- na to rešila vsaj v dveh ali treh letih,« pravi Breda Žunič. Majda Horvat

m Na predstavitvi projekta Kupujmo pomursko so udeležence seznanili z možnostmi in priložnostmi, ki jih ta projekt omogoča lokalnim pridelovalcem. podjetnikov, kmetovalcev in izobraže- valcev. Njegov osnovni program je ži- vilski, kmetom pomaga in svetuje pri pridelavi in odkupu ekoproizvodov, zagotavlja pa jim tudi skladiščenje in prodajo. Projekt Kupujmo pomursko zdru- žuje pomurske kmetovalce, predelo- valce in strokovnjake z željo po ohra- njanju pomurskih avtohtonih kultur in izdelkov. V Fri pravijo, da želijo s tem prispevati k razvoju pomurskega podeželja, kmetovalce pa ozavestiti o pomenu domačih, lokalnih živilskih izdelkov. Kotje na predstavitvi projek- ta Kupujmo pomursko povedal Gvido Omladič, predsednik uprave Ere, je to odlična priložnost za vse lokalne pri- delovalce, ne le za njihov obstoj, pač pa je predvsem njihova priložnost za uspeh in konkurenčnost, zato priča- kuje, da se bo za sodelovanje odločilo čim več lokalnih kmetovalcev. Ludvik Kovač O mlekarnah Politični botri? Potem ko poskus združitve Mlekarne Celeia in Pomurskih mlekarn pred ča- som ni uspel, se v javnosti spet širijo govorice o združevanju. Pritiskale naj bi banke, rejec Jožef Bračko pa se je na zadnjem srečanju zadružnikov ta- kšnim pritiskom odločno zoperstavil. Prepričan je, da so v ozadju politič- ni botri, saj Pomurske mlekarne svo- je obveznosti poravnavajo. Povedal je, da se bodo lastniki - kmetje o tem od- ločali prostovoljno. »To je tako, kot bi mi nekdo izbral ženo, jaz pa bi moral z njo živeti,« je bil slikovit Bračko. L.K. Negovski čebelarji o svojem delu Bogastvo so zdrave Na občnem zboru so se zbrali člani Čebelarskega društva Negova. Pred- sednica društva Alenka Kaučič je v svojem poročilu posebej opozorila na pomor čebel zaradi nevestnih kmetij- cev in vrtičkarjev, ki z nestrokovnim škropljenjem prispevajo k temu. Za- dovoljni pa so, da imajo pri čebelarje- nju strokovno podporo dr. Lidije Ma- tavž, ki jim pomaga s praktičnimi in teoretičnimi nasveti. Društvo ni ravno številčno, zato se veselijo vsakega novega člana. Veseli so, da na OŠ v Negovi deluje čebelar- ski krožek, ki ga vodi ravnateljica šole Slavica Trstenjak, s svojim praktičnim zemlja, sonce, človek Č Foto: Ludvik Kramberger ebelje družine znanjem pa ji pomaga 80-letni čebe- lar Jože Kramberger. V preteklem letu so veliko pozornosti namenili izobra- ževanju čebelarjev. S tem bodo nada- ljevali tudi letos. Za uspeh si štejejo, da je čebelarski krožek na OŠ Nego- va dobil za svoje delo zlato priznanje. Letos bodo ob OŠ postavili čebelnjak, kjer bodo krožkarji ob pomoči men- torjev spoznavali delo pri čebelah. Zbor, na katerem je bil tudi najsta- rejši član 84-letni Franc Kaučič, so končali s podelitvijo društvenega pri- znanja Antona Janše tretje stopnje, ki ga je prejela Alenka Kaučič. Ludvik Kramberger Sporne sestavine v vinu Najbolj analizirana pijača v zgodovini človeštva V skrbi za zdravje smo v obdobju množičnega preverjanja in analizira- nja spornih sestavin v hrani in pijači. Mejne vrednosti se nižajo, mnoge se- stavine pa prepovedujejo. V nekaj naslednjih člankih bomo na poljubni način opisali, kako je s spor- nimi sestavinami v vinu. Vino je po za- konski definiciji produkt vrenja mo- šta iz grozdja žlahtne vinske trte. In ta žlahtna tekočina je že več kot osem ti- soč let spremljevalka človeka. Vino je »živa tekočina«, v kateri se zaradi do- ločenih sestavin lahko razmnožujejo bakterije in kvasovke, ki razgrajujejo sladkorje, kisline in alkohol v narav- ne produkte, ki lahko negativno vpli- vajo na vonj in okus vina. Zdravju na- stale spojine v normalnih količinah uživanja niso škodljive, vplivajo le na drugačnost vina in taka vina na pod- lagi organoleptične (pokušnje) oce- ne in kemične analize niso primerna za promet. Tako so na primer drob- noživke (ocetne bakterije) sposobne iz vina (etanola) ustvariti kis. Da bi zmanjšali kvarni vpliv nežlahtnih kva- sovk in raznih bakterij ter dosegli tudi stabilnost in bistrost vina, so dodaja- li vinu razne sestavine, ki naj bi uni- čile drobnoživke in preprečile kvarje- Do zdaj so v vinu odkrili čez 1500 različnih sestavin. nje vina. Vemo, da pri biokemičnem procesu zaradi sproščanja ogljikovega dvokisa kot enega od produktov vino postaja motno. Že stari Rimljani, ki so bili ljubite- lji sladkih vin, so konzervirali vina s svincem. Svinec je težka kovina, ki škodljivo vpliva na zdravje ljudi in ži- vali. Zato nekateri zgodovinarji trdijo, da so vzroki za propad rimskega ce- sarstva tudi taka prekomerno popita »svinčena« vina, pa tudi svinčene vo- dovodne cevi, ki so jih takrat uvajali. Tudi druge težke kovine (cink, železo, baker) so se poleg svinca včasih poja- vljale v vinu v prekomernih količinah, in to zaradi nepoznavanja njihove ško- dljivosti, saj smo še pred pol stoletja uporabljali pocinkana vedra tudi ob tr- gatvi in v kleteh. Tudi vinska posoda ni bila tako pod nadzorom. V lesenih sodih so bili v okencu kovinski deli, in če jih nisi premazal z voskom, se je že- lezo »spiralo« v vino. Baker je prišel v vino s škropivi, saj je bil po pojavu pe- ronospore dolgo časa edino sredstvo proti njej. Včasih niso upoštevali oziro- ma »poznali« karenc (varnostnih dob od zadnjega škropljenja do trgatve) in po stoletni uporabi so v vinogradih tudi v tleh že »toksične« količine ba- kra, ki po koreninah prihaja v »vino«. Tudi razsluzenja mošta in s tem že del- no odstranitev »škodljivih snovi« niso izvajali v takem obsegu kot zdaj. Na- vsezadnje je tudi močan avtomobilski promet blizu vinogradov povzročal prekomerno onesnaženje s težkimi kovinami. Na določenih območjih pa je že po naravni sestavi v podtalni vodi več železa, kar se tudi lahko kaže v ve- čji vsebnosti v vinu. Vino je najbolj analizirana pijača v zgodovini človeštva, saj so do zdaj v njem odkrili čez 1500 različnih se- stavin. Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr., KGZ Murska Sobota stran 12 Fotografija: Ludvik Kovač www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si kmetijstvo BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 13 Zimsko izobraževanje zadružnikov Bo vlada ukrotila trgovce? Tokrat na turistični kmetiji Roškar v Lastomercih - Zahtevajo posebno sejo vlade o problematiki v kmetijstvu Zadružna zveza Slovenije v zimskem času že vrsto let organizira izobraže- vanje za svoje člane v vseh slovenskih regijah. Letošnje je že sedmo po vrsti, predsedniki, direktorji, člani upravnih in nadzornih odborov ter zaposleni v zadrugah štajerske, ptujsko-ormoške in prekmursko-prleške regije pa so se tokrat zbrali na turistični kmetiji Ro- škar v Lastomercih. Osrednje teme posveta so bile: ukrepi kmetijske po- litike 2010, poslovanje zadrug v regi- ji in možnosti za izkoriščanje zadru- žnih potencialov, posvet pa so končali z okroglo mizo o aktualni problema- tiki v regiji. Predstavniki ministrstva za kmetij- stvo, gozdarstvo in prehrano so udele- žence seznanili s ključnimi nalogami ministrstva v tem letu, med predno- stnimi pa so omenili izvedbo nepo- srednih plačil in drugih ukrepov na kmetijskih trgih, izvajanje programa razvoja podeželja 2007-2013, zavaro- vanje kmetijske proizvodnje, prilaga- janje podnebnim spremembam, sa- nacija škod v kmetijstvu in strategija razvoja kmetijstva. Konec decembra 2009 je bila spre- jeta tretja sprememba Programa ra- zvoja podeželja 2007-2013, ki prinaša spremembe na vseh oseh programa. V okviru druge osi se dodajata dva nova podukrepa, strmi vinogradi in ohranja- nje ekstenzivnih kraških pašnikov. Z le- tom 2010 se uvaja nov sistem določa- nja višine plačila OMD, ki bo temeljilo na fiksnem in variabilnem delu. Novost je tudi uvedba novega ukrepa na tretji osi Osnovne storitve za gospodarstvo in podeželsko prebivalstvo, ki je name- njen naložbam v širokopasovno omrež- je elektronskih komunikacij na pode- želskih območjih. Uvedel se bo tudi nov sistem izvajanja javnih razpisov za ne- katere ukrepe prve in tretje osi v sme- ri prehoda iz odprtega na zaprt sistem javnih razpisov. Za leto 2010 je predvi- dena dodatna podpora kmetijskim go- spodarstvom za blažitev ekonomskega položaja pri reji krav molznic. Na izobraževanju so predstavili tudi poslovanje zadrug v regiji in možno- sti za skupno sodelovanje. Slovenske kmetijsko-gozdarske zadruge so v mi- nulem letu ustvarile skoraj 700 milijo- nov evrov prihodkov, združevale 16.539 članov in 3.022 zaposlenih. V štajerski, ptujsko-ormoški in prekmursko-pr- leški regiji deluje 21 zadrug, ki letno ustvarijo preko 161 milijonov evrov prometa, združujejo 3.676 članov in zaposlujejo 440 delavcev. Promet za- druge ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, prašičev, govedi, poljščin, vr- tnin, grozdja in perutnine. Zadružniki so na posvetu dali pobu- do, da vlada posebno sejo nameni pro- blematiki kmetijstva, ki je izredno pe- reča. Samooskrba s hrano v Sloveniji, odkupne cene kmetijskih pridelkov so nizke, kmetje pa opuščajo proizvodnjo. Trgovina še vedno pobira prevelik delež v ceni izdelkov, zato bo treba okrepiti pozicijo do trgovine in urediti cenovna razmerja v celotni prehranski verigi. Kmetje so pripravljeni ohraniti in celo povečati deleže v živilskopredelo- valnih podjetjih, saj bosta le tako zago- tovljena dolgoročni odkup kmetijskih pridelkov ter ohranitev obdelanega in poseljenega podeželja. Zahtevajo tudi sprejemljivejše pogoje za zavarovanje kmetijskih pridelkov, saj se ne strinjajo s predlagano odbitno franšizo, predla- gajo pa, da bi se poleg toče lahko zava- rovali tudi suša in moča. Ludvik Kovač Srečanje pomurskih kmetic v Radencih Druženje in izobraževanje kmečkih žena Kmetijsko-gozdarski zavod Murska So- bota je bil organizator tradicionalnega letos že 16. srečanja pomurskih kme- tic. Kljub zasneženim cestam se jih je tokrat v Radencih zbralo blizu 250, saj je prireditev priložnost, da se kmečke žene srečajo in izmenjajo izkušnje. Ta- kšna srečanja in aktivnosti med letom potekajo že v okviru društev, ki jih je v Pomurju trinajst, vanje pa je vključe- nih okoli tisoč podeželskih žena. V zadnjem času se je položaj kmeč- kih žensk bistveno spremenil, postale so bolj prepoznavne, vključujejo se v družbenopolitična dogajanja v svojem okolju, k temu pa je veliko prispeva- la prav njihova organiziranost v okvi- ru svojih društev. Pomembno vlogo kmetic in njihovega dela je na sreča- nju poudaril tudi Ciril Smrkolj, pred- sednik Kmetijsko-gozdarske zborni- ce Slovenije, ki je poudaril, da morajo kmetice stopiti skupaj ter odločneje izraziti svoja pričakovanja, zahteve in cilje, njihova stališča na področju razvoja kmetijstva pa je treba vnesti v strategijo, ki se pripravlja, in tudi v lokalne politike. Udeleženke letošnjega srečanja so to priložnost izkoristile tudi za izobraže- vanje, saj so z zanimanjem prisluhnile predavanju o pojavnih oblikah nasilja nad ženskami, prav tako pa tudi kul- turnemu programu, ki so ga pripra- vile članice društva podeželskih žena Fotografija: Ludvik Kovač Pomurske kmečke žene so se letos zbrale na srečanju v hotelu Radin v Radencih. iz gornjeradgonske upravne enote. Na srečanju v Radencih so posebej omenili pomurske kmetije, ki so za svoje izdelke prejele najvišja odličja na mednarodni razstavi Dobrote slo- venskih kmetij na Ptuju in na tekmo- vanju na Gostinsko-turističnem zbo- ru Slovenije. Na razstavi na Ptuju so narava neznana znanka kmečke ženske iz Pomurja lani pred- stavile 88 izdelkov, zanje pa so prejele tri znake kakovosti, 38 zlatih, 11 srebr- nih in 17 bronastih priznanj. Najbolj- šim so na srečanju podelili tudi pri- znanja, prejele pa so jih Magdalena Rudaš iz Radmožanec in Marija Omar iz Rankovec za osvojene znake kako- vosti na razstavi na Ptuju, Barbara Puhan iz Bogojine, Milena Benko iz Spodnje Ščavnice in Marija Kiraly iz Čentibe za uspehe na gostinsko- tu- rističnem zboru, Marija Rožman iz Terbegovec pa je prejela priznanje za uspehe na tekmovanjih v oranju. Ludvik Kovač Opozarjamo Povrnitev trošarine Vloge je treba oddati do 31. marca Na pobudo Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije je prišlo v zadnjem letu do pozitivnih sprememb zako- nodaje na področju povračila trošarin za energente, ki se porabijo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije. Višina povračila se je z dosedanjih 50 povečala na 70 odstotkov. Tako bodo vlagatelji za porabo energentov do 15. junija 2009 dobili povrnjenih 50 od- stotkov plačane trošarine, od 15. ju- nija 2009 pa velja povračilo v višini 70 odstotkov. Vloga za vračilo troša- rine se odda enkrat letno, zadnji rok pa je 31. marec 2010. Za fizične osebe, ki letno porabijo več kot 5.000 litrov goriva, se zahtevki lahko vlagajo me- sečno. Zaradi sprememb se letos uporablja nov obrazec za vlaganje zahtevkov pri uveljavljanju trošarin, ki ga je mogoče dobiti na enotah kmetijske svetoval- ne službe zavodov Kmetijsko-gozdar- ske zbornice Slovenije, obrazci pa so tudi na spletni strani Carinske uprave RS, v strojnih krožkih in v knjigarnah Državne založbe Slovenije. Vlogi je treba priložiti originalne račune za kupljeno gorivo na ben- cinskih servisih oz. račune za strojne storitve. Vračilo trošarine se uvelja- vlja za dejansko porabljeno gradivo v letu 2009, kot je razvidno iz raču- nov, vendar največ do normativne po- rabe. Normativna poraba je določena na leto glede na površino ter dejansko rabo kmetijskih in gozdnih zemljišč v RS v uporabi upravičenca, kakor ju izkazujejo GERK-i (grafične enote rabe zemljišč kmetijskega gospodar- ska) oz. zemljiški kataster za gozd, in znaša: 200 litrov na hektar njive ali vrta, trajnih rastlin na njivskih povr- šinah, rastlinjaka, matičnjaka, traj- nega travnika, barjanskega travnika in ekstenzivnega sadovnjaka; 420 li- trov na hektar vinograda, intenzivne- ga sadovnjaka, hmeljišča, oljčnika ali drugega trajnega nasada; 50 litrov na hektar plantaže gozdnega drevja in 15 litrov na hektar gozda ali kmetij- skega zemljišča, poraslega z gozdnim drevjem. L. Kovač Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. www.pomurje.si Življenje V prsti Prašički, kačice in strige Na kulturnih površinah in v gozdnih tleh prebiva še veliko členonožcev, ki pa so precej večji od skakačev in rože- nastih pršic. Največkrat opazimo pra- šičke (imenovane tudi kočiči) in sto- noge (kačice in strige). Skoraj ni človeka, ki ne bi kdaj vi- del prašička, saj nekatere vrste priha- jajo tudi v kleti in vlažna stanovanja. Redkokdo pa ve, da so prašički raki, ki so se osamosvojili od vode in živi- jo na kopnem. Toda ker še vedno po- trebujejo vlažno okolje, se pred vroči- Navadni prašiček (Porcellio scaber) je kopenski rakec. no in sušo umikajo pod kamne, listje, les, v razpoke hiš idr. in se šele pono- či podajo na iskanje hrane. Hranijo se z odpadnimi rastlinskimi materi- ali, zato je veliko prašičkov v kompo- stnih kupih, listnem opadu, pa tudi na obdelovalnih površinah, bogatih z od- padlim rastlinskim materialom. To so šele pravi mojstri skeletiranja! Z moč- nimi čeljustmi izgrizejo mehkejše li- stne ploskve med žilami in za njimi ostajajo prelepi mrežasti izdelki. Prašički zrastejo do dveh centime- trov. Pokriti so s hitinjačo, prepojeno z apnencem, zato jih je več na apnen- časti podlagi. Kjer so kamnine dru- gačne, si pogosto najdejo vir apnenca v ometih hiš. Veliko vrst je celo sinan- tropnih, kar pomeni, da so vezane na človeka. Prašički prebavijo rastlinske dele le na pol, toda ker so jim z droblje- njem povečali površino, jih bakterije in glive lahko pozneje hitreje razkro- jijo. Med njimi ni škodljivcev, ampak so zaradi razgradnje odmrlih rastlin- skih delov zelo koristni. Imajo kar se- dem parov nog, ki jih sicer držijo na Navadna striga (Lithobius forficatus) je plenilka. x, vendar, kot kaže, to ne moti njiho- vih lepotnih idealov, saj se kljub temu uspešno razmnožujejo. Nekateri se lahko zelo dobro zvi- jejo v kroglico in so podobni krogla- stim kačicam, ki imajo v naravi prav tako vlogo razkrojevalk in se še veliko spretneje zvijajo v kroglice. Toda ka- čice niso raki, ampak stonoge. Večina stonog je sicer dolgih in ozkih, le sku- pina kroglastih kačic je podobnih pra- šičkom. Imajo pa veliko več nog kot prašički in se zaradi voščene plasti v hitinjači bolj svetijo. Še večkrat kot kačice pa opazimo v tleh ploščate stonoge, ki jim pravimo strige. Te so veliko bolj spretne in hi- tre kot njihove okrogle sorodnice, kar je za njih tudi nujno, saj so plenilke. Pri nastanku prsti niso neposredno soudeležene, toda kot plenilke ima- jo vlogo nadzornikov, ki skrbijo za to, da se razkrojevalci in rastlinojedi ne razmnožijo preveč. Tako narava sama poskrbi za pravo številčno razmerje med živimi bitji in temu pravimo di- namično ravnotežje. Mag. Valerija Kuštor stran 13 o nem fa e x S ko] [ei im: iE ki čb BEj ii 14 | Vestnik | 18. februarja 2010 BARVA CM K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK iz naših krajev www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Študijski krožek Tišina Čestitka za petnajstletnico Razstave tišinskega študijskega krožka so vedno dobro obiskane. Spoštovanje tradicije, vedoželjnost, ustvarjalnost in seveda želja po druže- nju so vrednote, ki že od leta 1995 po- vezujejo članice študijskega krožka na Tišini. Štirinajst se jih zvesto udele- žuje te oblike neformalnega izobraže- vanja starejših, kjer si nabirajo pred- vsem znanje o ročnih delih. Ob koncu sezone svoje stvaritve vedno predsta- vijo javnosti in tudi letos je bilo tako, le da še malo slovesneje, saj so prosla- vile petnajstletnico delovanja. Potem ko so v prejšnjih letih ustvar- jale predvsem vezenine in se učile raz- ličnih tehnik šivanja, so si v tokratni sezoni izbrale temo, prikladno svoje- mu jubileju, izdelovale so namreč če- stitke in voščilnice za različne prilo- žnosti in iz raznovrstnih materialov, kot so koruzno ličje, papir, slama, svi- la, bombažne in volnene niti. Izdelke so postavile na ogled v tišinski kultur- ni dvorani na razstavi Čestitka, ki jo je odprl župan Jožef Poredoš, ob od- prtju razstave pa je potekal tudi kul- turni program, v katerem so nastopili vokalni kvintet Prekmurci in plesalca OŠ Tišina. Kot je na prireditvi povedala men- torica krožka Mihaela Flisar, si šteje v čast, da lahko skupino vodi že toliko časa. V teh letih so se po njenih bese- dah naučile marsikaj novega in veliko prispevale k temu, da kakšno tradici- onalno ročno delo ni utonilo v poza- bo, med njihovimi največjimi dosežki pa je omenila izdajo knjižice z recep- ti starih jedi, sodelovanje v Unicefovi akciji, v kateri so izdelovale punčke iz cunj ter z njihovo prodajo širile do- brodelnost, zelo ponosne pa so tudi na priznanje Andragoškega centra, ki so ga prejele za svoje uspešno delo. P.K. Nepremično premoženje v Beltincih Občina bo prodajala V letu 2010 znaša okvirno ocenjena vrednost parcel 135.754,40 evra Tolikšni naj bi bili prihodki od pro- daje zemljišč v letošnjem letu. Sred- stva, namenjena za nakup nepremič- nega stvarnega premoženja, pa bodo znašala 321.508 evrov. Podrobnejši vpogled v prodajo stvarnega premo- ženja, ki je v lasti ali solasti beltinske občine, kaže, da si večino denarja, in sicer 215.508 evrov, obetajo od pro- daje kmetijskih zemljišč, preostali delež (106.000 evrov) pa od proda- je stavb. Razdeljene so tudi posamezne vr- ste nepremičnega razpoloženja, na- menjenega za prodajo, in njihova vrednost. V ospredju je poselitve- no območje (znotraj meje zazidave), zlasti v Beltincih. Takšno je območje pri Zvezdi, kjer je na voljo 2.412 kva- dratnih metrov, pri čemer bi se s pro- dajo parcel dalo iztržiti 86.832 evrov. Pri tem se zavzemajo za prodajo vseh parcel v paketu. Pri Osnovni šoli Beltinci pa je za prodajo namenjenih 1.381 kvadratnih metrov; njihova skupna vrednost je ocenjena na 22.096 evrov. Za celoten kompleks pri čistilni napravi v Melin- cih pa bi se dalo dobiti 12.380 evrov. 