ßraflniäfüo io nppavnišmo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
«baja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraćaju
S oredm&tvom se more govoriti v«&k dan od U.—12. ure dopold.
Telefon ÖL 113.
KnrDčmna lista:
Celo leto	......	12	h
Pol leta	......	6	K
Četrt leta........ 3	K
Mesečno........... 1	k
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnik oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št 137.
Maribor, dne 22 novembra 1911.
Letnik ITI.
Nemški inteligenci!
Vemo že iv naprej, 'da naš apel ne bo veliko izdal, toda ker je pri nemški inteligje,nci nasprotje med* besedami in dejanji tako silno značilno, naj sledi:
Besede: Po besedah je nemški inteligent prototip možatosti, postavila se kot poosebljena poštenost, nastopa kot nepremakljiv značaj, kaže se kot vzor nravnosti, alfa jn omega v/sega delovanja in mišljenja mu je pravičnost in nasproti vsemu človeštvu je dobrodušen, (dobrohoten, prizanesljiv. Kratko: če sodimo po besedah, moramo biti prjepričani, da so v nemškem inteligentu zbrane vse Vrline in dobre lastnosti v harmonično celoto. Nemški inteligent je neka kvintesenca vsega dobrega, lepega in plemenitega.
Ne oporekamo! Nemški narod ima mnogo vrlin in v marsičem zasluži neprikrajša|no priznanje. Število odličnih in velikih mož, ki jih je podaril človeštvu, je ogromno. (Toda nekaj drugega je, kar mislimo povdarjati. Ljudje, za kakoršine še postavljajo Nemci, ko se nazivljejo „Edelvolk“, za kakoršne se smatrajo zlasti nemški inteligenti, to je, ljudje izklesanih značajev, plemenitih misli in visokih ciljev, ne morejo, ne smejo in tudi ne odobravajo nič nelepega, nič nar silnega, nič umazanega, nič neplemenitega, nič nepoštenega, nie neznačajnega. Tlaki ljudje zlasti ne prenesejo, ida bi se v njijhove vzvišene, kroge in izčiščene vrste vsilili in pritepli notorično slabi elementi, neznačajni koristolovci, brezobzirni sebičneži. (Toda kaj vidfimo!
Dejanja:. Ravno oni nemški inteligenti, ki so po svojih besedah» taki vzor-ljudje, dopuščajo v resnici, da se med nje prerijejo neznačajni odpadniki. Ti „vzor-možje“ se ne sramujejo sklepati prijateljstva in piti pobratimstva z ljuidmi, ki jih je mamica u-čila prvih molitvic v drugem jezikp, ki so kot mladeniči goreli za vzore drugega naroda, ki so se še kot dorasli inteligenti nevstra|šenq postavljali' kot zar stopniki druge narodnosti in so še le pozneje zatajili ijami sebe, tevojo notranjost in svojo preteklost, svojo mater in svoj rod in šli med qdpadnike. In Če je kaj grli«, ogabno, neznačajno, je to narodno oofpadništvo, zlasti še inteligentnega človeka v poznejših letih. Tar koga todpadništva, ki ne izvira nikdar iz plemenitih nagibov, ne more odobravati nihče in vsr-jkega pravega moža mora napolnjevati z gnjevom. A nemški inteligent sodi drugače!
Ko se je vrnil.
(Povest ubogega kočarju., — Spisal R. Bende.)
Kraj gozda je imel Jaka| Doli mir. svojo borno kočico; pred leti je zapustil svojo ženo Maro in šel v bolnišnico, v upanju, 'da se vrnte zdrav in vesel. Dve leti —< pač dolga dobav; Mara pa je živela sama. s svojimi1 otročički — bilo. Jih je troje, prav srčkanih — in. sama je gospodinjila, kakor je pač vedela in znala,
Pa prišel je c,as, ko je sklenil on, priti nazaj. Kako veselje je zavladalo v revni kočici kraj gozda; Mara se je celi dan. vrtelja okoli ognjišča in pripravljala za prihod svojega moža, kolikor je največ in najbolje mogla. Nič se ji ni zdelo predrago, vselej je manjkalo nečesa.
„Ata pride — danes pride — ljubčki moji“, je 'dejala V enomer svojim otročičkom, ki so sedeli na ■pragu, stikajoč svoje plave glavice, in zroc v svojo mamico z ljubeznjivimi, modrimi očmi.
Vroči popoldan je palil neusmiljeno ubogo zemljo. Mara. in njeno bogatstvo pa so stali na pragu „ovoje kočice in zrli v daljo, če morda že vendar pri-h-fja.
„)Zdaj, zdaj — tam — tam! — Glej, Nežika, Anica, vidiš, tatek pride, Mirko!“
Tiako je dejala v enomer in otroci so zrli in tudi mamica, pa nihče ni uzrl ljubega ateja, ki bi morili priti. In tako so drhteli v pričakovanju, Mara in njeni malčki, ki s.O končno zaspali kar na kafrne-nitem pragu, trudni od pričakovanja, 'Oina, pa je zrla nepremično v daljo, kakor živ.ai ljubezen.
Mimo koče sle je vila bela cesta in po. nji so prihajali znanci in neznanci. Marinega moža pa le ni bilo, ne med znanci, ne med tujci.
Se več! Nemški inteligenti, ti v besedah vzor-ljudje, se v, svojih dejanjih ne samo ne sramujejo ljudi, M nikakega spoštovanja ne zaslužijo, temveč jih potiskajo, v ospredje. Ravno ta moment je najznačilnejši ip za nemško značajnost najžalostnejši. Naši odpajdniki vedo, da bodo v drugem taboru z veseljem sprejeti, da se jih bo nosilo na rokah, zato setvklo-nijo egoističnim težnjam in gredo med izdajalce. To vso pa kaže nemško inteligenco v globokem in blatnem močvirju. Iz svetlega piedestala, na katerega so jo prešterno posadila š svojimi besedami, se sama sebje pahne s svojimi dejanji v blato.
Sklenemo! Nemški inteligenti, če hočete, da kas (bomo spoštovali, da vas bomo smatrali za značajne in poštene ljudi, za kakoršne se radi izdajate, otresite se, elementov, ki iz nečednih namenov silijo med vas, postopajte z njimi tako, kot mora postopajti mož, značajen in ponosen na svojo in svojega naroda čajst, z neznačajnim renegatom! Ce tega ne storite, ste v naših očeh ravno tolijkb vredni, kakor naši narodni odpadniki. Prvi pogoj za modusi kivendi dveh narodov-sosedov pa, je značajnost in poštenost na zdravem temelju morale.
„Volksrat“ hoče komandirati.
