LOGAŠKE Glasilo občine Logatec letnik XXIX november 1998 št. 8-9 novice Uresničevanje načrtovanega Kljub začetnim težavam in neugodnemu vremenu se stvari premikajo naprej. Dom za ostarele v Grapovčniku napreduje z izgradnjo. Po predvidenem projektu je prestavljen in primerno urejen potok. Urejena je tudi nova trasa ceste mimo bodočega doma in proti naselju na hribu, ki je izdelana po projektu pa, žal, v veliko nezadovoljstvo družine lerina iz Blekove vasi 28. Problem bomo skupaj s soinvestitorjem, projektanti in nadzorom v kratkem rešili. V gradbeni jami se že izvajajo prva zidarska in tesarska dela. Obris dobivajo temelji. Na samo gradbišče je pripeljana električna energija in vodovod. Predvidena je tudi položitev temeljnega kamna, ki ga bo položil Tone Rop, minister za delo, družino in socialne zadeve v prvih dneh novembra. Izvajalcu gradbenih del SCT iz Ljubljane želim veliko lepega vremena tudi preko zime in čim manj težav pri nadaljevanju gradbenih del. Vsa gradbena dela naj bi bila končana po pogodbi do oktobra 1999. Upravna enota Logatec je zagotovila izdajo enotnega gradbenega dovoljenja za 1. fazo plinovodnega omrežja po ulit ah Logatca. Pri pridobivanju soglasij je bilo veliko težav in nesoglasij, tako da se bo začetek gradnje plinovodnega omrežja pomaknil pozno v jesen. < Kebno mi je žal, da se je pridobivanje potrebnih dovoljen zavleklo toliko, da na kurjenje s plinom v letošnji kurilni sezoni ni moč računati. Veseli pa me prvi odziv krajanov za priklop na plinovodno omrežje. C,radnja bo končana v prihodnjem letu I ako zagotavlja kon< esionar Adriaplin iz I jubljane m tako je zapisano ludi v pogodbi. ( )l> gradnji |>linovodnega omrežja se bodo pokazale tudi potrebe po sočasni obnovi vodovoda in kanalizacijskih vodov. iu bo morala s sredstvi pristopiti tudi občina. I >omače Komunalno podjetje je pričelo z izgradnjo vodovodnega omrežja v Grčareviu. Izv.i|ale< je |)iislo|)il k delu zelo resno in opravljen je že prvi tlačni |)reizkus določene trase vodovoda l IpajmO, da bo diugo leto tudi zadnja vas ob nekdaj glavni cesti Dunaj-Trsl dobila vodo. ker je 111< 11 držav.i sklenila pi ispevat i določena sredstva za izgradnjo vodovoda v Grčarev< u, z.igolovila sredstev niso več ovira za dokončanje investK ije. Narejeni SC) tudi nadaljnji koraki z.i zagotavljanje kvalitetnejšo vode \ vodovodno omrežje, ki napaja predvsem porabnike na območju KS Naklo. V vrlino, ki je bila izdelana v zadnjem mesecu lanskega leta, je bila potopljena nova črpalka, ki prek višinskega vodovoda zagotavlja vodo temu območju, s tem posegom, ki še ni zaključen, se počasi izklaplja iz vodovodnega omrežja voda iz lurkove gra|>e, ki ni piuueine kvalitete Pri dobljeno je tudi že s< iglasje za priklop dovoda električne energije do viline v kob.ilovi grapi, ki predstavlja naslednji korak k zagotavljanju kvalitetnejše vode Bencln$kl urvli in motel Lom i '>os/,i popolnoma prenovljena (loto III.) / aktivnostjo za zagotavljanje dovolj kvalitetne v tule se bo pospešeno nadaljevalo Na novo se asfaltira del magistralne i esie skozi logaloc Sredslva so zagotovljena |>iek mednarod nega kredita, ki ga |e Republika Slovenija najela pri Evropski banki za obnovo in lazvoj < ae za jiiojekt Keltik.i in predstavlja obnovitev magistralne ceste od avtoceste mimo Logatca do mejnega prehoda Robič. Direkcija Republike Slovenije za ceste je podpisala pogodbo s štirimi gradbenimi podjetji za rehabilitacijo 56 kilometrov te ceste, pri čemer na občino Logatec odpade 8 km. V bistvu gre za novo asfaltno prevleko na odsekih: mitnica na avtocesti križišče z magistralno cesto, križišče Kalce križišče s Pokopališko ulico, del obnove cestišča iz Hotedršice proti Godoviču in rekonstrukcijo ceste od križišča s Pokopališko ulico do priključka na avtocesto. Dela morajo biti končana v roku 14 mesecev. V naši občini se bo letos ob ugodnem vremenu na novo asfaltiral priključek avtoceste in pa cestišče od križišča Kalce do Pokopališke ulice. Ostalo se bo nadaljevalo v prihodnjem letu. Izdelani in potrjeni so izvedbeni projekti za celotno rekonstrukcijo ceste s pripadajočo kolesarsko stezo in hodniki za pešce, z odvajanjem padavinske vode in z javno razsvetljavo od križišča Kalce do (Kiključka na avtocesto. Izdeluje se izvedbeni projekt križišča z magistralko in priključkom na avtocesto in križišča pri starih vojašnicah. V delu pa je tudi idejni projekt za rekonstrukcijo ceste od križišča z avtocesto do križišča z Valkartonom s prečno cesto do Rovtarske. Kako in koliko daleč se bodo dela izvajala v prihodnjem letu pa je odvisno predvsem od zagotovila sredstev tako iz državnega kakor tudi iz občinskega proračuna. Sredi oktobra je bila v prostorih občine Logatec podpisana tudi pogodba za izvedbo vseh gradbenih del za objekt vrtca v KS Tabor. Najugodnejši ponudnik je bil po objavljenem razpisu SGP Grosuplje. Začetek del: konec oktobra. Vrtec bo po pogodbi končan do avgusta prihodnje leto. V njem bo prostora za 120 otrok. S projektom se planira uporaba nekaterih skupnih prostorov med osnovno šolo in vrtcem ( kuhinja, manjša dvorana,..). /As/li/r vendarle tudi na Cesti >. maja (Foto: F.B.) I'.....li > i je tudi asfaltiranje nekaterih ulit v KS Naklo. V leni trenutku se asfaltira Ulica maja. Naslednja bo ulica Plesišč. ( )be c esli sla na območju M.irtinj hriba. V |>rrpravi pa so še ( esta l.ilc ev, c esta na Naklo, /elenic a,. Obnovljen je vodovod na ulic i Mandrgo. Planira |).i se tudi obnova vode ivocl.i v nad.lijevanju proti Griču. Verjetno spomladi. Razširilo se bo parkirišče ob zdravstvenem domu. v kolikor pa nam bo naklonjeno vreme bomo v makadamski izvedbi uredili tudi novo |iaikinšc'e na Brusovem vrtu, katerega lastnik je postala ()bc' ina l' igatec Kljub velikim zapletom |>ri pridobivanju soglasij oziroma pri podpisu služnostnih pogodb za izvedbo kanalizacije na Kovtar-ski cesti kaze da se bo vse uredilo in da se bo lahko |>ric'elo / pridobivanjem vseh potrebnih dovoljenj za izgradnjo omenjeno k.m,ih/,k ije V KS tabor se bo |io .'(> letih uredil ludi sj)or okoli Zadružno 11' iii ( esta se preureja na nekoliko novo traso ob velikem sodelovanju k/ I og.ilec , za kal sem jim osebno hvaležen. Na tem zaselku še vedno ost,i|.i problem oskibe s pitno vodo v sušnih obdobjih, ki pa bo morda rešljiv v prihodnosti. v KS Hotedriica se po končanem uspešnem iaz|>isu to dni |iin'ne / nadaljevanjem programa < RPi >V na dveh projektih; obnov,i ceste proti Ioiii.ižinoveni mlinu in nadaljnjo urejanje vaškega |edra (>bnovljen pa je že dol vodovodne napeljavo. ks Kovic in Vrli sv. treh Kraljev se urejajo in pripravljajo za asfaltno prevleko določeni cestni odseki. Veliko dela opravijo krajani sami. k,n je zelo pohvalno < >l> ugodnem vremenu bodo nekateri dobili asfaltno prevleko, nekatere ceste pa bodo |h »čakale na i m ihi«Inje leto, župan |anez Nagode S krajšo slovesnostjo se je 30. oktobra 1998 končal prvi del obnove spomenika žrtvam 1. svetovne vojne v Dol. Logatcu. Zamenjano je bilo ostrešje, kritina, urejeni žlebovi, opleskana zunanjščina. Čaka še obnova notranje poslikave in napisnih plošč, ureditev vodnjaka in ustrezno zavarovanje okolice. V programu so sodelovali: govorca Berto Menard, predsednik sveta KS Naklo in lanez Nagode, župan Občine Logatec, recita-torki iz Osnovne šole 8 talcev, povezovalka programa, vojaški trobilni kvintet, Logaškli oktet in častni vod Slovenske vojske. Spomenik je znova blagoslovil župnik Tone Kompare s spremstvom. Častni gost je bil g. Filip Gantar, eden redkih še živečih vojakov iz 1. svet. vojne, ki so mu žene v narodnih nošah pripele slovenski šopek. Na fotografiji: predsednik sveta KS Naklo, žene v nar. nošah, g. Filip Gantar, župan Občine Logatec in trobilni kvintet. (Tekst: I.G., foto F.B.) Sredi Logatc a stoji lepa kapelica. Lepotica sredi Logatca se je slovesno preoblekla. Bleščeč ornat. Za spomin na življenje in smrt. Povabilo: Postoj, ki mimo greš, ki mimo hodiš. - Vsakomur govori o grozi nesmiselne smrti, ko jo izzove ubijalska sla brezmejno brezdušne samozaverovanosti. Premalo generalov in preveč vojakov pade - v smrt. Zakaj in za kaj v smrt? Saj, revščina duha. Vse v dalj odmeva Doberdob, slovenskih fantov grob: od morja do Soče, od tod čez gore in dole na vse konce. In še naprej v svet, s|>rt v tečajih. Ali, kako vse drugače bi bilo, ko bi padlo več generalov kot vojakov! I Im, potem ne bi imeli |)relepe kaj)elice, spomenika padlim, padlim v vojni, v veliki vojni, ki je načela štetje svetovnih vojn. I udi ne In imeli obnovitve kapelic e in ne slovesnosti ne blagOS lova. Ali |>ač; blagoslov že! Blagoslov velja vendar živim, vsem živim... smrti, ki se vsokelar z življenjem spogleduje, dokler ga ne prepelje čez rob minljivosti, ko je |)Otlej treba |)okopavati in se spominjati. Gorje mu, ki ne j)okopava in ki se smrti ne rad spominja, no zaradi smrti, zaradi življenja. Kdaj bomo prešteli vse, ki so kri prelivali; Kdaj bodo vendar zadonelo trombe in naznanile večni mir in [>okoj vsem njim, ki so kri prelivali? Dotlej... Sredi I og.ilc a sloji lopa ka|)elica. In govori o bridki resnici. ZatO postoj, ki mimo greš! Postoj in se /gani v src u. Marcel Stefančič Volitve, praznovanja in razprava £tiri Ici.i mi n.mk.nt;. Spet sti pred nami občinsko volitve, volitve svetnikov in župana. V don.išnii številki Novh si lahko preberete otedsl.ivttve pn>i»t,iniov in k.mdid.itov V Časopisu pitamo ta o stanju investicij, ki jih (solfinanrira občina, e tisjješnem zasebnem podjelju I oric, razmišljamo 0 odnosu otrok televizija, jioročamci o farnih jita/nev.uljih in izjemnem jubileju (»0 letnici zakoncev Uril iz Za|)lane. Fn svet nas seznanja / nekaterimi načini za varčevanje z energijo, baltnarji |)oročajo o iis|ješni minuli tekmovalni sezoni, v kateri so se učvrstili v 2. tekmovalni lini, planinci 0 svojih gorskih |)oteli. Se nekaj pevskih vesti in gradivo za razpravo o preoblikovanju KaTV si lahko |>re-heiete. Med uradnimi objavami so tudi objave stanovanjskega sklada Upamo, cla se bo našlo kaj zanimivega prav za vsakeg.i bialc a. Urednik stran 2 LOGAŠKE • novice november 1998 KLI s posluhom za tržna gibanja Najstarejše povojno logaško podjetje, ki je bilo dolgo časa tudi sinonim za zaposlovanje Logatčanov in okoličanov, se skorajda ves čas svojega obstoja preskuša tudi v svetovni konkurenci. Za preživetje mora nenehno slediti novim zahtevam in se prilagajati spremembam navad in potreb kupcev. Zato naj današnji zapis spregovori predvsem o teh prizadevanjih in dosežkih. Skandinavci pravijo, da okna in vrata pri hiši razodevajo srce in dušo doma, domovi s KLI stavbnim pohištvom pa še posebno, saj se okna in vrata izdelujejo za vsak dom posebej, pa naj bodo iz lesa ali iz trpežnega, pa vseeno za oči prijetnega umetnega materiala. Plod dolgoletne tradicije, prizadevanj in odrekanj pomeni, da je danes KLI močno podjetje, med najuspešnejšimi v slovenski pohištveni industriji z dvema osnovnima programoma: program stolov in jedilniških garnitur ter program stavbnega pohištva.Oba programa proizvaja 650 zaposlenih delavcev na 52000 kvadratnih metrih pokrite površine in ustvari letni prihodek 40 milijonov DEM; 80% prihodka priteče z izvozom. Glavnino izvoza predstavlja izvoz v ZDA, Avstrijo, Nemčijo in druge zahodno evropske države. V zadnjih letih je KLI ustvaril močno lastno prodajno mrežo doma in v tujini. Razvoj podjetja nenehno sledi najnovejšim dosežkom panoge, kar je povezano z zadovoljitvijo kupcev na svetovnih trgih. To vodi KLI med nauspešnejša podjetja v tej veji dejavnosti. Kar pa je najpomembnejše: v podjetju zagotavljajo uspeh z dovolj volje, znanja in sposobnih ljudi. Program stolov in jedilniških garnitur S tem programom skušajo ohraniti in okrepiti vez med preteklostjo in sedanjostjo ter tako dopolnjevati bogato tradicijo lesarstva na Slovenskem. Oblikovanje izdelkov temelji na dialogu z naravo; z oblikami stolov in miz pa poskušajo ujeti toploto, prijaznost in enostavnost ter eleganco linij. Paleta stilov je pisana: od kolonialnih, rustikalnih in vse tja do najnovejših stilnih teženj. Stole in mize je mogoče brez težav uskladiti z drugim pohištvom, pri čemer posvečajo veliko pozornost funkcionalnosti in izvirnosti. Podrobnosti si lahko ogledate tudi sami v njihovem salonu na sedežu podjetja. Program stavbnega pohištva Okna in vrata so iz kakovostnega lesa smreke ali jelke, hrasta, bora in drugih vrst lesa. Okenski profili so trikratno debelinsko spojeni, praviloma brez grč. Okovje oken, izdelek svetovno znanih proizvajacev, je skrito vgrajeno. Enako velja za vse ostale okenske elemente. V poslovni filozofiji KLI velja, da ima kakovost prednost pred količino, zato je stavbno pohištvo izdelano izključno po željah kupcev; okna so, na primer zasteklena s kakovostnim izolacijskim steklom, po želji pa še dodatrno zvočno in protistrelno zaščitena. Površinska zaščita oken izvedejo s potapljanjem - z impregnacijo proti insektom in plesni. Pohištvo je nato dokončno obdelano z oblivanjem ali brizganjem akrilnih I azur. Če je kupcu bolj všeč trpežen material, ki ne potrebuje vzdrževanja, denimo, da gre za stavbe, v katerih prebivalci niso stalno prisotni (vikendi), se kupci lahko odločajo za okna iz umetne snovi - vodilnega proizvajalca takšnega materiala v Evropi. Po želji se taka okna izdelajo v svilnato mat beli barvi, v imitaciji lesa ali poljubnih barvnih odtenkih. Za okovje in zasteklitev veja enako kot za lesena okna. Na svoje izdelke se Kli tako zanese, da zanje priznava ob ustreznem ravnanju petletno garancijo. Posluh za želje kupcev Zahtevnejšim kupcem so na voljo posebnosti, ki na evropskem trgu niso kaka velika redkost (posebna vrsta stekel, rolet...). Zelo redka novost v Evropi, ki jo lahko ponudi Kli, pa so žaluzije v medstekelnem prostoru, ki se lahko krmilijo z vrvico, magnetom ali elektromotorjem z daljinskim upravljanjem. Posebno zanimivost, ki je še zelo draga, pa predstavlja priva-lite steklo, ki je sicer mlečno neprozorno, s pritiskom na gumb pa postanejo kristalno transpar-entno in je videti kot čisto običajno steklo. Skratka, Kl I je tu in v ničemer ne zaostaja za Evropo. Pripravil A.C. Obvestilo staršem in otrokom V šolskem dispanzerju našega Zdravstvenega doma je v zadnjih letih zaradi delovnih prilagoditev v zaposlovanju zdravnikov prihajalo do številnih sprememb. Dr. Darja Modic-Likar in dr. Lučka Jagodic sta prevzeli delo v splošni ambulanti. Za delo v šolskem dispanzerju je zdaj zaposlena dr. Marta Globočnik. Strokovno priporočilo Slovenske seki ije za pediatrijo in sekc ije za šolsko medic ino je, da si pedatri in šolski zdravniki med seboj ustrezno razporedijo delo. Preventivne preglede, cepljenja in zdravljenje predšolskih otrok naj bi opravljali s|><•< ialisti pediatri, tovrstno delo za šolske otroke in dijake srednjih šol pa naj bi opravljali spec ialisti šolske medic ine. Kei ima zaradi |)ieteklih razmer veliko šolarjev še vedno izbrano zdravnico v otroškem dispanzerju ali (>a so se opredelili za zdravnike v splošni ambulanti, je postalo delo v otroškem in šolskem dispanzerju precej teavno tako za zdravnice in sestre kot tcidi za otroke in njihove starše.Da bi delo organizacijsko in strokovno teklo čimbolje in v zadovoljstvo vsem, prosimo, da bi šolarji iskali zdravstveno oskrbo v šolskem, predšolski otroci pa v otroškem dispanzerju. Prosimo tudi, da otroke za preglede naročite osebno ali pc> telefonu in tako sodelujete pri skrbi za čimmanj čakanja, sa| je za otroke in za starše nepotrebno čakanje zelo najiorno in se z njim zapravlja clragoc eni čas. Naročanje po tel. 741 024 Zbrano in tekoče delo v Loricu (Foto: F.B.) Zgledi, ki bi jih lahko posnemali Nedavna Stikova raziskava v Delu o diskriminaciji žensk kaže na prevladujoče mnenje, da diskriminacija v takšni ali drugačni obliki obstaja. K problematičnosti naj bi najbolj prispevali porodniški dopusti in bolezni otrok. Da se kljub takšnim ugotovitvam delo vendarle lahko odvija več ali manj nemoteno, pa lahko spoznamo pri samostojnem podjetniku Damjanu Pet-kovšku. Damjan Petkovšek ima v obratovalnici LORIC od skupaj 25 zaposlenih kar 22 žensk. Z njimi izdeluje termostate za električne plošče štedilnikov ETA Cerkno. Ker gre za zahtevano visoko kvaliteto termostatov, podjetnik bolj zaupa spretnosti ženskih rok. Celotni postopek vključuje samo pet sestavnih delov, kljub temu pa so potrebne tri faze vmesne kontrole. Poleg vzorčne kontrole je ob pakiranju potrebna še stoodstotna kontrola. Da je njihovo delo zares kvalitetno, priča tudi zaupanje ETE in svetovnega proizvajalca štedilnikov. Pot do uspeha pa, seveda, ni bila lahka. Ko so v letu 1991 [jričeli s proizvodnjo, je ta v začetku močno nihala: od 80000 do 30000 termostatov mesečno. Nujno so se morali prilagajati konkurenci, kar je vodilo k določenemu finančnemu riziku. Od leta l 995 dalje pa je obratovalnica v vse bolj povečevala proizvodnjo in danes proizvaja že od 500000 do 600000 termostatov mesečno. Da obratovalnica vse to zmore, zaposli občasno tudi študente prek študentskega servisa. Zadnja tri leta teče proizvodnja v nekdanjih prostorih osnovne šole Hotedršica. Za delo, ki je brez hrupa okolju prijazno, ne potrebujejo kvalificiranih delavcev, vseeno pa delo zahteva precej ročne spretnosti in pazljivosti. Delo teče enoizmensko, občasno še z eno ali dvema delovnima sobotama. Podjetnik priuči delavke /a delo v dveh ali več operacijah in tako mu delovni izostanki ne |)ovzročajo večjih preglavic. Lastnik obratovalnice popolnoma razume, da je zlasti za nego najboljša mati in ne-njen življenjski sopotnik. In še eno velja poudariti: v bitki za trg in finančne; stabilnost je Petkovšek tvegal in sprejel specializacijo le za en izdelek, a la je kakovosten in omogoča progresivno zaposlovanje v zadnjih treh letih. Na vsak način podjetnost, ki obeta in bi jo kazalo v kaki smeri celo posnemati. Albin Cuk OTROCI IN TELEVIZIJA OTROŠKI DISPANZER: ŠOLSKI DISPANZER: dr. lasna Čuk Rupnik dr. Marta Globočnik PO 7- lih I i.)