57 kvadratnih metrov pašnika v rom- skem zaselku v Dokležovju je name- njenih menjavi za drugo parcelo v ka- tastrski občini Dokležovje. In kako je s kmetijskim območjem? Največja površina, in sicer 6.182 kva- dratnih metrov, je v katastrski ob- čini Gančani. Poleg njiv je na voljo tudi precej travnikov. Sledi ji kata- strska občina Lipa s 5.443 kvadratni- mi metri. Njena vrednost je ocenjena na 3.269,40 evra. V katastrski občini Bratonci bi se dalo kupiti ali menja- ti 3.932 kvadratnih metov, v katastr- ski občini Beltinci pa 2.097 kvadratnih metrov. Poleg tega je v katastrski ob- čini Lipovci na voljo 1.545 kvadratnih metrov njiv. Zunaj beltinske občine pa razpolagajo še z 2.513 kvadratni- mi metri gozdnih površin v katastr- ski občini Mlajtinci. Sicer pa naj bi letos prišlo tudi do ureditve podaljška ceste pri beltinski osnovni šoli, kjer gre za navezavo na regionalno cesto Beltinci-Lipa, ter le- galizacije slačilnic in razširitev špor- tnega centra v Ižakovcih. Prav tako bodo odkupili parcele za industrijsko cono pri čistilni napravi v Beltincih, načrtujejo pa še nakup stanovanja v Beltincih in solastniškega deleža stare železniške postaje v Beltincih. Milan Jerše Osnovna šola Beltinci Najsodobnejša v državi O-šola je OŠ Beltinci, ki je že lani prejela to prestižno priznanje - Ključ je v ljudeh in ne stvareh Letos so že četrtič razglasili O-šolo leta, vzgojno-izobraževalni zavod z najsodobnejšim upravljanjem (izbor pripravlja Planet GV, Poslovno izobra- ževanje). Namen izbora je predstavi- ti vzgojno-izobraževalne zavode, ki se sistematično trudijo izboljšati kako- vost storitev, pa tudi spodbuditi k na- daljnjim projektom posodobitve dela in opreme v njih. Strokovna komisija je ponovno iz- brala Osnovno šolo Beltinci in svojo odločitev utemeljevala z napredkom na vseh področjih ocenjevanja: viso- ka raven informatizacije, prijaznost do zaposlenih in strank, odlični od- nosi in delovanje zavoda, družbena odgovornost in izobraževanje zapo- slenih. Za zaposlene je prejeto prizna- nje potrditev, spodbuda in motivaci- ja; zavedajo se resničnosti latinskega reka Non progredi est regredi (če ne napreduješ, nazaduješ). »Svojo prihodnost vidimo v neneh- nem dvigovanju kakovosti izobraževa- nja in posodabljanju učnega procesa,« pravi ravnateljica šole mag. Mari- ca Horvat. »Globalno znanje, radove- dnost in odprtost za sodobne potrebe, izzive in spremembe so imperativ naše Ravnateljica OŠ Beltinci Marica Horvat in dr. Danijela Brečko, direktorica Planeta GV in predsednica slovenskega Združenja poslovnih sekretark družbe in tudi naše šole. Kdor bo ho- tel sodelovati v tem sodobnem trendu, mora o znanju in uporabi tega razmi- šljati že danes. In to na Osnovni šoli Beltinci počnemo. Šola ni zgolj zgrad- ba in sistem. Fraza ali ne, je pa res, da jo ustvarjamo ljudje. Lahko imamo naj- modernejšo opremo, vrhunske učbeni- ke in vrhunske priprave, pa ne bo do- volj za vrhunske rezultate, če v ozadju ne bo učitelja, vzgojitelja, ravnatelja s toplo roko, ki je zadovoljen s tem, kar dela. Ključ je v ljudeh in ne stvareh,« dodaja ravnateljica OŠ Beltinci mag. Marica Horvat. B. B.P. Soboški likovniki v Monoštru Sedemnajst del za sedem avtorjev Predstavljajo se Ernest Bransberger, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Zora Šonaja, Lojze Števanec, Elizabeta Tibaut in Lojze Veberič V prostorih generalnega konzulata Republike Slovenije v Monoštru je bila minuli teden otvoritev razstave izbranih del članov likovne sekcije Mozaik Društva upokojencev Murska Sobota. S sedemnajstimi deli se predstavlja sedem avtorjev: Ernest Bransberger, Darinka Horvat, Ivanka Lehner, Zora Šonaja, Lojze Števanec, Elizabeta Ti- baut in Lojze Veberič. Kulturni pro- gram sta popestrila Karel Holec s svojimi Andovskimi zgodbami in go- stujoči harmonikar, zbrane pa so na- govorili: generalni konzul mag. Drago Šiftar, državni sekretar na ministr- stvu za Slovence po svetu dr. Boris Je- sih, predsednica Društva upokojen- cev Murska Sobota Angela Novak in vodja likovne sekcije Mozaik Ernest Bransberger. Besedam govorcev so prisluhnili zbrani Porabski Slovenci in gostje iz Murske Sobote ter drugi, ki so se ude- ležili odprtja razstave in druženja za obloženo mizo, za katero so domače dobrote v sodelovanju z gostiteljico Lili Šiftar napekle gospodinje iz Po- rabja. B.B. Lojze Veberič, Zora Šonaja in Ernest Bransberger so postavili razstavo v Monoštru. V Občini Gornja Radgona Za gasilce 388.000 evrov Obnova gasilskih domov - Kupili bodo gasilsko lestev Župan Občine Gornja Radgona Anton Kampuš je predsednikom gasilskih društev predstavil postopek izvajanja projekta obnove večnamenskih zgradb skupnega pomena v občini. Projekt bo v višini 388.000 evrov finansiral Evrop- ski sklad za regionalni razvoj in bo v dveh fazah zajemal obnovo gasilskih domov v Občini Gornja Radgona. Kampuš je pohvalil direktorico PORE Gornja Radgona dr. Tatjano Ful- der in druge, ki so pripomogli, da so z dobro zastavljenimi projekti uspe- li pridobiti tako velika sredstva. Kot je povedal, bodo sredstva porabljena predvsem za obnovo strešne kritine in izolacije streh gasilskih domov. Del sredstev bodo namenili tudi za ure- ditev ogrevanja gasilskih domov ter za obnovo strehe in sanacijo vaškega doma v Očeslavcih. V letu 2010 bo de- ležnih sredstev za obnovo sedem ga- silskih društev, v drugi fazi, ki bo v letu 2011, pa nadaljnja štiri gasilska društva in vaški dom v Očeslavcih. Na sestanku so se pogovarjali tudi o nakupu gasil- ske lestve za požarno varnost na celo- tnem območju Upravne enote Gornja Radgona. Kot je povedal predsednik PGD Gornja Radgona Tomaž Munda, so se zaradi cene odločili za rabljeno gasilsko lestev, ki so si jo že ogledali pri prodajalcu v Nemčiji. To naj bi bilale- stev do višine 30 metrov, za katero daje prodajalec desetletno garancijo. Novo gasilsko lestev nujno potrebujejo, saj je dosedanja, ki je stara 38 let, odslužena, obnova pa bi bila predraga. Ludvik Kramberger stran 14 Fotografija Cvetka Rengeo Fotografija Z. Š. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si iz naših krajev BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 15 Društvo za ljudi s kronično bolečino Glasni, če je treba Čedalje več aktivnih članov - Ne dajo si vzeti protibolečinske ambulante Društvo bolnikov s kronično bolečino Murska Sobota, ki je vstopilo v šesto leto delovanja, je s svojimi akcijami kot edino tovrstno slovensko združe- nje že nekajkrat opozorilo, da je med nami veliko ljudi, ki zaradi različnih bolezni leta in leta prenašajo boleči- no, ki krni njihovo kakovost življenja. Predvsem pa to društvo sledi svojemu osrednjemu poslanstvu, služiti intere- som in potrebam članov. Iz skupine ljudi, ki se je ob obisko- vanju ambulante za zdravljenje bole- čine v bolnišnici Murska Sobota od- ločila organizirati v združenje, se je razvilo zelo dejavno društvo, v katero je vključenih 80 ljudi iz celotnega Po- murja. V prvi vrsti so to ljudje, ki trpi- jo za kroničnimi bolečinami, katerih izvor so najrazličnejše bolezni, dobro- došli pa so tudi njihovi svojci, zdra- vstveni delavci in vsi drugi, ki se tako ali drugače srečujejo z bolečino. Šte- vilo članov je v porastu, predsednico društva Mijo Roudi pa še posebej vese- li, da je vsako leto več aktivnih članov, ki konkretno sodelujejo v društvenih dejavnostih. K temu jih po njenih be- sedah spodbuja pester program dela, v katerem dajejo velik poudarek ne- formalnim druženjem, izletom, med- sebojni pomoči in izmenjavi izkušenj, hkrati pa si s pripravljanjem srečanj s strokovnimi delavci prizadevajo, da bi njihovi člani pridobili čim več zna- nja o temah, ki so za bolnike s kronič- no bolečino velikega pomena. Lani so tako med drugim poslušali predstavi- tev delovanja ambulante za akupunk- turo, predavanje o skrbi za zdravje s primernim načinom življenja, prehra- njevanja in gibanja ter o depresiji kot pogosti posledici življenja z nenehno bolečino, za letos načrtujejo predava- nje o osnovnem zdravstvenem var- stvu, inkontinenci, novejših možno- stih zdravljenja kronične bolečine in še mnogo drugih strokovnih srečanj. Na nekatera predavanja vabijo tudi člane drugih društev in skupin, s ka- terimi zgledno sodelujejo, še posebej s skupino za samopomoč ženskam po operaciji raka na dojki, društvom pa- raplegikov in sladkornih bolnikov. Minuli petek so se člani društva spet zbrali na zanimivem strokovnem predavanju - živilska tehnologinja jim je razlagala o vlogi antioksidantov v prehrani. Fotografija Petra Kranjec Kaj je kronična bolečina? Vsaka akutna bolečina, ki traja več kot tri mesece, preide v kro- nično. Zanjo ne trpijo le bolniki z rakavimi obolenji, ampak tudi številni drugi, s tem da se kronič- na bolečina že dobro desetletje ne obravnava več kot spremlje- valni simptom obolenj, ampak kot bolezen z njej lastnimi zna- čilnostmi. Kot pravi Mija Roudi, kronična bolečina ne ubija, ven- dar ti zelo zniža kakovost življe- nja, ovira te pri hoji, delu, ne do- pusti ti dolgega sedenja, stanja, moti spanje in s sabo potegne duševne težave. V društvu bolnikov s kronično bo- lečino so zelo dejavni, tudi ko gre za vprašanje njihovih pravic do zdra- vstvene oskrbe. Kot pravi predsedni- ca, njihove izkušnje kažejo, da večina bolnikov pri osebnih zdravnikih ne dobi dovolj informacij o možnostih in pravicah zdravljenja, zato se člani društva o tem, kolikor je mogoče, ob- veščajo sami. Ko je pred leti grozilo, da bodo v bolnišnici zaprli protibole- činsko ambulanto, so se temu glasno uprli, prav tako so se odzvali lani, ko se je začelo govoriti, da naj bi bil zara- di načrtovanega zoževanja programov spet ogrožen obstoj njihove ambulan- te. Medse so povabili oba direktorja bolnišnice, da bi od njiju dobili zago- tovila, da se to ne bo zgodilo. Vodstvo bolnišnice že dolgo tudi pozivajo, naj zagotovi aparature za boljšo diagno- stiko, zlasti za magnetno resonanco, saj morajo zdaj na te preiskave hodi- ti v bolnišnice po raznih koncih Slo- venije, kar je zanje tako kot za druge bolnike povezano z nemajhnimi stro- ški in tudi s telesnimi napori. Petra Kranjec Naše veliko srce Na široko odprta srca obiskovalcev so računali v Rotary klubu Martjanci in v Lions klubu Murska Sobota, ki so prvič skupaj in ob sodelovanju Term 3000 pripravili dobrodelno prireditev Naše veliko srce. Njihova pričakovanja so se uresničila, saj so se Pomurci v velikem številu odzvali vabilu na gala večerjo v restavraciji hotela Termal, ki jo je spremljal izbran kulturno-zabavni program. S prodanimi vstopnicami so organizatorji zbrali štiri tisoč evrov, od katerih bodo del namenili za nakup posebne mize za izobraževalne potrebe invalidnega dekleta, s preostalimi sredstvi pa bodo omogočili kopanje osnovnošolcem iz socialno ogroženih pomurskih družin. P. K. V Radinu mešali koktajle J Društvo barmanov Slovenije je pripravilo v hotelu Radin v Radencih 19. državno prvenstvo v barskem klasičnem ter v atraktivnem mešanju koktajlov. V klasični pripravi koktajlov je sodelovalo 23 barmanov, med katerimi je prvo mesto zasedel Stojan Križman, v atraktivnem mešanju koktajlov s samo tremi tekmovalci pa je zmagal Boris Šimbera s koktajlom Fusion pirate. Vso pripravljeno pijačo v lepo okrašenih kozarcih so številni obiskovalci lahko tudi brezplačno pokusili, enako tudi številne druge napitke, med njimi nov proizvod negazirane energijske pijače s taurinom in kofeinom M-150.D. M. Feri Lainšček na domači šoli v Šalovcih Iz vasice Bogu za hrbtom Starša sta bila odlična pripovedovalca in tako je dobil bogato popotnico za življenjsko ustvarjanje Letošnji kulturni praznik je bil v majh- ni gorički občini nekaj posebnega. Ša- lovska občina se lahko namreč kljub svoji majhnosti pohvali z velikimi lju- dmi, med katerimi je vsekakor pisatelj in pesnik Feri Lainšček, ki je bil leto- šnji slavnostni gost, v kulturnem pro- gramu pa so poleg učencev šalovske šole in podružnične šole v Markovcih nastopili tudi člani skupine Langa. Feri Lainšček je bil rojen v majh- ni vasici Dolenci na Goričkem, tik ob madžarski meji. Otroštvo ga je zago- tovo usodno zaznamovalo, saj sam pravi, da nas najbolj zaznamuje ži- vljenje do šestega leta starosti, vse, kar smo takrat doživeli, določi, kako bomo vstopali v svet, in barva naš po- gled nanj. Daje barvo našemu odnosu do sveta. Daje barvo našemu pogledu na svet. Sam je začel iz nič. V zgodnjem otro- štvu je bil dejansko brez možnosti, ker so živeli na skrajnem robu Prekmurja, nekaj kilometrov od meje z Madžar- sko. A njega je gnala v življenju pred- vsem radovednost. Čudenje nad sve- tom. Tega je imel v izobilju. In to se mu zdaj obrestuje, mu bogato vrača. Njegova družina je živela v tej vasici Bogu za hrbtom. V hiši ni bilo televizi- je, ni bilo radia, ni bilo telefona. Edina knjiga je bila mamin molitvenik. Skrat- ka, bil je otrok vasi in je vse to, kar je nekako vplivalo na oblikovanje njego- vega pripovedništva, verjetno dobil od staršev, ker sta bila oba zelo dobra pripovedovalca. Tako da je bil to vsee- no čas pravljic, ki jih je pripovedovala mama. Oče pa je bil sijajen ljudski pri- povedovalec. Feri se je kot štiriletni de- ček pridružil očetu in v njegovi družbi spoznaval domače ceste, ki so odkriva- le vedno nove daljave, zadrževal se je pri hišah, se igral z otroki, predvsem pa užival v pripovedovanju zgodb o življenju tukajšnjih ljudi. Z mamo, ki je imela veliko, široko srce, je pogosto obiskal tudi romski zaselek Mali Šalov- ci, se družil in igral s Cigani. Sprejel je drugačnost, premagal strah pred ne- znanim in danes jemlje to kot poseb- no, veliko darilo svojih staršev, da ga v svet nista poslala jeznega. Po vstopu v šolo je postal še bolj radoveden, verjel je, da je v knjigah vsa resnica sveta, zato je do tretjega razreda prebral vse knjige na podru- žnični šoli Dolenci, v četrtem razre- du pa mu jih je učiteljica prinašala iz matične šole v Šalovcih. Že v prvem razredu je napisal tudi svojo prvo pe- sem. Peti razred je pomenil prehod na novo, matično šolo v Šalovcih; prine- sel je nova poznanstva, nove prijate- lje, novo ljubezen. Zanimivo je, da Feri kot učenec ni- koli ni rad nastopal. Svoja prva bese- dila je objavljal v glasilu pionirjev OŠ Šalovci Mladina Krke, v osmem razre- du je bil tudi član uredniškega odbo- ra. V šestem razredu je bila njegova pesem objavljena tudi v Pionirskem listu (Pih. Šalovska šola ima ta privilegij, da lahko učencem dokaže, da pesnik oz. pisatelj ni nekaj oddaljenega, mistič- nega, pač pa je to nekdo, ki je obisko- val isto šolo, kotjo obiskujejo zdajšnje generacije. Večina ljudi meni, da te ži- vljenje na obrobju zaznamuje. Toda če si dovolj radoveden, vztrajen, če znaš prisluhniti želji v sebi, lahko uspeš. Potrudi se in ne bodi kot drugi. Tudi v majhnih krajih se rodijo veliki ljudje, je bilo sporočilo Ferija Lainščka tisti večer. Prepolna dvorana v Šalovcih pa dokaz, da tudi tukajšnji ljudje cenijo kulturo in njena velika imena. B. K., B. B.P. Biserna poroka zakoncev Sukič Že šestdeset let sta v dobrem in slabem skupaj zakonca Ana in Janez Sukič iz Martinja, ki sta se poročila januarja 1950. leta v Gornjih Petrovcih. Preživljala sta se s trdim delom na kmetiji, Janez je opravljal še zidarska dela, medtem ko je Marija gospodinjila, hodila pa sta tudi na sezonsko delo v Avstrijo. V zakonu so se jima rodili trije sinovi in hčerka, jesen življenja pa jima lepša tudi sedem vnukov in dva pravnuka. Ob jubileju biserne poroke sta zakonske obljube najprej obnovila v poročni dvorani Občine Gornji Petrovci, nato pa še v kapeli v Martinju. P. K. stran 15 Fotografija Nataša Juhnov Fotografija Dani Mauko Fotografija N. N. «4 1 6 | Vestnik | 18. februarja 2010 d KU za b n a BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK stran 16 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Nismo muha enodnevnica Ali je Pomurska turistična zveza potrebna ali ne? Od odgovora na to osnovno vprašanje je odvisno, ali bo v prihodnje kdo skrbel za organizirano turistično propagando v Pomurju ali ne. Z ozirom na to, kako pomemb- no gospodarsko panogo pomeni turizem in kolikšne dohodke lahko prinese Pomurju, je samoumevno, da je zveza pomemben faktor v pomurskem turističnem življenju. Vendar pa kaže, da jo bo treba celo razpustiti. Pred dnevi se je sestal njen upravni odbor in razpravljal v prvi vrsti o tem, kako razvozlati problem. Gre pre- prosto za to, da ni denarja. Zveza ni pridobitniška organizacija, zato je odvisna od dotacij. Te so dajale vse štiri pomurske občine. Zdaj pa, ko so se jim po gospodarski reformi zmanjšala proračunska sredstva, se zdi, da denarja za dotacije ne bo. Vestnik, 17. februarja 1966 Komentar tedna na Pomurje.si Uporabnik Vaneo o črnih odlagališčih v lendavski občini: »Ali ni okolje samo eno. Nimam namena opravičiti črna odlagališča, me pa zelo skrbi, kako se obnašajo oblastniki, so lahko potem meščani drugačni!« pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA V hotelu Radin v Radencih je bila slovesna prireditev ob uradni razglasitvi Pomurke in Pomurca leta in predstavitvi nove podobe Vestnika, kjer smo tudi posneli fotografije za današnjo družabno kroniko. Seveda so tovrstne prireditve tudi priložnost za razna neformalna druženja. Tako smo v debati ujeli odgovornega urednika Vestnika Bojana Budjo in Dnevnikovega Mirana Lesjaka, med njima pa po naključju odgovorno urednico Nepujsaga Jutko M. Kiraly. : Program so - — popestrili člani Alojzu Šteinerju, prvemu slovenskemu vojaku, najbrž ni lahko, saj ima odprtih Plesne šole Zeko, več front: Afganistan, patria, ministrica, nezadovoljni vojaki ... Zato tudi ne ki so se dokazali preseneča, da si je za sogovornika izbral prav Edvarda Mihaliča. Aktualni že na številnih rogašovski župan se je namreč leta 1991 kot eden izmed vodilnih mož Teritorialne mednarodnih obrambe uspešno uprl jugoslovanski vojski. Ni kaj, očitno bo v sedanjih težavnih tekmovanjih. časih treba pokazati pogum in voljo iz obdobja osamosvojitve. Sicer pa se je junija Fantje res 1991 tudi Šteiner bojeval v prvih vrstah. obvladajo, ni kaj. Premoženje Mauceca naprodaj D --— Tudi fantje iz skupine Langa so prispevali k dobremu vzdušju s pravim »ciganskim« igranjem od mize do mize. Jože, Mišo in družba se bodo te dni že tretjič potegovali za zmago na Emi. Držimo pesti. To pa za zmago verjetno ne bo dovolj, potrebno jim bo oddati tudi kak glas. Pomurke in Pomurci, od besed k dejanjem! Letošnja Pomurka in Pomurec Julija Sardelič in Anton Balažek. Prva je prišla v spremstvu občasnega Vestnikovega kolumnista Attile Szaba, ki se mu je v svojem govoru tudi zahvalila. Kaj natančno se dogaja med njima, nam ni uspelo izvedeti. Fotografije Nataša Juhnov ad Odlični atletinji in državni reprezentantki Sonja Roman in Tina Jureš — prva teče na 1.500 m, druga pa na 100 in 200 m — imata zaradi natrpanega koledarja tekmovanj v domovini in tujini malo časa za skupna srečanja. Zato je bila Vestnikova prireditev v Radencih lepa priložnost, da sta obudili spomin na svoje dosežke v minulem letu in razglabljali o možnostih za uspeh na številnih tekmah v letošnjem letu. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM "K kronika datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 17 Pomurski taksisti Ne vozijo le tečnih pijancev Za dvanajst registriranih prevoznikov s sedemnajstimi vozili sta v Murski Soboti le dve parkirni mesti a NE dei V Murski Soboti taksisti nimajo dovolj urejenega prostora, kjer bi čakali na klice strank. Taksisti so tudi v pokrajini ob reki Muri postali del mestnega in celo medkrajevnega prometa. V večjih in razvitejših mestih opravljajo velik del javnega prevoza, pri nas pa še ni tako. Drugje taksije na- mreč jemljejo kot nekaj samoumevnega in nadvse koristnega, pri nas pa so bolj ali manj prepuščeni samemu sebi. V Murski Soboti namreč nimajo dovolj urejenega prostora, kjer bi čakali na klice morebitnih strank. Sicer imajo na voljo dve parkirani mesti, a kaj, ko ima 12 registriranih prevoznikov 17 vozil. Pa še ti dve mesti sta na precej prometni Slomškovi ulici, kjer potniki v taksije vstopajo kar sredi ceste. Na avto- busni postaji pa stojijo tako dolgo, dokler jih kdo ne prežene. Zato se tukajšnji taksisti znajdejo po svo- je: avtomobil parkirajo na parkirnih mestih v tako imenovani modri coni ali na najbližjem prostem mestu. Taksisti se zanašajo na redne stranke in na konce tedna, ko se ukvarjajo s prevozi, predvsem okajenih in ljudi, željnih zabave. Precej prometa je tudi ob dopoldnevih med delovniki, ko imajo različ- ne institucije uradne ure. Taksi uporabljajo vse ge- neracije: ker je bilo v zadnjem času ukinjenih nekaj rednih avtobusnih prevozov, je taksi pravšnja reši- tev za hiter prevoz. Pa še cena je aktualna: v Murski Soboti se giblje med 0,75 in enim evrom za prevo- žen kilometer. Torej se lahko v Beltince ali Puconce pripelješ za štiri evre. Menda je vseeno prepričanje, da prevoz s taksijem ni poceni. Vsaj tako pravi veči- na ljudi, preden uporabi taksi. V luči visokih denar- nih kazni v prometu in celonočnega pijančevanja v gostilni je prevoz s taksijem še posebej poceni. Zmotno je tudi prepričanje, da so taksisti višja ka- sta v prometu. Zakon namreč pravi, da so vozniki ta- ksi vozil povsem enakovredni udeleženci v prome- tu in da zanje veljajo enaki prometni predpisi. To pomeni, da se ne smejo ustavljati, kjer se jim zljubi, prepovedano je ustavljanje na pločnikih ali označe- Kako postati taksist Pogoje za pridobitev licence opra- vljanja prevozov s taksijem pred- pisuje Zakon o prevozih v cestnem prometu (ZPCP). Podjetje, ki želi opravljati to dejavnost, mora iz- polnjevati naslednje pogoje: dober ugled oziroma nekaznovanost od- govorne osebe za prevoze, ustre- zen finančni položaj - kapital in rezerve v višini vsaj 3000 evrov za prvo motorno vozilo in 1500 evrov za vsako naslednje vozilo -, odgo- vorna oseba mora biti tudi stro- kovno usposobljena po določilih ZPCP, prihodnji taksist pa mora biti lastnik vsaj enega vozila oziro- ma mora imeti pravico uporabe vo- zila - velja tudi lizing. Taksi mora biti ustrezno opremljen in ozna- čen: znak na strehi vozila; napis, cenik, taksimeter s tiskalnikom na vidnem mestu v vozilu. Taksija ne sme voziti voznik začetnik. Druga potrebna dovoljenja predpiše lo- kalna skupnost, taksisti se večkrat letno tudi znajdejo pod drobno- gledom inšpektorjev. Na območju murskosoboške upravne enote je evidentiranih 12 prevoznikov, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo. Fotografija Nataša Juhnov nih avtobusnih postajališčih. Tu se lahko ustavijo za toliko časa, da potnik vstopi ali izstopi, in če s tem ni oviran avtobusni promet. Pred stanovanjskimi blo- ki morajo taksisti ustavljati na označenih parkirnih prostorih in kjer koli s štirimi vklopljenimi smerniki. Triinpetdeseti člen zakona o varnosti cestnega pro- meta določa izjeme, ko je na mestih, kjer je parkira- nje prepovedano, to dovoljeno za največ dve uri, če tako parkirano vozilo ne ogroža drugih udeležencev v cestnem prometu. Med temi izjemami taksiji niso navedeni. Se pa z izjemami srečujejo taksisti. Eden od njih je denimo že doživel, ko mu je potnica tik pred koncem vožnje pokazala zob, ki ga je imela v dlani. Zatrdila je, da se ji je zlomil, ko je vstopala v avtomobil. Zahtevala je plačilo iz taksistove zavaro- valnine, vendar s tem ni uspela. Najtežje pa je menda zbuditi vinjenega potnika, ki se je med vožnjo domov pogreznil v globok spanec. Andrej Bedek Goljufije na bencinskih servisih Dvajset jih je gorivo točilo zastonj So pa tudi primeri, ko šoferji nehote pozabijo plačati gorivo, a se pozneje vrnejo in račun poravnajo V jutranjih poročilih operativno-ko- munikacijskega centra murskosobo- ške policijske uprave je velikokrat govora tudi o pojavu na bencinskih črpalkah, ko policisti obravnavajo pri- mere, da nekdo z gorivom napolni re- zervoar svojega jeklenega konjička in odpelje, ne da bi plačal. Lani je bilo v pokrajini ob reki Muri 20 kaznivih dejanj goljufij na bencin- skih servisih - raziskana nista bila le dva primera, ko je storilec natočil go- rivo in brez plačila odpeljal s črpal- ke. Policisti so obravnavali še primer, ko je nepridiprav pri goljufiji na svo- je vozilo namestil registrske tablice, ki pripadajo drugemu vozilu. »Tovr- stne dogodke zelo natančno obrav- nava naš lokalni pravilnik o blagajni- škem poslovanju, ki pravi, da moramo vsako krajo prijaviti na pristojno poli- cijsko postajo tako, da je kraja uteme- ljena z zapisnikom policijske postaje. Obvezna priloga takšnega zapisni- ka pa je vedno posnetek varnostnih kamer, na katerem so zabeleženi vsi a Lani so policisti obravnavali dvajset primerov, ko je nekdo natočil gorivo v rezervoar svojega jeklenega konjička in odpeljal, ne da bi plačal. potrebni podatki, torej čas tatvine, registrska števila vozila ipd. Če za- posleni ugotovi, da gre za našo redno stranko, ki je enostavno pozabila pla- čati, jo seveda preventivno pokliče- mo in do danes smo vse takšne pri- mere tudi uspešno končali,« je dejal Boštjan Bertalanič iz naftne družbe Mol Slovenija. Po statistiki družbe je to relativno redek pojav na njihovih evse le na avtocestnem servisu v Pincah. Zgodi se tudi več primerov, da šofer- ji nehote pozabijo plačati gorivo, se pozneje vrnejo in račun poravnajo. V teh primerih zoper voznika polici- sti represivno ne ukrepajo. »Takrat se vsa zadeva, ki je bila predana pristojni policijski postaji, torej zapisnik in po- snetek kamere, enostavno prekliče,« je pojasnil Boštjan Bertalanič. Pomur- ske policijske enote so lani obravna- vale tudi 36 kaznivih dejanj tatvin na bencinskih servisih, predvsem sladka- rij in osvežilnih pijač. Andrej Bedek Fotografija Nataša Juhnov Spet tujca v prestižnih avtih Skoraj vsak dan operativci tukaj- šnjega operativno-komunikacijskega centra poročajo o tujcih, največkrat Romunih, ki našo pokrajino prečka- jo v ukradenih avtomobilih prestižnih znamk. Tako je bilo tudi v petek, ko so na mejnem prehodu v Petišovcih po- licisti pri tujem državljanu odkrili, da vozi ukraden VW beatle. Še prej so na avtocesti izsledili voznika v ukradenem vozilu BMW 530. Mlad vandal nad avtobus Četrtega februarja okoli dvaindvaj- sete ure je nekdo policistom sporočil, da menda razbijajo izložbe na Glavnem trgu v Ljutomeru. Tri patrulje so nemu- doma odhitele na prizorišče. Našle so razbito okno in na pločniku pred tam- kajšnjo knjigarno razmetane knjige. Ljutomerski policisti so po nekajmi- nutnem poizvedovanju potem v okolici izsledili pet opitih mladeničev. Seveda so se z njimi pogovorili in tako izvedeli, da je izložbeno okno z brco razbil 21-le- tnik. Izvedeli so še, da je objestnež pred tem na avtobusni postaji vlomil v avto- bus in po njem razbijal. Škode je kar za tri tisočake. Enaindvajsetletnik je ova- den, njegove štiri mladoletne pajdaše, ki so mu ves večer delali družbo, pa so na policijsko postajo prišli iskat starši. Policisti tudi raziskujejo, kje so se mla- dostniki opili. Če bodo prišli do tega podatka, bodo zoper kršitelje ukrepa- li tudi po zakonu o omejevanju pora- be alkohola. Od mlina do televizije Vlomilci ne počivajo tudi v zimskih težkih razmerah. V zadnjih dneh so vlo- mili v sicer nenaseljeni hiši v Slaptincih in Andrejcih. Iz prve so odnesli televi- zor, iz druge menda ničesar. Pridaniči so v Domanjševcih vdrli v star mlin, v Tur- jancih pa odnesli iz ograjenega prostora podjetja kar za šest tisoč evrov različne- ga materiala. Zlikovci so na silo vstopili še v kombi - ukradli so navigacijsko na- pravo in denarnico z denarjem. Zaradi ognja ob avto V soboto je v Rakičanu zagorel lesen nadstrešek, pod katerim sta bila parki- rana dva starejša avta. Pred tednom dni pa se je na krajevni cesti med Ženavlja- mi in Borečo vnel osebni avtomobil. Kot so raziskali policisti, je zaradi pregretja začelo goreti v motornem prostoru, kjer so zgorela električna inštalacija in plastični deli. Škode je za dva tisočaka. Oba požara so pogasili gasilci. Stop, prednost ima življenje Ministrstvo za promet bo v letošnjem letu tretjič zapored izvedlo preventiv- no akcijo za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste preko železniške proge. Slovenski predpisi s področja varnosti v cestnem in železniškem prometu pred- pisujejo, da ima vlak ali drugo prevozno sredstvo, ki se premika po železniških tirih, prednost pred drugimi udeležen- ci v cestnem prometu. Voznik, ki se pri- bližuje nivojskemu prehodu, mora to- rej voziti s potrebno previdnostjo in takšno hitrostjo, da lahko pred njim varno ustavi. Nezavarovani nivojski prehodi ceste preko železniške proge so označeni z Andrejevim križem, zato mora voznik, ki se približuje takšnemu nivojskemu prehodu, pred prehodom ustaviti in se prepričati, ali lahko varno prečka železniško progo. stran 17 Fotografija PU MS 18 | Vestnik | 18. februarja 2010 BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK barve otroštva/na sceni www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si nana.rrCvestnik.si Vestnik, za Barve otroštva, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Če bi bila Pika Nogavička .... Kupila bi si konja in papigo. Pozimi bi bila cel dan zunaj. Sploh ne bi jedla juh, lahko bi jedla samo sadne kupe. Imela bi obiske, kadar bi želela. S prijateljica- mi bi se zabavala. In nekega dne se je zgodilo ravno to. Živela sem v vili Čira čara. Bila sem močnejša od vseh polici- stov na svetu. Imela sem dva prijatelja. To zimo smo organizirali izlet na Po- horje. Tam smo se smučali, sankali in drsali. Na koncu pa smo si še privoščili malico. In še en izlet je mimo. Nina Rituper, 3. razred, OŠ Šalovci Ljubezen Ljubezen je čustvo, ki ga vsak spozna. Če ljubezen ni sreča, Je boleča. Je ljubezen do fanta, Je ljubezen do dekleta. Včasih ljubimo iz srca, včasih pa iz ljubosumja. Ljubezen je vse, če nimaš ljubezni, si vedno nihče. Ljubezen te čaka za vrati ali na zeleni trati. Opogumi se in pojdi z njo, če ne, morda žal ti bo. Prezarta Zumeri, 7. a, OŠ Beltinci Čarovnice spreminjajo svet Sedele smo za mizo in se strašno dol- gočasile in tako nam je prišlo na misel, da bi ušpičile neko neumnost, s kate- ro bi komu življenje obrnile na glavo. Tako smo bile polne idej. Sestavile smo dva različna recepta, da sprememb ne bi čutili le otroci ali samo starši. Recept za otroke: Vzamemo kavo, slino žab - natanč- no 5 kapljic, kamilični čaj, radirko, poljuben otroški obesek, črnilo, sla- mo po potrebi za zgostitev, 5 mišjih glav, 30 črnih las, 4 žlice milnice. Recept za starše: 2 mišji glavi, gel za prhanje z me- dom, kremo za telo, 8 starih čokolad s črvi, 3 ribe, 20 vrtnic, češnjev čaj, 5 črvov in zemljo po potrebi, da dobimo primerno gosto zmes. Sestavine posameznih receptov damo v veliko posodo in zmešamo ter na ognju skuhamo. Na koncu dodamo 8 čilijev in 2 litra bencina. Okrog lon- ca pa čarovnice ves čas plešejo svoj ples. Zvarek prelijemo v steklenico, zamašimo in dobro pretresemo. Na steklenico nalepimo nalepko SUPER PIJAČA in podtaknemo v trgovino. Potem ko spijeta pijačo, se natančno v 6 minutah otrok spremeni v opico, odrasel pa v kačo. Pa nasvet: pazite, kaj kupujete, pod mamljivim naslo- vom se lahko skriva tudi čarovniški napitek, ki vam bo spremenil življe- nje. Vrnitev v vašo sedanjo oblika pa ni preprosta. Melani Horvat, Chiara F. Kalamar, Laura Mešič in Dominik Sarka, 5. razred, DOŠ Prosenjakovci Snežaki sredi šole Zimski dnevi znajo biti premrzli, da bi lahko veliko časa preživeli na pro- stem, zato pa se več ustvarja v učilni- cah. Učenci, vključeni v podaljšano bi- vanje na OŠ Miklavž pri Ormožu, pa so pokazali, kako se lahko ustvarjalno in ekološko preživlja prosti čas. Odloči- li so se, da bodo ob pomoči učiteljice podaljšanega bivanja Simone Tomažič šoli in drugim učencem pripravili pre- senečenje. Prinesli so različne sadove narave, orehe, mah, lubje..., in materi- ale, ki bi sicer končali v zabojnikih, in izdelali Sliko velikanko. Kot se za pra- vo zimo spodobi, pa morajo biti tudi snežaki. In ker bodo stali na toplem, so jih namesto iz snega naredili s ka- širanjem in jim dodali še šal in krava- to. »Ob izdelavi smo uživali, se veselili in na koncu vse skupaj, seveda pono- sni, postavili v šolsko avlo pred moza- ik z zmajem. Zadovoljni smo opazovali tudi večje učence, kako so občudova- li naše izdelke,« je povedala učiteljica. Ob tem pa so le redki slutili, koliko pri- jetnih in veselih ur so preživeli ob iz- delavi zimskih motivov. Tako so dolgi, mrzli in sivi zimski dnevi postali kratki in polni kreativne ustvarjalnosti. A.N. R.R. Mislišče ŽENSKE IN AVTOMOBILI Katja Kodba er nas narava ni obdarila ob božiču in novem letu, nas je toliko bolj presenetila po novem letu. Nekateri se gredo veselit na zasnežene strmine, drugi pa raje doma na toplem gledajo romantično poplesavanje snežink. Sneg pa prinese še veliko neprijetnosti, kot so kidanje snega, čiščenje kupčkov na parkirišču, pod katerimi se skrivajo avti (na skupnih parkiriščih vedno preverite, ali res čistite svoj avto). Očistiti avto je eno, drugo pa ga je odpeljati s parkirišča in se udeležiti prometa med sneženjem ali po sveže zapadlem snegu in ledu. Preden to naredite, pomislite, ali ste res sposobni obvladati svoje prevozno sredstvo v snežnih razmerah, saj s tem lahko zelo ogrozite sebe in druge. Pred nekaj dnevi, okoli dveh ponoči, slišim, da nekdo v snegu pritiska na plin. Poslušam pet minut, deset, občasno pogledam skozi okno. Bil je mladenič, ki je na poledenelem klancu nasedel z avtom. Bil je videti paničen, saj se avto ni premaknil, četudi je na polno pritiskal na plin in verjetno še marsikoga zbudil. Malo se mi je smilil on, malo pa tudi moj avto, ki je bil parkiran na istem klancu. Videla sem, da mladenič ne obvlada zimske vožnje, in me je postalo strah, da ne bi končal v mojem avtu. Vzela sem plašč in šla na dvorišče. Mladenič, star okoli 30 let, je bil še vedno tam, ves obupan je še vedno pritiskal na plin, okoli avta Je že smrdelo, saj je že kuril gume (preluknjal je led do asfalta). Prestrašeno me Je vprašal, ali me je zbudil, in povedal, da je gledal po ulici, da bi prosil koga za pomoč, da bi ga porinil, pa ni bilo nikogar. Predlagala sem mu, naj gre iz avta, da mu ga bom jaz odpeljala na vrh. Nekoliko se je obotavljal, me čudno gledal, potem pa se je le skobacal ven. Usedla sem se v avto in ga spustila po klancu še malo nazaj, da sem prišla iz njegovih jam, in lepo počasi z občutkom, v prvem poskusu odpeljala avto po klancu navzgor. Mladenič je bil čisto zmeden, saj ga je rešila ženska, in to v prvem poskusu. Nauk: ženske nismo vedno slabi vozniki, delamo bolj previdno in z več občutka. Meni je tisti dan ego precej zrasel, saj sem neznanemu moškemu dokazala, da ženske nismo tako slabe za volanom in da so oni lahko še slabši. Zagotovo paje to ostala mladeničeva skrivnost - mislim, da prijateljem ne bo zmogel povedati, da ga je sredi noči iz ledu rešila ženska, ker on ne obvlada svojega avta v različnih vremenskih razmerah. Pozivam vse tiste, ki se zavedate, da niste najbolj zanesljivi za volanom svojega konjička, da se kdaj oglasite v kakem centru varne vožnje in znova preverite svoje znanje in prakso. V zadnjih nekaj letih so nas na cestah, večinoma v »predelovanje karoserije«. Gre za to, da ljudje ne znajo uporabljati smerokazov, in velikokrat pride le do materialne škode, saj na srečo promet tam poteka dokaj počasi. Ampak vseeno ne bi bilo odveč, če bi se izdala brošurica varne vožnje v novodobnem prometu, saj starejši vozniki tega v avtošolah niso obravnavali, pa tudi mlajši radi večkrat pozabijo. D'Kwaschen Retashy Cirkus se vrača I Want To Break Free se bo v retaški verziji imenovala Kak tou fejst boli Retaši vrnitev začenjajo s priredbo pesmi | Want To Break Free britanske zasedbe Oueen, ki se bo v njihovi verziji imenovala Kak tou fejst boli. Verjetno ni Pomurca, ki ne bi poznal domačih zabavljačev D'Kwaschen Re- tashy, ki se po daljšem premoru zdru- ženi s frontmanom Činčem vračajo na sceno. Pogovor s fanti je potekal spro- ščeno in zabavno kot zmeraj. Vse se je začelo leta 2002 z nasto- pom v enem izmed soboških lokalov. »To je bil prvi in edini 'špil', ko smo peli na matrico,« pravi ustanovni član zasedbe Miran Camplin Cepo. »Ni res, tudi na avtobusni postaji smo peli tako,« ga v smehu popravi povratnik Jože Činč. Kar se je začelo kot zabava, je nato postalo resen projekt, ki je tra- jal vse do jeseni leta 2006, ko je Činč zapustil skupino. »Mogoče mi je takrat ego preveč zrasel, imel sem svoje finte, ki so bile za druge člane v skupini ne- sprejemljive,« dogodke v tistem času komentira Činč, ki se je potem posvetil drugi glasbeni skupini in vodenju od- daje na Čarli TV, od lanskega oktobra pa vsak četrtek vodi oddajo na TV Pa- prika. Medtem se je Činč tudi preselil iz Murske Sobote v Ljubljano: »Mesto kot vsako drugo. Kljub velikosti ne vi- dim nobene razlike v primerjavi s So- boto, razen tega, da so ljudje nekoliko bolj živčni.« Kakorkoli že, stare zame- re so pozabljene in skupina je spet od- ločena, da se vrne na pota stare slave. »Temu ne bi rekel 'comeback', temveč smo to poimenovali vrnitev izgublje- nega sina oz. Lassie brez dlake se vra- ča,« duhoviči Cepo. »Ker smo se razšli brez pozdrava, sem nekaj mescev tuh- tal, da bi poklical koga izmed članov skupine, toda nisem zmogel vtipkati številke, saj nisem vedel, komu od pre- ostalih šestih članov sem se najbolj za- meril. Ko sem končno poklical, smo se dobili in poskusili ponovno. Oni so že imeli dogovorjen nastop v Ljutomeru, kamor sem prišel naključno,« in tako se je zgodil njihov prvi skupni nastop po dolgem času. »To je tipična zgodba velikih bendov,« dodaja Primož Dani, tretji od nepogrešljive pevske troji- ce pri skupini, ki meni, da če bi ideja za združitev prišla pol leta po razpa- du, verjetno ne bi bilo iz vsega sku- paj nič, sedaj pa je preteklo že veliko časa in vsi skupaj so se po lastnih be- sedah marsikaj naučili. »Mi brez Činča in on brez nas, to ni to,« so si enotni. Kot pravijo, se vračajo polni elana in novih idej, vendar je po besedah Činča tudi nekaj skepse, saj zadeve niso več take, kot so bile takrat. »Kljub temu verjamem, da imamo dovolj jajc in energije, da znova zaženemo ta glas- beni cirkus, kot smo ga poimenovali.« Povratek začenjajo s priredbo pesmi I Want To Break Free britanske zasedbe Oueen, ki se bo v retaški verziji imeno- vala Kak tou fejst boli. »Mislim, da gre za besedilo, v katerem se bo vsak pre- poznal,« meni Camplin. Prvič bo zdru- ženo skupino na odru možno videti 20. februarja v Lendavi. »Dajmo 'razturit' Prljavo Kazalište,« je za konec poudaril Cepo, ki mu pripombe ni ostal dolžan nič manj navihan Primož: »Toda to bo težko, kajti oni so 'prljavi'.« T.M. NI stran 18 Fotografija Simona Tomažič www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 19 te: K « "us Krajani Motovilec so se s pustno prireditvijo pošalili na svoj račun. Pripravili so jo kar po zgodbi, imenovani Motovoiiske prijlike, ki jo je leta 1941 po ustnem izročilu napisal dr. Anton Vratuša, rojen v teh krajih. Zgodba govori o različnih neumnostih prebivalcev vasi Motovilci, ki so jih vaščani okoliških vasi pripovedovali o njih. Tako naj bi slednji med drugim listje grabljali navkreber, se kopali na lanovi njivi, misleč, da gre za morje, pletli vrvi iz kislega mleka in še druge neumnosti naj bi jim pripisovali. C. K. PPP ali pust po Pomurju Prišel celo Abraham Lincoln Obilje likov iz pravljic, filmov ter smešne in žalostne resničnosti - Veliko domišljije - Ni kraja, ki ga ne bi obiskal fašenk a e smo valentinovo, Noč ča- rovnic in nekatera druga »tradicionalna« praznova- nja uvozili, pa za pusta go- tovo to ne velja. Pustje z nami že sko- zi stoletja in tudi letos se je pokazal v vsej svoji razigranosti. Res so liki, ki preganjajo zimo in mraz, vsako leto nekoliko drugačni. Nekateri izginjajo, so vse manj prilju- bljeni, prihajajo pa drugi. Nekateri pa kljub vsem spremembam okrog nas ostajajo že precej časa zelo priljublje- ni. To so predvsem osebe iz pravljicin otroških knjig: Pika nogavička, Sne- guljčica, Rdeča kapica in podobno. Se- veda pa ne gre tudi brez sodobnejših likov, še posebej tistih iz filmov in ri- sank. Otroci tako v pustnem času po- stanejo del zgodbic, ki jih potem skozi življenje vedno znova podoživljajo. Organizatorji pustnih prireditev, v katerih sodelujejo organizirane skupi- ne turističnih in kulturnih društev, pa se rajši lotevajo kakih bolj tradicional- nih tem, ljudskih običajev iz preteklo- sti ali se ponorčujejo iz kakega aktual- nega političnega dogajanja. Opaziti je, da se udeleženci pustovanj potrudijo, da bi bili originalni, in pri maskiranju log Niko Kuret je o pustovanju navdu- šeno napisal: »Nepremagljivo prastaro izročilo, ob izteku zime na novo poro- jeno veselje do življenja, sla po spro- ščeni razigranosti - vse to je narekova- lo v pustnih dneh vedenje slovenskega človeka od Lendave do Zilje, od Pece do Snežnika in ga narekuje skoraj povsod še dandanes. Kakšno bogastvo izročila, ovjese neposrednost življenjske radosti!