.^Volksrat“ je razburjen. Jezno dviga svojo glavo in napoveduje boj ministrstvu grofa Šturgkha, A kaj se je zgodilo? Dr, Tominšek je imenovan za ravnatelja mariborske gimnazije in to je spravilo naše nemške nestrpneže iz ravnotežja. Ce prav je gosppd dr, Tjominšiek priznan pedagog, in mu niti nemški listi ne odrekajo izrednih zmožnosti, vendar to „Volks-ratu" ine zadostuje. Tem ljudem je vsako, tudi tako stroga (pedagogiČno vprašanje, kakor je imenovanje gimnazijskega ravnatelja, politicum. Ti ljudje grddo svoji zagrizenosti tako daleč, da bi rajši imeli povsem nezmožnega človeka na ravnateljskem mestu, oil katerega bi ne imela učeča se mladina ničesar, samo če bi bil Nemec, kakor pa zmožnega Slovenca.
In kaj je zakrivil dr. Tominšek, ki ga mi poznamo samo kot mirnega znanstvenika, đa je proti njemu (vstal veja volksratovski tabor? ^JGrazer ,Tag-blatt“ od obe 22, t. m. nam pove vse. Tam najdemo
Tedaj je zazrla/ v dalji, kako se dviga oblak prahu, in napeto je zrla, da zagleda njega, ko prihaja na vozu. — Ali ni ga bilo, oblastno in z ironičnim posmehom se je podil mimo b|orne bajte sarno-drč . . ,
In prah se je polegel, pa; zopet dvignil ,v dalji, in ona je zrla nepiiemiČno, kakor v snu in temna misel ji je zakrila pogled. Uzrla je domačo pošto, videla prastaro kočijo, ki služi srenji 'že pol stoletja.
„On prihaja, brezdomno!“1 je vskliknila tv!sa vzradošičena, ter Ihtela buditi zaspane angeljčke s preradostno novico, da prihaja alek. Ročno je pogladila vsem skromne, .a čedne obleke, temu je obrisala večnomokri nosek, drugemu usteča, V trenutku je pozabila vso skrb, vso svojo bedfc» in začutila, veselje in radost. A le za hip. . . .
Pred Dolinarjevo kočo se je voz ustavil.
Mara je prestrašeno stopila nazaj. Komaj je spoznala svojega moža, ki se je smrtnobledi in ves iz-premienjen vrnil nazaj. Prepadla lica, so pričala o prestainih bolečinah, višnjevi robi okoli oči o preeu-tih nočeh, vela koža, ki je na) tanko prevlekla slabotno kosti, je navdajala vsakega s temno slutnjo. In ljudjo so pravili: Ne bo dolgo . . .
Jaka Dolinar p(a niti 'bre^ pomoči svoje dobre Maro ni mogel iz voza, tako je bil slab. Kakor otroka ga jo na pol nesla, na pol vlekla v siromašno, a Čedno sobo. In otroci so zrli v cJošilega, pa ga niso spoznali ...
Mara je hitela stran, nekam za hišo — silile so' jo solze, solze ljubezni in sočutja. In za hišo, — prav na( skrivnem — se je bridko Zjokala in v hipu je pozabila rja,dost in veselje, s katerim je pričakovala svojega moža, in na njeno dušo je legla teža skrbi in videla 'je nove križe, ki bodp prišli nad kočarjev o družino. A sklenila je, vjljino trpeti in se je tolažila z nadami.
(Jaka se je popravil v toliko, da je lahko (mirno sedel k mizi in jedel z drugimi vred. Jed mu je
na uvodnem mestu članek nekega volksratovca iz Spodnjega Stajerja, v katerem se napada dr. Tomin-Šeka, 'ker je govoril na slavnosti Gajeve stoletnice leta 1909 v Ljubljani. Clankar vedoma nepošteno in zavito dokazuje, da je bil Gaj predhodnik trialistične ideje, da je dr, [Tominšek) tudi pristaš te misli, ki je pa, kakor prikrito namigava, veleizdajalska. Že velikokrat smo slišajli to nesramno trditev, že velikokrat smo jo zavračali, vendar še enkrat pribijemo: Gaj je bil zagovornik združenja Jugoslovanov v okvirju Habsburško monarhije; tedaj 'dober patriot. In ravno tako je trializem mišljen v področju habsburško dinastije, ter je vsako drugo sumničenje podlost, povsem vredna ljudi, ki Škilijo vjedno preko črno-žol-tih mejnikov. Seveda, Volksratu ne gre v glavo, da se je moglo zgoditi enkrat eno imenovanje brez njegovo izrecne pritrditve. Po mnenju ljudi, ki se zbirajo okrog tega napadalnegja vsenemškega društva, bi moral biti ravnatelj in vzgojitelj naše mladine kak človek, ki mu je največji sovražnik Avstrije — Bismarck — vzor, ki bi pri priliki tudi klical „[Hoch, 'Wilhelm" in bi v svojih učencih sistematično vzgajal navfdušenje za hišo Hohenzollern, Tak „patriot“, ki bi bil pokorni sluga Volksrata in vnet propagator pangermanizma, bi Ibil mož po njegovem okusu. — Hinc ergo ilia© lacrimae . . .
V drugem odstavku omenjenega člankaj se pa napada dr. Tominšeka, ker se kot rojen Slovenec ne sramuje priznati, če je treba, svoje narodnosti. To jo še gräe in meče še žalostnejšo luč na nemško kulturnost. Ce bi bil dr. Tominšek iz štreberstva zatajil svoj rodni jezik in bi bil šel med neznačajne odpadnike, bi mu peli sedaj volksratovci: hozana! Ker jo pa ostal značajen mož, mu gromi sedajj nasjproti volksratovski:	anathema! Ena glavnih zahtev mo-
derno pedagogike je vzgajanje značajev. Že iz tega pedagogičnega stališča sledi, da mora biti ravnatelj zavoda, na katerem naj se vzgaja značajno mladino, značajen mož. Toda pri Volksratu to nič ne izda. On no pozna možatosti in odločne značajnosti, njemu je 'glavno sredstvo nasilje in konečni cilj cilj vzgoja kreatur. iCo bi merili nemško kulturo z volksratovim merilom, potem je slabša kot hotentotska.
Zahtevajte list Straža!
sicer prav dobro dišala ih to je Mjaro 'veselilo. . Za hip so ji jo ždelo, da je mož dokaj čilejši, kakor ga jo Videla preje.
Ra tndi otroci so 'začeli' bolj po strani gledati, in Nežika jo celo zaklicala: Ata!., sevfeda v negotovem strahu, ker je menila, da se je zmotila.
TNßdaj se je Jaka celo malo pošalil. Prijel je Maro za tresočo in velo roko in dejal:
„Pranemu nepridipravu si se obesila za vrat; mesto da bi delal, jem samo, ker sem večno lačen, — vsaka sapica me vrže po tleh, edino za peč sem še goden. — Zdravniki so me tolažili v enomer: Ne razburjati se — ne razburjati «te — vse bo potem bolje! In sedaj mo imaš, reveža, nesposobnega za vsako Selo, pravega reveža, ki je. tebi edino’ le v nadlego ! “
Drugi dan ga je peljala žena v njegovo kraljestvo, ali pravzaprav v svoje, iz kalteregu je bil kakor prognanec neusmiljeno izgnfan, ker' je moral v bolnišnico — po zdravje . . .
