Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* »
Anonimni dopisi se ne uva-iujejo.
NARODNI
DNEVNIK
VpravnlStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.'
Stev. 136.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 18. junija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Redni občni zbor Zadružne Zveze v Celju.
Konec.
Izmislili so si, da je celjska Zveza spravila posojilnico v Prevaljah v nem-žkntarske roke, s tem so strašili po Koroškem in skušajo sedaj na ta način doseči svoj cilj: združiti tudi koroške posojilnice pod političnim vodstvom dr. Krekovim. Pa niti storije o prevaljski posojilnici niso pri vseh vlekle. Ljubljanski agitatorji so si izmislili torej še drugo laž. Na današnjem dnevnem redu je tudi sprememba pravil. Nikomur v Zadružni Zvezi v Celju se niti sanjalo ni, da se naj sprejmejo pravila tako, da bo izstop otežkočen. Nasprotni agitatorji pa so lagali, da se bo določil petletni odpovedni rok — sedaj velja šestmesečni odpovedni rok — in da se bodo pravila sploh spremenila tako, da bo izstop iz naše zveze sploh onemogočen. Dobili smo celo vrsto dopisov, v katerih se povprašuje, je-li to istina, koroške odpovedi pa se razun ene vse sklicujejo na to spremembo pravil, katero so si nasprotniki kakor rečeno, izmislili. — Omenjam čisto posebno, da ste v tem smislu agitirali krog naših članic obe ljubljanski Zvezi, Zadružna Zvsza v Ljubljani in Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani. Da bodete še natančneje spoznali, s kakimi sredstvi so delali nasprotniki, naj omenim še sledeče: Pred kratkim se je vršil občni zbor Zadružne Zveze, v Ljubljani. Dr. Krek kot predsednik te Zveze je dejal pri tej priliki, da se mora Zvezo slovenskih zadrug uničiti, prej ne bo miroval. Po Koroškem pa se je agitiralo zadnji čas tako, da se je reklo: Pristopite raje k liberalni ljubljanski Zvezi, samo da zapustite Zadružno Zvezo v Celju. Zadružna Zveza v Celju dela čedni družbi torej še več preglavic, kakor ona ljubljanska, kateri je dr. Krek napovedal boj na nož.
Kar se tiče posebej Štajerske, je omeniti, da so razni nasprotni zadružni „organizatorji" smatrali hujskanje krog naših članic za glavno svoje delo. Torej kakor drugod. Ponašali so se s številom svojih zadrug. Jaz pa jim danes tukaj javno povem, da je izmed 83 članic, ki jih je štela Zadružna Zveza v Ljubljani koncem 1. 1908 na Štajerskem, najmanj ena četrtina, ki so vse godne za likvidacijo. Druge njihove slabosti bomo pa še pravočasno spravili v javnost.
Silno radi agitirajo nasprotniki z letnimi doneski, ki jih plačujejo naše članice Zvezi. Tudi to je skrajno gnusno bojno sredstvo. Danes ni še niti v Nemčiji ne ene zadružne zveze, ki bi mogla izhajati brez letnih doneskov članic. Kaj šele v Avstriji, koder je zadružništvo še na precej nižji stopnji. Omenjam, da sem si ogledal češko zvezo v Pragi. Ista šteje krog 1500 članic, skoraj samih posojilnic. Dasiravno morajo delati vse posojilnice izključno le z denarno centralo zveze, kar mora dati pri ogromnem številu članic na leto lep dobiček, dasiravno daje nadalje država krog 20.000 kron
letne podpore, dasiravno prihaja pod- | pora tudi od dežele, dasiravno ima zveza tndi jako obsežen blagovni promet, ki vrže še lepši dobiček, kakor denarni promet, vendar niti ta največja in najlepša avstrijska zadružna zveza ne more izhajati brez letnih doneskov. Poglejmo si, kakšne določbe imajo glede doneskov: vsaka članica plača za 50 zadružnikov 10 K, ako šteje do 75 zadružnikov, plača 15 K, do 100 zadružnikov pa 20 K. Za vsakih na-daljnih 50 zadružnikov se pfača 10 K. Sedaj pa primerjajmo z našo Zvezo. Posojilnica v Celjn n. pr. plačuje 1000 kron letnega doneska na podlagi veljavnih sklepov. Ta Posojilnica šteje koncem 1. 1908. 4205 zadružnikov. Po določilih, ki so veljavne glede doneskov za češko zvezo v Pragi, bi plačala ta Posojilnica 840 K, torej v naši mali Zvezi le malenkost več, ko v veliki praški zvezi. Pomislite pa, da se v češki zvezi zahteva donesek od vseh članic, med tem ko imamo mi celo vrsto malih zadrug, ki leta in leta ne prispevajo ničesar. Smo mnenja, da je starih, močnih zadružnih zavodov dolžnost, da v obliki letnih doneskov Zvezi pospešujejo razvoj malih zadrug in nadaljno zadružno organizatorično delo.
Tako vidite razliko med letnimi doneski pri največji avstrijski in pri naši razmeroma mali zvezi. Pa še v drugih točkah nahajamo razlike med tema zvezama, ki govore za nas. In to so deleži. Češka zveza ima sledeče določbe: Za 50 zadružnikov vplača članica delež po 20 K, za vsakih nadaljnih 25 zadružnikov nov delež po 20 K. Posojilnica v Celju n. pr. bi morala po teh določbah plačati 166 deležev v znesku 3320 K. Zaveza pa je petin-dvajsetkratna. Torej bi jamčila Posojilnica v Celju pri češki zvezi za 83.500 K. Pri naši zvezi ima delež po 1000 K, ki se obrestuje po 41/2%. jamstvo pa je samo dvakratno, jamči torej samo za 2000 K.
Ni vam in ni meni prijetno, da sem se moral dotakniti na današnjem občnem zboru teh hujskarij, ki v zadnjem času napolnjujejo našo javnost. Toda moramo to storiti, sicer bi nazadnje tudi najmirnejši človek rekel: glejte, napadajo jih dan za dnem, pa molčijo. Se ne branijo! Torej se gotovo čutijo krive! Mi moramo danes javno povedati, da globoko obžalujemo, da se na Slovenskem zadružništvo izrablja v politične svrhe namesto izključno le v gospodarski napredek prizadetih stanov, povemo danes javnosti, da najstrožje obsojamo neza-družno hujskanje krog posameznih zadrug, da pozivamo vse one, katerim je res za gospodarski napredek ljudstva, naj se proti takim že opisanim nerednostim postavijo odločno v boj in obljubujemo, da hočemo tudi v bodoče delati v tisti strogo gospodarski smeri naprej, kakor smo delali sedaj že 27 let!
Sedaj še nekaj o notranjem delovanju naše Zveze v preteklem upravnem letu. Zveza ima nalogo izvrševati
po revizijskem zakonu zahtevano revizijo svojih članic, podpirati članice v njihovem poslovanju, ustanavljati nove zadruge, skrbeti za zadružni pouk, upravljati za članice denarno centralo. O izstopivših in novih članicah, kakor tudi o denarni centrali bo podal gosp. ravnatelj posebno poročilo. Meni bodi dovoljeno, da v ostalih točkah spregovorim par besed.
