ßraflniäfüo io nppavnišmo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ «baja v pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vraćaju S oredm&tvom se more govoriti v«&k dan od U.—12. ure dopold. Telefon ÖL 113. KnrDčmna lista: Celo leto ...... 12 h Pol leta ...... 6 K Četrt leta........ 3 K Mesečno........... 1 k Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. Št 137. Maribor, dne 22 novembra 1911. Letnik ITI. Nemški inteligenci! Vemo že iv naprej, 'da naš apel ne bo veliko izdal, toda ker je pri nemški inteligje,nci nasprotje med* besedami in dejanji tako silno značilno, naj sledi: Besede: Po besedah je nemški inteligent prototip možatosti, postavila se kot poosebljena poštenost, nastopa kot nepremakljiv značaj, kaže se kot vzor nravnosti, alfa jn omega v/sega delovanja in mišljenja mu je pravičnost in nasproti vsemu človeštvu je dobrodušen, (dobrohoten, prizanesljiv. Kratko: če sodimo po besedah, moramo biti prjepričani, da so v nemškem inteligentu zbrane vse Vrline in dobre lastnosti v harmonično celoto. Nemški inteligent je neka kvintesenca vsega dobrega, lepega in plemenitega. Ne oporekamo! Nemški narod ima mnogo vrlin in v marsičem zasluži neprikrajša|no priznanje. Število odličnih in velikih mož, ki jih je podaril človeštvu, je ogromno. (Toda nekaj drugega je, kar mislimo povdarjati. Ljudje, za kakoršine še postavljajo Nemci, ko se nazivljejo „Edelvolk“, za kakoršne se smatrajo zlasti nemški inteligenti, to je, ljudje izklesanih značajev, plemenitih misli in visokih ciljev, ne morejo, ne smejo in tudi ne odobravajo nič nelepega, nič nar silnega, nič umazanega, nič neplemenitega, nič nepoštenega, nie neznačajnega. Tlaki ljudje zlasti ne prenesejo, ida bi se v njijhove vzvišene, kroge in izčiščene vrste vsilili in pritepli notorično slabi elementi, neznačajni koristolovci, brezobzirni sebičneži. (Toda kaj vidfimo! Dejanja:. Ravno oni nemški inteligenti, ki so po svojih besedah» taki vzor-ljudje, dopuščajo v resnici, da se med nje prerijejo neznačajni odpadniki. Ti „vzor-možje“ se ne sramujejo sklepati prijateljstva in piti pobratimstva z ljuidmi, ki jih je mamica u-čila prvih molitvic v drugem jezikp, ki so kot mladeniči goreli za vzore drugega naroda, ki so se še kot dorasli inteligenti nevstra|šenq postavljali' kot zar stopniki druge narodnosti in so še le pozneje zatajili ijami sebe, tevojo notranjost in svojo preteklost, svojo mater in svoj rod in šli med qdpadnike. In Če je kaj grli«, ogabno, neznačajno, je to narodno oofpadništvo, zlasti še inteligentnega človeka v poznejših letih. Tar koga todpadništva, ki ne izvira nikdar iz plemenitih nagibov, ne more odobravati nihče in vsr-jkega pravega moža mora napolnjevati z gnjevom. A nemški inteligent sodi drugače! Ko se je vrnil. (Povest ubogega kočarju., — Spisal R. Bende.) Kraj gozda je imel Jaka| Doli mir. svojo borno kočico; pred leti je zapustil svojo ženo Maro in šel v bolnišnico, v upanju, 'da se vrnte zdrav in vesel. Dve leti —< pač dolga dobav; Mara pa je živela sama. s svojimi1 otročički — bilo. Jih je troje, prav srčkanih — in. sama je gospodinjila, kakor je pač vedela in znala, Pa prišel je c,as, ko je sklenil on, priti nazaj. Kako veselje je zavladalo v revni kočici kraj gozda; Mara se je celi dan. vrtelja okoli ognjišča in pripravljala za prihod svojega moža, kolikor je največ in najbolje mogla. Nič se ji ni zdelo predrago, vselej je manjkalo nečesa. „Ata pride — danes pride — ljubčki moji“, je 'dejala V enomer svojim otročičkom, ki so sedeli na ■pragu, stikajoč svoje plave glavice, in zroc v svojo mamico z ljubeznjivimi, modrimi očmi. Vroči popoldan je palil neusmiljeno ubogo zemljo. Mara. in njeno bogatstvo pa so stali na pragu „ovoje kočice in zrli v daljo, če morda že vendar pri-h-fja. „)Zdaj, zdaj — tam — tam! — Glej, Nežika, Anica, vidiš, tatek pride, Mirko!