Na vrtu in po hlevčkih mu je razkazovala, kar jo v njegovi odsotnosti prigospodarila. Prišla, sta do svinj; bile do lepo rejene in velike, a Mara je zamolčala, da ni imela sama dovolj denarja/, da si ga je vsled tega morala izposoditi za visoke obresti pri znanem vaškem oderuhu, kramarju Jožetu iz Vrha. In šla »sta dalje in prišla do kravice: Mara je z veseljem pokazala na lepo živplico, zamolčala pa je v tihi, prikriti žalosti, da kravica pravzaprav ni njena, ampak da mora mleko v enaki meri dobivati tudi soseda Katra, Id ji pripalda tudi pol živalice, ker jo Še Mara ni mogla izplačati.
Z mrzličnim nemirom mu je pripovedovala vse mogoče reči, samo da bi ga odvrnila od mogočega povpraševanja o stanju premoženjskih razmer. Pa saj je itak sam vedel, koliko je stalo njegovo zdr,ajvljen-je, katerega bo itak kmalu konec — namreč, kakor je pač vsake reči enkrat konec . . .
(Konec prihodnjič,)
Politični pregled.
Državni »bor.
Dunaj, 21. novembra.
Dravinjske debate je danes konec. Jutri biodo govorili glavni govorniki, nato se bo glasovalo o raznih predlogih.
Na dnevnem redu je sedaj privo branje social-no-zavarovalnega zakona, potem zakon glede nočnega dela žensk in otrok pri rudoblopih iii drugo branja poslovniškega provizorija. V vladnih krogih upajo, da bodeta v istem času, kot omenjene točke, tudi Luidgetni provizorij in posojilno pooblastilo v odseku rešena, tako da bo zbornica lahka'takoj zabela o njih razpravljati in ta razprava bo glavna točjka predbožičnega. delovnega, programa.
V današnji seji' se je zbornici že v drugič predstavilo Stürgkhovo ministrstvo, seveda nekoliko iz-premenjeno. Ministrski predsednik je prebral uradni dopi^j s katerim se imenujejo ‘novi ministri ter je Še nato predstavil nove tovariše. Zlasjti živahno je bil pozdravljen poljedelski minister Bral, ki je že star znanec zbornice in čigar ime slovi tudi kot '.učenj aš-ko. Veliko radovednost je vzbujala oseba novega ministra za Galicijo, Dlugosza.
Med živahnimi pogovori je začel nato Ikot prvi govoriti v draginjski debati poslanec Ivčevič, ki se ja pritoževal nad zanemarjenjem Dalmacije od strani vlado ter je razpravljal tujli o železniškem vprašanju.
Za njim je govoril češki poslanec 'Janovec, ki ja govoril v češkem jeziku.
Poslanec Lecher se je pleča! s predlogi, ki zahtevajo znižanje sladkornih cen.
S tem je bila debata končana.. Zh glavnega govornika pro je bil izvoljen poslanec Winter, kontra pa poslanec Hladnik; med Hladnikom in Huber jem so jo poprej Še vršila ožja volitev.
Konec seje je bil ob 4. uri popoldne.
Prihodnja seja se vr$i jutri dne 22. t. m., ob
11.	uri dopoldne.
r
m	*
Po plenarni seji je sledila seja v proračunskem odseku. Prvi je govoril ministrski predsednik, ki je med drugim omenil, da se bode glede dalmatinskih železnic drugo leto gotovo kaj pozitivnega ukrenilo. Glede reciprocitete zagrebškega! vseučilišča je omenil,, da se bode s časom, ko se bo zagrebška, univerza v toliko izpopolnila, da bo odgovarjala zahtevam tostranske državne polovice, lahko ugodilo tudi tej želji.
Za njim je govoril novi finančni minister Za-
leski.
Z,°jČetkom seje se je. vsled predloga načelnika izvolil pododbor za preizkušnjo glavnega poročila kontrolne komisije glede državnega dolgä. V ta od-, bor so; bili med drugimi izvoljeni dr. Korošec, Marckhl, SteinwenJder.
Gosposka zbornica.
Gosposka zbornica se sestane dne 28. t. m. na plenarno sejo, da reši tri državne pogodbe s Srbijo, ki !stopijo v veljavo že z novim letom. Bred koncem leta jih mora odobriti še poslanska zbornica.
Šupilo ne kandidira.
Prejšnji saborski poslanec Šupilo, ki je znan n veleizdajniškega procesa, je izjavil, da ne sprejme kandidature. To pa vsled tega, ker iv sedanjih razmerah ni dana nikaka možnost, delovati v duhu res hrvaška politike, namreč kakor jo on razume. Priporoča kandidaturo poprejšnjega pravaša fdr. Ante Paveliča,
Češko.
Praški „Narodni Listy“ konjštatirajo, da se nahajata v Stiirgfchovi vladi dva Ceha, kar pomenja napredek .Cehov v 'primeri z Beckovo vlado. Lisft zahteva., da naj se sedaj uredi narodno vprašanje.
gVenkov“ izjavlja, da more češko politiko iz-premeniti zgolj izprememba zistema.
Avstrija in njen italijanski zaveznik.
Piofcivnice, ki jih pošiljajo sedaj Italijani vojaškim .obvezancem vsled vojna s ‘Turčijo, so vse prelepljene. ,Co se jih pogleda proti luči, se vjdi na Zalepljenem mestu „piarec 1909.“ To je bil oni čas, ko jo vojna nevarnost med Avstrijo in Srbijo ter Rusijo narastla do vrhunca. Iz teh pozivnic je torej raz-videti, da je Italija takrat pripravila pozivnice, da bi sivoji zadužnici, Avstriji, po svoje, „pomagala." — Lep zaveznik, vzorna zvestoba.
Napad na justičnega ministra.
Obravnava proti napadalcu na dr. Hochenbur-gerja v parlamentu Nikolaju Njegušu se vrši v dneh 29. in 30. t. m. pred dunajskim porotnim sodiščem. Obtožnica je postala pravomočna, ker Njeguš ni ugo-ivarjaL
Kralj Peter v Parizu.
Pri slavnostnem banketu, ki se je vršil na čast kralja Petra v elizejski palači v Parizu, so se vršili govori, ki imajo vteČ kakor samo konyencionelen značaj.
Predsednik Falberes je napival kralju Petru än srbskemu narodu, V svoji napitnici se je sjPomtnjal onega čalsa. ko se je kralj Peter bojeval leta 1870 v vrstah' francoske armade proti Nemčiji. Povdarjal je, da se mora Čutiti republika obvezano napram kralju
in ob enem tudi napram celemu srbislldemu narodu, ki stremi v mirnem delu zia svojim blagostanjem in v» razvojem svojih moči. Vsled tega je srbska država v krogli tistih, ki šo zvezane s francosko po tradicio-nelnem prijateljstvu.
