ZM. MM.
XLDL leto.
do*ta\!jen
c«k> leto......K 24 —
-     >m........!? -
ictrt leti........a—
Uto pol teti četrt leta
. II-. 550 . ISO
lnscrati  veljajo   peteri si. in*  i < ut vrsia /a trikrat po 14 v«., za dvakrat po i -  * in    t* .r fci^r dii većkral j«-  10 vin   Pri večjih inb<-rcij«h po d<>|*o\.ofu. Lpfavntitvu naj s»e poiiltajo naročnine, reklamacije, m&erati itd to »r .niii imMiam nr stvari
e ne vračajo :viu le\oV
noiiiila t* * / btiiiilrit   v^.-iaiNr naročnine se
ozira.
ŠL 14.
.Slovenski Narod- velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo:
celo leto.......K 25 —       Ceio leto.......K 28
pol leta........13' _ , .
četrt leta 6 50        za Ameriko m vse druge dežele.
oa mesec \   2 30      celo leto.......K 30*—;
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Oprav al* t va-: KnaJlova ali ca at, 5, (spodaj, dvorišče levo), ieleion it. 85
Volitev na Dolenjsbem.
V    belokranjsko - novomeškem
volilnem okraju je zavladalo živahno
volilno ari banje. To je ne le posledica splošne in enake? volilne nima k*, argo tudi poslediea \ ečje politične izobraženosti, ki jo je zla»ti opazovati na Belokranjskem. Ljudje i maji* tam -misel za politična   in gospotlarska P rajanja in so ar iznebili tiatc indi-erentnosti in apatije,   ki na primer ada   še   večinoma v novomeškem kraju.   To živahno volilno ah banje : a tudi ni brez vsake zveze z volilno '-«»,.»••».»  i^; *»*.-»r»f prt te* vr»T^t\ j pr
. w~        Volilna   tk*txnu»t je »votarija in kakor pri vaeh novota-:jah tudi pri tej ni moaroče revi. kak-<**n uspeh bo rodila. V nekem ozim * to dopolnilno volit* ijo kakor je ot^-rijo: nihče ne more le pria4iaaao računat i    efekta.    Ko   je »topila sna in enaka volilna praviva v •»Ijavo. tedaj je šla klerikalna atvaav--i z velikim strahom v hoj. ker je »i! rezultat popolnoma negotov. Ta--rat je bil atrah   klerikalne «4ranke razen, kajti zmagala je aa eeli črti
lasne*   ima ta stranka,   to kaae njena velika nervozno**, pred volil-•lolino«-tjo ravno tak atrah. kakor ara ie imela   pre«j   «plo*ao i a enako
cdilno pravieo. In ta atrah je toliko *pravit-en. ker ne aanejo klerikalci računati aaaaa a tistimi «»kol-iostn)L   kakor   revimo   pri zadnjih
"7avnoihor»kih volitvah, marveč *:»di ie z mnogimi novimi. Pred vaem na morajo računati * konkr<*f*eairi -voiih nolitieaia  zrebov.  K er;kaiei
Mt-ni telesu volje nima
\ oliliu n svoji
pav. Masa pa čuti na * tia ta stranka za valile* Morila in da niti dobr« kaj storiti.
Tako je r okraju. Klerikalci M ram pač ^ilo duhovniške « ije in agitacije tu nezavednost ali * pat ijo   velikega dela volilcev, na predna M ranka »»a inia ra *v oji Mra- | ni vte boljše,   politično zrele jš elemente,   ima na »voji strani jasnost ciljev, poštenost in nesebičnost *vo-in v»e. kar je po«** I o •i  klerikalni stranki. Kna in druga    M ranka Mnr upati na 7,v»z". n a pred n j jo opra-
».t<au«4jo. kakor kiensalci, če bo rarodnonapredna M ranka le postavila na bojišče aaritacijski aparat, ki bo enakovreden klerikalnemu.
Crna kuto - črna 903.
F*>        N -\    1 nazaj
V sv etetn pismu beremo    kn <>-
obrnil v pohlevneara Pavla. A kar iv je arodilo aa <-a«ov Kriatu*-»\ i! . to m ar doaraja var w ahaah Jrarlič Lampe-'   ir . vemo. da -i klerikai«*:
da aa
na pr. is kr^«ansk#» četi:«- -r? nar^ni
•fjovr. iz-
»n. Obe
%e«i|jive m Ti^izvetiljrve ti tal  *o zfatr arradove. izpolnili pa ni-esar. Celo v najvažnejših g*'w*p"»-► tar**ih   »'»areh *o %a*^ili avojS? ob-/uh^ m prelomili <ian^ liev»ede. Suk-'je }*> kot državni p<wilio t helo&rmnj-«• k o-novomeškega   okraja igral veli--*ga gosf>TM|a. a za »voj»* v«diW^» ae ni oe-tiii. i hi dneva, ko je kal i*voljen.
-       . - •       /  .t. ■ r**l
" «e mu ni zdelo, da b* bil priael z ;imi v kontakt, fte vee. celo -kodo-al jim je naiRHiom*. iz strankarak^ -^*bne maaVVvalnca^ti. ljudstvo v novomeško - lielo-<-anj»kem volilnem okraju %e euti ^varano. Vai pol i t ieno zreli <jnd>.
-   zmožni kritično presojati kleri-1 no flelovaaje. ao izgubili   za up« • » stranko in vidijo,   da nima vesti in nič smisla   za obrni
farizeji. Pri njih ae aa Savli v Pavle, ampak Pavli v ki
ločne Savle. Kden izmed teh je Pavel, fraav^kan v Nnveri m«-- t. Že mnogo zlobnih dejanj n> govih je znanih vita tel je m. a o-ikar se euti varnega pod raševo koto, iiočrnja stvari, ki presegajo rae mrje. Ka#. r <n\ja hoj zaajrizen*ga klerikalizma fiošteno uerteljstv.-i. ravno tako
pravka. na «r^dn>-»li4£o aala-
; ar ixari*-o/.\ njegoveara delovanja. Nekemu ti: laoeni'-u. -inu revnih kni«-*^ili *iar^-\. je mije«le| hrano v n i jaški kuhinji, ki je v rokah kateheta, in evlitio me^eeno aaafaaara pari štriru. ki »e k n#-^re«i župnik, take, «« j^ f»rišel » tM^-itijK* v mesto <-*>Ut
Maje niti za vpisaiao. In -» teto aaj živi eelo leto!! |mi zaslugi pat r Pav-
naen.u Tuetaemu/^^HMo omZ. da > naščuval in preg»»\oril ^p*» dinjo, kjer sta imela ajrna/arjei. » ata-no\anje.   da ja je postavila na eesto in "*T i f'»rej bila brez strehe. Taisto
nakano, a \ večjem ol»«jzu je poaku--.1 pti   ^ro>|MKhnji1   ki n*- preživlja h tem,   da in u  U • i «ln ilvauaj>t dija-..'v ntl Htjiiiio an m    ni uh hram I/ med teh dijakov ni >e\nla noi^edeil \ Pa\      i. piihnljene hinavec in jMHile demuieijaiite      vzgajaj, ni Marijini i!ru/Ui   Radi tega se je \ »vnji kato h>ki Niieto^ti   jhm!\i/.a!   /•■ o v < likih |xh*itnieah h gos|MMlitiji   in ji prigo \arjal,   da   na.i   o^ijMtve o!o>etlanjini >tattitiii ilijak«>m >taiio\anja   « ♦ v ker t ra nia/<'it'.   ^vo%aaY>miselei. aut.-kri^ii m /I»n! vedi kaj >e. Sladkal
je, da ji h«»ir <>n pre>krl>^ti klerikalnih dijak.>\ kat4«n Ih> nadzorovala. «la U»d«> lonlili \ %ak \ ečer k >pove di in v *<i k o jutro k obhajilu vaj klerikaleeiu hi m* bilo zioh»Mn•• |»eri-h». če hi |m»^lali «*voje blatu«* vesti in • rii,. i,        |in]»'g >ft4>\ edi   in obhajila
\   k#*n '.-it'   ;.r««!ni'-»   i lo-i »< ri.ia veda n:     <!la na liniani«*«   lazi. ker j« je   hotel   aaaar    >Savel podredil.* giuoTtm uničiti, kajti klerikalni dija-s   - • nameravali ostati pri n.iej le et: ;• i naj !»i -ania plače obe in aašla v denarne v gmotno pr«»| a^*. Sličnih /lih dejan   hi vam naštel še mnogo, a nehote že i-«ete jiojasnila.   kaj -vendar zakrivili ulmari dijaki, da jih
roka. podli za-haljeni hr»»7de'n»ž. od hre/.-kr"n Mi rvjeni mafir.    l»e-^i4V^a p-^a r?;'nč"-
Tl dijaki so zagr» - da s^
-   ...v : reaaaaal kmet-kih »aairšev. da
It '    ••*- kr. mi  I    zn - .h . n"
'   i   ''.i   f M »1111 * lin  KnvloVo     d ?Ji y '♦'»-« >U H-
..'::•-».   da ae ne brigajo z,-« klei kalno k;., v ka:ero iil, hoe.* s si-
prititafi    j«a*er Pavel.    !> S;, ve! .    pr       ;',er ne iyr.. najmanjše \h*ge ka> k i ima v rokah dija-
ško kuhins*.    iz katere    lahko ««|»odi vsakega,   ki    ni p. Pavlu    |m» gcnln ^Ot .    •       1  d«j-te\    mi   ni   Ti«lia  jzla — 1 <»    i»;wi-i. kr*«*ri  inat» ri. kateremu
tu na aViieli aa v aae-tu. ki sta |m»-olala     '».H*»za - -«»1     *e ne gnu
• h h i i a t ra Pavla f ki iii mu preprečila
r«.ke.
hi*   d<> *»r»Nln.i*' ali      n? roke.   ki bi ki gloda v zdrivaaa line.   aH i*, i    .   ke.   ki i i n i k ;<        njego ega /adn r     i-   n mu iiiii ji.itreha ;,. .
ia aa isaaae is me-da   farizej,   ki m* -  i     7a Ijuii telja mladine, a hodi po me^iu in i aIpaailja nvoje   špijone hi ikopava   «'h-*tanek    revne -šolske t.ladine.    ki  m*le    /h^trupijs  in ku »m    hioleira    ^lut^-čo   idadiiio. am
l«ak hoiv tndj ostale, ki s«- mu slepo ue |Mik»re. materijalno uničiti. Tako delo škoduje šoli, škoduje eelemu mestu. l*nx- > srednjeveškim tanat;-koiii j/. Templja vzj/oje in omikt. da i < pride <"'rni madež na belo, nedolžnost in kužna rana na zdravo telo!
M\m m delanja.
Od Drave. 10. septembra.
Ko je svoje dni razprodala « Ljudska po>o j i 1 n iea« v Ljubljani Reajorseliesricova katera je
morala kupili \-ded x''>I><Miarskej?a jMiloma. je pri raz|>rodaji s/aJeloval ur. Susteršie. kakor je on sodeloval, ko je HegoTMdiegg iHisigilo i-^kal iii dobival.
l*ri razprodaji >e ni oziralo na slovenske j»oiiudnike. Gotovr> je dr. S. želel, da pridejo p<^s4»^!va po raznih slovenskih so<lni)i okrajih v nemške roke. in tako se je zgodilo! Tiko je flelala Ljudska posojilniea' . samo da nikakor m \ prid -iovenskemu ljudstvu!
In klerikalna Za d m zna zveza ljubljanska je ravno tako I judom i la!
Ze preti leti   je   ]>ropadlo kon-sumno društvo v T>fcskove!i pri Ptuju. Bilo je pristno dete kaplana K ja in drugi ii      hožjih namestnikov . Pa mu ni bilo sojeno dolgo življenje.
. t t i«» je manjkal hožji blaao-ilov'--. Nekatere »osebe c aa paTevee na debelo kradle in nosile blago iz konsuina. Pa ni čuda. \" L"skoveu pri Ptuju mora biti že tak zrak. da je izginilo Tudi eerkveno premoženje. razume, na kaPdiški podlag! Zatorej ie mora! loti blagopokojni^ župiiik si-i omak brez prem. > ni,i san.o da je kuhariea potrebno rešil;*. Te mani-pulacije farovža pa \emlar imajo -laU' j>os!ediee za nedolžne ljn<h. kateri j»a storili to neumnost, na so hov um namestnikom- tudi v posvetni!; zade\ n • pn • •■» ! sle]>o zaupali! Plaee\afi morajo kmetje in Učitelj Jakob Vrimker. Svoje dni. ko je bil kon*»uin v L» »koven dozorel za konkurs, je konkurs prejuečila klerikalna ljubljanska Zadružna zveza. Ta »e e hala konkursa in je nasve-tovaia likvida4*ijo; nepr« \ idni in m-umni ljudje >o »e uda lil Š*^ \^-: po aajavetu klerikalnih brezvestnežev »o -i i7\olili aa likvidatorja zaupnika klerikalne Zadru; • ?e v Ljublja-
ni, g. Pelea.
Pele j#i opravljal na katoliški IHallagi    i-—      likvidatorja vee let.
to se pravi, prišel je večkrat v Le-bkovee, zaraeunil je stroške, likvidacijo pa je pustil — za drug«! Izgovarjal se je. da um Zadružna /veza ne da ]>otrebneg-a časa za delo! Za iz-petjaiO likvidaeije se Zadružni zvezi v Ljubljani ni mudilo. Ona je svoj eilj do-ejda. posebno, ker >ta jej ]>o-kojni žujmik Davorin Kralj in učitelj ter jMjsestnik Jakob Vrunker podfiisala zadolžnieo za vee tisoe kron, haje nad 80CMJ K. ee tudi pod pretvezo, da ima -Zveza« za svoj posojen denar »pokritje'--, dn pa podpi--ate! ja ne bofieta plačevala, ker bi naj likvidacija vse dolgove pokojnega kon>uma pokrila!
Župnik Kralj je bil previdnejši od učitelja Vrunkerja. ko je spoznal, da se je s podpisom v je K da mu j** Zadružna zveza vrg;la premoću » vrv okolu vratu: da so bile vse obljubi* e;lede likvidacije prazne pene gava-rien klerikalni švindel . mislil je i" še na kuharico, pobral .te, kar se jt» <ialo!
Tčitelj Vrunker pa je obvisel in >e danes visi. Peh- ni več likvidator, sedaj opravlja posel solieitator dr. Plachkega: za klerikalcem so prišli neniskutarji! Kako se godi kmetom, kateri so prepozno zapustili klerikalni kin*mm v Lesko^eu. ne vemo. Dobro znano pa nam je. da -e drži Zadružna zveza v Ljubljani učitelja Vrunkerja kot budi"- duše. E k-ek vira era za K. za>e*r!a je njegovo plačo in posestvo. P - - o pride oktobra na dražbo! rV-gaho*eči -]r. pT -can kot zastopnik Sadražne zveze je napravil tožbenih stroškov nad 168 kron. zvršilnib stroško\- rlozdaj nad 93 K. Vse to pa na katoliški podla-f*i<( in kot izpolnitev (Jane obijube, da Kralj in Vrunker ne bodeta pla-čevala! So pač dali klerikalci klerikalno obljubo!
Laž in prevara, to živi in Tedl klerikalce! Kdor hoče. uaj vidi!
Edina pot.
<Iz Rožne doline na Koroškem.
Gospodarski polom, ki sta jra provz ročila nemška monsicrnora Weiss in Ka\>ier. ua katerem na .ie kolikor toliko sokriv tudi slovenski monsijznor Poilj^orc. .ie za v*h> duhov-ščino na Koroškem in morda celo za katoliško cerkev nso*lepolnejza pomena. Duhovščina je hotela z crospo-darskimi orjarauizaeijan i dobiti denarno in politično moč na Koroškem
LISTEK.
Kolera.
• uda k je bil. 2e doma. ko je spal ilajšim bratcem skupaj v eni p°
. nikakor ni nn.gel trpeti, da bi brnjena firu^ proti drugemu. . » uner ni p**jeoVI «^»taakov, ta kdo le dotaknil se njearoveaja -a kruha, ga ni sploh vee vzel v ke Imeti je moral svojo žlico, svoje iliee.   aroj   nož in svojo rdečkasto drliro.  sasar aa  ni dotaknil jedi. »griedaj. «*a bi ga bil kd«# p««bošal obrazu, takoj je zarnomljad *» kree-tto -tisajenima ustnicama -mam. jubiti aa m dal nikdar nikomur, ko je bil ▼ zibeli ne. Knkrat ga je t#*la poljubiti mati. ko je hal star
• Ini. pa ae je raje prekucnil na r igo m ran iz zibeli.
V ftatf se je ianaribal sotieeneev. ti ni zahteval od nikogar nohtne kfe. zato je pa tudi vsakega po-»no nahmlil, če ga je poprtisil kake usluge. V gimnaziji je aaed od mor* »m 10. natepaval svoj   štrukelj ali - ojn maalenko, toda nikdar ae mu ni ri'M'žal. da M        aaaaaaajj| /a kee« ali »kie« kruha«, kakor jr bilo to aaad drugimi običajno.     Tako je
k 11 zeaja
ta nepotrebnih tamilov. \ abiturijen-ta. To se pravi, pri maturi je padel, or je bil dolg in širok. H tem aa veliko povedano, kajti dolr .te bil easjatimetrov Koliko je bil *irok. . . i u.' 111'.' gaj • ■ hra U » <ami k. r m la težko, ker veflo njegovo velik««^t in ker jim |«c>\eni, da je tehtal, predaja je še I <lelat maturo, celih 1 PJ kilo-gramo No. j*a bil j^ flegmatik in ni nič storil is tiaja, da je pri ■satu n padel Svojega temperamenta je (M^leff<»val tri*-« trt jh, oe«*tu. ki je bil haperflegmatik. in četrt po materi, ki je bila histerično - saaafrviaaeaa. Takoj >• sklenil iti v atancaišee. čes, tam bom živel kot dobro spravljeni dijak ia pnaarjr kot rejea žti|»nik najbolj sam za sebe.
K eerm, ^ti.rjeno. Kakor do danes ie vsak. jr tudi cm abaofviral ho-proslovne nauke v štirih letih in prišel za kaplana k sasmiku. ki je živel ■ ljudstvom ia sa I jamstvo. Za vsa-
V ega je imel mil pogled, dobro he«*e
aja ia fkmer avet in vsakem o je segel |*i razgovoru \ -»do Kaplan pa ni dal nikomur roke, da. še prijazen pogled ae asu je gnusih* dati pnpnaiaa mu kmetico Zato mn je nadel žup-nik iaae »ta špmtek Janez«.
Iv.Igo ga pa «i tem imenom ni naziva!, ker je kmalu potem umrl.
Njegovo faro je  dobil    ta -jnutek Jaoes^. ker .je ustaieo'1 preje Man no   firuzbo m ^Cuke- . dennneiral tiapredu«'ga    nadučiteljn    in   — no. k»r je one! Ki* ktr - »'te teze
Ljudst \    ni pi idobi I /a Mariji no dru/lw.  m    t uke    s prijaznostjo i n  f»oj.u I 11 ..-•»■ \ • •   - terori/
moru Kdor ni pariral. temu za-gro/.il. ugonobiti ga 1?» kar . ohlju bil, t,, j»» izpolnil. Bil je gr«>/a m strah eele Tare Neštetokrat ho prosili zupljani škofa, naj premesti to št-Ui Imizjo \ kako drugo faro. da ImmIo oe drug' l.mdje imeli |skel na tem. in zasi- i/ « v i« »• • ••nem ^\ etu. t-.dii hi lo je v«*e zaman.
»Ta aaaaaek   Janez« je pa se val naprej ia atrigel svoje ovčice, redil svoj tr.-i.iH - k     ne    jM»zabivsi jmh! hradka. in zabavljal raz   lero in iz mm»\ednice čez liberale««.
Ker je pripravil. ravnajoč ^c natanko j»o našein krščanskem nau ku. uehroj avojih fara nov \ materijalno nesrečo, v družinske razjMire v zapore in kazenske preiskave, je dobil t ml i mnoam grozilnih pisem. Najbolj originalno grozilno pismo mn je pisal imčinski tajnik Hi ped it Kuga, ki ga je bil spravil z denuncijacija mi iz tdtižhe. Pisal mu je. da se ae bo maščeval ne z orni je m. ne z raastre-livotn, ne s denunci jaci jami in ae s
"»tru|a>ni. marveč s samo prijazno-.jo. T:i -i"'i'<k Jane/ je Vsi I jjrr'vej filozofa. /at<^ je tuhtal, kako bi utegnilo biti to maščevanje. Na pristno krščansko maščevanje, na povračilo hudega / dobrim, niti mislil ni. Tega **e pa <n! njega tudi zahtevati ni mogjo, s^ij j#> Idi vendar krščanski duhovnik, katoliški župnik.
Obiral je ravno mastno gosko, /alool tuintam velika!»^ki nal>odljaj solate - berivke s trdo kuhanimi jajci in oplaknil vse t« velikim kozarcem mjtiega vina. ko je prinesla kuharica večerno jsišto: nekaj razglednic s svetimi podobami, nekaj jusem brez nanulnih ali    Naše Stra-
kolkov . >Sloven«*a . ^Domolju-ha< in Bogtdjului^ . Cblpre najprvo pismo s škofijskim pečatom. Skof naznanja, da pride na kanouično vizi-tacijo. Drugo pismo mu je. po j>isavi ^odeč. pisal njegov sošolec dr. l^am-p#». Sporoča mu, da pride s profesorjem Jarcem na volilni shod v njego vo faro. T>r.Šusteršič s»» zaupno obrača v neki kočljivi stvari v tretjem pi-mn do njega. Nato vzame v roke časopise, ki jih pa obriše preje * j.o sebno. nalašč za to ob mizi visečo cunjo.
»Ta špintek Janez« gleda in gleda, oči se mu bul ijo, težko sope,
in vino ae
mn ustavita, kar «c mu še nikoli ni prigodilo. Bral je namreč med dnevnimi novicami, kako se širi kolera in potem je čital popi* bol ozn i. On, ki se mu je že od mladih uo«r cmjnsila vsaka dotika > katerimkolisibodi človekom, misli z grozo na to. da bi eventuvalno lahko dotaknil kakeg-a na koleri obolelega človeka. 2o ta misel sama se mu tako gabi. da se mu prične dvigati.
Čuti. da je bolan: v posteljo gre. Se enkrat preleti v mislih vsa pisma •n potem poročila o koleri, potem pa hropeč /aspi.
Drugo jutro se zbudi, pa je ves zmeden. Oči ima izbuljene, ogleduje roke. ošlatuje kožo, če je hrapava, poskusi jokati, da bi videl, če so mu se na razpolago solze, ali je morebiti ■že na koleri obolel. Kuharici se zdi, da ni pri zdravi pameti in pošlje \k> zdravnika. Med tem ji pn župnik plaho pripoveduje, kaj se mu je ponoči sanjalo: Občinski tajnik je od-a*»l iz kraja s trebuhom za kruhom in prišel na Dunaj. Tatn je zastonj povpraševal po službi in se vrnil v svoj prejšnji kraj nazaj. V Ljubljani g/a napadejo slabosti. Gre k zdravniku, ki konstatira — kolero in mu zaukaže, takoj iti v bolnico, kar organist tudi obljubi, toda ne gre v bolnico, marveč kapi voaai listek v svoj prej«
\ svcrje roke,  vas ja atavila  m eam
karto in izgubila ja van, povrh pa Ar taan oarfajd ia liana veljavo, ki jo ja ar rmaU ia ki da bila kdo ve kako velika. Katastrofa, ki je nastala aa Koroškem, je ubila katoliški kleri-kslisem ia je odprla na stez s j vrata protestantbunu, ki je ae itak od vseh -tram silil v donelo Na*i klerikalci so aa doslej podcenjevali, a *p nali bodo kmalu, kako I juto so se varah. Za koroške Nemce veljajo — lo na vsak poznavalec Koroške — bi u sds tioetbejeve. da ima vsak i zob ranam človek tendence se približevati protestantizmu Na Koroškem ae je to posebno očitno videlo ie zdaj. zlasti • •dkar je prišel vmea aenaikorarijo-nalni motiv Sedanji a»napodai>ki polom, ki ga je kriva tudi katoliška eer-Vev po srojem reprezentantn škofn Kahnn in ki so ga provzročili nemški duhovniki, bo vse vode napeljal na protestantski mlin. Zelo mirni ia trezni konservativni Neraei so mnenja, da sedaj, ko je uaried katoliške ou novači n~ popolnoma ubit, bo imela protestantska priipaajaada takva f* gato žet- . da bo v desetih letih nemški de! Koroške protestantiziran.
Gospodarski polom, ki je n sat a L. se tiče koroških Slovem-ev le % naj-it jnjši meri. Materijalne škode ton> škj Slovenci par najbrž ne bomo ime-. Ali mora lično smo hudo prizadeti. Pravi voditelj koroške slovenske po-itike je vemderle   monsignor Pod gore. In ta monsignor Pddgrorr Je bil prijatelj in zaveznik ubear-»nsignora Wt .-sa ia pod pred njegove   aesrečne centrale! , so krHi nemški duhovniki da vpliva ta polom tudi aa slo-\ruski del   Koroške, tega   ne more inče tajiti. Vpliv te nesreče se zlasti kaže v nezaupnosti proti duhov --rini in kaj je naravnejae.   kakor da tzkoriarajo   naši   nasprotniki ta po->m za najailovitejse šeuvaaje proti
urin -edn
rolo
.v
/a a
nraki išiovrovi <»umo bridko t nastali polom na svojem na > telesa, če v najkrajšem 'asa <»>• narodne politike ne poštami© na drug; tir. Edina pat ki nanje odprta je, da kapi? ■ lira klerika IU Tem aa korist slaveaekesri aaeijoaa-liznsa. Samo če se to zarodi, ee ae no-*ilei klerikalizma med koroškimi flao-venei prostovoljno umaknejo vsaj aa sekaj let, če s'"pijo na čelo slovenski litiki neklerikalni narodnjaki, ki \ ■ d*> pozna!i   amo slo* . n*>ko t roboj-nieo* znamo resiti svoj narodni obstanek. Katolicizmu to n> bo na ško-zakaj danes ima   izbirati   sani o slovenskim na t ijonalizmom. * « -er ni klerikalen, a tndi   ni proti---ki. in med nemškim naeijonaliz-
ntoam, ki je protest . irodL če slovenaki k K »roškem ne kapitnli na korist *loveiiakea mu. t>otem ni nobeneg po«! razvalinami razr
t a! iz m a pokopano ^[crensrvo.
ti. te se to ne erikalizeni na a proste volje u naeijocaiiz-\ dvoma, da bo
tudi koroško
Mn novega bazenskega 33R0M.
Dr. Alojzij Kokalj.
XXIV
Kršenje tujih tajnosti.
V *vojetn 31. po«ia\ ju pa našteva nas načrt ona kazniva katerimi      krši taje ta, Ki a taka kazniva dejanja j»a navaja crt kršenje pi«em%k»» tajaKHti, krše-.  bn   ivn<   ta 1 - . [Hi^vesJazm •»hjava Iz eavčaih poizvedb, kršenje poklic ae tajnosti ia kršenje obratne aii k a arijske tajnosti.   Iz ravnokar
ih kaznivih dajanj pa ia
vidimo, da najdemo med ra zaaarr, to je taka kasni' ki se te ananas preganjajo, toda tusti taka nava kasni t a aejaaja, katerih
«i• —■ I• *j s«- nismo |M»znali. T« |*»muo ti t ve pa nacrta nikakor ne ^ mjesno v
zlo.