Revizija se je izvrševala v smislu zakonitih določil. Revizija je zapadla pri 60 članicah in se je pri vseh opravila pravočasno. Rabilo se je v to 90 dnij. Revizijsko službo so opravljali deloma uradništvo „Zadružne Zveze", deloma zunanji revizorji. V nobenem slučaju ni bilo najti pregreškov, ki bi utegnili vzbujati bojazen za obstoj revidirane zadruge. Majhne pomote pa se najdejo povsod. Popravili so jih revizorji o priliki revizije in so podali potrebne nasvete za nadalnje poslovanje. Omeniti moram pri tem, da se bode prejkoslej morala centralizirati tudi revizijska služba, tako da bodo sčasoma zunanji revizorji morali od-pasti. To je v interesu zavoda samega.
Važno nalogo vidi „Zadružna Zveza v Celju" v poučevanju ljudstva v zadružnem smislu in v zadružnih poslih, v pripravljanju novih osobito nedenarnih zadrug. Nastavila je v to iSvrho posebnega uradnika kot zadružnega potovalnega učitelja: Isti prireja predavanja o raznih zadrugah in zadružnih gospodarskih vprašanjih ter pripravlja po navodilih in s pomočjo Zvezne pisarne nove ustanovitve, rajf-ajznovke in nedenarne zadruge. Ustanovilo se je v zadnjem upravnem letu lepo število rajfajznovk, glede nedenarnih zadrug se ,je delalo v prvi vrsti na vinarskih in mlekarskih zadrugah in še na nekaterih drugih zadružnih gospodarskih načrtih, ki pa še ne sodijo za javnost. Omenjam le, da je delovanje zadružnega pot. učitelja, kakor sploh vseh onih Zvezinih funkcijonarjev, ki se pečajo z organizacijo zadrug, vsled opisanih hujskarij od strani nasprotnih zadružnih organizacij silno otežkočeno. Trud povečajo mnogokrat celo odločni prijatelji naše Zveze vsled svojega nepoznanja raznih važnih zadružnih vprašanj. Treba poučevati najprej te, s pomočjo teh se stopi dalje. Povsod previdno, sicer ti je takoj nekdo za petami, ki ti nahujska ljudi, da se ne da opraviti ničesar več. V tem oziru so to skrajno žalostne razmere pri nas na Slovenskem. Prepotoval sem v svrho zadružnega študija lep del srednje Evrope, toda nekaj tako gnusnega, kakor se godi v našem zadružništvu, nisem našel nikjer.
„Združena Zveza v Celju" je morala dajati nasvete v raznih davčnih, sodnijskih vprašanjih, v raznih vprašanjih, zadevajočih notranje poslovanje posameznih članic. Pisarna Zadružne Zveze je prejela lansko leto 4786 dopisov in poslala 4470 odgovorov. Okrožnic se je poslalo okroglo 10.000. Koncem zadnjega upravnega leta je priredila tri dni trajajoči knjigovodstveni tečaj, katerega je obiskovalo krog 50
zastopnikov raznih članic. V pončne svrhe se izdaja tudi strokovno glasilo „Zadruga". „Zadružna Zveza" bo odslej storila vse, kar je v njenih močeh, da se ta list po vsebini spopolni. Spremenila se bo tudi oblika, ker mnogim že sedanja zunanjost ne ugaja. Vse članice dobivajo list brezplačno. V bodoče bo treba storiti več za pridobitev novih naročnikov. V zadnjem upravnem letu se je tiskala „Zadruga" v 1500 izvodih. List izkazuje izgubo. V tekočem letu so se razni izdatki znatno znižali. Mnenja sem, da se list nikakor ne sme opustiti, temveč da moramo storiti vse, da ga izpopolnimo in mu dobimo novih naročnikov. Naročnina je jako majhna, da si list nabavi lahko vsakdo, osobito pa vsa izobraževalna društva.
Kar se tiče bodočega delovanja Zveze, mi oprostite, da z ozirom na lepe razmere v slovenskem zadružništvu ne bom navajal podrobnosti. Iz taktičnih ozirov tega ne morem storiti. Le eno moram omeniti. Mnogi prijatelji „Zadružne Zveze v Celju" so vpričo hudih napadov na naš zavod nekako obupani. Boje se, da razno hujskanje uniči Zvezo. Govorim jasno, ker polo žaj zahteva popolno jasnost. V uvodu sem povedal, da vlada v slovenskih zadružnih organizacijah duh političnih strank. Ako bi ta duh utegnil tudi popolnoma uničiti veljavo, upliv prepričanja o potrebi nestrankarskega gospodarskega dela v slovenskem narodu, ostane še vedno eden temelj in to je ravno oni, katerega določa smer kake politične stranke. Eno ali drugo bo vedno dalo ljudij dovolj, ki bodo voljni podpreti našo zadružno organizacijo, tako da lahko danes z mirno vestjo in polnim prepričanjem trdim, da bo trud onih, ki so si stavili nalogo, uničiti našo Zvezo, popolnoma brezuspešen. Morejo ji škodovati, ne morejo je pa uničiti. Uničiti jo moremo le mi sami, ako smo nedelavni! Rekel bi, da živimo Slovenci danes glede zadružništva v nekakem splošnem zanimanju za zadružno delo. Povsod, koder vidijo ne-dostatke v našem narodnem gospodarstvu, hočejo pomagati z zadružništvom, kadar govorijo o kakoršni stvari koli, hočejo rešavati situvacijo z zadružništvom. Pride tako daleč, da se torej mnogokrat pretirava. Toda važno je to vsled tega, ker je s tem dokazano, da se da s premišljenim delom na polju zadružništva danes na Slovenskem opraviti mnogo. Upoštevajmo to vsi, ki smo se odločili delati v „Zadružni Zvezi v Celju", poslužujmo se tega ugodnega razpoloženja, ki vlada v našem ljudstvu za zadružno delo in delajmo! Delajmo vstrajno! Naj potem nasprotniki napadajo nas in naše delo! Ako delamo vstrajno in previdno, odbijemo s takim delom samim tudi najhujše napade. Ako torej imamo nekaj samozavesti, nekaj zaupanja v lastne delavne moči, katero nam bi nasprotniki tako radi uničili, potem se ne ustrašimo nasprotnega izzivanja na boj, temveč stopimo neustrašno na plan z orožjem, ki je v boju, kakoršen se nam vsiljuje, najizdatnejše, z vstrajnim, previdnim delom!
Torej na delo!