() - 19 h TO 13.30-19 h 7-13 h SR 7 - 1 i h 1 i. SO 19 1) ČE 13.30-19 h 7-13 h PE 7 -13 h po razporedu v OD ali SA direktorica dr. Katarina Turk Teden otroka, ki se je začel z mednarodnim dnevom otroka (5. oktober), je za nami. Za nami so tudi živahne prireditve, ki so v tem tednu obogatile in popestrile vsakdanjik naših najmlajših in njihovih staršev. Osrednja tema tega tedna je bila "Otroci in mediji". Ste kaj razmišljali v tem tednu (in nasploh), koliko časa preživi pred televizijskim ekranom vaš otrok in kako to vpliva na njegovo doživljanje vsakdanjosti? Se vam ne zdi zanimivo, da je televizija po naših domovih že dolgo nekaj samoumevnega (kot, npr., kuhinjska miza ali hladilnik !, pa ven dar smo po vseh teh letih danes ob njej še vedno nezaupljivi ali vsaj polni negotovosti? Sle kd,i| razmišljali o tem, kako pomembno vlogo si je pridobil ta magični zaslon pri oblikovanju javnega mnenja in kako hitro je spo- drinil druge oblike komuniciranja;' |e televizijski program za otroke res sirup, prepoln nasilja, reklam in malo vrednih oddaj? le televizija v prenekaterem našem domu res diktator, ki se mu prepuščamo z otroki vred? Televizije ne moremo odpraviti, tako kot no časopisov in bulvarskega tiska. / njo moramo živeti, A kako? Poznam družine, kjei so televizijo preprosto odstranili in otroc i rastejo brez večerno risanke. Po mnenju psihologov bi si morali starši prizadevati za aktiven odnos do programa |)ri sebi in pri otrocih. Aktivno gledanje pomeni, da otroke vzgajamo k izbiranju; IV naj so naučijo gledali in ne prilagajati se njenemu ritmu. IV ne bi smela motiti življenja v družini in odrejati njenega načina življenja. < )tro< i ne bi smeli prižgati l v in so prepustiti temu, kai na i in i gramu pač je. Zal, pa se po pripovedovanju otrok in mladostnikov ravno to dogaja najbolj pogosto. Vendai pa televizija ni le nekaj negativnega... Otroci, ki gledajo TV zmerno in preudarno (omejeni čas, ustrezne oddaje, družba staršev,), bodo z ustreznim programom dobili spodbudo za lastno dejavnost; dobra otroška oddaja lahko otroka, npr., napelje k poslušanju novih iger ali morda k obisku muzeja, razstave. Poleg pridobitve določenih informacij in znanja ob gledanju dokumentarnih, informativnih, znanstvenih oddaj, pa televizijske oddaje posredujejo otroku tudi socialno znanje. Otroku lahko približajo ljudi različnih pogledov, kultur, ras... V primerjavi z branjem knjig ali poslušanjem avdio kaset spremljajo TV oddaje pri otrocih mnogo izrazitejša čustvena doživetja. Soočajo se z občutji, ki jih v vsakdanjem življenju ne srečujejo in to ne le ob grozljivkah in pretresljivih posnetkih v dnevniku. In zakaj je kljub vsemu treba vseeno opozoriti na vse večjo zasvojenost s televizijo, neprimerno izbranimi kinopredstavami, pred neustreznimi izrazi, ki jih otroci zasledijo v nadaljevankah, filmih,? Včasih so bile otrokove izkušnje s knjigo, televizijo, filmom in drugimi mediji med seboj ločene, izolirane druga od druge. Danes pa te izolacije ni več in otrokov svet je vse bolj prepleten z različnimi mediji. Otroci gledajo risanke, berejo knjige, gledajo nadaljevanjke in filme z istim naslovom, zbirajo posterje, kupujejo zvezke, nosijo oblačila in predmete, označene z "junaki" iz risank ali filmov. Prav ti pojavi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, nam kažejo, da televizija začne negativno delovati tedaj, ko postane poraba poplave slik z ekrana vsakdanja navada. Zavedati se moramo, da zunaj i svet ( zlasti v zgodnjem otroštvu ) močneje vpliva na otroka in njegovo kasnejše doživljanje sveta. Kar otrok vidi in doživi, postane njegova kretnja, njegova drža, njegov značaj. Starši naj zato ponudijo otroku tista doživetja, ki imajo neposredno živo in življenjsko vsebino, kol so dogodki v živi naravi, in preprosto, ustvarjalno dejavnost, kjer bo otrok lahko izrazil samega sebe. Naj |)o vsem tem kar vsi po vrsti nehamo prebirati časopise, poslušati radijske1 novice in gledali televizijo? Nikakor! Težili naj bi k temu, da bi o njih premišljevali in jih skušali OS MISI 1II Kajti tudi nasilje- v slabi novic i la hko opravi plemenito poslanstvo. Nas PRI IU IDI, odpre naša src a za sočutje in pomoč trpečim. Nas sili k premisleku o svojih osebnih ravnanjih in o odnosih v naši okolic i. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in jim razložimo, zakaj jim nekaterih oddaj ne dovolimo gledali. Pojasnimo jim, zakaj je zelenje pred IV sprejemnikom pozno v noč škodljivo. Opozarjajmo jih, da s pretirano gledanostjo televizijo ugaša njihova kreativnost in veselje do lastne ak livnosli. I ako se bodo naši otroc i začeli zavedati človeških razmerij, življenja v prijetnih odnosih do sebe in drugih. Mediji jih lako ne bodo mogli zas lrciplj.iti, kaj šele zasvojili. Poslali bodo nedostopni za polastitev, Nji hove notranje baterije bodo polne in njihovo življenje osmišljeno. SMISLI, KI JIH BODO DRUGI OZNANJALI ZUNAJ OTROKA, NI BODO DEL NJEGOVE POTI; BODO ZATO ZANJ UREZ POMENA. Lidija OŠ I Hi stran 3 november 1998 Prihranjena energija pomeni denar, ugodje in manjše onesnaženje okolja Na pragu zime vam predstavljamo najpogostejše pomankljivosti, ki jih boste brez težav odpravili z minimalno investicijo ali brez nje. Veliko boste dosegli s spremembo vedenja in majhnimi, toda pomembnimi ukrepi. Ob prijetnejšem bivanju boste dosegli tudi občutne prihranke pri energiji. L1 SVET energetsko svetovanje Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 741 313 E-mail: vitraZguest.arnes.si Brezplačni ukrepi za učinkovito rabo energije: Obiščite ENSVET pisarno v Logatcu. Redno vzdržujte hišo in vse energetske sisteme. Zatesnite nepotreben prepih na vseh oknih ter zunanjih in notranjih vratih. Zapirajte notranja vrata v stanovanju, saj potrebujejo različni prostori različno temperaturo. Pod vrata nalepite mehko peno. Zaprite 96% dostope v dimnik pri vseh neuporabnih kuriščih in kaminih. Vsaj dvakrat letno poskrbite za strokovno čiščenje dimnika, kotla in oljnega gorilca. Zastrite zavese na oknih in spustite rolete do tal takoj, ko v stanovanju prižgete prvo luč. Navzkrižno zračite stanovanje 3 x dnevno po 2 - 5 minut; ne odpirajte oken na skip. Zagotovite, da ne bo nobena zavesa zastirala radiatorja. Delovno mizo si postavite v bližini radiatorja, vendar ga ne zakrijte. Doma se toplo oblecite; pri znižanju temperature zraka za 1 stopinjo se poraba energije zmanjša do 6%. Na enoročni pipi odpirajte vodo vedno z ročico na skrajno desni strani. Pri tuširanju porabite polovico manj tople vode kot v kadi. Takoj ko opazite srenj v hladilniku, ga izklopite, odtajajte in očistite. Pri električnih bojlerjih odstranite kotlovec z grelnih spiral. Za pranje in gretje tople vode se odločite v času nižje električne tarife. Začnite voditi energetsko knjigovodstvo. Ceneni ukrepi z minimalnimi stroški in hitrim vračanjem: • Okna zatesnite s silikonskimi tesnili, na stiku lesa in zidu na zunanji strani pa s silikonskim kitom. • Za radiatorji postavite alu folijo, ki vam bo toploto reflektirala nazaj v stanovanje. • Če že imate SSE, priključite na toplo vodo še pralni in pomivalni stroj. • V vseh pomožnih prostorih in kurilnici izolirajte cevi CK. • V sistem CK si vgradite kvaliteten termostat, na radiatorje pa termostatske ventile. • Zunanjo osvetlitev hiše povežite s senzorji. • Pri nakupu novih aparatov bodite pozorni na deklarirano porabo energije. • Posebno pozornost posvetite termoizolaciji toplotnih mostov. • Dodatno izolirajte in zatesnite vgrajene roletne omarice; pri zamenjavi oken jih odstranile. • Lermoizolirajte betonski strop proti hladni podstrehi s 15 cm termoizo-lacije. Ukrepi z daljšo dobo vračanja: • lemtoi/ol.K ija fasade pri prenovi. • Notranja termoizolacija posameznih kritičnih prostorov. • Pri zamenjavi dotrajanih oken ali razbitih stekel vgradite nizkoemisijska stekla. • Pri podstrešnem stanovanju vgradili' v streho 20 i m termoizolacije. • Ne odstranjujte plesni, ampak vzroke njenega nastanka. Podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v LNSVET pisarni logalci . V prostorih družbe- NAKLO d.o.o., Notranjska 14, 1 170 Logatec, je pisarna odprla vsako sredo od 17. do 20. ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavile se lahko vsak delovni dan od 8. do I i.ure na tel. 741 II i. Le podvizajte se! Bojan Žnidaršič, dika energetski svetovalec Obvestilo Krajevna skupnost Tabor logatec obvešča vse uporabnike pitne vode na zajetju "grajski studenec", da je, po poročilu o opravljenem preskusu št. 9802162 z dne 17.7.1998, ki ga je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo Mesto, voda ustrezna Predsednik sveta KS Franc Rudolf Vojni muzej Logatec "Prvi splošni muzej vojne in vojaške zgodovine v Sloveniji" Družina Švajncer je v Gorenjem Logatcu, na Tržaški 81 a, postavila Vojni muzej Logatec; odprla sta ga 9.junija letos prvi general nove slovenske vojske - generlmajor Janez Slapar in predsednik veteranov vojne za Slovenijo polkovnik Srečko Lisjak. Otvoritve sta se udeležila med drugimi tudi general Albin Gutman in ameriški vojaški ataše s premstvom. Osnovo muzeja predstavlja bogata zasebna zbirka Janeza J. Svajncerja, ki je razstavljena na 52 kvadratnih metrih. V muzeju si lahko obiskovalci ogledajo vojnozgo-dovinsko zbirko od srednjega veka do današnjih dni, vse razstavljeno v vitrinah po ustreznih obdobjih. Nekateri eksponati so prave raritete tudi v svetovnem merilu. Posebej sta predstavljeni obe svetovni vojni ter vojna za samostojno Slovenijo. V velik ponos muzeju je zbirka z več kot 2500 odlokovanji z vsega sveta; gre za največjo tovrstno zbirko v Sloveniji in za eno največjih v Evropi. Družina Švajncer ima poleg razstavljene zbirke še nekajkrat večjo količino vojnozgodovinskih zanimivosti, ki jih, žal, zaradi pomanjkanja prostora ne more prikazati obiskovalcem. Vodja muzeja je absolventka zgodovine Maja Švajncer. Muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, obiskovalci pa so dobrodošli tudi druge dni. Informacije po tel. 061/742-781 ali 061/742-970. C vido Komar Taborjenje v Hotedršici Tudi letos poleti je v Sloveniji potekalo uveljavljeno mednarodno tekmovanje v orientacijskih tekih, imenovano Cerkno cup. Tekmovanj, ki so se prejšnji dve leti odvijala v Hotedršici, letos pa v Črnem Vrhu, se je vsega skupaj udeleilo približno 500 ljudi iz srednje in vzhodne Evrope. Tekmovalci so bivali v hotelu Eta v Cerknem, v šolski telovadnici v Črnem Vrhu. Za tiste, ki jim je bilo ljubše taborjenje na svežem zraku, je športno društvo Hotedršica omogočilo kampiranje na nogometnem igrišču. Od 1 7. do 23. avgusta je bilo v Hotedršici živaho. Za tekmovalce, ki so bili čez dan na pripravah, so bili na voljo tuši s pitno vodo, bolj drzni pa so se odločili za osvežitev v bazenu. Vsak večer se je kuhala kolektivna hrana v večjih količinah in prodajala pijača. Za boljše spoznavanje med gosti in domačini so se odvijale tekme v nogometu in odbojki. Splošni vtisi gostujočih in organizatorjev so bili prijetni in vsi smo bili mnenja, da se mora druženje naslednje leto ponoviti. Nives Kovač Hotenjsko nogometno igrišče - tabor tekmovalcev za Pokal Cerkno, avgusta letos Cvetličarna Joli Stara cesta 10, Logatec obvešča cenjene stranke O SPREMENJENEM dELOVNBM ČASU Cvetličarna je . dopoldne od 8. do I 2., popolni ob sobotah pa od 8. do l 2. ure. Iprta od ponedeljka do petka .....>ldne od 14. do 18. Ure; Ekipa BŠD Logatec v tekmovalni sezoni 1997/98 Klub, vreden zaupanja Kdaj štiristezno balinišče? To vprašanje se zastavlja 60 članom Balinarskega športnega društva (BŠD) Logatec. Marsikdo si balinanje še vedno predstavlja kot rekreacijo, "ob kozarčku", v resnici pa postaja balinanje ena vrhunskih športnih panog. Dokaz za to je zadnja uvrstitev mlade slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Franciji: osvojila je štiri medalje! To pot želim kratko predstaviti uspehe in težave logaškega BŠD v letošnji tekmovalni sezoni. Društvo že od ustanovtive leta 1981 redno tekmuje v Območni balinarski zvezi (OBZ) Notranjske. V tem času smo si tekmovalci večkrat zagotovili vstop v višji tekmovalni razred, a ga nismo uspeli obdržati. Lani smo v OBZ Notranjske zasedli prvo mesto, brez enega samega poraza. V nadaljnjih kvalifikacijskih tekmah z zmagovalci OBZ Zahodne Slovenije (Sežana, Slovenska Istra, Postojna in Nova Gorica) smo dosegli 1. mesto in si tako zagotovili vstop v II. državno ligo - zahod. Ta prehod pa je zahteval od igralcev in tehničnega vodstva še veliko več trdega dela, discipline in odrekanja, kajti na tem tekmovalnem nivoju se od vsakega posameznika nenehno zahteva, kar največ zmore. Sedanje - pretesno - dvostezno balinišče je postalo največja ovira za boljšo tehnično pripravo ekipe. Ostali klubi imajo zvečine že pokrita štiristezna balinišča, nekateri (Renče, Zabiče in Soča) pa ogrevane balinarske dvorane. Balinarska zveza Slovenije je zato predvidela, naj bi do leta 2001 vsak klub, ki tekmuje v državni ligi, imel štiristezno pokrito balinišče. Na to zahtevo, žal, še nimamo odgovora. In ne samo to. Na zemljišču, kjer je sedanje balinišče, je uveljavljen moratorij nad razpolaganjem, zato ni zanesljivo, do kdaj ga bomo lahko uporabljali. Vložili smo že precej truda za pridobitev lokacije oz zemljišča za postavitev ustreznega balinišča, a končne rešitve še nismo našli. Številni člani društva so pripravljeni prispevati delež k rešitvi tega vprašanja, vendar pa brez širše pomoči ne bo šlo. Letošnji tekmovalni rezultati so pokazali, da smo klub, vreden zaupanja. Prvič nam je kot novincem uspelo obdržati državni tekmovalni razred tudi za naslednjo tekmovalno sezono. Za dosežene rezultate so zaslužni vsi tekmovalci in tehnični vodja Marjan Tomažič, ki je uspešno delal z mladinci in trdno vodil ekipo. Nekaj najboljših uvrstitev v sezoni Državna prvenstva 1. Uvrstitev v finale članskih dvojic, kjer smo v postavi Veber, Jerina M. Rudolf dosegli 14. mesto med 16 ekipami, ki zvečine tekmujejo v Super in l.državni ligi in sestavljajo državno reprezentanco! 