Kazaiiega dejanja   krassajn pi-m tajaaatl se   pa  okrivi pred «»ui. ki odprt- /aprt • pismo ali S) zaprto pisanje, kakor tudi oni, ki skrije ali aa stran spravi tako zaprto piMuo aH pt»aiije. Kazen za dejanje ja lahka ječa ali za|«»r oN» aaaaerev aH pa amama ajh»ha do umu kron.   Ssssrilea ae pa prveganja le um podlagi aanathne obtožbe. Ako je \m dejanje zaarre-1 Ia neebe iz javne alnž be med izvrševanjem >\»«j*'|p   ira b» ali službe, j*- os izreči kasen lahke ječe aii aaiM»rn   o«1   it Um «m» ti me*, ah I a denarno kaseti ««1      do _*«*•> K. Ako je pa storilec iz tujega ali zapr saga aaaaaja objavil kako t*k» ki j-* bila po *v »ji obliki   ia vaabini namenjena le naslovniku ia aieer v namena, da bi drugemu s tem prisade jal krivično   i koalo na   čast. ali imetju, naj ga pa zadan j kane* lahke ječe ali zapora do % mesecev ali pa denarna kazen do 'Jtsai K   \ eudar m-aanrilca v po*d«-dnjem slučaj u prega nja le aa podlaari faachnc eannnase.
Kazni %e dajanje kršenja brasv ja%ae tajnosti pa zaarreši oni. ki nanašati pri javnem brzojava ali t« lef«» ru tako naf *ra\ o. da bi t njeno pomočjo mogel po«veneti za tako noža to dejanje je pa lahka jeva ali za
PJa
aVjanje je pa prepov edana >bja%a ig .lavenia poizvedb. To kaznivo dejanje pa 1 ■greši
oni. ki objavi v tiskovini ali pa pri
}9.vnem t borova njn vsebino ni nekega registra ««.li vs*bin« iz registra, vsebino seznamka nim davkom podvrženih oseb ali bino iznimka iz davčnih plačilnih na 'ogov r sarrno ssnrsineaa napada na dav"
jo ali kakeara člana za to dejanje je zapor do 3 m^^ecev ali pa denarna ka/»*n d«» H*m K s»... rilca se pa preganja le tedaj, če to zahteva finančni minister, davčni obvezane«- ali član davčne komisije.
Kaznivega dejanja krčenja poklicne tajnosti ae pa morejo pred vsem okriviti «me «»scbe. katere ^ p«» aro jem poklicu zavezane varovati zaupano jim tajnost. Kot take našteva načrt odvetnike, notarje zae;o\or-nike. /uradnik«, lekaraarj*' . ha hire, ki morajo že po onih predpb-ih. ki veljajo za njihov poklic, varovati a >ako tako tajnost, katera jim je bila zaupana z ožin »m na njihov pokli« ali za katero so tem potom zvedeli od onega, ki se je v njihovem i>oklicu obrnil na nje. Ako pa tako tajnost povedo tretji o«*ebi ali objavijo, no pa s tem že zakrivili kaznivo dejanje kršenja poklicne tajn-M. To določi lo je veljalo /. ^cdaj ,11 >4- je dobro obne-U V^led teara moramo le toplo pozdrav i jat i. da stoji naš načrt na i-tem *taliW-u kot danaa veljavni aa-konL
Zanimivo je pa pri našem načrtu to. da raztezuje na«'-rt \ el javo teara ov>ločila tudi na aaaaeščeaee ali služabnike odvetnikov, nota vomikov. zdravnikov. lekarn, irjev in babi*-. Na'-rt namreč določa da kaznivo dejanja kršenja p«»klien< taj-r.osti zar reši tndi oni. ki pore kako tako tajnost tretji osebi ali ob j 1 za katero > zvedel v svoj! last nos4 kot ramešeenee ali služabnik rav* »kar navedenih oseb ia ki se označn i- kot no*t onega, ki se je obrnil na nji
aovnaja delodajalca v njegovem po-
pa poseaza in dalja. Načrt namrac, da aa mara tega kan-aivaga dejanja okriviti tudi sluaalelj medle!ae, ako \*>w tretji osebi ah objavi tako tajnost kakeara h«»laika, aa k afero je z\»-del pri svojem javnem učenju. Vsa ta do sedaj cbravaavana kazni\ a dejanja se »»a kaznuj« ]«» z labki» ječo ali zapon>m do n mescev ali pa s denarno kaznijo do K.
Ako je 1 a* ravnal stori le«- iz grde dooickarije ali v namenu, da bi k«» mu provzroiul teška škodo, p..t.-m naj — ga pa kaznuje z lahko jeco «al J tedino do - let Načrt pa poana koaaV 110 tudi iajemo glede ka/ni\«w»ti. ker tM»l«»M. da st«»rile«- tedaj m kazniv, ako je bilo odkritje ali ohja\a po vse-bin 1 in ..Kliki upra\k-ena \ |a\imm interesu «. L pa •> uprav iceu«-iu za m-bnern uiiere»u. Končno pa na* rt "h   mmiij**   «ia j<« * 111  inl«ie>i  in <./ir»
I ti   i-lli   Ka   lili. »'i   ib jailju   ln~". T.iko
silni, da bi se \ ^a ta kazniva deja-SZ)| (»nvMii ui!<« i< i:ob>ma Temu jemu mnenju je «lal načrt s tem izraza, da je astaii-o il «|a se storil« 1 preganja le tedaj, če to zahteva ašk«ido-%saec. T« 1 l n j • * 1< • I • «-11 •» -nb.nra
UtlllO,    Kr ■! |N»|MllllMlllH    |»r,iv    hi" ll.l
prepn-ea "-k> aiuo. <la prebodi
ali je v ajiajni takih njegov ib % ja   m vmIiii d
Zel«» zaniui anra aVjan>- v
■ 4
> i d  >e o -1 1 h   «»'na   na s ti ►rini  in lavo je pa za« in v ka/ tem   poplav ju. to je kazniva dejaaje kršenja obratne ali kuprij<*ke Ia ornati    I    do|o4-ilo »♦   v ti obliki 110\ o 111 tudi zelo moderno. Načrt dobs-a naiiif'     tla  r   * < kaznivo dejanje tedaj |ioduno.  kadar name ms- izda, «dija\ 1 ali \  s\«ije.m ali 1 ♦      - • 1m .»i.»  ii i      ku|M*iji     i/k--i 1 >f 1 ^»rez pnvcditva uprav u-nea kak«» taj i.^t  v    .Krat u ali kup4*iji in *»i«-e» v naiiienu. *la bi     tem -ebt   ah tretn one bi naklonil inv^m-ki -i.ibieek ah prizaihal      upra. ičencu     imo\ in>k«' abnaj •  To k i/;n . » d« jati |c pa • -
T ml i orni, ki tako < m rat no ali kupčij-sko tajnost, za kater«» je izvedel le pu kaznivem  izdajstvu ali oglednštvu,
i/^on^ti   » ..... ah  lujeru •►ttra*'!
ali kupčiji r nanaenn, da bi sebi a!i tretji osebi naVbuuI imo\in^ki dobi-• •♦•s   Kaz-n • kazniv«* dejanja, je
lahka ječa ali zapor do ♦» mes««cev ali pa ilenama ka/- a d«> 'JINHI K. S kaz-» na pr -   »ti  more       j>a združi-t   tudi denarna kazen    <b»   *J»nn> K Storiir :.'unja le na podlagi
P* škodhe na sl\areh, oškodovanje na imovini in zloraba zaupanja.
pog]n\je našega načrti obravnava e poškodbah na stvareh, po-in«. tml; na lucrilnih znakih. c» osk«Mi«ev anju na imovini n o zlorabi zaupanja. V tem poglavju bodenu, našli ravn<* pri prvem kaznive n deželo zanimiva in nova dolm-ila.
Kazni\ez:a dejanja poškodbe na
stvareh oa ckri\ i oni storilec, ki \r hudobije ali nagajiv«*^ti tujo stvar pošk«»duj«'. uniči ah napravi nerabno. K • n /a tak ' |>o^kodho i»- lahka '••c;i ah za|s»r flo ♦' n e-e. » \ ali rlenar-ra kazen do -taW• K, Ako je pa «.t.o-i-1*^* svoje dejanje i/vr^i! na taki Mva-t i. k; je nepo-recliMv namenjetu za banjo sin -t ima u met nišam ali
znan-t\en«» \ r«»dnost, |m»teni e p.-
l-aznovati / lahko ječo ali zaporom r»d 1 twlna »!» 1 1» ta ( e je pa storilec \. krat /.uredil to ilejatij* ali ak» 1 re^. j 1 / *'' • ni /dru »na škoda xsot»i K.    potem je pa tzrcei ka
sen lahke ječe ali zapora od 4 tednov . i. ::  . •   i .       pa storilec dejanje i/ rffH na Mvari. ki nttna skoro nobene i ;ih ako je kdo 1/ ra/TM.^;iji> nmati   kako stvar le neznatn.. p'4c-rfas al. ■ »st■<-ie nekazniv
mi j 1 d uži*-ni kraj. Nameraval se je
reč na original«-!! način ma" \ati nad župnikom: (»kužiti ga je ho-lel. I*ritle v faro\7. i.o -o bili v ro-steh pri župnika ravno iknf Bona* v* nt ura. dr. Sustcriič. dr. I.ampe. Jare. kamniški flekan I^avrenčič. ka-
/ik Zloanr. dekan Koblar. dr. Krek in Pavšlar Tomaž. IVeoJdečeo je bil tajnik v herai a in profil je vbngajme. V«*;ik izm^l njih navzočih mn je kaj dal. župnik nazadnje
en rieek. Vsakemu j«- poljubil roko in jo z obema rokama statknl, pupuika |m je prijel za roko, kakor s kleščami in mu poljubil roko, kakor bi bil besen, vendar mu župnik roke ni mogel izpuliti, tako krčevito jo je držal. Ko je končal, je vrgel aaio raz sebe, stopil razjarjen, kakor angelj, ki je Adama i u Kvo .-podil iz paradi a. n. sredo sobe in vzkliknil: To je moje maščevanje. Na fbinaju - mnannd kf>lcto. I'red no umrjem. sem jo prinesel v zahvalo za odjeanv no eksistenco vam. klerikalnim nia-tadorjem, ki premišljujeta le o tem, kako bi druzje ubili, sami pa dobro diveli. Mene ne reši nobena zdrav ai-.-ka |s3m*»*-. jaz |i - n reMlčlove--tvu »1 kolero — kuge.
»Ta apintek Janez« ja ležal nekaj dni bolan, potem pa ga je od an-me razburjenosti zadela kap po eni ran; in je moral iti v pokoj, kamor mu je pripomogla — slaba vest.
nebo] o poljubu m poljubovanju.
Spisal Ivan V a n H n r. (Dalje.)
s. -|*adaj«»    tudi    ra/ni diua1
|«r»ljuhi. kj izv iraje 1/ formaln«»^t 1 m ki naletimo    nanje pri « -aki priliki.
V svojem bistvu naravnost ajrl pa je lažnivi poljub. Rabil ga je tudi Judeš, ko je z njim isdal -v j-ga velikega učenika. I^ažni1 - j^djob ima isti namen kot živi. namreč vzbmliti za upanje in ljubezen v pasivni osebi >n ta nam« n ravno tak<» labk«» aanaam kakor prdjnb. Toda aktivna ose-
ba nikakor Me Č!iti naklonjenosti m ljubezni d«» nalivu«    ?ud   n.   nin   -1
ne slasti Živega p-djnbn. ampak «lovoljkrat naravnat negativno en stvovanj* : gnju^ in gnjev. Poljubi pa -amo. ,\h vzbudi na k buijeno-t in zaupanj«' \ drugi osebi / namenom, «1a to zaupanj« m ljnl»ez«m v porabi brezobzirno v svoje «ebi«"-ne namen«*, pa naj si že botio ti nameni taki ali taki. naj si že stremijo aa bogatim plačilom ah bogat« dedšeino ali za -1^'Jnim olns'vanjem ali pa za tem, da mož dobi od svoje Ksantipe na veter ključ «sl hišnih vrat, ali za izpo-•dovanjem različnih drugi b dovoljenj. .
La/nivi poljub jc \ človeški ».rttžbi ti* ' • m t no /♦ i" razširjen. \" svojem tn-t 11 je vea^ili bolj nedolžen, dovn|jkrat pa grd in za pasivno \ mofalnem oziru naravnost i»c\ aren.
Tudi        |x»ljubujejMi ljudje i me razvade ali d«»lgoč«sja.   Pri tem ;•.*« m nob« iniza ali pa samo malo ko nanj   eaznns č—ivovanj«',   ki ni niti Jed -« ne«    - ehčastnib * 11-ti \ /ivc un poljuba     Tri prvem, drugem in nmrda še nekaterih daljnih poljubih ima   človek v pravem    slučaju res užitek, za tiadaljne |a>ljube pa v živeči substanci ni več p »trclie in nagona,   tudi Miecivnib « u-tev ne \h\ ] a    «   Iji'dje kljub telllU š«' |m>1 jllhlljf.
jo. izvir« omu. 1/ gob« razvade, dol-•fočasja ah pa iz preiia|w'tc fantazi je. ki s, / njo pri tem poslu samo predstavljajo nžitek. ki ao ga res imeli pn kakem prejšnjem lvdjubu. 1 udi no« ejo s tem poljubovanjem v nenasilnem hrepenenju i*> uživanju nara\no>t na umeten način vzbuditi v -\nji dusi u no ofKijno slast živega ffoljuba. In jasno j>\ da se to ne po-f.reei v-elej in če se posreči, J>' to čustvovanj« minimalno. Kot pri drugih uživanjih, kjer hoče človek z umetnimi sredstvi zbuditi produciranje teh ali onih slasti v svojem organizmu, tako se tndi pri tem poljubo-vanju narava seaaom utrudi in rodi ae namesto naklonjenosti in ljubezni
a
Ako je pa kdo poškodoval ali uničil tako svojo stvar, ki ima zavalama! ali pa kako tako točko v naravi, ki je zaščitena po zakonu ali naredbi, |M»tem j.- kriv pregreška in na| »* 4fa kaannjr z lahko jjeoo ali zaporom do 6 mesecev ali pa z denarno kaznijo do 20IJO K. Storile« pa tedaj ni kazniv, ako ja svoje dejanje izvršil iz uprav nt ji \eg a razi«, ga. Kakor razv nlimo iz tega določila, je to določilo popolnoma novo in moderno. Ker hoče zakonodajalec a tam ne-dvomim ščititi stvari \ e« ... umetniške ali znanstvene vrednosti, kakor tudi naravno lepot, pred ^ 111 la I izmena, moramo le od«d»ravaii. da skuša to doseči tudi s sredstvi kazenskega prava. Izjema, katero je načrt i.stano«. h ah n ukazni vost. nam j a zdi nesrecn«* stilizirana, ker ae bojimo, da >e bodeta pojma -upra-^ ičljiv razlog v praksi z«do različno in tndi protislovno interjireiirala \ -le«l te^a bi zeleh nekoliko več toč-nosti in jasnosti glede te izjeme.
K"t |s>sebno kaznivo «iejanje pa našteva tudi načrt poškodbo merilnih znakov. Ako nainree kdo poškoduje ali uniči znake, ki naj alasijo v no merjenja ali za vojaške aaeiictk^ kakeara kraja, kakor tudi one znake, katere je javna oblast napravila v !*vrh-i oniejičenja rudokopa -ili za • /na«-eiije v«»«lnec*a stanja. r>otern naj ga kaznuj«- / laiiko ječo ah /.apelom do II meseeev ali z denarno kaznijo do um K.
Kaznivega dejanja oškodbe na iimevini pa okrivi oui str»ril«-c. ki tuj«« -tvar trajno odteame drugemu v namenu, da bi mu prizarijal krivično imovinsko škodo 111 nadalje tudi oni storilec, ki drugega z obuditvijo ali zvijačnim izkoriščanjem kake /mote pripravi do takega dejanja, trpenja ali opustitve, ki je škodljiva njegovi ali «lrug«-ga imovini. Kasen za to kaznivo dejanje je lahka ječa ali zapor do 6 meeecev ali pa denarna ka/» » i'«**! k r. paj at rib... že večkrat zagrešij to dejan.je ali če presega / dejanjem združena ^ k oda /n« >• "hi»« K. |k»tenj i« ha ranči kazen lahke ječe ali zapora . <1 2 tednov do 2 let.
Odločilnega vpliva na kazensko zasledovanje in kaznovanje pri kaznivih dejanjih poškodbe na stvareh in pa poškodbe na imovini je p i rodbinsko razmerje. Ako je kr*o zagrešil eno ali drugo ravnokar navedenih kaznivih dejanj v rodbinskem« razmerju, sme se ga kaznovati le z lahko ječo ali zaporom do 6 mesecev ;Ji z denarno lraznijo do 2000 K. Kazen je torej v tem slučaju ena in ista, najsi je storilec že vet krat zagrešil to dejanje ali pa prvič in najsi hode škoda srednja ali pa zelo velika. Xa-1 rt }.a določuje še nada1.;«-, .'a -« st< -rilca preganja sodno le tedaj, če to zahteva oškodovane«,   kar moran-.
človeško stališče le odobravati. Nacrt pa končno še ustanavlja, da ravnokar naštetih določil tedaj ni uporabljati, če gre za poškodbo stvari, ki ima znatno umetniško ali znanstveno vrednost. Ti.d i temu do-ločilu pritrjujemo, ker vendar nc kaže. da bi iz ozirov na slučajno rodbinsko razn>erje smel ostati nekazniv barbarski vandalizem.
Kaznivo dejanje zlorabe zaupa, nja pa smatra načrt podano tedaj, če je kdo pri prevzet ju uprave imovinskih zadev «lrugcga brezvestno, to je proti svoji dolžnosti ravnal v njegovo škodo v namenu, da bi s tem sebi ali tretji osebi naklonil krivičen imovinski dobiček. To kaznivo deja-r.jc pa lahko zagreši tudi komisijo-nar. ki ravna pri izvršitvi izročenega mu opravila zoper svojo dolžnost v ^ko4ji» ^\ ojega naročitelia v namenu, oa hi naklonil sebi   ali   tretji osebi
indiferentnost ali celo antipatije in rnjiis
To poljubovanje je razširjeno zlasti pri zaljubljenih ljudeh. In čisto prav je, če rabimo /anj izraz, ki 7 njim zaznamuje ljudstvo dolgotrajno, m* ravno fino poljubovanje — namreč i7ra/ čavsanje.
Tn kak«»r je formalni polju h puhel ali lažnjivi grd in nesramen, tako jc ra\ >anj»* smešno in nevredno človeškega dostojanstva. 7mX<* pa tudi postn-na vsak, pa naj s; ho že ta ali oni. nekam hudomušen, če vidi. da s^ dva čav^ata.
Ne ^am«> smešno, naravnost zločinstvo pa je v- naši družbi tako neverjetno razširjeno čavsanje otrok. Ti mali reveži, ki nimajo moči m se ne morejo braniti, niso izpostavljeni samo čavsanju m«itcr<\ ampak še ct lega regimenta drugih oseb, sorod-nic in prijatelji«*, znank in i*?stunj. In to «"-a>eaiije dobi dostikrat take dimenzije, da preti njim ni varen no-!>cden ud ubogega otroka.
Te štiri vrste poljuba dobimo v prvi vrsti v človeški družbi. Ne smemo pa misliti, da stoje po svojem bistvu paralelno; kajti poljub jc samo eden, namreč pristno naravni živi poljub, vsi drugi pa so abnormalnosti, so samo spački živega poljuba, ki je te spačke stvori 1 pokvarjeni okus ali razvade človeške družbe.
V navadnem življenju se govori
aTMoSn) imorirnvki dotoftek, kakor tudi pravni zastopnik, ki v zaupani mu pravni stvari v škodo svoje stranke svetuje ali pomaga <lrugi osebi. Kazen za to kaznivo dejanje je lahka ,W-a ali zapor od 1 tedna do 1 leta. Ako je pa storilec zagrešil to dejanje pri upravi imovinskih zadev, katero ima na podlagi zakona ali od .strani javne gosposke, oziroma ako je storilec zakrivil pretvorbo, napačni vpis ali uporabil kako drugo posebno zvijačo v namenu, da bi lahko svoje dejanje -kozi del j časa nadaljeval, jx>tem je pa takega storilca obhoditi v težko ječo od 1 do 3 let ali v lahko ječo od 4 tednov do «3 let tedaj, ako presega z dejanjem združena škoda vsoto 5U0 K.
Glas iz it Ruperta.
V torkovi številki »Jutra« piše nekdo o uspeli veselici šenlrupertske f'iril-Metodove podružnice in med tem pristavlja, da je hotela šentni-pertska čukarija napraviti rabnko, osinešitj Sokole iu Ciril-Metodovo družbo, a da ^e je njen manever po-nesrečil.
Podružnični odbor si šteje v dolžnost zavračati to neresnico, ker 1 ihče ni nameraval rabuke, niti smešiti Sokole, še manj Ciril-Metodovo podružni«*o. Vsa podružnična prireditev se je vršila brez najmanjše neprilike, vseskozi dostojno, lepo, sijajno, popolnoma brez nasprotovanj. Manevri so Šumeli menda le po do pisnikovi glavi, drugi ne ve ničesar
0 njih. V prihodnje naj dotični opusti taka. nasprotstva vzbujajoča dopisovanja in naj ne meša politike v mirno podružnično delovanje in ne *»eje sovraštva in razkola. /Vse za ogrožene slovenske otroke in za razširjenje čiste narodne zavesti in ponosa« je blagi namen Ciril-Metodove podružnice in niče-ar drugega. V do-sejrr, te(ja nam je dobrodošel vsa! Slovence, vsaka Slovenka brez razlike stanu in političnega mišljenja.
Podružnica bo. ako bo treba že vedela in znala najti primerna sredstva zavrniti morebitne napade na njeno nesebično delovanje v korist -i o venskega naroda. — Odbor.
Podružniea Družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupe rtu izreka tem po tom najtoplejšo zahvalo slav. sokolskim društvom v Novem mesti:. Trebnjem. Mokronogu in Št. Janž^:. ki so pripomogla s svojim sodelova ti jem do tako krasno uspele veselice in podelila s krasno uspelo telovadbo veselici nenavaden sijaj.
V prijetno dolžnost si šteje na* dalje izreči iskreno zahvalo slavnemu pevskemu zboru Mokronoškega Sokola<-. vsem igralcem pri »Trij * Tički<'. ki so izborno zabavali in rešili svoje vloge, vsem srospem in g«1-spicam, ki so požrtvovalno sodelovale na veseličnem prostoru in pripomogle k tako lepemu gmotnemu uspehu.
Dalje izreka toplo zahvalo vseir prijateljem ogroženih, obmejnih slovenskih otrok, sploh v-cm daroval-kam in darovalcem, ki so na katerikoli način že pripomogli bodisi z dobitki, ali pa doneski v denarju. Posebna hvala gre še vrlim darovalcem i? Št. »Tanža. ki so naj\eč dobitkov darovali. Iskreno se zahvaljuje tudi g. Frolihu za veselični    in telovadni
1 r.^tor! Najtoplejša zahvala vam vsem! Odbor.
Na p re dnjakii
prispevajte za Narodni sklad!
o sladkem in grenJvem poljubu. Sladek jc oni, ki rodi poljubovalno slast, grenek pa, ki vzbudi gnus in gnjev. Tudi o kislem poljubu se čuje tupa-tam. To zaznamovanje ie pa gotov* le bolj hudomušno in bi moglo izvirati kvečem iz okusa usten.
Dovoljkrat kdo ne vsprejme poljuba in sicer radi tega, ker ne vidi potrebe zanj, ali ker ne mara ali cel > sovraži drugo osebo ali pa ker v svojem stoicizmu noče vzbnjan raznih slasti. — Ženske pa dostikrat branijo poljuba moškega radi koketnosti ali iz sramežljivosti, tudi radi družabnega takta, ki za hteva, da se ženska nc sme pustiti poljubiti pri prvi priliki, ampak mora iti stvar počasi od stopinje d-* stopinje. Pozna pa se jim na obrazu, ali hrepene po poljubu in iz kateri H vzrokov ga odklanjajo.
Vprašanje pa je, ali poljub tam v resnici vselej doseže svoj namen, namreč porajanje polju bo valne slasti, naklonjenost in ljubezen. Živi poljub to lahko doseže in pasivna oseba enak poljub tudi lahko vrne. Ravno tako pa se lahko zgodi, da je pasivna oseba v svojem čuvstvovanju popolnoma indiferentna, ali pa se v njej vzbude celo negativna čuvstva — gnus in gnjev. Ravno tako je pri lažnjivem poljubu. Dasi je čuvstvovanje pri formalnem poljuba cisto indiferentno, vendar ja moevjce, da
Dnevne vesti.
-f- 3a\./IX. Bliža s*> druga obletnica usodepolnega dne. ko ao po ljubljanskih ulicah pokale aojaiki puške, ko je tekla si« »venska kri in sta
izdihnila Adamič- in L n n u e r. V današnjih razmerah je seveda po~ iHiboma izklju/eno. da bi ae u.ogl«> dostojno počastiti spomin na Adami ta in na Lundra. ker ni dobiti dovoljenja za nobeno, kakršnokoli priredbo. Grob Adamičev in Lundrov bo se-\eda okrašen.
+ Pivovarna — G. Auerjevi de. diči — Restavracija. Ta lažnjivi na-
- se še vedno blesti na hiši »*  l_ \ H dfovih ulicah.   0|Nrzarjamo obrt no oblast in narodno občinstvo, da nrdka G. Auerjevi dediči ne obstoja kajti pivovarno   in zfostilnmko
m-esijo prodala je.   kakor znano,
uški pivovarniški družbi »Vnion« f*r *e je v«4ed tega izbrisalo tvnlko Auerjevi dediči    tudi iz trgov>ke-reiristra. Mestni magistrat ae jc -   er    branil    prepisati gostilniško
mesijo na družbo   »1'nion«, toda
• žel na vlada je prepi< v*led pritež-«• družbe dovolila.    Preje narodna \ lerjeva gostilna v WoIfovih ulicah
• torej dane« last n mali dražbe [ nion< in vsled tesra r^ora izginiti ^oraj navedeni napis, ker je kakor
►>no. danes laza ji v    ter le bega in vpeljuje občinstvo.   Toliko za danes \ pojasnilo!
1'rnobcaaa      domišlja v *ast. »mili smo se z resno besedo do petnih in   poštenom islečih napred-v v Ljubljani   in jih opozorili mpertinence.   ki jih uganja Rib-šarjevo oštarijsko omizje, »zir »m na dr. Trillerja. o bez ovinkov povedali, da sra napredna   stranka v deželnem i k rat kotna !o pogrešati ne more j se je zgodilo Ribnik ar in nje . prijat« L j i »; s« daj do-jo. da **> nase besede veljale H ljudje so res že presniešni. vedejo,   kakor   bi imeli vso o v žepu in kakor   bi imeli ilo,  govoriti in nastopati v Iju Pijanskih    naprednjake v. nihče ne s mat r? za resne in ljudje do grla siti.   Kaj je Viller   za   narodne - napredno lo v   deželnem    ; boru.   to ve kdor je zasledoval njegovo de-10 v tej korporaciji ali pa tndi etn. namrev m«m- prve vrste, s«-' š,- •*«| daleč ne   morejo priti tisti ljudje, ki se zdaj proti
- juj
-Masti že
n
Trgovska ia obrtniška
ira za Kranjsko v ljuhljaai   ima v
rek.   »In**   *20. septembra t. 1. ob 5. poldne v dvorani mestnega magi-rata redno   javno   sejo s sledečim tiim redom: I. Predložitev zapiska zadnj** seje. II. Naznanila pred-dstva.   III.   Naznanila tajništva. V. Volitev  namestnika člana v kn-•ttorij zavr^Ja za  pospeševanje obr-a na Kranj-k»*m. V. Prošnji za pod-oro obrtnih nadaljevalnih šol v Mo-roriocrn in \ >p »dnji Šiški. VI Proš-»ja za dovolitev povračilnih obresti i ezakonito prejete zneske zbornie-«loklail. VII. Informacijski tečaj zadružne funkeijonarje. VIII. Te n-k.. omrežje na G*.renjskem.