Nato je podal svoje poročilo g. ravnatelj Franjo Jošt. Koncem leta 1907 je štela Zadrnžna Zveza v Celju 200 zadrug; tekom 1. 1908 jih je pristopilo, oz. je bilo sprejetih 23, odpovedalo pa svoje članstvo do konca leta 1908 zavsem 71 zadrug; od teh ugasne članstvo koncem leta 1908 60, tako da ostane koncem 1. 1908. število članic 163. Od teh je 77 rajfajznovk. 55 kmečkih hranilnic in posojilnic mešanega ustroja, 1 nakupovalna in prodajalna zadruga, 10 mlekarskih in si-rarskih, 5 kletarskih. vinarskih in sadjarskih, 8 pridobitnih in gospodarskih, 2 stavbeni in 5 raznih drugih zadrug. Od članic, ki so izstopile, jih je šlo največ k „Zvezi slov. zadrug" v Ljubljani, nekaj pa tudi h klerikalni ljubljanski Zadružni Zvezi. — Zadruga Zadružna Zveza je štela 1. 1908 257 deležev raznih vrst v skupnem znesku 127.310 kron; prometa je bilo skupaj 15,322.282 K 60 vin., čistega dobička 14.436 K 79 vin. Glede čistega dobička se je sklenilo po daljši debati, v katero so posegli gg. dr. Sernec, dr. V r e č k o, Jošt in dr. K u k o -v e c, na predlog g. ravnatelja U1 č a-k a r j a iz Trsta, da se pripiše posebni rezervi za slučaj zgube; sklenilo se je ob jednem na predlog g. U l č a k a r j a, da se porablja pokojninski zaklad, oz. njega obresti tako dolgo za postavne doneske splošnemu pokojninskemu društvu za zasebne uradnike, dokler ne bode porabljen; potem pa se plačujejo doneski iz tekočih stroškov. Na željo g. dr. Jos. Serneca se da nato še pojasnilo o sklepu načelstva glede plačevanja doneskov za uradnike Z. Z. spi. pokojn. društvu. Računski sklep za 1. 1908. se je enoglasno odobril.
Prišla je na razpravo sprememba pravil, katero so klerikalni brezvest-neži tako zlorabljali v svoje namene. Poljedelsko ministerstvo je že večkrat zahtevalo, naj se spremeni § 9 al. 4 pravil Z. Z., ki določa o nalaganju denarja posameznih zadrug in § 10, ali-neji 6 in 7 glede kredita. Te točke so se sedaj spremenile vtoliko, da se glase: § 9 al. 4: „Zvezine" članice naj nalagajo svoje in blagajničue preostanke pri Zvezi; načelstvo Zveze mora dovoljevati v posebnih slučajih izjeme oz. olajšave. § 10: „Zvezni" člani so podvrženi sledečim dolžnostim alin. 6: iskati potrebnega kredita pri Zvezi in al. 7: nalagati odvišno gotovino ozir. preostanke proti obrestovanju pri Zvezi. Nadalje § 15: Čisti dobiček se pridene brez odbitka rezervnemu zakladu za zgube in temu primerno seveda § 34 al. 6. — Na vprašanja ozir. želje gg. Turka iz Borovelj, dr. Jos. Serneca, AntTurnšekaiz Nazarja, Ulčakarja, dr. Vrečka, Kuharja iz Trbovelj in Ogorelca glede nalaganja denarja in prispevkov „Zadr. Zveze" so se dala potrebna pojasnila.
G. dr. Brenčič je pri slučajnostih vprašal, kako je z zadevo volitev pri prevaljski posojilnici, ki so vzbudile zadnji čas toliko prahu. Odgovoril je navzoči prevaljski župan g. Pri-s t o v sam : p r e v a 1 j s k a posojilnica, ostan^ kar je bila in ne pride nikoli v nemške roke, že zaradi tega ne, ker nimajo Nemci nobenega deleža v svojih rokah. Vsi izvoljeni odborniki so korenjaki Slovenci, katerim ne pride niti zdaleč na misel, da bi denarni zavod izročili Nemcem. Pri volitvah so padli le trije odborniki, ki so hoteli spraviti posojilnico v roke, ki bi jo rabile in ki so že bile pod ključem. Dotični dopisnik „Mirov", ki stvar drugače opisuje, je navaden lažnjivec. — Vse skupaj ni nič druzega ko klerikalni manever.
Izjavo g. Pristova je vzel g.
Türk iz Borovelj na znanje. Gosp. dr. Kukovec je pripomnil, da se klerikalizem rad poslužuje trditev, da so njegovi politični nasprotniki nemškutarji; bili so časi, ko smo na Štajerskem imeli isto prikazen — in še nedavno tega je bil celo on — nemškutar. (Živahna veselost.) G. Miloš Š t i b 1 e r je izjavil, da ako bi se tudi pojavile prikazni v kateremkoli denarnem zavodu in tudi v Prevaljab, ki bi res cikale na nemškutarijo, bi bila Zadr. Zveza prva, ki bi posredovala in to zabranila.
Predsednik gosp. Mihael V o š -n j a k se je končno s prisrčnimi besedami zahvalil za udeležbo in priporočal geslo, ki je bilo njemu v 30 letih zadružnega delovanja do daues vodilno: denarni zavodi naj bodo slovenski, naj bodo nestrankarski. Ni treba poslušati nasprotnih napadov, ne dajmo se speljati na kriva pota : d e -nami zavodi bodi te in ostanite le slovenski! Ob živahnem pritrjevanju se je zaključil občni zbor.
Politična kronika.
v Iz Slovanske jednote. Dalmatinski poslanci Ivčevič, Vukovič, Biankini in Perič so prijavili Savezu južnih Sla-vena, da bodo z obzirom na gospodarski položaj Dalmacije glasovali za nepolitična poglavja državnega proračuna in so zahtevali, naj jim klub da v to dovoljeuje. Klub je sklenil, da ostane sklep glede glasovanja proti proračunu v veljavi. Na to so omenjeni poslanci, kakor Tagespost poroča, prijavili svoj izstop iz kluba; glasovali bodo torej za vlado!
v Bukovinski Rusini in vlada so se tudi pobotali. Pravosodni minister Hochenburger, katerega je hotel vodja te skupine Wasilko še pred par dnevi klo-futati, je obljubil, da izda nek intimat na gališko deželno nadsodišče, s katerim ukazuje uredbo jezikovnih razmer v vshodni Galiciji in v Bukovini. S tem bi Busini v resnici dobili nekake koncesije — vladi pa bo s pridobitvijo 4 dalmatinskih in teh 5 rusinskih poslancev zagotovljena večina tudi za proračun pravosodnega in naučnega ministerstva, ki sta bili obe tudi v plenu poslanske zbornice v prav takih stiskah kakor prej v proračunskem odseku. Kupčija z glasovi torej izborno vspeva. Do smotrene, zavedne slovanske politike pa imamo še daleč.
v Proračunska debata je začela včeraj. Zanimanje ni posebno veliko. Med drugimi je govoril posi. dr. Kramaf o čeških razmerah ter o izzivanju nemških dijakov v Pragi. Grajal je politično postopanje Poljakov, ki se vežejo z Nemci in podpirajo njih germa-nizatorične namene. Čehi se ne boje vladnih groženj, da bode vladala s § 14 in da bo celo parlament razpustila. Vlada je insolventna, nima niti vinarja — in večno se tudi ne morejo izdajati zakladnice. Vlada bo končno sprevidela, da se v Avstriji ne da vladati samo za Nemce in proti Slovanom, ampak da morajo biti avstrijske vlade vsem narodnostim jednako pravične. Posi. Spin-čič je opisoval nehvaležnost s katero se Hrvatom plačuje za njih stoletja trajajoče boje za državo in dinastijo. Hrvatje bodo glasovali proti proračunu. Glombinjski se brani proti očitanju dr. Kramafa, da delajo Poljaki protislovan-sko politiko. To ni res, Poljaki žele spravo med narodi na temelju kompromisa, njih politika je reelna in pozitivna, zato se ne morejo vezati s strankami, katere imajo samo negativen program (!). Poljaki so seveda za proračun.