“ Tiako je dejala v enomer in otroci so zrli in tudi mamica, pa nihče ni uzrl ljubega ateja, ki bi morili priti. In tako so drhteli v pričakovanju, Mara in njeni malčki, ki s.O končno zaspali kar na kafrne-nitem pragu, trudni od pričakovanja, 'Oina, pa je zrla nepremično v daljo, kakor živ.ai ljubezen. Mimo koče sle je vila bela cesta in po. nji so prihajali znanci in neznanci. Marinega moža pa le ni bilo, ne med znanci, ne med tujci. Se več! Nemški inteligenti, ti v besedah vzor-ljudje, se v, svojih dejanjih ne samo ne sramujejo ljudi, M nikakega spoštovanja ne zaslužijo, temveč jih potiskajo, v ospredje. Ravno ta moment je najznačilnejši ip za nemško značajnost najžalostnejši. Naši odpajdniki vedo, da bodo v drugem taboru z veseljem sprejeti, da se jih bo nosilo na rokah, zato setvklo-nijo egoističnim težnjam in gredo med izdajalce. To vso pa kaže nemško inteligenco v globokem in blatnem močvirju. Iz svetlega piedestala, na katerega so jo prešterno posadila š svojimi besedami, se sama sebje pahne s svojimi dejanji v blato. Sklenemo! Nemški inteligenti, če hočete, da kas (bomo spoštovali, da vas bomo smatrali za značajne in poštene ljudi, za kakoršne se radi izdajate, otresite se, elementov, ki iz nečednih namenov silijo med vas, postopajte z njimi tako, kot mora postopajti mož, značajen in ponosen na svojo in svojega naroda čajst, z neznačajnim renegatom! Ce tega ne storite, ste v naših očeh ravno tolijkb vredni, kakor naši narodni odpadniki. Prvi pogoj za modusi kivendi dveh narodov-sosedov pa, je značajnost in poštenost na zdravem temelju morale. „Volksrat“ hoče komandirati. .^Volksrat“ je razburjen. Jezno dviga svojo glavo in napoveduje boj ministrstvu grofa Šturgkha, A kaj se je zgodilo? Dr, Tominšek je imenovan za ravnatelja mariborske gimnazije in to je spravilo naše nemške nestrpneže iz ravnotežja. Ce prav je gosppd dr, Tjominšiek priznan pedagog, in mu niti nemški listi ne odrekajo izrednih zmožnosti, vendar to „Volks-ratu" ine zadostuje. Tem ljudem je vsako, tudi tako stroga (pedagogiČno vprašanje, kakor je imenovanje gimnazijskega ravnatelja, politicum. Ti ljudje grddo svoji zagrizenosti tako daleč, da bi rajši imeli povsem nezmožnega človeka na ravnateljskem mestu, oil katerega bi ne imela učeča se mladina ničesar, samo če bi bil Nemec, kakor pa zmožnega Slovenca. In kaj je zakrivil dr. Tominšek, ki ga mi poznamo samo kot mirnega znanstvenika, đa je proti njemu (vstal veja volksratovski tabor? ^JGrazer ,Tag-blatt“ od obe 22, t. m. nam pove vse. Tam najdemo Tedaj je zazrla/ v dalji, kako se dviga oblak prahu, in napeto je zrla, da zagleda njega, ko prihaja na vozu. — Ali ni ga bilo, oblastno in z ironičnim posmehom se je podil mimo b|orne bajte sarno-drč . . , In prah se je polegel, pa; zopet dvignil ,v dalji, in ona je zrla nepiiemiČno, kakor v snu in temna misel ji je zakrila pogled. Uzrla je domačo pošto, videla prastaro kočijo, ki služi srenji 'že pol stoletja. „On prihaja, brezdomno!“1 je vskliknila tv!sa vzradošičena, ter Ihtela buditi zaspane angeljčke s preradostno novico, da prihaja alek. Ročno je pogladila vsem skromne, .a čedne obleke, temu je obrisala večnomokri nosek, drugemu usteča, V trenutku je pozabila vso skrb, vso svojo bedfc» in začutila, veselje in radost. A le za hip. . . . Pred Dolinarjevo kočo se je voz ustavil. Mara je prestrašeno stopila nazaj. Komaj je spoznala svojega moža, ki se je smrtnobledi in ves iz-premienjen vrnil nazaj. Prepadla lica, so pričala o prestainih bolečinah, višnjevi robi okoli oči o preeu-tih nočeh, vela koža, ki je na) tanko prevlekla slabotno kosti, je navdajala vsakega s temno slutnjo. In ljudjo so pravili: Ne bo dolgo . . . Jaka Dolinar p(a niti 'bre^ pomoči svoje dobre Maro ni mogel iz voza, tako je bil slab. Kakor otroka ga jo na pol nesla, na pol vlekla v siromašno, a Čedno sobo. In otroci so zrli v cJošilega, pa ga niso spoznali ... Mara je hitela stran, nekam za hišo — silile so' jo solze, solze ljubezni in sočutja. In za hišo, — prav na( skrivnem — se je bridko Zjokala in v hipu je pozabila rja,dost in veselje, s katerim je pričakovala svojega moža, in na njeno dušo je legla teža skrbi in videla 'je nove križe, ki bodp prišli nad kočarjev o družino. A sklenila je, vjljino trpeti in se je tolažila z nadami. (Jaka se je popravil v toliko, da je lahko (mirno sedel k mizi in jedel z drugimi vred. Jed mu je na uvodnem mestu članek nekega volksratovca iz Spodnjega Stajerja, v katerem se napada dr. Tomin-Šeka, 'ker je govoril na slavnosti Gajeve stoletnice leta 1909 v Ljubljani. Clankar vedoma nepošteno in zavito dokazuje, da je bil Gaj predhodnik trialistične ideje, da je dr, [Tominšek) tudi pristaš te misli, ki je pa, kakor prikrito namigava, veleizdajalska. Že velikokrat smo slišajli to nesramno trditev, že velikokrat smo jo zavračali, vendar še enkrat pribijemo: Gaj je bil zagovornik združenja Jugoslovanov v okvirju Habsburško monarhije; tedaj 'dober patriot. In ravno tako je trializem mišljen v področju habsburško dinastije, ter je vsako drugo sumničenje podlost, povsem vredna ljudi, ki Škilijo vjedno preko črno-žol-tih mejnikov. Seveda, Volksratu ne gre v glavo, da se je moglo zgoditi enkrat eno imenovanje brez njegovo izrecne pritrditve. Po mnenju ljudi, ki se zbirajo okrog tega napadalnegja vsenemškega društva, bi moral biti ravnatelj in vzgojitelj naše mladine kak človek, ki mu je največji sovražnik Avstrije — Bismarck — vzor, ki bi pri priliki tudi klical „[Hoch, 'Wilhelm" in bi v svojih učencih sistematično vzgajal navfdušenje za hišo Hohenzollern, Tak „patriot“, ki bi bil pokorni sluga Volksrata in vnet propagator pangermanizma, bi Ibil mož po njegovem okusu. — Hinc ergo ilia© lacrimae . . . V drugem odstavku omenjenega člankaj se pa napada dr. Tominšeka, ker se kot rojen Slovenec ne sramuje priznati, če je treba, svoje narodnosti. To jo še gräe in meče še žalostnejšo luč na nemško kulturnost. Ce bi bil dr. Tominšek iz štreberstva zatajil svoj rodni jezik in bi bil šel med neznačajne odpadnike, bi mu peli sedaj volksratovci: hozana! Ker jo pa ostal značajen mož, mu gromi sedajj nasjproti volksratovski: anathema! Ena glavnih zahtev mo- derno pedagogike je vzgajanje značajev. Že iz tega pedagogičnega stališča sledi, da mora biti ravnatelj zavoda, na katerem naj se vzgaja značajno mladino, značajen mož. Toda pri Volksratu to nič ne izda. On no pozna možatosti in odločne značajnosti, njemu je 'glavno sredstvo nasilje in konečni cilj cilj vzgoja kreatur. iCo bi merili nemško kulturo z volksratovim merilom, potem je slabša kot hotentotska. Zahtevajte list Straža! sicer prav dobro dišala ih to je Mjaro 'veselilo. . Za hip so ji jo ždelo, da je mož dokaj čilejši, kakor ga jo Videla preje. Ra tndi otroci so 'začeli' bolj po strani gledati, in Nežika jo celo zaklicala: Ata!., sevfeda v negotovem strahu, ker je menila, da se je zmotila. TNßdaj se je Jaka celo malo pošalil. Prijel je Maro za tresočo in velo roko in dejal: „Pranemu nepridipravu si se obesila za vrat; mesto da bi delal, jem samo, ker sem večno lačen, — vsaka sapica me vrže po tleh, edino za peč sem še goden. — Zdravniki so me tolažili v enomer: Ne razburjati se — ne razburjati «te — vse bo potem bolje! In sedaj mo imaš, reveža, nesposobnega za vsako Selo, pravega reveža, ki je. tebi edino’ le v nadlego ! “ Drugi dan ga je peljala žena v njegovo kraljestvo, ali pravzaprav v svoje, iz kalteregu je bil kakor prognanec