Posvetovalni %\et za začasno «i.rb«. tanji-   občinskih opravil «"no   imenovan.   Imenoval   je ta baron Schvarz *am. Imenovani * »ti. katerih imena je naš list že kii teden navedel in sicer: Fran r 1 e t . trg. s pohištvom, dr. >- / . odvetnik:    Vaao Petri-tišni posestnik: Anton Roji* !zarski mojster: in Feliks Yr -trgovce in  hišni posestnik. i*»*vetovalni    svet    za začasno "«»vanje   občinskih   opravil bo »vojo sejo v ponedeljek 19. t. m. (topolu dne.
■%■ Hrt-
V četrtkovi seji občinskega sveta na Mar. Hora« h    je občinski
svetnik in urednik Fran Sokol Tu asa predlagal, naj ae vladi izreče ue-—panje    zaradi    njene nasilnosti
proti   avtonomiji   mesta ljubljanske *ra   in   sinifiatije   bivšemu mestnemu . ii-tofKtvu   ljubljanskemu Predlog je bil s«»glasn«» spr«*jet.
v olilni    boj    na  I ftolen jsfceai ali    \foje kraljestvo   je •«« tega *»vr-tau.    \a dani ukaz ae je zagnala vsa črna vojaka dane*, dne 1.'». t. aa. z velikansko srditostjo v volilni boj   K h lionik 2l«»gar. ki ira \   Novem mestu sploh nihče veš ne aandravlja m ki >- }»»znan kot slah urednik iKdenj skih Novic«, je skoraj i/ glave studi ral volilni imenik in reklamiral sem m reklamiral Pa    Mešeani    -«» tako ogorčeni, da si »h ne bodo zahajali v I«»kale, kjer IhhIo imeli »Dolenjske Novice*
- I smiljeni   bratje   \ volilni
lairbi. Kar se ni zguNh!" nikoh. se je zgodilo včeraj. Prijor namiljanib !>rato\ bolnice \ Kan.i : it reklami ral volilno pnn ieo za vse usmiljen.-brate, t V bo postala bolnišnica in konvent usmiljenih bratov politična agitacijska Macija, o»t. , , t ,.,| > tudi naprediijaki po i ravnali >\.i^
postopanj«-. r«miljcui bratje ivaanmja sami pn/nati,   «la so d« slej uživali mnogo simpatij   ravno med napred njaki. Sicer siiio l»a rniK-nja. da iisini I/en i bratje *pl««b nimajo volilne pra-vice, ker /i\r   d ja\m- .tiiloš« ie« . prosijo ,u\ h s,  do \.        |\4 č   \ 11 k»n vent že imel volilno pravio*, jo sme izvrševati le tinti, ki na zuraj aaaasv la k.n\ent.    to je vnuVkrvni prior Vavp«»tič.  M   rd;i  }»i  bilo b«d>•, da bi se usmiljeni bratje brigali za bolni« o. «la se škrlatinka ne bo /anesl-i    i/, te V .'r, ^r, ... ,       v -j l   r s4       I Injic S        . -       pa na v i >to š»« mnogo zelo. zelo zanimivih stvari iz tc bolnice.
V šoli je agitiral dr A inaa. katehet na novomeški gimnaziji me«l oijaki. da naj pristopajo k Marijini ilru/bi. To je imnertinentn«»! Starši, ki otroke rede. nimajo pravi«-«-, da bi «lobWiii. kje naj telovadijo naši otroci. Dr. Ažman pa. ki je otročki dobi komaj odrastel. si prisvaja tr »niti « tn>ke v njihovim sTar-* m sivražna »irušva. Deželni šolski »vet in o-*ot»i to Jakliča pozivamo,   da zadevo pre-
Pasivni «*dp«>r na progah juz.
železnice \«*dtio bolj narašča   in ako »♦  v par *lneh uprava niž. žel. ne jh» bata z   re-o».Tenti«.   nastane   v kratkem največji kaos pri tovornem prometu ali sploh vse obti«~ i.    kar bod • t »\zr»*čilo    upravi    lahko milijon-šk«tde. Kakor se ia ie večkrat omenilo, igrajo v tem 1k»ju s«r>«-. «lem. «.rga nizacije kai klaverno vlogo. Človek bi mislil,   da se te organizacije dr/ • nevtraln     i liferentm». ak» že nraV-jo podpirati svojih nrailnikov. o katerih so prepričani, da bije>» |««.-te»i lavj in da njih zahteve niso pretiran*.
O ne! Postavili »«» se odločno proti urarln.»t v u r«-iSentom in iz*lali sf» parr»!o: Kaj kruh. in i ga trebujemo ni«-esar več, pr»kazati. da je moč v i se brca nas - soe. oV-n in ?d*t-^»7>- ničesar. '
mi ae jm.
i. m-»'i:).. le : rokah, da ne 7ir*«\ e. dem. or jran :za*-ije f*r» začele b»f»j proti uradni štvii in r*—»i-tentom zato. da pol-. • y> %\ ojo. nK-»č. I*ra«lništ\u je ta taV tika znana, a ravno radi tegn bočV kakor en mož vztrajati v boja aa sv je \ ra v iee z geslom: »Vai aa eave^a. • «len za vse!« Najhujši nanajarot? ki resistentr.v strojevodje. ' dobili «u> «»<l svojih organizacij    na »g.
de vlaki v |*o»»tajah. znio.ni-afi - *. n.. da voaij«r» na proari   izven postaje hi tre je.   To »e v resnici   prakticira na
jub tndi vzbudi poljubovalno negativno čuvstvovanje. Pri Pa ae narava eae osebe po-ivrudi in poprej razblini še ti > ima I no « u \ »t v o van je kot pn ; tej ali oni po*tane čavsanje i. jubo ali eelo zoperno.
V* ki amerikanski    časnikar je «loarnal. de je tndi   poljub v pomenu pri različnih narodih n  Morda P* imel rdisežne sku-»o ga privedle k tema prenei-Jaz      hvala Roaru — ainaaaa r nežnih akaaenj in jih tndi ae nabirati, priznati pa moram, bilo na vse zadnje tadi to lnb-oajoee. Prdjab jc namreč z oai-..•kovoat bolj ali manj inten-kolj ali manj fin Intenzivno*« isna od naturela. Poljub on \eka   s   aangviaienim    tem pera-.i veliko iatenaivnont, ker niljan z vso   burjo »tangvini-d   «l«»veka   - flearniatir temperamentom, pa   je mirer., htniatičen. z manjšo intenzr :^kateH naro.li a. pr. Italijani, »n itd. so kot celota na glasu, da so nnjvtnični.   drugi   pn   na primer Wani, Granani itd. flearmatični na rti Ia če to oalanrvarja reaničnemn ^ntvn. tedaj ja naadanrski. italijaav ^i poljub kot   celota saxnTvinieen. ievaaanki in giiamnaki pa flegmati
I » !
1111 ♦ t./:
p« »I ju h
ak
v isna samo i*\ t# inperam« nta še od raznih drugih r»kolnoati.
IV or«**»ojanju poljuba o.i nam pade v oci njegova finesa. N«*kateri (sdjubujejo z vee j« t, drugi z manjšo fineao. Nekateri Bp*»rahljaj«» samo u»tni. drugi pn tudi je/ik in -^-saliio naoč aat ter eanoka>» in ob«|e!ujejo ljubij.no »tvar kot skleda anbeljenih
pri čavšarjih. Ravne kajaaje o aanmjl ia družabnem taktu popisujejo, kako j* treba pol ju bo vati. da je potjnb za-i it v mamljivi čar fine a« in ameijoa naati. In k«dik.»krat st.»ji dekle ure in ur* pred zreabmi ter »*♦ va-h \ ume! aonti arrae i h»zneara   |adjubovanja. V tej u»ietmi»ti |*a je /eisska naravnost mojstrsko navdahnjena. Kako koket do iztegne beli vrat in nakloni glavo iz na p« d   -i prt j h #»či žari vno \/'njeno so fino zaoki da se aa njih ae vidi aobeae barm«» nijo kazeče gubiee. ž njih pa odaeva slasten zadrževan smehljaj ia kopr-i en je po fird ju bu Tak umeten p« d jub s sv«»jim mamljivim čarom je res nekaj krasnega v entetienem ozira. Tona takoj se asa noazan, da ja naseten ia vkljab svoji zunanji lepoti v bistva lahko aaabel ia praae a.
I
no ali tudi
divji, anraanam način, da se človeku, ki to vidi, barje jože! Ti strojevodje \ ozi>. namreč *»| m »razumno z \ lako vodji najtežje tovorne vtake « tako hitrostjo, katere bi spi«»h ne smele ttotične serije strojev voziti. Po>|ea; teara pa rabijo ined poaanieaninii po -tajam i manj \ ožnega kakor bi
*«a smeh sploh ps» najst rt »/.jih predpi
:h  raliti      lu  kaj sledi  i/  teara? Te divje.    \-*eiii    pred i os« mu rvigajoče - r i o • ihmIi, |m»vzrrs*ile na.j\»-eje ae-
- reče. Pomisliti je sauio treba, da ^1«»s* vlaki n. I* »auio pred |Mi>tajaiio pri distaiicmli ploščah, ampak tudi na proisi.   ker |ih oostaje m morejo
spreji-ti    \  - n   > »  ■....... -lučaj! tsM)
ton te/.* k vlak drvi s hitrostjo brzo-\ lakov ne meneč »o, kaj mu na progi pride lahko nasproti, samo s to ansfantjo, da bi okraja, t /amndo svo-h ga \ laka in se pokazal » tem juna ka. ki -m* tsijujc proti rcMstcntotn.
' t du»a m- ImhIc mogla ukreniti |n»trebne|fii. da hi la divji \ Ink nsta-\ da o prav «*m «-a-u. a.ko m v veljavi -d»en n«>/ni r>*«l ♦ ii-»l»»-na pravila. \ - .-o tt-tr.i .'p"/.«' laiim n.» t., kaznivo n«-pra\ ilin»»t   «a>'a^o ur/ železnice,
rjaino obratna  \o«tst\a. načel nik.*   kurilni«- in p<«staj.   da to divjo vat? ij*> p r e p o v »• d «» .     ka|ti ohčin-
- v     ni  voljno       radi lukaterih div «k..\  t»odajati v smrtno nevarrusvt.
Kks|»edijeiiti \la!\ naj pa rak« la k,- ustavljajo, in naznanijo br«-z v -a
■ ? ardona krivce na pristojno !-»«»sto Omenim«* -rnio s.- to, da ima-t o m takih vo/n i1, konkretn«' »hieaie r : **:iz|»olugn.
i rnorneljskega aaaata prebivalstva, katero obstoji i/, nekaj pra-\ ih trgov <*ev in obrtuikov, sii*er so — !H»|eif    uradnistva sami ubogi
kmetje, trp! leto» \ »led ncugiainih \ icuieiiskih razmer na |n»|jskih pri ibdkih. (ilaviii zivez. krompir, j« ad crva uničen, koruza rnvnotak<» skrajno slaba, tak > da jc zo|*-t v tem letu 1 >!Tianjkanje pnil zimskimi durmi. INMlfHtr«' ni pričakovati od niko-r. ker j*» čriioui« Ijski |K»štcnjak žu-
ii!
Sk
!.,»■ vsak korak zamudil v.-Jed ^\oje m-sposobnisti in brezbrižnosti, da tu i/.|»oslf»\ ;d ob prav« m času v» kako malenkostuo p.»dp< ro pri radodarnem društvu avstri.i kih nar-vl To društvo zahteva pris|»evke «hI ob-< in in o>h-a?iov priposlan«- do aprila ali v -*aj maja meseca vsakega leta — toda naš istštenjak župan. kater«*mu . uror ljudstva na jeziku >jhi     k a
da
,1
»epteinbra Ali je mog »•ik R.*nčie Nam to ni
čaši. jc odpo»lal ma-iann k«'   šele v začetku ko jc bilo /e prepozno, imel z«»pet njego- taj pri   tem   kaj opravka? :no — vemo pa. aj svoj čas župan t** gostilnah zatrjeval. Ljudje božji, koliko ča^a b4)ste ; ■«slušali  Lrla- Teci zatiralca va^«-:.ra «*tann!   Ali se vam še nc odpro oči. ko vam je vendar že nest čt okra t po-'r.icjj gmotno škodo?
\«!vokat dr. Sturm v t rnom-! "u bil pred nedavnim časom vsled »\ojega osab:i«-ga in r«'iiit«»ntnega ob-
aš:inja pr«-d tukajšnim so<Iiš«"-ern l o j»- / i- .'pal n«-ko strank«« v kaz«-n-»ki zadevi kaznovan v denarno irl«»ho 'Ji* K. toliko v vednost občin-»tvu. da »o klerikalni a«lvokatje tud. pr»-«J s4m!i-w« - i r ■ enaki drugim. kateri • ui«lej<» kazni, ako »«• obnašajo ta-1 o. kakor «lr. Stnrni.
Oh« inske volitve v P«»d:r««ri pri liori.-i. \ »r«-do. četrt«-k in v pe-t.-k sc» se vršile v IValgori obč-inske volitve Bil se je hiul Im»j. Nastopile so tri frank«-: iiapr»'«lna. kbrikalna aa aac dno m-mokrat u-na. (ilavni ls»j je bil v tretjem razr«*«lu. Naprednjak i s*. d.mili JoO 241» glaMiv. kle rika bi to 4'.*, mm*ijalni dem«»kratje |«a Hh s'i \ drugem in prvem razredu s.» i odi zmagali naprednjak i. Torej v vseh treh razr«'«lih. P«Mliror ,ki »t Kof o i k u rat Vuga j«- «lelal n«s*-m dan. na v s«- kriplje se je budil, ter letal <»koh mi rohm I v cerkvi, pa r" »pravd reve-z »kupaj komaj !** gla s«o, Zmair;« napr«*«lnjnk*1 jc narav-1 »ijajiui.   Ti   pa   ImmIo   tudi pravi
stražarji v  Podgori. |m» kateri st«*gajo i^tii:   »vojc  n«-<«,«!ni'    rok«*. Slava • r» (Iti i m v*dib*em !
klerikalcev je strah.    Staj« i -ki  klerikalci        /ačutih  »trah  v ko steh. Strah jih je »voph kme«kih v«» lilcev. ki so jih letos tako b«po farba li v štajerskem deželtom zla»ru. YA;\A ae kasetu   o<lpoijo   oci    m uvid*va. kako irnlo so ga ajeajns i poslanci varali. Itn pn km« t p^u^dinuiia na npre glefla. in ta je treba hitro zo|*>t nasuti p»-ska v fs*i. \   to svrho prireii«. jutri štajerski klerikalci po raznih kri m}.  ,|./.  .   kar dvanajst  -fi«».|o\ \a teh shodih bodo nasuli   k not u |* »k <
v oči. da bo kar pol leta neprestano vrtoglav    Ko I««  pa   /ac. ; zopel spre
irle«#vvati ia se bi bodo začeli njego
vi kolovodje kazati v njihovi slfpar -»ki pralobi. U'ilaj •»«' zop -t ponovi sta ;a koiiM'dija
Slovenska sada v Vodici! vasi Za to š«d«». katero na-merava. k*ak«»r znano, graditi družba sv tirila in Metoda, vršil se je dn«* 15. t. m komisijonalni ogled na licu m«*sta Zoper to stavbo ni bilo nohe nega ugovora, le nernčnraki župan Haumgartner čutil je v sebi potrebo, imenom občine izjaviti, da ta šola ni
potrobna, Sar t*c Hfk asda javna šola in ker so oamnari ltjat dobili svojo solo. V mislih jc imel šoki, katevo je za-oc| graditi nomski SuUerajn. Od me-jaai— se je oglasil edini krčmar po domače Pollitaeh, kateri je izjavil, da kot mejaš sicer ne more ugovarjati zoper stavbo slovenske š, de, da ne po«Jpiše zapisnika, k«-r bi ga ta |ssl-pis stal pri sii dni ar k i 100 K. Zanimivo pa je, da je nem«-u rsk i župan Baumgartner »lan sloveiie.ke posojilni.e \ L<" .»I Kaj tak«*ga je samo na Koroškem mogoče. Zato ga je nek koroški Slovenec takole popisal, liaimigartner je na eni strani deutsch freiheitlich«', na dnigi strani »« hwarz windisch< či» ga pa j#ri luči pogledaš, je pa ... .?
Sankcijoniran koroški deželni zakon. Te»ar je sankcijoniral zakonski nacrt o ustanovitvi deželnega kulturnega sveta za vojvodino Koroško.
Kdo bo škof ^ Trstu? La»ki klerika hi so zadnje «"-a^e pridn«> de-mcntirali vesti, da fn»stanc ("a^tel-1 iz, vodja centralnega semeniš«"-a v <iori«-i, škof v Trstu. Tudi on jo zagotavljal, da ne misli na to, da bi bil luiciiovau on za škofa, (ilasilo gori-kega prosta je še pred par dnevi de-inentiralo nove vesti javnosti glede i astellitza kot kandidata za tržaško šk«»fov»k«) strdi«-o. ali v četrtek pa kar na k ral naznanja in priznava, da utegne biti (astcllitz v kratkem i m* n ovan za tržašk-^a škofa. Da. da, časih ve ^Slovenski Narod o na-merali g»»riskega nadšk«>fa celo v -«-. kakor gr»riški prost. Na razp«»lag«> so Isdjši. sposobnejši karnlidatje, aii orst Isrzji kaže /op* 4 r-a monsignorja < astelliza, da |s>jde v Tr^t škofovat v nesre«'*o Slovencem in Hrvatom v tržaško - koprski škofiji, ker ravnal Me l»o po tem. Var mu bo ukazal - -Pičeni o
— Kdina italijanska banka v Trstu pride v nemške roke. Ped kratkim »mo poroč-ali. kak naval on«*ga. občinstva, ki je imelo naložen denar v banki Popo.are Tri«—tina". je bil na to banko, ker se je bil namreč raznesel med ljudstvom glas. da se nahaja banka na slabih financi-jalnih n«»gah. Se«iaj je gotova stvar, da 1 »anka sama iz sebe kot taka ne more več poslovati, ker znašajo nje pasiva baje več milijonov kron. Da bi se to, eno najstarejših bank. rešilo pred popolnim polomom, se je njen upravni svet obrnil do štirih v Trstu poslujočih tujih bank. in sicer: na   »Kreditni   zavod«,   na banke:
l"nion<% »Conimerciale<x in na An-lr» ško - avstrijsko banko s prošnjo, naj te poslednje prihiTe s kreditom na i>omoe in banko rešijo. — (hnenjeni denarni zavodi so vso zadevo preštudirali, ali ker garancija ni bila povoljna in zanesljiva, so vse etiri imenovane banke odklonile na-ilaljno paktiranje. Upravni svet banke Popolarr Triestina« se je nato obrnil na dunajsko T^anderbank . ki je «xi}*oslala v Trst posebnega uradnika z nalogom, natančno proučiti posh^vanje in denarno stanje ialirane banke. Ta uradnik se je že vrnil na Fninaj. ali s kakim rezultatom, še ni znano. Vendar pa prizadeti krogi upajo, da se jih bo »Lander-hank usmili'a in prevzela sanacijo banke Popu 1 are«. S tem korakom l»i bila zapečatena usoda edinega denarnega zavoda v Trstu, ki je vsaj SV deloma obstajal iz italijanskega kapitala in vsaj š«^ oa zunanje figuri ral kot italijanski denarni zavod, kajti 7. nemškim kapitalom preide hanka popolnoma v nemške roke. Kratkovidnih in lahkomišljenih Italijanov pa tudi to ne ho prav nič že-niralo in l>.nl,> nadalje še bolj na vse trrlo kričali: Kvviva Trieste italia-na!« in   Trn ste — časa n ostra!«
Kaj je Nemcem dovoljeno. V Solnoarra«! so prišli člani vsenemške •zveze. m«*d njimi znani poslanec Ue-hermann. general iJehert in drugi. Imeli so skupno posvetovanj«^ z zastopniki avstrijskih nemških obram-lamih      društev. S<*hulvereina«,
Sudmarke« in dr.  Posvetovanja se u   mleležil tiuli državni poslanec dr. Groas, ki jc predsednik avstrijskega
Schulvereina«, i>oslanec Dobemig, ki je zastopal Sudmarko«, in mnogoštevilni zastopniki teh društev. Posvetovali so se. kako bi mogli v Nemčiji enotno organizirati obrambno delu v interesu avstrijskega nem-štva in kako bi se to delovanje razširil«* predvsem na naše alpske dežele. I*rišlt so torej oficijalni zastopniki vsenemške misli v Avstrijo, da napravijo sporazumno z avstrijskimi Nemci bojni načrt. i»o katerem naj ge rman izi rajo avstrijske Slovane. Vodja tega gibanja v Avstriji je biv-&i nemški minister - krajan in cesarjev tajni svetnik dr. Srhreiacr. Vlada noče videti tega gibanja in ga celo na vse mogoče podpira. Ko je prišel pred leti v Prago ruski general Komarov. ga je avstrijska vlada a policijo izgnala. Pruski general Mehert pa sme popolnoma nemoteno govoriti in delati v avstrijskem mestu profM^nndo za vaenemško mi-
avstrijske dežele pod hoiesMolleanfcrt havbo. Čudno se nam zdi, da teh^pro-paaratorjev vsenemške misli ni pozdravil kak namestnik ali kak drzur oficijalni zastopnik nese vlade. Sicer pa napredovanja in razvoja avstrijskih Slovanov ne bodo ovirali pruski generali, ki nedvomno trpe na megalomaniji.
— Matura na ljubljanski realki. Dne 15. in 16. septemb™ so se vršili zrelostni izpiti na ljubljanski realki. Izmed PJ kandidatov je eden padel na 1 leto. 11 jih je izdelalo; med njimi je 8 Slovencev: Oton Bel tram iz Ljubljane, Melhijor Bremec z Jesenic na Gorenjskem, Franc Dolgan iz Košane, Mirko Heren iz Ljubljane, Franc Osole iz Kamnika. Karel Sir-ičlj iz Ljubljane, Zlatko Verbič iz Bistre pri Vrhniki in Viljem Zejbre iz Loža.
— Odredbe proti koleri. Za »lučaj, da bi se v Ljubljano zanesla kolera, je magistrat že vse potrebno ukrenil, da *e prepreči razširjenje bolezni. Preiskala so se skupna prenočišča, sosebno še ona, po katerih -tanujejo delavci, ki so zaj>osleni pri G ru barje ve m prekopu ter so se vsi nedostatki, ki strogo ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom, takoj odpravili. Policija je v tem smislu izšolana in ima strog naloir paziti na Uijce ter one, ki bi utegnili priti iz okuženih krajev, takoj prijaviti fizi-katu. Bolnica za silo je popolnoma pripravljena in se vsak trenutek lahko prične z rešilno akcijo. V javnem interesu pa je. da občinstvo tečno izpolnjuje tozadevne predpis«- in da gre povsod na roko oblastvoin, ter se pokori njihovim naredbam
— Griža je v Ljubljani In e ljubljanski okolici silno razširjena in se razširja vse bolj. Celo v bolnici je vse polno za grižo in podobnimi boleznimi obolelih ljudi. Vsakdo vc, da se ta tioJczen najbolj in najlagije raznaša po sočivju in sadju in zategadelj občinstvo po vsi pravici zahteva, naj magistrat že poskrbi za vestno in natančno   nadziranje trga.
— Kavarna »Evropa« v Ljub. ljubljani je bila letošnje poletje pre-> i dana. renovirana in modernizirana. To ima za celo mesto svoj pomen, saj ve vsakdo, kake važnosti so velike, moderne kavarne za domačine in za tujca. Poslopje, v katerem se nahaja kavarna »Evropa« spada že itak med najlepša, saj so kavarniški prostori veliki, svetli, zračni in udobni ter imajo vsled mramornih stebrov nekaj monnmentalnega. Graška vzajemna zavarovalnica, ki je lastnica hiše. je na prizadevanj«« njenega ljubljanskega glavnega zastopnika g. Moro pomagala in tudi precej žrtvovala, da so se kavarniški prostori j.rezidali in polepšali. Marljivi in I>odjetni kavarnar g. Tonejec pa je oskrbel bogato, elegantno in okusno notranjo opremo. Kavarna je dobila nov vhod. kakoršne imajo vcliko-mestne kavarne, toaletni prostori so udobni in odgovarjajo modernim hi-gijeničnim potrebam. Peči. ki jih je postavila firma Vidic & Ko. so najnovejše vrste. Elegantne mize, stole in zofe je dobavil tapetnik Cerne. ] deskarska dela je izvršila tvrdka Bricelj. blagajno in stojal o za časopise jc izdelala mizarska zadruga v Št. Vidu. okusni lestenci so seveda z Dunaja, biljardi (štirje) so najmodernejši iz tovarne Sevferl. Tako je danes kavama »Evropa« najelegant-nejša v Ljubljani in glavno zbirališče domačnega in tujega občinstva.
— Poneverjenja pri firmi Cze-czoavirzka. Po Ljubljani kroži govori-«-a. da so nekateri uslužbenci firmo ( zeezowiezka prevarili in oškodovali na različne načine za precejšnjo vsoto.
— Velikega sulea je ujel včeraj v Ljubljanici blizu šentjakohskes-i mostu gostilničar g. Maček. Tehtal je 14 kg ter meril 1 m 15 cm. Pač redek slučaj.
Novi most pod Šmarno goro j£
lu I pred nedolgim časom dograjen in i/ročen prometu. Ljudje so se čudili, na se ni nič slišalo o kakem blago-slovljenju ali krstu tega mostu. Kakor se je zdaj raz vedel o, ima to svoj l>osebni vzrok. En konec mostu spada v faro $t. Vid, drugi konec pa v faro Šmartno. Sentvidski in šmartinski župnik se pa nista mogla zediniti, kdo naj krsti novi most. In ker temu prepiru med župnikom ni in ni bilo konca, so delavci sami opravili krst. Na enem koncu so most krstili z vinom, na drugem pa s pivom in stvar jc bila v redu. Šentviški in šmartinski župnik se pa morda še danes kregata, kdo ima več pravice most krstiti.