« Na prireditvah, v hotelih in gostiščih Pustna sobota in nedelja sta nam tako tudi letos ponujali vrsto pustnih prireditev, ki so ponekod pritegni- le več, drugje pa manj obiskovalcev, kot so jih pričakovali. Trgi v središčih večjih mest se praviloma napolnijo z otroškim direndajem pod odrom, ki je pod budnimi očmi staršev, ki stoji- jo nekoliko bolj zadaj. Skoraj ni kraja, kjer že tradicionalno ne bi pripravi- li organiziranega pustovanja, seveda pa se po vaseh sprehajajo tudi manjše Eu m mo .—) V preteklosti je bilo precej podobnih pustnih likov, zadnja leta pa se vse bolj trudijo biti originalni. J. G. skupine mask, ki obiskujejo domove. Pustne prireditve so pripravili tudi v naših hotelih in gostiščih, na šolah pa je bilo bolj pustno praznično seveda na pustni torek. Prejšnja leta ni bilo pravih zim, letos pa se je moral pust nekoliko bolj potru- diti, da je pregnal zimo, in če ocenjuje- mo po pustovanjih po Pomurju, mu je to zagotovo uspelo. Tako so na pustno soboto dopoldne pripravili pustovanje za otroke med drugim na Trgu zmage v Murski Soboti, popoldne pa so se v Mo- Pustovanje so že drugič zapovrstjo organizirali tudi v murskosoboškem klubu MIKK, le da so ga tu popestrili še z glasbo iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja. Mask je bilo še več kot lani, obiskovalci pa so se zelo izvirno našemili: od smetiščnega pokrova in predsednika Abrahama Lincolna dvojice Blues Brothers pa vse do škatle za pico. T.K. ravskih Toplicah pustnemu rajanju do- mačinov pridružili tudi gostje iz Term 3000 in drugi obiskovalci. V Ljutome- ru je bil tudi letos množično obiskan Fašenk, ki so ga pripravili na Glavnem trgu in vključili tudi skupine mask. V Gornji Radgoni so pripravili pustno prireditev na sejmišču, v Lendavi pa pri gledališki in koncertni dvorani. Seveda je bilo pustno tudi v mnogih naših va- seh, med drugim v Pristavi, Veliki Pola- ni, Motovilcih, Beltincih in drugje. Jože Gabor Fotografija Jože Gabor Fotografija Tomo Koleš MAN ga p- Na Glavnem trgu v Ljutomeru se je zbralo na prireditvi Fašenk rekordno število udeležencev. Najprej so pripravili pustno rajanje za otroke, potem pa še tradicionalno povorko, v kateri so sodelovale skupine mask iz OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, TD Stara Cesta, TD Mala Nedelja - Radoslavci in od drugod. B. R. ii. > Tudi na Trgu kulture v Murski Soboti se je zbrala množica majhnih in velikih pustnih likov, ki so družno preganjali zimo in mraz ter pozdravljali prihajajočo pomlad. Pustno rajanje se je začelo s povorko po mestu, v kateri so sodelovali otroci iz enot Vrtca Murska Sobota: Gozdiček, Miške, Ringa raja in Urška, katerim so se pridružili tudi starši. Potem pa so na Trgu kulture pravljični in filmski liki, pikapolonice, vitezi, kraljične, Pike Nogavičke in drugi, rajali skupaj z Gogijem. J. G. Vi | | Veselo pustno razpoloženje je bilo tudi pri gledališki in koncertni dvorani v Lendavi. Pustovanje je organiziral Turizem Lendava, pri organizaciji pa so sodelovali še lendavski dvojezični osnovni šoli | in Il, Dvojezična osnovna šola Genterovci, Vrtec Lendava, Varstveno-delovni center Lendava, Lions klub Lendava, Terme Lendava pa so prispevale krofe. Majhni in veliki pustni liki so ves čas rajali ob glasbi, nastopile so mažoretke, lendavski vrtec pa je pripravil igrico, ob kateri so skupaj s sodelujočimi na pustni prireditvi kuhali pustno juho. Člani strokovne komisije, ki so bili oblečeni v sodniške halje, so ocenjevali posamezne maske in skupine mask ter najboljše tudi nagradili. J. G. stran 19 Fotografija Bojan Rajk Fotografija Jože Gabor Fotografija Jože Gabor Fotografija Jure Zauneker 20 | Vestnik | 18. februarja 2010 šport BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Smučarski skoki v Pečarovcih La va —- LJ RPIDSEANE oa 12, a av TN: ; 15 RE ) he " xi Turistično, kulturno in športno društvo Pečarovci ter Klub malega nogometa Pečarovci so izkoristili enotedensko snežno odejo in v Pečarovcih na naravni skakalnici pripravili tekmo v smučarskih skokih. Pred 400 gledalci je nastopilo kar 17 tekmovalcev, ki so merili moči v dveh starostnih kategorijah, najdaljši skok pa je meril 30 metrov. Rezultati do 15 let: I. Luka Bugar Glavač (Gančani), 2. Rok Potočnik (Dolnji Slaveči), oba po 15 metrov (najdaljši skok). Nad 15 let: 1. Boštjan Matjašič (ŠD Polenšak) 30 metrov, 2. Aleš Gomboc (ŠD Mladost Pertoča) 27,5 m, 3. Matej Rižnar (Juršinci) 27 m, 4. Goran Drvarič (Mačkovci) 26 m, 5. Matjaž Lebar (Polenšak) in 6. Damir Fujs (Pečarovci), oba po 14 m. T. G. 19. DP v dvoranskem hokeju Pliva in Triglav prvaka Igralke Triglava po enoletnem premoru znova vrnile naslov v Predanovce V finalu je lipovska Pliva osvojila de- veti naslov po zmagi nad Triglavom s4:2 (1:2). Za Plivo sta dosegla po dva zadetka Franc Maučec in Domi- nik Mesarič, za Triglav pa je bil strelec obeh zadetkov Uroš Balažic. Ekipa Pli- ve je nastopila v postavi: J. Vučko, M. Mesarič, G. Forjan, R. Mesarič, P. For- jan, F. Maučec, M. Sraka, R. Tratnjek, U. Stanko, T. Sraka, A. Pivar. Najboljši strelec prvenstva je bil Dominik Me- sarič (Pliva) s 14 zadetki, igralec Seba- stjan Černel (Triglav), vratar pa Simon Zmagovalno moštvo Plive Bruner (Moravske Toplice). Novi dr- žavni prvaki bodo od petka do nede- lje zastopali Slovenijo na evropskem prvenstvu v Bologni. V ženski konkurenci so igralke Tri- glava premagale Moravske Toplice s 4:2 (1:1) in po enoletnem premo- ru znova vrnile naslov državnih pr- vakinj v Predanovce. Za Triglav sta po dva zadetka dosegli Mateja Grah in Danijela Gomboc, za Moravske To- plice pa je bila dvakrat uspešna Ta- nja Konye. Postava Triglava: S. Gumi- lar, A. Rituper, D. Gomboc, M. Grah, S. Sočič in S. Kropec. Najboljša strelka je bila Danijela Gomboc z 8 zadetki, igralka Sanja Kropec (obe Triglav), vratarka pa Sandra Dervarič (Mora- vske Toplice). Finalni rezultati v mlajših kategori- jah - U-10: Triglav - Pliva 2 : 3; U-12: Moravske Toplice - Triglav 3 : 2; U-14: Triglav - Moravske Toplice 5 : 0; U-16: Triglav - Moravske Toplice 8 : 0; mla- dinci: Moravske Toplice - Triglav 3 : 4. Tonček Gider Atletika Atletska zveza Slovenije je podpisa- la pogodbe s 75 atletinjami in atle- ti, skupna vrednost pa znaša 325.000 evrov. Marca bodo podpisali podob- ne še s trenerji, dodatni denar pa bo zveza namenila še za skupne pripra- ve in strokovno sodelovanje s tujimi zvezami. Na ta način bo AZS podpi- rala skupno 130 atletov in atletinj. Športniki so razvrščeni v posamezne razrede na čelu z vrhunsko selekcijo z desetimi člani. V njej je tudi Sonja Roman. (M. J.) Mednarodni miting v Budimpešti: 4. Tomaž Rozmarič na 800 m (1:55,69), kar je državni rekord za mlajše mla- dince; 8. Tina Jureš na 60 m (7.65) in Anja Benko na 400 m (57.70), vsi AK Panvita. Državno prvenstvo v mnogoboju (60 m, daljina, met žogice, 600 m) v Slovenski Bistrici, U-14: 1. Nino Celec (AK Panvita) je izboljšal državni re- kord v skoku v daljino na 584 cm. Eki- pno U-12: 1. AK Panvita (Miša Horvat, Anja Zadravec, Ana Korc). (T. G.) Odprto prvenstvo avstrijske Štajer- ske v Schielleitnu, veterani: 1. Zdrav- ko Mauko (ŠD Radenci) na 50 m in v skoku v daljino. (M. J.) Kegljanje 13. krog. A-lige (m): Radenska - Sinet 7 : 1 (3343 : 3269). Vodi Konstruktor, 24, sledita Calcit, 18, in Radenska, 16. 13. krog 1. B-lige (ž): Gašper - Raden- ska 2 : 6 (3010 : 3043). 13. krog 3. lige vzhod (m): Radenska II - Prepolje 2 : 6 (3184 : 3198), Nafta - Žalec 3 : 5 (3109 : 3183). (M.J.) Košarka 15. krog 1. italijanske lige, članice: Be- netke - Napoli 81:59. Jokičeva (Benet- ke), 12 točk. ti. krog 1. latvijske lige, člani: Riga - Valmeiro 80 : 74. Za tretjeuvrščeni Valmeiro je dosegel Črešnar 10 točk. (T. G.) 16. krog 2. SKL-vzhod: Radenska Creativ Sobota - Ježica 91:73 (27 : 18, 26 : 21, 16 : 10, 22 : 24). Strelci: Pavlo- vič 16, Grušovnik 15, Meško 14, Majc ti, Pok in Novak po 10, Šuran 8, Juter- šnik 5, Štihec 2.17. krog: ALTE Bistrica - Radenska Creativ 82: 91(22:22,26: 19, 13 : 24, 21: 26). Strelci: Majc 25, Me- ško 21, Grušovnik 14, Pavlovič in Pok po 9, Juteršnik 5, Novak in Šuran po 4. Vodi Radenska Creativ (34) pred Ter- mami Olimia (31). (M. J.) ti. krog pomurske lige: PŠK Ljuto- mer I - G. Petrovci 77 : 66 (Miholič 22; Gomboc 32), Lindau Lendava - Sobo- ta 69 : 60, Sladki Vrh - GMT Beltinci 56 : 51. (M.J.) Rokomet Na mednarodnem turnirju v Mono- štru je Pomurje zasedlo tretje mesto. S 23 : 18 je premagalo Sombotel, s 26 : 22 Sopron in z 28 : 30 izgubilo z Mo- noštrom. (T. G.) Spidvej Na skupščini Speedway teama Lenda- va so za častnega člana razglasili Vik- torja Lenarčiča za 30-letno uspešno delo. Po uspešni sezoni 2009, v kate- ri so zasedli tretje mesto med sloven- skimi klubi, bo letos največji dogodek svetovno mladinsko prvenstvo, ki ga bodo na petišovskem stadionu orga- nizirali 8. maja. (F. H. M.) Rokoborba 1. turnir mednarodne kadetske lige v Brezovici pri Zagrebu (84 tekmoval- cev iz petih držav): 5. Mitja Sečko (RD Sobota). (M. J.) Smučanje Na Starem Vrhu je bilo državno pr- venstvo osnovnih šol. S petim me- stom v veleslalomu, ki je doslej naj- boljši rezultat pomurske tekmovalke v tej konkurenci, se je izkazala učen- ka OŠ I iz Murske Sobote Urška Juter- šnik. Progo je prevozila v času 0:43.56. Anja Gomboc (OŠ Sv. Jurij) je bila 21. (0:46.11). Pri učencih je bil 33. Niko Je- rič (OŠ II MS), 0:46.02. Na Pohorju pa je bil prejšnji teden 8. pomurski smučarski tečaj. 5-dnev- ni tečaj na Arehu, ki ga je vodil Stanko Holsedl, sta organizirali osnovni šoli Sveti Jurij in Kuzma ob sodelovanju SK Branik Maribor. Tečaja se je ude- ležilo 120 otrok. (M. J.) Šah Pomursko upokojensko prvenstvo v Murski Soboti (19 igralcev): Janko Brunčič (Ljutomer) 8, Jože Glavač 7, Bogdan Hari, Štefan Režonja, oba po 6, Franc Kuhar (vsi MS) 5,5. 3. kolo prvenstva ŠD Radenska Po- mgrad v počasnem šahu: Titan - To- lič 1: 0, Grah - J. Skuhala 0 : 1, Cmor - B. Skuhala 1: 0. Vrstni red: Titan 3, J. Skuhala in Cmor po 2,5. Območno tekmovanje invalidov v Ljutomeru (28 udeležencev): 1. Igor Iljaž (Ptuj) 7,5, 2. Tomo Studnička (Lju- tomer) 7, 4. Janko Brunčič 6,5, 5. Milan Rožman (oba Ljutomer) 5,5. (M. J.) Strelstvo 4. turnir 1. A-lige s puško v Juršincih: 1. Olimpija, 1177, 3. Turnišče, 1169, 4. Jezero Dobrovnik, 5. Tišina, oboji po 1167. Finale posamezno: 1. Saša Mari- ja Ratnik (Tišina), 2. Martin Strempel (Ljutomer), 4. Peter Somogy (Dobrov- nik). 1. B-liga: 1. Ormož, 1157, 3. Črenšovci, 1151. 1. B-liga pištola: 1. Miklavž, 1137, 2. Turnišče, 1099; posamezno: 8. Domi- nik Vnuk (Turnišče). Državna mladin- ska liga: 3. Mitja Černi, 389; pionirke: 5. Tamara Černi (oba Gančani), 176. 4. krog 2. lige na Tišini: Ormož II 1148, Tišina II 1142, Radgona 1133; po- samezno: 1. Jan Šumak (Ormož), 394, 2. Samo Zelko, 387, 3. Vito Pajič (oba Tišina), 383. 8. krog regijske lige: Strelec Andrej- ci - Sebeborci 1077 : 1091, Segrap Lju- tomer - Radgona 981: 1051, Gederovci - Dobrovnik Jezero 1073 : 1057, Grani- čar Domajinci - Bakovci 1073 : 1090, Graničar Cankova - Gančani 1024 : 1039. Vrstni red: Sebeborci 21 točk, Gederovci 19, Bakovci 18. Posamezno: Goran Maučec (Bakovci) 2917 krogov, Jernej Černi (Gančani) 2865, Matjaž Car (Bakovci) 2860. (M.J.) Tekmovanje za zlato tarčo v Lenda- vi: Mladi 504, Life Dolina 471, Upoko- jenci 455; posamezno: Dominik Zver 174, Stanislav Zver 173, Franc Duh (vsi Mladi) 167. (F H. M.) Karate 5. mednarodni turnir v Velenju (384 tekmovalcev iz štirih držav): 1. kadeti Filip Španbauer (do 57 kg), KK Raden- ci, Niko Kocet (kate) in Jože Bernjak (oba KK MS); 2. ml. dečko Sami Sko- tnik (do 35 kg), st. dečko Marko Tka- učič (do 50 kg), ml. deklica Eva Kle- menčič (nad 35 kg), vsi KK Radenci, in Sebastijan Koltaji (KK MS); 3. st. de- klica Tjaša Stanek (do 45 kg), vsi KK Radenci, kadet Veno Jaša Grujič in ve- teran Boris Mauko (oba KK Radgona) ter Kaja Casar (KK MS). (M. J.) Tenis Odprto prvenstvo do 16 let v Ljubljani, finale: Vršič (Ptuj) - Sitar (ŽTK MB) 6: 4, 6 : 3.1. kolo: Gaber (MS) - Durakovič (Domžale) 2 : 6, 3 : 6. Turnir dečkov do 12 let v Mariboru, 1. kolo kvalifikacij: Starčič (Radenci) - Petrovič (Kranj) 6 : 9. Turnir deklic do 12 let, Ljubljana, 1. kolo: Gabor (MS) - Benedejčič (KP) 1:6,2:6.(G.E) Badminton Srednješolsko DP v Mariboru, nekate- gorizirani tekmovalci: 1. Luka Buko- vec; nekategorizirana dekleta: 3. do 4. Dorina Kralj; kategorizirani tekmoval- ci: 8. do 16. Desire Gal in Mitja Šen- dlinger (vsi BK Mladost Lendava). (F. H. M.) Pikado Odprti turnir v Biotermah Mala Nede- lja: 1. Davor Horvat (Bad boys), 2. Mi- tja Habjan, 4. Jernej Magerl (oba Top Gun); ženske: 1. Karmen Kerin (Arh), 2. Rosanda Jelen, 3. Andreja Vrbančič (obe Top Gun). (M. J.) 14. krog vzhodne pomurske lige: Ba- linček - Čenč 17 : 8, Maži bar II - Osa 9 :16, Viktorija - Picolo 11:14, F-l Do- kležovje - Maži bar I 6 : 19, zaostali tekma: Maži bar I - Čarne vrane 14: 1. Vrstni red: Maži bar I 26, Balinček 24, Osa 20. (T. G.) 13. krog občinske lige Križevci: Bo- osters - Bar Spomin 6 : 3, Gabrijelov barček - Bar Baza 3 : 6, Bar Pintarič - Dama bar 6 : 3, LO-KO Jorstik - ŠD Berkovci 8 : 1, Naš ovinek - Shooters 4 : 5. Vrstni red: ŠD LO-KO Jorstik 24, Boosters Boreci 22, Kasač Veržej (-1) 18. (M.J.) Bovling 7. krog lige lendavske lige: Hac 213, Bračun Draškovič 203, Tomažič 202. 8. krog: Koncut 215, Car 209, Cuk 208. Skupno: Cuk 1229, Car 1208. (M. J.) Konjeništvo Dirke v Trstu: 2. Fezzano (lastnik Zvonko Osterc, Križevci) s časom 1:20,4. (N. Š.) Namizni tenis 15. krog rekreativne lige ŠZ Puconci: Spin Mala Nedelja - Animus Marki- šavci 10 : 0, Alf M. Sobota - Jelenov hram 4: 6, Live bonus Lendava - Po- lana 10 : 0, Meho Bakovci - Sebeborci 7:3, Čobi bar Beltinci - Kema mladi 8 :2, Sobota veterani - Spin Mala Nede- lja (13. krog) 9 : 1. Vrstni red: Jelenov hram 27, Kema veterani (-1) 26, Sobota veterani (-1) 25. (M. J.) Invalidski šport 3. krog državne lige v streljanju z zrač- no puško za paraplegike na Ptuju: 1. Jožef Franc (Krajna), 367; tetraplegiki: 1. Slavko Dunaj (Lokavci), 373, 2. Leon Jurkovič (Stanetinci), 366, 4. Franc Baum (Kokolanjščak), 369. (T. G.) Področno tekmovanje ŠD cerebral- ne paralize Žarek v šahu na Jesenicah: 1. Tomislav Špilak, 7, 5. Branko Golob, 5, 6. Davorin Dervarič, 4,5 (vsi pomur- sko društvo). (D. D.) stran 20 Fotografija Jure Zauneker www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si šport BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 2 1 Priznanja ŠZ Moravske Toplice Horvat, Dervaričeva in hokejisti Srebrni znaki OKS Mačku, Markoji, Romanovi in Potočnikovi - Mala statua Aleksandru Sabu Konferenčna dvorana Term Vivat v Moravskih Toplicah je bila prizorišče podelitve priznanj in zahvalne listine za najboljše športne dosežke v minu- lem letu posameznikom, društvom, priznanim športnim delavcev ter za- vodom (Vrtci, DOŠ Prosenjakovci, OŠ Fokovci, POŠ Tešanovci in OŠ Bogo- jina). V družbi predsednika OŠZ Mo- ravske Toplice Branka Recka in pred- sednika komisije za izbor športnika Slavka Škerlaka je priznanja podelje- val župan Franc Cipot. Najprej so za perspektivno športni- co razglasili Stašo Matis iz Sebeborec, članico NTK Kema Puconci, ki je kot najboljša igralka NTK Sobota v 2. dr- žavni ligi za članice pripomogla prvič v zgodovini kluba k uvrstitvi v 1. dr- žavno ligo. Perspektivni športnik je Daniel Kočar iz Fokovec, član Roko- borskega društva Sobota, ki se ponaša z vrsto zelo dobrih uvrstitev in prvimi mesti na državnih prvenstvih. Najboljša športnica za leto 2009 je postala Aleksandra Dervarič iz Teša- novec, članica HK Moravske Toplice. Odlikujeta jo izredna predanost ho- keju in lojalnost klubu. V letu 2009 je bila izbrana za najboljšo vratarko državnega prvenstva na prostem in v dvorani. S svojo odlično igro je pri- spevala k odličnim rezultatom ženske ekipe, prve v državnem prvenstvu in tretje v Interligi. »To priznanje mi je navdih za nadaljnje delo. V ospredju ni le igra, ampak tudi druženje, prija- teljstvo in lepa potovanja,« je izjavila po podelitvi priznanja. Za njo sta se uvrstili Kaja Cipot iz Tešanovec, članica ŽNK Pomurje Bel- tinci, ki je sodelovala tudi v reprezen- tanci Slovenije v mlajših selekcijah, in Simona Gomboc iz Ivanovec, prizna- na prekmurska rekreativna atletinja, ki je s svojimi rezultati v pomurskem pokalu in maratonih uspešno pred- stavljala občino. Med športniki je prvi Leon Horvat iz Martjanec, član NK Čarda Martjanci, kije postal v sezoni 2008/2009 jesen- Fotografija Milan Jerše Dobitniki priznanj z vodstvom občine in športne zveze ski prvak v 3. SNL vzhod. Bil je med njegovimi najboljšimi strelci. Trenu- tno igra v NK Nafta Lendava, kjer si je zagotovil mesto med prvimi 18 igralci, nekaj tekem pa je odigral tudi v prvi enajsterici. Srebrno plaketo je prejel Srečko Dragojlovič iz Moravskih Toplic, član HK Moravske Toplice. Gre za odlič- nega hokejista in motivatorja v ekipi z vzornim pristopom do igre. Je član slovenske reprezentance. Bronasta plaketa pa je pripadla Boštjanu Grofu iz Sebeborec, članu SD Sebeborci. Gre za vrhunskega športnika strelca, ki je v svoji karieri dosegel vrsto odličnih rezultatov na državnih prvenstvih in mednarodnih tekmovanjih. Za najboljše športno društvo so iz- brali Hokejski klub Moravske Toplice. V letu 2009 so dosegli izredne uspehe tako na mednarodni kot državni rav- ni. Najodmevnejše je vsekakor prvo mesto članskega moštva na Challenge IV turnirju v Litvi, članice pa so držav- ne prvakinje v dvorani in na prostem. »To priznanje nam je v veliko čast in veselje. Bili smo uspešni ne le na tek- movalnem področju, ampak smo or- ganizirali tudi dva tabora. Imamo kar 70 članov, veliko mladih pa nenehno trka na vrata, kar je gotovo pomemb- no za nadaljevanje uspešnih rezulta- tov,« je povedal predsednik HK Mora- vske Toplice Karel Kučan. Priznanji sta dobila še Nogometni klub Čarda iz Marjanec, ki je uspe- šno tekmoval v velikem in malem no- gometu s člansko, mladinsko in ve- teransko ekipo, in Strelsko društvo Sebeborci, ki je doseglo uspehe na mednarodni, državni in občinski rav- ni. Alojza Berdena iz Filovec, člana Športnega društva Filovci, pa so raz- glasili za zaslužnega športnega delav- ca. Na slovesnosti pa je Olimpijski ko- mite Slovenije podelil priznanja naj- boljšim športnikom in trenerjem iz Pomurja in njegove okolice. Prizna- nja je podelil član izvršnega odbora OKS Branko Žnidarič, ki je izrazil po- sebno zadovoljstvo, da so med biseri slovenskega športa tudi predstavniki pokrajine ob Muri. Dobitniki srebrnega znaka OKS so: Robert Markoja za drugo mesto na evropskem prvenstvu v strelstvu v disciplini VK puška 3 x 20, Sonja Ro- man za tretje mesto na evropskem atletskem dvoranskem prvenstvu v teku na 1500 m, Boštjan Maček, član ekipe, ki je na evropskem prvenstvu v trapu ekipno zasedla tretje mesto, in Urška Potočnik za prvo mesto na ka- detskem evropskem prvenstvu v judu nad 70 kg. Malo statuo je dobil Ale- ksander Sabo za prvo mesto na sve- tovnem ekipnem prvenstvu v show- downu (namiznem tenisu slepih in slabovidnih). Milan Jerše Nogomet Preložen start prvoligašev Tekme 27. in 28. februarja S 23. krogom bi se konec tedna moral za- četi spomladanski del 1. SNL. Zaradi te- Žav s snegom, s katerim se spopada veči- na igrišč, so tekme preložili na 27. in 28. februar. Lendavska Nafta bo naslednjo nedeljo ob 14. uri gostovala pri Olimpiji. Člansko moštvo NK Nafta je prema- galo mladince s 7 : 1 (Volaš 3, Jankovič, Vassiljev, Mujakovič, Buzeti; Bunderla), Hotizo pa z 8 : 1 (Repina 3, P. Gerenčer 2, Vinko, Miljkovič, S. Kolman; Kocet). Mura 05 - Tehnostroj Veržej 4 : 0 (Bohar 2, Kous, Pavel), Mura 05 - Kema Puconci 5:0 (Vršič 3, Bohar, Kous). V Beltincih je potekalo izobraževanje nogometnih trenerjev za pridobitev li- cenc B in C. Udeležilo se ga je več kot 110 trenerjev iz ODNT Lendava in OZT Murska Sobota. V petek bo v sejni sobi MNZ Murska Sobota seminar za nove sodnike. Doda- tne informacije: 041 343 608. M. J., F.H.M. Dvoranski nogomet Plaketi Habotu in Kacijanu Nogometna šola ND Mura 05 je organizira- la v športni dvorani OŠ ITI v Murski Soboti mednarodni prvoligaški turnir, imenovan 2. turnir Panvita. Nastopili so mladi iz Ma- džarske, Hrvaške in Slovenije. Za dolgo- ročno sodelovanje pri delovanju ND Mura 05 sta plaketo prejela Drago Habot in Da- nilo Kacijan. Rezultati finala U-10: ZTE - Slaven Belupo 2 : 0, za 3. mesto: Mura 05 Črni - MIK CM Celje1 : 0. Najboljši igralec: Daniel Csoka (ZTE). Finale U-12: Rudar Ve- lenje - NŠ Poli Drava 1: 0. Najboljši igralec: Semin Omerovič (Rudar). Veterani Nafte so po zmagi s 3:1 nad Lentijem v finalu mednarodnega tur- nirja v Zalaegerszegu zasedli prvo me- sto. Igrali so: Kiraly, Oberstar, Drvarič, Novak, Pečelin, Meselič, L. in A. Horvat, Utroša, Sakač in Suč. Najboljši vratar: Ludvik Kiraly (Nafta). M. J., .H.M. Namizni tenis Sobočani namučili prvake V 13. krogu 1. SNTL za člane sta pomurski ekipi dosegli polovičen uspeh Sobočani so na gostovanju v Mariboru proti državnim prvakom zaigrali odlič- no. Kazalo je na veliko presenečenje, saj so vodili s 3 :2in 4:3, vendar so se iz- kušeni Mariborčani v zadnjih dveh par- tijah rešili. Junak dvoboja je bil odlični Jan Žibrat, ki je premagal vse tri doma- čine, tudi zmagovalca zadnjega TOP- turnirja Zafoštnika. Presenetljivo dober je bil tudi Tomaž Roudi, ki je premagal Komca, žal pa Gregor Kocuvan ni mo- gel prispevati odločilne zmage. V nasle- dnjem krogu igrajo doma z Ilirijo. Pu- cončani so doma premagali pomlajeno ekipo Tempa, ki jim je povzročila ne- kaj težav. Edino partijo je spet izgubil Zvonko Plohl z najboljšim gostom Sla- tinškom. V naslednjem krogu gostujejo v Kočevju. Maribor - Sobota 5 : 4 (Zafoštnik - Roudi 3 : 2, Komac - Kocuvan 3:0, Ja- slovski - Žibrat 1: 3, Komac - Roudi: 3, Zafoštnik - Žibrat 2 : 3, Jaslovski - Ko- cuvan 3 : 0, Komac - Žibrat 2 : 3, Jaslo- vski - Roudi 3 :1, Zafoštnik - Kocuvan 3 :1); Kema Puconci - Tempo 5:1 (Plohl - Slatinšek 2 : 3, Ropoša - Kljajič 3:2, Horvat - Rosc 3 : 1, Ropoša - Slatinšek 3 :0, Škraban - Rosc 3: 2, Horvat - Kljajič 3:0). Drugi izidi: Krka - Melamin 5:1, Olimpija - Edigs 0 : 5, Ilirija - Ptuj 5:1. Vrstni red: Maribor 26, Kema 24, Krka 20, Sobota 16. 