Daszynjski je govoril v že znanem poljsko-šovinističnem tonu o romanju v Moskvo itd. ter je delal odgovorne za reakcijo na Ruskem one,
ki se baš proti tej reakciji kar naj-odločnejše branijo. Kramàf je odgovoril Glombinjskemu, da se ne meša v poljsko politiko, da pa želi pošteno sporazumljenje med Čehi in Poljaki in temu primerno politiko. Daszynjskemu pa je dejal, da neoslavizem nima druzega namena ko demokratizirati Rusijo ter jo spremeniti v svobodno državo, v kateri bi vsi narodi uživali jednake narodnostne in politične prostosti ter se mogli kulturno in gospodarsko svobodno razvijati. Na to je bilo sklenjeno preiti v podrobno debato, v kateri je posi. Benkovič napadal nemškega ministra-rojaka kot iz-vrševalnega organa nemških narodnih svetov. Dejal je, da ako bi se svobodno glasovalo, bi se gotovo večina zbornice izrekla proti instituciji ministrov-rojakov.
o V seji dne> 17. t. m. se je nadaljevala in zaključila podrobna razprava o prvi skupini državnega proračuna. Zanimanje za debato je majhno, govornike poslušajo le njih ožji somišljeniki, le k zbororovanjem zbobnajo vse one gospode, ki so baš v parlamentu navzoči. Danes je govoril ministerski predsednik Bienerth, popravljal je svoje znane argumente o dolžnostih parlamenta. „Rešitev proračuna," je dejal baron Bienerth,,, je samo eksistenčni minimum parlamenta, ne manjka pa tudi drugih velevažnih nalog, katere so: vstvaritev socijalnega zavarovanja, reforma državnih in deželnih financ, novela k rudarskemu zakonu, novi zakon o kužnih boleznih med živino, znižanje carine na žito in trgovinske pogodbe." To so v resnici neizmerno važna gospodarska in socijalno-poli-tična vprašanja, toda bilo bi samo v interesu prebivalstva, ako bi njih rešitev poverili spretnejšemu in pravičnejšemu ministerstvu nego je sedanje. Govorili so še razni govorniki, potem se je začelo glasovanje o prvi skupini. Sprejeta so bila z navadnim glasovanjem poglavja: o dvoru, kabinetni pisarni, državnem svetu, državnem sodišču, ministerskem svetu in upravnem sodnem dvoru. O dispozicijskem fondu se je glasovalo po imenih ter je bil odobren z 218 proti 198 glasovom.
Nato se je začela debata o drugi skupini: o notranjem, ju^tičnem in na-učnem ministerstvu. Proračuna ministrov Hochenburgerja in Sttirgka sta bila v največji nevarnosti, pa kakor smo višje poročali, se je vladi posrečilo pridobiti za se štiri dalmatinske in pet rusinskih glasov in tako tudi tema dvema stebroma Bienerthove vlade rešiti parlamentarno življenje.
o Dopolnilna volitev v Pragi. — Včeraj se je vršila volitev za mandat po pok. Kaftanu v Pragi. Bili so štirje kandidat je. Prišlo je do ožje volitve med Mladočehom Funkom in narodnim socijalcem Šviho.
o Ogrska kriza. Stranka neodvisnosti in ustavna stranka sta se nekako zbližali. Wekerle pride prihodnji teden poročat kralju o položaju in zdi se, da se bodo stranke tako med seboj pobotale, da bo kralju mogoče poveriti vlado sedanjemu koalicijskemu ministerstvu.
o Ruski car in nemški cesar sta
se sešla v Finskem zalivu. O možnih političnih posledicah tega sestanka so listi raznega mnenja. Ruski oficijozi trde, da ta sestanek nima političnega značaja in da ostane vse pri starem. Ruska duma je odgodena. V jedni zadnjih sej je bil sprejet zakon, s katerim je ruskim državljanom dovoljeno svobodno prestopiti v drugo vero, tudi od krščanske v nekrščansko, proti čemur so se reakcijonarci najbolj srdito upirali.
Dnevna kronika.
v Plavice na gimnazijski slavnosti.
V nemškonacijonalnih krogih vlada veliko razburjenje: deželni šolski svet na Zg. Avstrijskem je izrekel vodstvu neke gimnazije v Lincu, čije vsi učenci so nastopili na šolski slavnosti s plavi-cami, svojo najstrožjo grajo. V odloku se pravi, da je to vzbudilo splošno razburjenje, ker se je smatralo nošenje plavic za antidinastično demostracijo.
v Za mednarodno lovsko razstavo na Dunaju 1910 vlada v lovskih in športnih krogih veliko z nimanje. Nekaj odličnega bode razstava lovskih konj, katere se udeleži tudi inozemstvo.
v Za ožjo zvezo čeških državnih poslancev se zavzema „Venkov". Nekaj enakega smo pred kratkim videli v Dalmaciji. Ali bi ne bilo to mogoče tudi na Slovenskem? Sedaj je opažati navzlic „narodni zvezi" splošno disorientaci jo ; klerikalci love majhne koncesije in pa — ministerski portfelj, celi narod pa — nazaduje. Poglejmo si samo žalosten rezultat pri proračunski razpravi !
v Težak poraz Italjanov pri dežel-nozb. volitvah v Trstu konstatira tudi dunajski „Vaterland" in pravi: „Slovenci so v Trstu sijajno potrdili svoj element". Praška „Union" dostavlja : Istim Italjanom hoče sedaj vlada za to, da so jo rešili poraza, dati vseučilišče. O tem bodemo še govorili!
v Poslanec Stapinjski o taktiki poljskega kluba. V seji p. k. 15. tm. je podpredsednik kluba in predsednik poljske ljudske stranke posi. Stapinjski, kakor poroča „Slov. kor.", govoril sledeče: „Zgodovinsko dejstvo je, da je germanizem naš največji sovražnik. Vočigled tej nevarnosti je češko-polj-ski prepir zaradi par občin na Šleskem malenkost ali bolje zvijaČBa politična intriga. Kakor zasmeh se glasi trditev, da stoji poljski klub v zvezi z Nemci; pri vseh glasovanjih smo na njihovi strani, in Nemci sami nič ne prikrivajo, da so bili boji zadnjih dni naperjeni proti Slovanom; ali ne pravi vlada brez strahu, da služi nemštvu? Nihče drugi ko finančni minister Bi-linjski je vendar v proračunskem odseku izjavil, da so se telefonično izdane jezikovne naredbe morale preklicati. Imenovanje posebnega nadzornika za nemške šole na Kranjskem, ne da se je poprašalo deželni šolski svet, je simptom, ki pove in uči mnogo. In ali ne raste pruski šovinizem? Ali nas ne svari potovanje nemškega ministra rojaka v Zalo dovolj? Vse te in stotine drugih prikazni so dokazi za posledice politike, ki je v svojih končnih efektih dala Nemcem priliko, se združiti in organizirati v germanski in germanizato-rični blok. Kakor hitro je politična smer poljskega kluba pogrešna in nevarna, ne more poljska ljudska stranka vseh teh pogreškov podpirati. Naj bi člani kluba spoznali dalekosežnost obsodbe smeri sedajne politike, naj bi se dali prepričati o odkritosrčnosti ljudske stranke in naj bi prenehali se brigati za nedotakljivost Bienerthain Bi-linjskega na stroške dežele in naroda. Potem se bomo vsi zopet našli".