Enako je govoril kralj Peter, ko ja v svoji napitnici povdarjaji, da se bojev leta 1870 ni udeleževal samo Ikot gojenec, vojaške akademije, temveč ker je kot Srb, čutil dolžnost in je to tudi zahtevala njegova čast, da se je bojeval za Fr.apcijo, da je za Francijo zastavil svoje rulado življenje.
Nemški listi se vsled teih izjemoma prijateljskih .besed čutijo razburjene. Graška „Tagespost“ že piše o ljubezni med (srbskim) Petrom in (francosko) Marianne.
Portugalsko.
Portugalska, vlada se boji, da bo izgubila Ivsled francosko-nemške pogodbe en del svojih afriških kolonij, najbrže kolonijo Angola. Vlada, je, sklenila, pomnožiti svojo posadko zlasti v Tigrovem zalivu, po katerem se pejde zlasti Nemčiji sline, ob enem pa je imel tudi angleški poslanik važno tajno posvetovanje g portugalskim zunanjim ministrom.
■*
m	*
Iz Lizbone se poroča, da so kupili portugalski monarhisti dve vojni lakiiji, ki sta baje odpluli pod zastava republike Čile proti Portugalski.
Vstaja na Kitajskem.
Pekingska poslaništva javljajo, da mobilizirr Rusija svoje vojne moči v vzhodni Sibiriji, baje zato, ker dobiva anarhija: v Kitaljski dan za dnevom večje dimenzije in je vsled tega posredovanje, velesil potrebno.
*
- *
Iz Pekinga se brzojavlja vest, da 'je bila v Si-nanfu umorjena šolska predstojnica gospa Bečkjman in tudi pet otrok tujezemcev. Umorjena je bila, tudi neka služkinja, ki je bila v kitajski pošitni Službi, in pet dom'ačih deklet. V Sinanfu je bilo tudi 7000 oseb iz rodu Mandžu umorjenih. Vsi misijoni so razrušeni. Zveza z Sinanfujem je prekinjena.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Tripolis.
,„\Aaienzia Stefani“ poroča, da se ni zgodilo nič novega., samo vreme da se je spremenilo. Lepo vre-mo traja sedaj dalje. Pač pa prihajajo iz Tbbruka in Derna poročila o manjših praskah.
m
* *
Iz Carigrada se poroča, da so turške čete z [veliko hrabrostjo napadle italijanske pozicije in o-fjvojile konjeniško in topničiarsko vojašnico. Italijanska izgube so baje zelo velike.
Italijanske vojne 1 Ad i j e v R u d e-c e m mo r j u.
'Turškemu vojnemu ministrstvu se javlja, da sto dve italijanski vojni ladiji bombardirali mesto Akaba ob Rudečem morju. Nekaj delov mesta je precej poškodovanih.
* *
*
Italijanska (vlada je naznanila ruski, da bode italijansko vojno brodovje v bižnjem čajsu začelo blokirati neko postojanko v Egejskem morju, kar bo za Turčijo velik udarec.
Italijanska akcija v Egejskem morju.
Dunajski turški poslanik je naznanil zunanjemu uradu, da sfe mu je javilo iz Carigrada, da je turška vlada odredila vse potrebno, da odbije morebiten italijanski napad. 'Ob ‘enem je tudi javil, da se bo moralo zabraniti mednarodni promet a ladijami.
Izgon Italijanov se je že pričel.
Kakor poročajo listi, se je izgnalo italijanske uraidniko tsbjačne režije v Smyrni. Italijanski konzularni agent V Kaza Dardaneli jo moral zapustiti to mesto.
Kako dolgo bo še trajala vojna?
Tiurški listi so v zadnjem času pečajo s vprašanjem, kako dolgo bo Še trajala vojna. Izkušeni častniki svetujejo vladi, inaj bi se v Tripolisu raijše omejila na defenzivo. Italijani bi potem morali napadati in to bi porabilo in sčasoma dosti bolj oslabilo nphovo moči, kot pa sedaj, ko so v defenzivi. V, nobenem slučaju p(a ne mislijo Turki na konec vojne v kratkem.
Primanjkljaj, v turškem <p r o r a- < ' čunu.
TurŠ.ki zbornici je predložen proračun za leto 1912; izkazuje 34,111.361 funtov izdatkov in 30,452.604 funtov dohodkov. Primanjkljaj znaša potemtakem celih 3,658.757 funtov.
Turška taktik a.
Poslanec mesta Benghazi, Manžur paša, je dospel v Carigrad in je 'dolgo konferiral z velikim vte-žirjem. Manžur paša javlja, da /Turki in Arabci nikakor Še ne nameravajo resnega velikega napada, temveč da hočejo Italijane vznemirjati samo z malimi boji.
Bestialnosti.
Vpojni poročevalec berolibskega „Lokal-Anzei-gerja“, Gqttberg, ki je z angleškimi Časnikarskimi poročevalci vred vrnil Italijanom svoj potni list, po-
roča obširno o grozotah italijanskih častnikov in vojakov, Odi jih je sam doživel. Tudi on poroča, da so morili Italijani arabske žene. otroke, starce in celo ranjence*
Težavno prodiranje L a Jhovi v notranji Tripolis.
S posebne strani se pišje „Tiriester Ziehung“:
Komaj 1 kilometer od mesta Tripolisa se prične puščava,. Pesek pokriva globoko zemljo. Močan velblod prehodi v najboljšem slučaju tukaj 2 kilometra v 'eni uri. Ko smo priišili 2 kilometra daleč, pridemo na malo oazo Ain Sara. Sledi 15 kilometrov široka pei^čene ravnina z gjb,afočimi se peščenimi klanci, ki so brez vsake vegetacije. Nato sledi 30 'kilometrov rodovitno, valovito ozemlje, sposobno za pašo. Do skalnatih strmin Guairiana; se menja slika o-zemlju, imamo rodovitno oazo, skalnato ozemlje, ravnino in gorovje. Ce še vpoštevamo, kako da manjka Vode, uvidimo, kako težavno ulogo ima lajška arinar da. Kje pa je Še južna meja Tripolitanije; do nje je še 1200 kilometrov. Lahi so do sedaj osvojili še le 1 kilometer tripolitanske zemlje, in sicer 'tisti del, ki jo naljlažji za osvojitev. Do sedaj Še ni nobenega laškega infanterista utrudil marš, konji niso trpeli še ničesar, vojaki še niso navezani na 'svojo moč in na pamet.
Avstro-ogrska trgovina in turško-i t a 1 i j a n s k ia vojska.