8. krog 2. SNTL (m): Muta - Žogica 5: 0, Merkur - Kema I11:5 (Horvat 2, Že- lezen 2, Pelcar), Merkur - Sobota II5:0, Simgrad - Kema II 0 : 5 (Horvat 2, Pel- car 2, Železen), Simgrad - Sobota IT0: 5 (Kolb 2, Dolamič 2, Pečnik). 2. SNTL članice: Sobota - Ptuj II 5: 4 (Vukan 3, Matis, Perčič). 3. SNTL (m): Ljutomer - Cirkovci 5 :1 (Zore 2, Fijavž 2, Senčar), Krka II - Žogica II 5 :1 (Soklič). Horvat prvič zmagovalec V Ljubljani je bil 3. odprti državni mla- dinski turnir, na katerem so nastopili 103 igralke in igralci iz 25 klubov, tudi 15 Po- murcev. V odsotnosti najboljšega slo- venskega mladinca Jana Žibrata je pr- vič postal zmagovalec Pucončan Gorazd Horvat, ki je v finalu premagal Peršoljo (3 : 2). Tretje mesto je zasedel Tomaž Pel- car, Patrik Sukič, ki je premagal prvega nosilca Zdovca (3 : 2), pa se je uvrstil med osmerico, kar je uspelo tudi Mariu Kol- blu, Ervinu Železnu in Staši Matis. Igralci Keme Puconci so dosegli ne- kaj dobrih uvrstitev tudi na 33. spomin- skem turnirju Džuro Dubenik v Dugem Selu. Zmagali so v ekipni konkurenci pri ml. kadetih (Zelko, Matis), pri mla- dincih (Horvat, Železen, Sukič) so bili drugi, pri najmlajših kadetih (Norčič, Vogrinčič) pa so bili tretji. Luka Norčič se je uvrstil med osmerico. Kema le remizirala V prvih tekmah končnice srednjee- vropske super lige za člane se pomur- ski ekipi nista izkazali. Sobočani so za uvrstitev od 7. do 10. mesta doma izgu- bili s Slovaki, Pucončani pa so v boju za 11. mesto doma le remizirali s slovaško Račo, pri čemer je Ropoša dobil odločil- no partijo za izenačenje. Kema Puconci - Rača Bratislava 5 : 5 (Horvat - Plohl - Šereda - Lelkeš 3 : 1, Ropoša - Šereda 1: 3, Plohl - Slovačik 3 :2, Škraban - Lelkeš 1: 3, Horvat - Še- reda 3 : 0, Ropoša - Lelkeš 0 : 3, Škra- ban - Slovačik 2 : 3, Horvat - Lelkeš 3: 2, Škraban - Šereda 1: 3, Ropoša - Slo- vačik 3 : 2); Sobota - Stavoimpex Holič 3 :6 (Žibrat - Kocuvan - Zajič -Jianwei 3 :2, Roudi - Palček 2 : 3, Žibrat - Zajič 3: 2, Kocuvan - Jianwei 0 : 3, Žibrat - Pal- ček 3 : 2, Roudi - Jianwei 0 : 3, Kocuvan - Zajič 0 :3, Žibrat - Jianwei 2 : 3, Kocu- van - Palček 0 : 3). Mirko Unger Pred novimi izzivi Glavni cilj Barcelona Že med 12. in 14. marcem bo nastopila na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Dohi v Katarju Leto 2009 je bilo za atletinjo Sonjo Ro- man do sedaj najuspešnejše, saj je bila polfinalistka svetovnega prvenstva v Ber- linu, dosegla je državni rekord na 1500 m, na dvoranskem evropskem prvenstvu v Torinu pa je s tretjim mestom osvojila bronasto medaljo. Sonjo Roman s Hodoša, ki nastopa za AK Štajerska v Mariboru in bo 11. mar- ca dopolnila 31 let, čaka tudi v letošnjem letu vrsta pomembnih preizkušenj. Že med 12. in 14. marcem bo nastopila na Sonja Roman ob Murinih olimpijskih oblekah Fotografija Milan Jerše svetovnem dvoranskem prvenstvu v Dohi v Katarju. »Normo za to veliko tek- movanje imam že nekaj časa v žepu. Če- prav sem imela rahle zdravstvene proble- me, sem morala priprave na dvoransko sezono nekoliko prilagoditi. Zdaj bom v naslednjih treh tednih pri trenerju v Bu- dimpešti skušala nadomestiti zamujeno in se maksimalno pripraviti na Doho. V prvi polovici januarja in decembra sem bila zelo dobro pripravljena na tekmo- vanja, zato bom na svetovnem dvoran- skem prvenstvu skušala poseči po me- dalji. Bomo videli, kaj bo. Glavni cilj pa seveda ostaja nastop na 20. evropskem prvenstvu v Barceloni, ki bo od 27. juli- ja do 1. avgusta. Če se tam ne bi uspe- la uvrstiti v finale, bi bila vsekakor raz- očarana. Zato si močno želim osvojiti eno izmed medalj. Še prej pa me čaka evropsko ekipno prvenstvo, ki bo 19. in 20. julija v Budimpešti. Tam se bomo po- skušale uvrstiti med dvanajst najboljših evropskih reprezentanc, ki bi vsaki tek- movalki omogočilo, da poslej tekmuje v mednarodnem razredu. Upam, da bo ta sezona še uspešnejša od lanske. Če ne bo poškodbe, se ni bati za moje rezultate,« je optimistična Sonja Roman. Milan Jerše stran 21 22 | Vestnik | 18. februarja 2010 BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK šport/turistični vodnik www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Odbojka Sladko maščevanje Kamničanom Tokrat je bil rezultat 3 :1 v korist Sobočanov Po porazu proti Salonitu so se igralci Galexa Mira v 3. krogu Modre skupi- ne 1. DOL za moške doma pomerili z mlado in atraktivno ekipo Calcit Vol- leyball iz Kamnika, ki jih je v prvem delu prvenstva presenetila v Murski Soboti. Tokrat je bil rezultat 3 :1(- 21, 20, 16, 21) v korist Sobočanov. Pred 200 gledalci v športni dvora- ni OŠI v Murski Soboti sta sodila Ple- šnik in Skudnik (oba Mežica). Galex Mir: Ajlec, Horvat 15, Kerec, Žitnik, Marič 7, Pavič 10, Flisar 8, Novak, Tot 17, Topovšek, Hrastovec. Calcit Ka- mnik: Ribič, Sušec, Šmitran 3, Drob- nič, Polančec 2, Ropret 8, Novljan 5, Zupanc 7, Bogožalec 15, Djordjevič 15, Hribar. V prvem nizu so gostje ob drugem tehničnem odmoru vodili že s 16 : 8. Domačinom je sicer uspelo znižati na 20:23, kaj več pa niso zmogli. V dru- gem nizu so Sobočani povedli z 10 : 6, toda Kamničani so izid spreobrni- li (11 : 12). Po izenačenju na 15 : 15 so varovanci Dejana Fujsa prevzeli va- jeti v svoje roke in zanesljivo dobili niz. Podobno igro so ponovili tudi v tretjem in četrtem nizu ter prišli do pričakovanih treh točk. Preostala iz- ida Modre skupine (za naslov prva- ka): Ekipa Marchiol Vodi - ACH Vol- ley Bled 0 : 3, Astec Triglav - Salonit Anhovo 1: 3. Zanesljivi zmagi Pucončank in Sobočank 16. krog 2. DOL (ž): Kema Puconci - Lakolit Ankaran 3 : 0 (23, 23, 27). Vo- dijo Prevalje (41), Kema (31) je četrta. 15. krog 3. DOL vzhod (m): LIP Poljča- ne - Beltinci 3 : 2 (-17, 21, -16, 19, 12). 18. krog 3. DOL vzhod II (ž): DŠR M. Sobo- ta - Kurent MGS 3:0 (5,10, 5), ZM Lju- tomer - AS Zava Feluka Ptuj 0 : 3 (-20, -14, -15), Suha gradnja Radenci - Gale- ja3:1(-20,19, 21,13), DŠR M. Sobota II - Ecom Ruše 2 : 3 (-22, 18, 12, -14, -15). Vodi DŠR M. Sobota pred AS Zava Fe- luka Ptuj (obe ekipi po 45 točk). Milan Jerše Rokodelci v Pomelaju Izdelki po meri kupca Zadruga za razvoj podeželja Pomelaj v Mali Polani je v okviru mednarodnega projekta Rokodelska akademija pripravila delavnico o perspektivah rokodelstva Delavnica je bila organizirana v okvi- ru mednarodnega projekta Rokodel- ska akademija, katerega vodilni par- tner je Občina Veržej, sofinancira pa ga Evropska unija. Sodelovali so par- tnerji pri projektu iz Pomurja in Ma- džarske, pa tudi pomurski rokodelci, predstavniki turističnih organizaciji in društev, izobraževalnih in kultur- nih inštitucij in drugi. Na delavnici so najprej predstavili aktivnosti Pomelaja, potem pa je Dru- štvo za ljudsko umetnost Zalske župa- nije predstavilo svojo študijsko pot z ogledom dobrih praks v Kaposvarju na Madžarskem in Bratislavi na Slo- vaškem. Direktorica Pomelaja Dragica Horvat je povedala, da je cilj projekta tudi skupno snovanje novih sodobnih ter uporabnih izdelkov in embalaže iz materialov, ki jih uporabljajo ljudski obrtniki: »Pridobljene izkušnje, zna- nja in spretnosti bodo tako v pomoč pri rokodelskem dizajnu, saj bomo v sodelovanju z oblikovalci in rokodel- Dragica Horvat: »Razvijali bomo sodobne rokodelske izdelke, ki bodo tržno zanimivi.« Fotografija: Jože Gabor Od 1. do 5. marca bomo pripravili delavnico z industrijsko oblikovalko Jelko Štern ci razvijali nove, sodobne izdelke po meri sodobnega kupca. Zastavili smo si aktivnosti, katerih cilj je narediti take izdelke, ki bodo tržno zanimivi. Od1. do 5. marca bomo pripravili tudi delavnico, v kateri bomo ob pomoči industrijske oblikovalke Jelke Štern iz Ljubljane in s sodelovanjem doma- čih rokodelcev naredili nekaj takih sodobnih izdelkov. Gre za oblikoval- ko, ki ima veliko izkušenj na področju oblikovanja rokodelskih izdelkov, po- zna pa tudi zahteve sodobnega kup- ca. Skupaj bomo skušali tradicional- nim izdelkom vcepiti neko sodobno noto in s tem narediti izdelek tudi tr- žno zanimivejši.« Jože Gabor ŠD Radenska Pomgrad Tretji najboljši v Sloveniji Iz poročila predsednika Kramarja in udeležencev zbora veje spoznanje, da je V tem času so s pomočjo Mestne ob- čine Murska Sobota pridobili nove klubske prostore v Kocljevi ulici, ki omogočajo še večji razmah šahovske igre v pomurski prestolnici. Uspešna je tudi šahovska šola Borisa Kovača. Podatek, po katerem je ŠD Radenska Pomgrad tretje najuspešnejše društvo v Sloveniji, je dovolj zgovoren. K temu je treba prišteti tudi nekaj zavidljivih rezultatov na raznih tekmovanjih. V ekipni konkurenci velja omeniti na- slov državnega prvaka v pospešenem šahu, ki so ga priborili Tomislav Gru- škovnjak, Boris Kovač, Marko Coklin in Jernej Buzeti. Tudi fantje so bili prvi v klubski kadetski ligi. Za velik dosežek štejejo prav tako četrto me- sto članskega moštva v elitni držav- ni ligi v počasnem šahu, peto mesto v pokalnem tekmovanju in presene- tljivo drugo mesto druge članske eki- pe v 1. slovenski ligi vzhod. Mladinke so zasedle tretje mesto na državnem prvenstvu. V posamični konkurenci je Tomislav Gruškovnjak osvojil dru- gi bal za mednarodnega mojstra, vse bolj pa se uveljavlja mladi rod. Tako je Luka Skuhala postal državni prvak v kategoriji do deset let v pospešenem šahu, Boris Markoja pa je slavil med 12-letniki. Med mladinci je Matej Ti- tan zmagal na državnem prvenstvu v pospešenem šahu, Sara Vombek pa v kategoriji do 16 let in na državnem pr- venstvu srednješolk. www.olympic.si Nedelja, 21. februarja: Valentinov pohod po PPP (štirje letni časi — zima). Organizator: PD Matica Murska Sobota. Informacije: Jože Ružič, 041 614 672, 02 543 10 53. Več informacij o prireditvah in vadbi na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete svojo prireditev ali vadbo. Fotografija Milan Jerše bilo minulo leto uspešno Franc Kramar Čeprav je bilo finančno poslovanje v letu 2009 predvsem odsev gospodar- ske krize, si brez številnih sponzorjev in pomoči staršev ne bi mogli zami- sliti marsikaterega sodelovanja na ve- čjih tekmovanjih, ki jih bo tudi letos kar precej. Že konec meseca bo držav- no prvenstvo mladih v počasnem in pospešenem šahu, aprila bo državna ženska liga, maja klubska kadetska liga in tekmovanje za pokal Sloveni- je. Junija bo seniorsko državno prven- stvo v pospešenem in hitropoteznem šahu, julija kvalifikacije za člansko dr- Žavno prvenstvo, avgusta pa državna mladinska liga in hitropotezno držav- no prvenstvo v moštveni in posamični konkurenci. Precej tekmovanj bo tudi jeseni. Septembra jih čaka sodelovanje v 1. mladinski ligi, ko se bo začelo tudi prvenstvo Pomurja v pospešenem šahu. V novembru bo državna član- ska liga, decembra pa že tradicional- ni mednarodni turnir v pospešenem šahu v hotelu Diana v Murski Soboti in delavsko prvenstvo (moštveno in posamezno). Milan Jerše Prvi Valentinov pohod zaj zz Z - 4 z de Minulo nedeljo so v Lipovcih pripravili prvi Valentinov pohod z baklami okrog tamkajšnjega jezerca Vučja jama. Prireditev, ki se je je udeležilo čez sto pohodnikov, so s petjem popestrili ljudske pevke in moški pevski zbor, za dobro razpoloženje pa je skrbel še harmonikar. Organizator Turistično društvo Lipovci je v sodelovanju s krajani poskrbel tudi za okrepčilo. J. Pi. Otovci - V petek, 19. februarja, ob 9. uri se bo začel na turistični kmetiji Vlada Smodiša petnajsti dan kulina- rike in ljudskih običajev za dijake Bio- tehniške šole Rakičan ter partnerje in sodelavce. Program vključuje pletenje košar, luščenje bučnega semena, žga- njekuho, izdelovanje valilnic za ptice in drugo. Ob 18. uri bodo žganjekuha in delavnice domačih običajev. Murska Sobota - V petek, 19. febru- arja, ob 18. uri bo v jedilnici Osnovne šole I Murska Sobota (Ulica Štefana Kovača 32) zbor članov Planinskega društva Matica Murska Sobota. Gornja Radgona - V petek, 19. 2., ob 18. uri bo v Špitalu posvet o tem, ka- kšen naj bi bil turistični spominek Občine Gornja Radgona z naslovom Iskanje radgonskega spominka. Orga- nizator je Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona. Lendava - V soboto, 20. februarja, ob 18. uri bo v preddverju gledališke in koncertne dvorane otovoritev foto- grafske razstave skupine FotoFoto s fotografijami z naslovom Le kam ve- ter nas popelje, ki so nastale pri pole- tih z baloni. Pertoča - V soboto, 20. februarja, bo tekmovanje v smučarskih skokih na prenovljeni 30-metrski skakalnici, ki ga organizira ŠKTD Mladost Pertoča. Prijave bodo začeli zbirati ob 9. uri, poskusna serija pa bo ob 10. uri. Obi- skali jih bodo tudi kurenti. Razkrižje - V nedeljo, 21. 2., ob 13.30 bo šesti letošnji pohod Živimo zdra- vo. Pohodniki se bodo zbrali pri domu kulture ter šli med Murico in Muro do Gibine, Šafarščaka in Razkriške- ga kota. Gornja Radgona - V ponedeljek, 22. 2., ob 10. uri bo v Svetovalnici Jozefine de- lavnica Izdelajmo si lutko, v sredo, 24. 2., 0b 10. uri pa Nariši svojo knjigo. Moravske Toplice - V avli hotela Ajda Term 3000 se bodo vse leto ob sre- dah, četrtkih in petkih po 17. uri pred- stavljali ponudniki domače obrti. turistične prireditve Puconci - V prostorih Občine Puconci so odprli fotografsko razstavo z naslo- vom Kotički moje občine, ki jemlje- jo dih, na katerem svoje fotografije predstavljajo udeleženci natečaja s tem naslovom. Organizator je Zveza kulturnih in turističnih društev Obči- ne Puconci. Moravske Toplice - V restavraciji ho- tela Ajda Term 3000 bodo vse leto v četrtek ob 20. uri tematski večeri v Termah 3000 z nastopi ljudskih glas- benih in plesnih skupin. Grad - V predprostoru poročne dvo- rane so odprli stalno razstavo Grad Gornja Lendava in njegov prostor v času. Razstavo je pripravil JZ Krajinski park Goričko, z njo pa obiskovalcem natančneje predstavljajo zgodovino gradu in gospostva Gornje Lendave. Kapela - Vinogradništvo in vinarstvo Kapela vabi na ogled prve okroglo zgrajene kleti v Sloveniji in pokušino naravnih vrhunskih vin. Kontakt: 02 520 42 50 in 051310 990. stran 22 Fotografija Jože Pivar avtomobili Vladimir Jelen restavrira trabante Ayto Iz košare S svojim modrim malčkom si upa kamor koli - Le radio preglasi hrupen motor V množici avtomobilov, ki vsakodnev- no švigajo mimo nas, le še redkokateri toliko pritegne našo pozornost, da za njim obrnemo glavo. Trabant, kultni štirikolesni malček iz nekdanje Nem- ške demokratične republike, nedvo- mno sodi v to kategorijo vozil, sploh če je tako lepo ohranjen kot trabant Vladimirja Jelena iz Martinja. Navdu- šen zbiralec starodobnih vozil pravi, da je njegov trabant res senzacija, kjer koli se pojavi z njim. Ali to pomeni, da je tudi našo de- želo zajela ostalgija, kot Nemci domi- selno imenujejo hrepenenje po vsem, kar je bilo nekoč značilno za Vzhodno Nemčijo in države vzhodnega bloka (Ost je po nemško vzhod), ali pa vno- vična trabantova priljubljenost izvira iz njega samega, saj mu v avtomobil- skem svetu ne moreš najti para? Vla- dimirjeva ljubezen do trabantov v sebi nosi vsakega po malem - vzho- dnonemški avtomobili ga spremljajo že desetletja, saj se je v času svojega službovanja specializiral prav za ser- visiranje wartburgov in trabantov, za- dnji pa so mu še zlasti pri srcu tudi zaradi posebnega načina izdelave. Trabanti, ki so jih v tovarni VEB Sa- chsenring Automobilwerke v mestu Zwickau na Saškem izdelovali med letoma 1957 in 1991, so edinstveni v tem, da je jeklena karoserija narejena iz enega kosa, streha, prtljažnik, mo- torni pokrov in vrata pa iz plastifici- ranega odpada duroplast. Poganjajih dvotaktni motor, za pospešek od nič do 100 kilometrov na uro so potrebo- vali 21 sekund, optimalna hitrost, ki so jo dosegli, pa je bila 112 kilometrov na uro, čeprav sogovornik pripomi- nja, da je to že preveč obremenjevalo motor. Od večine drugih avtomobilov so se razlikovali tudi po tem, da niso imeli ne ventilov, ne filtrov za olje, prav tako niso potrebovali ne olja ne hladilne tekočine, kljub temu pa so veljali za zelo trpežne in zanesljive avtomobile. Kot poudarja upokojeni avtome- hanik, je bilo mogoče ob primernem vzdrževanju z njimi narediti tudi do 150 in 200 tisoč kilometrov, njihova Trabant - poslastica Da je trabant prava avtomobil- ska legenda, dokazujejo tudi šale in zgodbice, ki so nekdaj krožile o njem. Veste morda, kaj je naj- večja sramota za hišo? Če zano- si vaša mladoletna hči in če na vašem dvorišču stoji trabant. Po drugi legendi pa trabanta ne sme- te parkirati tam, kjer bi ga lahko dosegle svinje. Dogajalo se je na- mreč, da so razgrizle skoraj celo- ten avtomobil, ker jim je teknila plastika, iz katere je bil narejen. BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK TIIINNNM pakta 10. mesto volvo C30, za zaščito odra- slih 91 točk, za zaščito otrok 78 točk, za zaščito pešcev 26, za varnostno opremo 71 (skupno 266 točk) ll Varnost avtomobila Za hitrost ni zdravila Sistemi aktivne in pasivne varnosti niso vsemogočni, saj ob trčenju pri večjih hitrostih svojega dela ne morejo opraviti stoodstotno Aktivna varnost zajema tehnične re- šitve, ki zmanjšajo možnost nastanka prometne nesreče. To so tisti tehnič- ni elementi našega vozila, ki