o Novi nuncij na Dunaju. „Zeit" poroča iz Monakovega govorico, da bo tamošnji nuncij P. Andrej Frühwirt, rojen Štajerc, imonovan novembra 1.1. za nuncija na Dunaju.
e Francoski senat je dne 15. t m. sprejel zakonsko določbo, s katero se vinogradnikom na južnem Francoskem odpustijo kazni zaradi prestopkov za časa znanega punta vinogradnikov pred 14. jun. 1908.
o Nemška agrarna stranka je izdala komunike, v katerem se je strogo izrekla zoper pogodbe z balkanskimi državami.
«
o Proti ministru dr. Žačeku pripravlja, kakor poroča „Den"', češka napredna ljudska stranka na Morav-skem ostro kampanjo osobito v njegovem volilnem okraju Prerov.
d Bodite dosledni ! V „Slovenskem učitelju" hvalijo gg. kateheti Schwar-zevo odredbo proti „nedostojnim" slikam v izložbenih oknih. Pravi se na koncu članka: Društvo slov katehptov bo storilo vse, da se bode varovala vsaj nedolžnost mladine. — Dobro, pa dosledni morate biti gospodje! Zahtevajte nemudoma, da ne bode več smel poučevati veronauka v šoli kaplan R. pri Sv. Barbari v Halozah, kateri je v 5. razredu pripovedoval, da je neka kovačica slabša ko svinja, ker je v 10 letih porodila osem otrok . . Šolske oblasti in mariborsKi škof pa molčijo. R. je namreč duhovnik in temu je vse dovoljeno.
Štajerske novice.
o Poučno zborovanje priredi Zv. nar. dr. v nedeljo 20. jun. v Narapljah (gostilna Lorber). Govorita zadr. potov, učitelj Stibler in nadučitelj So-tošek iz Žetal.
z Deželnozborsko zasedanje. Tudi „Narodni Listy" poročajo, da se skli-čejo deželni zbori 16. septembra 1909. {„Narodni Dn." je že poročal v istem smislu.)
o Mariborski klerikalci, ki so
pri ožjih volitvah dne 14. maja v spi. kuriji spodnještaj. mest in trgov agi-tirali za nemškega nacijonalca Krala, se še vedno zaganjajo v gosp. dr. Kukovca — češ, da se druži z nemšku-tarji! Prav po duhovniško: calumniare audacter... — Kaj pravi k temu dr. Medved ?
o Iz Makol se pritožuje nekdo v 81. Gosp., da so ob deželnozb. volitvah štajercijanci strastno agitirali za Kres-iiika. Zakaj ne bi: saj je klerikalna večina v makolskem obč. odboru volila š t a j e r c i j a n c a za župana. „Straža" je takrat naivno pisala, da med klerikalci ni bilo nobenega zmožnega človeka. Pa seveda — nemškutarji smo — mi!
z Odmevi deželnozborskih volitev. Ko je imel kandidat Brinar na Zg. Ponikvi shod, je pozival Andrej Verdev fante, naj Brinarja natepejo. Pri današnji sodnijski obravnavi je bil Verdev obsojen na denarno globo. — Tudi ta obsodba je živ dokaz, kako so klerikalci postopali pri volitvah.
z Kaznovano duhovniško obrekovanje. Včeraj se je vršila v Celju pri 2. instanci ooravnava proti kaplanu Lahu, župniku Tombahu in dvema klerikalnima agitatorjema iz Št. Petra pod Sv. gorami. Ti poštenjakoviči so očitali v rekurzu proti občinskim volitvam, pri katerih so zmagali pristaši Narodne stranke, g. dr. Ferd. Kuneju, da je s silo agitiral in celo grozil ljudem, da jih ne bode zdravil, ako nasprotno (klerikalno) volijo. Okrožno sodišče v Celju je včeraj potrdilo obsodbo kozjanskega sodišča, po kateri so obsojeni kaplan Lah na 140 K, župnik Tombah na 70 K in ostala agitatorja tudi vsak na 70 K globe, oziroma primeren čas zapora. Obsodbo priporočamo gg. klerikalcem v brumno premišljevanje.
v Deželno hišo za urade bodo še letos začeli zidati v Gradcu. Upajo da bode do jeseni surova zgradba pod streho.
v Nemško dijaštvo v Gradcu je
poslalo nemškonacijonalnim državnim poslancem protest proti italjanski pravni fakulteti v Trstu. Dijaštvo zahteva, naj se najpoprej izpopolnijo nemška vseučilišča, predno se vobče misli na „tu-jejezična" in naj poslanci pomislijo, da bi potem utegnili dobiti vseučilišče tudi
Jugoslovani! Graški „Tagbl." pa pravi, da je za nemške poslance iz mnogih vzrokov priporočljivo, ako glasujejo za pravno fakulteto v Trstu: Nemci rabijo v parlamentu italjanske opore in tudi v Trstu niso Nemcem Italjani tako nevarni nasprotniki kakor napredujoči Slovenci..
v Strelne vaje na srednjih šolah. Na svoječasni anketi za preuredbo pouka na srednjih šolah so zastopali vojaški zastopniki mnenje, naj se upeljejo prostovoljne strelne vaje na gimnazijah. V novem normalnem uč.iem načrtu za srednje šole se sicer o tem ne govori, a je gotovo, da tudi ni nobenih ovir za upeljavo strelnih vaj. Vojaško ministerstvo hoče dati onim zavodom, ki bi npeljali neobligatne strelne vaje, precej ugodnosti, predvsem vojaške inštruktorje, tudi tam, kjer bi se vadile tre-ljati civilne osebe. Vojni erar bi posodil tudi orožje in bi dovolil, da se strelja na vojaških streljiščih, kadar so prosta.
v Olikani celjski Nemci. Kakor poroča „Arbw." je neki dijak Leirer iz Radgone na slavnosti v „Waldhausu" oklofutal(mendav pijanosti) brez vzroka gdč. D. Čedna družba!
o Vprašanje iz občinstva. Iz Gaber ja nam pišejo: Pri nas so priredili svoječasno gori do Sp. Hudinje ob državni cesti pot za pešce. Tako vsaj čitamo na posebnih tablah. Naravno, da se torej ne sme po tej poti voziti ali živino goniti. Ker o kolesarjih na dotičnih tablah ni ničesar omenjenega, mislijo, ti da se smejo kar prosto po tej poti voziti — in še kako voziti! Človek si kmalu ni življenja varen, posebno ob deževnih dnevih. Kaj šele otroci in stari ljudje, ki se ne morejo dovolj hitro umakniti divje dirjajočim kolesarjem? Prosimo občino in si. okr. glavarstvo odpomoči.