Ravnatelj avstrijskega Lloyda Frankfurter priobčuje v dunajskih listih članek, v katerem toži čez škodljiv vpliv, ki ga ima turško-italijanska vojska na paroplovstvo ‘in trgovino s Turčijo. Položajj Še poslabšuje nejasnost o nameravanih akcijah, Italijanov v Egejskem morju. Avstrijske izvozne tvrdke ne morejo, kar je. umljivo, prevzeti napram turškim trgovcem nobenih novih obveznosti1, ker morajo računati, 'dja 'radi vojake krieditne razmere s Turki niso najvarnejše. Turški trgovci Čutijo, da so postale banke Veliko strožje pri podeljevanju posojil. Izvoz avstro-ogrskj v Turčijo in Levanto je dolgo spal, a italijanska akcija v Egejskem 'morju bi prinesla nove in Veliko izgube, zlasti če se pomisli, da bi lahko prišlo do blokade Smirne in Soluna po Italijanih.
Raznoterosti.
Razpisani učiteljski mesti. Na, dvorazredinei pri Sv. Ožbaltu ob Dravi je razpisano mesto nadučitelja. Prošnje do dne 25. decembra 1911. — Razpisia-no 'jo mesto okrajnega pomožnega učitelja za konjiški politični okraj s sedežem iv Konjicah. Prošnje do dno 20. decembra 1911.
Smrtna kosa. V St. Vidu pri Celojvcu je umrl prevaljski 'kvjplan častiti gospod Wastel. Naj v miru počiva!
Krasne umetniške razglednice za božič in za novo leto bodo izšle v kratkem v zalogi „Slovenske Straže.“ Vse p. n. trgovine prosimo, nuj se pri naročanju božičnih in novoletnih razglednic ozirajo, na razglednice „Slovenske Straže“', kiaterle je naslikal priznani slovenski umetnik ,aikaidemieni slikar gospod Vavpotič.
Poraz nemškutarjev v Tržiču. V nedeljo dne 19. t. m. so se vršile v Tržiču občinske volitve. Kakor znano, je bila ta, občina sedaj v nemških rokah. Vsled složnega nastopna obeh slovenskih str Ank pa, je ta starodavna nemškutarska trdnjava pri, nedeljskih občinskih volitvah padla v slovenske roke. Združeni Slovenci so zmagali v vseh treh volilni razredih. Ij'.~ med 18 občinskih odbornikov je 17, Slovencev. Prejšnja nemška večina ima torej v novem odboru stano enega zastopnika, naimreč bivšega župana Mallyja. S tem je za vedno odklenkalo nemš|kutarstvu v, Tržiču. Cast in slava zavednim slovenskim volilcem v Tržiču, ki se niso dali ustrahovati ofi terorizma in ne premotiti od sladkih obljub nemšlkfih in nemškju-tarskih mogotcev.
Kako varčuje državna upravla. List „Eisenbahner“ prinaša, vest, da je pred kratkim dajta napraviti državna uprava pri neki železniški čuvajnici na Zgornjem Avstrijskem nov vodnjak, ki je povzročil kakih 100 K stroškov. To bi še ne bilo nič, toda slavnostna „otvoritev“ tistega vodnjaka je nad vse značilna za naše birokrate. ‘Smatralo se jo je za ta-ko važno, Ca je morala priti komisija, da se ja prepričala, da res teče iz cevi vloda. In ta komisija ni stala nič manj kakor 500 K; s tem denarjem bi se lahko napravilo 5 takih studencev. Komentarja pač ni treba.
Ui*editev učiteljskih plač. Štajerski dež. odbor se je pečal z zaključki učiteljske enkete, ki je bila septembra meseca t. 1. končana, in je sprejel od dr. Hofmanna pl. Wellenhofa sestavljen postavni načrt o ,regulaciji Učiteljskih plač, ki se bo predložil deželnemu zboru. Pq tem načrtu bi stala ureditev učiteljskih plač letnih 1,400.000 K; s to svoto se pa učitelji gotovo ne bodo zadovoljili, k,er njihove zahteve znašajo Še enkrat toliko.
Liberalci in poslanec Roškar. Bistvo liberalne politike je osebno obrekovanje in blatenje. Imajo sicer nekatk! program in vsake toliko časa stopijo na plan z velikimi, donečimi besedami, toda svojega cilja ne skušajo nikdar doseči s smotrenim delom, temveč z um'azanim stikanjem za ppsamezinimi nasprotniki. Nekaj časa bijejo po enem, nekaj Časa po drugem in ko jim snovi in melodije zmanjka, vdarijo po tretjem. V JSlov. Narodu“ je sedaj na vrsti poslanec
Roškar. Ne vemo, kaj se je zgodilo, da je zlezel go-spocl Roškar n Jšim liberalcem tako. v 'želodec, toda dejstvo obstoja, da je sedaj že nekaj basa sem tarča liberalnih smrdljivih pušic poslanec Roškar. Preotro-čjo bi bilo, če bi zagovarjali našega tRoškarja. Njegova dela za naše ljudstvo in njegovi nastopi za pravico slovenskega kmeta govore dovolj. V zabavo, in kratek čas hočemo samo navesti, kakjšne naglavne grehe si je naložil gospod Roškar, da je padel v tar ko liberalno nemilost. Da je marsikje po dežju blatna cesta, je kriv Roškar, vpije liberalni poštenjajk, co prav ve, da so ravno v šentlenartskem okraju cesto res vzorne, da je meso drago,, je Vzrok Roškar, fja je razsajala slinovka, je povzročil Roškar, tia je letos bila suša, je krivda Rolkarjeva itd. Same take budalosti, da je za poö’t. In potem hočejo veljati liberalci za resne ljudi? Bog daj norcem pamet!'