Oklofutan župni   upravitelj. Ta
Spodnje Idrije se nam poroča: Na praznik 8. t. m. so se vračali pozno na večer iz Srednje Kanomlje od veselice spodnjeidrijski Čuki pod vodstvom svojega dušnega pastirja upravitelja Ivana Mraka Najbrže se je njihova veselica slabo obnesla, kajti bili so navzlic precejšnji sladko-ginjenosti slabe volje. Ko so prišli v Spodnjo Idrijo so baje začuli nek žvižg in to jim je bil povod, da so navalili na Sokola B., ki je bil pred hišo svojega atanovanja,   in vpili nad
njim. kohaor > kdo mogel, rana i as u i en zarižanaja m ti slišal ni. rumaaiii te ja odlikovala » svojim vpitjem neka haUJucena alnrijina deviro, ki alimi na ime A. Lampe. Nm kričanje aderfkalni* jamikov je prihitelo eeč ljudi iz imatilae in med temi t adi A. V. nad kateregra ao ae takoj apravtt klerikalci in zlasti mu je napa i u prs vitelj Mrak očital, da > tvtžaal. ksr pa prizadeti odločno zavrae. Na to mu reče kaplan Mrak v svoji vinjc nosti: Ti lažen, s teboj sv ne bom pre-ptral. Nm to mu V. mirno od#r.>vori: Jas pa s teboj ne! Na te besede ga kaplan udari po glavi, a jo dobi 11 njeno. Na to božji namestnik Mrak aa vzisenih naukih še eukrat udari. Ker je videl V., da je kaplan le preveč vinske kapljiee popil, in vedel, da se s pijanim človekom ni čnerno biti. mu uda rva ni vrnil Mrak z nekim lemenatarjem Rreiteobergvr jem je hotel se nadalje izzivati in povzročiti pretep. dokler ga ni nek rudar odpravil kamor edino v farovi. Res lepe čase redi ša klerikalna polit podali duhovniki že med \ -* je potem čuditi, da gre z vero navzdol?
TtgavsaJ mat rada ik i aseata Mri*
oa se je one 19. avgusta t. I. spora z umno s   trgovske   obrtno   zadrug»
sklenilo, da bodo v Idriji odslej trgo-v t ne odprte v poletnem   časa   od T.
zjutraj do S. t % eee i in \ zimskem ča su od T. zjutraj do 7. zvečer. Slavno •»bčinstvo se prosi, da ima toliko mori jarnega čuta. da si preakrbi svoje potrebščine med dnevom in ne šele ob času. ko je treba trjrovine zapreti, ter tako pripomore ♦rgovakim sotrndii kom po t oda polnem dnevnem deln. tM.#r> r>nega p»»c;;ka
do zatvorile in *te*r: Orofnova
»eni polju. Triglavski doni riei. Koča na Kamniškem %-hmidingerjeva koča ni mni dne 19. septembra 1 f**v dom v Vratih, koča Bistrici in Kadilnikova liei pa dne 2»>. embr-i
smo poročali, kako nesra eeljaki policaj Sehvvarz brez vznika slovenske Podčastniki so Mchwarzn tožbe Pri obra v na
i   sedlu in Veliki Pla 1. Alja r Kiianiaii
oca na Go-
t. 1.
SM.
p>»dčasi t- iako
popotnoni podčastnik
ložili    nato   p m idi razžaljenja či •. četrtek popoldn
opra
p—v
škir
že zato. k«*r ao fu   nemirni Si
po njegovem
n:k obhodil Sehv rza v denarno gb»-ho desetih krone.   Svojo polieijsko
* tužbo ho Sehvrarz naprej «>f*ra' -l;al kakor iloslej. Radovedni smo. kako bi se gsiilo slovenskemu st niku. ako bi se pregreši! tako ko j* nemški.
Pokušaja ir^rntin-kega Trsta. Nižjeav^trkjsko   obrtno dm atvo je napravilo ekskurzijo v Trs:, da pokusi argentinsko   meso. Tega i/leta *o se udeležili tudi za-t, »on ik i ii Prage. Gradea.   I no m ost a.  Line a
• viovea in drugih krajev. Bili so ve Vinoma mesarji in ir« stilni čar ji. Gast-m so %*+ najprvo oodali na največjo iadjo avstrijske »rgovske mornarie«. na izseljeni ško   ladjo     Mart ha \Va sbington« Avstro - Aiuerieana-proar* Podali ao ae v hladilne prostore. Tarn s«- jim pokazali argentinsko in sever-t\< ameriško mc«u» Vsi s«, pohvalno izrazili o mes-u. Še večja je bila pa L vala. ko so jim servirali guljaš. Iz argentinskega mesa  guljaš   jim je koij ugajal nego iz severno-mmeri*ke-ga. Na to ab ae podali na ladjo »Ali ee . ki je šele te dni   pripeljala argentinsko meso. ki je bilo namenjeno U za izšeljence   in moštvo.   Vsi aa hvalili argeiiMii-K   mes«, 0|sddm* -o imeli kosilo, ki je obstojalo iz goveja juh*-, govejega mesa in rostlfeafa iz argentinskega mesa ter entrerot* it severno ameriškega mesa. Kosilo um j* tuili zelo ugajalo in vsi. razven par zastopnikov agrareev in poljedclake-ga ministrstva, so ar jako ugodno iz r*»kli'o argentinskem mesu. To so pri znali posebno v raza i h govorih ari banketu. Zna« ilno je bilo. da i»d vlade ni nihče govoril. Kom-ni efekt te poku^nj*- j^. da mora vlada dovoliti i:\oz argentinskega no-sa.   če hoče vsaj nekoliko ublažiti veliko dragi njo. Vlada je tudi to že saaaa uvidela, kakor je to razvidno iz sklepa mi-
priobčn je-
ZmatraeJjmjr zaljaMjrneev. Na
neki klopi v via del Aeouedotto v 1 r-tn sta *e zastrupila zaljubljenca A alentin Debertolo in Kinilija Krii-jak. Spravili so j« v boJnminieo. kjer sta pn kmalu umrla.
p. m.
W dvignil 19letm v m. mm za tvrd k o Ma tat h i as A Ca. v Trstu pri podruaniei k red i t ro-ga avo-tia 1000 K. Od onejra dneva je Rini ..r^y *Se. d  izginil i/ Tr»ta   V i.-r:.k
lovano .vrnil ter ae ja-
vil pri policiji Frinovedoral je, d ji aa patu od banke srečal »v njega prijatelja Dušica, ki mu je začel prn-viti. kako morajo stradati on ia nje govi starši. Rekel je. da te dva dni ni ničesar jedel. Iz usmiljenja je Razea I*eljal Dusiča v gostilno kjer mu je kupit jedi ia pijače. Pri ti priliki ia Pumič izvedel, da ima Razen 1000 K denar ia pn sebi Hitro je pregovoril Razna za izlet v Benetke. Odšla sta takoj na (*pčiiio. od tu sta se fteljala v Oorieo in iz Gorice proti Benetkam. Tam sta m ogledala razne zaai-mivosti ter zapravila ves denar Pri hranila Sta le tolika, da sta imela za vožnji liatik is nVaetk v Trst. Raana so zaprli. Dušica pa ae iščejo.
Kkapiozijm % lekarni.   V četrtek zvečer ja v lekarni Godina v Trstu z velikanskim  pokom eksplodirata ae-ka snov. nehajoča se v aanen za pripravljanje zdravila. Grozna «h f.n.a eija >• privabila takoj v-- (»dno I m di pred lekarno, iz katere so prinmmli rezza\estnega   človeka. — je bil tako močan, da je razbil vnw s t*.- v oknu. prevrnil > eeim» .Iv*    .  —s! , \   U-kam      i !.»seiia afmnmva je pričela goreti.   V lekarni n aha joči    se   ashazbenec    \' :!ena)n Kraiizin je bil bndn poškothfvaa po i sem tivotn. tako. da so ga brezza-\ stuega morali nim adom a spraviti v bolnišnico.   Blagajničarki, anapiri Z u de k je prišlo atabo^n ao jo morah • dpeljati   nm    zdravniško postajo. t>gvnj je bil pa pogašen -4- t »redno mt i risi i ognjegaeei.   Ako bi bil pri-egen do drugih ekspozivnih tvarin. bi bilo nastalo še kaj hnjsega. Akode • MOn K omor  momaričaecv čaatai-*a v Paljn.   \    «*»-tek se je   ustr« ! il dvakrat z r»»voiverjem v glavo v svojem stanovanj« v Pni ju. kjer ae ie nahajal *Me tH dni  U^ii^k? noeočiiik
a. Hlaeb
mi dalj časa kodo b«dan in operiran, kar mu je. ako tudi navidezno zdrav postilo h ado nervozi teto Pred tremi dnevi je bil izkrcan, a je Sodil zelo melanholičen okrog. Sadnji dan je pil več kot po anvaaV n
tovarišem v karhna enjne mommriee
jim je razložil, kaj irt To\ mrisi mi takoj a preiti namera a n čin je bil že h je ležal na tleh - pre-r» ijeno glavo ia ie brez zavesti. K«, e pribite! k njeni u zdravnik, je čast ik ze umiral. Ko je vzela vojaška kanal doajodck aa zapisnik, ie bika ruplo samomorilcev o preneseno v a pel o ■mrmarične bolaianii i.
Dve ladji trčili v Paljn. \ vojnem nstaniačn ja nadel torj^in čoiu v amo barkaso. Trn se je takoj popila. Nek oficir in dve dami. ki aa ili v barkami. ~» se rešili.
Kavama   Kurapa .   Išaiatno k otiri aiede kavarne ^Earopa« nri-►mnin-o.   |« it obb»žifev
ten napravila tvrdka Kalinu- a Vi s K- v Ljubljani. Zdravstvene ^taaje asemtae obči-e ljubljanske od 4 do 10. septem-ea. Ro4lilo ^e je 17 otrok: dva »ta bi-t mr*- ' j^-na I'mrlo je oseb. ic<i katerimi y 17 domačinov. Ln.r-, so: 2 za škrlatieo. 1 za legarjem. U ■a grižo. 0 za jetiko. 1 v *le<| mrtvu-da in 14 za različnimi drugimi bo-
sa* S lunszornda
mwmw •    m*    asasanso^ea ai^^v^v^
Iv-'
« v
Ta i v bar.
razmk aretu kinjo. ki je a 1«* K denarja. Nek ni u stavbeniku je uše I krati |s»neveril Jo K n**kem %*«!strešju na Rimski i ati ja 1 ilo p«»krad«*rie ve«* obleke in mvaJ. Polieija je prišla storilen na sled in pri njem na^la še n**kaj sumljivih » r»"imetfn'.
Pt»gresa se 4!Hetni oženjeni dni Fran Zabret. preje *tan   i<« • v* Mestni Loir it   Ia     K*lor bi kaj \eoVI. kje da je. naj sporoči no»st i i poileiji.
Clpeko ir vrgel v glava \eeraj pri /irradbi olirtne kose nek zidarski po-<m    k     ajaann    \lojzijn Mo/#:ieo ter ga znatno |»*e*k«»<|oval Zagovarjat • e bode pred sod iščem.
1/guMieno in najdeno. Slnžkh Neža Certivakova je   i/trubila m* torbi« o. v kateri je ion ls 4o K ja in srebrno moško žepno uro.   - On.
/« * . i mdeieva   1   izanibila    ženali > rrM-m» torbieo. v kateri je imel« roka v iee ia žepni robev. —   Gdč. Jožefa Voikarjeva je zagubila /lat uhan. Sluga Fran Avgumtia je izgubil sre brn fd#esek.        Nek gomfaid je izgubil čra dežnik. — Gdč. Ivanka Rerhher-arerjeva je izgubila    »rebrno žensko
C.   (»ahrol  Ravnikar je izgu bil neko knjano. —   Nek krr»jju- je 1/ gabil mamtav 10 listek        Kolska učen ka Angela Šlibarjevm je aaala nek akandA. — lleaaraki vmjenme Ivan Ci-bnsek >• nmael denar /       an ^ ►
v aoto denarja        Major u. Mal n tez Zitterer je naael    srebrno iefuio aro tev jm oddal pri azagistratu.
Sbiveaska r ilbmr imomi ja     k on lertira jutri.v neileljo. dna 18. t. m. v hotel n   Tivoli*. Začetek ob 4. po-fioldru-  \ -top prrsit.
lakaz aamrmdavmlalee sia> v enakega
trgovskega   drnatia   »M teb ara v
atrokm.1 aomaanik nslezainake stroke, 6 pomočnikov manufakturne stroke 4 ponsoaniki šneorrijake atroke, 1 bi a gajniearka. 2 kontoristinji. :i prodajalke. 14 učen<»ev. 2 mVnki Siužla-iaee: '2 knjigovodja. 4   k on ton st i. poslovodja. 4 potniki. 18 |s>m«s*nikov mešane stroke.    S    pomoe žebziiin ške stroke. 1 a• p«»močnikov mmnufmk tome stroke. 0 ponuičnikov speeerij nke strc»ke. "» pomočniki mraine in ga lantenjttke  -^roke.  7   kontoristinj, U blmarajničark, 10 prodajalk.   7 učen ee\ . 4 učenke   Posredovali! le a poslu > za  It I od a ja Iee in člane društva no-1 olnoma brezplaei o   /.a di uge pa pro ti mali o^lškodnim
•radne vesti. Dne 1   oktobra bo pri okrajni *4*rniji v Kranju dražbe posestva \ \   -t   _!tS4 U o   Bela Pos** atv> je eenjeno K ti* v   Na ima u <
mi ponoask znaša 172 K 4n v
Onflma nozimilu,
lelovadmi   društva   Sokol« aa laja je napravih* dne  II septembra
svoj U   11 1 idu ji paaizlet v Tnmiaclj, kjer se je vršila tudi javna telovadba uii 4  po|Miidiie      prikorakali So kolt v Tomis* Ij ter se |»ostavili pred tolovadiače   aa   travniku g. Pršina. Tn je Si »kole najprej navdnat no pozdravil v imenu tomiseljskega prebival-! v a km-  k t fant K rane M o d i e, dekleta p«t so doslnn Sokotoin oripe la fciaaaa aopke Jm\ na telovadba je n-oela |M»vs4'in ilobro   Pri t«dovmdbi je balo navzocear*1 do '_'<•*» o<m h kine« kega   olM-instva.   kar je narav ms« t
eastno   -tr\ilo   /a   domaeim     pa tudi
za izletnike. Po telovadbi se je raz vila prav živahna prosta zabava v gostilni g. Zalarja. pri kateri je iz oriiazn-i;    sisleloval  jhv-ki  /In^r v Tomišlju |a»d spretnim 111 marljivim vodstvom  gospodn-m   učiteljica Marije Zgur. ki zasluži posebno poh\a h   Ob pol H. zvečer so se Sokoli pri-ivili na odhod. Pred odhodom Sokolov je "^e zapel pevski zbor pred no   prelepo pesem »Lepa naša domovina . aaansr s,, med gromovi tirni živi«•   :n nazdar-kliei ob zvokih sokolakih    t romb odkorakali Sok« li
t domov Ta izlet je zopet dokazal, kako priljubljen je ižanski Sokol   ob vznožju krimskega (>ogorja.
In ti ahnnaki Sokol or.ii ledino in pripravljaj tla vzvišeni sokolski kanji. Na zdar!
Telovadno   društvo    »Šakal« v kananik . naznaja svojim članom, da so ho t o. dne 24. septembra .»h s. zveeer v  društveni telovadnici izredni ehenti zbor.
Telovadno   društvo     N<»kol ^
Kamnika izreka - in onim, ki aa pripomogli, da je njegova prireditev dne 4. t. Ba. tako dobro usp*da. s\, iskreno zalivalo. Posebna zahvala pa bodi kam n i-kemu narodnemu zen-at v n / g«» d K r a u t o v o na čelu, ki j** tudi ob tej priliki, kakor vedno, pokazalo v polni meri svojo narodno iNizrtvovnino*t in naklonjenost do nagega društva.
Iz Litije. Nad Htm ljudi je dne H. t. m. prihitelo na litijsko sejmišče, da prisostvuje prvi javni telovadbi liti isko-smartinskega »Hokola«. Ako
islinio. da obstoji društvo še-le annet annanrev. je uspeh prav lep. Na-vzo. strokovnjaki so ae izjavili, da ho litijsko sinartiaaki »N»ko|. eden i<r ili. ;iko h«i «ialj»' tako pridno gojil telovadbo. Telovadei so. izv /emši ne neih»statke. častno rešili svojo nalogo. Telovadke. ki so ae v Ljubljani žele <ibilo pohval«', so pa z vajami s kiji ols-instvo naravnost o« a rale. IJinljiv je bil nastop naraseaja. Marsikateri materi se ^t \ os« i ia /n.siln ok«.. v idevsi prikorakati svo jega otroka in proizvajati vaje. pri-merne /a ne/110 mladino. Veliko smeha so vzbujale otroške igre. — Po telovadbi ne je razvila pravcata bratska zabava. Med krasnim petjem sonai t in-keir» Zvona« ter ob zvokih *rl»ove|jske g«alhe so vrrle dame v .sf»torib tekmovale v postrežbi z jedjo in pijačo, da kolikor mogoče pripomorejo k gmotnemu uspehu, kar se jim je tudi posrečilo, kajti čistega dobička je bilo f>22 K 9o vinarjev. Prva javna telovadba je torej v vsakem oziru krasno uspela in vsem. ki so se je udeležili. «^tane v prijetnem spominu. Sprejmite vsi, ki -de na katerikoli način kaj pripomogli »rčno ♦ hvalo m zagotovilo, da za dom bo Sok«d vedno stal junak! Na zdar!
Dolenjska pod ražale a »Prn-svetee priredi svoj II. redni občni /bor v areala, dne li. t. m. ob ppl H. zveeer v društvenih prostorih z običajnim dnevnim redom.
Telovadnemu društva Sokol < v Idriji sta darovala o priliki izleta v Celje brata Alozjij Pegan 20 K in dan G r n d e a 10 K. Odbor izreka tem 1 aitom rodoljubnima darovateljem a naj iskrene jao zahvalo.
Drnatva Bakaiakl dana« v Idriji > naklonil e. kr. notar Alojzij Pegan v Idriji iz neke poravnave sne-mek 40 K. Za to rodoljubno naklonir tev mu izreka odbor
ja podarilo za kočevski sokolski dom 24 kron Bratskim Sokol Mariboru najprisrčnejša zahvala? S tem bratskim rodoljub*tvom so pokazali, da simpatizirajo z zatiranimi Slovenci v Kočevju, dasiravno sami oijejo ljnti boj z nepoboljšljivimi sov ragi — Odbor kočevskega So kola«.
nOfUSM |09.
Hrvaški klerikalci za ločitev cerkve od države. Hrvaški klerikalci 111 frankovci, ki so se te dni združili v eao stranko in jo krstili za >,*tran-k o prava s#, s preje h na svojem shodu več resolucij. Lnm izmed teh se glasi: »Stranka prava« obstoji na načelu, da sta katoliška cerkev in drsava neodvisne svaka v svojem delo-krogn: \ zpneo t« ^a imata -mešana<' iU vprašanja reševati dogovorno in v skladu, a v vseh verskih in cerkvenih upravnih vprašanjih zahteva stranka za katoliško eerkev popolno a vranam i jo < In to resolucijo, ki že sama na -* t. \ -Sj govori, je kate-het tir iiošnjak izpopolnil še t.-.r le Zahtevamo za cerkev avtonomijo, da bi se p«,tom katoliške cerkve sirih« hrvatstvo«. Kaj bodo rekli v JRiiini. ako se jim bo poročalo o tej resolueiji hrvaških klerikalcev? Ali se ne pravi zahtevati tako avtonomijo cerkve na Hrvaškem, s katero bi se naj -irilo hrvatstvo toliko, ka kor iz interna/ij«malne katoliške eerkve delati narodno eerkev po vzoru pravoslavne cerkve? I>a. če izve /« t«, resolueijo kardinal Merrv del Val, ba vrne hrvaške klerikalce preklel na dno pekla'
>sh .jti.no-demokratska univerza na K<dgarskem. Sofijska »Vi černa Pr>stn« piše: »Socijalno-demo-kratska organizacija v Sofiji je sklenila, da osnuje v stolici aocijalno-de-mokratsko univerzo. Kot lektori na tej univerzi določeni: dr. Rako v * k 1 . Sakazov. dr. Kadrov in H. H r i s to v.
Kluh bolgarskih pisateljev in pesnikov. Bolgarski listi pišejo, da nameravajo mladi bolgarski pisatelji i 11 pesniki sklieati zborovanje, na katerem bodo razpravljali o ustanovitvi kluba pisateljev in pesnikov. Glavni namen tega kluba bi bil. da združi vse književnike v eno organi-zacjio. ki bi v bodoče preprečila med-ino mržnjo.
Škandalozna afera aa Bolgarskem. V Varni na Bolgarskem je leta 1909. Neme«- Rmanl W. iner vložil na občinski svet v Varni proa-n»o, da bi s*, mu «ial«i koocanmji 7:-. 4d let za zgradbo modernega hotela, sanatorija in kopališča ob morski obali. Občinski -ver ;e dal to koncesijo pod pogojem, da jo odobri tudi ministrstvo. Ministrstvo je vzelo to kon-e> »sijo na znanje. Na to je \Veiner prosil ministrstvo, da mu da dovolje-n.i«* za ureditev banke za bazardne *irre Ta prošnja je bila odbita. \Vei-ner je vložil drugo prošnjo, v kateri ji*' ponudil 15 do 20 milijonov levov varščine. Tudi ta prošnja je bila odbita. Tretja, četrta in peta VVeiner-jeva prošnja je imela isti uspeh. Kmalu na to pa je dobil \Veiner odlok od ministrstva notranjih del. ki ga je podpisal sekcijski šef (iovedar-jev V tem odloku se daje \Veinerju koncesija za lgrnlsk«^ banko. Ta odlok se je izročil v roke \Vcinerju, ki pa je na t«^ izginil brez sledu v inozemstvo. To dovoljenje ministrstva pa se je izkazalo kot falsificirano. Kot falsifikatorji pa se imenujejo ravni |>olitiki. ki so baje d«^bili za to 200.000 levov. Ta afera, ki se ni dovolj pojasne na, razburja sedaj narav no v se Bolgarsko.
Razne stvori.
* Stoletnica republike Meksiko.
V eetrtek *«* Meksinci slavili stoletnico neodvisnosti svoje republike.
* Niti vinarja. Iz Fraukobroila ♦ d« Meni javljajo, da je prišlo znano \ lsbadensko variete - gledališče \\ allialla v konkurs. Dolgovi so tako velikanski, da ne bodo dobili upniki niti vinarja za svoje terjatve.
* Nesreča pri stavbi. V Hamburgu se je podrla neka nova hiša. Zasulo je sedem oseb, od katerih so šele čez več ur odkopa)i samo dv^ težko poškodovani. Kaj je z drugimi zasutimi reveži, se še ne ve.
* Ogrski grof pod k ura tel o. Grof Pavel Eszterhazv je prišel radi zapravi ji vost i za šest let pod kura telo. Eszterhazv hoče prebiti ta čas na svojem posestvu na deželi. Upa, da se bodo njegove financijalne razmere v tem času izdatno z boljšale.
+ l nesla ama. Neki dunajski zlatar ja naznanil na policiji, da mu je pobegnila njearova žena ter mu odnesla mnogo dragocenih stvari in 20.000 K denarja. Kakor se je pozneje dognalo, ja žena ušla aaradi Ijubo-
moaa.   Londonski panji
prijatelji ao sklenili, da bodo dali po zimi svojim psičkom prav fletkan • čeveljčke na noge. Tako se bodo lahko v ideli po zimi v J»ndonu bos: otroci pa obuti psi.
* Do smrti bičan. Listi poročajo, da   je bil v Petrogradu v preiskav radi   tatvine   železnih   tračnic nek 7A(\ z imenom Š 111 n r e č i k.     Žid je tatvino odločno tajil. Radi tega
neki pazniki in dva tajna agenta to liko časa bičali, da je Zid umrl.
* Roparski umor. Na polju blizi Vit kovica v- Šleziji so dobili umorje nega   delavca Iv. Lipow>kega Morilec je zadal svoji žrtvi tri smrtonosne rane na glavo in na prsi ter jo potem tudi oropal. Zaprli so potepuha   Lorenca   Lichtnerja, ki je izvršil ta grozni čin.
* Poročnik se zastrupil.   Y M ros Vasarhelvju na Ogrskem je umi. na krvnem    zastrupljenju poročni} 51. pehotnega polka Kvgen   H i rs/ mann.     S     1.   januarjem    bi bi Hirsehniann vstopil \-   dvorno opf 10. kjer se mu je obetala radi njego v*ga krasnega tenorja lepa priho-njoat. Truplo prepeljejo v Maribor.
* Um se ji je omračil. V M i lar je izstopila iz vlaka, ki prihaja iz P riza, mlada, elegantna dama. Prist pila je k bližnjemu stražniku ter u vprašala, kje da je. Stražnik je or: peljal damo na policijo, kjer pa n mogla ničesar povedati  Najbrž je hipnozi izgubila spomin. Pri sebi j-imela denarnie » - .VX> franki. Dan-so oddali v blaznico.
* Nepošten župnik.   Župnik Ar >elm Notzli iz Memmingena na Nem škeni je bil radi   poneverjenja c*r kvenega denarja in radi prodajani, cerkvenih stvari v svojo korist obs-jea  na tri meseee ječe. Obsojeni žtut nik je il frančiškan, toda pohlep p denarju in po večji samostojnosti l je gnal iz samostana ua kmečko žui ni jo. kjer si župnik zna tako lepo brez truda delati denar.
* Bivši avstrijski oficir v Ber«^ linu obsojen. Te dni je bil v Berolnr
4 obojen prokurisi Avgust L i n g p -radi   poneverjenja   63.500 mark m dve leti ječe. Linger je rojen Duna; čan. bil je najprej oficir, potem uradnik na dvoru.     Radi dolgov je prišel ob službo. Prišel je k nekem-, rojaku v Berolin za prokurista. ks terega je iz hvaležnosti osleparil za asVSOO mark.
Velika poneverjenja.   Bi v- _ blagajnika pri   zveznem zakladne^ uradu v Chicago. Fitz^eralda. so ar-tirali. V blagajni, katero   je upra^ ljal. je manjkalo 173.000 dolarjev. Adolf   Rothbarth.   zastopnik R ha rt h - družbe v Frankobrodu. priznal, da je merkantilno nacijor no banko za večjo   vsoto   ogoljufa . Hoteli se. da gre za vsoto 150.000 oV larjev. Rothbart je zelo špekuliral t pri tem   izgubil   poldrugi mili mark.
* Vsestranski duhovnik. V
stu Kansas v Ameriki je te dni 1 lil bivši pastor L. Brown dve orno" ni ženski, nato pa še samega sebe. F. štor se je svoj čas udeležil na anc ški strani vojne proti kitajskim bok-sarjem in mu je angleška vlada pr znala v znak njegove hrabrosti lajno za hrabrost. Zapravil je večkrat cerkveni denar, radi česar je bil slei njič zaprt in odstavljen   od slu?' Pozneje je bil strojevodja in konduV ter. Bil je grozen babjek in str; igralec.
* Ženin Karel. Nekatera možitvf željna deklota so od sile zaupljiva. Da ima le hlače, pa je pripravljena poročiti se. če tudi ga čisto nič ne pr zna in ne ve. kdo in kaj je njen izvoljenec. Tako se je zglasilo na T* naju pri policiji neko dekle, ki je ? solzami v očeh pravilo, kako jo ; njen ženin, ki bi že imel te dni ž njo poročen biti. opeharil za 280 kror Ko so jo na policiji vprašali, kdo *» tisti lepi ženin, ni dekle vedelo drugega povedati, kakor da mu je inn> Karel, da je star krog 30 let. prece.i rejen. ima rjave lase in rjave brk1 ' mu   manjka   sprednji   zob.   — 0. ta dekleta!