2. Uvrstitev na 5. mesto med 10 ekipami v II. državni ligi - zahod, kjer je bila najbolje uvrščena ekipa Metrela Horjul s 37 točkami, naša jih je dosegla 29 - prav toliko, kot četrtouvrščena Košana, le s slabšo razliko v točkah; zadnjeuvrščena Oljka Škofije pa je dosegla 1 2 točk. Notranjsko prvenstvo 3. mesto med deškimi dvojicami (Koler, Gorišek) 4. mesto - Zvone Koler in 6. mesto - Gregor Gorišek med dečki posamezno. BŠD je na dobri poti k še boljšim dosežkom, če mu bo uspelo zagotoviti novo štiristezno balinišče. Vsem igralcem in tehničnemu vodstvu iskreno čestitam za izjemne rezultate in se obenem zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pomagali klubu. stran 2 LOGAŠKE • novice november 1998 KLI s posluhom za tržna gibanja Najstarejše povojno logaško podjetje, ki je bilo dolgo časa tudi sinonim za zaposlovanje Logatčanov in okoličanov, se skorajda ves čas svojega obstoja preskuša tudi v svetovni konkurenci. Za preživetje mora nenehno slediti novim zahtevam in se prilagajati spremembam navad in potreb kupcev. Zato naj današnji zapis spregovori predvsem o teh prizadevanjih in dosežkih. Skandinavci pravijo, da okna in vrata pri hiši razodevajo srce in dušo doma, domovi s KLI stavbnim pohištvom pa še posebno, saj se okna in vrata izdelujejo za vsak dom posebej, pa naj bodo iz lesa ali iz trpežnega, pa vseeno za oči prijetnega umetnega materiala. Plod dolgoletne tradicije, prizadevanj in odrekanj pomeni, da je danes KLI močno podjetje, med najuspešnejšimi v slovenski pohištveni industriji z dvema osnovnima programoma: program stolov in jedilniških garnitur ter program stavbnega pohištva.Oba programa proizvaja 650 zaposlenih delavcev na 52000 kvadratnih metrih pokrite površine in ustvari letni prihodek 40 milijonov DEM; 80% prihodka priteče z izvozom. Glavnino izvoza predstavlja izvoz v ZDA, Avstrijo, Nemčijo in druge zahodno evropske države. V zadnjih letih je KLI ustvaril močno lastno prodajno mrežo doma in v tujini. Razvoj podjetja nenehno sledi najnovejšim dosežkom panoge, kar je povezano z zadovoljitvijo kupcev na svetovnih trgih. To vodi KLI med nauspešnejša podjetja v tej veji dejavnosti. Kar pa je najpomembnejše: v podjetju zagotavljajo uspeh z dovolj volje, znanja in sposobnih ljudi. Program stolov in jedilniških garnitur S tem programom skušajo ohraniti in okrepiti vez med preteklostjo in sedanjostjo ter tako dopolnjevati bogato tradicijo lesarstva na Slovenskem. Oblikovanje izdelkov temelji na dialogu z naravo; z oblikami stolov in miz pa poskušajo ujeti toploto, prijaznost in enostavnost ter eleganco linij. Paleta stilov je pisana: od kolonialnih, rustikalnih in vse tja do najnovejših stilnih teženj. Stole in mize je mogoče brez težav uskladiti z drugim pohištvom, pri čemer posvečajo veliko pozornost funkcionalnosti in izvirnosti. Podrobnosti si lahko ogledate tudi sami v njihovem salonu na sedežu podjetja. Program stavbnega pohištva Okna in vrata so iz kakovostnega lesa smreke ali jelke, hrasta, bora in drugih vrst lesa. Okenski profili so trikratno debelinsko spojeni, praviloma brez grč. Okovje oken, izdelek svetovno znanih proizvaja« ev, je skrito vgrajeno. Fnako velja za vse ostale okenske elemente. V poslovni filozofiji KLI velja, da ima kakovost prednost pred količino, zato je stavbno pohištvo izdelano izključno po željah kupcev; okna so, na primer zasteklena s kakovostnim izolacijskim steklom, po želji pa še dodatrno zvočno in protistrelno zaščitena. Površinska zaščita oken izvedejo s potapljanjem - z impregnacijo proti insektom in plesni. Pohištvo je nato dokončno obdelano z oblivanjem ali brizganjem akrilnih lazur. Če je kupcu bolj všeč trpežen material, ki ne potrebuje vzdrževanja, denimo, da gre za stavbe, v katerih prebivalci niso stalno prisotni (vikendi), se kupci lahko odločajo za okna iz umetne snovi - vodilnega proizvajalca takšnega materiala \ I vropi Po želji se taka okna izdelajo v svilnato mat beli barvi, v imita« iji lesa ali poljubnih barvnih odtenkih. Za okovje in zasteklitev veja enako kot za lesena okna. Na svoje izdelke se Kli takt) zanese, da zanje priznava ob ustreznem ravnanju petletno garancij«). Posluh za želje kupcev /ahtevnejšim kupcem so na voljo posebnosti, ki na evropskem trgu niso kaka velika redkost (posebna vrst.i stekel, rolet...!. Zelo redka novost v Evropi, ki jo lahko ponudi Kli, pa so žaluzije v meclstekelnem prostoru, ki se lahko krmilijo z vrvico, magnetom ali elektromotorjem z daljinskim upravljanjem. Posebno zanimivost, ki je še zelo draga, pa predstavlja priva-lite steklo, ki je sic er mlečno neprozorno, s pritiskom na gumb pa postanejo kristalno Iranspar-entno in je videti kot čisto običajno steklo. Skratka, KLI je tu in v ničemer ne zaostaja za I vropo. Pripravil A.Č. Obvestilo staršem in otrokom V šolskem dispanzerju našega Zdravstvenega doma je v zadnjih letih zaradi delovnih prilagoditev v zaposlovanju zdravnikov prihajalo do številnih sprememb. Dr. Darja Modic-Likar in «lr. Lučka Jagodic sta prevzeli delo v splošni ambulanti. Za delo v šolskem dispanzerju je zdaj zaposlena dr. Marta (.lobočnik. Strokovno priporočilo Slovenske sekc ije za perliatrijo in sekc ije za šolsko medic ino je, da si peclatri in šolski zdravniki med seboj ustrezno razporedijo delo. Preventivne preglede, cepljenja in zdravljenje predšolskih otrok naj bi opravljali spec ialisti pecliatri, tovrstno delo za šolske otroke in dijake srednjih šol pa n,i| hi opravljali spec ialisti šolske medic ine. Ker ima zaradi preteklih razmer veliko šolarjev še vedno izbrano zdravnico v otroškem dispanzerju ali pa so se opredelili za zdravnike v splošni ambulanti, je poslalo delo v otroškem in šolskem dispanzerju precej teavno tako za zdravnic e in sestre kot tudi za otroke in njihove starše.Da hi delo organizac ijsko in strokovno teklo čimholje in « zadc ivi iljstvo vsem, prosimo, da bi šolarji iskali zdravstveno oskrbo v šolskem, predšolski otroci pa v otroškem dispanzerju. Prosimo tudi, da otroke za preglede naročite osebno ali po telefonu in t.iko sodelujete pri skrbi za čimmanj čakanja, saj je za otroke in za starše nepotrebno čakanje zelo naporno in se z njim zapravlja dragoceni čas. Naročanje po tel. 741 024 Zbrano in tekoče delo v Loricu (Foto: F.B.) Zgledi, ki bi jih lahko posnemali Nedavna Stikova raziskava v Delu o diskriminaciji žensk kaže na prevladujoče mnenje, da diskriminacija v takšni ali drugačni obliki obstaja. K problematičnosti naj bi najbolj prispevali porodniški dopusti in bolezni otrok. Da se kljub takšnim ugotovitvam delo vendarle lahko odvija več ali manj nemoteno, pa lahko spoznamo pri samostojnem podjetniku Damjanu Pet-kovšku. Damjan Petkovšek ima v obratovalnici LORIC od skupaj 25 zaposlenih kar 22 žensk. Z njimi izdeluje termostate za električne plošče štedilnikov ETA Cerkno. Ker gre za zahtevano visoko kvaliteto termostatov, podjetnik bolj zaupa spretnosti ženskih rok. Celotni postopek vključuje samo pet sestavnih delov, kljub temu pa so potrebne tri faze vmesne kontrole. Poleg vzorčne kontrole je ob pakiranju potrebna še stoodstotna kontrola. Da je njihovo delo zares kvalitetno, priča tudi zaupanje ETE in svetovnega proizvajalca štedilnikov. Pot do uspeha pa, seveda, ni bila lahka. Ko so v letu 1991 pričeli s proizvodnjo, je ta v začetku močno nihala: od 80000 do .30000 termostatov mesečno. Nujno so se morali prilagajati konkurenci, kar je vodilo k določenemu finančnemu riziku. Od leta 1995 dalje pa je obratovalnica v vse bolj povečevala proizvodnjo in danes proizvaja že od 500000 do 600000 termostatov mesečno. Da obratovalnica vse to zmore, zaposli občasno tudi študente prek študentskega servisa. Zadnja tri leta teče proizvodnja v nekdanjih prostorih osnovne šole Hotedršica. Za delo, ki je brez hrupa okolju prijazno, ne potrebujejo kvalificiranih delavcev, vseeno pa delo zahteva precej ročne spretnosti in pazljivosti. Delo teče enoizmensko, občasno še z eno ali dvema delovnima sobotama. Podjetnik priuči delavke za delo v dveh ali več operacijah in tako mu delovni izostanki ne povzročajo večjih preglavic. I astnik obratovalnice popolnoma razume, da je zlasti za nego najboljša mati in ne njen življenjski sopotnik. In še eno velja poudariti: v bitki za trg in finančno stabilnost je Petkovšek tvegal in s|)rejel specializacijo le za en izdelek, a i.i je kakovosten in omogoča progresivno zaposlovanje v zadnjih treh letih. Na vsak način podjetnost, ki obeta in bi jo kazalo v kaki smeri celo posnemati. Albin Čuk OTROCI IN TELEVIZIJA OTROŠKI DISPANZER: dr. jasna Čuk Rupnik PO 7-13 h JO I S. 10-19 h SR 7 -13 h (I 13.30 -19 h Pl 7 -1 i h ŠOLSKI DISPANZER: dr. Marta Globočnik 13.30 - 19 h 7-1! h I 1. JO -19 h 7-13 h po razporedu v ()l) ali SA direktorica dr. Katarina lurk Teden otroka, ki se je začel z mednarodnim dnevom otroka (5. oktober), je za nami. Za nami so tudi živahne prireditve, ki so v tem tednu obogatile in popestrile vsakdanjik naših najmlajših in njihovih staršev. Osrednja tema tega tedna je bila "Otroci in mediji". Ste kaj razmišljali v tem tednu (in nasploh), koliko časa preživi pred televizijskim ekranom vaš otrok in kako to vpliva na njegovo doživljanje vsakdanjosti? Se vam ne zdi zanimivo, da je televizija po naših domovih Že dolgo nekaj samoumevnega (kot, npr., kuhinjska miza ali hladilnik ), pa ven dar smo po vseh teh letih danes ob njej še vedno nezaupljivi ali vsaj polni negotovosti? Ste kdaj razmišljali o tem, kako pomembno vlogo si je pridobil ta magični zaslon pri oblikovanju lavnega mnenja m kako hitro je spo drinil druge oblike komuniciranja? |e televizijski program za otroke res strup, prepoln nasilja, reklam in malo vrednih oddaj? le televizija v prenekaterem našem domu res diktator, ki se mu pre|)uščamo z otroki vrečk televizije ne moremo odpravili, tako kot ne časopisov in bulvarskega tiska. / njo moramo živeti. A k.iko^ Poznam družine, kjer so televizijo preprosto odstranili in otroc i rastejo brez večerne risanke. Po mnenju psihologov bi si morali starši prizadevati za aktiven odnos do programa pri sebi in |)ii otroc ih. Ak tivno glodanje pomeni, da otroke vzgajamo k izbiranju; IV naj se nauči|o gledati in ne prilagajali se njenemu iilmu. I V ne bi smela molili življenja v družim in odrejati njenega načina življenja. < )troi i ne bi smeh prižgati IV in se prepustiti temu, kar na programu pač je. Žal, pa se po pripovedovanju otrok in mladostnikov ravno to dogaja najbolj pogosto. Vendai |>a televizija ni le nekaj negativnega... Otroci, ki gledajo TV zmerno in preudarno (omejeni čas, ustrezne oddaje, družba staršev,), bodo z ustreznim programom dobili spodbudo za lastno dejavnost; dobra otroška oddaja lahko otroka, npr., napelje k poslušanju novih iger ali morda k obisku muzeja, razstave. Poleg pridobitve določenih informacij in znanja ob gledanju dokumentarnih, informativnih, znanstvenih oddaj, pa televizijske oddaje posredujejo otroku tudi socialno znanje. Otroku lahko približajo ljudi različnih pogledov, kultur, ras... V primerjavi z branjem knjig ali poslušanjem avdio kaset spremljajo TV oddaje pri otrocih mnogo izrazitejša čustvena doživetja. Soočajo se z občutji, ki jih v vsakdanjem življenju ne srečujejo in to ne le ob grozljivkah in pretresljivih posnetkih v dnevniku. In zakaj je kljub vsemu treba vseeno opozoriti na vse večjo zasvojenost s televizijo, neprimerno izbranimi kinopredslavami, pred neustreznimi izrazi, ki jih otroci zasledijo v nadaljevankah, filmih,? Včasih so bile otrokove izkušnje s knjigo, televizijo, filmom in drugimi mediji med seboj ločene, izolirane druga od druge. Danes pa te izolacije ni več in otrokov svet je vse bolj prepleten z različnimi mediji. Otroci gledajo risanke, berejo knjige, gledajo nadaljevanjke in filme z istim naslovom, zbirajo posterje, kupujejo zvezke, nosijo oblačila in predmete, označene z "junaki" iz risank ali filmov. Prav ti pojavi, s katerimi se srečujemo v vsakdanjem življenju, nam kažejo, da televizija začne negativno delovati tedaj, ko poslane poraba poplave slik z ekrana vsakdanja navada. Zavedati se moramo, da zunaji svet ( zlasti v zgodnjem otroštvu ) močneje vpliva na otroka in njegovo kasnejše doživljanje sveta. Kar otrok vidi in doživi, postane njegova kretnja, njegova drža, njegov značaj. Starši naj zalo ponudijo otroku tista doživetja, ki imajo neposredno živo in življenjsko vsebino, kol so dogodki v živi naravi, in preprosto, ustvarjalno dejavnost, kjer bo otrok lahko izrazil samega sebe. N.ij |)o vsem lem kai vsi po vrsti nehamo prebirati časopise, poslušati radijske novice in gledati televizijo'' Nikakor! Težili naj bi k temu, da bi o njih premišljevali in jih skušali OS-MISI ITI. Kajti tudi nasilje v slabi novici la h ko opravi plemenito poslanstvo. Nas PRI IH )| )l, odpre naša src a za sočutje in pomoč trpečim. Nas sili k premis leku o svojih osebnih ravnanjih in o odnosih v naši okolic i. Vzemimo si čas za pogovor z otroki in jim razložimo, zakaj jim nekaterih oddaj ne dovolimo gledati. Pojasnimo jim, zakaj je zelenje pred IV sprejemnikom |)ozno v noč škodljivo. ()pozarjajmo jih, da s pretirano gledanostjo televizije Ugaša njihova kreativnost in veselje do lastne ak livnosti. lako se bodo naši otroci začeli zavedati človeških razmerij, življenja v prijetnih odnosih do sebe in drugih. Mediji jih tako ne bodo mogli zas Irupljali, kaj šele zasvojili. Poslali bodo nedostopni za polastitev. Nji hove notranje baterije bodo polne in njihovo življenje osmišljeno. SMISLI, KI JIH BODO DRUGI O/NANJAM ZUNAJ OIKOKA, NI BODO DEL NJEGOVE POTI; BODO ZATO ZANJ BREZ POMENA. I idi/a OŠTIR stran 3 november 1998 Prihranjena energija pomeni denar, ugodje in manjše onesnaženje okolja Na pragu zime vam predstavljamo najpogostejše pomankljivosti, ki jih boste brez težav odpravili z minimalno investicijo ali brez nje. Veliko boste dosegli s spremembo vedenja in majhnimi, toda pomembnimi ukrepi. Ob prijetnejšem bivanju boste dosegli tudi občutne prihranke pri energiji. SVGT energetsko svetovanje Energetsko svetovalna pisarna Ljubljana Izpostava Logatec Notranjska 14, 1370 Logatec tel.: 741 313 E-mail: vitražguest.arnes.si Brezplačni ukrepi za učinkovito rabo energije: Obiščite ENSVET pisarno v Logatcu. Redno vzdržujte hišo in vse energetske sisteme. Zatesnite nepotreben prepih na vseh oknih ter zunanjih in notranjih vratih. Zapirajte notranja vrata v stanovanju, saj potrebujejo različni prostori različno temperaturo. Pod vrata nalepite mehko peno. Zaprite 96% dostope v dimnik pri vseh neuporabnih kuriščih in kaminih. Vsaj dvakrat letno poskrbite za strokovno čiščenje dimnika, kotla in oljnega gorilca. Zastrite zavese na oknih in spustite rolete do tal takoj, ko v stanovanju prižgete prvo luč. Navzkrižno zračite stanovanje 3 x dnevno po 2 - 5 minut; ne odpirajte oken na skip. Zagotovite, da ne bo nobena zavesa zastirala radiatorja. Delovno mizo si postavite v bližini radiatorja, vendar ga ne zakrijte. Doma se toplo oblecite; pri znižanju temperature zraka za 1 stopinjo se poraba energije zmanjša do 6%. Na enoročni pipi odpirajte vodo vedno z ročico na skrajno desni strani. Pri tuširanju porabite polovico manj tople vode kot v kadi. Takoj ko opazite srenj v hladilniku, ga izklopite, odtajajte in očistite. Pri električnih bojlerjih odstranite kotlovec z grelnih spiral. Za pranje in gretje tople vode se odločite v času nižje električne tarife. Začnite voditi energetsko knjigovodstvo. Ceneni ukrepi z minimalnimi stroški in hitrim vračanjem: • Okna zatesnite s silikonskimi tesnili, na stiku lesa in zidu na zunanji strani pa s silikonskim kitom. • Za radiatorji postavite alu folijo, ki vam bo toploto reflektirala nazaj v stanovanje. • Če že imate SSL, priključile na toplo vodo še pralni in pomivalni stroj. • V vseh pomožnih prostorih in kurilnici izolirajte cevi CK. • V sistem CK si vgradite kvaliteten termostat, na radiatorje pa termostatske ventile. • Zunanjo osvetlitev hiše povežite s senzorji. • Pri nakupu novih aparatov bodite pozorni na deklarirano porabo energije. • Posebno pozornost posvetile lermoizolaciji toplotnih mostov. • Dodatno izolirajte in zatesnile vgrajene roletne omarice; pri zamenjavi oken jih odstranile. • I ermoi/olirajte betonski strop proti hladni podstrehi s I 5 cm termoizo-lac ije. Ukrepi z daljšo dobo vračanja: • Termoizolacija fasade pri prenovi. • Notranja lermoizol.u ija posameznih kritičnih prostorov. • Pri zamenjavi dotrajanih oken ali razbitih stekel vgradite nizkoemisijska slekla. • Pri podstrešnem stanovanju vgradite v streho 20 cm termoizolac ije. • Ne odstranjujte plesni, ampak vzroke njenega nastanka. Podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v ENSVET pisarni Logatec. V prostorih družbe NAKLO d.o.o., Notranjska 14, I 570 Logatec, je pisarna odprla vsako sredo od 17. do 20. ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava. Prijavite se lahko vsak delovni dan od 8. do I S.uro na tel. 741 i I i. Le podvizajte so! Bojan Znidaršič, dika energetski svetovalec: Obvestilo Krajevna skupnost Tabor logatec obvešča vse uporabnike pitne vode na zajetju "grajski studenec", da je, po poročilu o opravljenem preskusu št. 9802162 z dne 17.7.1998, ki ga je opravil Zavod za zdravstveno varstvo Novo Mesto, voda ustrezna Vojni muzej Logatec "Prvi splošni muzej vojne in vojaške zgodovine v Sloveniji" Družina Švajncer je v Gorenjem Logatcu, na Tržaški 81 a, postavila Vojni muzej Logatec; odprla sta ga 9.junija letos prvi general nove slovenske vojske - generlmajor Janez Slapar in predsednik veteranov vojne za Slovenijo polkovnik Srečko Lisjak. Otvoritve sta se udeležila med drugimi tudi general Albin Gutman in ameriški vojaški ataše s preroštvom. Osnovo muzeja predstavlja bogata zasebna zbirka Janeza J. Švajncerja, ki je razstavljena na 52 kvadratnih metrih. V muzeju si lahko obiskovalci ogledajo vojnozgo-dovinsko zbirko od srednjega veka do današnjih dni, vse razstavljeno v vitrinah po ustreznih obdobjih. Nekateri eksponati so prave raritete tudi v svetovnem merilu. Posebej sta predstavljeni obe svetovni vojni ter vojna za samostojno Slovenijo. V velik ponos muzeju je zbirka z več kot 2500 odlokovanji z vsega sveta; gre za največjo tovrstno zbirko v Sloveniji in za eno največjih v Evropi. Družina Švajncer ima poleg razstavljene zbirke še nekajkrat večjo količino vojnozgodovinskih zanimivosti, ki jih, žal, zaradi pomanjkanja prostora ne more prikazati obiskovalcem. Vodja muzeja je absolventka zgodovine Maja Švajncer. Muzej je odprt ob sobotah in nedeljah od 10. do 17. ure, obiskovalci pa so dobrodošli tudi druge dni. Informacije po tel. 061/ 742-781 ali 061/742-970. C vido Komar Taborjenje v Hotedršici Tudi letos poleti je v Sloveniji potekalo uveljavljeno mednarodno tekmovanje v orientacijskih tekih, imenovano Cerkno cup. Tekmovanj, ki so se prejšnji dve leti odvijala v Hotedršici, letos pa v Črnem Vrhu, se je vsega skupaj udeleilo približno 500 ljudi iz srednje in vzhodne Evrope. Tekmovalci so bivali v hotelu Eta v Cerknem, v šolski telovadnici v Črnem Vrhu. Za tiste, ki jim je bilo ljubše taborjenje na svežem zraku, je športno društvo 1 lotedršica omogočilo kampiranje na nogometnem igrišču. Od 1 7. do 23. avgusta je bilo v Hotedršici živaho. Za tekmovalce, ki so bili čez dan na pripravah, so bili na voljo tuši s pitno vodo, bolj drzni pa so se odločili za osvežitev v bazenu. Vsak večer se je kuhala kolektivna hrana v večjih količinah in prodajala pijača. Za boljše spoznavanje med gosti in domačini so se odvijale tekme v nogometu in odbojki. Splošni vtisi gostujočih in organizatorjev so bili prijetni in vsi smo bili mnenja, da se mora druženje naslednje leto ponovili. Nives Kovač Hotenjsko nogometno igrišče Pokal Cerkno, avgusta letos tabor tekmovalcev za Predsednik sveta KS Franc Rudolf Cvetličarna Joli Stara cesta 10, Logatec obvešča cenjene stranke o SpRfcMFNJfcNElVI (JeIoVNEM ČASU Cvetličarna je odprta od ponedeljka do |)etka dopoldne od 8. do l 2., popoldne od I 4. do l 8. Ure; ob sobotah pa od 8. do I 2. ure. Ekipa BŠD Logatec v tekmovalni sezoni 1997/98 Klub, vreden zaupanja Kdaj štiristezno balinišče? To vprašanje se zastavlja 60 članom Balinarskega športnega društva (BŠD) Logatec. Marsikdo si balinanje še vedno predstavlja kot rekreacijo, "ob kozarčku", v resnici pa postaja balinanje ena vrhunskih športnih panog. Dokaz za to je zadnja uvrstitev mlade slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu v Franciji: osvojila je štiri medalje! To pot želim kratko predstaviti uspehe in težave logaškega BŠD v letošnji tekmovalni sezoni. Društvo že od ustanovtive leta 1981 redno tekmuje v Območni balinarski zvezi (OBZ) Notranjske. V tem času smo si tekmovalci večkrat zagotovili vstop v višji tekmovalni razred, a ga nismo uspeli obdržati. Lani smo v OBZ Notranjske zasedli prvo mesto, brez enega samega poraza. V nadaljnjih kvalifikacijskih tekmah z zmagovalci OBZ Zahodne Slovenije (Sežana, Slovenska Istra, Postojna in Nova Gorica) smo dosegli 1. mesto in si tako zagotovili vstop v II. državno ligo - zahod. Ta prehod pa je zahteval od igralcev in tehničnega vodstva še veliko več trdega dela, discipline in odrekanja, kajti na tem tekmovalnem nivoju se od vsakega posameznika nenehno zahteva, kar največ zmore. Sedanje - pretesno - dvostezno balinišče je postalo največja ovira za boljšo tehnično pripravo ekipe. Ostali klubi imajo zvečine že pokrita štiristezna balinišča, nekateri (Renče, Zabiče in Soča) pa ogrevane balinarske dvorane. Balinarska zveza Slovenije je zato predvidela, naj bi do leta 2001 vsak klub, ki tekmuje v državni ligi, imel štiristezno pokrito balinišče. Na to zahtevo, žal, še nimamo odgovora. In ne samo to. Na zemljišču, kjer je sedanje balinišče, je uveljavljen moratorij nad razpolaganjem, zato ni zanesljivo, do kdaj ga bomo lahko uporabljali. Vložili smo že precej truda za pridobitev lokacije oz zemljišča za postavitev ustreznega balinišča, a končne rešitve še nismo našli. Številni člani društva so pripravljeni prispevati delež k rešitvi tega vprašanja, vendar pa brez širše pomoči ne bo šlo. Letošnji tekmovalni rezultati so pokazali, da smo klub, vreden zaupanja. Prvič nam je kot novincem uspelo obdržati državni tekmovalni razred tudi za naslednjo tekmovalno sezono. Za dosežene rezultate so zaslužni vsi tekmovalci in tehnični vodja Marjan Tomažič, ki je uspešno delal z mladinci in trdno vodil ekipo. Nekaj najboljših uvrstitev v sezoni Državna prvenstva 1. Uvrstitev v finale članskih dvojic, kjer smo v postavi Veber, Jerina M. Rudolf dosegli 14. mesto med 1 6 ekipami, ki zvečine tekmujejo v Super in I.državni ligi in sestavljajo državno reprezentanco! 2. Uvrstitev na 5. trtesto med 10 ekipami v II. državni ligi - zahod, kjer je biki najbolje uvrščena ekipa Metrela Horjul s 37 točkami, naša jih je dosegla 29 - prav toliko, kot četrtouvrščena Košana, le s slabšo razliko v točkah; zadnjeuvrščena Oljka Škofije pa je dosegla 1 2 točk. Notranjsko prvenstvo 3. mesto med deškimi dvojicami (Koler, Gorišek) 4. mesto - Zvone Koler in 6. mesto - Gregor Gorišek med dečki posamezno. BŠD je na dobri poti k še boljšim dosežkom, če mu bo uspelo zagotoviti novo štiristezno balinišče. Vsem igralcem in tehničnemu vodstvu iskreno čestitam za izjemne rezultate in se obenem zahvaljujem vsem, ki so kakor koli pomagali klubu. stran 4 f |/V/ l/ H/C/ november 1998 PREOBLIKOVANJE KaTV LOGATEC V PRIMERNO ZAKONSKO OBLIKO Sedanje delovanje Kabelsko distribucijskega sistema (KaTV) po statutarnem sklepu KS Logatec in sprejetih Pravilih KaTV in kabelske televizije Logatec ni več v skladu Zakonom o telekomunikacijah (Ur.list RS št. 35 -13.6. 1997), ki določa položaj, delovanje, pravice in obveznosti tudi izvajalcem tržnih kabelsko distribucijskih storitev (členi od 15 do 23). V tem zakonu je tudi določeno, da morajo kabelski operaterji pridobiti dovoljenje za opravljanje telekomunikacijskih storitev od Uprave Republike Slovenije za telekomunikacije. Za pridobitev tega dovoljenja pa mora KaTV izpolnjevati pogoje primerne sposobnosti in organiziranosti. Organizacijske oblike pravnih oseb določajo različni zakoni, in sicer: Zakon o javnih glasilih, Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o zadrugah, Zakon o Zavodih in Zakon o društvih. Po Zakonu o gospodarskih družbah so možne naslednje oblike: 1. osebna družba: • a) družba z neomejeno odgovornostjo, • b) komanditna družba, • c) tiha družba. Nobena od teh treh organizacijskih oblik ni primerna za KaTV. 2. kapitalska družba: • a) družba z omejeno odgovornostjo, • b) delniška družba, • c) komanditna delniška družba. 2/a - družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, katerih vrednost je lahko različna.Za obveznosti družbe družbeniki ne odgovarjajo. Zakon omejuje število družbenikov na največ 50, kar v našem primeru ni sprejemljiva oblika, ker je sedaj več kot 1500 pogodbenih solastnikov. 2/b - delniška družba izdaja delnice, ki so tržnega karakterja in jih je možno prodajati ter kupovati, kar, seveda, lahko pripelje do neljubih trženj in končno do nekaj lastnikov delnic in s tem premoženja. I o bi lahko imelo negativne posledice. Poleg tega pa ima delniška družba še dokaj komplicirano upravljalsko strukturo. 2/c - komanditna delniška družba podobno kot delniška družba ni primerna oblika organiziranosti KaTV Po Zakonu o društvih ni možno organizirati KaTV operaterja, ker je dejavnost in namen društva predvsem druge narave, kot so telekomunikac ije. Društvo ne sme opravljati pridobitne dejavnosti. Lastnina je vsa društvena, lan društva je lahko vsakdo. Osnovne predpostavke oziroma želje sedanjih sovlagateljev za organiziranost KaTV so: • 1. Zakon o telekomunikacijah zahteva, da je lokalna telekomunikacija v skladu z vsemi predpisi o telekomunikacijah. • 2, Zakon o javnih glasilih opredeljuje pravice in obveznosti javnih glasil, odgovornega urednika, uredništva in novinarjev, programske zasnove in druge obveznosti delovanja. Zakon določa širši izbor gospo darske organiziranosti izdajatelja javnega glasila, kamor spadajo tudi kabelski operaterji. • i. Organizacijska oblika naj bi bila čimbolj prepro-sta,upravljanje in delovanje čim cenejše. • 4. Sovlagatelji KaTV se sami odločajo, ali bodo sodelovali pri upravljanju organizacije. • 5. Sovlagatelji naj bi imeli enake pravice in enake odgovornosti pri upravljanju s KaTV. • 6. Sovlagatelj lahko svoj delež prenese (proda) le na KaTV. Glede na te predpostavke je razvidno, da nobena od možnih oblik organiziranja po Zakonu o gospodarskih družbah ne ustrezna našim potrebam. Ostaneta nam še dve možnosti organiziranja KaTV, in sicer: organiziranost po Zakonu o zadrugah (LJr.list.RS št. 1 3. - 20.3.1 992) ali po Zakonu o zavodih (LJr.list.RS št. I 2 - 22.5.1991 in št. 8- 12. 2. 1996). Zbor vlagateljev KaTV Logatec je 1.7. 1998 sprejel sklep, da se naj sovlagatelji širše seznanijo, kakšne so možnosti organiziranja KaTV. Upravni odbor predlaga, da se sprejme ena od možnih oblik, torej zadruga ali zavod. Postopkov organiziranja po Zakonu o zadrugah : • Zadružna pravila, ki jih sprejema ustanovni občni zbor, naj bi vsebovala taka določila, da ne bi bilo možno lastnino KaTV po volji nekaterih (zadružnikov ali nečlanov) kopičiti v enih rokah. • Naročniki morajo še naprej imeti dostop do vseh nekodiranih in kodiranih programov po enotnih cenah. • Med naročniki in člani zadruge ne sme biti nikakršnih razlik pri uporabi storitev kabelske televizije. • Ustanovitev zadruge (družbe) poteka tako: 1. Iniciativni odbor (najmanj 3 osebe) sprejme akt o ustanovitvi, pripravi zadružna pravila in skliče ustanovni občni zbor. 2. Ustanovni občni zbor izvoli: • organe zadruge (upravni in nadzorni odbor,programski svet in predsednika zadruge), • sprejme PRAVILA, v katerih se določi: naziv firme in sedež, dejavnost, posamezne pogoje za sprejem v članstvo (član je lahko vsakdo, ki je solastnik po pogodbi ali novi naročnik ),odpovedni rok in morebitne posebne pogoje za iztop iz družbe, razloge za izključitev, rok in način vplačila obveznega deleža, druge obveznosti članov, odgovornost za obveznosti družbe, podlago za razporeditev presežka, ter za poravnavo morebitnih izgub, sklic in odločanje občnega zbora, delovno področje, izvolitev, odpoklic in mandat organov in predsednika zadruge, zastopanje in predstavljanje zadruge, postopek eventualne likvidacije ali stečaja. Nato se ZADRUGA KaTV z.o.o. Logatec vpiše v sodni register in od lega dne dalje ima zadruga pravno in poslovno sposobnost. V pravilih je treba nujno opredeliti, kolikšen bo obvezni delež in koliko denarja morajo vplačati še listi sovlagatelji, ki niso vplačali osnovne cene1 (preračunanih iz 800 Dl M v SIT). Določiti je treba tudi prenosljivost obveznega deleža (le na družinske člane). Tistim, ki se ne včlanijo v zadrugo, naj se izplača še neamortizirana višina vložka. Poslopek organiziranja po Zakonu o zavodih terja podobno kot pri organiziranju zadruge - določitev pooblaščencev, ki ustanavljajo zavod, Cilj opravljanja dejavnosti zavoda ni pridobivanje dobička. Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi ,ki jih določa zakon in akt o ustanovitvi. Akt o ustanovitvi vsebuje: ime in sedež pooblaščenih ustanoviteljev, ime in sedež zavoda, določbe o organih zavoda (skupščina, svet, vodjaali direktor, nadzorni odbor in komisije - po ptrebi), sredstva za ustanovitev in začetek delovanja, vire, načine in pogoje pridobivanja sredstev za delo (to je v našem primeru naročnina in prispevek sponzorjev), pravic e, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu. Zavod lahko opravlja eno ali več dejavnosti. Akti zavoda pravila ali statut in drugi splošni akti zavoda določajo, da se lahko zavod združuje in povezuje z drugimi zavodi v združenja in zbornice. Zavod se vpiše v sodni register. Na pcxllagi analize vseh možnih oblik, se je l JO odločil predlagati kot najprimernejšo obliko organiziranosti ZAV( )D. Prednosti take oblike organiziranosti so zlasti v tem, da: • je zavod neprofitna organizac ija, podobna sedanji or ganiziranosti, • ne zahteva večjih vlaganj, • je najcenejša izvedba vseh postopkov, • je registrac ija na sodišču dokaj enostavna. Vlagatelje prosimo, da proučijo obe opisani obliki (zavod in zadruga) in (im prej |)isno sporočijo svoje predloge na naslov: KaTV Logatec, Notranjska 14, za Ka IVI ogatec, in sicer najkasneje do SO. novembra 1998. Predsednik U O KaTV Logatec dipl.inž.Franc Godina mali izrine Možinova hiša, Stara cesta 10, Logatec delovni čas: pon. - pet. od 8h - 12h in14h-18h sobota 8h - 12h Draga mamica in oči! Mali Princ vaju vabi, da pripeljeta vajinega otroka v pravljično deželo otroških stvari. S seboj prinesita odprte oči ter veliko radovednosti. Pa seveda vajinega otroka. Vaš Mali Princ. \j i 33 GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO po konkurenčnih cenah odkupujemo les na kamionskih cestah in na panju Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih: hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v roku enega tedna. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD LJUBLJANA d d Tržaška c. 2, tel. 12 53 130, telefax 210 729 Kontaktna oseba: vodja odkupa Peter Martinšek ing.gozd. Pavšičeva 31, Logatec Mobitel: 0609 632 263 Lokalni odkupovalec Facja Matija, Jakovica 4, Logatec Telefon: 744 942 Mobitel: 0609 643 205 Janez SKI sen/is Vrhnika, Pot v Močilnik 5b, tel.: 061/752-930 Cenjenim strankam v servisu nudim: montaže in promonlaže nastavitev vezi prestavitve zalitje drsne obloge brušenje drsne obloge- z br. Irakom brušenje drsne obloge z br. kamnom brušenje robnikov popravilo odbitine razlepitve in vstavitev dela drsne obloge inpregnac ija in mazanje kompletni servis Nudim servis .tipskih in tekaških smuč i ter snovv board ov. Odprlo od novembra dalje vsak dan od ') do 20 uro. Pripravite smuči na bližajočo se zimo! LOGAŠKE • novice Slovenska ljudska stranka PO POŠTENI POTI S SKUPNIMI MOČMI V LEPŠO PRIHODNOST KANDIDAT ZA ZUPANA Janez NAGODE rojen 15.04.1955 stanujoč: Tržaška 154/A, Logatec poklic: lesni tehnik zaposlen: občina Logatec - župan poročen, oče 3 otrok Spoštovane volilke in volilci! Pred dobrim letom in pol ste mi zaupali svoje glasove in me na nadomestnih volitvah izvolili za župana občine Logatec. Leto in pol je prekratka doba, da bi napravil vse tisto, kar si kot župan želim narediti za občino in s tem za Vas, spoštovane občanke in občani. Na pošten način, predvsem pa s polno mero truda in odgovornosti sem se zalagal za izpeljavo projektov, katere sem vam obljubil pred volitvami. Večina teh projektov je v fazi realizacije s pomočjo vseh vas, ki ste mi nudili podporo in me s tem spodbujali. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem za izkazano pomoč, posebno še strankarskim prijateljem, somišljenikom in poslancu v Državnemu zboru, g. Brenčiču, ki mi je bil prijazno ob strani. Vsem iskrena hvala. Lepo in z veseljem je delati v družbi takih ljudi. V kolikor mi boste svoje glasove zaupali tudi v naslednjem mandatu in me ponovno izvolil za župana, bom nadaljeval začeto delo in se z enako, če ne z večjo vnemo trudil za skladen razvoj cele občine, za razvoj v korist vsesplošnega zadovoljstva občanov. Dobro se zavedam, da v današnjem času ni mogoče živeti brez dobre pitne vode, živeti v okolju, ki ni prijazno in urejeno ali ekološko nesprejemljivo. V eno in pol letnem mandatu sem pobliže spoznal celo občino in se seznanil z večino vaših problemov. Lahko mi verjamete, da je spisek dejavnosti, ki so pred nami, preobsežen za objavo. Kot vaš župan v naslednjem mandatu vas bom rad srečeval in pogosto o marsikateri stvari povprašal. Uspešnost naših skupnih ciljev pa vidim le v sodelovanju z vodstvi vseh krajevnih skupnosti ter člani občinskega sveta, da bi tako kar največ pripomogli k razvoju občine Logatec. Kot župan želim prisluhniti slehernemu občanu, četudi njegovemu najmanjšemu problemu. Prepričan sem, da bomo znali najti skupen jezik, katerega osnovni pogoj je odkrita in iskrena beseda. Za vse to vam bodo vrata tudi v bodoče pri meni vedno odprta. Hvala vam za izkazano zaupanje! V slogi je moč! BEŽEN SPREHOD SKOZI CAS Ko se danes z mislijo vračam v čas štirih let nazaj lahko le ugotovim, da je izziv, ki je takrat pred štirimi leti stal pred menoj pustil v meni vrsto spoznanj, ki tako mene kot moje ožje okolje postavljajo v povsem novo razmišljanje o vrednotah in vsebini življenja, ki ga živimo. Bil sem prvi župan občine Logatec, ki mu je okvir pa tudi vsebino dela določil nov Zakon o lokalni samoupravi. Ta pojmuje in obravnava lokalno skupnost kot okolje, ki je poklicano, da samo gospodari s svojim imetjem in si v veliki meri tudi samo kroji podobo in kvaliteto življenja v tem okolju. Ob dejstvu, da je delitev javno finančnih sredstev med državo in občino preveč v škodo občine sem se te odgovorne naloge, ki ste mi jo zaupali Vi spoštovane volilke in volilci, lotil z vso resnostjo in ambicijo uresničiti velik del tega, kar sem si za celotno obdobje štirih let zastavil. Ce se ozrem sedaj nazaj, lahko z zadovoljstvom ugotavljam, da mi je uspelo kljub temu da je bilo kar nekaj časa potrebno tudi za utiritev občine v skladu z novo zakonodajo in ob tem, da sem prevzete pogodbene obveze prejšnje občine prevzel nase kot 100 % obvezo, udejaniti in zastaviti v dveh letih mojega županovanja velik del tistih projektov, ki sem si jih za dobro vseh občanov občine Logatec ob prevzemu funkcije zastavil. Moj namen ni, da bi Vam spoštovani občani in še bolj vam moji volilci podrobno predstavljal in našteval vse to, ker sem prepričan, da ste lahko sprotno sami spremljali in ugotavljali kaj nam je skupaj z vami uspelo in kaj morda tudi ne. Pri vseh stvareh in zadevah, ki so bile povezane z mojim delom in dolžnostmi sem se ravnal kot dober in odgovoren gospodar ter vedno obravnaval občino kot celoto, v kateri mora biti nujno izražena tudi medsebojna solidarnost. Ob tem moram žal reči tudi to, da mi ob takem razmišljanju in delu ni bila v oporo vrsta članov občinskega sveta, Vaš kandidat za župana Janez Nagode Občinski odbor Slovenske ljudske stranko vam predstavlja svojega kandi- i data za župana in kandidate za člane občinskega sveta občine Logatec.V j kolikor bodo naši kandidati izvoljeni, vam zagotavljam, da vas ne bodo i razočarali, kol vas niso razočarali kandidati, ki so bili izvoljeni pred štirimi leti tako v občinski svet, kol kandidat za župana občine Logatec. Obljube, ki so l>ile dane pred štirimi loti, drage volilke in volilci, se uresničujejo. Vlagali smo maksimalne napori', da smo pričeli izvajali projekte, ki smo jih obljubili, čeprav nam dosedanja sestava občinskega sveta ni bila posebno naklonjena. S podporo župana in poslanca v Državnem zboru g. Brenčiča, je Logatec v tem trenutku veliko gradbišče. Omenil bi samo nekatere projekte: izgradnja Doma ostarelih, otroški vrtet v KS labor, začetek obnove Tržaške ceste, vodovod Grčarovec, asfaltiranje < esl in ulic , projekl kvalitetne pitne vode, itd. Za vse le projekte je bilo vloženo veliko truda in usklajevanja. < )b zaključku mandata, ki se izteka, bi se rad zahvalil za konstruktivno delo prav vsem, ki čutijo, da so kakorkoli prispevali za napredek v občini Logatec. 1'osebna zahval,i velja obema županoma v tem štiriletnem mandatu, lo je g. Brenčič Stanislavu z.i dvoletno uspešno Županovanjo in sedanjemu uspešnemu Poslane u v Državnem zboru RS ter sedanjemu županu g. Nagode lanozu za dobro in uspešno nadaljevanje mandata župana občine Logatec . SLS Občinski odbor Logatec Franc Rudolf i.r. ki lokalno politiko jemljejo kot neko visoko politiko ob dejstvu, da je občina vendarle neke vrste podjetje, ki mora prvenstveno sprotno in tudi na daljši rok razreševati dnevne potrebe ljudi, ki žive v tej skupnosti. V mandatnem obdobju, ki se s tokratnimi lokalnimi volitvami izteka smo skupaj z vami, ki ste mi stali ob strani, občinsko upravo in sedanjim županom, g. Janezom Nagodetom zastavili razvoj občine tako na področju javne infrastrukture kot tudi na ostalih področjih ambiciozno in tudi uspešno, kar je vidno že sedaj, e večji rezultati, dobro zastavljene razvojne strategije občine pa bodo vidni v mandatnem obdobju v katerega vstopamo. Moje sedanje poslanstvo, ki ste mi ga zaupali tudi Vi spoštovane občanke in občani občine Logatec, je v prvi vrsti to, da prispevam največ kar morem pri sprejemanju take zakonodaje, ki na pozitiven način in pravično obravnava kar največ državljank in državljanov republike Slovenije. Na moje delo ugodno vplivajo tudi izkušnje, ki sem si jih pridobil kot župan in človek, ki občuti kako vredneje je sočloveku nameniti pozdrav in dobro besedo, kot pa ga prizadeti. Vesel in zadovoljen sem, da sem v osebi sedanjega župana in v ljudeh, ki mu kot občinski svetniki ali samo kot občani pomagajo in svetujejo našel vsebino, zaradi katere je moj trud za lokalne potrebe občine Logatec dodatno motiviran in tudi uspešen. Prepričan sem, da jim je kot občanom in kandidatom na listi Slovenske ljudske stranke za odgovorne funkcije v našem skupnem okolju vredno zaupati, zaupati tudi zato, ker gledajo in vidijo življenje okoli sebe realno tako kot je ter ga prav zato žele tudi izboljšati. Z lepimi pozdravi! Poslanec DZ RS Stanislav BRENČIČ, I.r. KANDIDATI ZA VOLITVE V OBČINSKI SVET Volilna enota - 1 na listi je 9 kandidatov 1. Martin BRUS, Tržaška 20 Logatec rojen 15..09.1962 , poklic: dipl.ing. kmetijstva zaposlen: Sklad stavb, zemljišč in gozdov RS poročen, oče 1 otroka 2. Lovrenc ). ERKER, Stara cesta 24, Logatec rojen 27. OS .1968, poklic: dipl. ing. arhitekture zaposlen: samostojni podjetnik poročen, oče 2 otrok 3. jan MIHEVC, Tržaška 50, Logatec t rojen 20 .07. 1960, poklic:: gimn. maturant zaposlen: VZ Logatec kot računovodja poročen, oče 2 otrok Ml 7. Alojz MAČEK, Tovarniška 7, Logatec rojen 15.06.1942, poklic: kmetijski tehnik zaposlen: Zavarovalnica Triglav poročen, oče 2 otrok 8. JožeCUKml., Naklo 7, Logatec rojen 03. 01. 1972, poklic: ing. strojništva zaposlen: Avto center Vrhnika poročen, oče 1 otroka 9. Angela MENART, Klanec 9/A, Logatec rojena 15. 01. 1954, poklic: poslovodja zaposlena: samostojna podjetnica poročena, mati 2 otrok 4. Stanko KRASOVEC, Grčarevec 11/C, Logatec rojen 26. 10. 1951, poklic: avtoklepar zaposlen: samostojni podjetnik poročen, oče 1 otroka 5. Stane GRUDEN, Tržaška 85, Logatec: rojen 22. 09. 1948, poklic: avtomehanik zaposlen: samostojni podjetnik poročen, oče 1 otroka Volilna enota - 3 na listi je 5 kandidatov Volilna enota - 2 na listi je .5 kandidatov tO 4. Stanislav BRENCIC, Notranjska 29/B, I i igalec rojen 8. 04. 1950, poklic : strojni tehnik zaposlen: poslanec: v Drž. zboru KS poročen, oče 2 otrok 5. Kalarina dr. TURK, Prešernova 1 5, I ogatec rojena 28. 07. I 960, poklic : dr. medic ino zaposlena: /I) Logatec, v.d. direktor poročena, mati 2 otrok 6. Marko ČUK, ()gracle 5, I ogatec: rojen 20. 04. 1950, poklic: elektrotehnik zaposlen: DETEI Logatec kol konstruktor poročen, oče ! otrok ifl 1. Franc RUDOLF, Kalce 24/C, Logatec rojen 20. 01. 1945, poklic:: kovinar zaposlen: samostojni podjetnik poročen, oče 4 otrok 2. Andrej KRMAVNAR, Laze 80/A, Logatec rojen 13. 04. 1959, poklic: dipl. ing. gozdarstva zaposlen: direktor zavoda RS za gozdove poročen, oče 4 otrok 3. Janez NAGODE, Tržaška I 54/A, Logatec rojen 1.5. 04. 1955, poklic: lesni tehnik zaposlen: občina Logatec, župan poročen, oče 3 otrok iiš I.Alojz C U K, Rovte 84, Rovte rojen 13. 09. 1941, poklic: slikopleskar zaposlen: Valkarton Logatec, vodja skladišča poročen, oče 2 otrok 2. Stanislav NAGODE, Hotedršica 70, rojen 14. 11. 1962, poklic: učitelj zaposlen: NLB d.d. Ljubljana- enota Logatec poročen, oče 3 otrok 3. Kristan CORN, Rovte 24, Rovte rojen 20. 12. 1956, poklic: elektrotehnik zaposlen: PS d.o.o. Logatec poročen, oče 3 otrok 4. Boštjan MARINC, Petkovec 62, Rovte rojen 15. 08. 1968, poklic: oblikov. kovin zaposlen: Trgovina ]urc:a, serviser motornih žag poročen, oče 3 otrok 5. Marjan PIŠLJAR ml. R. Žibrše 35, Rovte rojen 01. 05. 1961, poklic: kmetovalec zaposlen: kmetovalec poročen, oče 3 otrok ZVolitve temelj vsake demokrat ije, saj vsega tako ni mogoče predpisali z za konom. V duhu programa Socialdemokratske stranke, ('e nam bo t,i možnost z vašo voljo dana,bomo razvijali logaški t občino v korist vseh občanov: • v duhu prijazne občinske uprave, ki ho delovala v korist vseli občanov, ne le za ozko vladajočo pestit o ljudi. • občinsko upravo, ki bo strategijo izdelala na začetku svojega mandala in se j«' bo tudi dosledno držala. • občinsko upravo, ki ho obljubljala samo tisto, kar je mož nt) postoriti v Času mandata. • občinsko upravo, ki bo predložila pregleden proračun (i lede na politični položaj v logaškem prostoru, ki smo mu bili pni" .t skozi < eloten prejšnji i na m lat, pri ostalih 11 veh strankah ni bilo posluha za ponovno povezavo za skupnega županskega kandidata, zalo na letošnjih lokalnih volitvah nastopamo samostojno. Prebiva K eni občine I ogatet Sot ialdemokrati pi tnujamo ekipo z županom na čelu,ki se je sposobna približati občanom in delovati v duhu dobrega gospodarja v dobro vseh občanov. Zavedamo se, tla so izvoljeni predstavniki po volji ljudi in za ljudi -davkoplačevalce, zato morajo zanje tudi delovati. Sot ilademokrati smo vredni zaupanja, ker imamo voljo in znanje,znamo poslušati,ne bežimo preti odgovornostjo,ker nam vet kol denar pomenijo poštenost, iskreni >st in resnii a, ker smo vedno na strani nemočnih in tistih, ki se jim godijo krivit e, ker smo za politiko Tistih računov in ker gradimo na tem, kar nas združuje in vemo, tla le skupaj lahko naredimo več za vse. Zaupajte nam Vaš glas, mi držimo dano obljubo. ()bčinski odbor Sch ialdemokratske Stranke Logatec predsednh a / adislava Furlan Volilna enota "V Matjaž Kele Ladislava Furlan grafični ing. gim. maturant Sabina Urbas BlažSlokan EdiLamovšek abs. politologije dipl. ing. /i\. stroke gostinski tehnik Branko Frančišek Anton Zvone (erina Milan Kuni Jano/ Toma/in Maček upokojenec strojni ključavničar upokojenec gozdarski ichnik Volilna enota "1' Stanislav Demšar Štefan Novak strojni ključavničar sekat Volilna enota "3" Vanja Nagode posloven Ija Fran* Obreza Miroslav Petkovšek šofer int'. strojništva Ivanka Mer lak |ane/ Podobnik Rado Dolenc Janez I reven knjižničar vo/nik < ikonomski tehnik kmet upokoji >ne Moram priznati, da ideja o moji kandidaturi v I ogaški občinski svel ni zrasla na mojem vrtu in me je v začetku kar pre< t'i prestarašila. Nato pa sem se odloČila, da poskusim. V naši občini je čas, tla zapiha malo svežega, novega in mladega vetra. Tudi mi mladi si zaslužimo besedo v poliliki, ki konei kom ev zadeva vse, od najmlajših do najstarejših, da z njo pokažemo in opomnimo na drugačne probleme ali pa, da vse tolikokral obravnavane in še vedno nerešene težave, predstavimo v drugačni luči. Moje mnenje je, da se Slovenska državna in lokalna politika vse provri" oklepa štorih problemov in starega načina reševanja le teh. /akaj ne bi tudi nam, mladini dali priložnost, da se izkažemo. Konec kom ev pa tako kol na drugih podro« jih tudi v politiki velja rek: NA Ml Al Hl I SVI l STOJI, zato postavi 1110 svet na mlade. Sabina l hlus Po poklicu sem gostinsko turistični delavei, zato se bom zavzemal za izgaradnjo športno rekrea< ijskega centra, s povdarkom na izgradnji pokritega plavalnega I tazena. Poleg tega pa se boni zavzemal za razvoj gostinsko turističnega razvoja v občini Logatec, I di I amovšek Kol kandidatka za svetim <> na prihajajočih volitvah vsem volili em obljubljam,da se bom po svojih močeh in oh pomoči stranke SI )S zavzemala,da bo zaživelo in se razvijalo vzporedno z mestom tudi I Ogaško podeželje. Sprejemala bom vprašanja in Želje sokrajanov in jih p< isiri li »vala ('i u inskemu svetu ter poskrbela za odgov ore.Že vnaprej se prisrčno zahvaljujem vsem, ki boste na volitvah glasovali za Sot ialdemokratsko stranko si )S. Ivanka Meilak Kandidiiant na lr.li SI »S na obmo< ju petih Krajevnih skupnosti za katere se bom zavzemal za pravično laz pored i te v proračunskih sredstev. Zavedam se, da sta na jpomembnejši življenski dobrini za te kraje vodovod in varne< este.Kol do sedaj, bom tudi v bodoče prisluhnil žel jam vseh krajanov. |anez Podobnik Ki »t kandidat za občinskega svetnika obljubljam, da se bom zavzemal za pravično porazdelitev občinskega denarja za vsa pi >du >č ja < )bi ine I ogate< Po izobrazbi sem ing. strojništva, po duši pa gospodarstvenik, zato se bom zavzemal za razporeditev denarja na gospodarska po dročja, kjei lahko pričakujemo dolgoročno korisl od Janez lurk vloženega denarja avtOpreVOZnik Miroslav Petkovšek rn ii a . LOGAŠKE , novice J?