Umestna beseda na naslov dalmatinskih liberalnih poslancev. Tržaška „Edinost“ od dne 21. t. m. prinaša « ozirom na potek!, glasovanja o italijanski pravni fakulteti v proračunskem odseku (v četrtek dne 16. t. m., ko je bil predlog Italijanov, naj se o njihovi fakulteti razpravlja pred proračunom, odklonjen, odkrit in «mesten članek na naslov Italijanov in dalmatinskih liberalcev. V prvem delu sarkastično dokazuje Italijanom, da bi bila njihova zahteva že lahko uresničena, če bi s svojo mržnjo naprsen Jugoslovanom slednje ne silili k proti-glasovanju. Potem nadaljuje liberalni tržaški list:	Ali ne moremo
o.'.ustiti te prilike, dh ne bi fSjprjegovorili besede tuüi na adreso našiih dalmatinskih bpatov. Med njimi, ki so glasovali za, italijanski predlog, je bil -tudi dalmatinska član proračunskega odseka poslanec Cin-grija. To bi bilo vse pravi in lepo in mi — ki smo principijelno za vsako pravo vsakega naroda na polju kulture t— bi bili gotovo zadnji, ki bi ne odobravali takega nastopa, da niso Italijani sami s svojo politiko tako grozno kompromitiraj?! tega, svojega postulata — s politiko mržnje proti Sloganom, s svojo slavofobsko hidrofobijo, s svojim divjanjem proti vsaki kulturni zahtevi nas 'Jugoslovanov —ter s tem sami prejudicirali našem« * stališjču nasproti njihovi vseučilišči zahtevi! Zato pa občutimo glasovanje o-nega dalmatinskega poslane,a kakor 'afront, kakor križanje naše taktike, zahtevane po vsem postopanju Italijanov samih! Afront je to tem huji za nas Tir-žacane, ker nam silno škoduje v naši borbi 'za svoje šolstvo. Gospoda Dalmatinci bi radi kar «a. krožniku nudili Italijanom univerzo. Ali — in ta ali je, ki nas žali in nam zagreneva, čutstjva — ne v Dalmaciji, ampak drugje, pri nas! Ce se gospoda že tako krčevito drže štališjča, da Italijanom treba izpolniti vste kulturne (zalite, ge — tudi naj višje — potem jijh moramo že vprašati, zakaj se tako odločno in neizprosno upirajo v deželnem zboru dalmatinskem postavki za italijansko Ijhdsko Šolo v, Splitu, 1 da-si je že pripo-znana od upravnega sodišča?! Dvakratno Škodo nam povzročajo gospoda Dalmatinci s svojo dvolično politiko nasproti italijanskim šolskim Zahtevam: križajo nam Slovencem taktiko ob vseučiliščem vprašanju in otežujejo nam borbo za naše ljudsko šolstvo v Trstu, k,er dajajo Italijanom vsaj navidezen razlog za, odklanjanje naših šolskih zahtev! Kadar se nii hudujemo kaki krivici, ki nam jih delajo na šolskem polju, so Italijani sklicujejo na splitski izgled! Aut ant, gospoda v Dalmaciji! ;A1| tako, ali tako! Kajti to jim treba že enkrat odkrito povedati, da, tako ne sme iti 'dalje, da bi oni doma! odklanjali zahteve Italijanov na šolskem polju, a da bi jim hoteli za to dajati stokratno odškodnino na naš račun — izven Dalmacije. To moramo obžalovati ne le s stališča, na-rodnega in krvnega sorodstva, ampak tudi s stališča Jskupnosti interesov. Kajti Dalmatinci naj de ne varajo nikdar: čim slabeji bo v Trstu in Istri odpor proti italijanskemu pritisku, tem bolj bodo občutili ta pritisk tudi oni v Dalmaciji.
Odborova seja Matice Slovenske, dne 17. nov. Predsednik se spominja pokojnega «Stanovnika in odbornika Matice Slovenske dr. Jiosip Bošnjaka, ter /poroča, d(a so od zadnje odborovje seje, zborovali gospodarski, knjižni, tehniški in znanstveni odsek (v juridilČnein, literarnem in zemljepisnem ppdodseku), ter da se je dne T6. novembra vršil prvi literjarni sestanek. 2ta leto 1911 je plačalo 2630 Članov; kakih 50 poverjenikov še ni poslalo članarine. Zfa pokritje stroškov manjka še vsaj 2,300 K. Z'a hišna, popravila se je izdalo 1539 K. Nekemu zavodu se prepusti denarna vloga brezobrestno. Oktobri se misel, „Letopisu“ dodajati primerne inserate. — Tisk letošnjih publikacij se bliža koncu. Rokopis „Avijatika“ so vrne pisatelju v eventiuelno preuredbjo. Sprejme bo novela „(Hudodelci.“ „Pesmi Potepuha“ se odkaže-jo recenziji. Za „Jurčičevo spomenico“ Matici Slov. no bo na razpolago Jurčičeva zapuščina. Predlog o izdanju Jurčičevih političnih uvodnih člankov se odkloni. Avtor šolske ,,'Somatologije in higijene“ se o-pozori na Šolsko Matico. 'Obeta se Slovenski Matici prevod bolgarskega romana „Pod jarmom“ (Vazov). Razpisuje se natečaj za beletristični slovenski spis, ki bi ga ob dvojnem honoriranju za leto 1912 skjup-no izdali Matica Slovenska in Matica Hrvatska.
Slovenec — glavni urednik mednarodnega lista. Glavnim urednikom perijofličnega lista mednarodnega Statističnega zavoda za trgovino in narodno gospodarstvo v Rimu je imenovan Slovenec Vekoslav Furlan.
Slovenščina — obligaten predmet. Živeža italijanskih profesorjev na Primorskem je sklenila, pri
naučni oblasti vplivati na to, da se na primorskih gimnazijah odpravi grščina in Se uvede slovenščina kot obvezni predmet.’
SOletnica nadškofa dr. Stadlerja. Nadškof dr. Stadler je te dni obhajal svoj 301etni jubilej škofovskega posvečenja. Bil je kot profesor na zagrebškem vseučilišču posvečen za nadškofa v cer,kvi sv. Klementina v Rimu na grobu sv. Cirila,
Zloraba tarifnega znižanja. Na številno obiskanem shodu v Trstu, na katerem je dr. Rybar bičal vladne odredbe proti mesni draginji, je izjavil nek železničar, da zlorabljajo veletrgovci z živino 50%no tarifne znižanje, da izvažajo veiike množine živine in mesa posebno iz Galicije in jih pošiljajo po n,s|jveč v italijanska mesta, Ta vest je med zborovalci vzbudila veliko \pozornost in ogorčenje.
Dobre drože bi rad naročil, pa ne vem kje!? Prijatelj, kar vsedi se in piši na Prvo jugoslovansko drožarno Josip Košmerlj y Ljubljani. Tu se izdelujejo priznano najboljše drože. Samo enkrat poskusi in ne bo ti žal.
Štajersko.
Maribor. Nezgoda na kolodvoru. V petek dne 17. t. m. se je zgodila na tukajšnjem, kolodvoru neka manjša nezgoda! Pri sestavljanju koroškega brzo-vlaka je zadel poštni ambulančni voz s tjko silo ob lokomotivo, da je poštno osobje bilo . poškodovano. Poštni nadoficijal je dobil živčni Šok; moral je oditi iz službe.
Maribor. Srebrna poroka. Dne 24. t. m. praznuje umirovljeni nadučitelj in urednik uradnih listov c. kr. okrajnih glavarstev v Mariboru in Ptuju, gospod Franc Podobnik, s svojo soprogo Otilijo, rojeno Komersovo, v najožjem obiteljskem krogu svojo srebrno poroko.
Maribor. Danes je umrl Josip Seemann, nad-komisatf finančne straže v pokoju. Star je bil 59 let.
— Nadalje je umrl danes dopoldan J. Danca!ari, mestni svetovalec lin ravnatelj mariborske mestne hranilnice.!
Maribor. Katoliško delavsko društvo je imelo v nedeljo dne 19. t. m. v dvorani FIČBergasse Št. 4, prav zabaven družinski večer, N|a sporedu ste bili med drugim »dve šaljivi predstavi, od katerih je zlasti druga zelo ugajala. Mešani zbor je zapel prav mično dve pesmi. Obisk je bil bolj slab, todai razpoloženje je bilo kljub temu prav prijetno.