* Krvnikova žena aretirana. T* dni so zaprli na Dunaju vdovo F bivšem dunajskem krvniku Kari1' Sellingerju. Povod za to je sledeči: Pred dvema letoma je bila krvnikova žena pri neki postrežnici. P°" strežnica je imela na omari nekaK sen tabernakel s skritim oddelkoir v katerem je imela spravljenih ^ 10.000 K vrednostnih papirjev. Ko je bila nekega dne postrežnica na P°; tovanju. je nastal v njeni sobi ogon:-ki je uničil tudi leseni tabernakol Vrednostni papirji so se nato amortizirali. V zadnjih dnevih so se r« pojavili kuponi dotičnih vrednostnih papirjev. Uvedla se je preiskava-ki je dognala, da je bil takrat ogeiu podtaknjen. Pri tem pa more t>it! prizadeta edinole Sellingerjeva, zato so njo vtaknili v preiskovalni zapor radi tatvine in radi zažiga.
* O izrini zaročnega prstana. Zaročni prstan v današnji obliki še ni tako star, kakor bi ai morda kdo mislil. Sprva tudi ni bil tak, kakršen je danes, ampak je imel najrazličnej
t
It oblik*: rodi ai bil vedao ki i     Zni*oč»i d ratar  izvira najbrat še
iz onih starodavnih eaaov, ko je moral moi kupiti svojo zrno. V onih davnih časih namreč je prišel ženin
v anrenantvn tvojega druga, svojega *«eeta in svojih bratov na nevestia dom.     Koliko stane poštena mu
sta?« je navadno vprašal ženin nevestinega očeta. V tistih starodavnih časih ni bilo potrebno, da ai ja nevesta sele z bogat«» doto kupila mota. ampak je moral mož plačati nevestinim staršem, da so pustili svoj hčer od doma. kajti s poroko je pridobil mož ženo. ki je odslej morala delati zanj in ne več za svoje starše. Ženinu je navadno odgovorila nevesta, rekoč:      Koliko mi hočete
itati
Zdaj
je šele začelo pravo
barantanje. Ženin je začel polagati
v vee Štiri kote hiše denarje, in je polagal toliko časa, dokler ga ni nevesta ustavila, ali pa je nehal sam.
pograbil neveato. ter izjavil, da je že dovolj dal. Ta denar, ležeč v štirih kotih hiše. se je smatral za poročeni prstan        v onih starodavnih časih
namreč. Pozneje je dal anubač svojo vojno opravo,   kar je bilo   zlasti v ojnem času  velike vrednosti. Pri T »n goba rdi h je bilo v navadi, da so dajali za  žen«» plašč iz kožuhovine. \eka kolinska zaročna    formula iz 14. stoletja predpisuje, da mora že-nin dati nevesti svilen robec, v katerem morajo biti trije komadi dv-arja. Takratni robec je imel docela pomen, kot ga ima danes zaroč-prslan.    Kadar je daj mladenič -vojemn dekletu svilen robec s tremi >vei. tedaj je bilo toliko, kot goto-da se bo tudi poroka vršila. Pri *naj* nje m zaročnem prstanu je pa en da ravno narobe: čim več zarok, i manj porok. Sicer so pa bile pri
• V*~»*re?b  "*o»"ek?»b  vedrM tudi priče
pnee so o«.-topile oba . r>« »čenča in ženinov oče je vprašal \ eMo. če je voljna,   poročiti se z • govim sinom.    Ako je p« trdila, ! je dobila v spomin na obroč atelje v.   to je prič. prstan iz ko-Ta pi stan so nataknili na če-:-rst leve roke. ker se je sma t rada drži žila od tega prsta narav.
k srcu. Ta narava je rimskega ra. vendar se je bila ukoreninila rudi po ostali Kvropi me*to prejšnje-r -m bol i enega kupa. V 16. stoletju _e bil zaročni prstan v Evropi ar rfo<-ela udomačen.
I. en era lova hči snnssnaorilka Te dni se je poskusila v Aator hotela
* Xew Vorkn usmrtiti Mi** Vera F i te h. hči umrlega amerikanskega generala. Imela je znanje z .- ~ podom, ki pa jo je varal. V Ti **t\ m   je   hotela   vneti življenje.
- reiila se je v prsi in ji krogla ti-«   v hrbtišču.
* Zlato v morja, Frane.« Alfonz rVrget. prof~sr»r na oceanograričnem zavodu je napravil po*kusc z morsko
\»do m je uaai veliko zlata. A
petdeset miligr • e -e zOaj vzai
i ze
iza je pokazala, da
dv zlatega prahu
ne. koliko je morja in o izračuna, tedaj ima liko zlata, da bi prišlo veka na zemlji 24 ini-
! i
je je lo miii
u   rje v sem ■ v<ss-kega «
gramov -rebra. Največ pa premor*-»r^ka voda soli.   namreč petnaat ar ramo v v funtu vode. C**e bi torej kdo /našel eeneno pridobivanje zlata iz >rja. ' . h.   kmalu bogat * Padanje prebivalstva -keaa. Relativno nazadovanje z oz i na naraš«'*anje prebival, opaža se - h romanskih narodih razun največ" trpita     tem potr led u in   Portugalska. Padanj*-»bivala* v a na ^j»an-kein ni. kakor ~lučaj na Francoskem, da je v - ezi 2 neznatnimi porodi, marveč z večjim izseljevanjem radi sla-a -'»rtlarskega stanja v državi, priobčil je časopis z* sorjjalao •e   leta    1904 izselilo eb. leta 1905 skoro 122JannV ta masa se je podala   v južno-ikc re|Hiblike. kjer   se ir*»v<»r\ iz last i v Argentinijo. V tej ie je leta IttOB od l^lsai -naselilo 73.000. Od leta I hm7 «i je naraslo prebivalstvo na : »kem le od 17 na 18 milijonov, a ►oflnce ljudsko štetje ne pričakuje nikakega   na rast ka,   pač pa pn biva let vn ^
•   umrl v Ameriki profesor James, baje ^den največ-ilw *'■      -edanje  Amerike. Ja pred svojo smrtjo obljubil im prijateljem, da bode t adi po • htfVval i ajimi. IVofeaor Ja bil nstanovaik nekega dro-ki al Ja nadelo naloaro. da pre {J**nje duhov. Zada ji Čas je prisostvoval   mnogim spin stičnim   sejam ter ja tako spoznal aajgtasovitejse medije.        Po moe-anov dotienegn sfuntaittfangrn matva ja bika ozračja and Zedinj* vami enega preteklih dni »mirjano- la kakor aa zdaj Ija, so dobili dlani, ki stanujejo v si raadalji eden od drugesrn. ob aanaa easa enako se a laman patenata Xeki  A ver v  Bostonu, ki je
nuni držat silno vznei
»Zvana Averovih đakov, trna, an se na je nedavno prikazal prof o sor Jamaa in da ja dlje basa ž njim govoril. Posrednik med Jamesom in
A v erom je bila neka članica Zveze Averovih duhov« F mrli fibiaof James je a posredovanjem dotična sen
ske rekel: Živim v mira a ar boj samim in s človeštvom, načel asm živeti bovo šav ljenje, mnogo lepše, kakor -em si ga kdaj mogel misliti na zemlji. Recite mojim prijateljem, da jim hočean v kratkem poslati poro-čilo ki jih bo prepričalo o moji »udi vidnnlaasti. Hočem aa Janam izrazna, kolikor ui booe le aaogoee. O, da bi vedeli, kako težko se je razgovarjati z živiaai s tega mesta. M orana aa se zelo truditi m premagati se m mige zapreke. — Temu prektarrobnemu racajo v oru dodaja A ver aiaateoa. To poročilo prihaja od pokojnega profesorja Jamesa, ki nam sporoča, da se bo jasneje izrazil tedaj, kadar as prilagodi novim razmeram Kakor ** 1*'k • k :ak-» je hil tudi profe-aor Jaaaes iznenađen, ko je prišel v ačno atmosfero. Ko ae bo v dol isp.dn.nna umiril, tedaj bo izpolnil besedo, ki jo je dal James, da Bjamreč prinese jasnosti na svet glede spiritir^a. Vrtam, da se ta kmalu zgodi.
• Sveta Helena. Ne mislima tu -  * ' • ice -v    Ilel« ne. man eč i »ni zgo dovmski kraj. na katerem je najslav evropski v ladar. franeoski cesar
leon I . kenčal tek svojega življenja. Otok Sv. Helene se je smatral do najnovejšega časa kot  «>d vsega
sveta najbolj zapuščen kraj. ftele an-glešl! guverner, polkovnik (■allsrav. hvali otok bat asalo idilično ozemlje, in pravi, da je ta otok zlasti za ona
pripraven prostor Ta bi vanV>. ki trpe
Gailarag hvali podnebje in naravne krasot. Sv H* lene. ki ni nikak pust in p. -čep otok. kakor se je aploaaui mislilo doslej. Ako je otok velik 17 angleških štir-jaških milj, iaaa vendar neizrečeno lep položaj, posebne svoje krasote in v resnici blago podnebje. število smrtnih slučajev na Sv. Heleni je najmanjše na »vetu: 6 tisoč. Iz luke izgleda otok nekam mračen, t oda v vnaočinah je povsem drugače Veliki N lpoioom. ki je tukaj dovršil svoje življenje, je pri prebivalstvu skoraj pozabljen. Spomin čim dalje bolj iz-gnaeva. in še nekoliko desetletij, in nihče ne bo več mislil na to. odkod je nastal otok Siv. Helene tako slaven na sveta. »Ae je nekoliko starcev, ki so kakor oliv*-i preživali zadnje Napoleonove dni. Oni se temno spominjajo, da s*, njihovi roditelji govorili
0 znamenitem ujetnika; še danes ga zovejo, kakor tedaj. : ga asa al Bona P*rte*. Daaašnji rod je pozabil na velikega vojskovodj Hiša. v kateri j+ cesar stanov al. znamenit: !>»ng-"* "-d- - »:«•♦ r — danes, a od relikvij   in   pohištva, ki bi saanaanjalo
dneve, preostalo j> I* je deloma iz lesa. d »doli   kamna,   priprosta, enonad-atrofama kmečka hata »Jan naša Napo-Vona.^ tako zatrjuj«' guverner, »je bil l>ngvo4»<l obilan z drevjem, in -*"ji pust in osamljen. Noben komad premičnin ni ostal.   \ spalni idi • J' r.r  doprsni kip     lik— aram vojskovodje, v guvernerjev pnla-ez shranjene so neke relikvij kup Napoleonovih   knjig, ladjica in saa-biljard.     Ta je bil v ng le eno leto. Xap«deon j. igral I »a lire. samo z rokami, in je bil pri igranju precej nervozen.     ». po preteku enega leta se je naveličal te igre m vrnil je biljard svojemu nad zorovatelju. Iz biljardske sobe so na pravili sobo za zemljevid, in tajrai je Naannnan sedel p«» ver ar našlo njen and vojnimi načrti, ter ja a pomočjo malih zastavic še enkrat izvo-jeval svoje zaaana) do — Waterloa.
* Obseg uprave velikeaia mesta. Neki nemški list je priobčil o obsegn nieatae uprave Bero h na a lede i t ate-vilke: T^dga na privatnem anaaatvn ▼ Bendinu je okrog g tame aailijonov mark.        I* '^-tvn mestne ol»čine be »*dinske je eenjeno na .V*0 mil . pre nanienje samo na   Kol mil.«   dolgov i vnašajo pa 420 mil.   Cest je 6 Ti mil atir metrov m zahtevajo na leto 2 in tri ortrt mil. mark za   čiščenje. — \"odr ae aneabi H*\ mil . plina *1 mil. kubienih metnev. -- Poslofija so
1 n raznih zavarovalnicah za varova-aa za MM mil. mark. - V hranilnicah imaj«* stranke nab»ženih :'. 14 mil I>eta 1907 je bilo vplačaaih U azil., dvignjenih pa 74 azil. — V mestnih šolah je meata sa 3S4 000 otrok. UPA razredov je imelo meato nastanjeaili v privatnih hišah. Občinskih in državnih da v ko ito je za Pmaijo in bi sanku držav o • vplača Bero! in 30* mil . tako da pride na posamično ose ho9a>?1 mark
Tajnost 'Man* vsaki goapodinji. k -e mehkim podom daje elegantna) izgiedaajr, ako ne p«»zna oblast veno varovai* pristne Kisenstadter-jeve lak ove barv e za pod ^ Kg I asi ne-. bi aa ▼ treh urah a sijajnim bleskom ia>pola«*aan brez duha ta trasa tananu
stanovitnost.
»rganliaaii, hzkova barva za pod se daniva v vsaki večji trgovini z materijalnim, barvnim in ftpecerijakim blagom. Edini izdelovali i tvornica lnbov Bratje Kisenstadtei Dunaj, IV 1 Pazite nstan* no na varstveno znamko »železni vitez«, rszv idna na ki škatlji.
anZPRnf S0tt(L
na ve pred
Jeza savradi opravlji^osti. Filip Dimir, rudokop iz H)a^<«»v iee, je bil jezen na Pergarjeve, ker se je domnev al, da ga je Pergarjeva le-i nekaj opravljala. V jezi je vrgel skozi zaprto okno preeej gramoza, razbil si|m». kar je bilo zlasti nevarno za otroka,  ki je  v   /.i beli lezai, ter Je bil
od ko*ea stekla na  lien  ranjen. 1 )i mie je bil obsojen nn tri meseee težke ječe.
Zopet nož. x" Stibmikovi gostilni na Karlovski eesti se je nahajalo dne 17. julija t. 1. več- ljudi. Pri pijaei je netilo do peapira, tekom katerega je stolarski |Muuoeuik i\an K urnik e mrzem miii 11 Franca K u c I e r j a v desno roko m g?i zelo nevarno ranil. Obsojen je bil na H mesece- f»žke ječe.
Telefonski* in brzojavna
POHfllB.
K«dera.
liudimps-šta. 17 septembri. Danes r»ta zojs'1 nanovo oboleli dve oan-bi 7H kolero
Dunaj. 17 septembra. Tekom zadnje noci so prepeljali v izolirno bolnieo za nalezljiv* Udezni dvi na koleri sumljiva b*dnika.
Dunaj. 17. -eptembrn I/ zanesljivega v ra i/v«- ni- fMiročevalec. da uradna obvestila o koleri nr Ogrskem »n»polnoma napačna. Nasproti tem poročilo!!! «e kolera na Ogrskem jaka razširja. Samo v Mohaču je že obolelo i- i koleri 16 oseb. Ogrska oblast v a so namreč glede kolere jako malomarna. V mnogih slučajih se haktertologične preiskave sumljivih bolnikov sploh ne vrše. Oblast a so mnogo slučajev kolere nalaše zamolčala in sieer r ozirom na obisk n* nizkega resa rja Viljema, dalje z ozirom aa ogrski tujski promet in ogrski izvoz. V eeli ak« - a ji sta največ prizzuleta notranje in železniško ministrstvo, ki sporazumno prikrivata posame/n*-si ara je.
Moravski deželni zbor«
Praga, 17 septembra. Moravski dežel n. zbi.r skliec dne 'J**. s«»ptem-bra k zasedali
\elikanski požar.
Prtrograd. 17. s<*ptembra. Rusko mest«, k ann. o katerem smo že pred par dnev i p^ona^ali. da gori. je še vedno v ognju. Dosedaj je pogorelo 1*01 Ml his: 1 o.OOO prebivalcev je brez strehe.
tbilosen mandal.
Praga, 17   sf*ptembra. P4»slai.e«* Pergelt. kateri je bil izvoljen za delegata v ananako - češko -pravno kon fer-   «0. je 0dlo7.il svoj mandat. Na-»)'    • njega je izvoljen dvorni nik dr. Mae h man n
Nemški eesar na Dunaju. Dunaj« 17 -^»ptembra Kak.-t >e pop-a. bf> nemšk < • -.»r ko pride na Dnttaj. vendar le obi**ka| tudi dunaj-•%k roiiivž. akoravno j*» prvotno nameraval ta obisk izpustiti. Na rotov-ž11 radi t»if.i delajo ze velike priprave m bodo Viljemu tudi ponudili takozvani    Khrentrnnk' .
Nova vlada \ Južni Afriki.
t ap»1adt   < Južna    Afrika K 17.
aantemhra. Z ozin»m na izid volitve s Jažni Afriki se |«>ro« a. da je dosedanji minister in predsednik Botha od«**opil. odnosno podal demisijo.
Velika stavka v lev ova. I.vov, 17. septembra     Danes je
in rejo stavkati Kita) Ushi/benee^ in*stne elektrarne. Na mestni eestni železnici je ves pronud ustavljen. Tudi nastavljenei plinarno s*, m- pridružili -tav kujoeim.
Pasivna re/istenca na jaž. železnici.
Dunaj, 17. septembra. Pasivna rcvistenca }c ostala danes na celi progi južni železnice popolnoma neizpreme-njena Direkaia izjavlja, da dosedaj ni 7azdamovati ntkakih globokocutnih posledic rezi ste ucc, posebno da jc osebni promet popolnoma neoviran. Situacija jc baje popolnoma neizpre-meufcna Razni obratni inšpektorati, kakor iz Trsta, Gradca in Celovca javljajo, da je tam promet popolnoma neoviran.
Pnaaj, 17. septembra. Voditelji žele/mčarske koalicije so imeli danes opoldne sejo. V tej seji so sklenili izročiti ravnateljstvu južne Železnice nov memorandum, na podlagi katerega pride do novih pogajanj aaed ravnateljstvom in zastopniki uradntftva. Upati te, da bodo iancla ta aspeh.
pri Irancpakiaz posla-alitvn na raskem dvoru. Pariz, 17. septembra. Odpoklican je bil francoski odposlanec na ruskem dvoru Louis. Za njegovega naslednika je imenovan Pavel Dcchaucl.
Manevri na Turškem. Carigrad, 17. septembra. Sultan se udeleži letošnjih jesenskih manevrov adrianopolskega vojnega kora.
Angleški minister notranjih zadev v Carigradu.
Carigrad, 17. septembra. Angleški minister notranjih zad*v Churchill je bil danes sprejet od sultana v av-dijenn. Avdijenci se pripisuje politična važnost.
Aretirani delegati grške narodne skupščin .
Carigrad« 17. septembra. Danes so bili zopet aretiram 4 delegati grške narodne skupščine.
Vojaški konvent med Turško in Rumunsko.
Piriz, 17. septembra. „Matin" prinaša senzacijonalno vest, da se je med Turško in Rumunsko sklenil posebni vojaški konvent, ki je naperjen proti Bolgarski. Po tem kon-ventu bi bila Rumunska dolžna v slučaju, da pride do vojne med Turško in Bolgarsko, udreti takoj s svojo armado v Bolgarsko. Ta vojaški konvent se je baje sklenil na intervencijo dunajske in berolinsk? vlade. Ta konvent bo imel ludi to posledico in ta uspeh, da se oslabša italjanski vpliv na Balkanu.
Komerenca avstrijskega finančnega ministra z ogrskim finančnim ministrom.
Dunaj, 17. septembra. Prihodnji
teden pride na Dunaj ogrski finančni ■um^icr Lukasc imei bo konference z avstrijskim finančnim ministrom Bi-linskim. Razgovor se tiče privilegijev avstro-ogrske banke.
Sanacija koroške  centralne zveze poljedelskih zadrug.
Dnnaj, 17. septembra. Današnja - Reicbspost* poroča, da je za sanacijo centralne zveze poljedelskih zadrug na Koroškem že zbranih 1,900.000 K.
Naslednik Izuolskega.
Berlin, 17. septembra. »Vossische Zeitung* poroča iz Petrograda. da so neresnične vesti, v katerih se zatrjuje, da postane naslednik zunanjega ministra lzwolskega Sasunov . Ne Sasunov, temveč sedanji ministrski predsednik Stolvpin bo njegov naslednik. Stolvpin obdrži obenem tudi dosedanji portielj ministrskega predsednika.
OOJPOlIfiTJfVO.
Vipavska železnica. Dohodki leta IVaK). so znašali irjs K i? laiki 7°'.o4š K. Ker je znašal razpoložljiv letni dohodek i, 7 :;6ii K in se je rabilo za prioritetne zadolžn:oa 1J^ 177 K. je morala država prispevati 57.808 K.
— 1'stanove za trgovske eleve v inozemstva. Nižjeav sirijska trgovska 111 obrtniška zbornica je razpisala iz ustanov Antona Pfautzerja in dur-jn pl. Kal mar dve ustanovi po V*a«I K za trgovske eleve za Tunis, Tripolis ali Maroko. Prošnje je vlo-v.iti «lo 1. novembra t. 1. na zbornico, ki pošlje na zeljo tudi razpis ustanov in f*r>goje za jsidelitev ustanov.
I voz argentinskeg-a mesa. ž! Dunaja poročajo: Ministrski svet je skl**nil. stopiti takoj v dogovor z ogrsko v laiio zaradi provizorične dovolitve uvoza argentinskega mesa. Dovoliti hoč*ejo začasno za poskusni uvoz kontingent HM*S) ton. Prodajati i« tega me- \ tuzenistvu bi dovolili samo p*>d pogojeni, da je izrecno označena njegova provenijenca. Pri prevzemanju import 1 ranega mesa in pri shranjevanju bi se morala uporabljati j>otrebne sanitetne in veterinarsko -jsdicijske kavtele.
— Vstanovitev češko - poljska banke v Varšavi. I/ Varšave j>oro-. 1 Načrt za ustanovitev iVško-poljakc banke v \'aršavi je realiziran. Vee železniških ka]>italistov in znani i»*>ljski magnat, grof Branicki. so vplačali IO milijonov kron. Banka /a. n»  v kratkem j>oslovati.
Petrolejski boj med Avstro-<Htrsko in Francosko. Frankfurter /eitung se z Ihinaja |s^ro<*a: Francoska vlada jc tukajšnji vladi podala ultimatum do 15. septembra, da Im», če se uc oilstraui reprcsalij zo|ier l,imanowo. Francoska uvedla taka tarifarične naredbe, ki bodo onemogočile import avstrijskega petroleja na Francosko. Avstrijska vlada jV§ obvestila francosko vlado, da na more luroditi želji francoske vlade. H tem bodo stopile v veljavo zvišano tarife za avstrijski petrolej. Avstrija hoče odgovoriti s tem. da zviša carino na šampanjec.
— Ogrska iaseljeaiška banka v New Vsrka. Ogrska kreditna banka ustanovi v New Vorku izeeljeniško banko.
Iz PetHMjrrada poročajo: Po cenitvi traovskega in
industrijskega lista«, je v Bnfiiji in* padla žetev rti splošno srednje, oziin-ne pšenice splošno nekoliko boljša nego srednje, jare pšenice splošna srednje, slabo pa v južnovzhodneitt delu države, žetev ječmena in ovsa je srednja. Žetev cenijo v 63. guber-nijah evropske Rusije za pšenico na 925, za rž 1292, za oves 760 in za ječmen na 488 milijonov pudov.
— Ogrsko posojilo: Iz Budimpešte poročajo: V budimpeštanskih finančnih krogih je razširjena vest, da je nek nemški bančni konzorcij napravil ogrski vladi ponudbo za sklep 560 milijonskega posojila. Oficijalni krogi pa to vest odločno zanika vajo.
— Svetovni žitni trg. Koncem preteklega tedna je bilo vse pšenice v Evropi, ki je na razpolaganje, 14,737.000 hektolitrov, dočim je je bilo v lanskem letu ob istem času 19,950.000 hektolitrov.
— Zunanja trgovina Nemčije. 1» Berolina poročajo: Vrednost uvoženega blaga v Nemčijo je znašala me-- a avgusta brez prometa z dragocenimi kovinami 6591 milijonov, izvoz 646»5 milijonov- mark. Od meseca januarja 1910 je znašal nvoz 3588*9 milijonov, v preteklem letu 5581. izvoz 4786*4 milijonov nasproti 4156 milijonov v preteklem letu. Uvoz ciragoeenih kovin v mesecu avgust« j e prezentira vrednost 42*5 milijonov mark, izvoz 14*5 milj., uvoz dragocenih kovin od meseca januarja 1910 i>_-7 milj., v preteklem letu pa 186*7 milj., izvoz 129*6 milj., v preteklem letu 145-3 milj. mark.
— Nova novčna enota v Argentini ji. Argentinska vlada je predložila kongresu zakonsko predlogo, po kateri naj bo novčna enota zlati pi-
•y v vrednosti 2*20 franka.
— Kanal med Donavo in Tiso. Ogrsko trgovinsko ministrstvo izdeluje zakonski načrt za ztrradbo kanala meri Donavo in Tiso. Po tem načrtu bodo znašali stroški okoli 50 do 00 milijonov kron. Ta vsota bi se porazdelila na pet ali šest let. Trgovinski minister misli to zakonsko predlogo čim preje   predložiti poslajiski
zbornici.
— Jadranska železnica. Belgrad-
ski listi se pečajo z brzojav, vestjo, ki je došla iz Sofije. Po tej bolgarski \esti je mini-sirski predsednik Mali-nov izjavil v kraju svojih prijateljev, da se donavsko - jadranska proga za s* daj ne bo srradila. Namesto te proge hočejo graditi popolnoma drugo proaro. Ta proga naj bo Bar - Catinje-Sofija - Varna. S to progo bi bila ( rna gora spojena pi*eko Bolgarske z Ruv; -Uvija se. da so načrt za to rogo izdelali v Petrogradu in da se njim strinjajo Crna gora, Turčija m Bolcarska. Natančnejša se ničesar ne javlja.
Izdajatelj tu odgovorni urednik: Raato Pustoslcmšek.
>Že dolgo let uporabljam naravno Franc Jožefovo grenčico tako na kliniki kakor ludi v zasebni praksi, ker učinkuje natančno in zanesljivo, ne da bi pn»v / n čala ni ug • po-čutke.^
Profesor G. Baccelli, ravnatelj »Clinica Medica« nj kralj, univerzi v Rimu. 2*:
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila in Metoda:
Gdčna. Anica Lunaček, Št. Rupert, Dolenjsko, K 7*20 nabrala na otroški veselici. — Ob priliki slavlja »prestane fronkarske prifenge4* gospoda Frcdija Bibra zbrali najbližji udelež-niki-prijatelji skromno vsotico 3 K, 1 K pa je primaknil neudeleženec Viljkov Kobal. — Skupaj K 1120. — Živeli!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 17. septembra: Magdalena Sindler, pomožna usmiljenka, 45 let, Radeckega cesta 11. — Anton J ager, rejenec. 5 mesecev. Velika čolnarska ulica 9. — Olga Strupi« vodnakarjeva hči, 14 mesecev, Žabjak 11. — Stanko Novak, delavec, 70 let, Poljanski nasip 14.
V deželni bolnici:
Dne 14. septembra: Ivan Mežnar klavniŠki paznik, 57 let.
Dne 15. septembra: Anton Nahtigal dninar 47 let.
LJUBLJANSKI
ZVON
MESECU! ZA OJ&VMST I PROSUTO
uaaaazcuan.
m živce
ćrnjoce, kot ušlo dobio
k mV rri se «ptoiwo po tmm aa
pripravljanje* * I Vlt-žann. trmo erove-
na prav tenke ltata, to pri ko in niok«t in V aaajti se drobno run-uuu ali niaat raz bel i in vrie notri sa pest vrezane čebele, nato pn z naoko poanto nmeso p*»trosi zori, ter pri h ade na ozrnju med vedniin ine*anj>eui aasrazi. V skodelici kropa ae razpustita 1 do - Ma*ai>»v i kocki za govejo juho, to v lije k mesu in enkrat pre-vre.
Skozi okno arzen je denar, ki ga
za posteljno perje in izgo-!ovijene postelje, ako se ne obrnemo na pravi vir. Ravno pri kupovanju posleljneara perja moramo biti posebno previdni in ae obrniti na najprvo trgovino te stroke. PHpororati ja v to vrlo vrlo renomirano firmo K. IVah-en v Dešenican st. 767 aa <V *»kt»m. ki s strogo pošteno in ceno postrežbo stori vae. tla popolnonan zav . »o vol j i vsakega kupca. »Glej i ase rat.)