neusmiljeno izgnfan, ker' je moral v bolnišnico — po zdravje . . . Na vrtu in po hlevčkih mu je razkazovala, kar jo v njegovi odsotnosti prigospodarila. Prišla, sta do svinj; bile do lepo rejene in velike, a Mara je zamolčala, da ni imela sama dovolj denarja/, da si ga je vsled tega morala izposoditi za visoke obresti pri znanem vaškem oderuhu, kramarju Jožetu iz Vrha. In šla »sta dalje in prišla do kravice: Mara je z veseljem pokazala na lepo živplico, zamolčala pa je v tihi, prikriti žalosti, da kravica pravzaprav ni njena, ampak da mora mleko v enaki meri dobivati tudi soseda Katra, Id ji pripalda tudi pol živalice, ker jo Še Mara ni mogla izplačati. Z mrzličnim nemirom mu je pripovedovala vse mogoče reči, samo da bi ga odvrnila od mogočega povpraševanja o stanju premoženjskih razmer. Pa saj je itak sam vedel, koliko je stalo njegovo zdr,ajvljen-je, katerega bo itak kmalu konec — namreč, kakor je pač vsake reči enkrat konec . . . (Konec prihodnjič,) Politični pregled. Državni »bor. Dunaj, 21. novembra. Dravinjske debate je danes konec. Jutri biodo govorili glavni govorniki, nato se bo glasovalo o raznih predlogih. Na dnevnem redu je sedaj privo branje social-no-zavarovalnega zakona, potem zakon glede nočnega dela žensk in otrok pri rudoblopih iii drugo branja poslovniškega provizorija. V vladnih krogih upajo, da bodeta v istem času, kot omenjene točke, tudi Luidgetni provizorij in posojilno pooblastilo v odseku rešena, tako da bo zbornica lahka'takoj zabela o njih razpravljati in ta razprava bo glavna točjka predbožičnega. delovnega, programa. V današnji seji' se je zbornici že v drugič predstavilo Stürgkhovo ministrstvo, seveda nekoliko iz-premenjeno. Ministrski predsednik je prebral uradni dopi^j s katerim se imenujejo ‘novi ministri ter je Še nato predstavil nove tovariše. Zlasjti živahno je bil pozdravljen poljedelski minister Bral, ki je že star znanec zbornice in čigar ime slovi tudi kot '.učenj aš-ko. Veliko radovednost je vzbujala oseba novega ministra za Galicijo, Dlugosza. Med živahnimi pogovori je začel nato Ikot prvi govoriti v draginjski debati poslanec Ivčevič, ki se ja pritoževal nad zanemarjenjem Dalmacije od strani vlado ter je razpravljal tujli o železniškem vprašanju. Za njim je govoril češki poslanec 'Janovec, ki ja govoril v češkem jeziku. Poslanec Lecher se je pleča! s predlogi, ki zahtevajo znižanje sladkornih cen. S tem je bila debata končana.. Zh glavnega govornika pro je bil izvoljen poslanec Winter, kontra pa poslanec Hladnik; med Hladnikom in Huber jem so jo poprej Še vršila ožja volitev. Konec seje je bil ob 4. uri popoldne. Prihodnja seja se vr$i jutri dne 22. t. m., ob 11. uri dopoldne. r m * Po plenarni seji je sledila seja v proračunskem odseku. Prvi je govoril ministrski predsednik, ki je med drugim omenil, da se bode glede dalmatinskih železnic drugo leto gotovo kaj pozitivnega ukrenilo. Glede reciprocitete zagrebškega! vseučilišča je omenil,, da se bode s časom, ko se bo zagrebška, univerza v toliko izpopolnila, da bo odgovarjala zahtevam tostranske državne polovice, lahko ugodilo tudi tej želji. Za njim je govoril novi finančni minister Za- leski. Z,°jČetkom seje se je. vsled predloga načelnika izvolil pododbor za preizkušnjo glavnega poročila kontrolne komisije glede državnega dolgä. V ta od-, bor so; bili med drugimi izvoljeni dr. Korošec, Marckhl, SteinwenJder. Gosposka zbornica. Gosposka zbornica se sestane dne 28. t. m. na plenarno sejo, da reši tri državne pogodbe s Srbijo, ki !stopijo v veljavo že z novim letom. Bred koncem leta jih mora odobriti še poslanska zbornica. Šupilo ne kandidira. Prejšnji saborski poslanec Šupilo, ki je znan n veleizdajniškega procesa, je izjavil, da ne sprejme kandidature. To pa vsled tega, ker