z V prid družbi sv. Cirila in Metoda je poslal po pošti 1500 različnih rabljenih znamk Tonček Sivka, učenec 4. razr., I. odd. pri Sv. Jurju ob Juž. žel. Živel mladi Slovenec!
z Iz Laškega trga. Nedelja, dne 13. junija 1909 je bila za nas laške Slovence zopet lep in gotovo vseskozi prijeten dan. Naše vrle gospodične in naši res pridni gospodje so nam uprizorili dve enodejanki. Kratek je bil čas njihovih vaj in marsikateri je zmajal z glavo, rekoč: Ne vem, ne vem, če bo še šlo. — A šlo je, in kako! Igralci navdušeni, ki so se res z veseljem vživeli v svoje uloge, so igrali tako preprostolepo, tako naravno, tako neprisiljeno, da je bilo občinstvo res lahko vseskozi ne le zadovoljno, ampak sploh presenečeno. Burno priznavanje občinstva jim je bilo gotovo najlepše zadoščenje za nesebičen trud, za po-žrtvovanje. Obisk je bil jako lep, ka-koršnega so naše diletantinje in naši diletantje gotovo le zaslužili. Posebno pohvalno nam je omeniti slavni strelski klub Hrastnik-Dol, ki nam je pripeljal pod vodstvom predsednika gospoda dr. Žižeka toliko vrlih narodnih dam in gospodov s seboj. Vsa čast mu! Počastilo nas je tudi nekaj Celjanov in celo naš ljubljenec g. dr. Ferdo Lašič je prišel iz Maribora. Da pa je bila po predstavi prosta zabava res zabava, skrbel je poleg drugih tudi g. Drolc, ki je z g. Jančarjem neumorno igral ter nudil poskočnemu mlademu svetu dovolj prilike vrteti se do ranega jutra. Naša želja je le, da bi se kmalu zopet videli tako polnoštevilno in tako veseli pri sličnih prireditvah in ne bode se moglo reči, da Slovenci v Laškem ne živijo . . .
z Štajerski obrtnopospeševalni zavod namerava prirediti tekom letošnjega leta knjigovodski tečaj za ključavničarje in čevljarje. Oglasiti se je pri vodstvu zavoda.
z V Št. Petru v Savinski dolini
je izvoljen za župana Vincenc Ušen, vrl Terglavijanec.
v Ravnanje z vojaki v Mariboru ln Ptuju. Drž. posi. Resel, Höger in tt. so vložili interpelacijo zaradi škandaloznega ravnanja z vojaki pri topniškem polku v Mariboru. V interpelaciji se izvaja, da je čudno, ako se je v kratkem času jeden vojak ustrelil, jeden zbežal; zapori so prenapolnjeni, moštvo dela ob nedeljah, častniki zmerjajo rezerviste s psi, ki „raenažo zastonj žrejo", aktivne vojake s smrkovci, ušivci itd. Vojaški zdravnik sili noto-rično bolane ljudi k službi. — O enakih razmerah v Ptuju so vložili interpelacijo posi. Ausobsky, Pongratz in tt. — Treba bo še mnogo interpelacij in pritožb, predno se bodo naučili častniki z vojaki uljudno ravnati.
o Ljutomerski Škamlec se v meter dolgem dopisu „SI. G." brani proti dopisniku v „Nar. Dn." Med drugim nam obljublja tisoč kron, če mu dokažemo, da je bil od g. Pihlarja — bit. Tega naš dopisnik niti trdil ni! On je rekel, da je e. Pihlar Ognje-slava Škamleca vrgel čez stopnice. O „bitju" ni bilo govora in — zato je Škamlec obljubil tisoč kron! Na druge kaplanske duhovitosti ni vredno odgovarjati; saj potrjujejo s svojim »spro-staškim in surovim tonom samo to, kar je že naš dopisnik povedal: kjer je prej vladalo mirno in prijateljsko življenje, tam ga je skalil in zastrupil s sovraštvom in strankarstvom politi-kujoči kaplan Škamlec!
o Avstrijsko državno vinarsko društvo je priredilo dne 13. in 14. maja na dunajskem rotovžu preskušanje avstrijskih sortnih vin. Razun Češke so se vse druge vino pridelujoče kronovine te razstave udeležile in sicer nad 500 producentov z 1200 vzorci. Jury je v 21 sekcijah ta vina preskusila ter prisodila 21 državnih srebrnih kolajn, 139 častnih in 177 pohvalnih diplom. Ta odlikovanja so se razdelila tako-le:
Avstrijsko p. A. Moravsko Štajersko Tirolsko Kranjsko Primorsko Goriško Dalmatinsko Bosna in Herc.	Kronovina	
fcB H H W 19 H I OiWOWOO w Ol 1 OOOOOO	Približno število vin i	
K H 1 1 H Oi t« W	sr. kolajno	Število odlikovancev s
W M M bO 00 if-HH^IOOlllSOO	co oo o o.	
05 -J Ol MtSWOOHOlQOffiH	pohvalno dipl.	
1 ^ -.....____ ÒT~ 1 ut £ OV V J.	Odlikovalo 86 je vin	
Prva južnoštajerska vinarska zadruga v Celju je dobila za traminca pohvalno diplomo. Med vsemi 30 štajerskimi odlikovanci, kar je bore malo, s» razun te zadruge še trije Slovenci, ki so dobili tudi pohvalne diplome. Kolajne iu častne diplome razdelile so se med Nemce. Štajerski preskuševalci so bili: 1. Osterberger Fr., 2. Stiegler Anton, 3. Zweifler Fr., 4. Schmid Ed., 5. Bou-vier Klotar, 6. Rudi Franc in 7. Belle Ivan. Prvi, peti in šesti so dobili seveda srebrne kolajne, tretji (oz. mariborska vinorejska šola) pa častne diplomo. Mi smo pa tega nazora in z nami vsi drugi razstavljalci, da, kdor vstopi v jury, mora stati izven konkurence!
z Strašna smrt. Minulo , soboto se je peljal nek hrvaški usnjarski pomočnik iz D. Stubice Kosec iz Gradca na Tirolsko. Blizu Vildona je padel s hodnika pri vozu pod kolesa in našel tam strašno smrt. Glavo mu je popolnoma zmečkalo ter spotrlo mnogo kosti.
z Pekovski pomočniki v Gradcu zahtevajo višje plače. Celo gibanje traja že pol leta; ker se razpoloženje v pomočniških krogih vedno bolj po-ostruje vsled tega, ker mojstri nočejo dovoliti zahtevanih poviškov, je pričakovati stavke.