Kakor čujemo so poslednja leta
% Ženevi. Brestu. Xi**aiti. Anver»u. Brn»lju itd. nasta\ ili po-*#-l»n»* - l-*k* oboe zdravnike, ki naj preizkušaj» 7obe otrok, ce so zdravi. Vzrok tej važni uvetlbi jc ta. da jc razumni* negovanje zob in ust za splošno zdravje
- pil \evkrat izvirajo ix pomank-'ivega čiščenja zob. Vae m zahtevam •ovešena časa twlg«^varjajore zohno
&*»tilo kakor a. pr. Sargov hlalo-f »nt- zobna krema v pušn-ah >e za-* rvj ne more zado»ti priporočati za
»-iianično čiščenje zob.
Izborno varstveno sredstvo
naravna
alkalicna kislina
i o t   -ro m mm
infekcijskem
boleznim ;
iavira ia ciste
granitne skale, rri asafii cnanenijan sijajna sreuZašesa.
►dar rasi rum
avcataa OaaL aeguje na kar
zone ia asu.
f I • I K 0
T    O T
t
najboljša uro sedanjosti:
zali, mbm. tih, nlkcljaasta In jeHiena le dotii udi pri
H. JUTTHER
Uubllona. Mestni tri
SvUL
I E 0
f I * I E 0 t • t
Zahtevajte
trfoocn
isu m
MaGGI
»i w Kavna^navenanav
najboljše!
Pristne samo
varstvi
+^ ■ knzea.
Proti
. ^ ^ TJ   dC*T*        i O b   C a»^XaVaaVn\
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ia cćatranjate sapa ta aat
■—i t
1 ilikliaira s
Deželna lekarn Milana Leosteka
v Ltakltzai, lsai|ava cesta ste v 1
nateg Franc Jozelavega jnniiejnega asanv
Hrv_ -     —   - — isaj i bM
Prost ai rf jadao, puinjiai mi zopet ~**» e ~ <. -   zf*orn ^elananai
letiaeanca« m-*liiaiae-aatne zokae
voda, katera je neprenosljivo sredstvo
injem
Malo Kai
r po*te
Pa kaj se ta pravi, Ce trebah boli?
PriAp-iDctni glavi:
i; •
KrepCžlo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši ?
liter K
\aslev za naročila: ,flOtU*-. LjsMjsaa.
Postavno var o rano
atatn«Mlnftl?via naaanaflan
nCTEOrDliiiVulD puiuulL
Nebo
15. .t pop. 736 9 IS6 zl jvzh del jasno m J n\av. j Tam j   13* slab jug jasno
*gta
16    7 ij.   739 2    n>3l Si tvzk
II 11
Srednja včerajšnja HV paaavšaa v 24
OO
15*4*.
3146
Za vae dokaze   arcaega sorot|a brsezat m savn nate nad vae
JlaijeVfl/zars fjosa
kakor tudi za Jaztati spremstvo drage p>»k4*|aice k većnemu počitku, ter za p<Ktt»ateae lepe vence izrekamo tem aaana  vsen   *or.*.liiik«>iii prifatc-l^m
aa zsaaceaa našo anteno zahvalo V Ljubljani, 17. aeaSeaabra 1910
ona nani iHta turna
preebilega po*la
hita z sustiino
ki )e tudi pripravna t mesarja — Paćilnt pogoji so zelo ugodni
Več se izve w ajajjajaj nneaniške
5142
Tat
3149
čevljarskih
pomočnikov
sprejme takoj za različna dela
1 Zamljo, Sodna olica št. 2.
Sprejmem takoj
3 trg.
v konfekcijami  stroki  dobro izurjene.
Plača visoka 3144
O. Bernatovsč,
Ljubljana,   ataatad   trm  it«v. S.
Poso{ilaica za 11. Bistriški "kraj
¥ Trnovem raup^uj*
tajnika
z letno plačo K 1800—. Oz.ralo se bo lc na prosilce, ki so izvohani v poan^anskeni poslovanju in zemljiški knjijfi S prer - pričeval in doku men tov opremljene prošnje rposlati je dO 28. i. m« Na prekasno dospele in nezadostno opremljene prošnje se ne bo oziralo. Nastop takoj.
Načelsfro.
*.4S
V »ilOVii niti
Ljubljanska povest. Spisal Fr. Remec
E t 50, eleg. vez. E 2-50, a posto 20 v. već. s
t '-trezaje mnogostrani i m /'cliam. jc podpisano za lož -SJitsailil ilot' krasni roman, ki ga je ot>činstvo z največjim veseljem ćitilo. ko I v p*»dlistku .Slov Dejanje, zajeto iz življenja, je jako zanimivo in se razvija v ginljivm m veselih.
ntnih   prizorih do pretresljivega konca. .V St tiskih ulicah" je Iju-ki roman, ki je spisan ničnem dogodku in zgodovinsko ozadje.
<1ent<
ima
»Narodna hn]ltarna"
::
v Ljtiblj.
i
t t
a
4
s
C
a.
m aaua^^MazU^^ai^AEaC^B^aaaaaian
m uanidciDsni
pnatBlbo
v trajao stavbno delo
nad 4'' let obstoječa, dobro.doća
pekarlfa
s stanovanjem v Kramu. — Pojasnila
daje lan a c ročk v Rrasju. 3140
(di Firenze)
otfre di dare
ini iT
a piccoli ed adulti, coodizioni coove-niente       huona   pronunzia    — Ogrni
Marto** a Oiovedi aera dalle 8-9 laziani par comzncrcianti a prezzi riddnttL — Le leziom comiDcieranno
ai primi d ottobre. 3138
Dalmatinova ulica 7, L nadztr.
Motor
z 2 cilindron.a * 7 IIP (jhranjen1 z elegantnim širokim stranskim ¥0« Z O m za 3 c^ebe z vso pripravo, jako dobre pneumatike < Antiderapant) z dvojo prestavo, prostim tekom, moč prenesena na zadnje k >lo z verigo in ventil-!* r ■ — se pcriii proda*
A.       Stari trf it 4, L nad.« des^o, 3150
MM Mu ^ (ttjA SBontela
podružnica v Trstu,
Piazza del Ponterosso 3.
obrestuje
■ vloge na knjižice    4'4*0 ■
■ premijske vloge     4V0 ■
■ vloge v tekoćei?  računu ■
■ po dogovoru. .-. ■
PoStne položnice se pošljejo na željo zastonj.
Bančni posli vsake vrste, n Vač ija in kavcije.
Ženitna ponudba!
Vdovec, 44 let star s 5 otroci, gostilničar, trgovec in posestnik zidanega p - na in 30 oralov zemlje v okolici Ljubljane se želi poroCiti z dobro, srCno gospodično ali vdovo 30 do 42 let staro in da ima 4 do 5 t >oC kron denarja in veselje do gostilne m trgovine.
Ponudbe na upravn:štvo »Slov. Naroda« r1^ „voovec*. 3118
0 dostojnosti
Sestavil
Savla Hozmaa,
keeces. učitelj plesa.
Ta knjižica obsega vsa potrebna navodila, kako se je vesti v spodobni družbi. Brez dobrih manir ni nikomur mogoče izhajati ; človek je smešen in preziran. Obleka sama ne stori človeka, treba se je tudi obnašati, kakor ic navada med olikanimi ljudmi Iz knjige *# dostajaost!M posname lahko
vsakdo potrebnih  naukov za primerno vedenje v vseh slučajih življenja.
Knjiga se dobiva v
Lj.Mj.-l,
vd
•t. 7.
Nemški potoniti
sc  takoj   sprejmejo  proti an)ferfnj
pri tvrdki 3
LM.ECKER v Ljubljani.
21 let star teli aloibo na Kranjskem. Zmožen   vsakega   dela,   s popolnim
orodjem. Naslov. Franc Kompare, Ajdovščina - Siekoti. 3125
Loteristinja
izvetbana kontonstinja, išče primera e alntbe,  sprejme tudi mesto
blagajaićarke. Nastop takoj.
Naslov : „Loteristicja" na uprav«
ništvo »Slov. Naroda«. 3113
TltOOSKI SOMIh
izvežban v konfekcijski, galanterijski in mešani stroki; vešč slovenskega, laškega in nemškega jezika teli primerne Službe kot detajlist. Nastop z oktobrom Naslov „Detajlist štev, 4215", poštno ležeče, Ljubljena. 3107
Odilčnjak
dober risar s 5. gimn. razredi išče slnibe pri geometru, odvetniku, lesni stro*ci, tovarni. Nastop takoj. 312?
L A. pri I. Kovacevič, Spodnja Ši^ka 160.
želi vstopiti v pisarno ali v pri* me rs O službo. — Naslov se izve v upravnistvu »Slov. Naroda«. 313:
Enonafttropnn t/j|(J
na lepem prostoru, 15 minut od mesta oddaljena. Je po nizki ceni naprodaj.
Vila je pripravna za dve družini in ima lep vrt. — Kje, pove upravnistvo »Slovenskega Naroda«. 2953
francosko : žganje:
je dandanes najboljše boli otešuioče zdravilo. Pravo samo z tli VAT0P zavar vano znamko J/tLf/11 Ulv. Zaloga po vseh lekarnah, parfumerjih, in irogerijah ali pa pri izdelovatelju S. Mitielbach, lekarna ^SaJvator4'. in drogerija. Zagreb, Jelaćićev trg 2.
Dr. J.
okrožni zdravnik v Kamniku
odide 20. t.m. na dopust in se vrne konec oktobra.
Uradno dovoljena, te IS let obstoječa najstarejša ljubljanska
posredovali! stanovanj ii sluš G. Flux
Gosposka ulica štev. 6.
išče nalae:
■eščaaske ia gosposke kuharice za Ljubljan*. Berlin. Sarajeva. Dunaj Boda-Pesto. Zagreb. Trst; plača 30 do 60 kron; komorne strežnice in t>ol;>t hisae, tadi k 1—2 osebama; nosilca jedil v P--hotelsko blagajai^arko. vzgojiteljice, nemške ta francoske bone. aadzoraico otrok, pestunj,« itd Prav dobra, stalna mesta. Potniia ii dmf« J pisarni. 31-3
Miss Farler, Miss Everitt
Begin their 1«L of October
nt T, D. II Vrpraaan>a   pri ae. M
a aa.
on
the
3137
CV
D5C
AS
^864
66
9945
Urnik* mram/mnU ta
niniMP pia,/Bnwn^I#S sna
3diMbtiu
OJ stareera parsHtatesja Riaaa je le
tnal« preostalo. Velikoruestno življenje dan za dnevom ufronablja lokalne
navade. Lju<l*t\n prihaja «*1 v-^h >trani Italije v Rim ter vpliva aa hi-»toriene obieaje prebivalstva. Vendar aa aa pa ohranile ae nekatere navade.
običaji in predsodki rimskt-jra ljudstva. V tem oairu ao zelo interesantna
razna zdravila in razni hizfijeaieni predpisi, katere rimske zenake v 1-scko en>it. ki mi \ navadi že stoletja in katerih m* dandanes ne morejo po-
nolnoma izpodriniti zdravniki Ka-r j«»\m*|. tak«« tudi \ tem oziru soglašajo mnenja o boleznih iti zdravljenju z izkušenimi dejstvi — na ilrnai strani imamo pa sredstva, ki spominjajo na hoku<*pnku«~ >ml njeveških albiniiMov in pa relisiijoa* no praznoverje, katero iMv%|ievije katoliška cerkev s svojim kultom letnikov in relikvij.
Ze opetovano ao inozemski zdravniki. prcdwm a npr le* k i ia ameriški, na to opozarjali, da »o tndi med najsi roma>nejši mi laškimi izae-
'enoi razširjeni z ozirom na rejo in imlezen otrok koristnejše vednosti, nego med velikomestniui proletarijatom druaib dežel.   Tu are za stare
zkuanje« ki so se vedno ohranile svo-jo koristno stran, -eveda mnoavkrat
* jaso neumni obliki.
Ce otroka trebuh boli, tedaj naj
s* -»kuha sala t no perje, ki ar vporab-;a tudi v ofieijalni med a-in i t Bradi ker imajo malo opija v ar bi; i!je priporočajo obkladke iz kafra se ima bele zobe« pravijo, naj in i vajo z gorkim urinom ali pa s lom <*d H*ar   ali pa z dvojnato
- t
.1 \
i - - ■ " ki i i*>s
»e pa naj na>***-Xa rano. katero pred-Domi-
ta iz t utrnilo, potem naj ae šele iz-r- l arsihom. Sv. Dominikna v tem t* a ju sieer ni interesanten. pač pn «čh,   katerega so ravno najnovejši
A najboljše <Win-pri r-teklini. IV>-idi ima *eveda |»» i*»%kn<»ih v laboratoriju še jesih   kot   :ak zdravilen
še ne za« i*Wa. Te m vee se mora dotičnomu oteklemu us>u htm vati tn-
—*p koein. Par teb koeia ae iiieva položiti na rano ter jih <«i rasa do ea--a z jesi bom izmiti ter iiadonsestiti s
.si m i. Zoper glavobol priporoenjo -r^rke kopel ji nosi ali **• pa aaj «frz*-
\ • -1 -
i i IV
stita >lal»i eirkulaeiji pr*i bole. tedaj aaj iz-prem«mi zrak. vsled ff-ar pa ai treba iti iz Rima. IVrirnik naj gre v »vio eapo le rase« ali pa aa *trinita dei m on t i . Da se elovek obvaruje ko|rrr. mora imeti fist želodee. ne »me ;r*tj zelenrsja «a«!ja in zelenja\r. F?az\»nf»-jra svrv u jejo. aaj nosi pri se-J»i kafro, naj pije dobro vino in naj *e prirs.ro--a svetemu Kajetanu.
Pri earovniških   sredstvih iera a rva veliko vlog«*.   Zdi te nam. da je n orala ta u bora žival, p redno so jo žrtvovali     lah« »ra torijem znanosti, nogo pretrpeti tndi v kuhinjah raz-ih čarov nk*.
Ce je kdo s ročen, naj vzame dva-\*j>t živih žab. prilije tri polira* vo-<le ter pusti to kuhati. Ko je vse do-r*, skuhano,   naj se a tem umivajo I>a *e odstranijo hemeroidi. je *reba raztopiti v novi posodi tri uaee -iroveara masla, v kar *** i*»t#-m »len«-v a žaba. Na ta način dobljena mast potem ima za zunanjo Zoper eiavoboi |-»^bno '-»*U»aifi -i tri ali satiri zalf-
•da U-žati morajo   vznak,   ker *ieer •    koristijo, Srna *»e tako boje. da we -a ne upajo   niti * pravim imenom azvati.   temveč  ae ga le opiše kot .-•orrherio« i »v injarijai.   Zoper š>a p>rwhno «|f>bro. fVtudi i.- \*r:* . |*»--*-bno slastno, držati glavo nad odprlo stranišča in toliko ča>a vdihava razn»- vonjave, dokler easa aa a*nV to /držati.   Včasih pa zr zafkašra. v-ako jutro zavpije v «4rariišee: Dobru jntro!'.   zv^Vr pa: -Dober »■!   t > majhni otroei jedo z veli--zr*~**no*tjo. ne da bi jim to kori -tilo.   tedaj imajo »volčjo bolezen«, »ti   jih morajo k peku.   ki mora r ka   trikrat   držati  v napolnjeni l**či. pri tem pn izreči besede: »Nazri volkulja!« Ce m» ima isrhias ali pa -krofuložne    otekline,    ^o dobri ob--ladki iz kravjih   odpadkov Zoper -zni vranirr      mora vranira vola /akopati na kraju,   na   katerega se r* j ^ nikdar ni -topilo. Da se *lo-' rk pri dolgotrajni bolezni ne prelepe naj postavi r>»»d posteljo poso da z vročo solno vodo.   Ječmen na ■dana I - leni, «1* *e tar-« «!'• taknemo z vdjano aivanko ter se de-!a. kakor če bi se oko šivalo. Najbolj.
-Um o zooer epilepsijo je. nositi '*ik v ustih. Ce.gre urin od človeka > r^lagoma. tedaj ni boljšega nego, <ta poje pečeno miš. Pri zlatenici naj
se pije aa isnea rc aa ja dala šiva
Ker pa žabe in miši, kravji odpadki in smrad iz stranišč pomaga /oper toliko bolezni, tedaj stare Rim jank. le malokdaj kličejo svetnike na pnenoe. nVetniki so le v panj mesnih. r»> • -lučajih nrkaki »peei-jalisti. Sevt-iirt ^notiaga ču*U*zna mana -vt-trga Miklavža t/ Hanja /.»|H-r vae bolezni; toda daadanen se jo le satan
dobi.     S\^t*i    <»|j»*     ,M|  Nante MarU'
Ma^rgtaen,   flaa Pietra.   San Pavla
itd ozdravi v*ak». Ih.U/.n prej nago takoj«. Pri šsasa aa kliče lahko na-me>t«». da »*e rabi prej omenjena sredstva, akoai tri dni »»veto Trojico Zo |»er ku^o |HHi:aga pa etluiole. ce se tifliii-  Jti       -veteifa .lakol*<i Iz
t ain|H»stelle    Za gojenj«* dlesna pri. 1 orornjo rabiti vodo, ki je bila v no ii pred v m - n na oknu Kajti
v tej noči hodi Mati božja okoli ia blagoslavlja vodo. Ce koga piči gad, nnanj naj napravi čez ramo križ z relikvijo svetega Oominika.
Ce noseča nrneka to a tedaj se jt mora takoj ugoditi. Taka ženska -*»*- mora varovati, da ne vidi rta vse zgodaj gvdrga ali pokvečeue-ga aaaški ga. Najboljše je. da nava v >palniei kako lepo pod« bo. tako da anjani ag • ia * • jn.,1. .-»- • Nik«lar vt- »in*- n.»g prekrižati. ker -e «o«-er I n »v iaa  BnVo?:    • •* ■ -k   s v ratu
zavije. V devetem masvra naora iti v v Araeoeli ter al tam slati Sala šariti z Jazttšekoaa. ataarnsvtako je |K>trebno. da -o da kri puščati. Sva-«'ar 'i^inu bedečinc. mora pred podo-^ Vn. iT -rev !u M - mora biti. če le mogoče, v sena ali pa vanj v hI-► i. |^»tem je žena nirstja :ti tudi lažje poroili. t Mane naj v postelji pet ali šeM dni. kar popolmnna zado-' - * in n.ora pa v an> vati vsakega slabega duha. ki hi zelo škodoval njenemu zdravju. Prvo-
-v IV-
tra ler naj se ga tam ua kratiti. Botri moraju na to paziti, da prav molijo veroizpoved, ker sicer bodo otroka vse življenje čarovnice močile. Da ne po-»?an»- otrok od hud»-ga I»o-gleda vročen, tedaj naora nositi jazbece v o dlako, ko* bi^-me mati« e in I a zvonček. In v resnici se vidijo \ Rimu otroci, ki nosijo te stvari na vratu. Na vrat se otrok ne *ine nikdar poljubiti, ker poten: <daho *pi. I^klrv otrok ni eno leto star.   se mu
i noht ovi. otrok tat. Malih otrok se n* nase senati * paliro po glavi, tndi se jih ne sme tehtati.ker potem ne *nate->» Ihi začno otroei hitro govoriti, se
v i g I ar i. ubiti an ponvi za pečenje, če je deklica, sicer pa na kotlu. Najboljše je pa ubiti u* na -»rebrnem de-i.arju. ker potem doni otrok tudi aso-«^-n gia>. Da otrok ne d«»bi krčev, tedaj naj *-e mu takoj i«. j«.r«-ln da v 7.   . r K ra-t, na
glavi ^ ae smejo odpraviti, ker in to -sodovalo možganom.
Mr^Neea maja m »septembra se ne - . - * '- • - • uSr-h !n»-^ih jr r raza i k av. Križa. Od zak<>»^* i. umrjr ti*ti prej. ki v pr»ro»"-ni noči luč "gasne. 2ena mori ležati na de-.ni »?rani. mož pa na levi -tram postelje, »ierr dobe slabotne otr«.'^»-. k: daj pomrjejo. Žene. ki kade. ue oohe nikdar otmk.
te rManejo mrtvecu is'-i lalprte. te«laj je t., znamenje, da l»o kmalu umrl kak drug član rodbine. Vsled tega se mu morajo takoj oči zapreti. Kolnik, k; leži v po^t.-iji. mora vzdigniti, če gre pogreb mimo akna. saeer umrje. Ce ae bolnik ae mor*' v »ain muh braniti, tedaj je tri   n ime
I ade kr^ta aa tla. tedaj zna« to. da • -la pokojnikova duša v pekel, lasa pa Rimljan še razne druge navade, če kdo umrje. Iz vseh teh «»e pa -a/ ui. da je njegova Vsde«»t preeej materijal i«*tiena.
V-e te nm\mmu* ia vse to zdravlje-r pa prif'-n, -ia >« Rimljan aavslar t« -mi. ia z \ ^ m poaredin blizini najvišje cer k'«11« oblasti, se vedno selo neumen in nazadnjaški.
\m Mm.
irammatica, letteratura.
Ji »74
Rl^n*" Si comincia >1 L R a Iaa alt nara nRan %\ priti desno. Si domanda dopo il K. septembre.
Ljudevit
paškae v I Invcaj) mm
ahnJaannnnnlBhnml "__
antVaz BIBIB
Prodata nove ui prcigraac klavirje edino le najizvrstnejie kakovosti po jako nizkih in brezkoskureaćnjh cenah V&a v to stroko spa-ćmfoČM popravila izvršuje precizno točno in le po najnižjih cenah — Svetuje in posreduje tudi pn zasebnem kupovanju in prodajanju j»(ei^rjn<ri klavirjev jaSaanaai ananar" uglašuje edino le imenovana tvrdka 179
G. F. Jiiraiek,
LjMMjaM, Sv. Petra cesU st. «2a. I. mUstr.
tninsi Kala u alnsK
Ameriko
ii ■ Ktuf z Nitai pnlri
velikani:
Kaiscria Aaeaste Victoria . 25.000 ton
Aaterika...... 24.000 ,
Clevelaad......26 000 .
Ciacinnati......2S.SO0
Pres. Lincoln.....26.000 .
rVes. braat..... 20.000 .
Jrezplačaa pojasiib
FR.SEUNIG
Ljubljana,
Kolodvorska ulica št. 28.
f nStll sTan^SKl
Unraooljnati firnež
Oljnate barve
fasadne barve Slikarski vzorci
prista aakw a a pasta k a
Steklarski
Jbrboliiej js; Zatec (fips)
a jalsVarjc k a stavbe
k a
notfjtanaan
Caae aasta^aa parit!
NajksljM eeski aakaasi vir. 2815
Kg si»«»jja, dobrega,
puljeoecra 2 K ; bolj-iega 2 40 K; prima polbelega 2 8U K; b«slega 4 K, belega puhastega 5 10 K (kg  velefinega sne-
._____.............. _____ino belega, pulje-
nega, 6 4o K 8 K; kg puha, aitega6 K, 7 K, belega, finega 1«0 K, najfinejši prsni puh 12 K.
Nsrm ila #4 S kz; naprej frsaks. faašmllaaa mmmmm\mMtm\   iz gosto ni tega
ztotovjijenE poiteuB
dregz, belega ali rumenega nankiaga, pernica ISO cm dolga, 120 cm Uroka, z dvema /glavnicama, SO cm dlg, 60 cm sir, polnjena t novim, sivim prav stanovitnim puhastim perjem 16 K, napol puh 20 K; puh 14 K; posamezne pernice 10 K, lt K, 14 K, 16 K, aglavnice 3 K, 3 50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20, S K 70, spodnj; pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 1 lt) Cltl Sir. 12 K 80, 14 K 30 Raapoailja se po
povzetju, od 12 K oapre; franko. Lahko se franko zamenja sa neugajajoće se vrne denar.
Natančni cenorniki grstia in franko.
L LteilstL Deitnice it TfT^tfka.
V Ameriko in Kanado
Cunard Line.
Pannonia, 27. septembra 1910. Ultonia. 11  oktobra 1910.
Is Lrrarneola: 1515
Največji in najlepši parniki sveta.
Lusitania 8  oktobra, 5. novembra in 17.
decembra 1910. Mauretania 1. oktobra, 29. oktobra, 19 novem bra. ia decembra 1910. Pojasnila in vozne karte pri
kratkokrilni
a Maallaai, tlaaaikaaa ellce star. IS,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
Svoji k srsjia!
Milko Kropeš
irar in trgovec
Ijtlljau, 3irSčrf trg strr. 3.
—   L stanovijeno leta 1852. sssssssa
Cen| občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954
Osobito sedaj ob priliki božiča in Novega leta. namenil sem se prodajati
f^jfTifiii tocM li avl
Za vsako pioanao aH popravljeno aro janačJai 1 leto.
r
Mas tazto tai
60 let predobro preizkušeno zdravilo, aa vseh razstavah od-s zlatimi svetinjami, pa EI-MlB IBaaj
Zahtevajte izrecno »Brazav-da ae dobite
kakor tudi
preisruni blooirll
ae pia<a|a zaradi opustitve obrti po najnižjih cenah.
Ravnotam aa •antn za novembrov
3Qft
stanovanje
s 3 sobami v I. nadstropju. — Za tvrdkO F. Dragatin namestnica fludttla Mam, noHfanska ulica 42.
i Vinko JKajBič
in
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar jc zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 T LJubljani:  Podgradn, Trnovem, '   tta   norici, Celovcu,
Beliaka, Bolcana, iBOmottn, Tri-tfenta, Zadra, Spljetu, Srcegnovem, Kotoru, Sarajevu ia Pulju.
Brzojavi. Valjčni rnliu, Kranj
POZOR!
aanzr*   Najnovejši in ra ne-<i
pletilni stroj
za jopice, nogavice, in druge ple-
tenlne nudi vsakomur brez razlike trafen la dober zaslužek.
Glavno zastopstvo in prodaja za Kranjsko, Primorsko itd. 2578
Franc Kos
mehanična   industrija pletenja modne konfekcije
v Ljubljani, Sodna Aa štev.].
Prospekti in ceniki brezplačno.
Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
is fa srtssrsčaj« sOkai zirimtk-. sko-o v v«»h erTUpskib irimvak z «xJIič»i« rspesssi sporaMja proti
vsake vrste izpuščajem
zja«       aaaSani I aan k psa .-3.--.J     --'je r»ro:«
r*t«ci aa ssss. szcMsuvi. potnja ?eg. Isskfaan ca glari is
t sradi. Seraerievo kotranovo milo -aa v srn AO odstotka«- lesneo« katrana ta se ssSSnSj
»i»tfcso «4 Tscfc arsfik iscraactifc aH. ki s« aabajajo t trgovici Pri pottnih Soloznik raSrte jaka espešno
Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
»tt Slatja kotranovo milo    oapnvtjaaje vse
nesnage s polti.
srati ssaKajra aa sslti ia ala% i pri (Jtracik. kakor tadi kat il ii lOiijiii kassirtka« saalo za umivanje in ko-sani« za vsakdanjo raoo
Bergerjevoglicerinovo-kotranovo milo,
v katrrea jc 15 odstotka« fliceriaa ia ki jc parfaaovaBO. Sat aSStss sredstvo za f lasa se rasi daljo z izvrstnim uspeh«*
■trisijevo boraksovo nilto
ta sacer
cer prati Mrcm, o«orenju. pegam i solinea in mtapisa rtepnlikam kote
vsake vrste z a uporabi SO vin.