nam ko- rigirajo manjše napake, ki jih storimo med vožnjo. Najpomembnejši del ak- tivne varnosti so pnevmatike našega avtomobila. Če so pnevmatike slabe, nam ne pomaga nobena elektronika, saj so pnevmatike edini stik med vo- zilom in voziščem. K pomembnim elementom aktivne varnosti prištevamo še podvozje, za- vorno napravo, krmilni mehanizem, svetlobno opremo in podobno. V da- našnjih časih se veliko srečujemo s predelavami vozil, in če so te opravlje- ne strokovno in so vgrajeni kakovostni ter preizkušeni materiali, se vozne la- stnosti vozila lahko izboljšajo. Če pa je poseg v vozilo nestrokoven in so vgra- jeni deli slabe in dvomljive kakovosti, je to za uporabnika vozila lahko uso- dno. Zaradi poškodovanih, izrabljenih ali nekakovostnih delov na podvozju lahko izgubimo nadzor nad vozilom. Zavore morajo biti brezhibne Glede zavornih naprav je najboljše, če so opremljene z zavornim sistemom ABS (Antilock Braking System). Vozilo, ki ima vgrajen tak zavorni sistem, osta- ne vodljivo kljub močnemu zaviranju in pnevmatike se ne poškodujejo, saj kolesa ne blokirajo in se tako ob zavira- nju pnevmatika enakomerno obrablja po celotni tekalni površini. Nadgradnja sistema ABS je sistem ESP (Electronic Stability Program), ki nadzoruje sta- bilnost vozila. V ta sistem je povezana elektronika, ki nadzira zmanjševanje zavorne moči posameznih koles. Sis- tem stabilizira vozilo tako, da zmanj- šuje prenesen navor na posamezna kolesa, poleg tega pa zavira posame- zna kolesa. V primeru prekrmarjenja ob vožnji skozi krivino zavira zunanje prednje kolo, pri podkrmarjenju pa za- vira zadnje notranje kolo. Krmilni me- hanizem je pomemben, ker natančno usmerja vozilo v želeno smer, okvare pa lahko pripeljejo do hudih prome- tnih nezgod, saj vozilo ne pelje v želeno smer vožnje. Večina novejših avtomo- bilov ima vgrajen servovolan, ki zago- tavlja, da se lahko volan vrti brez večje- ga napora tudi med mirovanjem vozila. Preden sedemo v vozilo, pa preverimo, ali so luči brezhibne in očiščene, sopo- tnik pa naj medtem, ko mi pritiskamo zavoro, preveri delovanje zavornih luči. Veliko vozil vozi po naših cestah z lu- čmi, ki niso brezhibne. Pas pomaga, če smo pripeti Pasivna varnost našega vozila je ti- sta, ki poskrbi, da v primeru prometne nezgode ostanemo nepoškodovani. K pasivni varnosti prištevamo karoserijo, varnostne pasove, naslonjala za glavo in varnostne zračne blazine, ker zmanj- šujejo posledice prometne nesreče. Novejši avtomobili so zgrajeni po zah- tevnih standardih kakovosti, ki zagota- vljajo visoko raven varnosti. Karoserija je sestavljena iz velikega števila delov, od katerih ima vsak pomembno vlogo ob trčenju. Določeni deli karoserije so namerno narejeni tako, da se ob trče- nju čim bolj deformirajo in tako ubla- žijo sile, ki delujejo na potnike v vozi- lu. Naloga varnostnih pasov je, da nas ob sunkovitem zaviranju ali pri trčenju čim bolj povlečejo k sedežu, preprečijo nihanje zgornjega dela telesa in zava- rujejo pred hudimi poškodbami. Naslo- njala za glavo varujejo potnikovo glavo ob trčenju in pri tem je pomembno, da se nastavijo na višino, ki ustreza potni- ku. Zračne blazine so namenjene za- ščiti prsnega in vratnega dela ter glave voznika in potnika ob njem pri čelnem trčenju, zaščiti ledvenega dela voznika in potnikov pri bočnem trčenju, zračne blazine, nameščene v strešnem delu, pa so namenjene zaščiti vratnega dela in glave voznika in potnikov pri boč- nem trčenju. V spodnjem delu arma- turne plošče so nameščene še zračne blazine, ki so namenjene zaščiti nog in kolen voznika ter potnika ob njem pri čelnem trčenju. Jože Škrilec, diplomirani inženir prometa [ VPISNI POGOJI a) TRENER VARNE VOŽNJE lahko postane oseba, ki brazbo, manj tri leta, ima v organizmu alkohol, poved. vabi na vpis v program izobraževanje za trenerja varne vožnje in vodjo skupinske delavnice (za vse tiste, ki želijo po 13. 8. 2010 usposabljati mlade voznike kot trenerji varne vožnje in vodje skupinskih delavnic) (cena izobraževanja 1.790,00 EUR t DDV) e ima najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izo- — » e ima veljavno vozniško dovoljenje ustrezne kategorije naj- " v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za ka- znivo dejanje ogrožanja javnega prometa, » ji v zadnjih dveh letih ni bil izrečen ukrep odvzema voz- niškega dovoljenja ali prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali odklonitve preizkusa z ustreznimi sredstvi, napravami ali strokovnega pregleda zaradi preveritve, ali e ji ni odvzeto vozniško dovoljenje ali ji ni izrečena kazen prepovedi vožnje motornega vozila, dokler traja taka pre- GABER PROMETNI CENTER, d.o. o. Ulica Zorana Velnarja 31, 9000 Murska Sobota AVTOŠOLA, ZBIJANJE KAZENSKIH TOČK, TRENING VARNE VOŽNJE ZA MLADE VOZNIKE (-30 % pri Zavarovalnici Triglav) b) VODJA SKUPINSKE DELAVNICE (cena izobraževanja 1.340,00 -- DDV) lahko postane oseba, ki ima ustrezno univerzitetno izobrazbo (dokazilo o pridoblje- ni univerzitetni izobrazbi s področja psihologije, psihiatrije, sociologije, pedagogike, andragogike ali prometa), e ima znanje s področja varnosti cestnega prometa in dela s skupinami, metni šoli Maribor < v zadnjih treh letih ni bila pravnomočno obsojena za ka- znivo dejanje ogrožanja javnega prometa. PROGRAM IZOBRAŽEVANJA 1) teoretični del (50 ur): na Gimnaziji Murska Sobota in Pro- 2) praktični del (24 ur): treningi varne vožnje na OAMTC-je- vem poligonu Lang Lebring (Leibnitz) ZAČETKI PREDAVANJ: MARIBOR 1. 3. 2010 OB 17.00 na Prometni šoli Maribor, MURSKA SOBOTA 1. 4. 2010 5 Informacije: 02 527 12 45, pvcCsiol.net, www.prometnovarnostnicenter.si stran 26 BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK stran 27/ m www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si razved rilo 18. februarja 2010 | Vestnik | 27 KI PRED. | VARILNI OČESNA | OZKO | ZAREZA EVA PIRAMIDAMI | <00) | LonGyka | SOPROGA | šaRENICA | OKNO V SODU ŠTEFAN | ODSTOP S ' i V GIZAH 4 h a HAJDINJAK | POLOŽAJA | SREDSTVO OVEN r ONA: Nekdo vam bo povedal svoje dobronamerno mnenje o vaših poslovnih go CINKOVA potezah, kar vam bo zelo koristilo pri pravilni oceni položaja. Pokažite svojo RUDA hvaležnost in ne bo vam žal. ZA | OSVEŽITEV mm ON: Odkrito se boste pogovorili s sodelavci in razčistili nesoglasja iz nedavne ROBIČ preteklosti, ki so v vaš odnos vnašala vse preveč nemira. To bo dober znak za " ai uresničevanje ciljev, ki so pred vami in ki so vse prej kot skromni. (ANDREJA) VZPOREDNI TRAČNICI NANUT LADIJSKE BIK " PESNICA | IZBRANA | K ONA: Ta teden vam bo šlo resnično vse kot po maslu. Uspehi bodo tako na po- slovnem področju kot tudi v ljubezni. Izkoristite ugodno priložnost, saj boste lahko na ta račun dolgo uživali sadove svojega dela. . ON: Prizadevali si boste za nekaj, za kar vsi pravijo, da je že vnaprej obsojeno na propad, vendar vam bo na koncu uspelo celo bolj, kot ste pričakovali. Zma- goslavje bo popolno! DVOJČKA ONA: Na sprehodu boste srečali osebo, ki si jo želite že dalj časa spoznati. Mo- rali boste storiti prvi korak, sicer bo priložnost splavala po vodi. In nikar si ne domišljajte, da je vse tako enostavno. TOLKALO NAGNJEN. | NA VRATIH DOMAČA ŽIVAL, VESTNIK Ki DAJE SVET, AMERIŠKA STRMINA IGRALKA VOLNO (ABBE) IVAN. ZAOBLJEN LOTRIČ DEL, OKROGLINA OŽINA NA MALAKI KATJA TRATNIK DURI OBLOGA ZOBNE KRONE EM ON: Kmalu boste postavljeni pred veliko in zahtevno nalogo, od katere bo zelo odvisen nadaljnji razvoj dogodkov. Za pomoč boste prosili nekoga, ki ste ga še pred kratkim precej zanemarjali. Težko bo ... RAK RISTO TRGOVSKA RETO GRŠKO- RIBIČ, KI ONA: Prizadevanja na ljubezenskem področju se vam bodo začela počasi obre- ASTOPNICA KRAJŠA RIMSKI | KRAVICA | LOVIS stovati in zato vam bo ponovno zrasla samozavest. Vse se bo postavilo na svoje PREKINITEV STARI VEK SAKOM . Ni s v VOŽNJE mesto in tako boste uživali kot že dolgo ne. GARJE MOČNO ŽGANA GLINA VREDNOST BLAGA EMANVEL (FRANC) ON: Prijetno se boste počutili, saj boste uspeli uresničiti načrt, ki vam bo pri- EEA nesel obilo materialnih koristi, pa še svojo partnerko boste osrečili. To je vaše JEŠČERICA srečno obdobje, izkoristite ga do popolnosti! SOZVOČJE, SONIHANJE LEV TELES ONA: Naključno srečanje s starim prijateljem vas bo spomnilo na dogodke iz VSTAVA preteklosti in prav lahko se vam zgodi, da vas bo premamil spomin na nekda- av .ox . . x SSe jo nje čase. Pazite, da za to ne bo izvedel vaš partner. JANEŽ (LAT) mmm ON: Lotili ste se stvari, ki vam lahko prav hitro uspe. Dobro bi bilo, da se že zdaj MOŠKO METOM MOŠKO začnete pripravljati na nadaljnje odločitve, saj bo kasneje prepozno. Pa tudi na KOTNA ALMODO- partnerko bi lahko malce bolj popazili ... FUNKCIJA VARJA očESCINA DEVICA nca ONA: Postali boste zelo komunikativni, kar vam bo precej pomagalo pri prido- bitvi naklonjenosti prijatelja, ki je bil do zdaj kar nekako preveč hladen. Toda SiNOV: pazite, da ne boste v navalu besed povedali preveč ... SIN VELIKO PEVKA REŠETO FALK vesTnik | PRIPRAV. —REKDANJA 1000 KG NIŠTVO Sregsi MI s s s A FIHMA ON: Iščite srečo predvsem v tem, kar imate, ne pa v tem, kar pogrešate. Ljube- TELESNA NEKDANJA TONE zen je vse preveč relativna stvar, dabi vam uspelo karkoli posploševati. Pa tudi VOTLINA | VOGRINEC | vaša partnerka nima neskončnega potrpljenja. MAJDA PRIPADNIK PRI ŽIVALIH, JAP. NABIR. GERMAN. OAKA ANGLEŠKI BISEROV PLEMENA TEHTNICA KOMIK aa (ROMAN, ONA: Kar trenutno najbolj potrebujete, je zvrhana mera potrpljenja. Toda to TOTH niti ne bo tako lahko, kot se vam morda zdi na prvi pogled. Vsekakor bo to ko- ristna šola za prihodnje preizkušnje. (METEC ON: Znanka vas bo povabila na prijeten klepet, ki se bo končal na povsem ne- REEVES pričakovan način, kar pa vas sploh ne bo motilo. Pustite srcu, da gre svojo pot, in preživeli boste čudovit konec tedna! USTAVNO DOPOLNILO MOŠKI, KI PRVI 'LETA' ZA PARTSKI ŽENSKAMI KRALJ ŠKORPI JON NR | . ONA: Prišel je trenutek, da zgladite svoje spore s partnerjem, saj si tudi on želi Rešitve iz 4. številke Vestnika: FRANJA GOMBOC, KLAVIRSKI DUO, CANKOVA ponovno skladnost v vajinem razmerju. Prisluhnite mu in kaj hitro boste našli 1. nagrada kuharska knjiga Lahko jem: Matej Ošlaj, Gomilica 69, Turnišče; 2.- 8. nagra- | pravo pot, ki bo tako po vaši kot tudi njegovi meri. da majica: Milena Špilak, Ulica 4. maja 13, Turnišče; Štefan Magdič, Ulica Štefana Kovača . h 8 aka ss PENN 119, Turnišče; Alojz Režonja, Nedelica 128, Turnišče; Slava Zelko, Čevljarska ulica 7, Turni- ON: Nemalo boste razočarani, saj si boste od pomenljivega pogleda obetali pre šče; Veronika Golob, Partizanska ulica 32, 9250 Gornja Radgona; Anica Rous, Finžgarjeva cej več, kot boste dobili. Je že tako, da je pot do uspeha vse prej kot lahka, ne ulica 1 a, Beltinci; Mateja Sampl, Gerlinci 68, Cankova. smete pa pozabiti, da je ta uspeh še težje obdržati. Izžrebanci boste prejeli nagrade po pošti. PE ABA P STRELEC ONA: Kritično obdobje v ljubezni je sicer za vami, vendar nikar ponovno ne rinite z glavo skozi zid. Potrebno bo kar nekaj časa, da si svoje ljubezensko ži- vljenje uredite v takšnem smislu, kot je bilo prej. Nagrade za izžrebane reševalce 1. nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič 2.—8. nagrada: majica Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, do petka, 26. februarja 2010. Vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak kvadrant 3 x 3 mora vsebovati številke od1 do 9. ON: Ponovno se je pojavila nova oseba, ki jo občudujete. Kdaj se boste zresnili in prenehali s temi pubertetniškimi problemi? Življenje je preresna stvar, da 3 5 bi se z njim neprestano igrali. KOZOROG 8 5 6 U4 ONA: Utrujenost vas bo minila, ko boste izvedeli za veselo novico, ki bo prine- sla veliko dobrega v vaše življenje. Toda naj vas nikar ne zanese, saj ni še nič 6 dokončnega. In prav zato vam bo trezna glava prišla še kako prav ... Rešitev: ON: Razočarali boste sebe in druge in si s tem prizadejali veliko škode. Drugič pa si ne zadajajte nalog, ki jih ne morete izpeljati do konca, drugače se boste 4 1 2 znašli v težavah, iz katerih se ne boste zlepa izvlekli. Počasi se daleč pride! VODNAR 8 5 9 4 ONA: Skrajni čas je, da si vzamete nekaj časa tudi zase in da odpišete na pismo, na katero ste že skoraj pozabili, nekdo pa vztrajno čaka na vaš odgovor. Imate lepo priložnost, da se iz vsega skupaj razvije še kaj več kot pričakujete. Ime in priimek, naslov: 5 7 ON: Z močno voljo lahko naredite preobrat tako v vašem poslovnem kot tudi ljubezenskem življenju. Presenetil vas bo obisk starega prijatelja, ki vam bo prinesel še presenetljivejše novice. ONA: Morali boste izbirati med dvema variantama. Tokrat bi bilo dobro, če bi 6 8 enkrat za spremembo opustili princip kovanca in bi stvar dobro premislili. Se- veda je končna odločitev predvsem vaša! 1 4 ON: Rešeni boste skrbi, ki so zadnje čase nenehno v vaših mislih. Še vedno vam ne bo uspelo nadomestiti zamujenega v preteklem obdobju, ko ste živeli preveč JN eo oep rer nn — veni lahkotno in neobvezujoče. Dobro bi bilo, če bi si poiskali pomoč! 28 | Vestnik | 18. februarja 2010 BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK mali oglasi/nasveti stran 28 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Občinska športna zveza Moravske Toplice namesto cvetja za pokojno mamo Mateje Pajalič iz Murske Sobote - 50 evrov; Fer- dinand Zemljič iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Draga Horvata iz Murske So- bote - 20; Nada Norčič iz Gančan namesto cvetja za pok. Anico Polanič iz Murske So- bote - 30; Agata Gomboc z družino iz Mo- tovilec namesto cvetja za pok. Leopolda Gomboca iz Murske Sobote - 30; Srednja poklicna in tehniška šola Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega očeta Davi- da Roškarja - 45; Elektromaterial Lenda- va namesto cvetja za pok. Franca Pataja iz Lendave - 50; Elektromaterial Lenda- va namesto cvetja za pok. Antona Jeneša iz Mostja - 50; Goričko drujštvo za lepše viitro namesto cvetja za pokojnega očeta Jožice Celec - 50; Majda Arzenšek iz Mo- ravskih Toplic namesto cvetja za pok. Ka- tarino Ferencek iz Kobilja - 20; sodelavci PPIU Murska Sobota - Dolga vas namesto cvetja za pokojno mamo Zdenka Žganjar- ja - 90; Dragica Oblak iz Moravskih Toplic namesto cvetja za pok. Veroniko Šiftar iz Murske Sobote - 20; Margita Dokl iz Mur- ske Sobote namesto cvetja za pok. Vero- niko Šiftar - 20; Nada Šarotar iz Murske Sobote namesto cvetja za pok. Veroni- ko Šiftar - 20; Moto klub veterani Mur- Špinačna juha z drobnjakovimi snežnimi žličniki 250 g zamrznjenih špinačnih listov, 30 g masla, 1 žlica moke, 2 stroka česna, 11 ju- šne osnove, sol, poper, 10 cl sladke sme- tane. Za žličnike: 2 beljaka, ščep soli, 1 žlička drobno narezanega svežega drobnjaka. V kozici razpustimo maslo, na njem prepražimo moko, dodamo strt česen in zalijemo z jušno osnovo. Dodamo odtalje- no špinačo in zavremo. Juho začinimo in s paličnim mešalnikom dobro zmešamo. Nazadnje dodamo smetano in juho po po- trebi še začinimo. Tik pred serviranjem vložimo v juho drobnjakove snežne žličnike in jo takoj postrežemo. Priprava žličnikov: beljake stepemo v trd sneg, ki mu dodamo ščepec soli in vanj vmešamo na drobno narezan drobnjak. Z žlicama oblikujemo lepe žličnike, ki jih skuhamo v slanem kropu in odcedimo. Nadevane svinjske ruladice 4 svinjske zrezke po 120-140 g, sol, poper, 4 tanke rezine prekajene šunke, 4 rezine sira, 8 cl olja, 100 g pora, 20 cl jušne osno- ve, moka za zgostitev omake, 10 cl sladke smetane za kuhanje, 10 cl belega vina. Zrezke potolčemo in rahlo začinimo. Por operemo in narežemo na kolobarje. Na segretem olju jih popražimo toliko, da se por zmehča. Na vsak zrezek položimo rezino prekajene šunke in sira ter po eno žlico popraženega pora. Vsak zrezek pa- zljivo in tesno zvijemo. Povežemo jih z vr- vico, da se med toplotno obdelavo zvitki ne razprejo. Na segretem olju jih z vseh strani lepo opečemo in preložimo v drugo posodo. Na ostanku maščobe prepražimo moko in zalijemo z jušno osnovo. Ko omaka za- vre, dodamo svinjske zvitke in jih počasi dušimo približno 20 minut. Ko se zvitki zmehčajo, jih vzamemo iz omake, odstranimo vrvice in shranimo na toplem. Omaki dodamo vino in smetano ter jo na hitro prevremo. Zvitke lahko ser- viramo v celem ali jih poševno narežemo na rezine in podlijemo z omako. Kot pri- logo ponudimo testenine ali kakšne cmo- ke in zelenjavo, pripravljeno na poljuben način. Tarhonja 250 g testenin - naribana kašica, 80 g svinjske masti, 1 manjša čebula, po četr- tino zelene in rdeče sveže paprike, sol, poper, jušna osnova ali voda za zalivanje, sveže sesekljan zelen peteršilj. Očiščeno čebulo ter papriki drobno se- sekljamo. V kozici segrejemo mast, doda- mo naribano kašico in sesekljano zelenja- vo. Pražimo toliko časa, da kašica začenja dobivati zlato rjavo barvo. Solimo, popra- mo in zalijemo z 1,5- do dvakratno količi- no vroče vode ali jušne osnove. Počasi du- šimo do mehkega in občasno premešamo. Preden tarhonjo postrežemo, jo posujemo ska Sobota namesto cvetja za pok. Emili- jo Žganjar z Vaneče - 20; Mirko in Metka z družino namesto cvetja za pok. Jožefo Gumilar s Petanjec - 25; družina Lipič iz Beltinec namesto cvetja za pok. Vilija Go- loba iz Beltinec - 20; Keor, PE Beltinci na- mesto cvetja za pok. Jožefa Perša iz IZako- vec - 20; Štefan Sake z družino iz Lendave namesto cvetja za pok. Ladislava Adorja- na iz Lendave - 50; OŠ Franceta Prešerna Črenšovci namesto cvetja za pok. Anto- na Jeneša - 67; Občina Turnišče name- sto cvetja za pok. Ano Novič - 50; Marjan Gjura iz Turnišča namesto cvetja za pok. Ano Novič - 50; Srednja poklicna in teh- niška šola Murska Sobota namesto cvetja za pokojno mamo Draga Bernada iz Mur- ske Sobote - 45; PGD Turnišče namesto cvetja za pokojna člana Štefana Nemca in Alojza Žižka - 100; Franc Majcen iz Gornje Radgone namesto cvetja za pok. Branka Hojnika - 20; Sindikat podjetja Agroservis Murska Sobota namesto cvetja za pokoj- no mamo Jožeta Horvata - 40. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100- 6030278282, s pripisom »za nakup medicinske opreme«. Splošna bolnišnica Murska Sobota s sesekljanim zelenim peteršiljem. Zeljna solata s feto 400 g svežega belega zelja, 2 bučki cuki- ni, 1 sveža rdeča paprika, 100 g sira feta, sol, poper, beli balzamični kis, oljčno olje po okusu. Zelje na tanko naribamo in rahlo poso- limo. Bučke in papriko operemo in očisti- mo. Bučke naribamo na debelejše trakove ali jih narežemo na palčke. Papriko nare- žemo na drobne koščke. V solatni skledi pomešamo vso pripravljeno zelenjavo, solimo, popramo ter začinimo s kisom in oljem. Tik pred serviranjem solati nara- hlo primešamo na kocke narezano feto in postrežemo. Rezine s črnim ribezom Za biskvitno testo: 3 jajca, 75 g masla, 75 g sladkorja v prahu, 1 vanilinsladkor, 75 g ostre moke, nastrgana lupina pomaranče, 50 g čokolade v prahu. Za kremo: 250 g črnega ribeza, 100 g slad- korja v prahu, 6 listov želatine, 50 cl slad- ke smetane za stepanje, sok 1 pomaran- če. Za glazuro: 3 listi želatine, 15 cl soka črne- ga ribeza, sladkor po okusu. Za dekoracijo: stepena sladka smetana, črni ribez, ostružki pomarančne lupine, sveži listi melise. Za biskvitno testo razločimo jajca na rumenjake in beljake. Rumenjake penasto umešamo z maslom in polovico sladkor- ja. Moko pomešamo s čokolado v prahu, primešamo tudi nastrgano pomarančno lupino. Beljake stepemo v trd sneg, ki mu postopoma primešamo drugo polovico sladkorja. Rumenjakovi masi izmenično dodajamo zmes moke, vse skupaj pa ra- hljamo s snegom. Pripravljeno maso vli- jemo v pomaščen in pomokan pekač, ki ga postavimo v ogreto pečico (175 stopinj Celzija). Pečen biskvit pustimo v pekaču, da se ohladi. Za kremo pristavimo dobro opran in odcejen črni ribez, ki mu dodamo slad- kor in pomarančni sok. Na hitro prevre- mo. Nato ribez s paličnim mešalnikom dobro zmešamo. Še vročemu ribezovemu pireju dodamo ožete, poprej v hladni vodi namočene lističe želatine. Premešamo in maso hladimo v vodni kopeli. Posebej ste- pemo sladko smetano in jo postopoma primešamo ribezovi masi. Pripravljeno kremo razporedimo po ohlajenem biskvi- tu in po vrhu lepo poravnamo. Pekač po- stavimo na hladno, da se krema strdi. Za glazuro namočimo liste želatine v hladni vodi. Ribezov sok pristavimo, po Želji ga sladkamo. Tik preden zavre, sok odstavimo in v njem raztopimo ožete liste želatine. Glazuro med stalnim mešanjem ohlajamo do mlačnega, nato jo vlijemo na pripravljene rezine. Pekač ponovno posta- vimo na hladno. Pred serviranjem rezine narežemo na primerne kose in jih poljub- no dekoriramo. Boštjan Režonja, kuhar v lendavskem hotelu Lipa oglasiPvestnik.si tel.:02 538 17 20 ODKUPUJEMO RABLJENA VOZILA slovenskega porekla od letnika 2000 dalje. Tel.: 564 84 30 in 041758 700, ZEC-COMMERCE, d. o. o., Apaška c. 6, G. Radgona. m015187 VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnost brez kaska). AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 02 228 30 00, 031 320 336. m014909 KUPIM starejša osebna vozila v voznem stanju. Tel.: 041 675 652. m015273 NESNICE, rjave, cepljene, tik pred nesnostjo. Naročite: Nemčavci 528 11 90, Petanjci 546 15 05, Beznovci 549 10 25, Grad 553 11 48. m015337 TRI BIKCE, simentalce, stare od 2 do 10 tednov, kupijo. Tel.: 041 873 834. mo015314 NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodajo po 3,50 evra za kos. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m015317 PRAŠIČA, težkega od 130 do 140 kg, prodam. Tel.: 040 385 480. m015348 BIVALNO POČITNIŠKO HIŠICO ALI VIKEND kupim. Plačilo takoj. Ponudbe s fotografijo, opisom in ceno pošljite na naslov: Antik center, Gewerbepark 16, 8134 Wildenfels, Deutschland, ali antik-centereo online.de (lahko pišete v slovenskem jeziku). mo15321 VINOGRAD, 5 km iz Moravskih Toplic, po ugodni ceni prodam. Tel.: 051 383 416, po 15. uri. m0o15289 V NAJEM DAJO ENO IN DVOSOBNO STANOVANJE. Tel.: 031 685 180. m015335 KUPIJO IMT 533 ali 539. Tel.: 051 639 777. MO015226 TRAKTOR URSUS kupim. Tel.: 041 680 684. m015225 KUPIM TRAKTOR in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel.: 041 679 937. m014875 ČELNO KOSO DEUTZ FAR, roto brano, 3 m, silokombajn Vihar 80, frezo 240, sejalnik Vikon, 500 kg, koso Sip, 1,90 m, kombajn, 3-vrstni, samohodni, prodam. Tel.: 041 357 368. m015287 TRAKTOR SAME 80 KS, letnik 98, pogon 4 X 4, in tribrazdni obračalni plug Lemken prodam. Tel.: 040 484 129. mo15304 TRAKTOR FERGUSON 560 s priključki prodajo. Tel.: 540 14 11. mo015315 TRAKTOR IMT 542, letnik 1991, koruzno sejalnico Becker, obračalnik pajek Sip 640 in zadnji nakladalnik Riko, za gnoj, prodam. Tel.: 041 358 960. m015316 VLEČNI TROSILNIK MINERALNIH GNOJIL, 3 tone, z napravo proti pršenju apnenca, enoredni silažni kombajn SIP SK 80, traktorsko škropilnico Agromehanika, 600 l, 12 m naprava, čelno rotacijsko kosilnico SIP 220 F in drobilnik zrnja na tovornem vozilu z mešalnico, 3 tone, prodam. Tel.: 041 724 028. m015320 TROSILNIK MINERALNIH GNOJIL INO BREŽICE, 600 l, in pnevmatsko sejalnico, 4-redno, z dozatorji umetnih gnojil, za koruzo, znamke Optima, prodam. Tel.: 041543 684. m015325 TRAKTOR ZETOR 62-11 in 533 deluxe s priključki prodam. Tel.: 031 804 546. m015332 PODRAHLJALNIK, 2,20 m, PLUG, dvobrazdni, obračalni, znamke Regent, prodam. Tel.: 031 894 511. m015334 SENO V OGLATIH BALAH prodajo. Tel.: 031 586 370. m015277 OGLATE BALE sena in slame prodajo. Ficko, Puconci 229, tel.: 02 545 11 71. m015282 SENO V OGLATIH BALAH prodajo. Tel.: 031 586 370. mo015281 PRODAMO IN BREZPLAČNO DOSTAVIMO kamen, skrilavec, različnih barv in debelin. Tel.: 041 678 966. mo14898 GRANDE PUNTO MANJ JE BOLJE ZA OKOLJE ZE TJAT ZNA NAJBOLJE Cena s klimo že za 8.330,00 €. Dobite ga že za 99,86 € na mesec brez pologa. 3. AVTO CITY d.o.o., PE FLAMIN MS Z. Industrijska ul. 1/a, Murska Sobota Š telefon: (02) 530 46 60 iva: 4,6 - 8,1 l/100 km. Emisije CO,: 122 - 154 g/km. Slika je simbolična. PREBUJENI LEPOTEC |00 km. Emisije CO,: 39 - 158 g/km. | Slika je simbolična. MANJ JE BOLJE ZA OKOLJE — AT ZNA NAJBOLJE 7 Cena s klimo že za 11.450,00 €. % Dobite ga že za 137,27 € s na mesec brez pologa. 5. AVTO CITY d.o.o., PE FLAMIN MS Z Industrijska ul. 1 a, Murska Sobota 8. telefon: (02) 530 46 60 EKOLOŠKO KURILNO OLJE KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.: 57 88 200 KURIVO - PREVOZ, Jakšič Bojan, s. p., G. Bistrica 51 pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA PREMOG zelo ugodno z dostavo. Tel.: 041 279 187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. mo15204 POHIŠTVO ZA SPALNICO po simbolični ceni prodam. Tel.: 52119 74. mO15288 MEŠANA DRVA prodam. Tel.: 55114 01. m015318 POTREBUJETE DENAR, A NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? POSREDUJEMO VAM REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE; VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI P. R.,Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 648 679. mo014919 KREDITI DO 10 LET - NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 460 EUR! OBREMENITEV TUDI DO 60 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! POSREDOVANJE NAJUGODNEJŠE REŠITVE. AVTOMOBILI P. R., Industrijska ul. 9, MB, 02 228 30 20, 031 658 679. m013941 m014930 AN KOMUNALA TN Javno podjetje, d. o. o., Kopališka ul. 2 Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO N. C.521 37 00 POGREBNE STORITVE UREDITE VSE NA ENEM MESTU PO ZELO UGODNIH CENAH! 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA: GSM: 041 631 443 POGREBNE STORITVE, OPREMA, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC | gS ALEKSANDRA VUČKIČ BANFI s. p., DNU veščica 17, 9000 M. Sobota if v TEŽKIH TRENUTKIH ' VAM SVETUJEMO IN POSKRBIMO ZA CELOTNO ORGANIZACIJO IN IZVEDBO POGREBA Brezplačni prevozi do 40 km. — Plačilo na več obrokov brez obresti. 24 UR NA DAN: 02 534 80 60; 041 681 515 Cvetličarstvo in pogrebništvo Marija Ferenčak, s. p., Trnje 58, 9232 Črenšovci Telefon: (02) 570 15 60 ali 031 615 535, 031 653 699 - izdelava vencev in aranžmajev - dostava zastonj - pogrebne storitve in oprema - urejanje zelenic in pokopališč - prodaja vseh vrst rastlin in cvetja - konkurenčne cene KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 Izdelava in obnova nagrobnih spomenikov, tlaki, stopni- ce, okenske police in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031 876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Beltinci www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si zahvale BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK 18. februarja 2010 | Vestnik | 29 Le kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je. V SPOMIN Mineva deset let žalosti, odkar je za vedno odšla od nas draga Jolanka Grebenar iz Čepinec Za vsak cvet, prižgano svečo, lepo misel in molitev ob njenem grobu - iskrena hvala. Vsi njeni Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, da je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ki ohranja nam spomine. V SPOMIN 14. februarja je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Štefan Vogrinčič iz Kupšinec Vsem, ki ga z lepo mislijo ohranjate v spominu in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala. Njegovi najdražji Saj ni rečeno, da te ni, čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi. Tiha bolečina spremlja SPOMIN na 20. februar, ko nas je pred desetimi leti zapustila naša draga Matilda Kolmanič iz Borejec 32 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi njeni Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči. To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo tvoje zadnje dni. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustila naša najdražja Marlja Bernat s Cankove 66 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali sveče, za svete maše in cerkev sv. Jožefa na Cankovi. Njeni najdražji Življenje je kot reka, ki teče in odteka, spomini pa so tisti, ki spremljajo človeka. (4 ta V SPOMIN draga mama dragi oče Ema Alojz Gjureč Gjureč iz Večeslavec 15 Iskrena hvala vsem, ki se ustavite z lepo mislijo ob njunem grobu. Hčerka Slavica z družino Ljubezen, delo in trpljenje ( ) bilo tvoje je življenje ... si iBA j ZAHVALA V 80. letu nas je za vedno zapustil dragi brat in stric Alojz Plej s Petanjec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, osebju doma starejših v Rakičanu, gasilskim društvom, pogrebništvu Banfi, g. župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki so darovali za svete maše, cerkev, cvetje in sveče. Žalujoči njegovi najdražji Ničesar ni, da v tem ne bi bil ti, so oblike tvojega smehljaja in vsaka stvar o tebi govori, ti ostajaš ... ZAHVALA V 55. letu nas je zapustil dragi sin, brat in stric Ivan Henzel iz Dolge ulice 197 v Moravskih Toplicah Iskrena hvala vsem, ki ste se zadnjič poslovili od njega, sorodnikom, sosedom, prijateljem, lovskim kolegom in dimnikarjem. Hvala za izrečeno sožalje, darovane sveče in denarne prispevke. Še posebej hvala lovskim kolegom iz Rakeka za spoštljiv in dostojanstven zadnji lovski pozdrav. Težko ga bo pozabiti, ker nam je bil drag, še težje je - izgubiti ga za vedno in najtežje - naučiti se živeti brez njega. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, babica in sorodnica Angela Sukič od Grada 116 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in cerkev. Iskrena hvala g. župniku Goranu Kuharju za pogrebni obred, zdravniku Čurčiču, patronažni sestri Darinki in pevcem za odpete žalostinke. Hvala družini Šinko za vso pomoč. Lepa hvala pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - hvala. Žalujoči: sin Franc z ženo, hčerka Marija z možem, vnuki Franc z Janjo, Suzana, Jožek in Gabriela ZAHVALA V 61. letu je končal svojo življenjsko pot dragi oči in brat Jožef Toplak iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh trenutkih kakor koli pomagali, ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Lepa hvala osebju in stanovalcem Doma starejših Rakičan. Posebej hvala Mihovim prijateljem in sodelavcem v podjetju Elrad International iz Gornje Radgone. Žalujoča: sin Miha z mamo in brat z družino Ne joči več. Obriši si solze. On je že onkraj groze in trpljenja. Ne joči več, najhujše breme breme je življenja. (S. Makarovič) ZAHVALA Tiho in brez slovesa nas je 20. januarja v 80. letu za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek Maksimiljan Čuk iz Ključarovec Iskrena zahvala vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli sožalje in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi Čeprav ti želimo miren počitek, so naša srca polna žalosti. ZAHVALA V 87. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Istvan Bencsecz s Hodoša Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in prispevali za dobrodelne namene. Zahvaljujemo se duhovniku Viliju Kerčmarju, pevcem in osebnemu zdravniku Marijanu Kiršnerju ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Zdaj moram oditi, moj čas je prišel, luč ugasniti, ujeti odmev, kjer sonce ugasne, ko se znoči, svetloba me čaka na koncu poti. ZAHVALA V 87. letu nas je za vedno zapustil dragi oče, dedek in pradedek Franc Škrilec iz Lemerja 49 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, prispevali v dobrodelne namene ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, domačemu PGD ter okoliškim gasilcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njegovi najdražji Fotografija Milan Jerše BARVA CM/K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK stran 30 30 | Vestnik | 18. februarja 2010 www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si iz naših krajev/oglasi Fantje boljši aranžerji Proračun s cmokom Aw | li Soboški izvršilni odbor LDS-a se je opredelil do pisma aktualnega župa- na o podpori na naslednjih županskih volitvah in se odločil, da bo na jesen- skih volitvah nastopil s svojim kandi- datom. Najbližje kandidaturi je menda predsednik odbora dr. Mitja Slavinec. Hkrati so še enkrat izrazili svoje sta- lišče do soboškega proračuna, ki ga bodo v drugem branju podprli tudi za- radi tega, ker je bilo upoštevano njiho- vo stališče o prepolovljenem zadolže- vanju. Ob tem so še enkrat opozorili, da problem občine ostaja neuspeh na javnem razpisu za pridobitev sredstev za opremo nove večnamenske dvora- ne. Če bo občina sama financirala pro- jekt, jim to po njihovem lahko povzro- či finančne težave v prihodnjih letih. J. V. Fotografija: B. B.P. Vse je čedalje bolj povezano z naravo — v Pomurju še bolj kot drugod po Sloveniji in na Biotehniški šoli Rakičan še bolj kot na drugih šolah. Za izobraževanje na tej šoli se odločajo dijaki, ki jih zanimajo naravoslovje, ekologija, vrtnarstvo, kmetijske stroke, razvoj podeželja, turizem na podeželju in razne dopolnilne dejavnosti. In še eno skrivnost so izdali profesorji na informativnem dnevu: fantje imajo skorajda večji smisel za oblikovanje cvetličnih aranžmajev kot dekleta. B. B.P. SKB nagrajuje zveste uporabnike Z edinstvenim programom na slovenskem bančnem trgu »SKB Zvestoba« in pri- o OZI V A Župan Slavko Petovar in direktor Nograda gradnje Drago Novak ob podpisu pogodbe Veržej Največji zalogaj Občina Veržej bo v letošnjem juniju, juliju in avgustu urejala javno infra- strukturo v Banovcih. Po uspešni prijavi na javni razpis uredimo infrastrukturo. V ta namen sta že urejeni sprehajalno-kolesar- ska pot Veržej-Banovci in javna raz- svetljava na tem območju, zdaj pa bo za izbor operacij iz sredstev Evropske unije za kohezijsko politiko bo pro- jekt delno financiral Evropski sklad za regionalni razvoj v okviru opera- tivnega programa krepitve regional- nih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. »Gre za največjo investicijo v zgo- dovini Občine Veržej. V 12-letnem ob- stoju naše občine dajemo poseben poudarek tudi turizmu, ki je vse po- membnejša in obetavna gospodarska panoga. Zato smo se odločili, da v Ba- novcih, znanem turističnem letovi- šču, ki ga skozi vse leto obišče veliko domačih in tujih gostov, lani so zabe- ležili že 105.000 prenočitev, dokončno XENON na vrsti javna infrastruktura v naselju Banovci. Obsegala bo zgraditev ploč- nika, javne razsvetljave, meteorne kanalizacije, rekonstrukcijo ter pre- plastitev cestišča in sprehajalno-ko- lesarske poti,« je ob podpisu pogod- be povedal župan Slavko Petovar. Na podlagi javnega naročila je bilo za izvedbo gradbenih del izbrano kot najugodnejši ponudnik gradbeno podjetje Nograd gradnje iz Črenšo- vec. Vrednost celotne investicije zna- ša 576.300,71 evra; od tega je iz držav- nega proračuna zagotovljenih 408.213 evrov, Občina Veržej pa bo prispevala 168.087,71 evra. Milan Jerše vlačnimi nagradami SKB vsake tri mesece stranke nagradi za izkazano zaupanje Uprava banke SKB je 10. 2. 2010 pode- lila nagrade za prvo nagradno obdo- bje od1. 10. do 31.12. 2009. Jasna Suha- dolc, že štiri leta zvesta stranka SKB, je prejela glavno nagrado in se bo od- peljala v novem avtomobilu Peugeot 308. Na podelitvi nagrad je Jasna deja- la, da je z banko SKB zelo zadovoljna, saj njeni bančniki hitro rešijo vsako težavo. Druga nagrajenka, Maša Go- stinčar Cvar, je zvesta stranka SKB že kar 13 let in je bila v vsem tem času vedno zadovoljna. Zato je ravno te dni tudi svojemu otroku v SKB odprla varčevalni račun. Maša je bila prijetno presenečena, ko je ravno na svoj roj- stni dan izvedela, da bo za zvestobo nagrajena s prestižnim križarjenjem. e ARCHITECTURAL Uprava SKB se je svojim strankam zahvalila za zvestobo in pripadnost banki ter podelila prve nagrade programa SKB Zvestoba. Tretja nagrajenka, Špela Kosem Todo- rovič, je pred sedmimi leti na priporo- čilo sorodnikov za svojo banko izbrala SKB. Pravi, da je zagotovo prednost te banke osebni pristop do strank in da bo SKB tudi v prihodnje priporočala svojim znancem. Za nagrado bo leto- a LIGHTING Vas zanima delo v mladem, dinamičnem, hitro rastočem kolektivu, ki je s svojimi izdelki prisoten na vseh svetovnih trgih? Vabimo vas k sodelovanju. šnje olimpijske igre spremljala na no- se nadaljuje tudi v letu 2010, nasle- vem LCD-televizorju. dnje žrebanje bo že v začetku aprila. Nagrajevanje zvestobe strank SKB Oglasno sporočilo XAL Svetila d.o.o. smo nenehno rastoče podjetje, del avstrijskega koncerna XAL GmbH iz Gradca. Ukvarjamo se s proizvodnjo visokokakovostnih svetil in svetlobnih sistemov. Iščemo nove sodelavce za našo proizvodnjo v Nemčavcih. SKLADIŠČNIK Od vas pričakujemo: « izobrazbo smeri Skladiščni tehnik, ali vsaj 4.stopnja izobrazbe e Izkušnje z delom v skladišču « Zaželjen izpit za viličarja « Znanje nemškega jezika VODJA SKUPINE Od vas pričakujemo: « Vsaj poklicno izobrazbo iz elektrotehnike ali strojništva « Izkušnje z vodenjem skupin « Vestnost in natančnost pri delu e Inovativnost in iznajdljivost na delovnem mestu « Znanje nemškega jezika VODJA ODDELKA ZA KONTROLO KVALITETE Od vas pričakujemo: e Vsaj 5.stopnjo izobrazbe elektro ali strojne usmeritve « Zaželjene izkušnje na podobnem delovnem mestu < Znanje nemškega jezika « Samostojnost na delovnem mestu » iznajdljivost ter prilagodljivost na delovnem mestu Nudimo vam: « Urejeno delovno okolje « Nagrajevanje po produktivnosti « Možnost kariere v koncernu XAL Ponudbe pošljite v roku 15 dni od objave na naslov: XAL Svetila d.o.o., Nemčavci 75, 9000 Murska Sobota s pripisom »za razpis« ali na e-mail: tadej.topolnik2xal.com Zahvala Hvala donatorjem in vsem, ki so na- menili 0,5 odstotka dohodnine Medob- činskemu društvu slepih in slabovidnih Murska Sobota za kakovostno izvajanje posebnih socialnih programov. pomurje.si BOLJŠA STRAN SPLETA WWW.XAL.COM OBRAZI PORABJA V ČETRTEK OB 18.30 URI FBRUARJA OKOČIte v digitalno m prihodnost že danes! Konec leta 2010 bomo v Sloveniji z analognega prešli na digitalno oddajanje televizijskega signala. Prehod na digitalno televizijo bo prinesel veliko novosti; že danes pa lahko vsi na- ročniki SiOL TV dostopate do številnih prednosti digitalnega sveta. SiOL TV je digitalna televizija, zato njeni uporabniki prehoda ne boste občutili in boste televizijske pro- grame in ostale storitve, ki jih ponuja, spremljali, kotrste jih do sedaj. SiOL TV poleg bogatega nabora izbranih televizij- skih programov vključuje številne dodatne storitve.in vsebine, do katerih lahko uporabniki dostopate 24 ur na dan, kadar koli si zaželite. V videoteki lahko izbirate med več kot tisoč vsebinami — med njimi tudi SiOL TV HITI — najnovejšimi filmskimi uspešnicami. V okviru programskega paketa Mega je vrsta vsebin in storitev že vključenih v paket in to brez dodatnega plačila. Na voljo so izbrani filmi, risanke, koncerti in Športno-doku- mentarni filmi ter SiOL TV igre, ki predstavljajo zaba- vo za vso družino. Paket Mega vključuje tudi storitev SiOL TV ambient, ki v vašem domu pričara enkratno in sproščujoče vzdušje, saj vaš televizijski ekran spre- meni v goreči kamin ali drug izbrani motiv. Uporabniki paketa Mega lahko, poleg vsebin, ki so zajete v vse pakete, dostopate tudi do izbranih dodatnih vsebin spletne televizije SiOL iO, in to kar preko svojega računalnika. SiOL TV lahko v primeru, da že imate ali naročiteSiIOL internet, dva meseca brezplačno preizkušate' ih se prepričate, da je najzabavnejša in vsebinsko najbo; gatejša digitalna televizija. Če se za SiOL TV odločite do konca februarja 2010, lahko izkoristite še dodatno olimpijsko ponudbo: Z naročilom SiOW TV/boste na- mreč lahko poleg dveh mesecev brezplačnega preiz- kušanja tako še dodatna dva meseca brezplačno spre- mljali vsebine; zajete v najbogatejši programski paket Mega'in dodatek Eksplozivni, Preklopite na digitalno še danes! k Več informacij o SiIOLTV dobite na brezplačni telefonski številki 080 8000, na spletnem naslovu www.siol.net in v vseh Mobitelovih centrih. He" 4 080 8000 www.siol.net Vesolje veselja Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000-Ljubljana. www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si napovednik BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK stran 31 18. februarja 2010 | Vestnik | 3 1 lasbene lestvice na radiu murski v. LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE DOMAČA PLOŠČA 1. SLOVENIJA - Metulj 2. F ČARNI PANTLIK DIJANI LASJE - Kontrabant 3. LEPE PESMI ZNAMO ŠPILAT - Lan- ga 4. POT DOMOV - Karmen in Avantura 5. EKG - Nika Zorjan PREDLOGA RAD BI - Blind 4 destiny ŽELIM TE VIDETI LE SREČNO - Franc Gorza in Majda Petan LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE GLASBA NAŠEGA SRCA 1. VILA Z NEBA - Modrijani 2. POZDRAV SLOVENIJI - Kranjci 3. ČE ME HOČEŠ POVEJ - Golte 4. TRENUTEK SREČE - Pepelnjak 5. POSTOJ PRIJATELJ MOJ - Sicer PREDLOGA MURSKO POLJE - Prleški kvintet TISTI DAN - Novi spomini LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE 7 VELIČASTNIH 1. SANJAJ (2010) - I.C. E. 2. ODKAR TE NI - Nuška Drašček in Jacgues Houdek 3. ZDAJ KO SVA SI BLIZU - Art Music Orchestra 4. IZPOLNIVA ŽELJE - Nude 5. LALALALALA - Jadranka Juras PREDLOGA ZVEZDNO NEBO - Marko Vozelj KADAR SEM SAMA - Perpetuum Jazzile NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU NSTSNMV 1. RAIN - Mika 2. WHEELS - Foo Fighters 3. IWILL LOVE YOU MONDAY (365) - Aura Dione 4. TIK TOK - Kesha 5. FIREFLIES - Owl City PREDLOGA I LIKE - Keri Hilson 21 GUNS - Green Day 4 The Cast Of American Idiot Nagrado Srečanja na Murskem valu dobi: Nateja Stanek, Slomškova ul. 68, Murska Sobota Kupon št. 7 Glasujem za skladbo: Domača plošča: Glasba našega srca: 7 veličastnih: NSTSNMV Ime in priimek, naslov: Izpolnjen kupon pošljite do torka, 23. fe- bruarja 2010, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Radio Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz PETEK, 19. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 Ju- tranji program, Simona Špindler - 06.45 Po- ročilo OKC - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.00 Poročila - 8.30 Langa pred Emo 2010 - 09.30 Kultura in šport ob kon- cu tedna - 10.00 Poročila - 11.15 Zamurjen- ci - 12.00 Poročila - 12.30 Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi - Popoldanska voditeljica Nevenka Emri -17. 00 Osrednja poročila - 17.30 Mur- ski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.30 Ra- dijski knjižni sejem - 19.00 Mladi val - 20.10 Zimzelenčki, ugasni televizor! SOBOTA, 20. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 Še bolj počasno vstajanje ...- 08.00 Poroči- la - 08.30 Mali oglasi - 09.15 Biba buba baja, ponovitev oddaje - 9.30 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.30 Potepajte se z nami - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Po- novitev oddaje Od petka do petka - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.05 Ob- vestila - 14.15 Oddaja tedna: Pomurke in Po- murci leta 2009 - 15.00 Literarni drobci - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi -18.00 Glasba našega srca, naro- dnozabavna lestvica - 19.00 Poročila - 19.15 Glasba po željah - 20.00 Zadnja poročila - 20.10 Duškova ordinacija in javljanja Jerneja Šavla z Eme 2010 NEDELJA, 21. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 Nedeljsko prebujanje - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.30 Panonski odmevi - 08.00 Mi- sel in čas, duhovna misel predstavnikov ver- skih skupnosti Pomurja - 08.30 Zamurjen- ci - 9.00 Srečanje na Murskem valu - 10.00 Izbor pesmi tedna - 10.30 Nedeljska kuhinja: Milica Šadl - 12.30 Poročila - 12.35 Obvesti- la - 13.00 Minute za kmetovalce - 13.30 Če- stitke, šport, glasba - 18.00 Na narodni far- mi, ansambel Iskrica -19.00 Poročila - 20.10 Samo za vas, Samo Budna PONEDELJEK, 22. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 Ponedeljkovo jutro z Boštjanom Rou- som - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič - 08.00 Poročila - 08.30 Šport, porodnišni- ca - 09.15 Ponedeljkova tema - 11.15 Oaj, kak san zliifto! (Jernej Šavel, Tonček in Gorazd Gider) - 12.30 Anketa - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi - 14.15 Za zdravje, fiziote- rapija in Metka Vlaj - 15.30 Dogodki in od- mevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obve- stila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - EMA 2010 - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja po- ročila - 20.10 - Kak je inda fajn bilou in Mi- lan Zrinski TOREK, 23. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 Jutranji! in Urška Horvat Ritlop - 07.40 Lju- bljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Po- ročila - 08.30 Besede, besede - 10.30 Mali oglasi - 1115 Kratki stik - 12.30 Potrošniški nasvet, Lidija Domanjko - 13.15 1. oseba edni- ne - 14.30 Sedem veličastnih, oddaja o do- mači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bo- jan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled - 19.15 Eti taje muzika - 20.00 Zadnja poroči- la - 20.10 Jukeboks in Boštjan Rous SREDA, 24. februarja: 00.00 SNOP - 05.00 Ju- tranje prebujanje z Bojanom Rajkom - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda - 08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 9.15 Aktualno v sredo - 10.15 Župan na obisku - 11.15 Trn v peti, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.30 Intervju - 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 13.30 Mali oglasi - 14.30 NSTSNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogod- ki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda (Bog- dan Lemut) - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja, Jerneja Pirnat in učenci Podružnične osnovne šole Krog -19.00 Poročila - 19.15 Skupaj - egytitt - vktiper - 20.00 Zadnja poročila - 20.10 Mur- sko-morski val - Simona Špindler in Ivanka Klopčič. ČETRTEK, 25. februarja: 00.00 SNOP z Bojanom Rajkom - 05.00 Zbudite se z do- brim radiem! - Dejan Fujs - 06.40 Prete- klih 24 - 07.00 Druga jutranja kronika - 07.20 Obvestila - 07.30 Vreme, ceste, radarji - 07.45 Zvočno pismo iz Gradca s Saro Rajh - 08.00 Poročila - 08.15 Kmetijski strokovnjak - 09.15 Kuharski nasvet - 09.30 Pregled Ve- stnika (Petra Kranjec) - Dopoldanski voditelj Boštjan Rous - 10.30 Mali oglasi - 1115 Re- portaža tedna - 11.45 Šport za vse - 12.30 Ak- tualno -13.15 1. oseba ednine - 14.30 Domača plošča - 15.30 Dogodki in odmevi - Popol- danski voditelj Milan Zrinski - 16.30 Osrednja poročila na Murskem valu - 1700 Četrta mre- Ža, gost predsednik Državnega zbora Pavel Gantar - 18.00 Mali radio -19.15 Bilo je ne- koč - 20.00 Poročila - 20.10 Geza se zeza lnik prireditev Otvoritev LENDAVA V soboto, 20. februarja, ob 18. uri bo v preddverju gledališke in koncertne dvorane otvoritev razstave del članov internetnega portala FotoFoto z na- slovom Le kam veter nas popelje. Koncert LJUTOMER V četrtek, 18. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu koncert akademskih glasbenikov, ki sestavljajo kvartet po- zavn Fourtissimo (Andrej Karba, Jure Smej, Urban Turjak, Marko Slavič). Program bo povezovala Petra Karba. MURSKA SOBOTA V petek, 19. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani koncert vokalistke Nu- ške Drašček in klaviaturista Blaža Jur- jevčiča z naslovom Ti si moja ljube- zen. Predstavila bosta izbor najlepših domačih in tujih ljubezenskih pesmi. Predprodaja vstopnic (15 evrov) v Tu- ristični agenciji Piitra (Cvetkova 1), na dan koncerta 20 evrov! V petek, 19. februarja, ob 22. uri bo v MIKK-u koncert meseca s skupina- ma Colour Haze (Munchen, psihede- lični heavy rock) in Stonebride (Za- greb, psihedelični blues stoner/sludge rock). GORNJA RADGONA V soboto, 20. februarja, ob 17. uri bo v Zasebni glasbeni šoli Maestro nastop udeležencev delavnice trobil Ko zatro- bijo trobente. BELTINCI V soboto, 20. februarja, ob 21.30 bo v Ambasadi ŠKM koncert skupin Maj- moon (Nemčija/Hrvaška/Bosna, kraut rock) in Ekt Ack (Zagreb, rock). Dogodek VELIKA POLANA V četrtek, 18. februarja, ob 10. uri bo v sejni sobi predstavitev dosedanjih rezultatov in 2. diskusija v okviru pro- jekta CeRamICa ter izvedbe Swot in tržne analize (diskusija o stanju lon- čarstva in malih obrti v Pomurju ter drugih državah partnerkah v projek- tu). GORNJA RADGONA/ČREŠNJEVCI V petek, 19. februarja, ob 14. uri bo pri OŠ začetek pohoda, ob 15. uri pa pri spomeniku v Črešnjevcih spominska proslava - Marija Rožman. Gledališče GORNJA RADGONA V četrtek, 18. februarja, ob 19. uri bo v kulturnem domu monokomedija o tragediji našega šolstva z naslovom Učitelj v režiji Matjaža Latina. Igra: Aljoša Ternovšek. ČRENŠOVCI/GRAD V petek, 19. februarja, ob 18. uri bo v kulturni dvorani Črenšovci gledališka komedija Slačilnica avtorja Draga Me- gliča v izvedbi KUD-a Črenšovci in re- žiji Andreje Sever. V nedeljo, 21. febru- arja, ob 17. uri bo predstava v kulturni dvorani pri Gradu. LJUTOMER V petek, 19. februarja, ob 19.30 bo v kulturnem domu komedija Poročni list avtorja Ephraima Kishona v izved- bi KUD-a Križevci. V nedeljo, 21. februarja, ob 16. uri bo v kulturnem domu premierna predsta- vitev mladega roda ljutomerskih gle- dališčnikov s predstavo Plesoči osli- ček avtorja Erika Vosa v režiji Srečka Centriha. MURSKA SOBOTA V soboto, 20. februarja, ob 19. uri bo v grajski dvorani monokomedija Osa- mljena ženska avtorja Daria Foja v iz- vedbi Zorice Fingušt Fatur in men- torice Milene Muhič. Rezervacija in prodaja vstopnic (7 evrov) je v pisarni ZKD Murska Sobota med 10. in 13. uro. Predavanje VERŽEJ Od sobote, 20., do ponedeljka, 22. fe- bruarja, bo v Zavodu Marianum 1. intenzivni konec tedna aktivnosti za mlade v okviru projekta Prišla bo pomlad. Na sporedu bodo intenziv- ne vaje pesmi, izbrane iz repertoar- ja pesmi duhovne ritmične glasbe in otroških ljudskih pesmi. Strokovno bo program spremljal in vodil Peter Puč- nik ob sodelovanju s priznanimi lokal- nimi glasbeniki, kot so Matej Zavec, Felicita Heric Taškov in Marjeta Ivan- čič. Inf.: 041 357 640. GORNJA RADGONA V soboto, 20. februarja, ob 9. uri bo v Zasebni glasbeni šoli Maestro glasbe- na delavnica učencev trobil z naslo- vom Ko zatrobijo trobente. POMURJE Začel se je nov spomladanski seme- ster joge, ki ga pripravlja Društvo Joga v vsakdanjem življenju. Termini: Len- dava (ponedeljek ob 17.30 v DOŠ II), Murska Sobota (torek ob 17.30 v gasil- skem domu), Gornja Radgona (četrtek ob 17. uri v OŠ), Ljutomer (sreda ob 17.30 v gimnaziji). Razstava MURSKA SOBOTA V Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava Moje zvezdarne - Pavel Ku- naver, pionir slovenske amaterske astronomije. Z razstavo gostuje Tehni- ški muzej Slovenije. V Pokrajinski in študijski knjižnici je do 27. februarja na ogled samostojna foto- grafska razstava, kjer ljubiteljski foto- graf Danilo Ivančič iz Veržeja predsta- vlja fotografije s koncertov ansambla Lojzeta Slaka z naslovom Razprodano. V Galeriji je do 24. februarja na ogled s razstava Pogled od zgoraj, kjer so raz- stavljena dela 21 članov Društva likov- nih umetnikov Prekmurja in Prlekije. GORNJA RADGONA V kulturnem domu je na ogled razsta- , va del akademskega slikarja Stojana Kneževiča. V osnovni šoli je na ogled razstava Od. , Zemlje do vesolja. GENTEROVCI Do 19. februarja je na dvojezični osnovni šoli na ogled razstava Svobo- da in demokracija. LENDAVA Na gradu je do 5. aprila na ogled arhe- ološka razstava Pokrajinskega muzeja Murska Sobota z naslovom Pri Muri. V Sinagogi je na ogled razstava ume- tniških del akademskega slikarja Igna- ca Medena. MORAVSKE TOPLICE V galeriji hotela Ajda v Termah 3000 je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Denka. VERŽEJ V Zavodu Marianum je na ogled raz- stava likovnih del likovne kolonije Kulturnega društva Frana Ksaverja Meška od Svetega Tomaža. POTRNA V Pavlovi hiši je do 27. februarja na ogled razstava Metamorfoze, kjer se predstavljajo umetniki Johnny Fort- miiller, Robert G. Tomaschek in Albert Holler. Kino STAR MAX MURSKA SOBOTA (od 18. 2. do 24. 2.) Ameriška komična drama V zraku (20.50) Francoska drama Coco Chanel in Igor Stravinski (19.00, 21.30) Ameriški animirani sinhronizira- ni družinski film Oblačno z mesni- mi kroglicami (17.00, sob. in ned. še 15.00) Ameriška romantična drama Kje sta Morganova? (18.50, 21.10) Ameriška animirana sinhronizirana družinska komedija Alvin in veverič- ki 2 (16.30, 18.40) Ameriški animirani sinhronizira- ni družinski film Princesa in žabec (16.40, sob. in ned. še 14.30) LJUTOMER Sobota, 20. februarja: ob 19.30 ameri- ška grozljivka Paranormalno GORNJA RADGONA Petek, 19. februarja: ob 18.00 ameriška animirana sinhronizirana družinska komedija Planet 51 Fotografija R. |. Razprodano v PISK-u V Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti si lahko ogledate samostojno fotografsko razstavo Razprodano, posvečeno ansamblu Lojzeta Slaka, ki jo je pripravil Danilo Ivančič iz Veržeja. Na 27 fotografijah so zabeleženi različni utrinki, ujeti na koncertih tega legendarnega ansambla. V kulturnem programu so sodelovali še pevci Pšenični klas iz Babinec in harmonikar Božidar iz Žerovinec. Razstavo si lahko ogledate do konca februarja v času, ko je odprta knjižnica. 32 | Vestnik | 18. februarja 2010 (ne)nazadnje BARVA CM "K datum: 18. 02. 2010 VESTNIK www.vestnik.si | e: vestnikOvestnik.si Četrtek: zmerno oblačno 1|9 ik Petek: oblačno, dež -1|6 bikih boji a VE ifrga Pra 4 Sobota: oblačno, dež iš s snegom k -3 | 1 EO PA, [ tel, Vel Nedelja: pretežno jasno -2|5 Ponedeljek: pretežno oblačno -3| 5 Vremenska napoved v besedi V četrtek bo sprva oblačno. Čez dan se bo zjasnilo. Pihal bo šibak do zme- ren jugozahodni veter. Toplo bo, to bo najtoplejši dan tega tedna. V noči pred petkom bo še precej jasno, zato bo zju- traj temperatura malo pod ničlo. V pe- tek se bo hitro pooblačilo in čez dan bo od zahoda začelo deževati. Glavnina padavin bo popoldne. Po krajši preki- nitvi se bodo padavine nadaljevale tudi v soboto, ko bo dež postopno prehajal v sneg. Prav dosti ga ne bo. Čez dan se bo ob dotoku hladnejšega zraka od se- verovzhoda tudi hladilo. V nedeljo se bo zjasnilo in dan bo sončen. V pone- deljek se bo oblačnost spet povečala. Dnevne temperature bodo nad ničlo. Globalno segrevanje O čem se zadnje čase več govori (če pu- stimo pri miru gospodarsko krizo) kot o globalnem segrevanju ozračja in pod- nebnih spremembah?! Slišimo, da je za vse kriv človek z izpusti ogljikovega di- oksida, a tudi nasprotujoča si mnenja, da se naše ozračje sicer segreva, a da na to nimamo vpliva. Ali celo, da se ozračje ohlaja in da se nam bliža ledena doba. Marsikdo se vpraša, kako lahko v stro- ki nastanejo tako različna mnenja!? Ja, podobno kot si tudi zdravniki niso pri vsakem pacientu enotni, kaj bi bilo naj- bolje storiti. Ali pa geologi pri zemelj- skem plazu, kako bi ga sanirali itd.. Najbolj sporno se zdi omejevanje izpustov toplogrednih plinov, pred- vsem ogljikovega dioksida. Kaj pome- ni zmanjševanje izpustov tega plina? Ogljikov dioksid nastaja pri izgoreva- nju fosilnih goriv: premoga, nafte, drv ... Pri izgorevanju pa nastajajo tudi di- mni plini, ki onesnažujejo zrak. To- rej bi z zmanjšanjem izpustov ogljiko- vega dioksida zmanjšali tudi količino onesnaženih plinov v našem ozračju. Ali je s tem kaj narobe? Pri tem posta- ne vprašanje, ali je ravno ogljikov dio- ksid povzročitelj segrevanja, povsem odveč. Vsaj zame. vestnikov koledar Č -18. februar SIMEON P - 19. februar JULIJAN S - 20. februar LEON N - 21. februar IRENA P- 22. februar MARJETA T - 23. februar MARTA S - 24. februar MATIJA 21. februarja bo sonce vzšlo ob 6. uri in 56 minut, zašlo pa ob 17. uri in 36 minut. Dan bo tako dolg 10 ur in 40 minut. 22. februarja ob 1. uri in 41 mi- nut bo na nebu nastopil prvi krajec. Fotografija: Tomo Koleš Pet šoferjev v središču Murske Sobote je v sredo neprijetno presenetilo obvestilo policije na njihovih avtomobilih. Parkirali so namreč na parkirnem prostoru ob stanovanjskem bloku, pred katerim sicer stoji tabla z napisom, da je parkirišče rezervirano samo za stanovalce. Vendar pa imajo slednji na voljo parkirni prostor v podpritličju objekta, ki je drugače v Soboti bolj znan po tem, da v njem živijo tisti, ki imajo malo več pod palcem. Ali pa vsaj navzven kažejo takšno podobo. Kaznovani šoferji so se pritožili, da na zunanjem parkirišču parkirajo neprestano že več kot pol leta, saj je vsaj četrtina parkirnega prostora vedno prostega, ker tukaj ni modre cone. Vozniki namigujejo na paradoks, da naj bi bil vsaj eden od prijaviteljev nekdo, ki sploh ni iz Murske Sobote. Dodali so, da bodo tokrat poiskali svojo pravico. Hmm, oko za oko, zob za zob, brisalec za brisalec? Zimske radosti Kdo ima večjega snežaka? Sneg in olimpijada pri Pomurcih vzbudila tekmovalnega duha - Vse orjaške snežene figure na pomurje.si Če je maškaram res uspelo pregnati zimo in je z obilnim sneženjem mi- nuli teden zadnjikrat udarila z repom, potem so številni naši bralci njene za- dnje vzdihljaje zelo dobro izkoristili - kako drugače kot s postavljanjem sne- žakov, brez katerih bela zima pač ne bi bila popolna. Kupi snega so očitno v mnogih pre- budili ustvarjalno žilico in otroško Bei PE 4? RI mi a 4; By Kjer [2.2 "a AM. Si veselje nad zimskimi darovi, in to ne samo pri otrocih, ampak prav tako pri odraslih, kar pa tudi ni nič slabega, saj celo zelo pametni ljudje trdijo, da je za človeka koristno, če od časa do časa izživi otroka v sebi. In tako so ob kida- nju snega ali pa kar tako po mnogih kje zrasli številni sneženi možje, ki so se jim marsikje pridružile še druge po- Ker Sabina Recek iz Večeslavec, hčerka Eva in sin Sebastjan ne morejo sesti v pravega volkswagnovega beetla, ki je Sabinin sanjski avto, je mož Tomaž hrošča Naročite svoj izvod časopisa Vestnik narocninaCvestnik.si Cena izvoda časopisa za naročnika je 1,55 evra. Naročilo velja do pisnega preklica. Naročnino bom plačeval za obdobje: CI trimesečno, CI polletno, CI letno. Po prejemu položnice se lahko oglasite v vaši banki, kjer si uredite plačevanje z mesečnimi obremenitvami. CI Obvezujem se ostati naročnik časopisa vsaj eno leto. Za nagrado prejmem Vestnikovo majico. Ime in priimek: Rojstni podatki: Naselje, kraj, številka: Davčna številka: Poštna številka: Datum: Pošta: Podpis: Podjetje za informiranje, d. o. o., spoštuje vašo zasebnost in zagotavlja visoko raven varovanja podatkov. Podjetje za informiranje se zavezuje, da bo vaše podatke skrbno hranilo in jih uporabljalo samo z namenom analiziranja naročnikov, tržnih raziskav ter predstavitev izdelkov in storitev Podjetja za informiranje, d. o. o., ter jih brez vaše privolitve ne bo posredovalo tretjim osebam. Posameznik lahko po 73. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da Podjetje za informiranje, d. o. o., trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namene neposrednega trženja. Podjetje za informiranje, d. o. o., je dolžno v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja in o tem v nadaljnjih 5 dneh obvestiti registriranega uporabnika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj v zvezi s tem poravna Podjetje za informiranje, d. o. o. Fotografija Nataša Juhnov Ob obilici mehke beline na domačem dvorišču so se pri Palovih v Veliki Polani mama Irena, hčerki Anja in Tjaša ter načaka Marko in Katja lotili izdelovanja snežaka, najprej manjšega, potem pa še večjega. VI Tri metre visokega snežaka je pet stanovalcev enega izmed blokov v Cvetkovi ulici oblikovalo iz grmade snega, ki so ga udarniško počistili s parkirišča. Glavni pobudnik akcije Stanko Kornik takrat še ni slutil, koliko veselja bodo s tem pripravili številnim otrokom, ki se želijo fotografirati ob orjaku. srečene snežene figure. Predvsem na račun velikih količin snega so nekate- re skulpture dosegle že kar gigantske razsežnosti, najbrž pa je postavljavce tri-, štirimetrskih in še višjih snežakov gnal tudi tekmovalni duh v slogu prav zdaj zelo aktualnega olimpijskega ge- sla višje, hitreje, močneje. Kakšni orjaki krasijo okolice domov po raznih pomurskih krajih, si lahko ogledate na našem portalu pomurje. si, saj vseh zaradi omejenosti prosto- ra na tem mestu nismo mogli objaviti. Za tiste, ki ste prav tako postavili svo- jega sneženega moža, vendar se vaš izdelek ne more primerjati s temi ve- likani, pa naj zapišemo, da ni vse v ve- likosti in da je najpomembneje, če ste se ob tem vsaj malo razvedrili. P.K. NI stran 32 Fotografija Jože Gabor Fotografija Petra Kranjec