Primorske novice.
d Volitve v Trstu. Pri včerajšnjih deželnozborskih volitvah iz III. razreda za Trst (mesto) je bilo izvoljenih v prvih petih vol. okrajih 14 italjanskih liberalcev, dočim pride v VI. volilnem okraju do ožjih volitev med 2 italjanskima liberalcema in 2 socijalistoma.
d K izidu volitev za IV. razred. Te volitve so jasno dokazale, da so Slovenci tudi v Trstu samem faktor, s katerim treba računati. Niso sicer dosegli materijelnega uspeha, pač pa sijajen moralen uspeh. Italjanski liberalci so imeli grozen strah, da bi bil tudi v mestu izvoljen kak Slovenec. Toda naravni razvoj ne pozna skokov in še že pride čas, da dosežejo tržaški Slovenci tisto veljavo, ki jim gre. Bilo bi naravno, da bi pri ožjih volitvah glasovali socijalisti kot opozicijonalna stranka za slovenske opozicij onalne kandidate, vsaj slovenski. Tega niso storili, pač pa so italjanski socijalisti glasovali v III. vol. okraju za kamo-rista dr. Mracha. In vendar so Slovenci 6 socijalističnimjkandidatom pripomogli do zmage.
d Poskušen naskok na „Narodni dom". Sramoten poraz pri ožjih volitvah kamoristom ni dal miru. Hoteli so naskočiti „Nar. dom"; „Independente" jih je kar javno pozival k demonstracijam, ne da bi bil zaplenjen. V sredo zvečer se jih je zbralo pred „Nar. domom" par stotin, začeli so žvižgati, klicati „Abasso i ščavi" in končno tudi streljati. No, to je bilo Slovencem dovolj, navalili so se na fakinažo in v trenutku izpraznili ves trg. Policaji in vojaštvo so demonstrante razgnali, pri čemur se je seveda postopalo po stari navadi zelo pristransko. Aretiranih je bilo 20 Slovencev in dva komorista. Še hujše so postopali orožniki. Kakor divji so se zagnali z nasajenimi bodali proti Slovencem, ki so stali pred „Nar. domom" in mirno gledali, dasiravno so bili poklicani, dà bi pregnali demonstrante — komoriste in mazzi-nijance.
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
Državni zbor. z Dunaj, 18. junija. (Brz. „N. D.") Zbornica nadaljuje podrobno debato o drugi skupini državnega proračuna, to je o postavkah za ministerstvo notranjih zadev ter za naučno in pravosodno ministerstvo. Prvi govori posi. Wastian. Debata o drugi skupini proračuna bo najbrž danes končana.
z Dunaj, 18. junija. (Brz. „N. D.") Finančni minister Bilinjski je predložil poslanski zbornici zakonska načrta za spremembo hišnorazrednega davka in spremembo nekaterih točk zakona o osebnem davku.
z Dunaj, 18. junija. (Brz. „N. D.") Narodnogospodarski odsek je začel danes predpoldan z razpravo o trgovinski pogodbi z Romunijo.
Včerajšnje yolitye y Trstu.
o Trat, 18. junija. (Brz. N. Dn.) Včeraj je volil III. mestni volilni razred. Slovenci v tej skupini niso računali na pozitiven uspeh, in so le šteli svoje glasove. Uspeh je tudi tu časten, v VI. okraju so povzročili baš Slovenci s svojimi glasovi zopet ožjo volitev med kamoristi in socijalisti. Rezultat: I. okraj: italj. liberalci 248, Slovenci 45, Mazzinijanci 17, Nemci (Czerny) 23*glasov; II. okraj: It. 193, SI. 27, M. 8, N. 7, soc. 1 glas; III. okr.: Ital. 421, SI. 83; IV. okraj: It. 578, Slovenci (dr. Rybaf 131, dr. Gre-g o r i n 123, ostala 119 in 113);
V.	okraj: Ital. 610, Slovenci okoli 20;
VI.	okraj: It. 221, SI. 70, socijalisti 186, torej ožja volitev. — Sinoči so hoteli iredentisti zopet napasti Slovence, a so se zbali slovenskih fantov in se poskrili. — Drž. posi. soc. dem. stranke Pagnini je izstopil iz stranke, ker je postavila tudi 2 slovenska soci-jalista za kandidata. Tu se zopet vidi, da so italjanski socijalisti v prvi vrsti nacijonalni italjanski fanataki, potem šele socijalisti.
z Trst, 18. junija. (Brz. „Nar. D.") Socijalnodemokraški državni poslanec Silvio Pagnini je izstopil iz stranke in odložil svoj mandat.
Ogrska ministerska kriza.
z Budimpešta, 18. junija. (Brz. „N. Dn.") Budimpeštanski listi, izvzemši „Pesti Hirlap", konstatirajo z zadovoljstvom, da se je misija bivšega finančnega ministra Lukacsa ponesrečila.
z Budimpešta, 18. junija. (Brz. „N. Dn.") V tukajšnjih političnih krogih se nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da se je misija bivšega finančnega ministra Lukacsa izvršila, ne da bi se to naznanilo ministerskemu predsedniku dr. Wekerlu. To naravnost sili vlado, da prosi za definitivni dopnst. „Pesti Hirlap" poroča, da bode to dr. Wekerle v prihodnji avdijenci pri cesarju tudi storil.
z Budimpešta, 18. junija. (Brz. „N. Dn.") Ofičijelni organ stranke 48nikov konstatira ponesrečen poskus Lukacseve misije in pripomnja, da je naloga sedanjega parlamenta izvesti volilno pre-osnovo. Ce vladar to želi, bode našel stranko 48 nikov pripravljeno to storiti. Ako grof Andrassy noče volilne pre-osnove, se ta vsekakor da izvesti tudi brez njega.
E sestanku nemškega cesarja z ruskim carjem.
o Reval, 18. junija. (Brz. Nar. D.) — Pri včerajšnjem banketu na jahti „Standard" je car povdarjal v svoji napitnici, aa goji odkritosrčno in nespremenljivo željo, da tradicionalni in prijateljski odnošaji med obema dinastijama ostanejo trajni, kajti v tem je poroštvo za splošni mir. — Nemški cesar je v svojem odgovoru posebno naglašal, da vidi v tem odkritosrčnem prijateljstvu med obema vladarskima hišama potrdilo, da veže ravno tako iskreno prijateljstvo obe vladi, kar odgovarja tudi interesom in miroljuhnosti prebivalstva obeh držav.
o Reval, 18. junija. (Brz. N. D.) Nemški državni tajnik pl. Schoen je imel daljši razgovor z ruskim minister-skim predsednikom Stoljipinom in ruskim min. zun. zadev Izvoljskim. — Ruskega min. pred. Stoljipina je sprejel nemški cesar Viljem v daljši avdijenci.