*1" s J ti < Uolitve 98 Volitve 98 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Občinski odbor LDS Logatec TEMELJNE SMERNICE LDS V OBČINI LOGATEC Da bi občani logaške občine živeli zadovoljno in uspešno, se bomo na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti, komunale in infrastrukture zavzemali: za ustvarjanje pogojev za uveljavljanje podjetništva in obrti za skladen razvoj vseh delov občine za zagotovitev prostorskih in materialnih pogojev za delovanje osnovnih šol za razvoj športne kulturne in druge ljubiteljske dejavnosti * za urejeno komunalno infrastrukturo 1 za okolju prijazno občino za reševanje problemov upokojencev in starostnikov za kvalitetno obveščanje občanov za odgovorno in zakonito delovanje občinske uprave ZA PRIJAZNO IN USPEŠNO PRIHODNOST OBČANOV LOGAŠKE OBČINE VOLITE LDS PREDSTAVLJA: listo kandidatov LDS LOGATEC ZAOBČINSKI SVET OBČINE LOGATEC • za konstruktivno sodelovanje med občinskim svetom, županom, občinskim uradom in upravno enoto v splošno korist občanov naše občine za izgradnjo doma starejših občanov za dograditev obrtno industrijske cone za stanovanjsko gradnjo na območju Gram-povčnika 1 za izgradnjo novega otroškega vrtca za izgradnjo večnamenske športne dvorane za ureditev vodooskrbe • za urejen odvoz in odlaganje odpadkov Volilna enota 1:KS Naklo 1. ) Boris Hodnik, roj. 23.12.1955 Ulica OF 4, Logatec, dipl.oec, uslužbenec 2. ) Franc Godina, roj. 10.10.1936 Poštni vrt 12, Logatec, dipl.ing., upokojenec 3. ) Dušan Černigoj, roj. 1.7.1963 Stara cesta 69, Logatec, gimnazijski maturant, direktor 4. ) Jože Petrovčič, roj. 22.5.1966 Naklo 3, Logatec, lesni tehnik, podjetnik 5. ) Franc Verbič, roj. 24.2.1929 lačka 40, Logatec, železničarski kretnik, upokojenec 6. ) Mateja Bogataj, roj. 6.10.1978 l ovarniška 14, Logatec, slaščičarka, natakarica 7. ) Miha Ferjančič, roj. 26.12.1959 Nazorjeva i, I ogatec, eleklroinsi.il,Iter, serviser 8. ) Matjaž Kogovšek, roj. 15.12.1963 lačka 2b, Logatec, dipl.ing., sistemski inženir 9. ) Janez Vladimir Ferjančič, roj. 13.7.1934 Zelenica 23, Logatec ing., upokojenec Volilna enota 2: KS Tabor, Grčarevec, Blekova vas, KS Laze 1) janež Smole, roj. 21.6.1936 Hrib 1, Logatec kmetijski tehnik, podjetnik 2) Jožef Novak, roj. 20.4.1 962 Zelena pol I 1, I ogatec , elektroinstalater, podjetnik 3) Aleksander Česnik, roj. 9.1.1962 Planjave 2, Logatec, avtomehanik, podjetnik 4) Branko Petrič, roj. 22.12.1959 Laze 33, Logatec, lesni tehnik, podjetnik 5) Robert Rudolf, roj. 24.2.1977 Tržaška cesta 11 7, Logatec, obdelovalec lesa, mizar Volilna enota 3: KS Rovte, KS Hotedršica, KS Trate, KS Sveti Trije Kralji, KS Log - Zaplana 1. ) Metka Rupnik, roj. 9.3.1954 Hotedršica 34/a, Hotedršica, predmetna učiteljica matematike in fizike, ravnateljica 2. ) Robert Treven, roj. 17.12.1977 Petkovec 11/a, Rovte, voznik, voznik in strojnik TGM 3. ) Bogomir Mlinar, roj. 2.11.1954 Rovte 91/c, Rovte, ekonomski tehnik, kontrolor 4. )jakobPuc,io) 15.1 1.1969 Hotedršica 82, Hotedršica, komercialni tehnik, podjetnik ČE BOSTE NAS VOLILI, PRAV SE BOSTE ODLOČILI. Odprimo ta prostor! Marjan GREGORIČ skupen kandidat ZLDS in LDS za župana! Rojen sem leta 1950 v Ljubljani, kjer sem dokončal osnovno šolo, gimnazijo in diplomiral na Pravni fakulteti. Leta 1980 sem se preselil v Logatec, kjer sem pognal H korenine in kjer tudi gradim družinsko hišo. Zaposlen sem v Ljubljani na področju gradbenega inženiringa. Sem poročen in imam tri otroke od katerih je en sin že zaposlen, drugi je dijak, hčerka pa obiskuje filozofsko fakulteto. Žena je akademski slikar in poučuje likovni pouk. Kot župan se bom zavzemal zlasti za: Nova delovna mesta: Spodbujal bom razvoj tistih gospodarskih panog, ki zagotavljajo kakovostna in zanesljiva delovna mesta. To bom dosegel s spodbujanjem izgradnje obratovalnic in industrijskih objektov v industrijskoobrtnih conah, katerih proizvodnja pa mora biti prijazna človeku in okolju. Prostor za stanovanjsko gradnjo: Pomembna je zagotovitev ustreznih zazidljivih gradbenih parcel za gradnjo individualnih hiš in neprofitnih stanovanj za mlade družine. Varna in urejena naselja v občini: Vrnitev ukinjene policijske postaje v Logatec. Občanom mora biti varno življenje na cesti in doma zagotovljeno. Več prostora pešcem in kolesarjem. Zagotoviti dovolj parkirnih mest zlasti v strjenih naseljih. Prioriteta pa je izgradnja parkirišč in garaž za Narodnim domom (Pavšičeva ulica). V naselju Logatec bom podpiral izgradnjo poslovno trgovskega objekta, ki bo dobrine, ki so sedaj dostopne občanom le v večjih mestih, po konkurenčnih cenah približal vsem občanom Logatca. Kakovostno življenje občanov: Zagotovitev zdravega okolja, ki bo prijazno občanom, zlasti ustrezne čiste pitne vode in neonesnaženega okolja. Izgradnja športno rekreacijskega centra in športnih objektov in naprav za zagotovitev kakovostnega in zdravega življenja starejših in mlajših občanov. Okrepitev vloge in pomena krajevnih skupnosti, vasi in slovenskega kmeta. Krajevne skupnosti naj pridobijo pomembno vlogo pri lokalni samoupravi in urejanju vseh pomembnih vprašanj za krajane. Moja želja je preseči razprtije med županom in občinskim svetom v duhu kvalitetnejšega medsebojnega sodelovanja, kar je pogoj za hitrejši napredek v občini. Vse volivke in volivce vabim na volišča in se priporočam za vaš glas. ZLSD LDS PROGRAM STRANKE LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE • Stranka liberalne demokracije Slovenije ima v svojem temeljnem programu načelo spoštovanja človekovih pravic in državljanskih svoboščin: enakopravnost ne glede na raso, narodnost, spol, spolno usmerjenost, jezik, veroizpoved, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo ali katerokoli osebno okoliščino. • Cerkev in država sta ločeni. Vsi državljani in državljanke imajo pravico do izobrazbe in do enakih možnosti izobraževanja. Stranka podpira vključitev slovenske države v Evropsko unijo. Slovenci v sosednjih državah in drugod po svetu predstavljajo del skupnega slovenskega kulturnega prostora. • Oborožene sile morajo biti pod popolnim civilnim nadzorom. Gospodarska politika bo spodbujala rast narodnega dohodka v okviru okolju prijaznega in uravnoteženega tržnega gospodarskega sistema. Socialno pomoč je treba nuditi tudi tistim občanom, ki zaradi objektivnih razlogov ne morejo enakopravno živeti z drugimi državljani. Stranka podpira policentričen in skladen razvoj Slovenije. Lokalna samouprava naj bo neodvisna od države, vendar mora imeti zagotovljena sredstva za svoje delovanje. Državne upravne enote pa so v celoti državna skrb, le te pa morajo biti locirane čim bližje občanom. ■ Spoštujemo narodnoosvobodilni boj in protifašistični boj Slovencev v času II. svetovne vojne kot slavno dejanje samoohranitve in državotvornosti vse do junijske vojne in ustanovitve samostojne slovenske države. Obsojamo vse krivice, ki so bile storjene državljanom v II. svetovni vojni in tudi po vojni. Perspektivnejši jutrijšnji dan jopredsednikaSveta Neodvisni kandidat za župana Občine Logatec Krajevne skupnosti Naklo in sem sodnik porotnik na Višjem delovnem in socialnem sodišču v Ljub- Berto Menard, roj. 5.6.1954 v Zavratcu, elektromehanik, samostojni obrtnik že 21 let Imam urejeno družinsko življenje. Sem oče treh sinov, dva sta Že zaposlena v družinski obratovalnici. Imamo lastno stanovanjsko - poslovno hišo. Odkai sem obrtnik, sem vseskozi dejaven na gospodarsko političnom podmčiu. Ui| st>ni(M egal v Zboru krajevnih skupnosti |ogai mešanih: vokalna skupina Krila, MeP/ Viva iz Brežic , MePZ Alojzij Mav, Adoramus iz I ogatt a, I lozana iz Bežigrada in Rosa iz Stopanje vasi. Zahtevnost obveznih skladb je beilrovala lemu, da je nekaj zborov svojo prisotnost odpovedalo. Pe> končanem uradnem delu tekmovanja je Žirija izbirala najboljši zboi in najboljšega dirigenta, peve i in poslušale i pa smo imeli nekaj časa za oddih. Po odmoru so člani žirije odkrili svojo odločitev. Za najboljši zbor revije se> izbrali I anlovski zbor iz Črnuč. Aplavz, ki |e' ele)iie'l v e erkvi, je doka/al, da se je tako odločilo tudi poslušalstvo. Enako je veljalo ob razglasil vi najboljšega dirigenta. Kol lani je tudi li'leis ta "naslov" pripadel dirigentu MeP/ Adoramus - Marjanu (irdadolniku. Vsak /bor je še prejel priznanje za sodelovanje. Člani znije in prisotni skladatelji so se nato svetovalno pogovorili z vsakim dirigentom posebej, medtem pa smo peve i / dobrotami potešili svoje želodce in Nadajevali prijetno druženje. Pevci Adoramusa smo se zv<'čer zadovoljni vrnili domov. Kako tudi ne. Tehtnost našega nastopa |e' zadovoljila poslušalce, zborovodja je prejel dirigentsko poznanje; kol zboi pa smo se med mešanimi uvrstili najviše. To Pa |e spodbuda in nova izkušnja nadaljnjemu piidnemu delu. Miša Adorammus v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Cerkljah Festival cerkvene glasbe Kdor le more, naj gre v gore Planinska sezona se je končala. Logaško planinsko društvo je ob dobrih mentorjih in vodnikih uspešno izvedlo skrbno načrtovani koledar pohodov in vzponov. Začelo se je januarja: Kum, Pasja Ravan - Dražgoše, Kriška gora. Fer-burarja je potekalo izobraževanje za zimsko hojo po gorah. Marca smo se udeležili tradicionalnega pohoda na Snežnik in Porezen. Aprila je bil pohod na Ključ. Hodili smo po Idrijskem, izvedli eno od dveh očiščevalnih akcij (drugo je potopilo slabo vreme), kresovali smo na Srnjaku. V maju smo se povzpeli na večno oblegani Blegoš (1 562 m) in na Krim, kjer je bilo 2. srečanje notranjskih polan-incev. Debela peč (2015 m) nas je vabila junija, v juliju pa smo bili na Storžiču (21 32 m). Avgusta smo se v vročini povzpeli na Košutnikov turn (2133 m) in na Kofce; Draški vrh prek Viševnika na Studorski preval (2132 m) pa ostaja nepozaben. Kar 14 planincev se je udeležilo pohoda Logatec - Triglav. September nas je, jesensko obarvan, zvabil na Obir (21 39 m). Mlade planince je Jernej Rus v Šol. letu 1997/98 vodil na Hleviše (908 m), Golico (1835 m), Javornik (1242 m), Sabotin (609 m), po Zasavski planinski poti, na Blegoš, Debelo peč, Dobrčo (1478 m), Mestni vrh na Kočevskem (1034 m), januarja je bil v šoli prikaz planinske opreme. Vsi pohodi in vzponi so minili brez nezgod in poškodb. Za zaključek sezone smo se odpeljali na izlet "v neznano", izlet, ki nam je kar prirasel k srcu. Letos smo se odpravili v kofjo Loko, mesto, ki so ga freisinški škofje ustanovili okrog leta 1274 in ga pozidali po svojih potrebah in možnostih. Po ogledu mestnih zanimivosti smo se odpeljali na topli prigrizek na Križno goro, zatem pod grebene Zidane skale in pobočja Jelovice, v Kropo. Na Spodnji Lipane i smo sklenili letošnja popotovanja. Zahvaljujemo se vsem, ki so izlele pripravljali in se jih tudi udeležili. Letošnji planinski koledarček je tako zaprt. Zaprte so tudi koče v gorah; "...na njih ostal bo lep spomin". M. Kozamernik storitve d.o.o. Kalce 38a, Logatec PE Logatec, Tržaška c. 17 nad gostiščem Krpan tel.: 061 /743 175 in GSM: 041 / 744 440 • URI IAMO PREPISE ZA VSA MOTORNA VOZILA • POSREDOVANJE PRI PROMETU Z NEPREMIČNINAMI, NAKUP, PRODAIA, ODDAJA, NA|EM, CENITVE, UREIANIE POGODB IN OS I Al I DOKUMENTACIJE. • BREZPLAČNO SVI I OVAN jI IN (Kil I Dl V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Cerkljah na Gorenjskem je bil 25. in 26. septembra deseti slovenski festival cerkvene glasbe. Letos je bil posvečen cerkljanskemu učitelju, or-ganistu, županu in skladatelju Andreju Vavknu in njegovemu učencu, ljubljanskemu stolnemu proštu in skladatelju Francu Kimovcu. Letos se je na festivalu predstavilo 14 izbranih zborov, med njimi Adoramus iz Logatca, ki je na festival zadnja leta redno vabljen. Zapel je Kimovčevo Ti si Peter skala, Mavovo Ko v sveto jutro ter Missonovo Boga, ki zemlja ga časti, ki je bila obenem sklepna skladba drugega dela koncerta. V odmevu vseh treh precizno izvedenih skladb smo se poslušalci čutili zadovoljne, lahne, srečne ter v harmoniji povezane med seboj. Višek jubileja pa so izbrani zbori (Adoramus, Emanuel Celje, Ignacij Hladnik Tržič) sklenili na večernem koncertu z izvedbo Kimovčeve latinske maše Missa Regina Pacis, ki je bila napisana med 2. svetovno vojno kot prošnja za mir. Maša je tako into- nančno kot tehnično izredno zahtevna, vendar je pod mojstrskim vodstvom dirigenta Tomaža Faganela in mladega, perspektivnega organista Primoža Malavašiča izzvenela mogočno in vzvišeno. Pevci in poslušalci smo v sklepni maši začutili resnično prošnjo za mir, ki je nedvomno najbolj kričeča prošnja v svetu nerazumevanja in konfliktov. Meli \ LOGAŠKE NOVICE, informa-', tivno in uradno glasilo Občine i Logatec. Izdajatelj: Občinski svet Občine Logatec. Odgovorni i urednik Janez Gostiša. Naslov uredništva: Tržaška 15, Logatec. Tisk: mali d.o.o. Izdelano .3500 izvodov. Po mnenju Urada za informiranje Vlade Republike Slovenije št. 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proiz-i vode informativnega značaja iz 13. točke tar. štev. 3 tarife ' prometnega davka, po kateri se ' plačuje 5% davek od prometa j proizvodov. sz S pesmijo v Švici Po lanski uspešni turneji po Slovaškem je mešani zbor Pevskega društva Logatec, združen z zborom Ivan Cankar z Vrhnike, konec letošnjega oktobra gostoval v Švici. Gostovanje so spodbudile prijateljske vezi naših pevcev Igorja in Mete Novljan s številnimi prebivalci mesta Lenzburg, med katerimi sta preživela 15 delovnih let.. Zbor je v Švici gostoval na povabilo 40-članskega simfoničnega orkestra iz sosednjega mesta Doltikon, ki je lani slavil svojo 75-letnico. Na letošnjem tradicionalnem jesenskem koncertu sta orkester in naš zbor pod vodstvom g. dirigenta Lovra Groma iz Logatca skupno izvedla Visonajevo Messa Regina Pacis, Mozartovo Ave verum corpus in Foersterjevo Ave Marija iz opere Gorenjski slavček. Zbor je samostojno zapel osem skladb, pretežno slovenskih skladateljev, orkester pa je pod vodstvom dirigenta Christofora Spagnuola odigral Bizetovo suito Arležanka. Lama cerkev v Dottikonu, mestu, ki šteje manj kot 3000 prebivalcev, je bila v nedeljo, 25. oktobra, popoldne do zadnjega sedeža polna. Med poslušalci je bilo tudi kakih trideset članov slovenskega društva Triglav iz Zuericha. Koncertu je prisostvoval tudi naš veleposlanik v Švici g. Stanko Buser s soprogo in osebjem veleposlaništva. V priložnostnem nagovoru med koncertom je veleposlanik pozdravil nastopajoče in švicarskim poslušalcem predstavil Slovenijo, posebej še Vrhniko ter izrazil svoje navdušenje nad koncertom in prijateljstvom, ki sta ga prek glasbe spletli dve skupini, dva naroda. Njegovo obljubo, da bo zagotovil ponovitev koncerta še v Bernu in Zuerichu, so poslušalci in nastopajoči sprejeli z navdušenim aplavzom. Koncert, še posebej skupni nastop zbora in orkestra, je doživel izjemno navdušen odziv poslušalcev in laskave pohvale. /bor je dopoldne prepeval tudi pri slovesni maši v Lenzburgu, kjer je pevce v slovenščini nagovoril in se jim za petje zahvalil domači župnik. Oba nastopa sta bila za nas, pevce, izjemno doživetje. Prav takšen je bil tudi sprejem, ki ga je pevcem pripravil župan mesta Dottikon - naj povemo, da je na občinski zgradbi ves čas našega bivanja v mestu plapolala slovenska zastava - ob tem smo bili deležni izjemne pozornosti in gostoljubnosti članov orkestra in osebja doma starejših občanov, kjer smo bili nastanjeni. Prevzele pa so nas tudi slikovitost švicarske pokrajine in njene naravne lepote, urejenost vasi in mest, koder smo potovali. Tridnevno druženje s člani orkestra je utrnilo marsikatero solzo slovesa in izpričalo željo, bolj obvezo, da se znova srečamo; tudi pri nas v Sloveniji. /bor se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so mu pomagali pokriti stroške gostovanja. ZiG stran B LOGAŠKE • novice november 1998 Oktet v gosteh Ob petinpetdeseti obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Kampor na Rabu je bila 11. septembra slovesnost, ki so se je udeležili mnogi nekdanji taboriščniki, njihovi potomci in prijatelji. Kar nekaj jih je bilo tudi iz Logatca. Slovesnost je imela mednarodni značaj, saj so sodelovali uradni predstavniki tako Hrvatske kot Slovenije in Italije, številna združenja in organizacije. Najprej so na krajši slovesnosti ob vhodu v spominski park v Kamporju odkrili informativni tabli, ki opozarjata na mučeništvo desettisočev pregnancev, ki so tod med 2. svet. vojno v nečloveških razmerah hirali in umirali. Predstavniki italijanskega združenja za prijateljstvo med narodi pa so odkrili ploščo, ki opominja k sožitju. Na osrednji slovesnosti v spominskem parku so zares številne delegacije položile vence k obelisku. V programu, v katerem je bil eden osrednjih govorcev nekdanji internira-nec dr. Anton Vratuša, je imel posebno mesto tudi Logaški oktet. S pesmijo je počastil žrtve in žive pozval k prijateljstvu. Zvečer pa je z odličnim zborom Lira iz Zagreba, ki ga vodi dirigent Emil Cosetto in ki je tudi sodeloval na popoldanski slovesnosti, izvedel celovečerni koncert v kino dvorani v mestu Rab. Do zadnjega kotička polna dvorana je toplo sprejela nastop obeh pevskih skupin. Oktet pa je v začetku oktobra zapel tudi ob otvoritvi razstave planinskih fotografij Pavla Velkovrha v cerkvi sv. Florjana v Ljubljani. Otvoritev razstave je bila posvečena obisku slovenskega kardinala dr. Ambrožiča iz Toronta, ki se je oktetu zahvalil za srčno in dopadljivo petje. j.G. Prejeli smo Zahteva krajanov za prometno ureditev Jačke S policijskega oddelka Logatec smo prejeli zahtevo po objavi odgovora na članek, objavljen v Logaških novicah št. 7, na str. 5 pod gornjim naslovom. Objavljamo ga v celoti. Dne 7.9.1998 