Fram. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Framu imia prihodnjo nedeljo dne 26. t. m. letni občni Izbor, kateremu sledi petje in gledališka igra „Jeza nad petelinom in kes.“ Prijatelji mladine počastite z obiskom našo mladino!
Ribnica na Pohorju. Razno. V kamenolomu je delal Jurij Čander iz Slivnice, kateri mu se je menda, pa, vsled pijače zmešalo, da se je obesil. — Nai Jele-novcu pod Crnim koglom si je novi posestnik gospod Lenarčič «a lepem kraju postavil novo lovsko kočo, katera; je bila cerkveno blagoslovljena. — Pri ,„Mor-nu“ je obležal mrtev 'glažar Janez Ojbermajer vsled alkohola. — V Janževem vrhu je pri spravljanju plohov ubilo pridnega hlape* Antona Kajsesniika. — Mohorjani so za našo „Slovensko Stražo“ zložili 15 K 25 vin.
St. Ilj v Slovenskih goricah. V „Slov. Narodu“ od sobote dne 18. t. m. se neki liberalec pralv neokusno in deloma celo zlobno zaganja v naše slovjen-skle občinske odbornike in prijemlje zlasti gospoda župan« Thalerja, Ne bomo se prerekali, z dopisnikom, ker nočemo kaliti miru v tej naši najsevernejši narodni postojanki. Povemo mu samo toliko, da; je praktično obrambno delo v tako ogroženih krajih, kakor je St. lij, veliko težje, kakor pa| kovanje načrtov, kritiziranje in zabavljanje pri kupici vina. Tudi je to delo tako, da. Človek doprinese marsikatero žrtev, za katero ne žanje nikake 'zahvale, mogoče celo nasprotno. Pa naj zadostuje. Gorlpödu dopisniku samo Še svetujemo, naj nas ne tira v; strankarske boje in naj miruje, ker na obrambno 'delo se itak ne razume. Ce mn pa srce že ne da miru* naj si ga ma-gari ohladi včasih kje med Štirimi stenami. Pika.
Sv. Jakob v Slovenskih goricah, , Smrt^ vsled neprevidnosti. Pred kratkim si je 141etna viničarjeva hčer Terez'a Sef namazala lase s petrolejem, na kar jih’ je hotela 'počesati. Kot luč ji je služila sveča;, kateri je p,a prišla z lasmi preblizu p naenkrat so ji lasje gorleli, vnela se ji je tudi obleka. Vsa pomoč je bila zastonj. Cez dva dni je iumrlai v, groznih bolečinah.
Slov. Bistrica. Čitalnica v Slov. Bistrici uprizori v nedeljo dne 26. t. m., ob 4. uri popoldne, v dvorani hotela „Avstrija“ na, vsestransko željo bajko v petih dejanjih ;„Snegulčica.“ Okoličani, ki Še te krasne igre ne poznate, pridite si jo mnogošjtevflno ogledat, kajti priznati boste nam morali,^ da še kaj takega niste videli v Slov. Bistrici. Oni pai, ki so to igro že prvikrat videli, se bodo itak radevolje še sedaj odzvali nagemu vabilu in si lepo igro Še lenkrat ogledali. Na svidenje torej pri „fSnegulčici“ v nedeljo dne 26. t. m.
Šoštanj. Bivši Rajšterjev hotel v Soištanju je kupila na dražbi celjska Ljudska hranilnica in posojilnica.
Trbovlje. Skupina i Jugoslovanske strokovne zveze ima v nedeljo dne 26. t. m. v dvorani Društvenega doma ob 8. uri dopoldne selstainek tovarišev rudarjev. Na tem sestanku se bodo obravnavale, težnje
rudarjev. Kar bodo tovariši rudarji sklenili, odpošlje skupina zvezi v Ljubljano, ki potem vroči te sklepe poslancem, pi so v rudarskem odseku. Ti bodo potem te zahteve predlagali v državnem zboru ter zastavili vse moči, da (iste dosežejo. Zfatorej, tovariši rudarji! Komur kaj srce teži, naj pride v, nedeljo na sestanek, da se rudarji med seboj pogovorimo in sestavimo pametno premišljene in dosegljive zahteve. — Lokalni odbor.	(.
Izpod Ojstrice na 'Sit. Joškem Kozjaku. Dne 15. t. m. je bilo pač živo na našem nald 1200 metrov visokem vrhu. Komisija za agrarične operacije ali zal polje-zboljše valna dela je: na prošnjo dobrnlske pašniške zadruge flaues tulk/aj gori zborojvala, si o-gledala pašnike in vse vzela na zapisnik, kar je v zadevi pašnikov na Kozjakfu merodajno, da se bode dobila] državna podpora za to res lepp in imenitno podjetje. Vodja celjskega okrajnega zastopa namest-niški tajnik gospcj-I dr. Breschar je to poseblno naglasil, da je zbjoljšianje šentjoških pašnikov in tajca pdšniške zadruge prevelikega pomena za okraj. Ta komisijej je sestala iz že fmenovlanega gospoda dr. Brescharja, gospoda Sima-Galla kot vodje komisije, gospoda Jožefa Pelka, agraričnega inšpektorja; potem so bili med drugim navzoči: načelnik zadruge dobrnski gospod župnik Kukovič, Člani načelstva, »Jurij Božnik, Franc Jevnišek in Lovro Krivec. V najlepšem vremenu smo sle radovali «ad krasnim planinskim svetom. Zdaj pridejo trije veliki, pašniki v poštev:; ojstrijšjkS, Daje in KrilŠtan, ali Skodovpikofva dolina. Čudili smo se pa nekaterim šentjoškim posestnikom, ki se dajo od brezvestnih in neumnih £!) ljudi motiti, da zdaj temu, posebno za šentjoške posestnike velevažnemu podjetju nasprotujejo. Poživljamo poštene posestnike, (da naj pašnifški zadrugi na Dobrni naznanijo imena teh la|zjnjivce(v, ki pravijo: nič ne dajte v najem, črez 10 let boste zgubili, 'kar ste dali v najem.
Primorsko.
Italijanska je Gorica! Da je 'to red,, dokazuje naslednja! zadeva: V ljudskem vrija je laški municipij začel graditi spomenik . furlanskemu pesniku Zo-ruttiju, ki je bil pravzaprav Slovenec. Naenkrat so z gradben, prenehali. Nihče ni vedel, zakaj. Sedaj pa je 'prišlo na dan, da je na ljudskem vrtu intabulirana Kra|njska hranilnica, ki ne pusti' dalje graditi spomenika, češ, da bi vrt potem izgubil na vrednosti. Kranjska hranilnica je torej slovenski denar posodila laški Gorici. In ta slovenski denar sedaj ne pusti daljo graditi spomenika. Ali ni torej Gorica popolnoma laška?