Zahtevajte pa lekarmaJi ia zadevvrih trgeriaaa k j a v« ■•> aosoorlsv ketrassv zsaa ia pazttt aa palcu stoječa varstr eaoaaiiaiko U ma ■aliajtaieči flraria podpis a. Nell S CO. aa vsak r krti. Odlikovao s fastae dialaa« sa »vsaja  l»U ia m zinSO
Vsa draga
>i razstavi v Pariza 11
■ hagies. aila zsaakc Bersjer so sašteta "Ta. U sc pridese vsakesia e;|j.
Sa debelo: S. Sali a Coms-, Dunai, l-i Biberstrasst> c.
V LjaMjani se dobiva v lekarnah: Milan Letaotek, Ph. Sr. Jaaip Čizmar, J. Mayr, G. Piccoli, U. pl. Trnkozv in
v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075
mineralni in animalni, naj preizkušene) še, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino
vrste zemlje.
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhitrejši učinek, največji donos.
Za saaaladajo setev neutrpljivo.
Dalje
Upi ii alitro«
vtjaje jsa vae tvsrakc za aaetaa jraa-jila, katetijske dni ž Se ia tfraftva.
anVaa. lNafa> Pl   sJJ B^<
laelelaaotelj veaoe
Franc Vlnjan
priporoča svojo bosnto zalofo
VOZOV
NajrzzriovTVoariss Utira m anjcenejsi izposojevalnica pno vrstnih klavirje« in harmonijev
==    ALFONZ BREZNIK -
c ar. lanrSjeteni meeeeec m aetielj .uiMSeae Slance*
Manttaaa, Siaaviial Srn et. 13 looara4 tareevira et II).
Prodaja aa aajmanjse obrok?   1'godna rance ■   10letno jamstvo Generalno zassapstvo dvor in koai tvrdke Czapka, fldsler, Štetzhamer, hUMzl A Hettzman, Mamohavg in dr Popra vila in uctalevanje Ida vir te v kakor vseh ejtaanil prevzema naj-I eneje. Vsak instrument stoje zaloge je riajsiobnest preizkusen!
ED. ŠMriRUA
oblastveno potrjena potovalna ;l'tru
Ljubljana« Dunajska cesta 18.
V zso ri hiši „Kmetske posojilnica", nasproti 50« t dne pri .,rieovoa".
Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmorske družbe
3 ozn j a traja satnu t> tfaiv
Ključavničarstvo
Ig. Faschinga vdova
et a.
va kisa.
Sledilnih ognjišč.
A. Lukič
izbijana, fred škofijo 19
priporoča po znano nizkih cenah
avilaa mm ■   ■ tea&eae* iavrnujejo. s 1
WnQ| tantfi Mvs4.it m lerflNjIrl
otroških vozičkov
žime.
nLPatoc
v LfaMJani.
obleke %a šolsko mladino
najmodernejše površnike in pelerine za gospode in dečke. Vedno najnovejša konfekcija za dame in deklice.
Strogo solidna postrežba.
31
/kri
Izdaja tudi
!š63
listke iz Amerike v staro domov^r, prireja p ase sne vlake ia preskrbi okra zre vozovnice (IrtindreiseHiicts).
»The Gresham"
zavarovalna družba za življenje v lundcnn.
pod aadzorstvorn c kr avstrijske in angleške vlade Od c kr av->•- -j.« \ \i< za * 1  Ustnji zavar vaših pnpoznana vrednost
i^jpEEu
Združeni čevljarji
v Ljubljani, Wolfova ulica št. 14
j
K 36.433,020-65
Izredno liberalni pogrji polic« -
rri kiilasn policah nudi dražba pa skienitvi zavarovanja odakocJnino za smrt po
samomoru ali dvoboju
Plavanvica za \i stri je.
Oresham Life Assurance Societv Limited Dunaj I.. Oisela str. 1. Generalna agentura v Ljubljani. Marije Terezije cesta it 2.
VIKTOR MORO.
krojač p?ve vrste
se ssSaja sedaj v lastai aisi
i Ftsarj Mi m l
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
\mtii zaloga Rajfinejših m fiaac. speci>aiitei liana.
: Imi u m
CO-if=^r==C)H
1b
S
zveze, se sprejmo
P
S
Dobiva se pristen:
\*Wm\%\\\\\* Baccarcich, lekarna. Brate: H  Hau-er, drogerija. Gorica: An t. Malaig, drogerija. Celovec: Bimbacher, lek. Pavel r, lek, Kger na si , lek.
Ant Kober,
Ljcbljana: joa Mavr, lek Ant. Kane, drog. (jabriel F -oh, ama. Sodnik, Irkaenai
Lipaica: Leotner m Z t ena i lek.
Trtic: Vase  Fa^^berarf, m\
a*anf: A Curebch, drog., G. To-
minz,   drogerija,   Aug. Zu-
liana, drogerija
Beljak: Lud Assmaan, lek, fr liartiarlr.  drogerije, kraest Stumpf, drogerija
o
Najboljši kosir.etiški predmeti
za olepsanfe polti in telesa so:
al en adlo po 80 a, Udi = eremm pa I
al en :: »«bUu>i u Da astma voda po
zosnJ prasak po COh;
ia .tiramte* ta rast las: voda po
I
I
I L
Ti izdelki 9AćMm. ki so . eno
varovani, so naprodaj k v
k
Ph. /vir. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Mfejlt laaeea le estaace ize>»kr'
II m s stavbništvo
zidati uporablja, saaso se
ScojlioKrce ^tavbinslie
plošče
8 micm eeeeSt ia p«ua«i>aajc rrtdsstti:
varnost rri pntii da, z*ok, drži kraa tiaverz. V L)*vttaai uporabljeno pri večini pvaiN in prnatnin stavb.
(I a kaliti za snrs ia cena assrave afSM tarna ttteeev. 2307
eneje ia boljše, kakor štakatura, se
* pretrga »o in ne potijo, štedenje pri cU- h if» » CaM>m, posuSe se Takoj
dobro držeče StaSlEtJEVE STME. (Z železom opremljeni zidovi iz opeke) t       Proračune dajeta brezplačno ■eaeptefja patenta ^zvonika
KONIGSBEBG S DEUTSCB, -JS
CdlISnv
ramja>ka
Klavirjev
Ljubljavi
Kilsarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
Priporoča svoje solidno narej
tudi
Poprave ta ugwsevanja iijo
za r^dnebja
ae izvršujejo točna
priporočajo svojo bogato zalogo obuval za pomladansko m letno s^zijo   Vse vrste m OB kili, dam-
aklh in otroških čevljev lastnega m tujega izdelka. Burni zrn pate, vrvica, zaponke, TJetipa itd.  vedno v največji izberi.
Specialisti za prave gorske ia lcvske čevlje.
Izdeluje »e po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila
Posuezoa točna, ceae solidne. — Zunanja aarouia proti povztiju. Zahtevajte cenike. ^
Ustanovlieno 1834
Ustanovljeno 1834
1 M Il1 i ii  I i
v Ljubljani.
Pouk se prične dne 1. oktobra 1910.
Vpisovanje za zunanje učence bo
dne 28., 29. in 30. septembra t. L
Artur Mahr,
ravnatelj.
St 2<\S0
3117
Dražbeni razglas.
lam Khfale zgradbe urni mmirn šole i laHti p:ii Skelli Liki
koje stroški so proraČunieni na okroglo 17 000 K, se vrši dne 13« oktobra 1910 ob 9. uri dopoldne v Kiši gosp. Janeza Verhunca v
Bukovsici po tamkajšnjem krajnem Šolskem svetu
ustmena zmanjševalna dražba.
Vadi j znaša S50 K. ki pa se bo moral v svrho kavcije po sprejetju ponudbe popolniti na H1       dražene vsote
Do pri Čet k a dražbe se polože lahko tudi pismene ponudbe na krajn šolski svet v Bukovšici, v katere je sprejeti ponujeno vsoto v Številkah in besedah ter priložiti varščino.
Zgradba se bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bo moral tekom leta 1911 spraviti pod streho, do konca julija 1912 pa popolnoma izvršiti.
Nacrti in drugi pripomočki se lahko ogledajo pri krajnem šolskem svetu v Bukovšici ali v pisarni stavbnega oddelka c. kr. okrajnega gravarstva v Kranju Kram emu šolskemu svetu pri stoj a pravica oddati zgradbo kakor mu je volja, ne glede na visokost ponudbe.
C kr. okrajni šolski svet v Kranju,
dne 10. septembra 1910.
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se zahvaljujem vsem dosedanjim p. n. gg. naročnikom, kateri so me počastili z obilnimi naročili v moji dolgoletni delavnici v aTIliirl I** tnttei ter se jim priporočam, da bi mi ohranili svoie zaupanje še v bodoče.
Obenem naznanjam, da sem svojo
ključavničarsko delavnico
Jf^—^^^^   v^a       a e4      ■^^a^aaa^B^a^Sii   nsassss\n^nnasss&^aanaas        BAanann nannnsA
Ker mi bo možno sedaj svoje p. n. naročnike boljše in točneje postreči, se vljudno priporočam za vsa v mojo stroko spadajoča dela.
S spoštovanjem 3057
tilalf Ccvcr. stitMa nUtetii ii IniSiT. UiitsV.
JF
98
mmm
Darila.
•v. Cmrum »«
m
v> Ljussja-
?tl«L L al
u  IZ "It 'i " o»
ti I K H t; podr Vraz, 1. K. Raiinlaa 7 K. itak 1 K SS v. Kom.g t K. K M t; podr. Maribor L s. Hm-i aota IS K. prt Posti 7 K. Medea IS <ttaluira v delnici 2 K. »kapaj U K. M. Inocnr Trta* » I M r: J PlrkVr. ta 3 K SI t; trnovsko taputsco a K M f J os. Koanljaaec. FtaJ L a. čitala ira « K IS %-ta-. Bm^ić Ztepootf* S I N t. MoSmV 3 K 12 v MurSse 1 K 14 s. P Kmvl S K.
is K   M v;    podr  Ljutom* r i a. SKUv:   J. PMrli.   Kal 1 K 73 v: M. Centre«. Kal 2 K IS v: koladvor «ka restavracija. KraaJ 2# K; a. Domk-Hj. Rakek 11 K:   *o»t. Mavčič.   Stara cvrkev ! K S v; J. Dreser*. Metulje S K: U Bo car. Kostanjevica i. s. is noalilni 7 K. et-talaica 7 K. »kupaj 14 K; A. OStrsaiL Di ▼aca 5 K 72 »; V. Magajna. Otvara » K SS VSS*; podr. Krško i. s. VaaJr v Zatona S kron; V. Dolence. Vrhnika a* K; podr Kosina t s. hotel Central S K 14 v: rent. Iliri te II K N t, gost. Dobrila 2 K 13 v. kotel Aiirija SS v. pri T. Tavčarju U K SS v. gos* terjal 4 K 20 v. gost. Rodik 7 K 27 v. skn pnj S3 K S3 v; Antonija dr. Prcvčeva. Ko-»tanjevica L s. 3 K 32 v. dodala 1 K SS v. skupaj 5 K: Narodni dom. Slovenji zradec K    ■ ^    eo*t  «;«>m;i * K   - \    pcir Mo-kronani L s. j. Majcen IS K SS t. a. Ztajpak
K 14 v. J. Majcen 13 K S4 v. B 7 K 70 v. sknpnj 34 K 41 t: podr •os L s. j. Deo 1 K IS v. B. Mevtelj 1 K 40 v. T. Majcen IS K 12 v. A. 2 lajna k 3 K 72 t. F. Gramotz 4Z v. R. Pletersek 3 K M t, Ig. Majcen 7 K SS t. .kupaj 17 K SS v: podr. na Ledinah i. s. M. Bogataj i K 27 t. A. Bogataj 2 K SS v. J. Marna 3 K SS r. ?p. Spveicer 1 K. P. Nora k SS t. »kupaj 13 kron SS v; G. Petemei. Poljana S K 44,.. kotel a na tisa. SSnv. Bistrica S K SS v: pri Prajarjn. Turjak 14 K 57 v: omiaje sam «ev prt .Zlati kaplju, tn 54 K: podr. Sv. tvH     Prebold t »- Voden i k 1 K. trg. Za
- - K _> v tr* Piki 1 K 3S t. podr. Za-n er 32 v. g. £lander (2 v. skupaj C K W»:
- Radovljica L s. Bastel 40 K. KunnteU K. LaiTtar 2S K SS v. sknpnj 47 K SS v;
* Križaj. Orekek S K lo \    do*l Th*kr. .
anfaJ 13 K: podr. Ljutomer L s. Sršen |
• K Ta v: f Vidmar. Kapele W K !• t
F*odt rez/e 5» K. podr. Vinica »   .•»soiaik 13 K 12 v; omizje pri KrvCu. ; a K 30 t: omizje pri Bergaatu.   tu «tr-predmtrstjei 155 K tt f: L Cotnic. i K SS v. I. Kodrsf. Krskavae z K 7S v; f>«t  Zatrakovec. tu IS K: M. Amf. Sežana
M:notic 1 K IS v.   Krte   2 K 7S v. : robniC 2 K. Caaapa 1 K. Sesa 2 K 3S v. Bartol 1 K. Pakil 5 K 7S t. sknpnj 35 K v. VVeizeL Maribor 12 K: a. k. ti I K: a. Znideršič. Lož S K; t.
L s. sont. Marčinko 4 K 75 v. trg. ^nčar l K O v. skupaj I K 44 t: F. f> ;<->vin_ Braniča S K; amf. Zupan. Zabrezai-a SS v; Fr  Strlič. Gadovi* 2 K 11 t; S. ttbačVva. Mrav- 11 K s«> \
M.
Kranjska Vron 17 v = S35 K 17 v; - 15* K = 240 K: liki SS K: Radovljica na. 2 K
■emir*. se**ka 117 K Vetltka 2S2 K: Ribnica. iTjr 42 K 4S
S47 K S4 v
SsUsrala 13 K; N. čitaax rd^cv tnttti« - 14 K ueamrt na kaaetitftki Soli v St lurj« IS K. A- Hudo, vernik tu. nakeal namdnsna davna SS K: '» JSnrdjJan. ausartao, nabral v veseli drnSSi ke*l*aju Z K S i pcMojitaieu r Slo.. Biatrtrl 2s K. Fr. iljnnui. Ov. Aston, daroval aS> priliki %pnfcojeaJa SS K »po Slo. Kratuiku. I; tsl Kaletaik. Smarjeta ■Sirka 2 K; kuharn* Jeasu   tu. dar 1 JC
Zllnl llltiR i ntL
V prvi vrsti se skrbi za Snfcvo vzgojo in panst gojencev, Iri ahnhojtjo goriške č kr sreJnie istr, Screiemam in neastniejo se tudi pnva-tisti iSXevalni jezik v zavodu k nemški in
deželni jeziku Lesa zelo lena in kraj zdrav. Hrana izvrstna. Hselzarstvo sttogo Spreje-aaajo se le ultnci iz boljših krogov Pension •00 K — NatanCneja pojasnila daje
K 12
C#no črnsko
ipvttOn perici
5 kg novega sknbljenega
K 960. boljeg> K  S* . belega,  iako  sit sit ga skub-K  Mr—, K  34-—,   aneir.o be-mehkega,   akubljenega  K    30*—, K 56 —. Pošilja ae Iranko proti povzetju. Tudi   se    zamenja   ali    nazal vzame preti povrnitvi postnih stroskDv.
BentKiikt Sachs-« l.     oh> , 35.
U R
zetez-
»O K: 7.A K L: Po-S^ntp^ merska
115 K. £1 nosni IJ m. m i. SS K
Ledine 151 K 34 v. sknpnj 23SS K essv
* t aJe rako: aant i. 11 K is v. >nica 3 K 3S v: r K SS r: Celje 1
b k is v
na. 1SS K;
125 K: : Celje ž. 254
M. Peter 'podr pod Sv. gorami* IS K 25 v; VusenJeu 34 K 5S v; akupaj 1130 K 31 v. K o r o 3 k o
Primorsko:    Kontna  44 K 37 Prvaeiaa m  13 K 30 v; Trst i. 32 K 51 v;
III. Prispevki ćasop'Sc«:
Slor  Narod« 439 K 15 v. IV. Pri spev-   za   Obradbu sklad :
L. Prtov ar Ivanjkovci s K; F. Pneu*.
rwje 5 K. neimenovana V. L*. SS K: SrH«-s-siearji v Trstn C K; A. vnsVSnr. Vninaka
K. L. Cvetni«, ta S k. J. Brigam u Ma -bor 3 K 40 v; M. SS 14- TfsisS, Gre Sar * K. Janko vit. Bat I .t kv-Trstemaskl. tn S k,
Knstaa. ti IS K; podr. Fodsrvda 1ss k: »tete*. Zagreb S k: j Voglar
Aatos Ziberss, Trst S K;
okraj as k SSS K: 20 k: podr. Brdo tanndtn Sv. Ivan. Trat II; 1 tnbor SS K: slovenska trojica d< ^s-e f LiZje v
K: dijaški pevaki kvart -t CA K podr. v asaki dolizd SSS K: neimenovan Noto-caa 1SS K; dr. Ju Lan jak. sa SSI; zn>
meU SSS K     s. podr. činumilj 2SS K tno štajerska hranilnica v Celjn SSS K . .b   Bled - - K    l Kova . TM nad Jano 4 K; »Sloga-. ors»ter
-io%Trmm\rS^m^ Vr^r'sp^^elje
»atov 33 'z-raik. \ KoaSvv Mrka 2S ]
• ron Da. L. I T*~taM •torSek,
* K 14 v;
2
& K:
kesmv luski SS v; I.. Lan. Cleureland iS K 70 v; M. RaaS, KraaJ. nabral S K P Kraiaja 5 K, a. Domicelj. Rak »-k.
Vvterg. od veaebce aeit. a bi t uri K; vrtamrirJ Knster m P igla jen. tat otroške veselice^>7^K^42 v;
C: J. Opsfar. Jeneniee. nnkral 12 Ueranič. plačana cena 2 K 07 v. , tn nabral v SaSki 2 K; f. Pri iCiteljica. nabrala na konfereoei f. Oaaoli. Maribor, mesto venca v Laporju s K; a. Kuhar aabrala r. l • menovaa ta 3 I 1 MS *:ru> 1 K »raj^niki rodoljub ! K. L'rsSf in J. RebaCek. BreSice 2 K: dr. • Kamnik 23 K panat v Savin - 1 K Kreaseek m 'dripca 1 K 1 Iv. Vrhovnik, tu. uuiunsea cennrjeve-s K; Med.edo.a. .Hovotnv in nabrale na venelkri amsilcev SS ^a 3S v; J. Frtc. Glinje. naento venca G. Tropu € K. a. Vldasna. Glinje v teti aaasea » k; J. BoSte, Pakeavn 1 K; Gregor Pj*-je.. *oAju SS K; K. Dnssme, M odi ine 4 K: dijaki IS K; neimenovan, ta Zupan, Nev Jork SSS K; Leopold. Ziri. nabrano na lansi Jsil asa. 1 K 44» .; Fr. Vendn maral ob nriithJ tusniHiea InssS hi Vnek. tn, prtepers* nd *a eevtje in snažila as kovine 12S K; V. STaazef. Maribor, nahrnl na poroki TSSSSV lita IS K.
ijte nI pasa za isti denar kot tako dobro tag<r
Rsitiaian, pouCen in nik z navedbo prodaial'li O L L A na
Prate
57.
or. gina len cenov-zastent oc tvor-tl. v -
1000
Nedosežno
Najnovejša ■
ameriška izaailiH ■
atini!enako gumasto biajo
Cei 2 mljsma kasa* nrsnSSM t kratkeni časa. Klfljenako gnaaaato blago za
'Varstvo žensk.) Priporočili najpn.
p najnj  m mm naprej (tudi i) sni pošlje diskretno in pol fant 90 vas. već, edina prodaja
H. AUER
tvornica za Fnmasto blago. 9wm*\ IZ 2, Rsssdorterstrssse
+
mu ne pomaga!
avtti' le
i<e37
Ljubljana Sodnijaka ulica St. S
Ivin Bizavičar
aaetzj ta tr§. trtiar
Oabtjzaa, askajske si 14
,1
m.m i
1542
za razne prilike
Ws3 tirtfeiif
(trftjiMal
Perje
tolje> iti puh
pnperesa p* sajaizjih cesah
iT. HITI
SkeSiJ« St.«.
Zamuja ur (Kita se tod« izvrtejci«.
Najbolj*
čevlji
rtJO*tin==
I       Cene brez konkurence!
mm  ISlSfJR  M3  pri tvTSaml
J KEBEK
tjobljana, Stari trg 9.
rmiri mit i*v4d
Edini
v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev. barvanja in likanje sukna
■
jos. reich:
MianlD nasip Ozka nlica it. i. ■ 1 Sprejemališče
Šclesburgcva alica št. 3.
Postre/ba točna. Solidne cene
5************* * *******
J Vaino! za Važno! J
I iiL^iiiL tnme n |
1 HollioDša In MdcenelSi nsikžIni j
♦ sa droove, kennikallfe, zeliSca cve- ♦
* tla, korenine Itd. tndi po Knjsippau 2 o name vode In zobni prašek, Htje Z
♦ alte, redllne tn posipalae ssakszs *>
2 str sme, dišave, mila m sploh a tneleSM   pr a ina sle, fsSs,|aJ
* aparate m pntrskneSms jahanja 2 ob * rila vsake vrste, sredstva A der. niekcilo, vossm f
♦ MSV    -  Velik.-    .'i -um J remsn m Kamiaka.      Zaloga svežih o mineralnih nanj faa soli   za kopel
J Oblasrv. konc. oddaja stropov. S        Za živinorejce
* p        n..   priporočljivo:   prnmfcs gol
SS tU
- - Vnanja naročila
■      se iz.rsuieio ločno in solidno
o mm
•J
I ANTON KANC i
t LjsMjans. Židovska alica št. |. S
J, Vopo|a po nus|nSSSl oaad razaa zelišča S « Oaze k cvetje, ksreame. semena, škarje nd. )Z
wmmm
HLADU
21
iljutakaju
Verna zalaga
■a. svstllk. srsalp
Lil
^9dvtsseoaoMs3  \m\ ltsWmfsnmf
Sfal |2Bi29U lunini
vršila
2963
1 os. n 11 nam m
popoldne oh pol 4 na licu mesta v ■lajni VSMSI (fJiesM) Ros. 7S, županstva V tč.
V liisi so 3 stanovsnis, lesja pripravna, tik okrajne ceste v Brda. — Hles m klet
V ak lic na cena SSOO K. Plačilni pogoji ugodni. Dražbcni pogoji so na ▼pogled pri županstvu na Viču.
Globin
^^^^
llajbo> za zobm.
Edino     f j
zastopstvo znamke 1 j
KINTA
je v teku in trpežnosti nedosežno sedanjosti. 1053
Zaloga Puchovih koles.
Kolesa sprejema v
Ormrnim im pinlfcl|mnls) ter
izposojevanje koles.
£oau, solisti bi ctu irrrjfttr.
Karel Čamernik
ijiUjeVUU eriujsb cesta 9«
Ceniki
ij is Iranke.
po niskih svojo
trsovino
mm m m
Devocionalije
mrm
4bttM Škof
ststln isspoffl&n
z najboljšimi irpričerali soli
kot gospodinja,
a ali klinćarica
w već jem hotelu sMMll SomnJPO«
Kje, pove upravništvo .Slovenskega Naroda«. 3106
■
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno čntS) dal*
ofofofsMnmt ▼!>•
KOČ
3093
ma|hmltto sredslTO.
4 steklenice (5 kg)  franko  K 4—.
Br. Novakovič, Ljubljana.
Pozor!
URIHOVO OLJE
JbS"
odlikovano najboljše razkuževalno pleskanje   proti   nalezljivim boleznim, za stranišča itd. Sam oproda a
Avgust Pust.
Poljanska cesta 7.
Od dobrega najboljše sta
1 1857
pečenje
iz margarinovib izdelovalrjic
za planinske dežele v Celovcu.
Samo pol tako drago kakor naravno presno maslo ga nadomeščata popolnoma za
ktUiRiije, pečenje in praženje.
oddado s L novembrom, oziroma prej: 4 stanovanja z dvema
sobama, kuhinjo, pritiklinami in oddelkom vrta za uporabo z lem o najemnino K 240"—. — Z stanovanji 2 eno sobo, kuhinjo in pritiklinami po K 170. — Vsa ta stanovanja nahajajajo se v novo zgrajeni hiši na Dolenjski Cesti, preje posestvo Jos. Jebačina, 4 minute oddaljena od cestne železnice.
Priporočati je ta stanovanja umirovljenim nižjim uradnikom, vsled jako lepe lege in izb ornega podnebja.
Nadaljoa pojasnila je dobiti v apooorijakl trgovini Jon. Jebačina ¥ lati miši na Dolenjski cesti •z. pri Jankn Ponovita na Blei-waiaoTi eeaH it 32. 2922
s
SODE
od finega špirita
vinske sode
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravne, za vsako vino izborne, takoj rabljive za kar se jamči, 4SSsls v velikosti po 300, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidnih ——nizkih cenah-
Avg. Tomažič,
11 II
D4
9959
65
tš* Rudolf Geburth, Dunaj
^GB*^ C M KR  DVORNI STROJNIK,
ssali  i mi ■■ni te, aa sajlu Imuiiiii
kurilnih peči
*es*i nntfincK v vaeb
■rane- pev   z m kija M o
ud II I naprej
tn fr
itctfiln*, kokaina hi stroja* •gftjitta
%seh veMiosti
Peci z železnimi petnicami
za kurjenje dveh ali treh sob
Kamnoseške Izdelka is cerkvene Is poklsrveae sike iz siavsssrja, graj
apno tlvo is ngassse presaja
Alojzi) Vodnik
kamenar ski mojster,
LJubljana, Kolodvorska ulica.
tanjša s* Ust
TordKo Fr. Igllt
L i obijana, M«*«al trg št II
prtporsča ujmjo zalego krasaik
nojrofinih vencev In trakov z napisi.
lsW mfsffli a iziAjsli liti Ii tttu.
Ceno krši
*iaa aa ai i
ed 51 de
IISSTC
jvan ]ax in sin
v Ljttkdjatal
Dunajska  cesta 17
priporoča Svas)a bogato zalogo
voznih koles.
šivalni stroji
ca rodtmo Iv« akt*-!.
kern za vezenje t s:si.
Pisalni stroji „ADLER"
ANTON REISNER
% Ljubljaaa, Bealieva cesta it 7.
■ajmji in ■ajsUrejti
zgvoH zo uniformiranje
on Kranjske«
SI 17,
se priporoma novo voljtosn vsake vrste za iigojoinsTi nMsmmV« kakor tudi pe> petssS ndjstStiraniOt bcezttibmo na natančno po pceiJpaiih
Ns po ap dolguliHsa  prakse sem v prijetnem položaju
da dobavim sa tem polju najboljše m aajprilefne^se
ssssko sezono Vsssd iignimasriSj irei veliko zalogo prutsm _ tore} tusdjr S Ssss oetm najbolje pose eči
Izvriujem uaneano Sadi vsa draga s mojo str dela najvestme>4e ns inlirssn, tako n pr talsr|S za g. sodnike
tn ć- dulkoesćaso
Velika zaloga oba val
vsarec amian.
iiMiiMUMimiim
Fr. P. Zajec
Josip Stupica
v Ljubljani. Slomškova ulica št. 6.