iv sedanjih razmerah ni dana nikaka možnost, delovati v duhu res hrvaška politike, namreč kakor jo on razume. Priporoča kandidaturo poprejšnjega pravaša fdr. Ante Paveliča, Češko. Praški „Narodni Listy“ konjštatirajo, da se nahajata v Stiirgfchovi vladi dva Ceha, kar pomenja napredek .Cehov v 'primeri z Beckovo vlado. Lisft zahteva., da naj se sedaj uredi narodno vprašanje. gVenkov“ izjavlja, da more češko politiko iz-premeniti zgolj izprememba zistema. Avstrija in njen italijanski zaveznik. Piofcivnice, ki jih pošiljajo sedaj Italijani vojaškim .obvezancem vsled vojna s ‘Turčijo, so vse prelepljene. ,Co se jih pogleda proti luči, se vjdi na Zalepljenem mestu „piarec 1909.“ To je bil oni čas, ko jo vojna nevarnost med Avstrijo in Srbijo ter Rusijo narastla do vrhunca. Iz teh pozivnic je torej raz-videti, da je Italija takrat pripravila pozivnice, da bi sivoji zadužnici, Avstriji, po svoje, „pomagala." — Lep zaveznik, vzorna zvestoba. Napad na justičnega ministra. Obravnava proti napadalcu na dr. Hochenbur-gerja v parlamentu Nikolaju Njegušu se vrši v dneh 29. in 30. t. m. pred dunajskim porotnim sodiščem. Obtožnica je postala pravomočna, ker Njeguš ni ugo-ivarjaL Kralj Peter v Parizu. Pri slavnostnem banketu, ki se je vršil na čast kralja Petra v elizejski palači v Parizu, so se vršili govori, ki imajo vteČ kakor samo konyencionelen značaj. Predsednik Falberes je napival kralju Petru än srbskemu narodu, V svoji napitnici se je sjPomtnjal onega čalsa. ko se je kralj Peter bojeval leta 1870 v vrstah' francoske armade proti Nemčiji. Povdarjal je, da se mora Čutiti republika obvezano napram kralju in ob enem tudi napram celemu srbislldemu narodu, ki stremi v mirnem delu zia svojim blagostanjem in v» razvojem svojih moči. Vsled tega je srbska država v krogli tistih, ki šo zvezane s francosko po tradicio-nelnem prijateljstvu. Enako je govoril kralj Peter, ko ja v svoji napitnici povdarjaji, da se bojev leta 1870 ni udeleževal samo Ikot gojenec, vojaške akademije, temveč ker je kot Srb, čutil dolžnost in je to tudi zahtevala njegova čast, da se je bojeval za Fr.apcijo, da je za Francijo zastavil svoje rulado življenje. Nemški listi se vsled teih izjemoma prijateljskih .besed čutijo razburjene. Graška „Tagespost“ že piše o ljubezni med (srbskim) Petrom in (francosko) Marianne. Portugalsko. Portugalska, vlada se boji, da bo izgubila Ivsled francosko-nemške pogodbe en del svojih afriških kolonij, najbrže kolonijo Angola. Vlada, je, sklenila, pomnožiti svojo posadko zlasti v Tigrovem zalivu, po katerem se pejde zlasti Nemčiji sline, ob enem pa je imel tudi angleški poslanik važno tajno posvetovanje g portugalskim zunanjim ministrom. ■* m * Iz Lizbone se poroča, da so kupili portugalski monarhisti dve vojni lakiiji, ki sta baje odpluli pod zastava republike Čile proti Portugalski. Vstaja na Kitajskem. Pekingska poslaništva javljajo, da mobilizirr Rusija svoje vojne moči v vzhodni Sibiriji, baje zato, ker dobiva anarhija: v Kitaljski dan za dnevom večje dimenzije in je vsled tega posredovanje, velesil potrebno. * - * Iz Pekinga se brzojavlja vest, da 'je bila v Si-nanfu umorjena šolska predstojnica gospa Bečkjman in tudi pet otrok tujezemcev. Umorjena je bila, tudi neka služkinja, ki je bila v kitajski pošitni Službi, in pet dom'ačih deklet. V Sinanfu je bilo tudi 7000 oseb iz rodu Mandžu umorjenih. Vsi misijoni so razrušeni. Zveza z Sinanfujem je prekinjena. Vojska med Italijo in Turčijo. Tripolis. ,„\Aaienzia Stefani“ poroča, da se ni zgodilo nič novega., samo vreme da se je spremenilo. Lepo vre-mo traja sedaj dalje. Pač pa prihajajo iz Tbbruka in Derna poročila o manjših praskah. m * * Iz Carigrada se poroča, da so turške čete z [veliko hrabrostjo napadle italijanske pozicije in o-fjvojile konjeniško in topničiarsko vojašnico. Italijanska izgube so baje zelo velike. Italijanske vojne 1 Ad i j e v R u d e-c e m mo r j u. 