smo prejeli dopis z naslovom "ZAHTEVA KRA|AN()V ZA PROMETNO UREDITEV IAČKE", na katerem je več podpisov občanov. Enaka vsebina pa je predstavljena tudi v članku, objavljenem v časopisu Logaške novice št. 7, na strani S. Z dopisom so prebivalci ulice lačka predstavili problem prometne ureditve in ogroženosti krajanov na omenjeni ulici. Glede na trditve občanov oz. domnevno podpisanih prebivalcev lačke, smo izdelali analizo prometne varnosti za ulico lačka, ki je bila narejena za obdobje od lil 994 do 31.8.1998. Z analizo je bilo ugotovljeno, da se je v tem času v občini Logatec zgodilo 910 prometnih nesreč. Glede na telesne poškodbe je v prometnih nesrečah na območju občine Logatec umrlo 19 udeležencev, 55 jih je zadobilo hude telesne poškodbe, I 56 pa lahke telesne poškodbe. Od vseh teh poškodb sta na ulici lačka zabeleženi le dve lahki telesni poškodbi, v obeh primerih pa je bil udeležen kolesar v starosti 54 - 64 let. V enem primeru je bil vzrok prometne nesreče v izsiljevanju prednosti, v drugem primeru pa nepravilen premik. V času, ki ga zajema analiza, na ulici lačka v prometnih nesrečah niso bili udeleženi otroc i. Glede na število prometnih nesreč po f i c isti opravljamo nadzor nad c osi-nim prometom predvsem na tistih odsekih cesi, kjer prometna problematika bistveno izstopa od povprečja, tako glede števila prometnih nesreč, kot tudi njihovih posledic. Kljub temu da ulica lačka v tem smislu ne izstopa, pa smo v navedenem obdobju izvedli kar I 58 represivnih ukrepov zoper udeležence v prometu, kar Ana^a 10,6 ukrepa na prometno nesrečo. Na pobudo občanov smo na omenjeni ulic i nekajkrat opravljali tudi meritve hitrosti z radarjem, vendar pa v času meritev nismo beležili prekoračitev dovoljene hitrosti. Poleg tega vsakoletno opravljamo pregled ulic in cest, po kateri hodijo otroci v šolo in iz nje. O ugotovljenih napakah vsakoletno z dopisi seznanjamo odgovorne« za prometno ureditev. V zadnjih dveh letih smo na Direkcijo Republike Slovenije za c esle in na I )ružbo za avtoc este v Republiki Sloveniji poslali že kar nekaj dopisov o pomanjkljivi prometni signalizac iji na priključku za avtocesto, ki pa se neposredno navezuje tudi na ulico lačka. O omenjeni problematiki pa smo seznanili tudi pristojne v občini Logatec. S prisotnostjo in represivnim ukrepanjem polic ija nedvomno prispeva k boljši prometni varnosti. Zato se trudimo, da bi zagotovili spoštovanje cestno prometnih predpisov na vseh cestah, lam, kjer ugotavljamo najpogostejše kršitve udeležencev v cestnem prometu, pa poostreno izvajamo kontrolo in tudi represivno ukrepamo. Lakih kršitev pa na ulic i lačka nismo zaznali. Pismo krajanov smo vzeli na zn.mje, hkrati pa ponovno opozarjamo vse udeležence v prometu, da spoštujejo veljavne predpise in s tem prispevajo k boljši prometni varnosti S predloženo analizo polic isti PO Logatec ne želimo zanikali trditev krajanov o "ogroženosti v prometu" na Lički, temveč problem prikazati tudi z naše strani. Strinjamo se s krajani, da vizualno prometna ureditev ni taka, kol bi za varnost otrok morala bili. Prepričani smo, da bi pločnik in kolesarska stezal za otroke in ostale udeležence v prometu veliko prispevala k še boljši prometni varnosti. Odgovornim in pristojnim za prometno ureditev dajemo pobudo ludi polic isti. In na koncu sporočam voznikom, da nas bodo na leni delu I ogalc a kljub opisani analizi večkrat videli Želim vam srečno in varno udeležbo v prometu. Ivan Celestina Komandir policijskega oddelka, nižji inšpektor ODGOVOR ge. ROSAM TOLLAZZI - MUSI V prejšnjih Novicah ste želeli javni odgovor na svoje trditve. Vašega članka v predzadnji številki Logaških novic "ZOPET sploh ni bilo notri" zato, ker sem kot urednik odločil, da bodo vsa šolska poročila (saj nisem ravnal napak, če sem Jezikovno šolo Rossana štel med šole?) objavljena hkrati. Ob oddaji v tisk vsa niti še niso prispela na naslov uredništva; od tam naprej pa je še nekaj opravil, preden so gradiva pripravljena za objavo. Seveda, so nekateri pisci bolj "ljubi" od drugih. Predvsem tisti, ki oddajo besedila in prispevke v vsaj spodobni slovenščini. Piscev pa ne delim po obrazih in imenih. Logaške novice so, verjetno, eno redkih glasil, ki objavijo skorajda vse prispevke, ki pridejo na naslov uredništva. Res, se je tudi že zgodilo, da je bilo za posamično številko izjemno malo prispevkov. Ko so zaradi tega enkrat Novice izšle na samo štirih straneh -dokaj obsežen je bil v njih tudi Vaš članek - se je nabralo kup sumničenj in vprašanj, kdo da je naročil oz. zahteval izdajo v tako skromnem obsegu. Zato si česa podobnega ne bi več dovolil in zato tudi ne morem pritrditi Vašemu predlogu za izhajanje v skromnejšem obsegu, če bi že tako naneslo. Se pa v celoti strinjam z Vami, da bi Novice imele večjo težo, če bi zares izhajale na določen dan v mesece. O tem je bilo izrečenih že precej besedi tudi na sejah uredniškega odbora. Novice so informativno in (tudi) uradno glasilo Občine Logatec. Izid kar nekaj številk se je zakasnil zaradi čakanja na uradne objave za tisk. Zagotovo pa ne povsem redno izhajanje ne more biti odlika nobenega časopisa. Ne lektoriramo prispevkov, ki so objavljeni v rubriki "Prejeli smo", in člankov, za katere avtorji izrecno zahtevajo, da se ne lektorirajo. Predzadnja številka pa v c eloti ni bila lektorirana zaradi objektivnih razlogov, ki presegajo hotenje in voljo posameznika. Uredniški odbor slehernega časopisa predstavlja odgovorni urednik. Uredništvo Logaških novic šteje 9 članov. Zakon o lisku določa, kdo mora biti obvezno naveden v kolo-fonu časopis.i; članov uredništva ni med njimi, razen če so obenem odgovorni uredniki za posamezna področja. I o pa v našem primeru niso. Ko se bo zamenjal urednik, bo zagotovo tudi nekaj novih dopisniških imen, nekatera bodo ver jelno presahnila. Pa ne samo zaradi lega ali onega urednika. Svet se spreminja, ljudje in institucije, tudi pod jetja se rojevajo in odmirajo, pa naj bi si še tako žel ili bili večni na zemlji. I u ne moreva bili izjemi, mar ne? Glede neobjave vaših člankov pa: koliko jih v resnic i ni bilo ob javljenih: dva, morda celo samo eden? Odgovorni urednik /anez Gostiša MALI OGLAS Iščem ustrezno delo: varstvo otrok, nega bonikov ali starejših oseb, čiščenje stanovanj ali drugih pros lorov. tel.: 061 /744 919 POROČILO S SEJ OBČINSKEGA SUETA 1 7. izredna seja Občinskega sveta je bila 15.09.1998. Sklicana je bila na županov predlog, predvsem zaradi izvedbe lokalnih volitev. Na začetku seje so svetniki potrdili zapisnike 16. izredne seje, 36. redne seje in nadaljevanje 36. redne seje. V poročilu o realizaciji sklepov je tajnik občine g. Zdravko Klemen opozoril svetnike, da še ni sprejet Odlok o zaključnem računu občine Logatec za leto 1997, saj v drugi obravnavi ni bil sprejet. Nerealiziran ostaja tudi sklep glede priprave pogodbe za Notranjski radio. Glede sprejetega sklepa o odpisu obresti davčnega dolga iz naslova plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča M-KZ Logatec pa DURS meni, da odpis obresti ni možen. Pri vprašanjih in pobudah svetnikov je g. Kociper izpostavil problem sanacije logaškega vodovoda in zajetij, saj so prve dni septembra občani, ki so priklopljeni na vodovod iz Turkove grape, imeli močno onesnaženo vodo. Predlagal je, da župan in odgovorne službe pripravijo pisno poročilo o stanju posameznih vodovodov v občini. Prouči se naj tudi smiselnost združevanja 30% razširjene reprodukcije v občinskem proračunu. Sredstva, ki v letošnjem letu ne bodo realizirana, naj se prenesejo na novo postavko "sanacija vodovodov". Predlagal je tudi naj Komisija za mandatna vprašanja pripravi predlog sestave in število članov Komisije za odlikovanja, da bi se lahko realizirala pobuda SKD za podelitev naziva "častni občan". G. Gregorič je dal pobudo, da naj občina Logatec zahteva proučitev vseh dejstev in okoliščin, ki so vplivale na odločitev o ukinitvi Policijske postaje v Logatcu. Verjetno samo finančni učinek ne bi smel biti odločujoč dejavnik pri ukinitvi, dvomi tudi v izjave predstavnika države, da bo "ožja javnost" imela tako zagotovljeno večjo varnost. Dal je tudi pobudo, da se na Kalcah ponovno uvede omejitev hitrosti na 50 km/h. Svetniki so soglašali, da se Odlok o določitvi volilnih enot v občini Logatec sprejema po hitrem postopku. Predlagatelj odloka je predlagal, da v občini Logatec glede na to, da je s Statutom določeno, da ima občinski svet 19 članov, ostanemo pri treh volilnih enotah, saj se s tem zagotavlja zastopanost svetnikov celotnega območja občine. Pri določitvi treh volilnih enot je bila upoštevana tudi odločitev KS Naklo, Tabor in Hotedršica, da Blekova vas sodi v KS Tabor, iz KS Hotedršica pa se priključi KS Tabor nekaj posameznih hiš. G. Gregorič je vložil amandma, s katerim bi v občini imeli samo eno volilno enoto. V razpravi je bilo izpostavljeno predvsem vprašanje razporeditve volilnih upravičencev v posameznih volilnih enotah in koliko volivcev v posamezni volilni enoti voli enega svetnika. Pojasnjeno je bilo, da je Skupščina občine Logatec sprejela enak odlok že za prve volitve v občinske svete. Ker amandmaji, ki jih je vložil g. Gregorič, niso bili sprejeti, so štirje svetniki zapustili sejo. Po krajšem odmoru je bil Občinski svet zopet sklepčen, vendar je predsednica predlagala, da se seja prekine in nadaljuje ko bodo pripravljeni zahtevani podatki. Nadaljevanje 1 7. izredne seje je bilo čez dva dni. Ponovno je bila odprta razprava o ()dloku o določitvi volilnih enot v občini Logatec. Nekateri svetniki so bili prepričani, da so pravice volivcev iz KS Naklo veliko manjše, kot v drugih volilnih enotah, kar je v nasprotju z Ustavo. Predlagali so sprejem amandmaja o oblikovanju dveh volilnih enot v občini. Prvo volilno enoto bi sestavljali KS Naklo in KS Tabor, v njej bi se izvolilo 14 članov Občinskega svela, v drugi volilni enoti, ki bi jo sestavljalo preostalih šest krajevnih skupnosti, pa bi izvolili pet članov Občinskega svela. G. Anličevič je pojasnil, da je sprejetje odloka, s katerim so bile določene tri volilne enote temeljilo na Zakonu o lokalnih volitvah, po kalerem se morajo volilne enote oblikovali lako, da se en član občinskega sveta voli na približno enako število prebivalcev, s lem, da je minimalno število svetnikov, ki se jih voli v eni volilni enoti, najmanj pet. Vloženi amandma o dveh volilnih enotah v občini so podprli le trije svetniki, zato ni bil sprejel. Sprejel pa je bil ()dlok o določitvi volilnih enol za volitve v občinski svel občine Logatec, kol je bil predlagan, torej s tremi volilnimi enotami. Po krajši razpravi je bil sprejet tudi Sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje v občini Logatec, po katerem se bodo stroški volilne kampanje za občinski svel in za volilve župana organizatorjem povračali v nekoliko nižjih zneskih in ne v maksimalni višini, kol jo določa zakon. Svetnikom so bili posredovani pisni odgovori na svetniška vprašanja o reševanju pisne pritožbe stanovalcev na tovarniški 12 c, preobremenjenosti čistilne naprave in reševanju varnosti (omejitev hitrosti) na ulic ah I ogalc a. ( )l> zaključku seje je bil sprejel še Sklep o določitvi šlevila članov svela krajevnih skupnosti občine Logatec, Predlagani sklep je pomenil potrditev sprejetih sklepov krajevnih skupnosti O določitvi članov njihovih svelov. 29.09.199)5 je bila 57. redna seja Občinskega svela. Pri poročilu o reali /ac iji sklepov I 7. izredne seje je bilo ponovno izpostavljeno vprašanje o meji med KS l abor in KS Naklo. G. Klemen je pojasnil, da je novela Zakona o lokalni samoupravi določila, da o spremembah meje krajevnih skupnosti odloča občinski svel. Spremembe Statuta KS labor, ki ima določeno območje, pa so bile sprejete pied novelo Zakona o lokalni samoupravi. Ustrezen sklep o priključitvi lilekove vasi h KS labor je sprejela tudi KS Naklo, Po sprejetju dnevnega reda, na katerega niso uvrstili točke Ureditev lastninsko pravnih razmerji med ()!>č ino Logatec in Kl 11 ogatec ter Imenovanje nove Občinske volilne komisije, je g, Gregorič predlagal, da župan zadrži objavo Odloka o določitvi volilnih enol v občini I ogalec , ker naj bi bil v nasprotju z 20. členom Zakona o lokalnih volitvah. Po njegovem se je ta < )dlok sprejemal na podlagi števila volilnih upravičencev, ne pa šlevila prebivalcev. Ker z odgovorom, ki mu ga je posredoval g. Klemen, ni bil zadovoljen, je predlagal, da se o odgovoru na naslednji seji opravi razprava kol posebna točka dnevnega reda. Svetniki so ta predlog sprejeli. (,. Rudoll je v imenu svetniške skupine SI S postavil vprašanje ali so bile obveznosti lastnikov zemljišč v Obrtni coni iz naslova plačila komunalne opreme poravnave. Ce niso bile, naj se lastnike pozove, da poravnajo svoje obveznosti v roku enega mesec a skupaj s pripadajočimi obrestmi. november 1998 stran 7 Če obveznosti ne bodo poravnane v predlaganem roku, se naj predlaga izvršba. Občinski svet o predlaganem sklepu ni glasoval, ker se o pobudah ne glasuje. V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali predlog Odloka o komunalnem nadzoru v občini Logatec v drugi obravnavi. Z 18 glasovi za in 1 vzdržanim so predlagani odlok z manjšimi redakcijskimi popravki sprejeli. Soglasno je bil sprejet Pravilnik o službeni izkaznici, uniformi in opremi pooblaščene osebe za komunalni nadzor. Prav tako soglasno je bil sprejet Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Logatec s tem, da je bila kot javna pot dodana še cesta Trate - Lanevše. Župan g. Janez Nagode je seznanil svetnike s pismom o nameri, ki naj bi bilo osnova za začetek razgovorov o skupnem regijskem odlagališču smeti. Po daljši razpravi je Občinski svet soglašal, da župan občine Logatec nadaljuje s pogovori z Občino Vrhnika, Borovnica in ostalimi občinami o možnostih sodelovanja za ureditev regijskega odlagališča odpadkov. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli predlog Dogovora o razmejitvi pristojnosti, odgovornosti in obveznosti med Občinskim uradom in Javnim podjetjem "Stavbna zemljišča" Logatec d.o.o.. Soglasno je bil sprejet predlog župana o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic neurij v občini Logatec v letu 1998 v predlaganem besedilu s tem, da se je vključila še KS Naklo. Tako bodo krajani KS Trate, ki so bili oškodovani po toči, dobili iz rezervnega sklada občine Logatec povrnjeno nastalo škodo v višini 50%, kar znaša 502.500,00 SIT. Za odpravo posledic neurij na krajevnih cestah v občini pa se odobri poraba sredstev v višini 2.313.000,00 SIT prav tako iz rezervnega sklada občine Logatec. Svetniki so potrdili predlagani sklep Občinskega urada glede izjave volje v denacionalizacijskem postopku za Tomazin Vinka, po katerem naj Slovenski odškodninski sklad izplača odškodnino za denacionalizirana zemljišča, ker jih ni možno vrniti v naravi. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetniki soglasno sprejeli sklep o uvedbi postopka za imenovanje Komisije za odlikovanje. Komisijo sestavlja pet članov občinskega sveta, svetniške skupine pa bodo podale svoje predloge za sestavo komisije v roku 10 dni. Pri zadnji točki dnevnega reda Odgovori na svetniška vprašanja je bil svetnikom posredovan pisni odgovor na svetniško pobudo g. Gregoriča glede omejitev hitrosti v naselju Kalce. Razprave na odgovor ni bilo. 27.10.1998 so se svetniki sestali na 38. redni seji Po potrditvi zapisnika in poročila o realizaciji sklepov zadnje seje svetniki niso sprejeli županovega predloga, da se Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč obravnava po hitrem postopku, sprejeli pa so razširitev dnevnega reda s točko Obravnava in potrditev lokalne razvojne koalicije. G. Brus Martin je v imenu Krajevne skupnosti Naklo zastavil svetniška vprašanja o ureditvi ceste v prvotno stanje za Jerina Francko iz Blekove vasi, 0 oskrbi celotne Krajevne skupnosti Naklo s kvalitetno pitno vodo, o ureditvi ceste na Naklu (nad tunelom) in o začetku del na Rovtarski cesti. G. Smole je prosil za pisni odgovor glede ureditve ceste, ki povezuje Vodovodno cesto s testo Naklo, saj sta se nanj obrnila s pisno vlogo dva občana. G. Gregorič je opozoril na ureditev priključka na avtocesto. Pri obnovi ni prišlo do zgraditve tretjega pasu za zavijanje levo. xxZupan g. Janez Nagode je podal ustne odgovore, pripravljeni pa bodo še pisni odgovori. Svetniki so s 16 glasovi za po hitrem postopku sprejeli Odlok o ureditvenem načrtu "< )brlno industrijska cona P2/26 Logatec". Na dnevni red je bila ponovno uvrščena točka o Ureditvi lastninsko pravnih razmerjih med Občino Logatec in KLI Logatec. Gre za zemljišča, ki se nahajajo znotraj območja KLI-ja in že skoraj dvajset let niso zemljiškoknjižno urejena. Po daljši razpravi, v kateri je sodelovala tudi direktorica družbe KLI Logatec ga. Danijela Rus, je bil sprejel Dogovor o medsebojnih razmerjih pri urejanju premoženjsko pravnih razmer in gradbenimi posegi v prostor s tem, da se občina obvezuje sprejeti odločitev o prenosu lastništva parcel - poti, ki so znotraj območja družbe, družba pa se obvezuje pod enakimi pogoji prodati zemljišče na območju Vratarnice I, za ureditev križišča v Industrijsko obrtni coni, ko bo izdelan Prostorsko izvedbeni načrt za to območje. Sprejet je bil tudi sklep o odprodaji zemljišča, kol je bil predlagan, s lem, da se za določitev cene pooblašča župana ob sodelovanju predstavnika Javnega podjetja "Stavbna zemljišča" Logatec . Za sklenitev kupoprodajne pogodbe so pooblastili župana. Po krajši razpravi je bil soglasno sprejet Odlok o javnem redu in miru v občini Logatec, ki bo stopil v veljavo osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Na predlog, Nadzornega sveta lavnega podjetja "Stavbna zemljišča" 1 ogalec d.o.o. je bil podaljšan mandal vršilcu dolžnosti direktorja javnega 1'odjetja g. lanezu Smoletu in sicer do imenovanja novega direktorja javnega Podjetja, vendar najdlje za Hi mesece. Da bi omogočili nemoteno poslovanje javnega podjetja, svetniki niso glasovali o nezaupnic i Nadzornemu svelti javnega podjetja, kol je bil podan predlog. V nadaljevanju seje so svelniki razrešili člana Občinske volilne komisije in za nadomestnega člana imenovali Zvonimirja lerina. Svelniki so na predlog Komisije /a mandatna vprašanja, volitve in imenovanja popravili sklo|>, ki so ga sprejeli na 17. redni seji, tako, da Komisija za Odlikovanja šteje sedem članov, šesl članov je iz vrst svetnikov, sedmi pa je Župan občme. V Komisijo /a odlikovanja so bili imenovani: Matjaž Kele, 1 >amjan Petrovčič, Andrej Kermavnar, Sonja Mihelčič, I rane (lodina, Marjan Gregorič in lanez Nagode. Brez daljše razprave sta bila sprejeta odlok o iirostorsko ureditvenih Pobojih za ureditvena območja naselij v občini I ogalec in Odlok o prostorsko Ureditvenih pogojih za odprl prostor občine I ogalec . svetniki so soglasno sprejeli Odlok o dopolnitvah« »dloka o poimenovanju "lu v naseli,, i ogalec , kjei imamo sedaj dve novi ulic i in sic er Sončno pol m °brlno cono Logatec . Zaradi po/ne ure je bila (8. redna seja prekinjena. Nadaljevanje seje bo 05.11,1998, ' Bil si z nami v življenju, ostal boš z nami v spominu. '"M Zahvala Po hudi bolezni smo izgubili dobrega moža, očeta in dedka Antona Facija Zahvaljujemo se vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala gre družini Brenčič in Saši Ivančič, ki so bili z nami ob njegovih zadnjih in nam najtežjih urah. Zahvaljujemo se zakoncema dr. Likar-jevima, dr. Globočnikovi, dr. Turkovi ter dr. Žuraju za pomoč in izkazano sočutje. Zahvala kolektivu Valkarton za darovano cvetje in Stanetu Korenču za poslovilni govor. Hvala Albrehtu za zaigrano Tišino ter pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje ter sveče. Njegov neupogljiv duh ostaja v nas, ki žalujemo za njim. Vsi njegovi Na mornarjevem grobu ne cvetijo vrtnico, na mornarjevem grobu ni rož, zadnji pozdrav so beli galebi in vroče solze, ki jih toči deklica... Bojan Anton Tollazzi (22.9.1926 - 8.9.1998) Globoko smo hvaležni vsem, ki ste našega Bojana s toplo besedo in pesmijo pospremili ob njegovem slovesu, in vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Iskrena hvala dr. Darji Modic-Li-kar in dr. Blagici Džaič ler medicinskim sestram in tehnikom Zdravstvenega doma Logatec za strokovno pomoč, prijaznost in skrb v času zdravljenja. Hvala tovarišem iz Zveze borcev Logatec in Cerknica za dragoceno pomoč j)ri organizaciji pogreba. Hvala vsem, ki sle prispevali k temu, da se v svoji bolečini nismo počutili osamljeni. Vsak droben cvet in svečka, prižgana v spomin, vsaka prijazna beseda in stisk roke so nam pomenili neizmerno tolažbo. I (vala vsem, ki se boste spominjali tega čudovitega človeka. V žalosti: žena Metka, hčerka Tadeja in sin Tomaž Tollazzi 1 Veliko prezgodaj nas je zapustil dragi ata, stari ata, tast, brat in stric Franc Pire Ob tej boleči in veliki izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno in pisno izrazili sožalje. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Posebna zahvala gre dr. Katarini Turk in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Logatec, župniku za opravljeni obred, moškemu kvartetu in Albrehtu. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem RTV Slovenija in vsem, ki se ga bodo še dolgo spominjali. Žalujoči vsi njegovi Ob tragični in prezgodnji smrti dragega moža, očeta, starega očeta in brata Antona Jeraja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala ekipi Zdravstve -nega doma Logatec za prvo pomoč, župniku Janezu Selanu za opravljeni pogrebni obred in pevcem Pomladnega odmeva za zapete pesmi. Žalujoči vsi njegovi Ob nenadni smrti naše drage mame Frančiške Oblak se iskreno zahvajujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih na kakršen koli način pomagali. Hvala vsem, ki ste ji poklonili cvetje, sveče, še posebej tistim, ki ste dar namenili za sveto mašo.Posebna zahvala Pihalnemu orkestru Logatec ter cerkvenim pevcem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.Zahvaljujemo se župnikoma Janezu Selanu in Mirku Turku za molitve in lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni V 64. letu nas je nepričakovano zapustil mož in dedi Franc Klevišar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre dr. Katarini Turk, župniku Tonetu Kom-paretu, Jožetu Kobalu, Tonetu Menartu in Gasilskemu društvu KLI Logatec. Vsi njegovi Janku Gantarju Začetek in konec sta si blizu, kot brata. In mi smo popotniki osamljeni, iščemo vrata. Človek pa prosi, za tvoja dejanja, skrbi, nihče me ni uslišal, in tudi ne ti! Vsa s svojo usodo, ki nam določi jo Bog. Ker človek živeči, trpeči v življenju vedno si sam in ubog. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, se poklonili spominu in sodelovali na žalni slovesnosti. Vsi njegovi Zahvala Ob slovesu od naše drage mame in žene Amalije Tome roj. Brenčič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijteljem, sosedom, znancem, nekdanjim sodelavcem in vaščanom za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče, predvsem pa za trenutke postanka ob zadnjem slovesu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Društvu upokojencev in pevskemu zboru Društvcj invalidov in upokojencev za lepo petje, Pavli |uršič za izrečene besede ob grobu in kvartetu trobil. Vsem iskrena hvala. Vsi njeni november 1998 stran 8 FARNA OBČESTVA SO PRAZNOVALA Med dogodki iz bližnje preteklosti, kijih ne kaže prezreti, so tudi prizadevanja farnih občestev ob praznovanju pomembnejših dogodkov, obiskov višjih cerkvenih dostojanstvenikov in jubilejev duhovnikov. Spomini na birmo Med prvimi so slovesnost birme pripravili farani gorenjlogaške župnije Rožnovenske matere Božje; zaradi načrtovane obnove zu-nanjščine cerkve je bila birma že 29. marca. Udeležilo se je je 36 bir-mancev. Birmoval jih je Jožef Kvas, ljubljanski pomožni škof. Še bolj slovesno je bilo 4. maja v župniji sv. Nikolaja v Dol. Logatcu, kjer je bil posvečevalec apostolski nuncij msgr. Edmond Farhat, ki je birmoval 62 birmancev. Msgr. Farhat je prav v Logatcu praznoval svoj 65. rojstni dan. Ob tej priložnosti si je že lahko ogledal novozgrajeni dom Marije in Marte, kjer so potekala končna dela. Se v tem mesecu - 17. maja - je bila birma v Rovtah, ki se je je udeležilo 39 birmancev. Birmoval je beograjski nadškof dr. France Perko, ki je s svojim obiskom še posebej počastil vernike Rovt. Duhovniška jubileja in posvećenja Letos so imeli Slovenci 26 no-vomašnikov. Med temi je bil tudi logaški novomašnik lože Gregorič, ki je imel novo mašo 5. julija v župniji sv. Nikolaja. Brez kakih posebnih slovesnosti je praznoval srebrno mašo v podružnični cerkvi nadangela Mihaela v lakovici Dragan Adam, župnik pri sv. Trojici v Ljubljani. Praznovanje je potekalo v družbi sorodnikov in dolnjelogaških c crkvenih pevcev. Za osrednji dogodek duhovniških jubilejev pa lahko štejemo 50 let duhovniškega služenja pod geslom "Hodi za menoj!" dr. Ivana Merlaka, ki je slovesnost zlate maše praznoval v župnijski cerkvi Rožnovenske matere Božje. Dr. Ivan Merlak je bil rojen 15. junija I 92 S v Žibršah. Gimnazijo ji' obiskoval v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano in na državni klasični gimnaziji. Študij teologije je obiskoval v letih I 94 S do 1949. Leta 1957 je doktoriral iz moralne teologije. Kot kaplan je služboval na Vrhniki (1948-50), bil nato škofijski tajnik (1951-57) in v tem času odslužil enoletni vojaški rok. Leta 1957 je šel za župnega upravitelja v Litijo in v letu I 965 poslal kanonik stolnega kapitlja. Pri verskem listu Družina je bil glavni, nato odgovorni urednik in nekaj časa tudi upravnik. Opravljal je službo arhidiakona, bil sodnik cerkvenega sodišča, škofijski cenzor in član duhovniškega sveta. Leta 1980 je bil odlikovan z nazivom prelat Če prelistamo oznanila župnije v Gor. Logatcu, lahko preberemo: "Vsak dan slišimo o vojnah in prepirih, o sovraštvu in nasilju, o krivicah in izkoriščanju ljudi, ludi okoli sebe vidimo številne prepire in nevoščljivosti, sovraštvo med sosedi, vaščani, strankami in politiki. Kako lepo bi bilo, ko bi ljudje živeli v sožitju, v medsebojnem razumevanju in slogi. Vsi si tega želimo. Hrepenimo po miru, zanj pa kaj malo naredimo." In res je tako! Vsi sejalci božje besede od novomašnika do jubilantov imajo za odpravljanje teh slabosti ogromno dela. Ne zna in ne zmore tega vsakdo, še zlasti, ker je za to treba mnogo strpnosti v življenjskem okolju. Kljub vsemu pa vendar na pot oznanjevanja še vedno prihajajo novi sejalci in tako je 6. septembra cerkvene svečanosti sklenilo diakon-sko posvečenje Jakoba Trčka iz župnije sv. Nikolaja, ki ga je posvetil pomožni škof Jožef Kvas. kiparki Zalka Arnšek, ki je opremila kapelo, in Alenka Vedergar, ki je postavila skulpturo Jezusa na obisku pri Mariji in Marti. Novi dom je blagoslovil slovenski metropolit in ljubljanski nadškof dr. Franc Rode. Ob tejpriložnosti se je praznoval tudi farni dan. Izkupiček tega dne je bil namenjen Domu Marije in Marte. Obnova farne cerkve v Gor. Logatcu Po veliki noči je bil v župniji ustanovljen odbor za zunanjo obnovo cerkve. Dela so bila zaupana g. Andreju Šušteršiču iz Logatca, ki je Srebrnomašnik Dragan Adam med maševanjem v cerkvi sv. Mihaela v jakovici Dom Marije in Marte V avgustu 1 996 je padla odločitev za novo gradnjo Doma Marije in Marte. Gradnjo so narekovale potrebe, saj je bilo ljudem v stiski težko odgovarjati, da v obstoječem domu ni več prostora. Zasnova novega objekta je bila podrejena mikrolokae ijskim dejavnikom, spomeniško varstvenim in funkcionalnim zahtevam bivanja starejših občanov. Glavne smernice pri umeščanju novega objekta je dal ljubljanski Zavod z.i varstvo naravne in kulturne dediščine, saj je okolica trga spomeniško varovano območje. Zahtevna dela so bila zaupana podjetju I lis d.o.o. iz Ljubljane. Seveda, so pri gradnji sodelovali tudi domači prostovoljci in drugi izvajale i, navedeni v kroniki gradnje doma. Po I 5. maju letos so se začela zaključna dela, tako da je bil dom pripravljen za blagoslovitev I 2. |ulija. V končnih delih sta sodelovali tudi postavil gradbene odre in izvedel potrebna kleparska dela, ler g. ložetu Katolenku iz Domžal, ki je izvedel obnovo fasade. Na rožnovenske) nedeljo, 4. oktobra, je obnovljeno fasado blagoslovil upokojeni ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Slovesnost so še popestrili sami farani, ki so priložnost izrabili za farno žegnanje. /a < elolno izvedbo del, kol navaja župnik lanez Selan, se lahko zahvali faranom, pa tudi občini, Obrtni zbornici, podjetju Kli in še mnogim drugim dobrotnikom gornjelogaške župnije. Prav golovo je bilo to veliko breme tudi za župnika, ki je še ne dolgo lega prevzel gornjelogaško faro. Obnovljena cerkev v Jakovici Na Mihelovo nedeljo so v podružnični cerkvi v lakovici obhajali zahvalno bogoslužje ob sklepu obnovitvenih del na njeni zunanjščini. Številni vaščani Jakovice in Laz so ta dan preživeli v prijetni zavesti, da so končali delo na cerkvi. Zanjo so prispevali več kot 3400 ur prostovoljnega dela in denarna sredstva. Obnovljena je bila streha na zvoniku, cerkvena ladja, fasada in električna napeljava. Za vsa dela so zaslužni gradbeni odbor, ključarji, župnija Planina, Občina Logatec, krejevna skupnost Laze-Jakovica, številni dobrotniki iz župnije in od drugod, skratka ljudje, ki cenijo zgodovinsko dragocenost te cerkvice. Cerkev pri Sv. Treh Kraljih_______ O obnovi in zaključku del smo v Novicah že kratko poročali. Delo župnijskih Karitas V vseh farnih občestvih radi pripravljajo srečanja bolnih, ostarelih in invalidov ter druga srečanja; takšna srečanja so že bila v gornjem in Dolnjem Logatcu ter v Rovtah. Tudi drugod ne pozabljajo starejših občanov. Zapis o rovtarskem srečanju je objavljen v tej številki Novic. Seveda vseh cerkvenih dogodkov ni mogoče popisati. Posamezne novice bi lahko objavili farani sami čeprav prav vseh le ni mogoče objaviti. A. Čuk Srečanje v farni cerkvi Zadnjo avgustovsko nedeljo je župnijska Karitas Rovte pripravila že četrto srečanje bolnih, ostarelih in invalidov. V lepem sončnem vremenu so se v naši farni cerkvi nadangela Mihaela zopet zbrali od najstarejšega 99-letnega farana Filipa Gantarja pa tja do najmlajših bolnih. Pripeljali smo tudi naše farane, ki so v domovih na Vrhniki in v Logatcu. Vsi smo bili zbrani kot ena družina. Bogoslužje je vodil kanonik msgr. Franci Vrhunc ob somaševanju Stanka Kapša, dekana Vinka Podbevška in domačega župnika janeža Petriča. Sveto daritev so sooblikovali tudi ostareli in člani Karitas, prepeval je mešani cerkveni zbor pod vodstvom Janeza Trevna. Gospod Franci Vrhunc je pri pridigi poudaril, da je skrb v župniji za ostarele, bolne in invalide velikega pomena. Razložil je vrednote in potrebo zakramenta svetega maziljenja, ki je sledilo takoj po pridigi. Po maši so člani Karitas ob pomoči faranov, SKD in nekaterih stalnih donatorjev, pripravili pogostitev v prostorih spodnjega dela prizidka župnišča. Med prisotnimi se je razvil živahen pogovor, obudili so se spomini v veselju, da so zopet zbrani, saj je bil to njihov lep dan. Zbor jim je zapel še nekaj pesmi, vse navzoče pa je pozdravil tudi predsednik SKD Lojze Peterle. Ka/šli smo se v upanju, da se drugo leto zopet srečamo, (lani župnijske Karitas smo se, s tem da smo naredili nekaj lepega in dobrega, še trdneje povezali. Flvala vsem, ki ste nam pomagali. Mateja Kavčič Udeležence srečanja je pozdravil tudi predsednik SKD Lojze Peterle. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA LOGATEC Obrtna zbornica Logatec pripravlja za svojo 25-letnico, ki bo leta 2000, jubilejni zbornik o obrti na Logaškem. V ta namen ponovno razpisuje sofinanciranje raziskovalne ali diplomske naloge o zgodovini obrti na našem obmoju. Vabimo zainteresirane, da se za nadaljnje dogovore oglasijo na OOZ Logatec, Tržaška II, do konca novembra 1998. ,1 L- Tir Prispevke z,i naslednjo številko Novic, zbiramo do 23. novembra 1998. Decembrsko številka Novic bo i/šla po končanih volitvah, predvidoma 15. decembra. Zlatomašnik dr. Ivan Merlak medsomaševanjem v cerkvi Marije Rožnovenske Uredništvo