Znanstveno raziskovanje Aojrije. V četrtek je odplula iz puljske vojne luke pod poveljstvom kor-vetnega kapitana Gottsteina ladija „(Najade“ k četrtemu znanstvenemu raziskava|nju majše Adrije. Na la-flijo se je ukrcala znanstvena komisija, obstoječa iz meteorologov, oceanografov in biologov. C. in kfr. mornarični hidrografični zavod v Pulju je pri tem znanstvenem delu zastopan po fregatnem kapitanu Keslitzu»
Krvava žaloigra na Dunaju.
'Trupla umorjenih Marije in Jurija viteza Holziknechta so v nedeljo dne 19. t. m. položili y kapelici bolnišnice na mrtvaški oder. Pogreb se je vršil v pondeljek tine 20. t. m. ob pol 4. uri popoldne, ter so se ga udeležili učitelji gimnazije Frana Josipa z učenci in učitelji meTŠč. št le, na kateri |e bila nastavljena rajna Marija Holzknecht. Udeležba od strani občinstvfa je bila ogromna. Do 10.000 ljudi je sledilo Čvetero-vpreženemu vozu. MdU spremljevalci obžalovanja vrednih žrtev bolestnega zaljubljenca je bilo tudi mnogo visokih dostojanstvenikov, na primer minister dr. Hochenburger.
Obdukcijo trupla dr. Matkoviča so uradi odklonili, cerkvena oblast pa mu je. odrekla z ozirom na njegov Čin cerkveni pogreb. Njegovo truplo so v pondeljek flne '20. t. m. na tihem pokopali.
Zdravstveno stanje rianjenega Roberta viteza Holzknechta se je zopet izboljšalo in upajo zdravniki, da mu bodo ohranili življenje. V. pondeljek je obiskal bolnika, ki sedlaj že 'polagoma/ govori, njegov oče. Ta dan se je bolnik počutil primeroma prav dobro.
* *
*
Morilec dr. Matkovič je kranjskega pokoljenja. Njegov oče je domia iz Jernejeve vasi pri Črnomlju; njegovemu domu se pravi pri Kuhljevfli. Stari Matkovič se je kot vojak udeležil vojne leta 1866 in je bil pni Knstoci težko ranjen. Zdravili So ga na Dunaju in ko je ozdravil, je dobil službo pri pošti in je ostal na Dunaju. Na njegovem domu v Jerneji vasi prebivajo še sedaj njegovi sorodniki. Stari Matkovič tudi na Dunajju ni pozabil na svojo domačijo. Prišel je včateih v daljših presledkih obiskat svoj rojstni kraj in je svojim sorodnikom pošiljal staro obleko, Zlasti na neke stare frake so bili njegovi sorodniki jako ponosni. Stari Matkovič zna še danes svoj materni jezik, njegovi sinovi pa so seveda — Nemci»
. .
*
Roberta viteza pl. Holzknechta sp včeraj dne
21.	t. m. operirali in mu odstranili krogljo. Po operaciji se je počutil bolnik čisto dobro in sigjurno je^ da bode popolnoma ozdravi.
Višjeginmazijee iäöe
inštrukcije. Naslov pri upravništfu.
Vsak gospod,
ki vpošjje 60 vin. v znamkah, dobi zanimivo knjižico. Robert Kraischwil, Toplice na Češkem.
Spretni kovač
se sprejme za samostojno delo. Orodje je v kovačnici.
Pozor! Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospode, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Štefan Strašek, Celje.
Kje pove upravništve. 1103
Htd. Hobacher, Maribor
samo Grajska ul. Burgg. 2
priporoča slav. občinstvu
solčiiike io dežnike:: belo vezenje S.S predtiskarije.
Popravila hitro in ceno! Postrežba solidna!
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta!7
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirj ev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršnjejo!
Trgovina špecerijskega blaga
fl\Klan 11 oče var Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.
Slovenci pozor!
Tehtnice (vage) za mošt, vino, žganje, mleko i. t. d. prave klosterneu-bnrške v velikem izboru. Posebno priporočam nove slovenske plošče za gramofon, v katerih i-mam sedaj posebno veliko izbiro.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
LEKAR
NARJA
A. THIERRYA BALSAM
dragega
iia in
Naroči se:
Dobi
z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejanje. posnemanje in prodaja _kak balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranico, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagoto vejšega učinka ^ pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet* • ih, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi	V r
operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri stann ranah i. t. d. 2 dozi staneta 360 K.
Lekarna k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.

^ranlo Bureš Mi^Sss
Tegethofova cesta št. 39.
Pp samo Toistouršiio slatino.
MU si v Tolsta vrbo, Sit&mj, Mfeo.

Schlüter*
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, fllialka v Tegetthoffovi ulici.
iiffk	iir> -ft im mm m
fgfiilfffg
mmmmmmmmmmmmmmummmmaBmummmmmmamaaammBaamaaaataa
Lepa stanovanja
v Uhlandovi ulici, s 3 in 2 sobami, kabinetom, na željo tudi s kopalno sobo, vsako stanovanje popolnoma samo za sebe, z vrtnim oddelkom, se takoj oddajo v najem. — Vpraša se pri Jos. Kolarič-u, pohištvenem mizarju na Franc Josipovi cesti št 9 v Mariboru.
Vosek, med v satovju, želod, suhe gobe, divji in pravi kostanj, vinski kamen, suhe češplje, suhe hruške,
orehe,
sploh vse deželne pridelke kupi
Anton Kolenc v Celju»
vsako množino. Kdor kaj ima, naj ponudi.
J |li
f Prevzamem ve« dela dekdracijike, afikarske rn pleekareke stroke, kafer« Izvršujem vestno in po najnižjtti cenah.
Bokane n tein
Gospodska ulica 5.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega Francka:“ m kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled a -je nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kako vosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Stavbeni in umetni ključavničar, ©blagi» koncesionirani vodovodni instalater
Ivan Rebek» C«ü?
Poljska ulica št. 14.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in-38hnikom za cenjena naročila, namreč za navade . kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor i ; di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobe-. itd., šžedilna ognjišča vseh sistemov za zasebni t . gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vođovof-V-
III ■■'■■im lili'IUI II ■■ TITI I MU     ■■IIM.l lili I MTWIIMII lll'«l Mmill—W IH. IIIII lllll I
iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. tujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brüokan-wagfin), prevzamem iste kakor tudi uteže v pop . vilo, Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh \ : v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem .ista J(K' _______in solidno, vse po zmerniH cenah.
Zap, brusi la straže s strojnim obratom. :: Zavod za graviranja M. » Izvršuje nagrobne spomenike in vsa monumentalna in stav-“ — bena dela iz ta- m inozemskega materijala. s=s j=s Plošče za pohitao iz raznobarvnega marmorja. :: Velika zaloga izgotovljenih nap&si spomenihov. :: Najnižje Gene. :: Rulantni k “ plačilni pogoji.:: Haračila se izvršujejo točno. s Ceniki in stroškovni proračuni brezplačno.
Brzojavile: Kamnoseika drulba :: Celje.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.