'Turškemu vojnemu ministrstvu se javlja, da sto dve italijanski vojni ladiji bombardirali mesto Akaba ob Rudečem morju. Nekaj delov mesta je precej poškodovanih. * * * Italijanska (vlada je naznanila ruski, da bode italijansko vojno brodovje v bižnjem čajsu začelo blokirati neko postojanko v Egejskem morju, kar bo za Turčijo velik udarec. Italijanska akcija v Egejskem morju. Dunajski turški poslanik je naznanil zunanjemu uradu, da sfe mu je javilo iz Carigrada, da je turška vlada odredila vse potrebno, da odbije morebiten italijanski napad. 'Ob ‘enem je tudi javil, da se bo moralo zabraniti mednarodni promet a ladijami. Izgon Italijanov se je že pričel. Kakor poročajo listi, se je izgnalo italijanske uraidniko tsbjačne režije v Smyrni. Italijanski konzularni agent V Kaza Dardaneli jo moral zapustiti to mesto. Kako dolgo bo še trajala vojna? Tiurški listi so v zadnjem času pečajo s vprašanjem, kako dolgo bo Še trajala vojna. Izkušeni častniki svetujejo vladi, inaj bi se v Tripolisu raijše omejila na defenzivo. Italijani bi potem morali napadati in to bi porabilo in sčasoma dosti bolj oslabilo nphovo moči, kot pa sedaj, ko so v defenzivi. V, nobenem slučaju p(a ne mislijo Turki na konec vojne v kratkem. Primanjkljaj, v turškem
-ft im mm m fgfiilfffg mmmmmmmmmmmmmmummmmaBmummmmmmamaaammBaamaaaataa Lepa stanovanja v Uhlandovi ulici, s 3 in 2 sobami, kabinetom, na željo tudi s kopalno sobo, vsako stanovanje popolnoma samo za sebe, z vrtnim oddelkom, se takoj oddajo v najem. — Vpraša se pri Jos. Kolarič-u, pohištvenem mizarju na Franc Josipovi cesti št 9 v Mariboru. Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške, orehe, sploh vse deželne pridelke kupi Anton Kolenc v Celju» vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi. J |li f Prevzamem ve« dela dekdracijike, afikarske rn pleekareke stroke, kafer« Izvršujem vestno in po najnižjtti cenah. Bokane n tein Gospodska ulica 5. Dobro rodbinsko kavo priredi že mali dodatek „pravega Francka:“ m kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled a -je nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kako vosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu. Stavbeni in umetni ključavničar, ©blagi» koncesionirani vodovodni instalater Ivan Rebek» C«ü? Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in-38hnikom za cenjena naročila, namreč za navade . kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor i ; di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobe-. itd., šžedilna ognjišča vseh sistemov za zasebni t . gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vođovof-V- III ■■'■■im lili'IUI II ■■ TITI I MU ■■IIM.l lili I MTWIIMII lll'«l Mmill—W IH. IIIII lllll I iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brüokan-wagfin), prevzamem iste kakor tudi uteže v pop . vilo, Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh \ : v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem .ista J(K' _______in solidno, vse po zmerniH cenah. Zap, brusi la straže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranja M. » Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stav-“ — bena dela iz ta- m inozemskega materijala. s=s j=s Plošče za pohitao iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nap&si spomenihov. :: Najnižje Gene. :: Rulantni k “ plačilni pogoji.:: Haračila se izvršujejo točno. s Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno. Brzojavile: Kamnoseika drulba :: Celje. Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“. Odgovorni urednik: Lav. Kemperle. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.