Priporoča« stoja segata  zalaga aajrazličaejiii
ksMijskih oprav
kak ar tadi kraen a opreaalieae
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče poti en Sekaš kakor tudi že ofcrnMfonn taista
P
I rjuMjaaa, Voljota aL it. 5.
pnporoća  svojo bogati
fini Kreči
klobukov
slamnikov
in 6*pic.
Prevzema tuđi vsa v ts vrsto spadajoča ■ ■fsjnim'n preti ssjni/jt ceni. Kspsjje tndi vsakovrstne kate sili ia jih amjMje pUsfsje.
JlagocesaiasoU
2M b ptfn ii tonti jt
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Pstistvs vsake vrste sd najenostavnejših do najumetnejsih. Skladišče tapet, oboknic is okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izsera sosistveaega blsgs itd. Enostavne in razkssne zesitae spreste v najsolidsejsi izvršbi. Uredba H2S celih hotelov is kopališč.
H
AGM-M6RKUR
nakupovalna ia prodajalna zadruga
v Ljubljani
r. s. z o. z.
priporoča g gostilničarjem, hotelirjem in privatnikom priznano najboljša, na Dunaju odlikovana, zajamčeno
pristna vina v steklenicah
m sicer ljutomerski muškat, silvanec. goriški rizling, burgundec. teran, refosko in razna najfinejša vina. — V
laatnih sodih razpošil a pristni dolenjski cviček, ljutomerski sipon, ormoško, halosko, teran, refosko, vipavsko belo in Crno istrsko, kakor tudi drugo različno fino namizno vino.
V zalogi ima pristno domačo siivovko in konjak. — Ovinjeni sodi od 56 ! naprej do 30 hI so vedno v zalogi.
Ceu lizti, milu tiću.
I Ljitljaii a ta-ailja na hm.
Mi Ml Tnnia mina teei ii ZAJEC & HORN
Izdelovanje kasuososkih dol iz ..umetnega kamenja" kakor:
stopojice, postamente, baiustrade, crnamente in kipe, vrtne ograje po načrtu, podboje za hišna vrata, nagrobne spomenike, vodovodne mušlje, 1714 cementne cevi itd.
Prevzemanj« kaaalizacif ia fundamentov za stroje v izvršitev.
UnSOtai smarmor (Carraljtk patent) za obhajilne mize, oTtarje, prevleko stebrov in sten v cerkvah, privatnih in javnih hišah.
TjfloIHll kaaieaolea je izmed najboljših tlakov za cerkve, javne in za-sebne stavb«, z^elo prilagođen za pisarne, hodnike, sobe ; tiha hoja, topel, brez Špranj .zato iz zdravstvenih ozirov priporočljiv) lahko snaženje, nezgorljiv, v poljubnih barvah od najpriprostejs> do najfinejše izvršitve.
Prejsktirsjiie ta izvršitev telezobetonskih stavb;
stropov, mostov, rezervarjev ^sodov za vino) in celih tovarn po inženirju-strokovnjaku, kateri daje na željo tudi strokovna mnenja.
Telefon 237.
LJnblJeUismg Dunajska cesta 73.
Telefon 237.
Kriti pulila ljubljanske okolice
v Ljubljani u Dinajski testi 18
jg tmels koncem leta 1909 denarnega prometa . K £3,116.121'11 upravnega premoženja..........E 20,775.510*59
obrestuje hranilne vloge po 41|2°j0
davka, katerega a vložnike.
»jissiaea aa
Spujonm tudi vhfe sa tekoči ratna v zvezi s čekovnim prometom in jik obrestuje od dne vloge do dne
smiluih slog sad.........E 20^00^100.
W S/4% i %%% mm naurtinsajo ps pa        ims namamljoi aa nsoaioo ps •%.
i vsa«    i a« S.-H. ta a« S.
mmmm
Immmmmi
Veselje v Izraela. I
Slovenski klerikalci so ic leta in leta tleh»\ali aa t«». tla bi m mm Hrvaškem organizirala klerikalna *? ranka.
Vsi njihovi napori ao ostali brez-
aspeani.
Lansko jes*-n so celo kupili voditelja    hrvaške    kmetske stranke
Stjepana Radiea. tla hi delal na Hrvaškem klerikalno politiko.
Stjepan Radie pa je prebrisana glavica: vzel je sicer denar, ki so sna ga ponudili slovenski klerikalci ter l njim resi I aro jo na robu gniocaega I ropati* se nahajajt*eo tlsksurao. m potem jim je tak« »j | m »kazal fine, Ha *a:iit» da ni delal klerika I ne pol*tikc. marveč je jel eelo odkrito napadati duhovščino in njeno javno dr lov a -rje.
^ . enmki klenkalri so bili raz-irarnni in so pretakali bridke solze «»b grobu svojih nad in ob izgubi svojih tisočakov.
Ta neprijetna izkušnja jih je ae-kotfko iztreznila. da niso več tako in-tenzivno i h okušali svoje *rcče s* *o-seilni Hrvaški.
Stali mo Ind j «b M rani ter iz zapećka opazovali raz\«»j d« »ar, hI kov \ lian« »vini.
In nastopila je doba stran kar -kili združitev na iir\aškens.
Stranka prava in napredna mtrar sa **a *f združili v moaročii«. en«»tno organizacijo, ki masi po\*eui »>volK»domise!no obiležje.
•
no vplival na vse tiMe elemente, ki so sovražniki prave narodne politike ^   ^> navajeni v splošnem kaosu v motnem ribariti.
Te elemente predstavljajo na Hrvaškem frankovei Ln maloštevil-ni klerikalci.
Klerikalci na Hrvaškem dosedaj sploh se nišo igrali no1 »ene politične vloge.
Frankovci -s* pred leti tvorili ugledno stranko v Banovini, a so prišli v slet I svoje des|ieratne politike f<o|tolnoma na kant.
Tako frankovei. kakor klerikalci so vzprieo fuzije stranke prava, r.aprednjakov ter takozvanih ii#»od-visnih politikov uvideli, da bi 1 - i I i v bodoče obsojeni v fM»pol-no politično 1» rez po me m hm ts t. ako ne najt le j . leka in sredstva, ki bi jih vzdržalo na političnem površju.
In bratci v nefracij: vsak.' prave narodne f»o|itike so ae kmalu našli.
K videl i so. da jih vezejo ista stremljenja, da -» r.a vezani drinr na «iruar**sra« in tia je za oboje morda edina r» -i •»•v preti |m»|»olnim pro|»a<lom čim najtemnejša združitev.
Tako je nastal načrt, tla na klerikalci zediiiijo v eno politično stranko.
Pretekli torek je ta misel postaja kri in meso:   klerikalci    in fran- , kovci -ii izginili, iz njih pa je vznik-
LISTEK.
Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka.
Rornan; -pisal F. K. (Dalje.»
Major Zun je bil prepričan, da je Ceri no v namen brezu|»en. Zavedal s« je. tla bi moral Cerin izvršiti prave čudeže, če naj bi njegovi bivši tovariši preklicali storjeno mn sraanoto, a kje in kako naj dt>bi priliko, kaj takega storiti.
i Vrin je uganil, kake misli roje majorju po glavi.
Moj namen se vam ztli pač bla-ien, kaj ne f« je vprašal z bolestnim ii-mevom na svojih brezkrvnih ust nicah. f videvam sam, da ima ta načrt nekaj blaznega na >ebi in malo, malo je upanja, da bi se mi posrečil le v najmanjši meri. A poskusiti hočem svojo nrseo na vsak način.«
Zun je pritrjevalno kimal, kajti priznaval je, da Cerinu ni odprta nobena druga pot. Naenkrat ae je zganil, kakor da mu je nekaj posebnega
prišlo na misel.
Ia stranka prava s krščansko socialnim prtigrsuiioui«.
Na čelu te »krščansko-** m-i jalne- stranke pa stoji stari zloduh hrvaške, 7a\\ dr Joaef Frank, mož ki m je v sedemdesetih letih dal uridno j i  glasiti za brezverca!
Kdor le količkaj |»ozna desperat-no in raztrovaliio   |tohtiko tega ino-a   ho vet le I, da njegova taktika tu iti   ii. \e     |mm1     it jeg. »v i m predsedni-štv. m   s t« »ječe       k rseailsk<t-*ocljallie«<
stranke ne obvaruje hankerota \\ naj Vlenkalri^jz onemoglega zagrebškega i .hUkrfi i/premajo -e toliko sto-tisocakov ^
To bi moral, vedeti tudi nn i -I • \.iski klerikalci,   ako niso pre*|tali inditičnih dogodkov    zadnjih   U t na I lr\ aškem.
Zakaj p »tem markirajo tako ve satje v m v oje m    tabora    v/j»rieo t le j -Iva. tla m,. <%e hrvaški klerikalci ztlružili s frank«»\ »i f
Ker koče jo svojim bralcem na metati |*-ska v i»či. kakor tla bi bila \ - *#di»i Hrvaški vznikla iz tal ino-gočna klerikalna organizacija, ki Im» csšalej kre|»ka «»|a»ra slovenski kbri-kalni stranki, ki je že prekoračila ze :.it svoje slave in moči in katere soln-. .   •i.i.rih.i k zatonu.
Markirajo veselje ia radost. da bi - tem orikrili dejstvo, da je kasti kalna ftolitika na Hrvaakasn doživela i ?*>len poraz in tla je bila združite* s hankovci edina bilka, oh kateri - -se za sedaj rešili pogina
v   ,>oiskih /.a zarotniki.
Kakor je javil »81usonar s ata bila pred približno tremi tetini v Ljubljani d\a srl»ka oficirja. Ker jih je Slovenee« omenil, ste morala . d\a milno nevarna človeka in kdo ve, še nista imela sabo kake Itomhe in granat. prav sta preje bivala \ Opatiji. Drugi prav dobro |toiičeni krogi pa celo t rile. da sta bila uaravnt»>t o*IiM»slanca srl»skega vt»jnega in finančnega ministrstva • da sta pri(»eljala sabo tistih 1*M mi lijoaasj, ki jih je pred leti Ljubljana ;., M»dila Srbiji Imela sta sabu m*ve . vet- i venka. In tega -Ta |m» dol-j trajnih jm»trajanjih z gotovimi o«*»-IiaiMi otlbr/ila v Kt»pitarjevi ulici. Zvonkljanje rumenih cekinov je slikalo celo v o j. štae.povel jtmvi i. ki je takoj dalo uvesti najstrožjo preiskavo. In to je r»do pičiee je rea. namreč to. kar smo zdajle povedali.
Javna varnost |mm! vladnim kasni* s;irji in.
Te tlni je šel zvečer   ob K neki £<>«*|hh1    |m»  LattermaniitvveiTii tlrev«* retlu proti S.-ki.    Fnšetlši preko /.»' /i    r-   ;r zaslišal obupno kli-
ranje na p-hihh I* m|»ešil je korake in zavil v Lattermamio\ r|ae\'<»re<l. kjer je \ latlala |N»|M»lna tema. kakor v rogu. \' ti-t»*m tren« »t k u je prib»-/;i Ia proti njemn ženska z razpasč^mi-ri i   lasmi.   ;      ie   ihte   pr |»ov . dov ala.
»Vi kasete na Ogrsk« iti, doli na prihotlnja * isča. je v kliknil. Ali sa zavedate, s kakimi velikanskimi nevarnostni je to združeno! Turkov se I »o nate) . kakor listja in trave. razUijniškil čet je vse polno, tla ni nihče varen preti njimi, v avstrijski armadi se pa ne smete prikazati, naj bi vas -.mat ral i za vohuna. Ali ste že mislili  na vse to!«
\ič." je ravnodušno odgovoril
i Vrni. i "emu naj bi na to mislil, ko -i it;jk ne morem j»oiiiagati.«
Majorju    Zunu je zažarel obraz not ran jega zadtivoljstva.
Pa vam bom vsaj nekoliko po inagiil jaz,' je rekel pononno. »S Tur ki in z razU»jniki sevetla nimam nobenih zvez, a da boste varni pred avstrijskimi vojaki, to vara preskrbim. »Slušajte! Ali |K>znate feldmaršala gnifa tividona Starhemberga, bratranca velikega vojskovodje, ki je s tako čudovito hrabrostjo branil Ihi-
ii a j pred Turki ttdiko časa. da je f>t»l j-eki kralj Stdueski prinesel pomor?«
l'o imenu ga poznam,« je menil Cerin, »a kaj naj imam jaz a feld-maršalorn grofom Starhembergom t«
FeMrnaršal je v Ljubljani.« je rekel major, *že vee mesecev je tu, a nihče tega ne ve.«
To vendar ni mogoče,« je vzkliknil Cerin.
da jo je na potu iz Šiške napadel neki i »otepu h. j<> vnrtd na tla in jo hotel zlorabiti. Gospod je na to šel iskat stražnika, da bi izsledil potepuha, toda daleč na okrog ni bilo nobenega čuvarja javne varnosti. Pod župarnim Hribarjem je vedno stal ob kraju tivolskega drevoreda stražnik, se-naj |hm1 v laduiin komisarjem ga tu ni treba, potrt Uen pa je preti palačo na Hleivveisttv i cesti, (iotspod vladni komisar, vi >tc menda s»*daj tudi vrhov ni šef mestne policije, vi nosite tudi odgovornost glede javne varani i!
Barsi straše po mestu.
Odkar je nastalo    med v lati je n:i magistratu,   so     ljubljanskim nem-eurekoin noeno /rasli grelseui, zlasti listini, ki k rok a jo p«. Dunaju in (J rad en z mastnimi |>odi>oraini Kranjske *parkas>e . Ti zeleni mladiči ne sed,» saiuti v svojih    burševških kapicah pri • knih kazme, marveč si celo upa jt» hoditi na ulico strašit in izzivat s svojimi   v seneiiisk i mi   /raki. Vladni komisar na magistratu uvažujte ven dar pravočasno, da kri ni  votla, ter |»oskrbite z energijo, ki jo vam prisojam ». da  la»tlo prenehale provokn i-ije u.leeuo/obih jM>balinov.
Vli je Muz« jski trg: \ rt nemške gimnazije?
Zmlnjc dni sem j«' v-ak dan ob III. <lo|»oldiie slišati na Muzejskem trgu tak krik in vik. da hi oglušila u-Msa l*agla\ei s«* |»ode kričaje po trum   in   rav no«lušm» •  1 ::
nahaja j«h«' naša«, ja oki..g nasadov .i«- /♦• poptdnoma uničena, da-i ii|N>rablja ravnateljstvo nemške gimnazije Muzejski t r-; za svoj vrt šele par dni. Radovedni smo. kdo je dal ravnateljstvu dovo-enje uporabljati javni trg kot šolski vrt. Zahtevanm to^in^ga odgovora. Naj je dal dovoljenj* že Peter ali Pavel ali si j«- morda gos|M»d Puc^ko uptiraho javnega trga za - Iske -vrh*1 celo sa?M usurpiral . najiMlločneje prote* t u j« ino proti temu. da Id se javni trgi in ulice izrabljali kot torišči »olske mladine. Pozivamo gospinia vladnega komisarja I^aščana na magistratu, da napravi red.
Za  septemberske žrtve.
V torek ima Ijabljansko narodno ženstvo za žrtve septembra ''.♦um x trnovski župni cerkvi mas zadušnico, katero Ini daroval gospod ž u pri k Ivan Vrhovnik oh V uri zjut-i a j.
.lih že zopet trka luna!
Snoei s«. jt. zojs't prijsdjalo v Ljubljano ptdno orožnikov. Prav oto/nih obrazov st> korakali s kolodvora v mesto. Začudeno smo ji!i \ prasali. kam da s<> namenjeni, če j.* i/bruhnila morda kje kaka stavka ali
. m<rda k j«' pripravlja upor! Orožniki so se nasmehnili in pri|»omilili:
Spet saaa prišli denar zapravljat v Ljubljano, ker gotovi gos] tod je menda mislijo, da ga imamo preveč. 1
Mogoče, mogoče,v je zatrjeval Zun. Saj sem sani bil že večkrat pri njem. V koinendi nemškega viteškega reda stanuje.«
Zdaj je major £un primaknil svoj stol k t Vri novemu.
> Poznam Starhemberga že dvajset let. V vojni proti Francozom je za|»ovedoval avstrijski armadi na Tirolskem in jaz "sem bil takrat eden njegovih jtoltočniknv. Ko je odšel kot zaitovednik avstrijske armade na Špansko, sva me ločila, zakaj moj polk je bil i h »klican na Nizozemsko. Dasi je že več let tega, nve je vendar spoznal na prvi ftogled, ko me je zagledal preti Križevniško cerkvijo.
»Kaj pa dela v Ljubljani,« je radovedno vprašal Cerin.
»Jezo kuha.« se je smejal Zun. »Starhemberg je na Španskem izvo-jeval velike zmage, a po odhodu nadvojvode Karla, ko je ostal kot podkralj sam v Barceloni, mu niso poslal i nič vojaštva več. Ker se vsled sla 1h>sti svoje armade ni mogel vzdržati, se je na angleških ladjah z vojaštvom vred prepeljal v Genovo. Od tedaj sta s cesarjem v hudem navskrižju. Starhemberg nece in neče na Dunaj, dasi mu je cesarica Elizabeta šele pred par dnevi pisala jako ljubeznivo pismo. Ostati hoče v Ljubljani, naravno pa je, da je v zvezi z
rej sj>et oborožena armada v Ljubljani, izjemno stanje! Čemu, zakaj!O Zaman si belimo glave! Kaj se je vendar zopet zgodilo! Ali sliši -Božidar Cerne zopet travo rasti, ali namerava morda zopet kak novi trik f Sam bog v nebesih to ve in k večjemu še Cernetov tajni svetnik! Studirali in študirali smo, kaj naj itomeni novo koncentriranje orožništva v Ljuhljani in končno smo prišli do prepričanja, da se je Tedi zbal že pasivne resistence uradnikov na južnem kolodvoru! Ej, Tedi in njegov tajni svetnik, to sta hrihtni glavici, tla je kaj! Ce grozi najmanjša nevarnost obstoja države, ona jo takoj izvohata in tudi pravočasno preprečita! Ali je človek v Ljubljani, ki bi tega ne verjel! Res, Crnetove in njegovega svetovalca zasluge za državo so velikanske, že ob njihovem življenju bo treba misliti na to, da se postavi spomenik njih hrihtnosti!
Zahvala   občinskega   sveta   na Sušaku rusinskim mornarjem.
Kakor smo poročali, je te dni izbruhnil v Hodakovib lesnih skladiščih na Sušaku pri Reki velik požar. Meti prvimi, ki so prišli gasit, so bili ruski mornarji s križarke »Rjurik«, ki so tudi največ pripomogli, da je bil požar srečno ugašen. Občinski svet na Sušaku je imel včeraj sejo in je sklenil za ta čin požrtvovalnega bratoljubja jtoslati posebno zahvalno adreso jtoveljniku ruske križarke I Ji uri k«. Pri strašnem potresu v Mesini so bili ruski mornarji med prvimi, ki so izpod razvalin reševali nesrečnike, na Reki so bili prvi, ki so prišli gasit požar, dočim se mornarji z domačih ladij za požar niso niti zmenili. Plemenito, zlato rusko srce!
Nesreča na ruski križarski »Rjurik«
na Reki.
Z Reke nam pišejo: Rusko vojno hrodovje. ki je pripeljalo semkaj velikega kneza Nikolaja Nikolajevima s cetinskih jubilejnih svečanosti, jc t stalo teden dni tukaj, da se preskrbi s potrebnim premogom. Včeraj spravljali proinog z angleškega par-nika »Pennarth« na križarko »Rjurik <. Delo je nadziral podčastnik Dimitrij Kurjulka. Nesreča je hotela, da se je koš. v katerem so dvigal: premog iz parnika. odtrgal, promog s« je razsul i-, padel na glavo spodaj stoječ-'-ga ruskega podčastnika, ki je bil na mestu mrtev. Nesrečnika so položili na mrtvaški oder na križarki Rjurik« .Dimitrija so včeraj poko-i ali na reškem pokopališču z največjimi častmi. Pogreba se je udeležilo tudi mnogo reških in su saški h Hrvatov.kateri m so se ruski mornarji radi »ijihovega lepega in prijaznega vedenja nad vse prikupili.
Izlet   Hrvatov,   Srbov in Slovencev v Ilirsko Bistrico.
Današnjega izleta k sokolski slavnosti v Ilirski Bistrici se udeleže
vsemi mogočniki in zlasti njegov brat, general Maksimilijan grof Starhemberg, mu vedno poroča o vseh važnejših dogodkih. Tudi o vojnih pripravah zoper Turke je natančno podučen.«
Zatrdilo, da je feldmaršal Starhemberg natančno podučen o vojnih pripravah zoper Turke, je Cerina Itolj zanimalo, kakor vse drugo pripovedovanje zgovornega majorja. In Znna ni bilo treba dolgo prositi, da je vse povedal, kar mu je bilo znano.
»Vojna bo gotovo, ljuta in krvava vojna,« je pripovedoval 2un. »Turki so jo začeli najprej proti beneški republiki. Hoteč ji vzeti, kar je še grškega ozemlja v njeni oblasti, so jo napadli od različnih strani in dosegli so uspehe. Pijani prelite krvi in hoteč zadobiti zopet Ogrsko, so izzvali cesarja na žaljiv način, češ, da je prelomil karlovški mir, ker je z beneško republiko sklenil alijaneo. Veliki vezir Ali paša je izdal oklic, v katerem pravi, da je cesar najhujši vseh sovražnikov, kar jih ima Turčija in da je treba njegovo moč za vsako ceno zlomiti. Vojna še jfi napovedana, a začela se jo že. Princ Evgen je svojo armado dobro pripravil in si izbral najboljše generale. Tudi Ovidona Starhemberga je povabil, a ta je odklonil. 75.000 mož bo zbral princ Evgen pri Petrovaradi-
nI ffc If *eil-oi a tela f tatar a m taiviac sate ..••§•?
IJ V KciK#ta v*kcM p«u m ferketc.....S*
m Ketl-ot lak ta »o<l*tea)c okvirov......4S „
II fteil-ov tak 1a ■linuikc v vsek karvak
■ H M Ueil-ova pasta ta čevlje.........■ „
dobiva se vedno pri Leeknvte« A Ms slami v I jaanlj a»aa4 109
jI Astoa  Ditrick. Mrtte: Val Lsssise sVenannlis setes Z are.
ftkofja Loka: Hatt. Žifse. JV . Fji . '  " legeiju; tik. t Aikelčić.
Kostanjevica: II. uai^h "J/" "*JC* strani: Franc Dole iz
I    Uadovliica: Otsi eonaa. s L ricek- BsJilTfr; trase Lov. aj
Usojam si vljudno opozoriti, da sem prevzel 9
* olivno zastopstva Prve teške' iiiliiute hhfihIiri, s
najcenejši zavod ne kontinente« g
Nadalje opozarjam, da preskrbujem kuUuino ^f/
J: InV*   vsakovrstna posojila in kredite *
jS£    kakor: trgovske, statboe. hipotekaroe. uradni>Im- in menične kredite. A
M Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6, I. nadstr. K
i  jMajvečja, najvarnejša slovenska hranilnica I
J e
I
v Ljubljani. Prešernova ulica štev. 3.
Njen denarni promet znaša koncem leta 1909 118 sttiUfvnMV K, obstoječe sloge nad 3 8 n*lll| #>■ • V   K,   a rezervni zaklad nad
1 milijon kron. Vsaka izguba Nošenega denar i       lenipia,  ker   ic pri tej hranimo   Izklimtona   flkka   tpelUklaCaja   -   tem denarjem
41 0 !  ^    q  brez vsakega odbitka.
Ima spel       domače hranilnike  n krnmiltiva ssW°t*Atvrn>«
Posoja na posestva po 5* #  obresti  in  proti  odplačilu  po najmanj
1 :\ na leto,
Prve vrste tvornička razpoiil jalni ca,
ki razpošilja tudi privatnim
1800 kavnih garnitur, damast
najnraSeraejših barv. ztasorsseeao, roiaurto. svettossodro z ažurnim robom v škatljtcah po K 5.
1500 veleprima damast. garnitur
r zgoraj, ažurne z otltm robom po K 6—.
2000 rjuh
istih barv kakor z?
iz
125 cm dolg. brez  siva po K 2 70
šest
» M.i se
40 metrov
. samo dobro blago, pripravno za obleke, bluze in perilo (samo dobro blago) K 20 .
Zastonj
dobi na zahtevo vsak mojo za obleke
vzorcev najnovejše^ n najmodeme} >ega blaga
, cenrjrv, gradla. blaga za »droce itd
Josip Frankenstein, Jaromč , Češko.
snepnttja se samo po povzetju
Kupujte ftertio izdajo
Jliv.
tt
obrtna banka v
44
miri: Idntoina ilica il. l iisinti gline mile.
Sprcfena vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga po 41 / , rentni davek plačuje zadruga sama. — Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine. — naanoism menjalnica g zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd. Nakazila v Ameriko. — Eik—stira trgovske menice. — Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice.
Vsa pojasnila se dobe   bodisi   ustmeno ali  pismeno v zadružni
pisarni. io
Brata m mi ti: dopoldne od 9. io 12., popoldne od 3. do 5.
Ustanovljena leta 18S2.
23
i draga z neomejeno zavezo
v latica utrtries doaa s LJubljani na Dunajski cesti l\. 18
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa.......K 83,116.121-11
upravnega premožen ........ .K 20,775.510-59
obrestuje hranilne vloge po &\°\0
krti fftaktfa o al nI tka rentnegn davka, katerega plačuje posojilnica
sana za vložnike.
Sprejema tudi vlage na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in Jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad...............K 2 0,000.000
Mi
»Ijleća  po 5 A°    a t1 t*    na amortizacijo nli  pa po 5  ,     krti amortizacije i na menice po 6
Posojilnica sprejema tndi vsak drugi nacrt glede araortizovanja dolga.
0SADNE URE: vsak dan od 8.—12. in od 3.-4. izven nedelj
in praznikov.
hranilnice rečna it. 828.405.
M. Kristoltc-Bučar
Start trg it 28, L|abllaaa, nasproti Ealainlka peV Zadnja moda
BLUZE -S- KRILA
volnena vrhnja od .. 6 K do 40 K svilnata spodnja od 20 K do 36 K iz dragega blaga od   2 K do 20 K
svilene n tiskaste sd 10 K do 50 K: volnene ia katistae od I K So 30 K; dilenaste is drage sd . .3 K do 20 K.
Nočne halje in fine kostume
od 10 K do 40 k. sd 10 K do 40 K.
naV* ■njfinejae in kompletne ~VM
otročje oblekice i> krstno opravo
sd 2 k do 20 k. od 3 K do 16 K.
Perilo, predpasnike, moderce, otročje klobučke, kapice
in drobno blago is solidnih to varen po najnižji ceni. ~9v*
ponijem tanU mm Izbiro.
član dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse s špedicijo spadajoče prevozuiae iz vseh in s vse kraje, po najnižjih tarifi h. — Prevaža pohištvo v novih patentovanih pohištvenih vozeh na .*. vse kraje, tndi v inozemstvo. .*.
Spedicijeko podjetje
Modm
fetMitimuniM
liriallnT
Uselim lita 1N0
Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopan v vseh večjih mestih. Moj zastopnik na Dunaju je Kari Lawi, špediter, Dunaj I., Schulhof štev. 6.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubljami.
Stritarjeva ulioa štev. 2/
Oetaitta gtavaica: K 5,O0f.S9O-—      Rezenai zaklad: K 45OO00*—
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu.
mmmmsss=
LantelM i. ti*k »NarMiae tiakanw«
«
33
4
10
3677
78
5178
DMD