Rusi streljali na angleško ladjo.
o Stockholm, 12. junija. (Brz. „N. Dn.") Iz Helsingforsa poročajo, da so
Rusi. ko se je v sredo predpoldan nek angleški parnik približal ruskemu bro-dovju, najprvo samo slepo ustrelili na angleško ladjo, a kmalu nato ostro, da so pokvarili kotel in je nekemu maši-nistu odtrgalo nogo.
o Stockholm, 18. jnnija. (Brz. N. Dn.) Iz Helsingforsa se o tem slučaju še poroča, da se imenuje angleški parnik, na katerega so Rusi streljali, „Wortburg" in da je potem, ko so škodo popravili, odplul nazaj na An-
Različne vesti.
o Pariz, 18. junija. (Brz. „Nar. Dnev.") Iz Toulona se poroča, da so včeraj zopet čutili en lahnejši potresni sunek. Tudi takrat se je morska gladina znišala za par ur za pol metra.
o Petrograd, 18. jun. (Brz. N. D.) Zadnji požarji raznih skladišč v predmestjih so napravili za par miljonov rubljev škode.
o Dunaj, ] 8. junija. (Brz. „N. Dn ") Danes zjutraj ob 9. se je na Ottak-ringu obesil nek finančni paznik, prej pa je še umoril svojo poldrugletno hčerko. Vzrok beda.
Knpnjte narodni kolek!
Tržne tm.
17. j u,ni j a.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 3275 za december 3175, za mare 3175, za maj 3175. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 23'85, nova kampanja K 22 70. Tendenca stalna. — Vreme: hladno.
B u d i m p e š t a, 17. junija. Pšenica za oktober K 13 55, pšenica za april K 13'85, rž za oktober K 10'26, oves za oktober K 7'82, koruza za julij K 771, koruza za avgust K 7"84,: ogrščica za avgust K 1440. Promet neznaten.
Budimpešta, 17. junija. Svinj a d : ogrske stare, težke -4* do — vin., mlade, težke 144 do 146 vin., mlade, srednje 144 do 146 vin., mlade, lahke 147 do 148 vin.; zaloga 27.802 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 162.—, namizna slanina 142.-^.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 17. junija:
Tendenca za pšenico se je danes nagibala k popustu in bi se dobila za 5 do 10 vin. cenejše, toda glede na višje budimpeštanske kurze so se zahtevale iste cene ko včerai. Tendenca za rž je postajala medla, ceno se znižale za 10 vin. Še slabša pa je bila tendenca za koruzo, kjer so cene padle za 15 vin., dočim se je oves zdržal nespremenjen.
Veleizdajski proces v Zagrebu. 75. dan razprave.
6. priča Marko Krnjaič, kmet. Razdor med Srbi in Hrvati je nastal leta 1892., ko se je za krčmo „Prkos" naročila slika Miloša Obiliča. Slišal je od Radovanoviča, da bodo vsi oni kraji pripadli Srbiji. V Jasenovcu so že 1. 1902. znali, da bo srbski kralj Aleksander umorjen in da zasede prestol Peter Karagjorgjevič. „Iz lastnega o-pažanja" ve, da se je govorilo, ako pride Nikolič na vlado, da ona zemlja pripade Srbiji. Od leta 1892. obstoji neka srbska roparska banda, ki je radi politične mržnje že pomorila 5 oseb. V cerkev ne zahaja rad.
Pride do precej burnega prizora med zagovorniki in senatom. Dr. Belobrk je namreč opomnil, da v Jasenovcu ni bilo bojkota, nakar začneta votanta Čekuš in Pavešič biti s pestmi po mizi in Pavešič je dr. Belobrku zaklical, da je nesramnež. Senat obsodi dr. Meda-koviča na globo 100 K in podeli dr. Belobrku strogi ukor.
Dr. Belobrk pokaže oglas občinskega predstojnika Čokrlida, v katerem se opozarja vse gostilničarje, naj po svojih predpisih Krnjaiču kot notoričnemn pijancu ne dajejo piti, ker zmiraj izziva izgrede. Sedaj naenkrat izjavi priča, da na nadaljna vprašanja dr. Belobrka noče več odgovarjati.
7.	priča Mato Simičič mlinar v Uštini. Pravi, da je slišal govoriti, da so oni kraji srbski in da je vladal tamkaj car Dnšan Silni. Prej so se ljudje nazivali „katoliki" in „pravoslavni" ali prosto „šokci" in „vlahi", a dandanes so Hrvati in Srbi. Ljudje hvalijo kralja Petra, a hvalijo tudi hrvaškega kralja. Za tajne sestanke ne zna. Nek pravoslavni mu je nekoč rekel, da je kralj Peter boljši od kralja Frana Josipa. O kaki bandi ne ve ničesar. Iz koalicije je izstopil radi cirilice v občinskem uradovanju. Čita k večjemu liste kmetske ljudske stranke, vendar ne pripada k nobeni stranki.
Dr. Belobrk predlaga, naj se prečita prošnja, ki jo je podpisalo tudi 8 Hrvatov, da se izpusti Bačiča, ker je velik prijatelj ljudstva. Ta prošnja tudi izpodbija vse, česar se Bačiča dolži v obtožnici. Senat ta predlok odbije in dr. Belobrk vloži vsled tega ničnostno pritožbo.
8.	priča Štefan Šokčevič finančni stražnik v Kobašu. Bil je nad leto dnij v Jasenovcu in mn je znano, da so se Bačič in tovariši sestajali v gostilni „Port-Artur"., Slišal je, da so se shajali zaradi vstaje v Srbiji in da zasede srbski prestol kralj Peter. Neki Pantelič je baje zmerjal hrvaškega kralja. Med ljudstvom da se govori, da sta vsega kriva Caričevič in Bačič.
Obtoženi Bačič na kratko odgovarja na izpovedbe priče.
Nadaljevanje razprave je danes.
Iz sodne dvorane.
ÉE9*	[Maribor, 16. junija.
o Uboj. (Okrožno sodišče.) Dne 18. aprila zvečer je pilo več ljudi v gostilni Val. Sagadina v Sestržah pri Majšpergu. Ob 10. so lepo mirno odšli, a kmaln je nastal med njimi prepir in nato pretep. Jožef Pavlič je šel nazaj, se oborožil z drogom, nato zopet zbežal za onimi in udaril dninarja Unuka tako močno po glavi, da je ta 24. apr. umrl na posledicah tega udarca, na vnetju možgan. Danes se ima Pavlič pred porotniki zagovarjati radi uboja. Obtoženec ne taji tega udarca, vendar meni, da je Unuk dobil smrtno rano od drugih, ki so ga vrgli v jarek in osnvali z nogami. Toda sodni zdravniki izjavljajo, da je to popolnoma izključeno. Zagovornik predlaga, da se še stavita vprašanji na silobran in prekoračenje mej silobrana, ki ju sodni dvor tudi dopusti. Porotniki so zanikali vprašanje na uooj in so potrdili samo vprašanje na prekoračenje mej silobrana. Po tem pravoreku obsodi sodni dvor Jožefa Pavliča na 8 mesecev zapora.
mešane stroke slovenskega in nemškega jezika zmožno, od 24 — 40 let staro, vstop takoj ali 1. julija, išče J. Presker, trgovec v Zrečah pri Konjicah. — Prednost imajo z dežele.
297 3-1
--< v* fe y? ^ y? ** ^ y? y^ y: fe fe ^ Vt_ y; ^
ima v zalogi izvrstna spodnještajerska vina vseh vrst po zmernih cenah. — Vzorci so na razpolago. —
Klet se nahaja
v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju.
„Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo

priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
Nadalje imamo še precej izvodov
„IJvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno ' znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.